8 5 o 4 A A
OSREDNJA Km
J I Ž. ' M i L A
Pk....uRSKI DNEVNIK
poštnina plačana v goumnt AJjo. postala I gruppo
Cena 400 Ur
Lelo XXXVII. Št. 256 (11.078)
TRST, četrtek, 29. oktobra 1981
»	Rajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskami »Doberdob*
p	-1	u’ ' sePtemhi& 1944 do i. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
OB ZAČETKU PARLAMENTARNE RAZPRAVE 0 PRORAČUNU *0 P0S[eu ogaAff« DHC6ATA ioorja Tun
Pomisleki celo v vladnih strankahiSKUP^,NA fils-cgil KPI napoveduje vrsto amandmujev °D°!R'!;* “
Namesto pri socialnih postavkah naj bi «prihranili» pri vojski in zaslužkih davčnih zakupnikov - Novi davčni dodatki za občine
RIM — Parlamentarna razprava o državnem proračuna in priloženem finančnem zakonu za leto 1982 se je začela včeraj v pristojni senatni komisiji, ki je bila v preteklih dneh zaslišala mnenje sindikatov in delodajalcev, v znamenju neprikrite kritike celo iz vrst vladne Tečine. Sam demokrščanski poročevalec Carollo je namreč zatrdil, da je po njegovih računih vlada pod-
cenila nekatere izdatke in po drugi strani precenila davčni priliv, zaradi česar bo treba popraviti in do-P Aniti nekatere proračunske postavke. Še večje kritike so prišle •seveda iz vrst opozicije, zlasti od KPI, ki oporeka sploh utemeljenosti in učinkovitosti vladnih izbir in obsoja klestenje po socialnih izdatkih, ki prizadeva predvsem manj premožne sloje.
Carollo je v svojem poročilu sicer zagovarjal vladno odločitev, da ne sme državni primanjkljaj presegati 50.000 milijard lir, češ da je itak zelo visok in omejuje možnosti kreditiranja proizvajalnega ustroja. Toda priznal je, da je treba šele preveriti, ali so vladni računi točni in če klestenje po izdatkih ustreza postavljenim smotrom. Za italijanske gospodarske težave je krivil »cehovsko* razdelitev družbe, češ da »vsaka ustanova ali družbena skupina soglaša, da je treba omejiti izdatke, a hkrati pred’aga, naj prenašajo posledice drugi», zaradi česar se na koncu vse prenaša na državno upravo.
KPI pa je že napovedala, na tiskovni konferenci, ki so jo priredili vidni partijski voditelji kot Chia-romonte, Colajanni, načelnika parlamentarni!) skupin Perna in Napo-litano, odgovorni na krajevne uprave Cossutta in bolonjski župan Zan-fiheri, številne spreminjtvalne predloge k finančnemu zakonu. Komunisti namreč nasprotujejo vladnim izbiram glede proračunskega kleste-nja in bodo vložili vrsto alternativnih predlogov, ki naj zmanjšajo državne izdatke na račun vojske in zaslužkov davčnih zakupnikov. Po mnenju KPI nima odločitev Spadoli-nijevega kabineta o najvišji dopustni meji 50.000 milijard za zadolžitev države nobene prave utemeljitve in ,ie prav tako «improvizirana». kot izbire glede klestenja po sbcialnih postavkah in zmanjšanja dotacij občinam. Za zgled je Colajanni navedel dolgove državne ustanove za elektriko ENEL, ki je nabrala samo v prvih 6 mesecih letos 2.600' mi-
Zelo sporne so tudi številke glede dotacij občinam in drugim krajevnim upravam. Bolonjski župan Zangheri je zatrdil, da hoče Spadoli-nijeva vlada dodeliti občinam, ki sne zahtevajo nič več kot toliko, kolikor so dobile za letos*, kar 3.7CO milijard manj v letu 1982. Da pri tem nekaj ni v redu v vladnih računicah priča resnici na ljubo tudi včerajšnja izjava pristojnega ministra Aniasija, da bodo občinam dodelili le 1.300 milijard, kar predstavlja nekako polovico njihovih dodatnih potreb za prihodnje leto. O-stalih 1.400 milijard lir naj bi občine pridobile same z novimi davčnimi dodatki. V ta namen bo vlada predložila ustrezne spreminjevalne predloge k svojemu komaj predloženemu zakonskemu osnutku, s čimer naj bi pridobila v ta namen 2.000
milijard lir. V takem vrtincu številk se zares človek težko znajde.
Te nove davčne dodatke sedaj proučuje posebni odbor ministrskih podtajnikov, ki še ni sprejel uradnih sklepov. Zdi se pa, da bodo povišali davke na nepremičnine, na dohodke družb in na bančne obresti za 8 do 12 odstotkov, ohranili tudi za leto 1932 povišek prometne takse za vozila in plovila za 50 odstotkov, povišali dajatve za državne koncesije, koleke, reklamo, občine pa naj bi povišale davščine za pobiranje smeti, za uporabo javnega prostora in naložile 10-odstotni dodaten na električne tarife. Ob vseh teh nerazveseljivih vesteh je v delno tolažbo dejstvo, da je poslanska zbornica včeraj odobrila delno davčno razbremenitev za letošnje dohodke od dela na osnovi 3-odstotnega znižanja IRPEF za dohodke do 30 milijonov lir in večjih odbitkov. Za dokončno uzakonitev mora glasovati še senat, kar bo najbrž opravil do polovice novembra.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiitiiiiHMitiuiuiimimimiiniiiimuiiiiiitiiiiiiiiitiifiiifittruiniimtiniiniiiii
SESTANEK MED PICC0L1JEM IN CRAX1JEM
KD in PSI o vprašanju institucionalnih reform
Obe stranki potrdili svojo podporo Spadolinijeu vladi
Predsednik Spadoliiti bo sprejel enotno slovensko delegacijo
Ob priliki svojega obiska v Trstu, ki bo 31. oktobra, bo predsednik vlade senator Spa-dolini sprejel enotno delegacijo Slovencev Furlanije - Julijske krajine. Srečanje, za katero je zaprosila enotna slovenska delegacija, so potrdili s tržaške prefekture.
Predsedniku vlade bodo predstavniki slovenske narodnostne skupnosti predstavili svoje probleme, še posebno pa bodo poudarili potrebo, da se, po šestih letih, odkar so bili podpisani o-simski sporazumi, čimprej odobri zakon e globalni zaščiti.
Hjard dolgov, vladni finančni zakon pa povsem «nereahio» predvideva za ves sektor največ 2.000 milijard za vse prihodnje leto.
RIM — V okviru pobud demokri-stjanskega tajnika Flaminig Picco-li glede institucionalnih reform sta se včeraj na sedežu poslanske zbornice sestali delegaciji KD in socialistične stranke. Vodili-ta j-aiha Piccob in Cr*xi. Govor je bil, kot sta oba potrdila ob koncu včerajšnjega sestanka, o možnih refof-mah, ki bi lahko zagotovile učinkovitejše vodenje države. Ne gre, kot jfc dejal predsednik demokristjan-skih poslancev Gerardo Blanco, za to, da bi spremenili temelje italijanskega političnega sistema, temveč za to, da bi prilagodili obstoječe institucionalne strukture razvoju italijanske omikane družbe.
Piccoli je ob koncu pogovora pozitivno ocenil sestanek s socialistično delegacijo ter potrdil, da sta obe stranki poudarili brezpogojno podporo sedanji Spadolinijevi vladi. Vendar so tako socialisti kot demokristjani podčrtali potrebo nekaterih sprememb, ki bi zagotovile obstoj sedanje zakonodajne dobe do njenega rednega zaključka, kot ga predvideva ustava. Demokristjanski tajnik je napovedal, da bo v prihodnjih dneh poslal komunističnemu tajniku Berlinguerju pismo, v katerem mu bo orisal potek pogovorov, ki jih je doslej imel s predstavniki socialistične, socialdemokratske in liberalne stranke. Potem bo treba počakati na odgovor KPI, nakar se bosta delegaciji obeh strank sestali. Tudi to srečanje bi moralo biti na dvostranski ravni.
Njegove izjave je v bistvu potrdil tudi Bettino Craxi: obe delegaciji sta se strinjali glede cele vrste vprašanj. Gre vsekakor za razpravo, ki jo je po Craxijevem mnenju treba še poglobiti. Sedanji italijanski demokratični sistem, ki preživlja krizo, je dejal socialistični
tajnik, je potreben velike reforme, ki mora zajeti vse plati od ustavne in upravne do organizacijske. Socialisti zagotavljajo, da bodo podprli potrebne politične-pobude, saj jih morebitna refonna->čnstitucij zelo zanima.
Govor je bil tudi o trenutnem političnem položaju, je dejal Craxi ih pri tem smo socialisti odločno podprli prizadevanja Spadolinijeve vlade, čeprav smo izrazili pripravljenost, da se pogajamo o novih in širših političnih sporazumih, ki naj zagotovijo stabilnost osme republikanske zakonodajne dobe.
O ZAŠČITI SLOVENC EV
Tuta seznanil delegate s težkimi razmerami SSG in Glasbene matice
TURIN —■ V okviru devetega vsedržavnega kongresa sindikalne zveze CGIL delavcev zaposlenih na področju prireditev, je med včerajšnjim tretjim dnem zasedanja skupščine na govorniški oder stopil tudi delegat Furlanije - Julijske krajine Igor Tuta.
Del svojega obširnega posega je Tuta namenil vprašanju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, s posebnim poudarkom na ustanove, ki delujejo na področju prireditev. Omenil je dolg boj za priznanje Slovenskega stalnega gledališča, ki je obenem tudi boj za priznanje slovenske kulture in jezika. Tula je poudaril, da je treba te vrednote ohraniti, ne le zaradi spoštovanja do manjšine same, temveč tudi za dozorevanje in kulturno rast vse krajevne in zakaj ne, tudi 'državne skupnosti. Tudi zato je pokrajinski odbor CGIL pred nedavnim organiziral posvet o vprašanju Slovencev v Italiji.
Kljub juridičnem priznanju, je še dejal Tuta, pa Slovensko stalno gledališče še vedno ne dobiva ustreznih denarnih sredstev za svoje delovanje. Zaradi dolgo-v, davkov in naraslih življenjskih stroškov in navkljub uprizoritvi devetih lastnih predstav, je denarja le za nekaj mesecev. V podobni stiski, je dejal Tuta, se nahaja tudi Glasbena matica. ki navkljub 700 gojencem in velikim državnim in mednarodnim uspehom, ostaja še dalje zasebna u stanova in kot taka, ni deležna javne podpore.
Tuta je tudi opozoril na dejstvo, da je ustanovitev (v okviru tretje televizijske mreže) deželnih oddaj v slovenščini ostala žal le na papirju.
Vse kulturne, gospodarske, družbene in juridične poglede, je še poudaril Tuta, je mbc strniti na vprašanje zakona o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. Gre za juridično tjgjaojer ja opozoril Tuia. ki se 35 let po odobritvi 3. in 6. člena ustave še vedno sooča z za demokratično državo smešnimi in nečastnimi zaprekami.
Ob koncu včerajšnjega dne so delegati na devetem kongresu FILS -CGIL soglasno odobrili resolucijo, ki jo je predlagal Tuta in v kateri skupščina, upoštevajoč osnovno pomembnost umetniškega in kultur-
nega sektorja za omikano in demokratično rast države in v prepriča-čanju, da avtentičnost kulture temelji prav na izkušnjah in tradiciji množic in skupnosti, smatra za nedopustno ravnanje vseh povojnih vlad od slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini in poziva vlado, naj čimprej predstavi v parlamentu svoj zakonski osnutek o globalni zaščiti Slovencev v Italiji. FILS - CGIL obvezuje vse svoje sile za čimprejšnjo odobritev pravičnega zakona in za njegovo brezhibno izpeljavo.
MILAN — Izredna skupščina zru-ženja lombardskih novinarjev je včeraj z veliko večino glasov zavrnila, triletni načrt, ki ga je pred dnevi predstavilo vodstvo pojetja Rizzoli. V dokumentu, ki ga je izdalo novinarsko združenje je postavljena tudi zahteva po umiku omenjenega načrta, ki je označen kQt nova pustolovščina nesposobnega vodstva.
Ameriški senat odobril prodajo radarskih letal Saudski Arabiji
Ameriški senat je po daljši razpravi sinoči le sprejel predlog predsednika Reagana o prodaji petih najsodobnejših radarskih letal AWACS Saudski Arabiji. Poleg teh letal bodo ZDA poslale Saudski Arabiji še večjo količino drugega orožja v skupni vrednosti 8,5 milijarde dolarjev. Prodaji omenjenih radarskih letal so najbolj nasprotovali izraelski zagovorniki v senatu, ki trdijo, da bodo letala ogrožala varnost Izraela	(Telefoto AP)
KLJUB NEVARNEMU IZZIVU SINDIKATA SOLIDARNOST OBLASTEM
Poljska je prebrodila enourno splošno stavko brez hujšega zaostrovanja družbene napetosti
Sindikat še nadzoruje dobršen del delavstva - Peti plenum CK PZDP ni zaprl vrata dialogu
VARŠAVA — Ob tuljenju tovarniških siren in hupanju avtomobilov pe je včeraj na Poljskem točno ob 12. začela enourna splošna stavka v znak protesta zaradi pomanjkanja živeža in slabe oskrbe ter zaradi represije oblasti proti članom sindikata Solidarnost. Uro kasneje se je Poljska vrnila v stare kolesnice, thgno ob treh pa se je začel 5. plenum Cit Poljske -združene delavske partije, ..
Poskusi, da bi v zadnjem trenutku preklicali splošno stavko, so se torej izjalovili. Po vsem sodeč pa je izziv Solidarnosti oblastem potekal brez večjih incidentov. Po turobnem zavijanju siren od Baltskega morja od Šlezjje ih od Odre do Buga je nad Poljsko zavladala povsod
moreča tišina. Življenje je skoraj v celoti zamrl (t. V AVroclauu se je splošne stavke udeležilo preko 80 odstotkov delavcev, v Varšavi podobno število, v Katovicah 90 od-
Med včerajšnjo enourno splošno stavko so vsa poljska mesta nudila enako sliko
(Telefoto AP)
V OKVIRU MARIBORSKEGA BORŠTNIKOVEGA SREČANJA
Tržaško SSG nastopilo s Shakespearovo «Kar hočete»
MARIBOR — To poročilo z Borštnikovega srečanja 'moramo kajpada začeti s kratkim opisom sprejema, ki so ga bili člani ansambla SSG in njegovo vodstvo deležni na gostovanju v Slovenski Bistrici. O torkovem dopoldanskem dogajanju smo že pisali, zvečer pa je naše gledališče v nabito polni dvorani predstavilo Shakespearovo komedijo »Kar hočete». Pred tem pa so bili še nagovori krajevnih družbenopolitičnih predstavnikov, ki so publiki predstavili vlogo in pomen, ki ga ima naš teater.
Glede popoldanskega dela sporeda pa je treba posebej omeniti še odličen nastop Rada Nakrsta v Matični knjiž-vici, ki je spomnil na njegove blesteče igralske čase. Po gledališkem delu se je nato začela nekakšna družab-nost, saj so krajevni predstavniki priredili Slovenskemu stalnemu gledališču čudovit sprejem z večerjo v grajski klati. Tu je bil nagovor predsednika KSS, kateremu se je s toplimi besedami zahvalil ravnatelj in umetniški vodja tržaškega gledališča Miroslav Košuta, ki je pozneje tudi izjavil, da bo sprejem resnično ostal v spominu kot eden najlepših sprejemov kar jih je ansambel SSG sploh doživel. Tržaškim gostom je ob večerji lepo pel tudi oktet Certus. Veliko zaslug za izjemno počutje naših gledališčnikov na Borštnikovem srečanju pa ima brez dvoma tudi neverjetno prizadeven predsednik izvršilnega odbora US, režiser Branko Gombač, ob njem pa seveda še osi ostali, ki so se vključili v velik organizacijski napor za uspeh mariborskega gledališkega srečanja.
Glede samega tekmovalnega dela Borštnikovega srečanja pa jr tgrek bil t? nekakšnem zatišju, čeprav smo bili gledalci izjemne predstave, kakršno pač lahko spravi na *der proslavljena beograjska gledališka skupina Atelje
212. Skupina je uprizorila (Slike žalostnih doživljajev* Deane Leskovar. Predstava in tekst sta lani in letos požela najvišja jugoslovanska gledališka priznanja ob tem seveda še soglasno priznanje kritike, tako. da o kvaliteti uprizoritve ni moč dvomiti.
Deana Leskovar je v Slikah žalostnih doživetij obpdila vse tisto, o čemer je mestni človek prepričan, da tega ni več v njem, izzvala je soočenje in obračun z vsem, kar je bilo nekdaj in kar je sedaj. In to je storila strogo, modro, do kraja, brez kančka sentimentalnosti, globoko doživeto in osveščeno, kot to narekuje prava nadarjenost, skrojila je svojo dramo, svojo trilogijo, sešita smisel in prizore izluščila možnost za igro, za gledališče. Nekega jutra se prebujajo Krombergovi. Prebujajo se ljudje in živali. Tudi vonj alkoholnih izparin je tu in živinski smrad in bosi možje in otroci, ki jočejo, pa ne vedo zakaj. Nekega jutra v Slavoniji. Junaki drame prihajajo na prizorišče, v zgodovinsko in gledališko, prihajajo, da storijo, kar jim je usojeno, da store in odhajajo. V kovačnico, v hlev, v posteljo, v objem, v grob. Ne da se živeti tako, krvavo na nož, za ženske in steklenico, ne da se živeti, ko vleče narava vsakega Kromberga kam drugam, ko je sovraštvo globlje od ljubezni, ko uničuje, za otroke pa ni prostora. Krombergovi so si enaki po ■ različnosti v merah blaznosti podobni po obsedenosti. In to v raznih generacijah, v raznih generacijskih opisih življenja Krombergovih. V treh dejanjih je moč slediti blaznemu in dedno obremenjenemu razvoju družine, ki gre od podiranja patriarhata na začetku stoletja, preko partizanskega boja do današnjih dni, ko se nam predstavi na odru Blaž Kromberg, ki je bil otrok, ko je bila vojna
in je danes v Beogradu, ne več v Sloveniji. Blaž ve more biti nič drugega kakor umetnik, ki gleda in počne nekaj, nad čemer se drugi zgledujejo. Smo v Beogradu v današnjih dneh. Otrok ni več. Nihče se ne zmeni za Blaža in Ljerko. Tudi ni svetlobe za to tretjo, današnjo verzijo sovraštva in ljubezni in cest in smrti Krombergovih. Vse je literatura. Zgodovina, Trenutek za neko novo življenje. Za listo, kar je pred nami. Skratka uprizoritev, ki je globoko učinkovala, uprizoritev, ki je bila razvojno in psihološko pretresljiva in katero so beograjski odrski mojstri odlično podali. Kako tudi ne bi, saj so nastopala taka imena, ki sodijo v sam vrh jugoslovanske gledališke umetnosti, kot na primer Petar Božovič, Bekim Feh-miu. Aleksander Marič in Gordana Marič.
Sinoči je v uradnem, tekmovalnem delu Borštnikovega srečanja nastopilo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice z Mollierovim (Don Juanom ali kamnitim gostoms, drevi pa bo še zadnja uradna gledališka predstava. Nastopilo bo namreč Prešernovo gledališče iz Kranja s Šeligovo rSvatboi, nakar bo morala žirija ki jo sestavljajo Balbina Faranovii - Battelino (Združenje dramskih umetnikov), Tomaž Kržišnik (Društvo oblikovalcev Slovenije), Breda Pogorelec (Slavistično društvo Slovenije), Marijan Pungartnik (SZDL Maribor) in Mirko Zupančič (Društvo teatrologov in kritikov Slovenije), na delo, da določi nagrade in priznanja, ki jih bodo podelili na slavnostni a kademiji jutri zvečer ob 20. uri. Se pred tem in sicer jutri zjutraj, pa bo skupina (Mladje* iz celovške slovenske gimnazije posredovala mladinsko igro (Štirje fantje muzikantje* Miroslava Košute.'
MARIJ ČUK
stotkov, v baltskih mestih pa je bila udeležba skoraj stoodstotna. Celo poljska partija, ki nima nobenega interesa napihovati številk, trdi, da je delo prekinilo 70 odstotkov delavcev.
Slika včerajšnje splošne stavke pa je bila čisto drugačna od prizorov »vročega poljskega poletja«. Le redki so izobesili poljske zastave na svojih hišah, obrazi delavcev, ljudi, so bili mračni in zaskrbljeni. Nobenega navdušenja, nobenega zanosa, ki je preveval ob rojstvu novega sindikata.
Mimo radikalizacije se poljsko delavstvo zaveda, da je včeraj sprožilo zadnji brezupni metek v poskusu, da na miren način doseže zadovolji vejše življenjske pogoje.. Teh pa brez požrtvovalnega dela, brez občutne rasti proizvodnje' ne bodo dosegli. Ob tem so zgovorne besede sindikalnega voditelja Lecha Wa-lese delavkam tovarne elektrotehničnega materiala »Polam — Rosa Luxemburg» v Varšavi: «Ta mora biti zadnja tovrstna stavka. Kljub temu da ne povzroča večje gospodarske škode, načenja sožitje in mir med delavstvom.« Sindikat se torej že zaveda, da je stavka nevarno dvorezno orožje, ki v sedanjem gospodarskem položaju delavstvu predvsem škoduje. Walpsa je zato napovedal nove oblike boja kot so prevzem upravljanja podjetij s strani delavstva in neposredna distribucija dobrin, ki jih izdelujejo v poljskih obratih. Posredno se torej sindikat že sedaj odpoveduje napovedani splošni stavki za nedoločen čas. Partiji in svetu je dokazal, da ima za seboj še vedno večino poljskih delavcev^ Včerajšnje splošne stavke se niso udeležili namreč samo člani Solidarnosti temveč tudi pripadniki uradnih sindikatov in celo člani PZDP, kljub temu, da je partija vložila ves svoj ugled in moč, da bi zmanjšala razsežnosti delavskega protesta.
Prvi sekretar CK PZDP general Wojeiech Jaruzelski pa je na včerajšnjem petem plenumu centralnega komiteja ponovno pozval Solidarnost. naj takoj prekine stavke v državi. »Preostalo nam je še malo časa, prekinili moramo sedanji bojkot,« je odločno poudaril general Jaruzelski, ki je brez oklevanja obsodil včerajšnjo splošno stavko.
V podrobnejši analizi gospodarskega stanja v državi je general Jaruzelski napovedal, da bo SZ kljub lastnim težavam izročila Poljski do konca leta 30 tisoč ton mesa. Največ besed pa je Jaruzelski posvetil uresničevanju »fronte nacionalne enotnosti* s širjenjem o-snov vladne koalicije in z ustanovitvijo skupine uglednih svetovalcev, ki bo pomagala vladi. Glede sestave partijskega vodstva in vodilnih organov je Jaruzelski poudaril, da nareka številno prisotnost pripadnikov poljske armade sedanja nuja, vojaki se bodo umaknili iz sedanjih položajev, ko ne bo več potrebna njihova prisotnost. Med malenkost-
nimi včerajšnjimi zamenjavami je V poljsko partijsko vodstvo stopil tudi namestnik obrambnega ministra general Florian Siwicki. Prav tako so na plenumu potrdili, da sedanji prvi sekretar ge.ieral Jaruzelski obdrži tudi funkciji premiera in obrambnega ministra. Jaruzelski je torej ponovno utrdil svoj položaj, saj ga je podalo tudi dogmatsko krilo. Resnici na ljubo je Jaruzelski ta partijo edino jamstvo, da lahko brez hujših pretresov prebredi sedanjo krizo. Iz včerajšnjega plenuma je namreč razvidno, da bodo kljub načelnim obsodbam in napovedim »trše roke« nadaljevali z izčrpujočo strategijo do sindikata Solidarnost. Jaruzelski ni torej zaprl vrata dialoga s tistimi silami Solidarnosti, ki priznavajo socialistično ureditev poljske države.
