" * * f Za pol tate |3 JO § 8 Md Lagal Hottda jk * ................Mamagan« ■*" 1 ^ __Ijst^loven«^ »MOO Reader^ j (TELEFON: 3876 CORTLANDT. Entered ai Second Clan Matter, September 81, 1903. at the Pwt Office at New York, N. Y, aader the Act of Congress of March 3, 187f. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO 192 — STRV. ?92 _NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 10, 1910. — SOBOTA, 16. AVGUSTA, 1919. VOLUME XXVTL — LETNIK XIVH J ———————— ———» ^——-------------- POSLANICA MEHIKI POSLANICA, KATERO JE POSLAL DRŽAVNI DEPARTMENT CARRANZI, JE VZBUDILA VELIKO POZORNOST V GLAVNEM MESTU. — ZDRUŽENE DRŽAVE SO GLEDE VOJAŠTVA V NAJ BOLJŠEM STANJU. Washington, D. C., 15. avgusta. — Zaonja poslanica državni -ga departmenta na n oslov Mehike, v kateri se svari predsednika Carranzo. da bodo Združene države prisiljene sprejeti radikalno iz-premembo v svojem stališču proti tej deželi, če se bodo vršili s j •naprej umori ameriških državljanov ter njih šikaniranja, je tvor" it glavni predmet zanimanja in razprave v tukajšnjih ofieyeliiih in lomatičnih krogih. Poslanica, ki je biia objavljena obenem z odgovorom meliišl. e vlade, je predstavljala f^oro ultimatum ter je sestavljena v n:i<- so si izmed starih lordov pridobili svoje postavne naslove do občinskih pašnikov in gozdov.' Lep vzgled v tej vrsti preiska* ve nam nudi posestvo lorda Butt ,treljega ua j bogatejšega posestnika v Angliji, ki je bil ms ! zahtevo delavskih voditeljev pozvan, da nastopi kot priča pred ' Premogarsko komisijo Posestvo lorda Bute obstaja iž 120.000 akrov poljedelske zemlje, j šestih sijajnih hiš na deželi, ve-i like palače v Londonu, milj in i milj ozemlja v Palestini ter celega ! otoka Bute ob škotski obali, ki vsebuje nad 31.000 akrov. Bute je tudi absolutni gospodar celega velikega velškega mesta Cardiff. Njegova posestva so vredna več kot sto miljonov dolarjev in njegovi letni dohodki znašajo poldrugi miljon dolalrjev. Ko je sedel lord Bute na svojem mestu pred komisijo, je pri cel Frank Hodges, tajnik Rudarske federaenje, izpraševati njegovo lordstvo glede dokazov, tikajočih se njegove lastninske pravice do teh posestev. — Ali ste študirali zgodovino, tikajočo se posestev, podarjenih od 1547—1550 Sir William Her bertn, vašemu pradedu! —* je vprašal Mr. Hodges. Njegovo lordstvo je odgovorilo, da tega ni storilo in da je edina stvar, katero ve glede tega. ta, da je bila ena izmed zaslug njegovega prednika dvignenje večje armade. Prav posebno ozemlje, prizadeto pri tem, je ono, na katerem stoji danes mesto i ardiff v Wale*, z vsemi pomoli železnicami, skladišči in velikim gradom ter premogokopi, ki so poti kontrolo lorda Bute. Mr. Hodges, je nato preČital kopijo dejanskega dokumenta, ki y dal lastninsko pravico Sir William Herbertu pred 372 leti, v katerem dokumentu se ugotavlja , da je bilo ozemlje podarjeno v priznanje, da je Sir Herbert 'zatrl ust ase v zapadnem delu Anglije*. Ta dokument je bil izgubljen skozi par stoletij ter ga je pred kratkim našel v ar hi vnem uradu neki uslalbenec Cardiff korporaenje, katera korporaeijs