Sirci prestregli francosko letalo
BEJRUT — Sirski lovci so včeraj prestregli letalo francoske letalske
družbe Air France, ki je letelo na progi Pariz - Karači, in ga prisilili, da se je spustilo na letališč* pri Damasku. Letalo je zaradi pomanjkljivega delovanja instrumentov baje letelo po prepovedanem zračnem koridoru. Po krajšem pregledu je letalo, na katerem je bil tudi ’ siloviti filmski igralec Alain Delon, nadaljevalo polet proti Karačiju.
Sovjetska podmornica nasedla na Švedskem
STOCKHOLM — Mala 1400-tonska sovjetska podmornica starejše izdelave .je včeraj nasedla na čeri ob obali švedskega otoka Torumgard. Na krovu podmornice je najbrž prišlo do eksplozije in znatne izgube goriva.
V Stockholmu menijo, da je podmornica izvrševala vohunsko nalogo, saj se na območju omenjenega otoka nahajajo podzemska vojaška oporišča in' vrhovno poveljstvo švedske vojne mornarice.
POSEG V PRID MIRU V ZDRUŽENIH NARODIH
Z OBOROŽEVALNO TEKMO NI MOGOČE PREPREČITI NEVARNOSTI SPOPADOV
NEW YORK — S pozivom za u-sklajene in vztrajne napore za splošno razorožitev pod učinkovitim mednarodnim nadzorom ter za učinkovitejšo vlogo OZN v teh prizadevanjih je predsednik političnega odbora Ignac Golob končal slavnostno sejo, ki je bila ob tednu razorožitve.
Opozoril .je, da neuvrščeni že dve desetletji opozarjalo na širjenje o-boroževalne tekme, posebej jedrske in dejal, da »ravnotežje strahu« med velikimi silami ni preprečilo njihovega vmešavanja v regionalne spopade, tako da tekmovanje v zastraševanje ni zanesljivo sredstvo, s katerim bi se izognili katastrofi
Pomočnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Ignac Golob je posebej opozoril na pravico narodov vseli držav, da jih seznanijo z višino sredstev, ki jih svet porabi za oboroževalno tekmo.
Ko je odpiral slavnostno sejo, je Ignac Golob prebral sporočilo predsednika generalne skupščine OZN Kitanija. v katerem med drugim poudarja, da se je v svetu nakopičilo že toliko orožja, da na vsakega človeka pridejo tri tone eksploziva. Kitani omenja visoke stroške za oborožitev in nedopustno nizko raven sredstev, ki jih vlagajo v. razvoj, meni, da je poglavitni cilj OZN, da vpliva na zmanjšanje stroškov za oborožitev.
V sporočilu Kurta AValdheima na je vprašanje razorožitve najtesneje povezane z vzpostavitvijo nove svetovne gospodarske ureditve. Zapisal je da je iluzija, da bi bilo mogoče doseči varnost s krepit rilo vojaške sile, pozval je vse vlade,
naj začnejo novo, plodnejše obdobje v pogajanjih o razorožitvi.. .
Tisto, kar je bilo slišati .ia slavnostni seji. je potrdilo da' sž vedno bolj krepi zavest, o nevarnosti širjenja oboroževalne tekme za mir in varnost, da ravnotežje strahu ne more preprečiti nevarnbsti jedrske vojne in da se voi»i' ni mogoče izogniti le z delnimi ukreni.
(dd)
ob-
ita-
Začelck 26. kongresa radikalne stranke
FIRENCE — Po desetletnem
dobju boja za demokratizacijo ____
li.janske družbe s pomočjo referendumov namerava italijanska radikalna stranka prenesti težišče svoje politike na področje bo.ia proti lakoti svetu, utrjevanja miru in razoroževanja. < To je bi!6 razvidno iz včerajšnjega uvodnega poročila na 26. kongresa te stranke v Firencah, ki ga je prebral dosedanji tajnik Francesco Rutelli.
Prav ta politika povezana z raz-gal.jevan.iem vseh napak levičarskih strank naj bi prispevala k utrjevanju vloge radikalne stranke in k uveljavljanju prizadevanj za napredno alternativo.
Rutelli je v svojem poročilu posvetil le malo pozornosti sedanjim notranjim razprtijam med Pannel-lovo skupino in opozicijo, težavam pri zbiranju novih članov in prepotrebnih finančnih sredstev ter ugotovitvi. da ie strankino vodstvo vedno boli oddaljeno od sicer maloštevilnega članstva.
29. oktobra 1981
POMEMBEN DOGODEK IA SLOVENSKE IN ITALIJANSKE DEMOKRATE
.   " ~ •	1 1 '■ —	i '■ 11 1"	. -i.i —   .-L. .i   f
Manifestacija za mir v dolinski občini simbolizira željo po boljši bodočnosti
V soboto trije sprevodi in shod pred spomenikom v Dolini ■ Velik odmev pobuda med krajevnim prebivalstvom ■ Tudi na Krasu pripravljajo množični pohod za mir
Povsod po državi se v teh dneh odvijajo manifestacije za mir in popuščanje napetosti v svetu, katerih množičnost jasno dokazuje, da demokratično javno mnenje zelo občuti to perečo in žal tudi aktualno problematiko. Velik in morda tudi nekoliko neričakovan u-speh manifestacije v Rimu, ki je sovpadala s podobnimi pobudami v ostalih evropskih prestolnicah, je gotovo še bolj okrepil vsedržavno gibanje za mir, se je razvilo v tem času in iz katerega se dan za dnem rodijo nove in zanimive pobude, ki sta jim cilj mir in razorožitev. Vprašanje miru je zelo občuteno tudi v naših krajih, ki so v bližnji preteklosti na lastni koži dvakrat okusili tragedijo svetovnih vojn in med tukajšnjim italijanskim in slovenskim prebivalstvom, ki želi živeti v miru in medsebojnem spoštovanju.
V dolinski občini že ves ta mesec potekajo priprave na manifestacijo za mir, ki bo kot znano v soboto zvečer. Manifestacijo prirejajo družbenopolitične organizacije in u-stanove, ki delujejo na območju občine: šole, kulturna in športna društva, politične stranke zastopane v občinskem svetu, sekcija VZ Pl - ANPI in ZŽI - UDI, društvo prostovoljnih gasilcev, jamarji, zadruge, taborniki, sindikalne organizacije in tovarniški sveti. Na pripravljalnih sestankih so prisotni pooblastili župana Edvina Švaba, da prevzame koordinacijo te manifestacije in da sam spregovori pred občinskim spomenikom padlim v NOB. Prireditelji so v ta namen tiskali lep dvojezični lepak, ki jasno tolmači željo po čimvečji enotnosti in množičnosti pobude. Plakat zgovorno simbolizira množico ljudi, ki strmi k boljši in zlasti miroljubni bodočnosti.
Dolinska manifestacija se bo pričela s tremi sprevodi. Ljudje se bodo zbrali med 17. in 18. uro na Gorici v Boljuncu, na Trgu padlih v Dolini in na trgu pred tovarno Grandi motori, od koder bodo ob 18. uri krenili sprevodi z baklami. Cilj treh sprevodov bo osrednji spomenik v Dolini, kjer bo na sporedu govor. Sledil bo kulturni program v občinski telovadnici, ki ga bo sklenil kres pred športnim centrom.
Množično manifestacijo za mir pripravljajo tudi na Krasu in v ta namen že deluje enotni koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo zastopniki KPI, PSI, SSk, in KD in še mnogih drugih organizacij. Manifestacija za mir bo v soboto, 7. novembra in se bo vršila v obliki dveh pohodov z baklami. Prvi bo krenil izpred spomenika na Proseku, drugi, ki ga bodo sestavljali mladinci in športniki, pa bo krenil izpred Obeliska na Opčinah. Sprevoda se bosta zaključila pod razglediščem na Napoleonski cesti blizu Kontovela. Enotni odbor poziva vse organizacije, tako zahodnega kot vzhodnega Krasa, da se pridružijo tej pobudi in da se angažirajo pri pripravah te manifestacije ter obenem vabi zastopnike teh
organizacij, da se udeležijo skupščine, ki bo drevi ob 20.30 v dvorani Ljudskega doma v Križu.
Danes začetek srečanja časnikarjev
Na sedežu združenja novinarjev bo danes uraden začetek tristranskega srečanja med novinarji Furlanije - Julijske krajine, Slovenije in Koroške, ki ga letos organizira združenje novinarjev naše dežele. Pogovori med tremi delegacijami v nabrežinskem hotelu Europa, med njimi pa bodo obravnavali vprašanje sodelovanja med časnikarji treh sosednih dežel v duhu sklepne
vprašanja, ki jih odpira uvedba novih tehnologij pri časopisih, vlogo, ki jo imajo manjšine pri povezovanju narodov in ne nazadnje tudi možnost okrepitve osebnih stikov med časnikarji, da bi prišlo do boljšega in plodnejšega pretakanja informacij med Furlanijo - Julijsko krajino, Slovenijo in Koroško.
Sedanje srečanje, ki bo trajalo še jutri in v soboto, je sad obveze, ki jo je vodstvo združenja novinarjev Furlanije - Julijske krajine sprejelo ob svoji izvolitvi. Vrsta tehničnih razlogov in tudi profesionalna preobremenjenost časnikarjev je preprečila, da bi do srečanja prišlo prej. Upati je, da bodo ta srečanja v bodoče stekla z vnaprej določeno periodičnostjo, kar bi vsekakor pripomoglo k večjemu pretakanju informacij
POTEM KO JE ZAMENJAL LISTARSKO UPRAVO
Občinski komisar Siclari že začel z rednim delom
Sprejel je načelnike svetovalskih skupin • Prvi sklep: oddana dela prve transe (Pomol VII - Valmaura) načrta o velikih cestnih povezavah
Izredni občinski komisar dr. Vit-torio Siclari je že na delu. Takoj po svoji umestitvi, ko je v ponedeljek zamenjal manjšinski odbor Liste za Trst, je prevzel vse funkcije župana, občinskega odbora in skupščine, ki je bila. kot znano, z odlokom predsednika republike razpuščena. Že takoj po svoji umestitvi je predstavnikoma tiska najavil, da si želi čim širšega sodelovanja s političnimi, gospodarskimi in družbenimi silami, da bi se tako podrobneje seznanil s problematiko krajevne stvarnosti. Dobrih šest in lahko tudi” še več mesecev bo namreč moral voditi občinsko upravo, kar ne bo lahko delo, spričo številnih odprtih vprašanj.
Med torkom in sredo .je take sprejel načelnike svetovalskih skupin v pravkar razpuščenem občinskem svetu, ki so mu obrazložili svoja stališča do določenih vprašanj, s
listine konference v Helsinkih,
NA SINOČNJI SKUPŠČINI V DVORANI MATIČNEGA URADA
KRAJEVNI POPISOVALCI PODPRLI VSEDRŽAVNO STAVKOVNO GIBANJE
Po družinah bodo redno dvigali izpolnjene obrazce, a jib ne bodo nato izročili občini - V soboto shod na Trgu Unitd
Na pobudo sindikalne zveze javnih uslužbencev CGIL, CISL, UIL je bila sinoči v veliki dvorani matičnega urada v Trstu skupščina popisovalcev. Na zborovanju ki se ga .je udeležilo približno sto v veliki večini mlajših popisovalk in popisovalcev, ki opravljajo službo na področju tržaške občine, je tekla razprava o celi vrsti perečih problemih, ki nedvomno postavljajo v zelo slabo luč celotni birokratski aparat popisa. Sindikati in popisovalci hočejo v prvi vrsti točno zvedeti po katerih kriterijih je občina izbrala popisovalce, zlasti tiste, ki so vpisani v seznamu nezaposlenih in zakaj je že prehod-

11*111!
SL_. /*, mmm '
DRUŠTVO
TA ROR mm
OPENSKI
GLASBENI VEČERI
danes, 29. oktobra, ob 20.30 v mali dvorani Prosvetnega doma
koncert sopranistke Ljube Berce - Košuta Pri klavirju Anna Luci • Sanvitale
no izključila nekatera imena. Morda je šlo za nezaželene osebe?
Še odprto pa je tudi zapleteno vprašanje finančnih prejemkov popisovalcev in splošnega nereda, ki vlada pri koordinaciji popisa s strani ISTAT. V ta namen so popisovalci skoraj po vsej državi proglasili stavkovno gibanje. V tržaški občini bodo tako popisovalci dvigali po družinah popisne ooie. vsaj do sobote pa jih ne bodo izročili pristojnim občinskim uradom. V soboto pa bodo popisovalci ves dan prekinili delo ter se v jutranjih urah zbrali na Trgu Unita, kjer bodo zahtevali sestanek s pristojnimi občinskimi funkcionarji, ki se daj delujejo pod nadzorstvom komisarja.
Kulturnim društvom so zagotovljeni deželni prispevki
Iz nekaterih yirov se je včeraj razširila vest, da bedo kulturna društva in inštituti iz tržaške pokrajine lahko izgubila finančne prispevke, ki jim jih vsako leto nudi deželna uprava. To naj bi se zgodilo zaradi odgovornosti pokrajinske uprave, ki naj bi ne pravočasno predložila ustreznih prošenj — posamezna društva so jih namreč morala predložiti pokrajinski upravi — pristojnim deželnim uradom. Kot pa nam je včeraj zagotovil
Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE
Začetek bogate sezone filmskega krožka «La Cappella Undergronnd»
Vrsta zanimivih pobud za širjenje filmske kulture v našem mestu
............................................................
NA PRIZIVNEM SODIŠČU
JI
la nce ejM&elen
BOLJUNEC
vabi na
REDNI OBČNI ZBOR
ki bo danes, 29. t.m., ob 20. uri v društveni dvorani v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu.
DOMAČA NOVOST V KNJIGARNI
NADALJEVANJE PROCESA O «ŠKANDALU VAJONT»
Obtoženci naj bi si bili prilastili 650 milijonov lir
glavni tajnik pokrajinske uprave dr. Ressa, so take vesti popolnoma neutemeljene: res je. da jih pokrajina še ni izročila, to pa zaradi velike količine dela, ki ji ga je naložilo preverjanje in proučevanje vseh prošenj. Le-teh je namreč o-krog 110. Kulturna društva naj zato nimajo nobenih skrbi, ker bodo prošnje sledile normalnemu postopku.
Po nekaterih glasovih pa naj bi šole iz tržaške občine izgubile finančne prispevke, do katerih imajo pravico na osnovi deželnega zakona o pravici do študija. Z njim je bilo tržaški občini za šolsko leto 1980-81 dodeljenih 600 milijonov lir, katerih pa občina, vsaj tako kaže, ni zaprosila. Kot smo izvedeli, se je občinski odbor obvezal, da bo že meseca decembra predložil odgovarjajoči sklep, s katerim bo osnovnim, nižjim srednjim šolam porazdelil deželna finančna nakazila za nakup didaktičnih sredstev. Sklep ni bil predložen občinski skupščini; občinski odbor pa ga-tu*1 di ni odobril pred nastopom komisarske uprave.
Z avtomobilom
v obcestna droga
Včeraj zarana, nekaj minut pred 5. uro, je na Trgu Garibaldi (križišče z Drevoredom D’Annunzio) ford escort treščil v dva droga obcestnih prometnih znakov. Nesreči je po vsej verjetnosti botrovala prevelika hitrost vozila, zaiadi česar naj bi šofer, 24-letni Franco Dubaz iz Ul. Sinigaglia 9, izgubi, nenadoma nadzorstvo nad avtomobilom. Mladenič se .je udaril oo obrazu, zlomil si .je spodnjo čeljust in se bo moral zdraviti 20 do 30 dni. Sprejeli so ga na kirurškem oddelku glavne bolnišnice
katerimi se bo moral spoprijeti v bližnji in daljni preteklosti. Kot so nam povedali nekateri načelniki skupin so s sestanka z občinskim komisarjem odnesli vsekakor pozitivne vtise: dr. Siclari je funkcije komisarja že opravlja! v La Spezii in v Lucci, sedaj pa je v Trstu, kjer se mora soočati z nedvomno kompleksnejšimi problemi, kot pa ob prejšnjih dveh izkušnjah' le-teh pa mu ne manjka, saj ima za seboj že večdesetletno prakso v javni administraciji. Podrobneje je bil tako seznanjen tudi o pioblematiki slovenske narodnostne skupnosti, ki živi v teh krajih. Na teh dvostranskih je tudi obljubil, da bo valoriziral vlogo rajonskih svetov (razpuščeni bodo 45 dni pred občinski mi volitvami), ki so sedaj edina demokratično izvoljena telesa, ki neposredno predstavljajo prebivalstvo tržaške občine. Komisar dr. Siclari je sprejel najprej načelnika svetovalske skupine liste, nato KD, KPI in nato ostalih skupin glede na število svetovalcev, ki so jih doslej imele v občinskem svetu
Medtem pa je včeraj že sprejel prvi važen sklep: v dopoldanskih urah je bila namreč na občini oddana dražba za dela prve tranše, ki .jo predvideva načrt o velikih cestnih povezavah: dela bo uresničilo podjetje Grassetto iz Padove. Prva transa del se nanaša na odsek med sedmim pomolom in Val-mauro. celotno delo pa bo podjetje stalo 29 milijard lir. Po birokratskem postopku morajo sedaj to dražbo odobriti deželni organi, temu bo sledil podpis pogodb, ki bodo določale, kdaj se morajo dela začeti in kdaj končati.
Komisar je izrazil zadovoljstvo nad tem svojim prvim ukrepom, s katerim je praktično začel ^ svoj mandat na krmilu tržaške občine.
Neuspešno plakatiranje dveh mladih neofašistov
Pripadniki mladinske neofašistične organizacije «Fronte della Gio-venlu* so se v noči med torkom in sredo spet »izkazali* s ponočno akcijo lepljenja plakatov po mestu. Tokrat so prelepili zidove poslopij z letaki o bližnji »proslavi* desetletnice ustanovitve skrajno-desničarske organizacije, njihovo delo pa ni bilo tako «brezhibno» in uspešno kot mnoga poprej. Dva izmed njih, znanega Fulvia Slugo in nekoliko manj znanega Vittoria Le-vija, je med plakatiranjem na Borznem trgu prestregla pojicijska izvidnica in ju legitimirala. Agenti tržaškega Digosa so ju prijavili sodišču zaradi lepljenja plakatov na nedovoljenem mestu.
Danes občni zbor KD «Prešercn»
Kulturno društvo «F. Prešeren* iz Boljunca bo imelo drevi ob 20. uri v društveni dvorani občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu svoj redni občni zbor.
Včeraj so m tiskovni konferenci v prostorih «La Cappella Under-ground» predstavili letošnjo sezono krožka. Predsednik «La Cappelle* Mario de Luyk in drugi člani odbora, ki vodijo delovanje tega filmskega središča, so prikazali resnično bogat načrt, ki želi poglabljati v našem mestu zanimanje za filmsko umetnost.
Najprej moramo zapisati, da so člani «La Cappelle» lastnoročno preuredili prostore, ustvarili so tako manjšo sobo s televizijo in videokasetami, na katere bo mogoče posneti filme, ki jih predvajajo po televiziji. Člani krožka si bodo lahko filme naknadno ogledali. Nato so preuredili veliko razstavno dvorano, v dvorani za predvajanje filmov pa so nadomestili udobne stole, kar je pri gledanju tudi po-
Pred predstavitvijo samega filmskega programa so animatorji krožka spregovorili o svojih naporih, da bi se ustvarila deželna kinoteka. Novi deželni zakon o kulturi je u-pošteval vrsto predlogov v korist filmske dejavnosti, kljub temu pa bo potrebno še precej dela in naporov, da bo lahko prišlo do prave deželne kinoteke.
»La Cappella» je svoj čas predlagala tudi zanimivo retrospektivo «Dunaj - Berlin - Hollywood», ki bi prikazala dela filmskih delavcev, ki so se iz «mitelevropejskega» prostora preselili v ameriško filmsko prestolnico. Retrospektiva bi nastala v sodelovanju z beneško Biena-1 o. Pobuda pa je v Trstu propadla, ker občinska in pokrajinska u-prava zanjo nista imeli posluha. Ob tej propadli pobudi, pa moramo omeniti zamisel, ki bo vselcakor za-
trebno.
iiiMiiiiiHitiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminnnntMtiiiiiHiiiiiiiiiitiiiii“ii<iiii>"”<»"*"llin*imm,lll>
SINOČI V PROSTORIH INSTITUTA ISDEE
PREDAVANJE O ODNOSIH VZHOD-ZAHOD V BODOČE
Predaval je prof. Vojtech Mastny z washingtonske univerze
Zavod ISDEE, ki proučuje^ razmere v vzhodnoevropskih državah in zbira ustrezno dokumentarno gradivo, je sinoči priredil srečanje z docentom višjega inštituta za mednarodne probleme na vvashing-tonski univerzi prof. Voitechom Mastnyjem. Prof. Mastny je izvedenec za vprašanja, ki zadevajo Sovjetsko zvezo. Naslov predava-
ni
m Alojz Rebula
i ZELENO
p
Aloji Rebula:
ZELENO
IZGNANSTVO
Bivanjske dileme današnjega človeka, tržaškega prostora in družbe, ki jih je pisatelj po-‘ stavil v zgodovinsko projekcijo pred 500 leti.
Tržaška
knjigarna
UL. SV. FRANČIŠKA 20 - TRST
Na tržaškem prizivnem sodišču se bo danes nadaljeval proces proti šestim osebam, ki so vpletene v «škandal Vajont*. Gre za 45-letriega trgovca Alda Romaneta iz Pordenona, 52-letnega Diomedeja Fortuno, Pierfrancesca Campano, Artu ra Zambona Wernerja Villalto in Pierluigija Manfredija. Obtoženi so. da so si na nezakonit način prilastili približno 650 milijonov lir j j iz sklada, ki so ga ustanovili po i vajontski tragediji, da bi prisko-I čili na pomoč prizadetim podjetjem. Na prvem procesu je bil Ro-manet obtožen na 4 leta zapora in milijon lir globe. Fortuna na tri leta in pol zapora in 700 tisoč lir globe. Campana pa na tri leta zapora in pol milijona lir globe. 0-stali trije so bili oproščeni.
Prizivni proces se je začel 15. oktobra letos z neljubim incidentom, ko je predsednik sodišča dr. Man-cino prepovedal fotografom in televizijskim operaterjem snemanje obravnave.
POJASNILO
Včeraj smo poročali, da si je na nižji srednji šoli »Fran Levstik* 14-letni Roberto Furlanič zlomil podlaket. Naknadno smo izvedeli, da se je to zgodilo med opoldanskim poukom in ne med telovadno uro, kot smo v včerajšnji številki zabeležili na osnovi podatkov pristojnih policijskih organov.
z veliko mero sarkazma, ironije pa tudi s precejšnjo dozo resnice in resnega homorja obravnavajo danes bolj kot kdaj koli aktualno temo odnosov med spoloma oziroma vprašanje v dobri meščanski družbi še vedno prevladujočega položaja moškega. Besedišče bi se na nekaterih mestih lahko zdelo tudi grobo, neposredno, če bi bilo samo sebi namen, v resnici pa je le avtorjevo sredstvo, da na čimbolj plastičen način izpoveduie tezo. drago gibanjem za popolno emancipacijo žensk v vseh ozirih. Seveda dobi v sproščenem, teatralno briljantnem podajanju France Rame pomen-skost. ki bi ob manj blesteči inter prelaciii mnoao izgubila na svoji učinkovitosti in komunikativnosti.
Igralka je za svojo interpretacijo, pa tudi s svojo prikupnostjo, požela navdušen aplavz.
SINOČI V AVDITORIJU
Mojstrski recitol igralke France Rame
V polno zasedenem Avditoriju se je sinoči predstavila pretežno mlademu tržaškemu občinstvu Franca Rame z recitalom *Tutta časa, let to e chiesa», izborom krajših tek stov, ki sta jih napisala ona in njen mož, znani igralec in kome diograf Dario Fo, z glasbo pa o-premil Carpi. Grt ta besedila, ki
Razstave
V domu Albert Sirk v Križu je do
8. novembra odprta razstava Atilija Kralja. Občinstvo si jo lahko ogleda jutri in v soboto od 20. do 22. ure.
Razna obvestila
Zadruga «Kriški breg« sporoča, da bo danes ob 20. uri v osnovni šoli A. Sirk v Križu sklepno predavanje o kletarstvu, , ki ga vodi agronom Vitjan Sancin.
KD Slovan sporoča, da bodo pev ske vaje za sezono 1981 82 ob torkih za ženske in ob petkih za moške v prostorih Gozdarske zadruge na Padričah ob 20.30. Vabljeni novi pevci in pevke!
VZPl-ANPI Trst vabi na vsedržavno manifestacijo za mir, ki bo Veroni 14. novembra. Zainteresirani naj se javijo še jutri v Ul. Crispi 3, telefon 730306. Odhod z avtobusi.
Fotokrožek Trst 80 sklicuje izredno sejo za jutri, 30. t.m., ob 20. uri v sejni dvorani v ZSKD v Ul. sv, Frančiška 20
Ornik trgovin ob praznikih
Ob prihodnjih prazničnih oz. vmesnih neprazničnih dneh bodo trgovine v naši pokrajini delale po naslednjem delovnem urniku:
nedelja, 1. novembra (vsi sveti) — vse trgovine ostanejo zaprte, le cvetličarne bodo lahko odprte v dopoldanskih urah;
ponedeljek, 2. novembra (verne duše) — kljub pravilu o rednem tedenskem počitku bodo smele vse trgovine obratovati tako dopoldne kot popoldne po običajnem urniku;
torek, 3. novembra (praznik sv. Justa) — obvezna zapora vseh trgovin z izjemo cvetličarn, ki bodo lahko obratovale dopoldne;
sreda, 4. novembra (praznik osvoboditve) — vse trgovine bodo redno obratovale;
sobota, 7. novembra — redno obratovanje trgovin, tudi tistih, ki bi ta dan zaradi tedenskega počitka morale biti zaprte.
nja: »Odnosi med Vzhodom in Zahodom v bodoče*.
Predavatelj je nanizal pomembnejše mejnike v sovjetsko-ameriških odnosih, govoril je o hladni vojni, pretežno pa se je ustavil ob zdai-šnjem dogajanju na Poljskem in oboroževanju v Sovjetski zvezi. Kljub temu, da .je predavatelj izrazil določeno optimistično gledanje tako glede nadaljnjega razvoja na Poljskem kot na svetu sploh, je poslušalec dobil vtis da je predavanje bilo vse preveč enosmerno ali bolje enostransko. O hudih žariščih napetosti, ki jim Sovjetska zveza ne botruje, sploh ni bilo govora, kvečjemu je predavatelj skušal utemeljiti oboroževanje v SZ z «nesigurnostjo» Moskve in notranjimi problemi Sovjetske zveze. Tudi razprava, ki ie sledila predavateljevim izvajanjem, je bila u glašena v tej smeri.
Iz vsega tega sledi, da ie sinočnja konferenca bila vsebinsko šibka. kar sicer ni v navadi ob pobudah zavoda ISDEE; te so obi-
iai” •SSrSi.K
darski
tokrat
nosti.
klonila politični ozkogled-
Svet zveze deželnih trgovinskih zbornic je izdelal program, ki ga bo izpeljal v prihodnjih mesecih. Gre za deželno konferenco o problemih obmejnih carinarnic, za sestanek delovne skupine Alpe-Adria za industrijsko sodelovanje in za deseto italijansko avstrijsko okroglo mizo, katere bi se moral udeležiti tudi avtrijski minister za trgovino Staribacher. Nadalje bi morali vzpostaviti neposredno letalsko zvezo med ronškim in frankfurtskim letališčem.
..........
S TISKOVNE KONFERENCE OPERATERJEV CEO
Damoklejev meč grozi dejavnosti centrov za handikapirane otroke
Letos se izteče podpora EGS za vključevanje prizadetih
nimiva in ki odpira vprašanje filmske vzgoje v šoli. «Lo Capella» bo namreč s podporo pokrajine pripravila posebni seminar za profesorje nižjih in višjih srednjih šol. Seminar bo pričel v ponedeljek, 23. novembra in se bo vršil naslednjih osem ponedeljkov. Program predvideva predvajanje nekaterih filmskih klasikov, nakar bo predvajanju sledilo predavanje, ki ga bo imel znani filmski kritik, oziroma filmski zgodovinar.
Vsak ponedeljek bo seveda predavatelj drugi. Priložnost, ki se bo nudila profesorjem je vsekakor e-dinstven. Pobudniki seminarja pa želijo s tem sensibilizirati učno o-sebje in potom njega dijake s filmom kot s polnopravno umetniško zvrstjo.
Predsednik «La Cappelle* de Luyk je na tiskovni konferenci spregovoril tudi o sodelovanju krožka pri organizaciji festivala znanstvenofantastičnega filma. Dejal je, da Cappella ne bo več sodelovala pri festivalu, če ne bo prišlo do sprememb v vodstvenih strukturah in če ne bo vloga «La Cappelle» odlo-čilnejša. Stališče pa izvira iz tega, ker je umetniška raven festivala močno padla in ker se s tem festival spreminja v drugorazredno prireditev.
O posameznih filmskih ciklus, ki jih bo «La Cappella» priredila, je nemogoče podrobno pisati, lahko pa povemo, da si bodo ljubitelji o-gledali vrsto prvorazrednih filmov. V bistvu se bodo projekcije delile v štiri cikluse in z naslednjimi naslovi: iNovosth, kjer bodo predstavili nekaj novih in važnih filmov, ki jih v Trstu še nismo gledali; «Predlogi», kjer bodo predstavili filme, ki so zanimivi iz posebnih razlogov, «Mojstri ZRN*, kjer si bomo lahko ogledali dela najvidnejših nemških režiserjev nove generacije in pa ciklus «Revival», ki bo prikazal nekatere zgodovinsko važne filme.
Na tiskovni konferenci so odborniki «La Cappelle» omenili tudi retrospektivni pregled slovenskega filma, ki bo letos v Gorici v organizaciji ZSKD in sodelovanje med «Tm Cappello» in ZSKD pri predstavitvi raznih jugoslovanskih filmov.
Naj ob zaključku omenimo, da bo »La Cappella» priredila tudi vrsto likovnih razstav. Prav včeraj so otvorili razstavo nemškega režiserja in slikarja Hansa Richterja. Razstavo so priredili v sodelovanju * nemškim kulturnim centrom *Goe-the-Institut*.
Če je res, da se srčno kulturo neke družbe spozna po skrbi, ki io posveča najbolj razoroženim članom, tistim, ki sami nimajo dovoli moči, da bi uveljavili svoje pravice in enakopravne odnose, potem moramo ugotoviti, da ie naše mesto še na sredn.jeveški ravni. Misel se .je porodila na tiskovni konferenci — javni razpravi, ki so jo včeraj popoldne priredili v dvorani Krožka za kulturo in umetnost operaterji Centrov za vzgojo in zaposlovanje (CEO) handikapiramh.
Zakaj skušajo ti operaterji pritegniti pozornost javnosti? 7t letoš njim decembrom se izteče finančna podpora, ki jo je družbeni fond |EGS nudil tržaški pokrajini pri izvajanju načrta za družbeno in de-
pozeia navausen apiavz.
...................................................•iimuiimimi..
Evropske množice proti oboroževanju
V	zadnjem času smo priča čedalje bolj angažiranemu gibanju za mir in proti oboroževanju. Vsa Evropa se je začela zanimati za ta problem, ki je stopil v središče pozornosti tudi časopisja in političnih sil, ki so ga doslej skoraj ignorirali. Prebudilo pa se je zlasti neke vrste »ljudsko* gibanje, kateremu ne načeluje nobena politična sila ali stranka in v katerega se pretakajo pravzaprav vse. Značilno za to gibanje je tudi, da ne protestira proti oboroževanju ZDA ali Sovjetske zveze, ampak proti oboroževanju sploh. V zadnjem času so se zvrstile številne manifestacije po vsej Evropi, ker je pravzaprav na ša celina prvo direktno zainteresirano in ogroženo področje. Vzrok pa tiči še nekje drugje.
V	letih 70 se je po obdobju hlad ne vojne začelo popuščanje nape tosti in evropski narodi so se tudi zaradi novih odnosov Vzhod ; Za-
hod začeli politično, kulturno in ekonomsko razvijati. Vtem pa se niso zavedali obsežnosti, ki jih je zavzemala tekma za oboroževanje. Komaj v 80. letih se je zakoreninila zavest o konkretnih možnostih neke atomske vojne, za kar pa ne smemo dolžiti samo enega tabora. Na eni strani stoji namreč Reaganova uprava, ki hoče vzpostaviti v svetu nekdanjo podobo ameriške politične, ekonomske in strateške premo či, na drugi pa ne smemo pozabiti provokacije, ki jo je predstavljal sovjetski poseg v Afganistanu. Po nekaterih podatkih naj bi bilo danes na samem območju Zahodne Evrope 7000 jedrskih konic in prav toliko naj jih bi bilo v Vzhodni Evropi. Evropa bi bila torej v primeru spopada prvi vojni teren, ne moremo pa si predstavljati, da bi neka atomska vojna prej ali slej ne zajela vsega sveta.
Ta problem vznemirja zato vso
Evropo in druge narode; obstaja namreč še vedno strah, da se velesile ne bodo ozirale na mnenja ljudi in raznili organizacij, kot npr. OZN, ampak da bodo zasledovale le svoje interese.
O vseh teh problemih je bila sinoči obširna razprava v krožku Che Guevara, kjer je predaval novinar in zgodovinar Giuseppe Boffa.
(bg)
Teden boja proti rakastim obolenjem
Kot vsako leto bo sekcija Guido Manni italijanske zveze za boj proti rakastim obolenjem tudi letos izpeljala izredno akcijo za nabiranje finančnih sredstev; akcija bo ob »Tednu boja proti rakastim obolenjem*, ki bo od 31. oktobra do 8. novembra.
potem je utemeljen stran zainteresiranih staršev in operater iev, da bodo prav oni moraii plačati pomanjkljivo načrtovanje in brezbrižnost države do handikapiranih. In to prav v letu. ki ie bilo proglašeno za mednarodno leto handikapiranih. (nf)
lovno vključevanje handikapiranih, še posebno tistih, ki ne morejo obiskovati rednega šolskega Douka.
Leta 1977 je pokrajinska uprava, ob veliki pomoči zasebne ustanove CEST. ki se je do takrat na pobudo nekaterih staršev edina bavila s tem vprašanjem, ustanovila v našem mestu tri centre za vzgojo in zaposlovanje (CEO), v Katerih ie okrog 60 handikapiranih otrok in mladostnikov našlo vsaj delno rešitev pri preživljanju prostega časa in vključevanju v »normalno* družbo.
Poskus je z ene strani preraste! pričakovanja: operaterji so dokazali, da handikapirani lahko obo gatijo tudi tako imenovane normal ne in da njihovo vključevanje v družbo ni odvisno od njih, ampak od »zdrave* plasti družbe, ki največkrat le zapre oči pred problematično stvarnostjo. Pobuda ki ni več le izraz nekega poskusa, am pak že trdna stvarnost, pa se lahko povsem izjalovi čez 60 dni. ko EGS ne bo več nudila finančne podpore. Vodstvo za izvajanje načrta EGS je že pred mesecem dni izrazito težnio, da močno okrne delovanje CEO, medtem ko operaterji zahtevajo njegovo okrepitev saj je vedno več prošenj za pristop k raznim dejavnostim.
Kakšna bo torej bodočnost ban dikapiranih in operaterjev? Bodo morali prvi spet v kronikariie, drugi pa na pot v iskanju nove zaposlitve? Starši prizadetih otrok, so sinoči ostro zavrnili to možnost, obenem pa zagrozili, da bodo v skrajnem primeru ukrepali s škrat nimi sredstvi. Ozračje ie bilo vroče. saj je bil od političnih predstavnikov prisoten le bivši komunistični odbornik na pokrajini Pes-sato, ki je nanizal nekai konkretnih možnosti za ugodno rešitev
vprašanja. Če ob tem upoštevamo .	-----j- —-■■■■—
še dejstvo, da sta tako pokrajina i daruje svakinja Pavla Marc vd. Hro kot občina brez političnega vodstva, I vatin 10.00 lir za Glasbeno matico.
Neuspeh tatičev
Stanovanjske miši, ki so v torek popoldne med lastnikovo odsotnostjo vlomili v stanovanje v drugem nadstropju v Ul. Apiari 18, je očitno nekdo »zmotil* pri delu in jim tako onemogočil tatvino. Neznanci so sicer prebrskali vse sobe. razmetali razne predmete, a nič odnesli. Lastnik stanovanja. 27-letni Franco Koraca, je poskus tatvine prijavil policiji.
Nesreča delavca
v lesnem pristanišču
Med delom v lesnem pristanišču je 60-letnemu delavcu Lino Bilo-slavu iz Ul. Lorenz.etti 64 padlo z viličarja na levo ramo več desk. Ponesrečenca so z zasebnim avtomobilom prepeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga zaiadi domnevnega zloma rame in drugih udarcev po levi roki sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 35 dneh.
Borci in aktivisti VZPI - ANPI is Križa sočustvujejo ob prerani izgubi
Patricija Košute
in izrekajo družini najgloblje sožalje.
Ob prerani izgubi Patricija Košute izreka globoko sožalje družini mladinski odsek KD Rdeča zvezda iz Saleža.
Zadruga «Kri.ški breg* izreka družini Košuta iskreno sožalje ob bridki izgubi Patricija.
ŠD Vesna izreka družini Košuta iskreno sožalje ob prerani izgubi Patricija.
Prešernovke izrekajo prijateljici Danijeli občuteno sožalje ob izgubi ljubljenega Patricija.
Ob tragični in prerani izgubi tov. Patricija izreka iskreno sožalje družini Košuta in tov. Danijeli ZKMI Marjan Štoka Prosek - Kontovel.
Pris
tmmm
V	trajen spomin na nepozabnega prijatelja in tovariša Patricija daruje Edi 50.000 za Mladinski odsek KD Vesna in 50.000 lir za komunistični tisk.
Ob 20. obletnici smrti moža in o-četa Maria Bogatca se ga spominjajo žena in otroci ter darujejo 20.000 lir za vzdrževanje Ljudskega doma »Padlim za svobodo* v Križu.
V	spomin na pok. Rudija Mahniča
Malčki, starši in osebje otroškega vrtca Iz Trebč sočustvujejo z učiteljico Rožico ob težki izgubi dragega brata.
Ob težki izgubi dragega Patricija izrekajo svojcem globoko sožalje prijatelji od Sv. Ivana.
Dekliški pevski zbor Vesna izreka Roži in družini občuteno sožalje ob izgubi dragega Patricija.
Rožici in družini izrekajo iskreno sožalje prijateljice iz Križa.
Zveza žensk iz Križa izreka najgloblje sožalje družini Košuta ob prerani in bridki izgubi dragega Patricija.
Družina Sedmak izreka družini Košuta iskreno sožalje ob izgubi dragega Patricija,
Vrtnarici Rožici Košuta izreka iskreno sožalje ob izgubi drage, brata ravnateljica, vrtnarice In ti niče didaktičnega ravnateljstva i Opčinah.
Gledališča 1
S S G
Slovensko stalno gledališče gostu je v sklopu Borštnikovega srečanja: daiičs, 29. t.m., ob ’9:30 — Daniel L. Coburn »Partija remija» — Ptuj in jutri, 30. t.m., ob 20. uri — Daniel L.. Coburn «Partija remija*. — Lendava.
AVDITORIJ
Danes ob 20.30 Dario Fo in Fran-
ca Rame: »Tutta časa, letto e chie-sa». Prenotacije pri osrednji blagajni. Abonenti imajo 20 procentov popusta.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1981/82: 10 predstav v ‘abonmaju. Informacije in rezervacije pri raznih podjetjih, šolah, društvih in sindikatih. Popusti za delavce, študente in upokojence. Informacije pri Teatru Stabile, tel. 567-201/2/3 in pri glavni blagajni v Pasaži Protti.
Slovenski dijaški dom »SREČKO KOSOVEL* vabi na uprizoritev baletne pravljice
SNEGULJČICA IN SEDEM PALČKOV
danes, 29 t.m., ob 16.30 — zadnjič v Kulturnem domu. Vse informacije dobite v Dijaškem domu — Telefon 573141/2.
OBVESTILO KMEČKE ZVEZE
Kmečka zveza obvešča, da bo izpopolnjevala prošnje za kompenzacijske doklade za gorata področja
—	danes, 29. t.m., od 15. do 18. ure v prostorih DOMA ALBINA BUBNIČA v Repnu za repentabrsko občino;
—	jutri, 30. t.m., od 16. do 18.30 in v soboto, 31. t.m., od 8.30 do
12. ure v prostorih športnega društva KRAS v Zgoniku za zgoniško občino.
Interesenti naj prinesejo s seboj osebne dokumdhte: osebno izkaznico in davčno številko. Prošnje naj vložijo vsi tisti, ki imajo pravico do vpisa v pokrajinske sezname kmetijskih podjetnikov.
BRALCI POZOR!
Samo še tri dni
sprejemamo prednaročila za Jadranski koledar po ceni 18.000 lir (po 1. novembru cena 23.000 lir).
Prednaročila sprejemajo upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici, Tržaška knjigarna in
VSI RAZNAŠALCI PRIMORSKEGA DNEVNIKA
KOSMINA SERGIJ
BARVNI TV SPREJEMNIKI — vse kar najboljšega nudi nemška in italijanska tehnika
ITT Schaub • Lorenz,
TELEFUNKEN,
PHILIPS, REX
NABREŽINA Center — Tel. 200-123
JEAN Super Jonny
POŠILJAMO PAKETE NA POLJSKO
TRG LIBERTA’ 3/A TRST
MOBIL
MARKET
trst
Ul. Limitanea 4/a - tel. 764126
prireja l
MAGIČNI OKTOBER
sijajno reklamno prodajo pohištva
fulatd (ettuuiC
Dnovno »obe		Sprejemnicc[
750.000		490.000
1. V.A. vključena		1. V.A. vključena
Otroško sobo		Spalnico
vseh cen		i.550.ooo
1. V. A. vključena		L V.A. vključena
DOSTAVA BREZPLAČNA ★	PLAČILO NA OBROKE ★
Edinstvena priložnost, da	PPIKIPANITP
kupite pohištvo in da pri nakupu * **!”""^*
Kino
Ariston 16.00—22.00 «1 cancelli del cielo*.
Ritz 17.30 »Solo per i tuoi occhi*. Roger Moore.
Eden 18.00 «1 predatori delTarca perduta*.
Grattacielo 16.00 «Bolero».
Fenice. 16.00 »Atmosfera zero». Sean Connery.
Cristallo 16.30 «L’impero dei sensi n.*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 »Lili Marleen*.
Capitol 16.30 «Cannibal ferdx». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.00—22.00 »La cruna del-l'ago».
Nazionale 16.00 »Luče rossa ali'Rock fever*.
Filodrammatico 15.00 «Bordello a Parigi». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 15.45 «11 maratone-ta». D. Hoffman.
Mignon 16.00 «Bruce Lee, 1’uomo piu forte del mondo*.
Radio 15.30 »Orgie pornografiche». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 «Samantha, le por-no femmes. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 29. oktobra NARCIS
Sonce vzide ob 6.40 in zatone ob 16.57 — Dolžina dneva 10.17 — Luna vzide ob 7.55 in zatone ob 18.09.
Jutri, PETEK. 30. oktobra
SONJA
Vreme včeraj; najvišja temperatura 14 stopinj, najnižja 8,4 stopinje, ob 18. uri 12,4 stopinje, zračni tlak 1022 mb narašča, brezvetrje, vlaga 75odstotna. nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 18 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE; Davide Miclau-čich, Francesca Sterzai.
UMRLI SO: 78-letna Lidia Gar-beis, 73-letni Fortunato Petrilli, 65-letni Antonio Scabri. 90-letni Giuseppe Ferluga, 69-letni Antonio Fab-bretti, 81-letna Rosina Pizzul, 86-let-na Margherita Smaldino vd. Volpe, 52-!etni Ferruccio Comin, 76-letna Caterina Holznecht por. Bandelli, 63-letni Masrimiliano Babini, 76-let-ni Antonio Predonzani, 67-letna Oli-via Brancovich por. Contento, 81 letni Antonio Crapaz. 90-letna Paola Auber vd. Della Pietra.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN tod 8.3» do 20.30)
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Montorsino 9, Trg Valmaura 11. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Rossetti 33 in Ul. Roma 16. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Rossetti 33 in Ul. Roma 16.
LEKARNE V OKOLICI«
Boljtinec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226-165; (Vpčine: tel 211 001; Prosek: tel 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 226-596; Nabrežina: tel 200-121; Sedljart:‘iei. 209 197; Žavlje: tel. 213137; Milje: tel. 271 124.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14.' do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure. tel 68 441
TISKOVNA KONFERENCA DEŽELNEGA VODSTVA KD V ČERVINJANU
Kako opredeliti novo vlogo Krščanske demokracije v družbi
Deželni tajnik Braida je na konferenci znova ponovil stališče o razčlenjenosti naše narodnostne skupnosti
Ponovno opredeliti vlogo in prisotnost Krščanske demokracije v družbi v osemdesetih letih in pridobiti zgodovinsko - idejno identiteto s spremenjeno organizacijsko strukturo, to bo izhodišče decembrskega zasedanja državnega sveta stranke v Rimu. O pripravah na to zasedanje, o njegovih vsebinskih in organizacijskih vidikih, so obširno govorili predstavniki deželnega in pokrajinskih tajništev KD na tiskovni konferenci, ki je bila včeraj v «baricentričnem» središču naše dežele, v Červinjanu, ob navzočnosti deželnega tajnika Paola Brajde in pokrajinskih tajnikov iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona.