iina dokument še vedno v rokah. Mr. Hodges je trdil nadalje da je bil Sir William Herbert eden izmed varuhov kralja Edvarda VI., ko je bil slednji star deset do štirinajst let ter sedel na angleškem prestolu. Hedge* j - izjavil, da je napotil. Sir Her be rt tega kralja-otroka, da mu je podaril velikanska ozemlja, ki so bila v onem času kronska last vsled česar je uporabil ime kralja, da obogati samega sebe. Mr. ' Hodires ie trdil m nodlivi tssss 1 London. Anglija, 1.'». avgusta. ' V« lika svetovna vojna je imela j za posledico, dr) se je razširil 'e»»li Anjrlsji duh proMosti in na-j vu'tui lj'.idje. k; se ne ozirajo več na ple nenitaš*' s čustvom strahu. ZiJui'VSjo. f*« bogati lordi in po nosni ostali plemenitnši dokaže I jo njih pravieo do veieposestev, 'katera so si pridobili njih pred-i ! niki pred štirimi ali petimi sto-' |l«'lji. ki imajo na tisoče akrov, se danes tresejo vsled strahu, kn preživljajo svoje dnevn brez po-! sla v lepili domovih na deželi ali j p;; v sijajnih plačah ,v Londonu. Tekom svetovne vdjne so visoki davki obenem s ppvečano po trebo doma pridelanih živil iz-premenili številna lovska ozemlja j; v obdelano zemljo, katero so sko-i( zi generacije uoprabljali lordi le , kot lovišča. V takih revirjih soj, itneli ti gospodje vsake vrste divjačino in njih najljubša zabava . je bila lov na lisice, katerih pa , niso streljali, temveč jih podili , na konjih iu s pomočjo psov toliko časa, dokler ni uboga žival f od utrujenosti padla, nakar so jo ? raztrgali psi Ko so se tekom vojne ta nekdanja lovišča izpremenila v polja, j ki so prinašala obilen sad, j»* pričala posiajati vedno večja zahte- ( va otl strani številnih ljudi, da sei^ nadaljuje s tem obdelovanjem tn-> di v časih miru. Enkrat prebiije i ni ljudje pa so šli še .korak na-!' prej l««r >nhtevali, naj st* vel«*po- j ^ sestva pa reel i ra v splošno korist, naroda. Povsem naravno se je v i sten* času tudi pojavile- vprašanje: —I4 Na kak na'"in so si ti bogati lordi i pridobili lastninsko pravico do,1 vseh teh o/eitiflj • To vprašanje, 1 ki je spalo skozi številne generacije, je spravilo sedaj Anglijo ■ na v i še k razburjenja. Člani plem- 1 stva pi so v tem času že spoznali,I( da so njih najbolj svete in dobič- 1 kanosne postojanke naenkrat iz- 1 postavljene nevarnemu napadu ' priprostega naroda. Že leta 1912 se jo Llovd George, sedanji an- . gleški ministrski predsednik iz- * javil za preiskavo glede izvora ! it upravičenosti angleških vele- ■ posestev. To vprašanje je postalo 1 sedaj akutno ter je eden izmed 1 problemov časa, ki je prišel po vojni. Artur Balfour, prejšnji an- 1 gleški ministrski predsednik, pa < je prihitel plemenitašem ua po- 1 moč. ' 1 Tega vprašanja se je lotila tudi Rudarska federacija, ki zahte- I va nacijonalizacijo vseh premo« i govnikov v Angliji. Tekom seda- I njega zaslišanja pred Premogar- i sko komisijo so veliki delavski 1 voditelji brez usmiljenja napa- i dli lastninsko pravieo do velikih i zemljišč, ki se nahajajo sedaj v ( rokah angleških lordov in drugih i plemenitaŠev v Angliji, na Mkot- j skem in v Wales. Rkoro vsa