Industrijski in urbanistični razvoj, nove navade itd. vse to je spremenilo družbo in tudi same protagoniste pluralističnega razvoja te družbe. Od tod potreba po novi strukturi stranke Krščanske demokracije, da bi imela večjo težo, da bi se bolje povezala z inštitucijami, da bi postala sposobna dojeti težnje državljanov in jih učinkovito vnašati v demokratične ustanove. Iz vseh teh razlogov je po besedah deželnega tajnika Braide KD začela razmišljati o vlogi vernih spričo padanja tradicionalnih vrednot, o organizacijskih spremembah, o večji teži izvoljenih na listah KD in o vključevanju zastopnikov kulturnih sredin v stranko, ki se sklicujejo na krščanske ideale.
Da bi odražali ta, v širokih družbenih plasteh izražena hotenja, ki presegajo sedanje strankarske okvire. bo na prihodnjem zasedanju državnega sveta med 600 udeleženci, poleg 200 predstavnikov članov, prisotnih še po 200 predstavnikov izvoljenih in prav toliko zasftpnikov zunanjih sil, ki se tradicionalno sklicujejo na idejho zasnovo KD.
Na decembrskem zasedanju vsedržavnega sveta KD bi morali določiti novi operativni model in ga vnesti v statut stvahke, ki .ga bodo na tem zasedanju sprejeli. Ta faza obnove se bo zaključila z vsedržavnim kongresom, ki naj bi bil, če ne bo prišlo do komplikacij, aprila prihodnjega leta.
Ko je govoril o identiteti stranke, je Braida dejal, da je ta ljudska stranka tesno povezana z lokalno stvarnostjo, da stranka ni razredna ampak nacionalna, da noče zavarovati ampak spreminjati sedanji položaj. Priznal je, da je bila 1954. leta š Fanfatfijem 'postavljena struktura,, ki je temeljila ha strujah, preveč toga in da ni omogočala selekcije'kadrov. Na zasedanju bodo sprejeli nove mehanizme izbire vodstva in začeli tajnike voliti na kongresih.
Še pred vsedržavnim bodo, to velja tudi za našo deželo, imeli najprej pokrajinske skupščine (v Go-
rici 6., 7., v Trstu pa 8. novembra) deželna pa 30. novembra.
V	nadaljevanju konference so pokrajinski tajniki osvetlili specifičnosti svojih pokrajin in obogatili zasnovo deželnega tajnika z dodatnimi elementi, ki v sedanji diskusijski fazi prihajajo do izraza. Tako je Coslovich (Trst) opozoril na dvojno nalogo stranke prihodnje leto v Trstu, na administrativne volitve in vsedržavni kongres. Pristavil je. da je stranka izgubila stik z množicami in da je njena vodilna vloga v družbi in še zlasti v Trstu v globoki krizi.
V	nadaljevanju so izpostavili še druge teme in pri tem menili, da se v družbi izgubljajo katoliške vrednote in da se mora stranka vprašati, kakšna naj bo danes katoliška stranka.
Na vprašanje predstavnika našega dnevnika, kakšno je stališče stranke do vprašanj slovenske narodnostne skupnosti, torej do vprašanja, ki ga je omenil v predstavitvi zunanjega ministra Emilia Co-lomba ob njegovem prihodu na odprtje MMP štandrež, je Paolo Braida odgovoril, da je zaščita Slovencev potrebna zato, da se ne asimilirajo. Pozitivno pri tem je, da do Slovencev v naših krajih ni etničnih predsodkov in da vlada tolerantnost, ki omogoča integracijo in skupno rast.
Kar zadeva delovanje Cassandro-ve komisije, je obžaloval, da je izgubila priložnost, da bi dosegla sintezo med italijansko in slovensko stranjo.
Potem ko se je skliceval na Spa-dolinijeve trditve o potrebi po zaščiti Slovencev, je Braida dejal, da je slovenski svet po stopnji razvitosti razčlenjen in da torej tega sveta — če noče priti do zavračanja — ni mogoče obravnavati eno vito.
V	odgovorih na vprašanja drugih časnikarjev so predstavniki stranke povedali, da se Krščanska de mokracija zaveda odgovornosti, ki jo ima, skupno z ostalimi družbenimi silami, do zapletenega vprašanja enotnosti dežele. Prisegati na enotnost dežele ne pelje nikamor, so rekli. Potrebno je delati za njeno enotnost. Predvsem pa je potrebno izhajati iz ustavne odločitve o enotnosti dežele.
Zastopniki stranke na to vprašanje niso znali dati prepričljivega lin dokončnega odgovora,- kot ga niso še, dale in najbrž tudi ne bodo, tako zlepa, ostale., ljudske politične'sile. -Kajti v- KD -se.zavedajo., da ne gre za to, da bi združevali dve različni gospodarski stvarnosti, ampak predvsem dve po mentaliteti različni coni kot sta tržaška in videmska, da omenimo sami ti dve, ki sta najpomembnejši in ki dikti-
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
UGODNO prodam matra simco ba-gheera v odličnem stanju. Telefon 040/211688 ali 211465.
UGODNO prodam rulotko tabert-con-tes 460 tn z veliko predsobo in vso opremo. Telefon 040/211688 ali 211465.
MLAD par |šče v najem ah nakup stanovanje ali hišo, tudi potrebno popravila, v okolici Trsta. Telefonirati na 225817 od 13. do 15.30.
25-LETNI uradnik, z diplomo višje srednje šole. s pridobljeno izkušnjo, z namenom izboljšave, išče primerno zaposlitev. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. ‘Montecchi 6, pod šifro «Zaposlitev».
BAGER gumaš atlas-oreinstein-po-cklein ali sličnega kupim takoj. Telefon 061-645044.
UGODNO prodam mladiča - nemškega ovčarja, čiste pasme. Telefon 040/208373.
ZADRUŽNA kraška mlekarna išče vodjo obrata. Pogoji: diploma višje srednje šole in opravljen vojaški rok. Zainteresirani naj se javijo na sedežu konzorcija »Grmada*, Ul. Cicerone 8/b ali telefonsko 040/62754. Prošnje sprejemamo do srede, 4. novembra.
26 LETNO dekle s petletno hčerko išče partnerja — črnolasega sta rega do 38 let z resnimi nameni. Telefon 040 / 228-688 - vsak dan razen sobote in nedelje v jutranjih urah.
VINOGRAD velik 800 kv. m v Pod-lonjerju dajemo v najem. Telef. po 18. uri na št. 040 / 417-049.
NA VRHU je na prodaj enonadstropna hiša. približno 140 k v. metrov. Podrobnejša pojasnila po telefonu 0481/78 022.
PODJETJE z nadomestnimi deli za kmetijske stroje išče poslovodjo. Pogoji- komercialna ali trgovska izobrazba, nekajletna praksa, starost 35 - 45 let, sposobnos* vodenja personala. Poskusna doba 3 meseci. Osebni dohodek odvisen od sposobnosti in odgovornega mesta. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6. pod šifro «Poslovodja».
JAPONSKE kreme, šminke in par-feme znamke SHISEIDO dobite na Opčinah po najugodnejših cenah. Kozmetika 90.
128 coupe 1100 v dobrem stanju prodam no ugodni ceni. Telefon 040/743071.
PROOAM moderno, novo pohištvo: spalnico, dnevno sobo. spalni divan m predsobo. Telefon 040/ 811 186.
PRODAM zazidljivo zemljišče na Krmenki - 800 kv. m Telefonirati od 13. do 15 ali od 20. do 21. ure na ŠL 040/828866.
TISKOVNA KONFERENCA ISA NEVEA
Nova 600 m dolga vlečnica in hotel z 276 posteljami
Letos elektronski pregled vozovnic na vlečnicah
Precej novosti na: Nevejskem sedlu v letošnji zimski sezoni. Nanizali so jih zastopniki družbe Isa Nevea, ki je lastnik smučarskih naprav in hotelskih objektov, na včerajšnji tiskovni konferenci. Prisotni so bili predsednik družbe Pa-ravan, delegat Pino Rosenvvirt, direktor prog Lazaro, lanski trener mladinske smučarske reprezentance.
Poglavitna novost je izgradnja vlečnice na prisojni strani Nevej-skega sedla. Vlečnica »Slalom* je dolga 606 metrov, njena zmogljivost znaša 900 oseb na uro, proga pa ima 202 metra višinske razlike. Veljala je 400 milijonov lir. V tej ceni je všteta naprava in tudi ureditev prog.
Druga prav tako pomembna pridobitev je izgradnja novega hotela Poviz z 275 posteljami; njegova kapaciteta pa se s tretjo posteljo v sobi zviša na 405. Tako se je število postelj v hotelih na sedlu dvignilo na okoli tisoč. Za ta hotel so prejeli deželni prispevek, celotna njegova vrednost pa znaša 4 milijarde lir. V njem so zgradili bazen, prostore za masažo, pivnico in tako dalje.
Kot prvo v naši deželi bo smučarski center na Nevejskem sedlu uvedel elektronsko nadzorstvo nad vozovnicami. Naj dodamo, da bodo še v tem letu razširili progo pod Belo .pečjo in da so že kupili še en teptalni stroj za sneg, ki velja 100 milijonov lir.
V ZNAMENJU VARČEVANJA
Tudi v Novi Gorici manj proslav
Sedanje gospodarske težave v Jugoslaviji bodo poskušali odpraviti tudi z zmanjšanjem izdatkov vseh vrst in na vseh področjih. Pri tem poudarjajo zlasti nujnost omejitve različnih prireditev in proslav, ki niso nujno potrebne oziroma nimajp potrebnega družbenega opravičila. Tako bodo v prihodnje tudi v Novi Gorici odpravili različne prireditve in proslave, ki jih financirajo iz občinskih virov ali iz sredstev tovarn in drugih podjetij. V tem okviru se zavzemajo tudi za odpravo tako imenovanih piknikov, to je raznih
družabnih prireditev in zabav, ki so se v zadnjih letih precej razširile in so -žabje trošili znatna sredstva.
Seveda pa omejevanje ne bo zajelo tistih proslav, s katerimi obeležujejo zlasti dogodke in obletnice iz narodnoosvobodilnega boja, oziroma,, ki so kako drugače pomembne za sedanji gospodarski, družbeni in politični utrip novogoriške občine. Občina tudi ne bo več prispevala za organizacijo raznih prireditev, ki jih v Novi Gorici organizirajo razne organizacije od drugod. Gre za razne seminarje, strokovna posvetovanja in podobne prireditve. Organizatorji takšnih manifestacij na ravni Slovenije oziroma Jugoslavije, si bodo morali sredstva v celoti zagotoviti sami.
rata v deželi. Takšna razdvojenost bo še dolgo časa ostala, če ne bodo odločujoče sile vnesle novo vsebino v kulturno - politično akcijo za premagovanje zaprtosti in zamud v tržaškem prostoru.
Deželna Krščanska demokracija pravi, da na to enotnost ne prisega. ampak da jo pragmatično uresničuje v praksi s preseganjem nasprotij. Toda ali je to res, ali pa je tako govorjenje samo način, kako priznati svojo nemoč pred tem resnim problemom.
Tudi glede celovitega reševanja našega narodnostnega vprašanja bi se najraje skrivala za nemočjo, dejansko pa zanj ne kaže dovolj dobre volje in se vse preveč rada sklicuje na razčlenjeno realno stanje. Vse to z enim samim namenom, ne vznemirjati šovinistične duše večinskega naroda. Če ob tem, denimo, beneški Slovenci nimajo niti najosnovnejših narodnostnih’ pravic, to dejstvo njihove katoliške duše sploh ne spravlja v krizo, (gv)
KURILNE NAPRAVE NE DELUJEJO
Dijaki zavoda «Ivan Cankar» so včeraj iz protesta stavkali
Ogrevanja ni že dva dni, najbolj trpijo zaradi tega otroci tamkajšnjega vrtca
Položaj slovenskih šol, ki so nastanjene v poslopju nekdanjega zavoda San Giuseppe v Ulici Vittorio Veneto, ni nič kaj rožnat. Pred dvema dnevoma so v tem poslopju pričeli kuriti, dotrajana naprava za centralno kurjavo se je pokvarila in zaradi tega so zastopniki obeh šol, trgovskega zavoda »Ivan Cankar* in otroškega vrtca, zahtevali od občine, da stvar čimprej uredi. V pritličnih prostorih, kjer je nastanjen vrtec, je ves strop premočen. Baje so na županstvu obljubili, da bodo dali vsaj nekaj peči, kajti centralne kurjave ne bodo popravili. Stavbo morajo namreč v najkrajšem času zapustiti. Vendarle teh peči ni še nihče videl, kajti za kurjavo v občinskih stavbah skrbi neko tržaško podjetje.
Včeraj zjutraj so vzgojiteljice peljale otroke vrtca na prosto, kajti vreme je to dopuščalo. Dijaki trgovskega zavoda pa so, po skupščini v prvi uri, sklenili stavkati. Šli so trumoma pred županstvo, njih delegacija je v spremstvu nekaterih profesorjev hotela imeti pogovor z županstvom Scaranom.
HiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiinimiiiiiuiiiiiimiinniiiiiiiiiimtiMiiiiiiiiiiiiimmiiHiimimiiiimiiiiiiuiiiii
SPOMINSKE SLOVESNOSTI OB DNEVU MRTVIH
Predstavniki jugoslovanskega generalnega konzulata v Trstu bodo v prihodnjih dneh obiskali grobove in partizanske spomenike V naših krajih ter se s položitvijo vencev oddolžili spominu padlih borcev in žrtev okupatorjevega nasilja.
Predstavniki konzulata bodo obiskali nekatere kraje na Goriškem že jutri, 30. oktobra ter položili vence. Ob 8.45 bo slovesnost v štan-drežu, ob 9. uri v Podgori, ob 9.15 v Pevmi, ob 9.30 v števerjanu. ob
9.50	v Koprivnem. Istega dne bodo položili venec tudi v Čedadu (ob 11.30). V Pevmi bodo venec polo žili tudi predstavniki VZPI - ANPI.
V	drugih krajih na Goriškem bodo spominske slovesnosti ob dnevu mrtvih v glavnem v nedeljo.
Tako bo delegacija generalnega konzulata ob 9. uri položila venec v Gonarsu. Spominu tamkaj umrlih in ternirancev se bo poklonila tudi delegacija borcev iz Nove Gorice.
V	sovodenjski občini bo polaganje vencev ppteklo po sledečem . razporedu: ob 10.30 v Sovodnjah, ob
10.50	na Vrhu, ob .11.ip y Gabrjah.
GLEDALIŠČE V TRSTU
ABONMA ZA SEZONO 1981 - 82 V GORICI
Sezono v Gorici organiziramo skupaj z Zvezo slovenske katoliške prosvete in Zvezo slovenskih kulturnih društev.
Predstave bomo odigra):' v Katoliškem domu in v noven Kulturnem domu. Vpisovanje abonentov na sedežu ZSKD v Gorici, Ul. della Croce 3, vsak delavnik, razen sobote, in sicer od 11. do 14. in od 16. do 18. ure do vključno 6. novembra.
POGREBI:
Danes v Gorici ob 9.30 Emilija To-plikar, iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Jožefa v Stražicah in na glavno pokopališče.
Poleg predstavnikov konzulata bodo vence položili tudi predstavniki občinske uprave in združenje borcev pred spomenikom v Sovodnjah pa tudi krajevna sekcija SSk.
V	doberdobski občini bodo slovesnosti pred spominskimi obeležji na Palkišču, ob 11.30, na Poljanah, ob 11.50, v Doberdobu, ob 12.10 in v Jamljah, ob 12.30. Istočasno s predstavniki konzulata se bo spominu padlih borcev in žrtev nacifašizma poklonila tudi delegacija občinske uprave.
V	števerjanu bo občinska uprava položila venec pred spomenik na glavnem trgu, v nedeljo, ob 11. uri. Spominu padlih borcev se bo poklonila tudi delegacija borcev iz Kojskega.
V	Podgori bo spominska svečanost pred spomenikom v nedeljo, ob
10.30.	Sodelovala bosta domači zbor
A. Paglavec ter zbor. Soča iz Nove Gorice ter učenci slovenske in italijanske osnovne šole.
Na glavnem goriškem pokopališču bo polaganje vencev v nedeljo, ob 11. uri.
Delegacije zveze borcev bodo v teh dneh obiskale tudi grobove in spominska obeležja v Ronkah ter v Tržiču,
Razstava pip v Gradišču ob Soči
Deželna enoteka «La Serenissima* v Gradišču ob Soči je znana po prirejanju razstav, ki niso nekaj običajnega?
Tokrat imajo na sporedu razstavo pip za tobak. Nekaj podobnifi razstav je že bilo v naši deželi, tudi v samem Gradišču, vendarle bo sedanja, od 31. oktobra do 8. novembra, nekaj izrednega, saj bodo razstavili nekaj zelo znanih italijanskih zbirk. Razstavljena. bo zbirka tovarne pip Savinelli iz Milana, ki bo mzstaviIft:devetdesetsW>Vi>ip, ki. jih izdelujejo..Prikazane..bodQ Judi najmanjše £lpe fja svetilS^jjih "j#' izdelal neki obrtnik iz Bnanze. Na razstavi v Gradišču bomo lahko' videli tudi zbirke Carla Scottija in Giancarla Guidija ter Achilla Savi-nellija, ter zbirke z ženskimi motivi. Otvoritev bo;V soboto, 3T. oktobra, ob 18. uri.
Ker tega ni bilo v pisarni, so dijaki protestno pismo, ki zahteva takojšnjo usposobitev ogravalnih naprav, izročili funkcionarjem na županstvu.
Ob tem omenimo še vznemirljivo vest. Govori se, da je novi lastnik stavbe zahteval, da od sobote dalje razpolaga lahko z dvema učilnicama, sicer bo morala vsa trgovska šola takoj na cesto. Kaj je resničnega za temi govoricami?
Rok Klopčič in Nada Oman na koncertu v avditoriju
V goriškem avditoriju bo v nedeljo, 1. novembra, ob 11. uri, drugi nedeljski koncert v priredbi društva iRodolfo Lipizer». Tokrat bosta koncertirala slovenska umetnika, violinist Rok Klopčič in pianistka Nada Oman.
Podpore
goriške hranilnice
Goriška hranilnica je v zadnjem času dodelila športnim in kulturnim društvom ter nekaterim ustanovam za pomoč mladini in ostarelim 64 milijonov lir. Posebej so upoštevali potrebe društva spastičnih, rdečemu križu, socialnemu središču v Ro-mansu.
Kino
( iorTva
VERDI 18.00-22.00 «Storie di ordi-naria follia*. O. Muti in B. Gaz-zara. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.15—22.00 »J. Bond 007, solo per i tuoi occhi*. R. Moore in C. Bouchet. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 »Pomo amo-re bagnato*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Iršič
EXCELSIOR 18.00 - 22.00 «Viaggio nel orgasmo*.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Axcalibur».
/Voivj i.urica m okolica
SOČA 18.00—20.00 »Sedmerica sej* smrt*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Rdeča maska*. Hongkonški film.
DESKLE 19.30 »Orkan*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI » Danes ves dan in ponoči je V Gorici dežurna lekarna Baldini, Korzo'Verdi 57, tel. 84-879
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna iekarna Saft Nico-16, Ul. 1. maja, tel. 73-328.
PODJETJE
(3)iita ^E/iustizieri enit
STRADA DELLA MAINIZZA VIA GORIZIA 160 (Gorica)
(ob pokrajinski cesti Gorica - Fara)
FARA — Telefon 888070 - 888280
AVTOODPAD
OBVEŠČA
CENJENE ODJEMALCE, DA JE ODPRLO NOVI AVTOMOBILSKI SALON, KJER PRODAJA NOVA IN RABLJENA VOZILA ITALIJANSKE IN TUJE PROIZVODNJE TER SERVISNO MEHANIČNO DELAVNICO. POLEG TEGA PODJETJE JAMČI NADALJEVANJE IN CIM BOLJŠE DELOVANJE AVTOODPADA TER V SKLADU S TEM SE BOGATEJŠO IZBIRO AVTOMOBILSKIH DELOV.
če niti izključiti možnosti, da gr* za samomor.
TRAGIČEN DOGODEK V LADJEDELNICI
V smrtni nevarnosti delavec, ki je popil trielin
41-letni Domenico lonta se zdravi v bolnišnici v Trstu - Okoliščine «nezgode» nepojasnjene
Po vsej verjetnosti gre za podel poskus umora, čeprav je v celotni zadevi še vrsta nejasnosti. Vsekakor v trenutku, ko to poročamo, si zdravniki tržaške splošne bolnišnice še vedno prizadevajo, da bi rešili življenje 41-letnemu Domenicu Zonti iz Fossalona, Drevored Eraclea 4, ter uslužbencu v uradu za nadzorstvo proizvodnje v tržiški ladjedelnici,
Zonta je včeraj opoldne popil precejšnjo količino trielina, ki naj bi se nahajal v običajni pločevinki piva. To naj bi se zgodilo nekaj pred 12.30, med opoldanskim počitkom.
Zonto so takoj prepeljali v tržiško bolnišnico, ker pa se je njegovo stanje kmalu vidno poslabšalo, so odredili takojšen prevoz v tržaško bolnišnico, kamor so ga sprejeli s strogo pridržano prognozo. Trielin, da gre za to snov so namreč ugotovili šele v večernih uran, je posebno za notranje organe zelo škodljiv.
Okoliščine tragičnega dogodka zai še niso znane. Preiskavo vodi tržiški komisariat državne policije, ki je po sicer nepotrjenih vesteh, doslej menda zbral le malo elementov, na podlagi katerih bi bilo mogoče dogodek pravilno osvetliti. Tako menda do sinoči niso našli niti pločevinke s trielinom. Zonta naj bi namreč sinoči povedal, da so mu pločevinko podtaknili. Ni pa zaenkrat mogo-
STANJE OB KONCU AVGUSTA
L?lalre v Ronkah ima 96 milijonov primanjkljaja
Na včerajšnji skupščini članov ■konzorcija deželnega letališča v Ronkah so odobrili obračun prvih osmih mesecev letos. Le ta izkazuje 96 milijonov lir primanjkljaja.
V tem času so odpovedali 279 odhodov letal, v istem razdobju lani pa so jih odpovedali 152. Blagovni promet se je povečal . za 3,8 odstotka. število potnikov pa se je zmanjšalo za 4,2 odsloika.
Čelno trčenje
pri Redlpugli
S	pridržano prognozo so včeraj v prvih popoldanskih urali, sprejeli v tržiško bolnišnico 30 letno Val-neo Scarolla iz Pierisa, zaradi poškodb, ki jih je zarobila v čelnem trčenju na pokrajinski cesti med fipetrom ob Soči in RedipugliO, v bližini 'avtocestnega nadvdza. Sca-rollova se je peljala v fiatu 500 iz -Redipuglie proti Pierisu. iz nasprotne strani pa je pripeljal v fiatu 127, 42-letni. Alfredo Candoto, ki je menda zakrivil hudo nesrečo. Candoto se bo moral zdraviti 30 dni.
- +
Z globoko žalostjo sporočamo, da nas je za zmeraj zapustil naš dragi
ALDO KUŠTRIN
Od njega se bomo poslovili jutri, 30. t.m., ob 9.30. Pogrebni sprevod bo krenil iz splošne bolnišnice v Gorici v kapucinsko cerkev.
iskreno se obenem zahvaljujemo prof. dr. Salvatoreju Faziu, sestri Anni Giulii ter vsemu zdravstvenemu in pomožnemu osebju pnevmološkega oddelka splošne bolnišnice v Gorici za zdravniško pomoč in tolažbo.
Mama, Arlen in Mauro, sorodniki in prijatelji
Gorica, 29. oktobra 1981
Iz filmskega sveta na ministrsko mesto
Slovita grška umetnica Metina Mercouri je postala v vladi socialista Papandreua ministrica za kulturo
GLASBA IN NJEN VELIK POMEN ZA OTROKOV DUŠEVNI RAZVOJ 113
Kako je s peljem po naših šolah - Kaj vse bi bilo možno za to storiti Otroku ne smeš inštrumenta vsiljevati - Trst je dal že več glasbenikov
Slovenci smo pevski'narod, ker pojemo radi in ob vseh priložnostih: naj bo to žalosten ali vesel dogodek. Vsaka naša vas, razpolaga z enim ali celo dvema pevskima zboroma, ki nastopata na raznih vaških praznikih ali samo pojeta v cerkvi pri bogoslužju. Ti zbori pa se pojavijo v širši javnosti ob raznih pevskih revijah in od vseh je na Primorskem najvažnejša «Primorska poje», ki je iz leta v leto mogočnejša, kar dokazuje, da je med našo slovensko skupnostjo mnogo zborov.
Kako je s petjem in s poukom glasbene vzgoje na naših šolah in zlasti na osnovnih? Učni program predvideva petje enkrat tedensko, toda učitelj ima prosto izbiro pri izvedbi učnega programa. Petje je zelo pomembno za otrokov psihični in čustveni razvoj. Petje je lahko večkrat na teden, dovolj je, če učitelj posveti petju po 10 minut, in to po možnosti zadnjo uro pouka, kar bo tudi služilo, da se otroci nekoliko sprostijo od šolskega dela. Poleg tega, da učitelj nauči otroke peti razne narod-
OB IZIDU_ KNJIGE_ TELESNA KULTURA MED SLOVENCI V ITALIJI
Aldo Rupel: V samih sto letih smo morali kar štirikrat začeti znova
Naša telesna kultura je po vsebini bogatejša, meni avtor knjige, ki sodi v zbirko Jadranskega koledarja in v kateri zvemo o dosedanjih štirih fazah
Predlagal sem mu. naj bi prišel k meni enkrat dopoldne, med deveto in dvanajsto uro.
«Dobro, zmenjeno, ob devetih.*
«No, ja, kmalu po deveti,» sem vztrajal.
«Ob 8.55 sem prost, ob devetih sem pri tebi.» In tako je bilo.
Takšen je profesor telesne vzgoje Aldo Rupel. Natančen, strog do drugih in tudi do samega sebe. Če takšen ne bi bil, ne bi ob svoji obremenjenosti zaradi poučevanja na šoli in izvenšolske rekreacijsko športne dejavnosti, zaradi družinskih obveznosti in nalog v manjšinskem družbenem življenju, tudi zaradi samodiscipliniranosti, mogel tako rekoč v dušku napisati 'nad 200 strani obsegajoče knjige-o telesni kulturi v naših kra jih, Sam dosledno govori o orisu, vendar je potrebno vedeti, da to pomeni kopico prebranih člankov, knjig, zapisnikov, pogovorov z nekdanjimi in sedanjimi delavci na tem področju, dopisovanje, zbiranje in sortiranje gradiva v
■MiMiiiiuimiiiiMitniiiiiiiiiiiiitiiiMiniiii
Novost na knjižni polici
A. Trstenjak:
Psihologija
ustvarjalnosti
Po pred dvajsetimi leti je bila psihologija ustvarjalnosti še pravi tabu med svetovnimi in še bolj med slovenskimi psihologi. Profesor Anton Trstenjak je takrat dobil pobudo, da bi se začel ukvarjali s psihologijo umetniškega u-stvarjanja in tako je pod tem naslovom izšla pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti njegova prva tovrstna knjiga. Zdaj je pri Slovenski matici, katere po glavitna skrb naj bi veljala izdajanju znanstvene in poljudnoznanstvene literature, nova knjiga Antona Trstenjaka, knjiga z naslovom Psihologija ustvarjalnosti, '/.e sam naslov, ki je širši, pove, da se avtor: ukvarja z vsako ustvarjalnostjo, torej umetniško in znanstveno, za katero pa velja, da je tesno povezana z delom. Tako naj bi Mia psihologija ustvarjalnosti dejdnsko nadaljevanje Trstenjakove psihologije dela, ki je že dvakrat izšla. Prvič leta 1951 in drugič leta 1979. Seveda se v prvem delu knjige avtor ukvarja s splošno problematiko ustvarjalnosti v najširšem pomenu, in se šele nato loteva problemov znanstvene in tehnične ter posebej u-metniške ustvarjalnosti. Pri tem pa uvodoma poudarja, da obstoji med psihologi neenotnost glede samega pojma kreativnosti in da prihaja že zaradi tega do različnega pojmovanja problemov. Sicer pa ne gre samo za reševanje problemov, bistveno je, da se problemi sploh odpirajo. Vsaka ustvarjalnost je v svojem jedru izzivalna, nekonfurmistična. uporna in nekako prevratna (revolucionarna) v odnosu do sveta in družbe. Ta zadnji stavek je kot motto knjige založba tudi napisale na ovitek kniige, ki bo s svojimi več kot 500 stranmi velikega formata gotovo vzbudila zanimanje med domačimi strokovnjaki in naibrž tudi med tujimi. Kajti tovrstne literature v svetu ni ravno preveč. Nemški povzetek vsebine in avtorjevih zaključkov naj pripomore knjigi v svet. In na koncu samo še tole: zanimivo je. kako pisatelj, ko razpravlja o umetniški ustvarjalnosti in se dotika estetike, bogato citira izjave in misli ne samo tujih temveč zlasti domačih umetnikov in to. tudi tistih iz najmlajše umetniške generacije. Prav to pa dokazuje živost in sodobnost te knjige.
besedi in sliki. Vse to pa ob delu S taborniško organizacijo in ob angažiranem udejstvovanju v Slovenski kulturno-gospodarski zvezi bodisi kot soustvarjalec manjšinske politike na področju telesne kulture bodisi kot tajnik teritorialnega odbora in član drugih teles SKGZ. Pero bi nas pripeljalo še na druga, maloštevilnim znana u-dejstvovalna področja, na sicer čisto rekreacijske nagibe v smučarskih tekih, pa morda še kam. Nečesa pa pri vsem tem le ne moremo zamolčati, ker bi brez tega zapis ne osvetlil njegove osebnosti do tiste mere, ki sc nam zdi prav, da jo osvetlimo. Povedati hočemo namreč to, da.-se kitova pisanja teze o družbenopolitičnih spisih pokojnega goriškega rojaka, pisatelja profesorja Andne-ja Budala. Se pravi, da je s svojim dodatnim študijem tik pred zdajci in da bi ta zdajci najbrž že bil, če ne bi videl v namigu naše založniške hiše priložnost — dolžnost, zapolniti vrzel v literaturi o telesni kulturi med nami in pri nas.
Sedaj pa k jedru stvari, zaradi katere je bil napisan tale uvod.
V kratkem bo izšel Jadranski koledar s priloženo knjižno zbirko, ki vsebuje tudi knjigo »Telesna kultura Slovencev v Italiji*. Z avtorjem sva se sporazumela, da najin pogovor ne bi želel biti ponavljanje pred nedavnim na športni strani objavljenega prispevka o vsebinski zasnovi njegove kniige, ampak prerez skozi razdobje, ki ga obravnava v svoji knjigi, razdobje nastanka, razmaha, dvigov in padcev telešne kulture kot sestavnega. dela politične, družbene in manjšinske dejavnosti. Ko sva to opredelila, je pogovor stekel takole.
Vpr.: Kaj ob prerezu skozi razdobje 100 let naše telesne kulture najbolj prihaja do izraza? Se skozenj vleče kakšna nit in kakšna?
Odg.: Ena izmed značilnosti v tem orisu zgodovine telesne kulture v naših krajih je ta, da smo morali v samih 100 letih kar štirikrat začeti znova. , -
Prvič smo telesno kulturo oblikovali v zadnjih dveh desetletjih prejšnjega stoletja, ko se je pri slovenskem nacionalno že povsem osveščenem in politično angažiranem, kakor tudi jezikovno, literarno in umetniško povsem razvitem narodu pokazala potreba, da se nekaj ukrene zlasti z mladino. To je bilo opaziti v osrednji Sloveniji, kakor tudi na robu narodnostnega ozemlja. V osrednji Sloveniji so nastala sokolska društva kot odgovor na organiziranje nemške mladine, pri nas pa kot odgovor na organiziranje italijanske. V društvih so prvenstveno gojili telovadbo, ne smemo pa pozabljati kolesarstva in zametkov nogometa.
Po prvi svetovni vojni v Trstu, ki ga vojna ni opustošila, že v letih 1919 in 1920, v porušeni Gorici pa malo kasneje je nastopila druga preporodna doba, za katero je značilen razmah športa v tekmovalnih oblikah, medtem ko je telovadba tonila v pozabo. Takšen razvoj ni bil lokalna značilnost, ampak posledica širjenja takrat po vsej Evropi že razvite tekmovalne oblike športa. Nastala so številna društva in 1924. leta tudi njihova skupna organizacija, ki se je imenovala Udruženje športnih društev in je svojo dejavnost razvijala na območju Trsta, Gorice in Istre.
Po znanem sestanku tajnikov fašistične stranke na obmejnih območjih in po odločitvi o zatrtju sleherne slovenske šolske, literarne in celo religiozne izraznosti, so udarili tudi po telesni kulturi. Za razpust vseli, torej tudi športnih društev, se je naš nasprotnik od ločil zato, ker je ocenil, da je
telesna kultura za našo identiteto prav tako važna kot duhovna. Po letu 1927 pa niti v telesni kulturi nista nastala popoln molk in mrtvilo. Mladina se je kljub prepovedim in pritiskom, sicer brez statutov in občnih zborov, zbirala v naravi, v hribih. Prav po zaslugi zbiranja gradiva za ta oris sem iz tega razdobja dobil še nekaj doslej širšemu krogu ljudi neznanih fotografij.
Tretja faza naše telesne kulture se je z velikim navdušenjem in morda prevelikimi upi začela po drugi svetovni vojni, ko smo bili sposobni organizirati najmnožičnejše telovadne shode v vsej slovenski zgodovini. Devet tisoč telovadcev, 200 tisoč oseb’ pa tetovadno-politie-nih manifestacijah tudi z udeležbo italijanskih protifašistov, je izpričevalo, kakšno razpoloženje je v ljudeh vladalo po osvoboditvi.
Četrto razdobje preporoda naše telesne kulture pa se začenja po izbruhu globoke krize v vsem delavskem gibanju, ki je posebno v Trstu segla v v se pore družbenega in našega narodnega življenja, celo do take mere, da tudi telesni kulturi ni prizanašala in je povzročila odmiranje športnih društev. Krizo smo kasneje prebrodili z novim valom, kot imenujem odbobje premagovanja posledic na področju telesne kulture, ki jili je povzročila kriza v delavskem gibanju.
S tem stopamo v sedanjo, dvajset let trajajočo plodno dobo, ki jo poznamo in ima — za razliko od poprejšnjih ali pretežno telovadnih a-li tekmovalnih ali politično-smdikal-nih poudarkov — ta naša sedanja telesna kultura istočasno vzgojni, športni, rekreacijski in narodnoobrambni značaj.
Vpr.: Nenaklonjene zgodovinske okolnosti so nam s prekinitvami povzročile občutno škodo. Kje smo zaradi nasilnih posegov najbolj osiromašeni?
Odg.: Posledice prekinjanja delovanja so zaznavne bodisi v generacijskem smislu kot se poznajo tudi pri kadrih in objektih. Vemo, da so ti udarci dosegli vse naše dejavnosti: jezik, gospodarstvo in telesno kulturo. Poslednjih dveli nismo uspeli zavarovati. Telesne kulture zaradi tega ne, ker potrebuje prostor, igrišča, telovadišča, ki so nam jih odvzeli. Toda jezika, tega nam niso mogli vzeti, ta je ostal. Zaradi grobe vojne prekinitve naše dejavnosti se prva predvojna generacija po letu 1918 ni mogla uveljaviti. Tako tudi kader, ki je deloval do leta 1927, ni mogel ničesar posredovati kadru, ki se je lotil dela po drugi svetovni vojni. Med enim in drugim razdobjem je nastal predolg premor, da bi se izkušnje lahko prenašale. Manj travmatičen je bil prehod iz razdobja pred letom 1948 na dobo, ki jo imenujem novi val. Morda je prav zaradi kontinuiranega delovanja po drugi vojni in zaradi poduka povojne generacije novi val tako raznolik in bogat.
Ker razpolaga z večjo količino dobrin, je sedanje, četrto obdobje manj prizadeto kot poprejšnja, saj smo v tej časovni enoti uspeli zgraditi dosti več kot prejšnje generacije. Če naše razmere primerjamo z razmerami, v kakršnih živi večinski narod, ki teh pretresov ni doživel in mu tudi imovine niso odtujevali, kot so jo nam, potem je naš obračun objektivno skrajno slab. Medtem ko je večinski narod imel vseskozi zagotovljeno materialno osnovo, smo morali mi kot nomadi tavati od igrišča do igrišča in b'ti odvisni od dobre volje dnnrih.
Vpr.: Ali je telesna kultura neka! zase, ali pa je soodvisno povezana z n«*allmi manjšinskimi de javnostmi?
Ode.: Skoraj nemogoče je eno dejavnost ločiti od druge. Že zato ne, ker smo v isti osebi obiskovalci
gledaliških predstav, košarkarskih tekem, aktivni športniki, proizvajalci. prodajalci, umski ali ročni delavci. Življenje ni ločeno po predalčkih. Vprašanje pa je, če povezave iščemo zavestno. Odgovor ni enostaven in tudi ne enovit za vse. Odvisen je cd posameznikov, od društev. Nekje je povezava bolj razvidna, drugje manj. Ponekod je treba ljudi, zlasti mlajšo generacijo, ki tega ne pozna, še vedno prepričevati o usodni povezanosti teh dejavnosti. Ne trdim, da to odklanjajo, ampak le to, da ne poznajo, širše okolje ponuja vizijo, ki šport ločuje od ostalih dejavnosti in pogledov našega manjšinskega življenja. Ta vizija pa ne sme zamegliti naše vizije telesne kniture kot sestavnega in z vsemi ostalimi sektorji povezanega narodnoobrambnega dela.
Značilnost naše telesne kulture je v tem. da je po sporočilih, ki jih daje, bogatejša, in da nam kot del življenja pomaga do večjih dosežkov na drugih področjih. Težimo za tem, da bi vzgojna komponenta bila ' prisotna ne le v šoli, ampak tudi v tekmovalnem moštvu.
Vpr.: Ko že ugotavljava, kako imajo vse naše dejavnosti cn sam skupni imcrovalec v skrbi za narodni obstoj in razvoj, bi sedaj lahko nekaj povedal o vlogi Kulturnega doma v Gorici, ki ga bomo kmalu odprli, o njegovih mnogoterih nalogah?
Odg.: Nikjer v zamejskem prostoru in morda tudi v matični domovini nimamo tako lepo kot v Gorici v eni sami arhitektonski strukturi simbolizirano sintezo dejavnosti, ki jih pojmujemo pod besedo kultura, pa naj gre za duhovno ali telesno. Sedaj, ko se ta objekt odpira, imamo prav v Gorici nalogo, da bogato programsko zasnovo toga objekta spravljamo v življenje. Pogovor zapisal GORAZD VESEL
ne pesmi enoglasno in dvoglasno, je tudi prav, da otroci poslušajo na ploščah otroške pesmice ali tudi razne skladbe.
V višjih razredih osnovne šole je prav, da učitelj seznani učence s pevsko teorijo in notami. Na vsaki šoli naj deluje pevski zbor in u-čenci vseh razredov šole se enkrat ali večkrat tedensko združijo za skupne pevske vaje. Lepo je videti in poslušati naše osnovnošolce, ko pojejo pri raznih šolskih prireditvah in proslavah. Poleg šolskih prireditev se otroški zbori lahko udeleži,jo tudi večjih izven-šolskih prireditev in med temi izstopata dve: pevska revija «Pesem mladili» in «Naša pesem*, ki sta vsako leto spomladi v Kulturnem domu. Na zadnjih teh revijah je sodelovalo veliko število otroških in mladinskih zborov iz osnovnih in srednjih šol in to je spodbudno za v bodoče. Naša pesem bo še naprej živa, če jo bomo gojili med našimi otroci in mladi pevci bodo prirastek za naše zbore v mestu in po vaseh.
Poleg petja pa je potrebno gojiti tudi glasbo. V naših otrocih je treba vzbuditi ljubezen do glasbe, ki izraža človekovo notranje počutje in razvija estetski čut. Otrok je od 5. do 10. leta starosti zelo sprejemljiv za glasbo, hitro se nauči kakega glasbila in prav zato je prav, da začne igrati na kak glasbeni inštrument že v prvih razredih osnovne šole.
Glasbena matica razpolaga z dobrimi učitelji glasbe, ki bodo nudili svoje pedagoško znanje in strokovno pomoč otrokom vseh starosti. Otroci imajo na razpolago za učenje različne g’asbene instrumente. Važno ie. c!a igra o' 'ok tisto glasbilo, ki si ga je sam izbral. Grešijo tisti starši, ki silijo otroka da se uči glasbila, ki je po godu njim’’ in ne otroku. Prej ali slej bo poslal študij tega glasbila zoprn in se ga ne bo rad učil. Zato je treba otroka pustiti, da se svobodno odloči za g’asbeni instrument, ki mu je najbolj všeč, ker temu se bo rad posvetil.
Glasbo je treba gojiti tudi v šoli. Seveda v razredu učenci ne bodo igrali kakega glasbila, toda lahko pa poslušajo plošče š klasično glasbo. Beethoven. Schubert ali Chopin so dostopni tudi oioškm ušesom. Seveda naj jim prej uč'teij razloži pomen in vsebino določene skladbe. Lepa glasba je dobra hrana za človekovo razpoloženje. V današnjem svetu, kjer je toliko nenaravnega in iznakaženega, je poslušanje dobre glasbe povratek v mirno in naravno življenje. Zato je zelo koristno, da gojimo petje in g>asbo med ns.šimi-olroer.-
Ti st je dal že mnogo zelo kv alitetnih glasbenikov in zlasti naša slovenska skupnost je dala iz svoje srede odlične glasbenike.
MARKO PAULIN
Ar id Walstrom je bogat, pravzaprav zelo bogat. Rad bi svoje premoženje prepisal na svoje dediče, toda davčne dajatve so glede tega na Norveškem zelo velike in možu se zdi krivično, da bi morali njegovi dediči plačati toliko na račun tega, kar bodo dobili od njega. Ker pa ima mož tudi izredno bogato zbirko Picassovih gra fičnih listov, je predlagal, da bi na račun takse na dediščino odstopil državi svojo zbirko Picassovih grafik. Kaže, da je' v norveški vladi nekdo, ki bogastva ne vidi le v majhnih štirikotnih papirjih, ki jim pravimo bankovci, pač pa tudi v nekoliko večjih kosih po možnosti riževega papirja, posebno, če je pod raznimi tšara-mi» Picassov podpis. Norveški minister za kulturo je celo rekel, da je zbirka ena največjih tovrstnih zbirk na svetu.
Tržaški kantavtor Baiguera predstavil novo ploščo
V italijanskem glasbenem svetu je v teh dneh izšla nova plošča lahke glasbe, ki jo omenjamo zalo, ker je sad tržaškega cposinovlje-nega kantavtor ja. Long playing «Angelo Baiguera» bo v teh dneh že v prodhji, v ponedeljek pa ga je sam Baiguera predstavil v trgovini Disco ln. Na srečanju so bili prisotni tudi njegovi sodelavci in prijatelji. Baiguera je povedal, kako so mstale pesmi, ki se po glasbenih aranžmajih precej razlikujejo od prejšnje njegove plošče «York notne di cane», ki je izšla pred nelcaj leti. Rekel je tudi, da nova plošča ni postavljena tako rekoč v ožji tržaški, morda prijateljski krog, ampak je namenjena širši publiki, vsemu italijanskemu tržišču in od tod tudi širša propaganda.
Baiguera je letos dokončno zapustil košarkarska igrišča in se popolnoma posvetil glasbi. «Saj je bila tudi prej glasba moje najvažnejše zanimanjem, je dejal, «ven-dar od nje nisem mogel živeti. Morda bo sedaj drugače».
To ploščo je namreč proizvedla večja italijanska diskografska družba Fonit Cetra, kar zagotavlja reklamo in mogoče tudi vseiia-lijanski uspeh.
Plošča vsebuje osem pesmi, od katerih sta dve posvečeni košarkarskemu ambientu, ki ga Baiguera odklanja. «Lani sem igral samo zato, ker so me vztrajno prosili naj se vrnem, sicer bi ne bil sprejel. Ta ambient je preveč zahrbten in nekako «divističen», sicer nerad govorim o tem.»
Nato se je spomnil tudi naših dveh košarkarjev Starca in Čuka, ki sta igrala z niim pri nekdanjem Hurlinghamu. »Onadva sta ms prva postavita pred problem slovem ske manjšine. Jaz sem se iz Brescie priselil v Trst in tega problema nisem poznal. Priznam, da je bilo zanju življenje v naši ekipi precej težavno, saj ju je trener in včasih tudi drugi igralci, večkrat ime! za norca in je slabo ravnal z njima. Prav lepo je. da so slovenski igralci sestavili lastno ekipo in prepričan sevi. da bodo'letos prestopili , v B-Ugp.» '
.Kljub temu, dačje^lmba postala njegov 'vključiti interes», «jbole'na»‘ j še vedno za košarko, kot sam prrhi, •
Eno pesem pa je posvečena Ut di našemu mestu, ki. ga Baiguera ima zelo rad. »N a. začetku je bilo življenje v Trstu zame precej trav-matsko. V7 Brescii sem zapustil svo- , je prijatelje, ampak dejstvo je tudi. da me je Trst sprejel hlad no in sem jaz na začetku živel samo v Palazzettu na treningih in v hotelu, odkoder sem dolgo telefoniral domov. Tu pa sem potem spoznal osebe, ki jih imam sedaj rad, zato imam rad tudi mesto sa mo. Nisem prvi, ki se zaveda velikih problemov tega mesta.»
Glasba je zanj način komunikacije z ljudmi, zato se ukvarja z glasbo in se hoče z njo še naprej ukvarjati. «Po mojem so v sedanjem trenutku koncerti največje priložnosti, ko se toliko ljudi sreča in ima nekaj skupnega, ko čuti nekaj skupnega.»
in nazadnje: «Bi Angelo Baigue ra kupil ploščo Angela Baigueres? tSeveda. ..»
BARBARA GRUDEN
					
Patronat KZ - INAC svetuje
DRUŽINSKA KI JE TUDI
Vpr.: »Pred kratkim sem se vpisala v kmečko zavarovanje, da bi si ustvarila pogoje za pokojnino in ker tudi res obdelujem našo malo kmetijo. To pa mi je povzročilo nov problem, katerega ne znam, kako bi rešila. Moj mož, ki dela v papirnici, je vedno prejemal in še vedno prejema zame družinsko doklado. Sedaj pa ne bi hotela, da bi prišlo do kakih težav zaradi te nove situacije. Ima mož še pravico do družinske doklade ali ne? Ne bi bilo morda bolje, da se mož odreče družinski dokladi, da ne bi prišlo do kakšnih komplikacij?»