pre- j mogovna polja Velike Britanije se nahajajo vposesti teh plemeni- 1 laških veleposestnikov. j Delavski voditelji kot napri-t 1 mer Robert Smillie, predsednik 1 Rudarske federacije, so posegli i nazaj v prvotno zgodovino last- ] uiustva zemlje ter dokazali, da 1 se je prav do časa svetovne voj- j ne obseg obdelane zemlje v An- 1 gliji vedno bolj krčil in to skozi | generacije vsi •''d tega, ker so slu- i žila ta zemljišča kot lovišča za I plemstvo. j V davni, megleni preteklosti je obstajalo nekako občinsko last < itinstvo zemlje, ki je dajalo vsa- t kemu priliko. V onih prvotnih 1 dneh so obstajale velike "eora- < mons*' (občinske zemlje) in take občinske zemlje so bile razdelje- j ne v tri vrste. Prva je bila zemlja 1 z* oranje, ki je bila razdeljena v j enake kose, ločena drug od dru- f gega s loti in brazdami. Človek je, i imel pravieo obdelovati en kos ali 1 ducat tab tear, readar 0* jih J tega. da je mladoleten kralj podaril Sir William Herbertu eno največjih posestev, kar jih je ke-cfaj obstajalo in da so bili "dobe-V. L cej časa, kajti večina teh dokumentov je pisana v pasji latinščini. Z ozirom na posestvo Tredegar-j? v South Wales je navedel Mr. Hodges naslednji odstavek iz nekega govora IJoyd George-a, ki gfc je imel leta 1912 v Swansea. — To je varuška lastnina in mi hočemo premotriti pogoje te lastnine. Mi nočemo ničesar drugega kot svoje. V dolinah južnega Wales plačujejo stotine tisočev vsako leto za najemnino, zemljiško najemnino, cestnino, carino in drugo in sedaj vprašam, kdo plačuje to in s kako pravico? Ta denar plačujejo možje, ki riski-rajo svoje življenje zanj. Plačujejo ga možje, ki preži ve svoje dneve v prahu in temi, da si pridobe ta denar. Niti enega dneva ni v njih življenjih, da bi ne da- (Nadalievanie na 2. strsnLl ' ! ANGLEŠKI ČASOPISI | IN SiR ED. GREY i ___ Časopisje izjavlja, da bo pomagal Ligi, a obžaluje, da bo njegovo imenovanje začasno. London, Anglija, 14. avgusta. Vest. da je baron Grey sprejel njegovo imenovanje na mesto za-či:snega poslanika v Združenih 'državah, pozdravljajo vsi london- j ski lisi i z velikim veseljem (er smatrajo njegovo imenovanje za povsem primerno. ' V nekaterih krogih pa je opa-'ziti precej nezadovoljne kritike. n<" raditega, da hi Orev ne bil spo-1 soben za to mesto, temveč radij .izvanredne odgovornosti, ki je {spojena v tem trenutku steni ine-i 'stom. Iz tega vzroka so številni ; mnenju, da je imenovanje začas-(iiega poslanika povsem nepri-i memo. | "Daily Times" kritizira vlado juj. osier način ter pravi; j -— Izbrati državnika, ki je bil skozi zadnji dve leti brez vsakega stika z dejansko politiko, j' najmanj rečeno kaj čudno postopanje. 'Chronicle" pa smatra Grey-a za izvanredno srečnega, ko more it: v Ameriko v sedanjem času. Pravi namreč: — Radi svojega redkega takta ter obširnega zna-j:ja bo prav posebno usposobljen posvetovati se tako s predsednikom Wilsonom kot z onimi, ki niso zadovoljni z določbami pogodbe glede Lige narodov. VELIKO POMANJKA- ________ NJE V EVROPI * _____ Značilna izjava Herberta Hoover j a, zavezniškega živilskega administratorja. London, Anglija. 14. avgusta. Herbert C. Hoover je danes izja vil. da je evropski živilni problem veliko bolj resen in nevaren kol je bil kdaj poprej tekom vojne. Hoover je izdal izjavo, katero je priobčilo tukajšnje časopisje ter se glasi: — Rešitev tega problema bo mogoča šele tedaj, ko se by vsaka dežela v Evropi zavedla njegove važnosti. EvrOpško prebivalstvo mora priti do prepričanja, da se mora produkcija znatno povečati. Evropa zamore prehraniti samo 3ii0 miljonov oseb. Vsi ostali so naiftpzani na import. Dokler se produktivnost ne po veča, ne bo v Evropi ničesar drugega kot moralna in gospodarska zmešnjava. STIEJE DTTEENIEAKI NEMCI 00 POBEGNILI. Atlanta. Ga., 15. avgusta. — Iz trdnjave MePherson so pobegnili štirje internirani Nemci. Beg I se jim je posrečil zato, ker so prerezali barikade krog dvorišča. Imenujejo se Sanders, Herk-ner. Sturm in Oswald. - OEVAin POiHJATre ▼ * - mo, na ooftiteo i« - NOTRANJSKO. Izvrinjemo denarna izplačil* popolnost«, zanesljivo iu sedanjim ramneram primerno tudi bitro po celi HM, na OaftfkMi in tudi ns Notranjskem po ozemlja ki je ta aedeno po itaijanski armadi vtaka poMlJatev. toda za kake mo goče zaarade ▼ izplačilu ne more mo prevzeti nikaks obveznoftL 60 Ur 9 100 Mr V « 1*09 MO Mr ^ 9 OAJO iooo Mr umoo Debar nam podati je najbolje po D^Mtll 1Iomt Ordet aU pa pa New Talk Baak Draft TnttAnasuaa Cena kronam vedno pada - Poi.Ijamo denar na Krmrnjabe, fttajersko, Hrvmt^ko, t OaToaiJ* ptlms todTbUro** popoUumui zanesljivo in as lan jim razmeram JsmMmo »JI garantiramo aa eaaka potUjat^r. toda sa kake m «o«e zamode e izplačila ne moremo prevzeti nikaks obveznosti. Sedaj po«jem« v staro doaso vino, naprimer: iS ...... 'SJ8 IrOOO kron .... f 86.70 *» ta« ...... $UJ6 6.000 kron .... $172.60 MO kros .. . $UJ0 10.000 kron .... $333.00 Dr?»ar .a« poslati je najbolje po TVmnetie Postal Mm» Ortfar aH pa po Na* York Bank Draft ^^ __v • \ t fvgmmara wsaw v*. - a w Mlin' M * ZUUZa> ■mHBmlL «»|iiijp>.niiik . ----_ IZ SENATA PKED8EDNZ* WILSON JE SPREJEL POVABILO SENATNEGA KOMITEJA ZA ZUNANJE ZADEVE, KATEREMU HOČE DATI PODATKE, NAMENJENE ZA JAVNOST. - POLKOVNIK HOUSE IN IZVEDENCI MIROVNE MISIJE. i---- Wellington, 1). C*., 15. avgusta. — Predsednik Wilson se bo * senatnim komitejem za zunanje zadeve v torek ob desetih 'jtitraj v Beli hiii ter bo dal informacije glede mirovne pogodbe iu pogodb«- glede Lige naro«lov. Pri Hprejemu prošnje komiteja za tako konferenco, ki je 4>»ic f>oslana danes, je izjavil predsednik Wilson, da v^j^nia to p*-o »nj«) jmkI enim pogojem, da ne bo namreč ničesar tajnega ali zanj.-na tej seji. Ta pogoj je tudi stavil senatni komitej in predse«! tuk je izjavil, da odgovarja to tudi njegovim naziranjem Po nklepii, da naprosi predsednika, naj se sestane s komitejem je Klednji zavrnil predlog, naj se pozove generala Blissa, polkovnika House ter llenry White-a, ki so s predsednikom Wilsonom ter tir /avmiu tajnikom Laiisingom predstavljali mirovno misijo. Olasi*-\anje glede tega predloga je bilo devet proti osmim. Senator Harding, ki je s senatorjem MeCumber glasoval z