N. S.
Vaša zaskrbljenost je morda razumljiva, vendar pa je neosnova-na. Smisel družinske doklade je ta, da dobi delavec ali upokojenec finančno pomoč za tiste člane družine (ženo oziroma moža, otroke ali starše), ki so v njegovo breme in nimajo zadostnih sredstev za preživljanje. Zakon sploh ne pogojuje te pravice dejstvu, da je nekdo redno zavarovan kot samostojni delavec, temveč se vsa zadeva rešuje na dohodkovni podlagi. Merodajen je letni oziroma mesečni dohodek, ki ga dotična oseba ima. Meja dohodka se stalno menjuje in je za 30 odstotkov višja od minimalne pokojnine. S 1. julijem ko so povišali pokojnino, je ta dohodek znašal 287.400 lir za
DOKLADA ZA ZAKONCA KMEČKI ZAVAROVANEC
zakonca, enega izmed staršev ali vsakega otroka v breme, za oba starša pa 502.900 lir. Od 1. septembra dalje pa ne sme imeti zakonec, eden izmed staršev oziroma otrok več kot 298.600 lir osebnega dohodka, za oba starša pa ta meja znaša 522.500 lir. Pri tem velja naglasiti, da je glede pravice do družinske doklade v povsem enakem položaju tisti, ki sploh nima nobenega dohodka, in pa tisti, katerega dohodek je le za malo nižji od zgoraj omenjenih zneskov.
V vašem konkretnem primeru se problem sploh ne postavlja. Merodajen za izračunanje, dohodka je davčni kriterij, po katerem pa plača kmetovalec le simbolični davek na osnovi ovrednotenega a grarnega oziroma dominikalnega dohodka, ki izhaja iz katastrskega lista. In ta dohodek je tudi v vašem primeru precej nižji od predpisanih zneskov, zato ni treba, da si vaš mož oziroma vi delate preglavice.
PRIZNANJE UGODNOSTI GORATIH PODROČIJ ZA NEKATERE KMETOVALCE IZ TRŽAŠKE IN DOLINSKE OBČINE
Kot so kmečki zavarovanci lahko sami preverili, je urad za po-
enotene kmečke prispevke SCAU apliciral nižje (skoraj polovične) zavarovalne prispevke le prebivalcem devinsko nabrežinske, zgoni-ške in repentabrske občine, ker i-majo te občine, priznan status goratih področij. Vendar pa enake olajšave in ugodnosti lahko po novem zakonu dosežejo tudi kmetovalci na tistih področjih, ki i-majo karakteristike goratih ob močij in so vključene v pristojnost Kraške gorske skupnosti, Tu mislimo na predel tržaškega Krasa od Opčin do Bazovice v tržaški občini in na višje predele dolinske občine. Zainteresirani kmečki zavarovanci naj si priskrbijo katastrski list svojih obdelanih površin, po overovljenju le-teh na pokrajinskem kmetijskem nadzor-ništvu pa bodo nato vložili na SCAU prošnjo za priznanje statusa goratih področij in povrnitev odvečnega zneska 195.000 lir, ki ga morajo plačati na osnovi kartel, ki so ,iih prejeli na dom.
Zakon tudi predvideva, da bodo kmetom z goratih področij povrnili 15.0(8) lir, ker plačajo le polovični znesek za zavarovanje proti nezgodam na delu.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO
ITALIJANSKA TV
Prvi kanal
12.30	šolska vzgoja
13.00	Italijanske kronike
13.30	DNEVNIK 1
14.00	Dogodivščine Davida Balfou-ra - 12. epizoda
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Pravljice
15.00	Šolska vzgoja
15.30	Kapitan Futuro - risani film
16.00	Preživeli - TV nadaljevanka
16.30	Teci in beži, Buddy - TV film
17.00	DNEVNIK 1 - Flash
17.05 Živeti s plesom - 4. del
17.25	športna oddaja
17.45	Bugs Bunny - risanka
18.20 Kulturne aktualnosti
DNEVNIKA 1
18.50 Craddockova dolina - TV nadaljevanka
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.40	Pod zvezdami, zabavno-glas-bena oddaja
21.45	Adua, po istoimenskem romanu G. Tugnolija V delu Adua je govor o zgodovini stare plemiške družine grofov della Valle. Je to ena najbolj znanih plemiških družin v Bologni. Grof Orso della Valle nenadoma umre in pusti ženo z dvema otrokoma. Luiso in Ermannom.
Nenadoma smrt moža vdovo tako pobije, da imamo o-pravka "že s patološko zagrenjenim človekom. Smo v letu 1390 torej pred skoraj sto leti. Naša zgodba nam predstavi že odrasla Luiso in Eimamia. Ermanno je med tem postal častnik in je zelo resen, odgovoren in moralno strog človek, ki vidi vse v svoji vojski, ki da je edina ustanova, ki lahko vodi svet k napredku. Luisa pa je še vedno na univerzi in je, pa čeprav skrivaj, za ljubljena v bratranca Car la. ki pa je pravo nasprotje njegovega brata Ermanna in je prav zaradi svoje živosti, svoje »nervoze* odšel v Pariz med komunarde
22.55	Dokumentarna oddaja Cb koncu DNEVNIK 1, Danes v parlamentu in Vremenske razmere
Drugi kana!
12.30	Opoldanski program
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Šolska vzgoja
14.00	Popoldan
14.10 »Le. cinque giornate di Milano* - TV nadaljevanka
15.25	Šolska vzgoja
16.00	Program za mladino Trije nemirni dečki - TV film Risanka
16.55	Starskv in Hutch - TV film
"17$..iSn1k 2 - šjSu>e ves« ;	'	’ .5'

Oddaja Se rano variabile. ki je pravzaprav ižrazito turistična oddaja, se bg z novim letnim časom nekoliko spremenila. Vtem ko je poleti govorila o' izrazitih turističnih krajih, bo sedaj skušala TV' občinstvu odkrivati nekatera velika mesta. Gre za nekakšno «mednarodno ok‘ no», za oddajo, ki bo gledalca pripeljala v Pariz. Bonn, London, pa tudi v ZDA in na Kitajsko. Gledalcem bo prikazala običa
je, ki so v teli deželah vvha vadi, in tudi kako v teh de želab uporabijo svoj prosti ‘ čas. Govor bo tudi o Italija nih, ki živijo v teh deže lah itd.
18.50	Dober večer z . . .
Aldom in Carlom Giuffrčjem
19.45	DNEVNIK 2 - Vesti
20.40	Eddie Shocstring - zasebni
detektiv - TV film	,
21.40	DNEVNIK 2 - Dossier
22.30	Mixer speciale
Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti
Tretji kanal
16.55	Vabilo
19.00	DNEVNIK 3
19.30	DNEVNIK 3 - Deželne vesti
20.05	šolska vzgoja
20.40	Glasbena oddaja
21.45	Šolska vzgoja
22.15 DNEVNIK 3 - Tedenska od da.ia
22.45	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Liubljana
8.55, 10.00 iii 15.55 TV v šoli
13.55	Nogomet:
Vardar - Velež
17.25	Poročila
17.30	Jelenček, otroška serija
18.00	Mozaik kratkega filma: Življenje ob morju - indij ski film
18.30	Obzornik
18.40	Na sedmi stezi Današnja oddaja »Na sedmi stezi* bo nekoliko drugačna od običajnih, ker bodo z da našnjo oddajo obeležili jubi lej - 15-letnieo te oddaje. Potreba, da bi v posebni odda ji obravnavali problematiko telesne kulture, je sredi 60. let narekovala nujnost, da bi v celotni program uvrstili oddajo, ki bi redno sprem ljala dogajanja in probleme na tem področju družbene dejavnosti. Hkrati pa je bil tudi razvoj telesne kulture v Sloveniji že tak, da je bilo nujno tudi za to področje u vrstiti v televizijski program posebno oddajo. In tako je 23. septembra 1966 stekla piva oddaja, ki je dobila ime «Na sedmi stezi*
19.10	Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
20.00	Glasbeni četrtek
21.35 625
22.15 V znamenju
Koper
13.30	Odprta meja - oddaja v slo venskem jeziku
15.30	Nogomet: Vardar - Velež v odmoru Odprta meja
17.00	Rezervirano za najmlajše Dokumentarna oddaja Pravljice iž gozda - risanka

, u&tfL Bisauke	gg
zOJ5 TVD - Stičišče in Dve mi . mitC-	'■	-VL
20.30 Bgchanan jezdi sam * film
22.00	TVD ' Danes	,VS.
•22.10 ‘Kdo pozna umetnost?, J ■>??
* . Ob koncu TVD •- Danes v
Zagreb
17.45 Babičin vnuk 18.25 Kronika občine Split
20.00	Argumenti - zunanjepolitič-.
na oddaja	!
ŠVICA	'
20.40 Jesenska simfonija - film,-v katerem igrata Ingrid Bergman in Liv Ullman
TRST A
7.00.	8.00, IU.00, 13.00. 14.00,17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 3.10 Almanah: Živozele-no; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Psihološki utrinki; 11.o0 Izbrani listi; 12.00 Od Milj do Devina - Beležka; 13,20 Glasba po željah;
14.10	Otroški kotiček:	Junaki
pravljic:	«Vse najboljše, OstX-
žek!»; 14.30 Izbrali smo za vas;
14.55	Naš jezik: 15.00 Jugoslovanski izvajalci; 15.30 Za ljubitelje vokalnega jazza; 16.00 Primorska duhovščina pod fašizmom; 17.10 Mi in glasba: organistka Iris Ca-ruana; 18.00 Četrtkova srečanja;
18.40	Sodobne slovenske novele;
18.45	Priljubljeni motivi.
KOPER
(Italijanski program)
6.30,	7.30, 8.30, 9:30, 10.30, 11.30,
12.30,	13.30, 14.30. 10.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 7.15 Horoskop; 8.45 Radijska priredba; 9.00 Lahka glasba; 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 Leteči zmaj; 10.32 Glasbeni odmor in iioroskop; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Včerajšnje popevke; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Lahka glasba; 15.00 Leteči zmaj; 15.20 Glasbeni odmor; 15.45 Glasba; 16.00 Glasovi v nevihti;
16.10	Dalmacija in njene pesmi;
16.32	Crash; 16.55 Knjige v izložbi; 17.00 Jazz glasba; 17.32 Operna glasba; 18.00 Hi-fi ' collage;
18.45	Slišimo se jutri.
KOPEP
(Slovenski program)
6.30,	7.25, 13.30, 14.30 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklame; 6.40 Kinospored, objave; 7.15 Najava sporeda; 13.05 Popevke se vrstijo; 13.40 Zapojmo pesem - spored mladinske zborovske glasbe; 14.00 Mali konoert lahkih not; 14.40 Glasbeni notes;
15.00	Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Mladinska oddaja; 16.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba.
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00.
13.00,	14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Prvi kanal; 6,08. 7.40 in 8.30 Glasbena kombinacija: 6.44
Včeraj v parlamentu; 9.02 - 10.03 Radio tudi jaz, glasbeno govorni program; 11.44 Dan za dnem; 11.44 Moll Fianders - radijska nadaljevanka; 13.25 Poštna koči ja; 14.28 Radijska priredba; 15.C3 Popoldanska srečanja; 16.00 Kul turne aktualnosti; 17.30 Glasba in gledališče v času baroka; 18.05 Glasbena oddaja: 18.35 Programi pristopanja; 19710 Zgodovina jazz - glasbe; 20.00 Hiša Bernarde Albe - radijska dvodejanka: 21.34 Glasba; 22.00 Napotki za avtomobiliste; 22.35 Fonosfera, 22.03 Danes v parlamentu in telefonski klic.
RADIO 2
6.30.	7.30, 8.30, 9.30, 10.00, (1.3Q,
12.30,	13.30, 15.30, 16.30,17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 6.00 - 8.45 Dnevi;
9.00	Zaročenca - radijska nada ljevanka; 9.32 - 10.13 Radio 3131;
11.32	Tisoč pesmi; 12.48 Življenje danes; 15.00 - 15.42 Radio 3131;
16.32	Šestdeset minut; 17.32 Enei da - radijska priredba: 18.02 Glas bena oddaja; 18.45 Četrtkova povest; 19.50 Šolska vzgoja; 20.10 Glasbena oddaja; 22.00 in 22.50 Mesto v temi: Neapelj; 22.20 Parlamentarna panorama.
LJUBLJANA
6.30.	7.00, 8.00. 9.00, 10.00. 11.00.
12.00,	14.00, 14.55. 19.00 Poročila; 6.5Q Dobro jutro, otroci!: 7.30 lz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Mladina poje; 9.05 Z radiom na poti: 10 05 - 11.35 Rezervirano za...; 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.; 13.20 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Mchurč ki; 14.20 Koncert za mlade poslu šalce; 14.40 Jezikovni pogovori;
15.30	Zabavnn glasba: 15 50 Radio danes, radio jutri!; 16 00 Vr tiljak; 17.00 Studio ob 17.; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 18.15 Lokalne radijske postaje se vklju čujejo; 18.35 Minute s tenoristom Antonom Dermoto; 19.25 Obvesti la in zabavna glasba: 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta: 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi;
21.05	Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.25 Iz naših sporedov;
22.30	Plesna glasba iz jugoslovanskih studiov: 23.05 Lirični utrinki; 23.10 Paleta popevk jugoslo vanskih avtorjev.
KOŠARKA
V PRVENSTVU A-2 LIGE
Goričani uspešni doma Tržačani pa v gosteh
San Benedetto je premagal Libcrtas Livorno, OECE pa Honky Fabriano
$. Benedetto - Livorno 79:66
(38:44)
S. BENEDETTO: Biagi 8, Valen-tinsig 7, Turel, Jones 15, Sfiligoi, Paleari 2, Ardessi 15, Pieric 12, Mayfield 20, Dellisanti.
LIBERTAS LIVORNO: Giusti 4, Lazzari 2, Mori, Fantozzi 12, Jeela-ni 20, Muti, Giroldi 16, D’Amico, Hackett 12, Launaro.
Patrese oproščen
MILAN — Kazensko sodišče v Milanu je včeraj oprostilo avtomobilskega pilota formule ena Riccarda Patreseja in ravnatelja dirke Giannija Restel-lija, ki sta bila obtožena nenamernega umora švedskega pilota Petersona in nenamerne povzročitve telesnih poškodb, ki jih je utrpel Vittorio Bram-billa. Po mnenju sodišča so tako Patrese kot Restelli nista zakrivila kazenivega dejanja.
Dogodki, na katere se je nanašala včerajšnja obravnava, segajo v leto 1978, ko se je v Monzi prav na startu smrtno ponesrečil švedski pilot Peter-son. V njegov avto se je tedaj zaletel Anglež James Hunt, ki je pozneje trdil, da je bil zaradi nenadnega nevarnega zavijanja Patreseja tudi sam prisiljen spremeniti smer svojega vozila. Hude polemike so tedaj nastale tudi zaradi predčasnega starta, zakaterega je dal znak Restelli. Javni tožilec je včeraj za Patreseja zahteval osem mesecev zapora, za Re-stellija pa oprostitev, ker dejanja ni zakrivil. Sodniki pa so bili drugačnega mnenja in so oprostili tudi Patreseja.
S. Benedetto je sinoči premagal na domačem igrišču ekipo Liberta-sa iz Livorna in tako še povečal prednost vodečega para nad najbližjimi ekipami na lestvici.
Čeprav je končni izid neoporečen, je treba povedati, da Desestijeva ekipa tokrat ni imela lahke naloge. Nasprotniki so namreč poka-*ali hitro in učinkovito igro, zlasti v prvem polčasu, ko so s «pressin-gom» in hitrimi protinapadi zmedli
domače. Ko je Jones že, sredi prvega polčasa moral na klop po tretji osebni napaki, so gostje naglo povečali vodstvo na 12 točk.
Tedaj so domači reagirali, vendar šele v drugem polčasu jim je uspelo spet spraviti v ravnovesje rezultat. V tem delu sta odlično zaigrala Pieric in Jones, ki sta nasprotniku zaprla vsak dostop do koša, poleg tega pa skupaj z May-fieldom in Ardessijera uspešno polnila koš gostov, tako da je bil rezultat že nekaj minut pred koncem na varnem.
M. M.
Honky — OECE 52:53 (30:31)
HONKY FABRIANO- Lasi 2, Valenti 8, Sonaglia 4, Beal 12. Crow 20. Magro 2, Tassi 4.
OECE TRST: Ritossa 12, Valenti 6, Tonut 8, Meneghel 2, Campbell 8, Abromaitis 6, Bertolotti 11.
Tržačani so na gostovanju v Fa-brianu sicer iztržili dve pomembni točki, s svojo igro pa prav gotovo niso navdušili, o čemer dovolj zgovorno priča že sam rezultat, saj je bil najnižji v vseh včerajšnjih tekmah prve italijanske lige. Še zlasti skromen je bil izkupiček obeh Američanov, Campbella in Abro-maitisa: samo je Ritossa dosegel 2 točki manj kot oba tujca skupaj.
Še pred srečanjem je prišlo do incidenta, zaradi katerega so začeli igrati s petindvajsetminutno zamudo- med ogrevanjem je namreč Campbell razbil stekleno strukturo, na katero je pritrjen koš.
IZIDI 7. KOLA
Sapori - Cidneo	64:77
San Benedetto -	
Lib. Livorno	79:66
Honky - OECE	52:53
Stella Azzurra - Lazio	78:80
Matese - Sacramora	75:74
Vigevano - Tropic	78:77
Rapident - Napoli	82:72
LESTVICA
Cidneo Brescia in San Benedetto Gorica 14; Lib. Livorno, OECE Trst, Lazio Rim, Rapident Livorno 8; Honky Fabriano, Tropic Videm, Sacramora Rimini, Matese Caserta 6. Sapori Siena, Stella Azzurra Rim, Vigevano4; Napoli 2.
PRIHODNJE KOLO (1. 11.)
Tropic - Stella Azzurra; Cidneo -Honky; OECE - Vigevano: Sacramora - San Benedetto; Lazio - Matase; Napoli - Sapori; Rapident - Lib. Livorno.
1.	JUGOSLOVANSKA LIGA
Partizan v Zagrebu premagal Cibono
V	derbiju 4. kola prve jugoslovanske košarkarske lige je včeraj Partizan v Zagrebu premagal domačo Cibono.
V	ostalih tekmah ni bilo presenečenj. Ljubljanska Iskra Olimpija pa bo igrala danes v Beogradu proti Radničkemu LMK.
IZIDI 4. KOLA
Cibona - Partizan	79:85
Zadar - Rabotnički	131:95
Šibenka - Borac	87:86
Budučnost - Sloboda	84:63
C. zvezda - Bosna	119:105
Radnički LMK - Iskra Olimpija danes.
KOŠARKA
PRVENSTVO A -1 LIGE
Recoaro sam na vrhu Kičanovic 41 točk
Po 7. kolu prvenstva A-l lige je nepričakovano Recoaro iz Forlija sam na vrhu lestvice.
Za lep podvig je poskrbel Skansijev Scavolini, ki je brez Silvestra zmagal v Bologni proti moštvu Lat-te Sole. Junaka tega srečanja sta bila Američan domačega moštva Jordan (50), in Kičanovic (41). Scavolini se bo moral dalj časa odpovedati Silvestru, ki si je med delom doma z električno žago odrezal členek na kazalcu desne roke.
IZIDI 7. KOLA
Cagiva - Berloni	93:78
Billy - Sinudyne	80:76
Fabia - Squibb	85:82
Recoaro - Bartolini	89:82
La tte Sole - Scavolini	102:106
Jesus - Carrera	73:64
Benetton - Bancoroma	64:67
LESTVICA
Recoaro Forli 12; Squibb Cantu, Sinudyne Bologna, Scavolini Pesaro 10; Berloni Torino, Benetton Trevi-so, Fabia Rieti 8; Billy Milano, Bancoroma 6; Carrera Benetke, Bartolini Brindisi, Latte Sole Bologna, Cagiva Varese, Jesus Mestre 4 točke.
Posnetek s košarkarske tekme naraščajnikov Bor — Inter Milje
fPj'.	........
illišf
Iz planinskega sveta
Jesenski sprehod po Krasu za osnovnošolsko mladino
Jesenskega sprehoda po Krasu za osnovnošolsko mladino, ki ga je organiziralo SPDT skupaj s športno šolo, se je udeležilo kar 93 o-trok, ki so se skupaj z. 18 vodiči SPDT zbrali v sončnem, vendar mrzlem nedeljskem jutru na Trgu Oberdank. Z avtobusom so se najprej odpeljali na Opčine, od koder so krenili peš do travnika pod Plavim vrhom v bližini Repniča.
Pogled na kolono pisanih oblek o-trok, ki se je mešala z jesenskimi barvami Krasa, je bil res slikovit. Vodiči smo bili veseli, da se je izleta udeležila tudi desetina prvošolčkov ki so z veseljem hodili in se lepo vključili v družbo ostalih, starejših otrok. Čeprav so proti kraju zaradi utrujenosti začeli nekoliko sitnariti, so ob pogledu na travnik, glavni cilj izleta, popolnoma pozabili na vse riežave*.
Nekateri so se odločili za nogometno tekmo in so sestavili moško in žensko ekipo, druge spet so privlačile razne skupinske igre.
Medtem ko so se otroci igrali, so vodiči pripravljali čaj, drugi pa poligon. Čaj so otroci rade volje popili: lepo so se postavili v vrsto in pridno čakali, da dobijo topel
iiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiimiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiieniiiiiiiiiiiiiiiMiinHHii
IIIIIttHtlHIIIMIIIIItlllltltllHIItlHIlIttlltltlllllHIMMltlllMIIttttllltttllMItltttttllltllltNItlllllltlltlMlIllllHIIIItVf Hilli ttllllllllllll|||||||||||lty||llllltwn
NOGOMET
V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI
Dragocena zmaga Ljubljančanov
Včeraj so doma premagali Titograjčane - Partizan in Dinamo izgubila
Včeraj so igrali pare 14. kola prve jugoslovanske nogometne lige.
Ljubljanska Olimpija je doma premagala titograjsko Budučnost z 2:0. Zadetka za Ljubljančane pa sta dosegla Sejdič v 8. minuti in Vili A-meršek v 29. minuti. Zmaga Ljubljančanov je bila povsem zaslužena.
V derbiju kola pa je splitski Hajduk v gosteh premagal Partizana z zadetki Sliškoviča. Pešiča in Zorana Vujoviča (za domačine sta bila uspešna Vukotič in Mance), medtem ko je zagrebški Dinamo izgubil v Sarajevu proti Željezničarju.
IZIDI 14. KOLA
Rijeka - C. zvezda	0:0
Zagreb - Teteks	2:1
Partizan - Hajduk	2:3
Željezničar - Dinamo	3:1
Vojvodina - Sloboda	4:1
Radnički - Sarajevo	2:4
Osijek - Beograd	0:0
Olimpija - Budučnost	2:0
Danes bo še zadnje srečanje tega kola. V Skopju se bosta ob 14. uri spoprijela domači Vardar in mostarski Velež. Srečanje bo neposredno prenašala tudi jugoslovanska televizija, (nb)
Nadaljuje pa se slab trenutek Fio-reritine, ki je sedaj na četrtem mestu lestvice, toda zaostaja za vodečim Juventusom že za štiri točke.