demokrati proti poklieanju teh komisarjev, je pozneje izjavil, da bo »rpremeoil »voj glas glede poklican ja polkovnika llouse-a, če bo Je »-leduji pozvan, ne pa tudi ostala dva komisarja. Republikanski voditelji mi zvečer objavili, d:t bo kmalu stavljen predlog v tem smislu. Komitej je sklenil pozvati kot priče kspitana Hornbecka, p«o-ff*>orja K. William**, Thomas Millarda, John Fergusona in Willbun Builita. Tiso bili piidaljeni ameriški mirovni komisiji kot izved*-n-< i. so resignirali, ker so protestirali proti pogodbi ali posebnim >am mirovnih pogajanj. Kapitan Hornbeck je še vedno v Evropi, •ločim no ostali le v Ameriki. Profesor Young s Cornell vseučilišču, bo pozvan poena je. Načelnik Lodge senatnega komiteja za zunanje zadeve je pi^I jusiiiio predinedniku, v ksterem ga prosi, nuj se tskoj sestane s kon i-' te jem Pismo je bilo isročeno predsedniku zgodaj popoldne. PUni'.i1 ni omenjalo Bele biA* ter prepuičalo določitev čs«h in prostora p» jMilnoma predsedniku. Povabilo, naj pride V Belo hišo. je predložil demokratični ditelj Hitchcock par dni potem, ko je predsednik govoril pred iiatom Obonem^aau pa je senator Hitchcock pojssnil komiteju, :a pre«lseiltiik ne iell priti kot priJa pred komitej v kapitolu. Hklep. da ae povabi predsednika, je bil posledica veerajSnjegi hrupnega prizora v komite ju, kjer je senator Hitchcock ostro na ••odel republikanec radi njih zavlačevanja. STAVKE V PITTSBURGHU j USLUŽBENCI CESTNIH ŽELEZNIC 80 ZAVRNILI POVIŠANJE PLAČE TTi ZASTAVKALI. — TO JE DRUGA STAVKA V ŠTIRIH MESECIH. — DVANAJST CENTOV VEČ NA URO. — DELAVCI NISO MOGLI NA DELO. Pittabugrh, Pa , 15. avgusta. — Drugič v tek i manj kot itirih mesecev je danes Pittsburgh v oprijemu stavke uslužbencev pocest nib železnic. Promet s pouličnimi karami je prenehal ob polnoči, kije bilo uveljavljena stavka 3,000 motormanov in sprevodniko-Pittsburgh Railway Co. Uslužbenci izjavljajo, da bodo ostali na stavki, dokler ne bo1 privolil "receiver" za družbo povišanja plače po dvanajst centov na uro, dočim trdi konkurzni upravitelj, da hoče vstrajati pri zadnjem >klepu War Labor sveta, ki je dovolil možem povišanje plače z i' *u kaj več kot pet centov na uro. j V naporu, da napravijo konec stavki, nameravajo meščanske organizacije v družbi trgovcev vložiti peticijo pri 7veznem sodiš«-u ✓a privoljenje v zahteve stavkarjev, kajti zvezno sodisče ima pra-' vosodje nad reeeiverji. j AI*-sto je vzelo položaj kot je pač moglo in stotine tisočev de-1 Isveev, ki žive v oddaljenih predmestjih ni moglo dospeti na delo.) številna podjetja so spravila svoje uslužbence v delavnice s svoji?; ? motornimi vozovi, dočim so druge tvrdke ustanovile prosto trai portacijsko službo za občinstvo. I'radniki Amalgamated Ask'u of Street and Electric Railwav Kuiployes ne odobravajo stavke in to raditega, ker so uslužbenci t o : ljubili, ds se bodo pokorili vsakemu ukrepu War Labor sveta. MSLASNA^ODA" r* - HcOYHSD FVBUBHnro OOKPAHT ~ ^ ' ta MwratMb) fWANR IAKMR. m.....IK LOUt« MHtPIB. TwiHwi i * ^tetaftiM i'srys^^y'zgs^cs. ?? fes iti« lato v«0a Bal M Aourkio In Z* Mlo Uto m m«at© Ntw Tor* H M f^—On ...................... 64. M Z* pol l«U M mMto New Točk tt.M P«l teto .................... 9S.M Za C«trt toto u meato N«w lork fl.to #®Crt 1*1" ^fc • , Zflb t#CO m mm m m • LAt NAROO A „ ("Vote* of Ch* P«o0l«".) u MM Inrr dar except Bundayi of H«Hm ' " Subscription y*«iiy »4^0. AavtfUatmMt on aflrwrnni tKi«M tfN poCvHm. ta u—tonartl mm nm »HoMujof«. ^ Dour naj m ^>l«*oirotl po*UJ«ja po Money mm^Ma. ___Mtaant, ruitvo .. lahko vatanovTi Tm nadaljnm pojaanlla ee Je obrniti na *lavne«a tajntaa — — ----- ua (utucki lajn Citati in aforizmi l.jnl»-/en uil.uto.ri jf snpiea sveta, j rina>ji na /eiuljo žalostno raj h i-mi Levstik. 4 e * l.jiiijezeii ne števili. Trenutka no • |rž.«'«* ]»ij«* -r»»Č!«i človek /. vso «.II>.» -»faiiKi in blagor mu. nl:o n/iva ^laujosti ibr in ne t|a l>ri»a Hiišh razorletu Ljn'-l 1'oljnnec * » * l-jutuzcu' i»j mlaiiovii zlat« Nillij.% >i paša Me u mla-leniu nieileim. ti »iiim-fj kak.m cvetje pomla'l^nje' Josip Stritar • ♦ * I .j nI.c/en prva hitro izgine, a pij slovesu -leli opomine-\ njive ro/c, koprive žgoče, naiJ/ouieljsko slast in solze vr^če! Jo-ip Cimpennan # a * l.jnlj-v.en sc lahko samo uživa, ! »~>e«le o ujej si. \ >e zastonj i'opis:, či- moreš, z bt-sedami vonj' \ič i:i, a vendar je nekaj — u kaj? Prijetno, še«jatn > — nekakov slaj.l Anton Medved. I-joIm /. u. ki ^e tudi modremu v sr»e ukrade knkor pravi Ho nicr. ki piiiiittiie ljudi in .'-asnte Mv»!»radti- zapelmje v take -.inc> !lOSti. da se k a lun- -ler.a n ni vredna holečin. katcie /a kija; n ji na rad« s t jc svetki pa oti:» pena; v/di<**ir > /rak t. t P^1"' Fran l.evstik ' * * l.jnhezeii. ki vzbudi, da lici vemo. kdaj in kako, Ijut ^eii katero vz«oji "p«^tr>vanje in >'-vš,-r nje. ljuhc/»-n. ki ne pozna -< bi.*-nosti, ki vs • /r« vn je, v> i zat:i.i» vauja nc uživa samo in keških s!adknV«i' temveč tudi zemeljske bolečine, ker se iioliedcn zeiidjan ne more doci kt iznebiti svoje iirj«vi — takšna lju!iezcn jc prav;- in samo ta' Mta mor*- Iliti tudi veefia. 1*. Pajkov:« # a • I jtibtz'ii. k j z junaštvom pr>i ■ iieti, nmr!( i reka, vihra ne ostraši, Ine/up i žalost, smrt je ne oplaši. a i pekK-uski bi.-i n»-]»;'cšteti. Ji.dino vero s.4>i hče ii.j.-t: m1 \e, kaj govore so-» tli našt redi želje po srčni sljdki pa>i: M t Ivo ji drugo v-e na tem jo •veti. Fran Levstik. Ljunezen meč je, ui hladi in re/e, i kdor je kdaj okusil o,t nj-iroxo ket luč metulj, tako on sili v mreže. Fran Levstik. Časopisje poroča, da so Kanad eani navdnšen« pozdravljali an pleškega princa. Nek časopis j.- ' | eelo pristavil: ' Ko so ga pozdravljali, ko pozdravljali veliko kraljestvo, katerega sfnika st. :?T J^l\.>. Pogreb j«* vriil I. avgusta. Sirota jp ž««ii:i Katarina Kr.tva iij.-i. 12171' Claikwood Ave l're»l me«(-ei jo je mož zapustil in 'laj je sama v t^j draginji z osmimi nctlimi oii-ivi. Stradala je, da se s.mia s.-bi smilila. \i pa j«. smilila »s|MKbirj'i. ki jo j«' d:il na »♦••slo. k »t ui plaeala st:ino/;m ja 1 '/.u lo je izv»nMa jmlieija. ki je /.eni ukazala n.-ij Lrre nazaj v hišo,1 n br»-zsr."