«JESENSKA BORZA«
Udinese odstopil kar tri igralce
MILAN — «Jesenska nogometna borza* se bo končala danes. Vseeno pa tudi včeraj ni prišlo do pomembnejših nakupov in prodaj.
Bolj aktiven pa je bil Udinese, ki je včeraj odstopil kar tri svoje nogometaše. Petrello je odstopil Ve-nezii, Billio Trevisu, De Agostinija pa Trentu.
Že teden dni pred tekmo Juven-tus - Anderlech za pokal prvakov so v Turinu prodali vse razpoložljive vstopnice, s skupnim inkasom 530 milijonov lir.
V PRIJATELJSKI TEKMI
Danes v Trstu (14.30) Triestina-Debreceni
Danes popoldne bo na stadionu «Pino Grszar* prijateljska nogometna tekma med Triestino in madžarskim prvoligašem Debreceni Mun-kas - Vasutas.
V madžarskem moštvu nastopajo tudi trije člani državne reprezentance. Tekma se bo začela ob 14 30.
ZAOSTALA TEKMA 1. LIGE
Fiorentina igrala le neodločeno
Primorec je v nedeljo proti Rabuieseju (na sliki: posnetek s te tekme) z izredno učinkovito igro v drugem
polčasu zasluženo zmagal
Fiorentina — Ascoll 0:0
FIRENCE — V zaostali tekmi italijanskega prvoligaškega prvenstva sta Fiorentina in Ascoli igrala neodločeno 0:0.
Fiorentina je imela četrt ure pred koncem edinstveno priložnost, da bi zmagala, toda vratar Ascolija Brini je prisebno prestregel enajstmetrovko Antognonija. Rezultat zadovoljuje samo Ascoli, ki se je z osvojeno točko pomaknil na sredo lestvice.
ATLETIKA
V NEDELJO V HUMINU
LEP PODVIG ADRIE
Njeni mladi atleti so v 17 nastopih popravili 11 osebnih rekordov
V nedeljo je bilo v Huminu deželno tekmovanje za dečke in deklice A in B kategorije, katero je organiziralo tamkajšnje društvo Nuova Atletica. Tekmovanja se je udeležilo tudi 8 adrievcev, ki so dosegli res svojevrsten rekord, saj so v 17 nastopih izboljšali 11 osebnih rekordov, od katerih 3 društvene. Najboljše je šlo vsekakor metalcem, ki so v raznih kategorijah dosegli 5 zmag. Najprej je v metu diska za deklice zmagala Kristina Sumberaz, ki je razdaljo 22,67 m za dva metra popravila svoj osebni in društveni re kord. V tej disciplini je bila Tanja Rakovič, ki je z 18,19 m tudi sama za pol metra izboljšala osebnega. Drugo zmago je osvojila Sumbera-zova še v kroglici, kjer je z razdaljo 39,05 m dosegla enega svojih najboljših rezultatov. V tej disciplini pa velja omeniti ponoven povratek k tekmovanjem Mirjam Gregori, katero smo že poldrugo leto pogrešali na atletskih stezah (zaradi po-
NiiiiiiiiiiiiifiiMiiiiiniiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiMMfiMimiiiiMiiiiiiiriHiiiiiiiMiiMiMiiiiitiiniiimiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
ZARADI VSE VEČJEGA ZANIMANJA NA GORIŠKEM
TENIS
TURNIR V PARIZU
Adriano Panatta izločen v 1. kolu
PARIZ — Italijan Adriano Panatta je izgubil že v prvem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Parizu Premagal ga je namreč Anglež Richard Lewis s 6:3. 6 3.
Uspešno pa je startal Paolo Ber-tolucci, ki je odpravil Francoza Caujolleja s 6:1, 6:3.
Od ostalih rezultatov velja omeniti nepričakovano izločitev Američana Solomona, ki je izgubil proti svojemu rojaku Vinesu z 1:6, 3'6.

Odslej tudi namizni tenis pri ŠD Naš prapor iz Pevme
Že za prvi trening se je prijavilo 15 fantov in deklet
Po dolgoletni pozabi je na Goriškem namizni tenis zadnje čase ponovno vzbudil zanimanje. Kar pa je še bolj razveseljivo, je to, da navdušuje predvsem mlajšo generacijo, ki v namiznem tenisu ne vidi le občasnih rekreacijskih uric med prijatelji, marveč se želi bolj organizirano in aktivneje ukvarjati z belo žogico.
Te želje mladih so vzeli v poštev tudi pri odboru ŠD Naš prapor iz Pevme ter prišli do zaključka, da je nujno potrebno vključiti tudi to športno panogo v delovanje društva. Poteza se je takoj pokazala za pravilno, saj se je že na prvi trening prijavilo 15 domačih fantov in deklet. ki obiskujejo osnovno in nižjo srednjo šolo. Morda se nam bo na
*,'(>iiiiiniiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiliiiiliiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii(niiitiiiiiiiiiiiiiiifiniiniiiiiniiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiui>iiiiiiHiiiMiiiiHuiiimmiiiiiiiiiiiiiniiiiiinimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiuuimiiiu(
KONČALA SE JE LETOŠNJA SEZONA V TEKMOVANJU NA SKI-R0LKAH
nogomet
kvalifikacije za sp SZ še nepremagana Izrael presenetil
52 — ČSSR	2:0
TBILISI — V včerajšnjem sreča-nJu tretje kvalifikacijske skupine ?a SP je Sovjetska zveza premaga-13 Češkoslovaško in je tako v tej ®kupinj še nepremagana.
s°vjeti so odpravili včerajšnjega nasprotnika z 2:0 (1:0), Oba zadetka za	SZ	pa je dosegel	šengelja
v	in	46.	min.
S to zmago je SZ napravila odlo-cden korak naprej po poti v Španijo.
LESTVICA 3. SKUPINE
6	5	10	16:1
Wales	7	4	2	1	12:4
7	4	12	14:5
ifiandija	8	2	2	4	10:21
lurčija	8	0	0	8	1:22
, PRIHODNJE KOLO „ 18.11.; SZ - Wales; 30.11.: ČSSR -Y°vjetska zveza
'*rael — Portugalska 4:1
tel AVIV — Veliko presenečenje v včerajšnjem kvalifikacijskem srebanju 6. skupine za SP. Izrael je namreč premagal Portugalsko kar * 4:1 (4:1). Za	domačine je tri
zadetke dal Tabak, enega pa Dam-, • za goste pa je bil uspešen “drdao.
LESTVICA 6. SKUPINE gotska	7	4	3	0	8:2	11
“Vedska	8	3	2	3	7:8	8
Irska	7	2	3	2	5:3	7
{Zttiel	7	1	3	0	6:9	5
Portugalska 7	2	1	4	6:10	5
PRIHODNJE KOLO
18.11,: Portugalska - škotska in kaverna Irska - Izrael.
Velik uspeh predstavnikov SK Devin
Letošnja uradna sezona na ski-rolkah je za nami. Obračun našega društva SK Devin tudi v tej sezoni je nadvse laskav: kar štirje državni naslovi in vrsta ostalih odličnih uvrstitev.
Naše malo, toda zato tembolj občudovanja vredno društvo .je ta uspeh doseglo z veliko mero požrt-
tMisliš, da bi se ta šport lahkot »Fantje in dekleta bodo sedaj po razširil tudi med ostala slovenska zelo napornih tekmovanjih počivali zamejska športna društva?»	približno štirinajst dni. Nato bomo
»Mislim, da bi lahko tudi ostala ' pričeli treninge za zimsko tekaško
naša društva začela gojiti ta šport, ki ne zahteva posebnih struktur ne drage opreme. Povsod ie nebroj prog za treniranje. S tem športom pa se v glavnem ukvarjajo smuča-
vovalnosti, z neutrudljivim delom, i rji tekači, naša društva le-teh na
z urami in urami trdega treninga, z mučnimi potovanji, s skromnimi finančnimi sredstvi. Vse to seveda daje Devinovom uspehu SK Devin še večji d raž.
Med najzaslužnejšimi tudi za letošnji podvig ie seveda neutrudljivi športni delavec Franko Širca, ki je s svojimi fanti od aprila, ko so se začele priprave na novo sezono, pa do sklepnega tekmovanja v Marostici z dneva v dan »gradil* letošnji veliki uspeh.
^Franko, vaš letnšnh obračun tek movanja na ski-rolkah ie seveda laskav...*
»Z letošnjim obračunom smo seveda več kot zadovoljni. Sami nismo pričakovali takega uspeha. Osvojili smo štiri državne naslove. Zelo spodbudno pa je tudi. da imamo šest mladih in zelo persnektiv-nih tekmovalcev. V kategoriji mladincev. v kateri je konkurenca izredno ostra, smo osvojili drugo in tret.je mesto pri članih smo nri samem vrhu. S takim uspehom smo lahko več kot zadovoljni.*
nimajo. Poleg tega je verjetne največja težava pomanjkanje trenerjev.*
tSezona v ski-rolkanju ie letos končana, sedaj pa se bo pričela sezona — na snegu...*
sezono. Načrt nismo še docela izdelali, kaže pa. da bo tudi letošnja naša zimska sezona zelo pestra in naporna.*
»S katerimi težavami ste se doslej soočali?*
»Težav je še in še. Z dobro voljo in trdnim delom pa se da marsikaj premostiti,* je dejal Franko Širca.'
Pri SK Devin pa so prav s trdno voljo in s trdnim delom doka-
DRŽA VNI PRVAKI SK DEVIN
Cicibanke (letniki 1970/89/68)
KRISTINA GABROVEC (1969)
(že lani prvakinja)
Cicibani (letnika 1970/09/68)
MITJA PERNARČIČ (1970)
Pionirke (letnika 1967/66)
ROBERTA SARDOČ (1966)
Tekmovanje v štafetah Mladinci (do letnika 1966)
SK Devin (Aleksander Sosič, letnik 1966; Aljoša Škabar, 1968 in Mitja Pernarčič, 1970)
zali, da so tudi uspehi na državni ravni dosegljivi. Devinovj uspehi pa so seveda v ponos vsemu zamejskemu športu.
B. Lakovič
NOGOMET
Stavke ne bo
RIM — Italijanski nogometaši ne bodo stavkali. Na včerajšnjem sestanku v Rimu so se namreč predstavniki združenja igralcev, nogometne zveze in drugih nogometnih združenj sporazumeli glede zahtev igralcev, katerim so nekatera društva dolgovala okrog 300 milijonov lir in ki so grozili s stavko, če jim ta denar ne bo izplačan.
V PRIJATELJSKI TEKMI Breg — Ponziena 3:2 (0:1)
BREG: Degrassi, Sturman. Silvano Olenik (Cicotti), Ciacchi, Žerjal, Tul, Biagi, Kerstič, Walter Olenik (Demartin), Godina Barut.
STRELCA: Barut (2). Demartin.
V nedeljo je prvenstvo najmlaiši počivalo in Brežani so izkoristili priložnost za prijateljsko tekmo z močno ekipo Ponziane. Brežani so ugodno presenetili, saj so po prvem polčasu, ko so gostje bili premočni in zasluženo vodili nadoknadili razliko dveh golov in nato dosegli še tretji, zmagoviti, zadetek.
prvi pogled zdelo število prijavljenih nizko. Pomisliti pa moramo, da je območje delovanja društva bolj slabo obljudeno z velikimi razdaljami med zaselki; zato tudi ni mogoče pričakovati večjega priliva. Poleg tega goji društvo tudi lokostrelstvo, s katerim se ukvarja precej domače mladine. Take športne panoge, kot sta namizni tenis in lokostrelstvo, pri katerih glavno vlogo igra posameznik, so za podobne kraje najbolj primerne, saj bi ekipni športi na teh območjih, kjer ni dovolj človeškega materiala, ne mogli uspeti.
čeprav so vsi začetki težki, še zlasti zato, ker na tem delu Goriške ni večje tradicije v namiznem tenisu, pa je upati, da bo nova panoga vzbudila tako zanimanje, ki bi lahko čez nekaj let prineslo društvu prve uspehe.
Naj omenimo še, da skupino trenira Andrej Lukeš iz Nove Gorice, ki je velik strokovnjak na tem področju. Po njegovem mnenju, prav zaradi mladosti, se lahko fantje in dekleta z marljivostjo in pod strokovnim vodstvom v nekaj letih razvijejo v odlične igralce.
Vili Prinčič
LOKOSTRELSTVO
V KClHOoNJE.M MESECU
V	Gorici tečaj za lokostrelce
V	mesecu novembru se bo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici (Ul. Brass) odvijal tečaj lokostrelstva za začetnike, ki ga skupaj organizirata športno društve Naš Prapor iz Pevme, z Oslavja in iz Štmavra, ter lokostrelski klub I-sonzo iz Gorice. Tečaj bo ob sobotah popoldne, in sicer od 14.30 do 16. ure. Prva vadbena ura bo že v soboto, 31. oktobra.
Fantje in dekleta z Goriškega, ki bi jih ta malo poznana, a vendar lepa športna panoga zanimala, naj se tečaja udeležijo. Zadnje čase se je namreč lokostrelstvo v Gorici precej razvilo in naši tekmovalci dosegajo dobre rezultate tudi na vsedržavni ravni.
Vpisovanje bo potekalo pred vadbenimi urami v telovadnici Kulturnega doma. Edino opremo, ki naj jo prijavljene: prinesejo s seboj, so telovadne copate. Za loke in puščice bo poskrbel organizator.
Podrobnejše informacije dobijo zainteresirani na uradu ZSŠDI v Gorici (Ulica Malta 2 — telefon 33-029),
škodbe kolena). Mlajša sestra sred-njeprogaša Davida, ki je bila tudi sama naš up na srednjih progah (pri 10 letih 3’37” na 1000 m) je svoj povratek označila z društvenim rekordom v kroglici za B kategorijo, kjer je z rezultatom 30,09 m tudi zmagala in za 4 metre popravila prejšnji rekord Kristine Sumberaz. Med deklicami pa je dosegla še eno zmago v daljini Tanja Rakovič, ki je s 3,80 m tudi izboljšala osebni rekord. Med dečki je pripravil poslednje presenečenje Maks Viller, ki je v metu diska z razdaljo 25,28 m za dobra dva metra popravil društveni rekord, medtem ko bi od ostalih osebnih rekordov in zmag naših atletov omenili lep napredek Marka Sakside na 80 metrov, kjer je s časom 10''9 prvič pristal pod 11”.
REZULTATI DEKLICE (kat. A)
Disk: 1. Kristina Sumberaz 22,67 m; 2. Tanja Rakovič 18,19 m Kroglica: 1. Kristina Sumberaz
39,05	m (izven konkurence); Tanja Rakovič 26,49 m
Daljina: 1. Tanja Rakovič 3,80 m DEKLICE (kat. B)
Daljina: 3. Mirjam Gregori 3,55 m Kroglica: L Mirjam Gregori 30,09 metra
60 m: (izven konkurence) Mirjam Gregori 9”6
DEČKI (kat. A)
Disk: 2. Maks Viller 25,28 m 80 m: 1. Marko Saksida 10"9 Kroglica: 6, Karel Glavina 35,27 m Peteroskok: 2. Maks Viller 13,55 m, 6. Karel Glavina 10,70 m DEČKI (kat. B)
Krogla: 1. Omar Bachi 8,74 m Kroglica: 1. Omar Bachi 29,79 m,
2.	Daniele Giacomini 22,03 m Daljina: 3. Daniele Giacomini 3,70 metra.
R. F.
Delovanja ZSŠDI
Plavalni tečaj v Lipici
V torek, 3. novembra, se prične plavalni tečaj za otroke v bazenu v Lipici. Za tečaj je na razpolago še nekaj prostih mest. Zainteresirani se lahko javijo v uradu ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20 vsak dan od 11. do 12. ure. Tel. 76 73 04.
'1
I ., i J
kozarec, ki jim je res dobra del, saj se je sonce medtem skrilo za oblake, pa tudi rositi je začelo. To pa še zdaleč ni načelo navdušenja med otroci, ki so stekli po dežne jopiče in se vrnili k igri. Nato se je začel poligon, kjer so otroci z njih lastno sproščenostjo res dali *vse od sebe*.
REZULTATI POLIGONA
1.	RAZRED: i. K. Volpi CK. Širok) 27'9"; 2. M. Grbec (O. Zupančič) 29’9”; 3. S. Z/zpin (Milje) 32’1”; 4. F. Frasinelli (Bazoviški junaki): 5. P. Kanciani (O. Župančič).
2.	RAZRED: 1. A. Čok (O. Župančič) 24’2”; 2. M. Posega (Bazoviški junaki) 24’9”: 3. L šiškovit (Bazoviški junaki) 25’3"; 4. N. Pa-nizzm (Sv. Ana); 5. M. Brecelj (Bazoviški junaki); 6. F. Pirchio (Bazoviški junaki); 7. S. Sossi (D. Kette); 8. M. Oppelt (Bazoviški junaki).
3.	RAZRED: 1 D. Šavron (Milje) 217”; 2. P. Dazzaro (O. Župančič) 23” in K. Dazzaro (O. Župančič).;
4.	P. Fontanet (F. Milčinski);’ 5.
M.	Pernat (O. Župančič); S. M. Oppelt (F. Milčinski);, 7. .S. Bartoli (Bazoviški junaki) in L- Blaži (Ribičič); 9. N. Savi (F. Milčinski); 10. C. Kpdpmac (Ribičič) in
N.	Grbec (O. Župančič). «
4.	RAZRED: 1. I. Stopar (Grbec) 19’6”; 2. M. Armani (Bazoviški junaki) 2T8”; 3. A. Tavčar (Grbec) 22’; 4. V. čuk (Gregorčič); 5. M. Klinc (D. Kette); T. Kermec (Bazoviški junaki); 7. K. Vitez (Bazoviški junaki); 8. M. Guštin (Milčinski); 9. M. Preseli (Barkovlje); 10. O. Pregare (D. Kette); 11. V. Jagodic (Barlcovlie); 12. C. Kert (O. Župančič); 13. D. Vidri (O. Župančič); 14. J. Milona (D. Kette).
5.	RAZRED: .1 M. Mohorčič (F. Milčinski) 18'; 18’; 2. A. Mahnič (F. Milčinski) 19'2”; 3. M. šavron (Milje) 19’3"; 4. M. šavron (Milje); 5. A. Tavčar (Gregorčič); 6. D. Jerko (Milje); 7. D. Sancin (Grbec) in H. Volpi (širok); 9. A. Rudež (K. širok); 10. K. Savi (Milčinski); 11. M. Viler (Milčinski); 12. D. Svetina (Milje); 13. P. Fon-tanot (Milčinski); 14. B. Pieri (Bazoviški junaki); 15. N. Rojc (Milčinski) in 1. Brecelj (Bazoviški junaki); 17. A. Cupin (MVie); 18. E. Kranjec (Grbec); 19. N. Piščanc (Bazoviški junaki); 20. E. Hrovatin (Milčinski).
NIŽJA SREDNJA ŠOLA (1. in 2. razred): 1. V. Kermec (Erjavec) 22’4”; 2. E. Stopar (Cankar) 24’4”;
3.	D. Possega (Erjavec) 25’8"; 4. N. Albi (Cankar).
Adriana Margon
Predavanje SPDT
Predavateljska sezona SPDT se uspešno nadaljuje. Po prvem predavanju o jugoslovanskem podvigu na himalajskem vrhu Lhotse bo v četrtek, 5. novembra, drugo sezonsko predavanje na temo: *Kras, gobe in varstvo okolja*.
Predavanje, ki bo opremljeno t barvnimi diapozitivi, bo imel dr. Milko čebulec. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/2, s pričetkom ob
20.00.	Med drugim bo govor o novem deželnem zakonu o varstvu o--kolja ter o drugih splošnih pojmih na to temo. t	’>
Vabljeni vsi!
ODBOJKA
MLADINCI
Volley club — Bor	3:0
(13, 11, 10)
BOR: De Walderstein, Kalc, Tul, Batič, Jankovič in Germani.
SODNIK: Milotti
Mladinci Bora so končali prvi del letošnjega prvenstva s porazom. Domača šesterka ni bila nič boljša, pa čeprav je zmagala samo po treh setih igre. Borovci pa so tokrat nastopili okrnjeni, vsi trije začetniki pa so povsem zadovoljili, med katerimi zasluži pohvalo Kalc. Vsa prizadevanja Batiča, Tula in De Wal-dersteina, da bi osvojili set, so bila zaman in to predvsem v končnici, saj so bili do desetice vedno v vodstvu.	G. F.

KOŠARKA
Prvenstvo naraščajnikov
Domu le za las ušla zmaga
Dom — Corridoni (24:34)
65:67, kal* je Kontovel zopet zmagal. Tokrat je bila žrtev šibka ekipa Don DOM- Rattelln Rrin n v™;™*;?. B0503' S0j so njeni boljši igralci
C2TJ SS&-SS «S5
beraj 5, Roner, Zamer 1.
V 2. kolu košarkarskega prvenstva za naraščajnike so se domovci srečali z moštvom Corridonija iz Poljana. Čeprav gostje sodijo med slabše peterke prvenstva, so se v Gorici pokazali kot dobra celota, prav obratno od domovcev, ki imajo v svojih vrstah odlične posameznike, medtem ko uigranost ekipe šepa. Posebno slabo je v zadnji tekmi delovala obramba, tako da so veliko večino košev nasprotniki dajali popolnoma neovirani. Dobro igro je slovenska peterka prikazala le v zaključnih minutah srečanja.
Kot smo zgoraj omenili, je v moštvu nekaj izredno talentiranih košarkarjev. Zato smo prepričani, da bo ekipa pod taktirko odličnega trenerja Hvaliča (le ta letos prvič trenira to moštvo), v bližnji bodočnosti pokazala pravo vrednost.
Vili Prinčič
MLADINCI
Kontovel — Don Bosco 97:83 (38:37)
KONTOVEL: Gulli 15, Rauber 31, Pupis 2, Pertot 4. Vremec 14, Emilli 14, Vasallo 11, Kojanec 2, Velussi, Pesani.
PON: Gulli
SODNIKA: Tamaro in Solazzo
Na tekmovanju za »Tržaški po-
Vseeno pa Kontovelci tudi tokrat niso popolnoma zadovoljili, saj so v prvem polčasu igrali slabo, v zadnjih minutah pa kar porazno.
V drugem polčasu pa so igro popolnoma spremenili in navdušili s hitrimi protinapadi, tako da so ob koncu vsi stopili na igrišče. Poleg odličnega Raubarja se je izkazal mladi Marjan Pertot.
B. S.
OBVESTILA
i
ŠD Mladina
obvešča, da se rekreacijska telovadba začasno odvija ob torkih in četrtkih v dvorani Ljudskega doma v Križu od 19.30 do 21.00. Vabljeni!
ŠD Breg ** *
obvešča, da se bo v ponedeljek, 2. novembra ob 21, uri pričela rekreacijska telovadba.
Rekreacijska telovadba bo ob ponedeljkih ob 21. uri in ob petkih ob 21.15 v občinski telovadnici v Dolini.
• # •
ŠZ Bor • atletska sekcija
obvešča, da bo jutri, 30. t.m., ob 18.30 na stadionu »Prvi maj* seja odbora sekcije.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST. Ul, Monteechi 6. PP 559	Tel. (040) 79 4S72 (4 linlfe)
Podružnico Gorica, Drevored 84 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 8 57 23 Naročnina
Mesečno 7.000 lir — celoletna 84 000
V SFRJ številko 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din, zo orgomzaciie in podietio mesečno 100.00, letno 1000.00.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Tret 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
Stran 6
2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Hutljont Gradišče 10/11. nad., teleton 22207
Ob delovnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., viš. 43 mm» 27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300. sožolie 400 lir za mm višino v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lit beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furionijo-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
član italijanskeI zv«za časopisnih! založnikov FIEG*
29. Oktobra 1981 Odgovorni urednik Gorazd Veeel
Izdajaj
in tiska 1
iZ
UVOZNE DAVŠČINE V EGS SO ZNIŽALI ZA 45 ODSTOTKOV
Kompromisni sporazum o izvozu jugoslovanske govedine v Grčijo
Bistveno izboljšanje za jugoslovanske izvoznike mesa bodo dosegli najbrž le z razširitvijo gospodarske skupnosti na dvanajst članic
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
BRUSELJ — Dva dni so potrebovan zunanji ministri zahodnoevrop ske skupnosti, da so se dokopali do kompromisne rešitve o znižanju uvoznih davščin (prelevma iev) za j jugoslovansko govedino Ta sporna točka je sredi septembra povzroči- j la predčasno prekinitev pogajanj z j bruseljsko komisi jo o »grškem pro- j tokolu*. ki bo jugoslovanske trgo vinske odnose z novo članico evropske skupnosti vključil v lani podpisani sporazum o gospodarskem sodelovanju z EGS Jugoslovanski predstavniki so septembra poudarili, da so visoki prelevmaji za go vedino že konec lanskega leta prekinili prodajo mesa Grčiii ir, da je potrebno najti rešitev, ki bo upo števala jugoslovanski tradicionalni izvoz govedine in bo hkrati v duhu lanskega gospodarskega sporazuma z EGS. ki se zavzema za povečanje in uravnoteženie blagovne menjave med Jugoslavijo in evropsko skupnostjo
Komisija EGS je že v .začetku oktobra poslala članicam predlog, po katerem bi uvozne davščine za govedino zmanjšali za 75 odstotkov. da bi tako olajšali prodajo iu goslovanskega mesa v Grčijo. Zunanji ministri, ki so se od pone deljka dalje sestajali v konferenčnem centru Kirschberg v Luksemburgu. so načeloma pritrdili mne-niu komisije, do nesoglasij na ie prišlo ob številkah in od totkih. Irci in Francozi, ki se že od začetka leta zoperstavljajo koncesijam za jugoslovansko govedino, so menili, da ie predlog komisije ure več radikalen. Da ta točka ne bi preveč obremenjevala dnevnega re da ministrskega srečanja so iška n ie kompromisa naložili posebni delovni skupini izvedencev, ki ie predlog bruseljske komisije preučila v luči kresanja mnenj med članica mi in končno izdelala novo kalkulacijo. po kateri so prelevma.ie za govedino znižali za 45 odstotkov ali za polovico predloga komisiie. Točno ;e. doslei so jugoslovanski izvo zniki govedine plačevali 117 obra nunskih enot (ta valutni skt.nek. ki ga uporabljajo v EGS. veUa po se dantem tečaiu 1.05 doarkt) po novem pa bi morali odšteti 65 c-not ali okoli 69 dolariev za sto kilogra mov govedine. Upoštevati velja, da je notni prelevma. ki ga plačnicio dežele, ki z. EGS nimaio posebnih dogovorov. 148 obračunskih enot za sto kilogramov.
Odločitev ministrskega sveta sodi med »avtonomne ukrepe* ki urič-no veliati avtomatično, brez kakr šnih koli noga lani. ka. iti gre za enostransko konce,si io. Tu hkrati pomeni, da v nadaljnjih pngaianjih o »grškem protokolu* vprašanie izvoza govedine ne bo več omenjeno pač pa se bodo posvetili ostalim problemom, predvsem transportu. Jugoslovanski izvozniki mesr bodo nove olajšave v uvoznih davščinah lahko uporabljali že čez nekai led i nov. ko bodo v bruseljski komisiji j izdelali notrebne dokumente Novi prelevmaii bodo veljali dvanaM mesecev, ministrski svet pa jih iah ko podaljša a'i ukine.
Četudi bodo dejanske posledice za jugoslovanski izvoz mesa pokazali šele podrobnejši izračuni, je že sedaj mogoče zatrditi da bo z novimi uvoznimi davščinami nekoliko olajšana prodaja govedine v člani ce dosedanje — devetčlanske — ev ropske skupnosti, predvsem v It a lijo. ki ie doslei kupovala precej jugoslovanskega mesa Mani obre men jen bo tudi izvoz v Grčijo, če pa upoštevamo, da rti slej Jugoslovani niso plačevali nobenih davščin za nastop na grškem tigu, ie običajne carine, ie vprašljivo, ali se bo kalkulacija jugoslovanskih izvoznikov bistveno spremenila. Da bi možnosti z.a prodajo govedine v Grči jo (letna vrednost okoli 130 mi liionov dolarjev) izenačili s tistimi pred njenim vstopom v EGS bi namreč morali popolnoma odpravi ti prelevma ie.
Pri kreiranju dolgoročne politike izvoza mesa v evropsko deseterico bo bržkone potrebno razmisliti o postopnem ustvarjanju oogo.tev za prehod na izvozni režim, ki velia z.a članice »evropskega združenja za prosto trgovino* (EFTA) Lete denimo Avstrija. Svetlika ali Švica — plačujejo le 19 obračunskih enot za sto kilogramov, /.a prehud na ta sistem pa je poleg ustreznih dogovorov z EGS potrebno izpeljati tudi prilagajanje jugoslovanske živinoreje. kot ie rasna sestava go" vedi kontrola cen in podobno, skratka ustvariti pogoje, ki jih si cer izpolniuVio članice EFTA A ker gre za < lgoročneiši nroiekt ki bi bolj odprl vrata za Jugoslovan ski izvoz mesa. bi vsekakor morali čimprei pričeti z notranjim dogo variamem Analiza noložaia v za hodnoevropskem kmetijstvu poka že. da je govedina ena redkih točk. kjer bo z vstopom Portugalske in Španije v EGS nastalo več prosto ra za izvoz. Doslej so v zahodnoevropski skupnosti proizvedli vselej več govedine kot je bila poraba. kar ie — navsezadnje — povzročilo tolikšno nasprotovanje zu nanjih ministrov koncesijam za Izvoz mesa v Grčijo. Ko se bo evropska skupnost razširila na dva-
najst članic, bo govedino mogoče prodajati bolj kot doslej kajti Portugalska zadovoljuje z lastno proizvodnjo komaj 70 odstotkov pdtreb. Španija pa 89 odstotkov.
Po mnenju v bruseljski komisiji je kompromis iz Luksemburga največ, kar je bilo v teli okoliščinah mogoče doseči, natančnejši izračuni pa bodo pokazali za koliko se je položaj jugoslovanskih izvoznikov govedine na skupni trg dejansko izboljšal.
BOŽO MAŠANOVIČ
Izgon iz stanovanja za generala Malettija
RIM — Bivši poveljnik urada «D* italijanske tajne službe «SID», ge-
neral Gianadelio Maletti bo moral do 1. novembra zapustiti stanovanje. ki mu ga je dalo v najem obrambno ministrstvo. Maletti se je sicer pritožil na lacijsko deželno administrativno sodišče, vendar je leto včeraj zavrnilo njegove pritožbe in izgon bivšega visokega funkcionarja tajne službe je postal pravnomočen.
Meletti in njegova žena sta sicer že nekaj mesecev pri sinu v Južnoafriški republiki, vendar se name ravata prav kmalu vrniti v Italijo, kjer je general pustil nekaj neporavnanih računov s sodstvom.
Prvič od ustanovitve znane kobilarne na Krasu
Javna dražba konj lipiške kobilarne
Čreda zaradi tega ne ba prizadeta, trdijo odgovorni - Rekorden obisk kobilarne
BRUSELJ — Evropska gospodar ska skupnost je odobrila Salvadorju nov kontingent pomoči v hrani za vrednost 525 tisoč dolarjev.
LIPICA — »V krog prihaja gospod Ludvik. Shetland poni, miren, poslušen, dobrega značaja...* je v soboto dopoldan napovedal licitator v pokriti jahalnici lipiške kobilarne, kjer so imeli — prvič po 401 letu. kolikor je minilo od dni, ko je avstrijski nadvojvoda Karel ustanovil to znamenito kobilarno — javno dražbo lipicancev. Petdeset se jih je znašlo v prodajnem katalogu, za nameček pa še trije poniji. Med njimi je bil tudi gospod Ludvik. Kdo ve toliko otrok se je že naveselilo ■na tem postaranem »gospodu*, ki je leno prešepal krog pred tribuno in se — seveda — vrnil v hlev. Kupca zanj ni bilo in ga verjetno tudi ne bo. Gospod Ludvik bo ostal v Lipici, tako kot on. je po tokratni licitaciji ostala v kobilarni večina ponujenih konj. Bila je pač prva licitacija...
.......
Z ARETACIJO NEKE AMERIŠKE DRŽAVLJANKE
Policija onesposobila tolpo «trgovce v z živim blagom»
Italijanskim družinam naj bi prodali okrog sto gvatemalških otrok
Aretirana Anelinda Fassola
za prekupčeva
sinovljenje. Gre. -nje* v gvatemalskimi otroki, ki se je začelo pred nekaj leti, po potresu, ki je prizadel večji del latinskoameriške države.
Preiskavo je sprožila ena izmed družin, ki ie posinovila gvatemal-
RIM — Z aretacijo amefiške državljanke itajjjanskegu porekla A-neiinde Fassole je policija onesposobila obsežno zločinsko organizacijo prodajalcev tujih otrok italijanskim družinam, katerim oblasti sicer niso izdale pooblastila za po-
...m.,.,........................................
LISTINO BODO PODPISALI PRIHODNJI MESEC
Pobratenje med rudarskima mestoma Idrijo in Aumetzom
V francoskem rudarskem mestu živi mnogo slovenskih izseljencev
škega otroka. Nekima rimskima zakoncema so se namreč zdeli dokumenti. ki jih je bila Fassola izdala v potrditev kupčije ponarejeni. Posumili so, da je bilo oosinovlje-n.ie nezakonito in so se zato posvetovali z nekim socialnim delavcem, ki je vso zadevo prijavil sodstvu. Sodnik za mladoletnike ie ugotovil, da so bili otroci, ob prihodu v Italijo. prijavljeni kot turisti. Številne družine, ki so jih posinovile, so bile prepričane, da so sklenile povsem zakonito kupčijo, sai iim ie Fassola izdajala dokumente v izvirnem jeziku otrok, kateri so bili na prvi pogled povsem veljavni. Preiskava pa ie kmalu ugotovila, da je šlo za ponarejene dokumente, ki jih gvatemalske oblasti niso bile nikoli izdale
Dokaj sumljivo je bilo tudi dejstvo. da so bila med posinovljenimi Gvatemalci tudi šestnajstletna dekleta, usoda katerih je za sedaj še neznana. Nejasen .ie tudi položaj nekaterih družin, katerim so italijanske oblasti iz raznih vzro kov odrekle pravico, da posinovijo italijanske otroke, da so se zato obrnile na tajno organizacijo. Preiskovalci celo sumijo, da so nekatere otroke dobesedno iztrgali roditeljem.
Prav zato so Fassolo obtožili na osnovi člena 601 kazenskega zakonika. ki govori o prekupčevanju in prodaji sužnjev. Žensko bi lahko torej obsodili tudi na dvajset let zapora. Preiskovalci še dalje iščejo ostale člane tolpe rireovcev z živim blagom*, ki ie baje delovala po vsej Italiji. Prodali nai bi najmanj sto otrok.
Še težavnejše pa je delo sodnika za mladoletnika, ki bo moral odločati o usodi nedolžnih otrok. Ni dvoma namreč, da so se nekateri povsem dobro vživeli pri »novih* starših, drugi pa so najbrž padli v roke neusmiljenih izkoriščevalcev. Naloga sodnika z.a mladoletnike ie sedaj v tem. da prepreč' še dodatne duševne pretrese, že itak prizadetim otrokom.
IDRIJA — 8. novembra bodo v rudarskem mestu Aumetz (departma Moselle blizu nemšno-luksem-burške meje v severni Franciji) svečano podpisali listino o trajnem prijateljstvu in sodelovanju med krajani rudarskih mest. Idrije in Aumeua. Listino bodo podpisali predstavniki skupščine krajevne skupnosti Idrija in občinskega sveta Aumetza.
S tem želita oba rudarska kraja prispevati še večji delež mednarodnemu sodelovanju za mir in prijateljstvo ter medsebojnemu spozna vanju, krepitvi tradicionalnega prijateljstva med republiko Francijo in SFR Jugoslavijo ter krepiti povezovanje s slovenskimi izseljenci, ki so našli svoj novi dom v Au-metzu.
Letos poleti je moški pevski zbor slovenskega delavskega društva iz Aumetza na svojem gostovanju po Sloveniji imel koncert tudi v Idriji, kjer je bil izredno toplo sprejet. To je tudi povsem razumljivo, saj večina staršev sedanjih pevcev izvira iz Idrijskega in Cerkljanskega. Ob tej priložnosti sta predsednik društva Anton Pišlar in župan Aumetza J. Carrara, ki je spremljal
pevce po Sloveniji, predlagala predstavnikom krajevne skupnosti Idri ja pobratenje med rudarskima mestoma Idrijo in Aumetzom, kar so le ti z veseljem sprejeli
Ob podpisu listine o prijateljstvu med Idrijo in Aumetzom bo bogat kulturni program, pri katerem bodo sodelovali tudi kantavtor Andrej Šifrer, ansambel »Dvanajsto nadstropje* in televizijski napovedovalec Mito Trefalt. S to prireditvijo želijo slovenski izseljenci v Aume-tzu svečano proslaviti jugoslovanski praznik — Dan republike.
Prisrčni slovesnosti bodo prisostvovali tudi slovenski izseljenci iz oddaljenejših krajev Francije, ZR Nemčije in Luksemburga. Delegacija krajevne skupnosti Idrija bo štela osem ljudi, med katerimi bo polovica iz delovnih organizacij.
Kantavtor Andrej Šifrer, ansambel »Dvanajsto nadstropje* in Mito Trefalt, bodo v okviru turneje, ki jo je v počastitev Dneva republi iie pripravila Slovenska izseljenska matica, nastopili pred Aumetzom še v Grevenbroichu (ZR Nemčija) in v Merlebaehu (Francija) za slovenske izseljence.
JOŽF. OBLAK
V	SZ odkrili
Iri velike sleparije
MOSKVA - Tudi centralistično vodeno gospodarstvo dopušča iznajdljivim posameznikom, da si na grmadijo neverjetna bogastva. O treh takih primerih poročajo v teh dneh sovjetski časopisi.
Prvo sleparijo, ki je stala državo več sto milijonov rubljev, so odkrili v Armeniji, kjer je skupina 45 oseb prekupčevala s steklenicami, ki jih niso nikoli izdelali. Skupina, ki je s pomočjo ponarejenih dokumentov prodala in odkupila na državne stroške 16 milijonov steklenic, je bila obsojena na 410 let ječe.
V	drugem primeru je nekemu Armencu uspelo podkupiti funkcionarja vsedržavne ustanove za les, ki mu je brezplačno pošiljal vagone lesa za prot! a jo na črni borzi.
Priljubljena ruska pijača vodka pa je bila protagonist tretje sleparije. Direktor neke sibirske tovarne alkoholnih pijač je na lastno pest prodajal vodko in tako pobiral masten dobiček.
Na tribuni, namenjeni licitator-jem so sedeli samo štirje kupci. Vsi so si že dan prej izbrali konje, ki jih bodo kupovali in tako Kranjčanu. ki je za 15 tisočakov kupil šestmesečnega ponija ni nihče konkuriral, pa veterinar, u iz Divače, ki je kupil sedemnajst let staro, a brejo kobilo tudi ne. Prav tako mirno so štiri breje kobile kupili predstavniki kmetijske zadruge iz Gornje Radgone. Le en kupec je bil skrivnosten: Italijan iz Modene.
S prijatelji je sedel in gledal. Že nekaj dni zapored se je sprehajal po kobilarni in tuhtal, če bo v soboto dvignil licitatorsko tablico. Mož je že na daleč deloval kot bogataš z velikim trebuhom debelo denarnico in sinovi ali hčerkami, ki imajo radi konje. On gotovo ne gre več na konje. Rad pa jih ima. In lipicanca bi kupil. Lepega, belega lipicanca. Kdo ve katerega? Cene so se konjem namreč gibale od 60 tisočakov naprej. Največ je bilo takih, ki so jih cenili med 100 in 250 tisočaki, za štiri najboljše žrebce pa je bilo treba odšteti od 700 tisoč do milijon dinarjev. Morda je Italijan hotel kupiti katerega od dražjih, pa je na koncu prišel k vodstvu kobilarne in dejal: »Škoda. Trideset odstotkov carine je pa malo preveč...*
Licitacija je potekala hitro. Ra dovednežev je bilo približno dvajset. tridesetkrat več kot licitator-jev. Nekateri so prišli, ker jih je zanimalo, kdo bo konje kupoval, če bo napeto, nekateri za to, ker je lipicance vedno lepo videti. In te lipicance, ki jih v Lipici verjetno ne bi bilo več, če 1960. leta na Titovo pobudo ne bi prekinili razprodaje kobilarne, so spet začeli prodajati. Relativno majhno čredo izpred let so letos uspeli povečati do številke 300. In zdaj predaja. Zakaj?
»Ne gre za nikakršno razprodajo konj. za kakšno novo krizo Lipice, čeprav ne rečem, da nimamo težav, ampak gre za novo prakso, ki jo vpeljujemo. Mi proizvajamo in to moramo početi. Seveda pa čreda zaradi tega ne bo manjša. Rekel sem že. da bi konje lahko takoj dokupili in to za pol nižjo ceno kot jih prodamo, vse dobre pa bomo zadržali in čredo povečali čez 300. Izguba? Kako naj bi jo pokrili? Z današnjo prodajo konj že ne. In tudi tako je, da danes poskušamo, testiramo,* pravi Franetič.
Sicer pa so letos v Lipici zelo zadovoljeni z obiskom. Lani je bilo na proslavah in turističnih obiskih v tej kraški oazi okrog 195 tisoč gostov, letos pa so že presegli številko 200 tisoč in do konca leta naj bi se število obiskovalcev zaustavilo nekje pri številki 210 tisoč. Tudi število jahalnih ur se je letos povečalo, saj so jih našteli že okrog 18 tisoč, od tega 3000 na ponijih, ostalo pa na njihovih jahalnih konjih. Teh so imeli letos 50. pravijo pa da jih potrebujejo vsaj še deset, da bi zadostili povpraševanju gostov. In tako bo prihodnje leto ljubitelje jahanja v Lipici čakalo 60 šolanih konj. Upajo pa tudi, da bodo v prihodnjem letu postorili še nekatere druge drobnarije. ki bodo zaokrožile turistično ponudbo Lipice. Tako bo treba popraviti pokvarjeno kegljišče v hotelu Maestoso. urediti nekaj tenis igrišč, v stari restavraciji se bodo specializirali in imeli samo domačo, kraško kuhinjo itn. Seveda pa ne bodo skrbeli samo za goste, ki prihajajo k njim. Tudi lipicanci še niso povsem »preskrbljeni*. Ob vseh lepo urejenih, prenovljenih hlevih v Lipici namreč nimajo ambulante za konje. Ta pa je ob tako veliki čredi več kot potrebna.
DUŠAN GRČA
BOGOTA — Skrajnolevičarsko gibanje «19. aprila* je včeraj prevzelo odgovornost za ugrabitev kolumbijskega trgovskega letala, do katerega .je prišlo 21. oktobra. Člani le taLske posadke so v radijskem sporočilu dejali, da je letalo pristalo v kolumbijski džungli in ga gverilci uporabljajo za prevoz orožja širom po državi. Napovedali so, da bodo letalo in člane posadke kmalu izpustili.
BISERI DOMAČE IN SVETOVNE KN1IŽEVNOSTI ZA MLADINO V ZBIRKI
ZLATA KNJIGA
12 PRIPOVEDNIH DEL V 13 KNJIGAH - 2534 STRANI - 402 ILUSTRACIJI - MIKAVNE OPREME IN POUČNE SPREMNE BESEDE O PISATELJIH IN ILUSTRATORJIH - PONATIS!
Svojemu otroku ne morete z ničemer tako. pomagati in ga razveseliti kot z dobrimi knjigami, zlasti če so te knjige izbrali njegovi vrstniki. Prav taka pa je ZLATA KNJIGA! Domala vsi naslovi so tudi v programu obveznega branja. Iz zakladnice domače in svetovne mladinske književnosti je več kot 20.000 učencev osnovnih šol iz vse Slovenije izbralo za prvi letnik zbirke ZLATA KNJIGA 12 pripovednih del, ki so se jim izmed vseh prebranih del najbolj priljubila. Na željo tisočev mladih bralcev in njihovih staršev smo pripravili nov natis prvega letnika zbirke, da bi tako ustregli vsem mladim ljubiteljem dobrega branja.
Pravljice in pripovedke, zgodovinske povesti, zgodbe o živalih, partizanske zgodbe, planinske povesti, pustolovske zgodbe, skratka pravo bogastvo zanimivega branja za vsakega mladega bralca
Erič Knight LASSIE SE VRAČA
Prežihov Voranc SOLZICE
Carlo Collodi OSTR2EK
Astrid Lindgren PIKA NOGAVIČKA
Hariet Beecher-Stovve KOČA STRICA TOMA
Anton Ingolič GIMNAZIJKA
Josip Vandot KEKEC NAD BREZNOM
SAMOTNIM
Angelo Cerkvenik OVČAR RUNO
Franc S. Finžgar
POD SVOBODNIM SONCEM
l/ll
Rosemary Sutcliff ROBIN HOOD
Tone Seliškar BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA
Josip Ribičič RDEČA PEST
To so ilustrirane knjige za obogatitev domače knjižnice, za obvezno šolsko branje in za razvedrilo v prostem času. Barvne ilustracije so naslikali naši slikarski mojstri: Stefan Planinc, Marlenka Stupica, Milan Bizovičar, Nikolaj Omersa, Melita Vovk, Marička Koren, Karel Zelenko, Aco Mavec, Božo Kos in Janez Vidic
CENA: 3.400 din
K
založba
mladinska
knjiga
Tržaški knjigami
TRST ali pa jih naročite v
GORICI na UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA, Drevored XXIV Maggio 1
Knjige so na
razpolago tudi v Ul. sv. Frančiška 20,
Ah-
jdp
18.000 lir
po 1. novembru 23.000 lir
vrednost zbirke po knjigarniških cenah fp&SG"lir
Samo za prednaročnike Jadranskega koledarja
Letošnja zbirka:
JADRANSKI KOLEDAR • zbornik
Simon Gregorčič POEZIJE 1882
Roman Firmani ZADNJA DOLINA
Aldo Rupel
ŠPORT MED SLOVENCI V ITALIJI
Dr. Draga Černelč ALERGIJE
kupon-popust 8.000 lir
pri nakupu Izdaj ZTT