-ni j;osprMl;tr je dobil po-' >t»Mio lekt-i jo. Me-to se j«- /avz* lo za n! rot o. Družina Aiitr-n Meljaf- na SI costi v Ne-vbur^u žaluje z;i m.dini, di-vel ineser^v starim Jožkom, ki je po kratki bolezni (zapustil sta-r.ie ter s«- preselil v boljš»* življenje Mali Jožko jt- bil velika zabava družino, bil je ravno v starati,1 ko s.- oir»>U za>iiinaii za živ lj*-nje okroc s^b«-, spoznavati za-<*::e rečeta in mater. !*a krula bo-iez. n j*- hitro ui i ila. Ifojtfiiiee v Neirijiir^u Frank in Mary (Vsiiovar sta prinesla novo i-lanier. družine Frank Novak v cerkev h krstu. John PeC-e in nje •rova soproga sta !i«»tra mali Ani An« li tilstbnar l'.laž iu ('e« i!rja Modi« stn odgovarjala za malega Alojzija Arkota. Pri družini Fr Snyder pa jt» ustavil mali Frau-kie Viuernt. ki se tudi hoee Snv-der pisati. Pravijo, da je ta fdi.tiČ malo prehitra prirajžal, vendar pa je š.* pr.N'-j zdrav in najbrž ostane v Xewburgu. j Med drugimi avtonu;bilisti j*-ludi ueuburški župnik Father Ouian. ki se vozi v zaprti kočiji. Vri z so mu kupili farani in prijatelji. da lažje opravlja svoje delo pa jako raztreseni fari. Zaenkrat !»*lje .ši- bulj p i kačje iu r«d>i veliko pota, in v.se fenee okoli la-r^vža m po SO. «-esti so dali iiŠu-rati. trnla upanje je. da se kmalu privadi, da ho slo kot po žnori Delo za bivše vojake Kazim federalne posredovalnice' za d.-lo (ITuited States Hmplav--meni Service) sta bdi zlasti še dv.» ilruai orcanizaoiji. ki sta pomagali in ^e vedn > ponia&ut'i biv>iin vojakom dn službe, namreč War Camp Community Service in F->-ut-ralui svet. ki za«topa vse prote-stanUke e»rkvene o^anizaeije v Ameriki T«? in druse enake organizacije so od sklenitve premirja kotcvutrimle svoje delovan.'e na t", da jiripomorejo bivšim vojakom di primerneira dela. deloma naravnost, deloma pa v sodelovanju s federalno posredovalnico za deto. Ko je lconsrres skratil proračun posredovalnice jc upravitelj iste, lir John B. Deismore, zapr- siP uadaljno sodelovanje teh onrani-i «aeij dc popoln0 demobilizacijc j V odyrovor na to prošnjo je taj-. :iik od "War Community Service,' Mr. H. S. Braueber, rekel »hm1 ostalim: **Mi smo vedno radi s.-»-delovali s federalno posmlovalui-eo po vseh Združenih državah ter upamo, da bo naše na dal j no sodelovanje v splošno korist za oslo iwalifl," Joliet, IU. l»nc 2f?. julija je v svoj -m do mu v bližnji Ort; \vi umrl »nd itni gostilničar John lleui* liil je doma iz Črnomlja. 50 let star in član društva sv. Jožefa J KSKJ. ter društva sv. Pru/inc št. j Zap. Kami. Unije Prip'sjan jc bil v .laliit k John Jermanu na 1112 X. ("hi-eai»o St., «*.d k(K!e;' sc j«- vršil j>o-greb julija oh veliki vdele:bi I sorodnikov in znancem. Pnd dobrim letom mu je umita sopro/a ! in sin vojak. Zapušča več odrasi-lih otrok. j Seržaut John L. Simoni:", sin [John N. Simoni -a, je srečno di»-spi ! domov k »voj m starišeiu. sestram in'bralom. lii! je d\e len na Fraiicoskein. iv-T jc bil \posleii spomladi leta bli. v lieki tovarni v Midland. I'.i, kot električni 1 strti je vodja, j« kar odtam «*lšel na vojno kot »»lostovolje- in jc bil nu-d driiiiim« tunjeljcM k inženirjem Pret1 j»ar Idi jc dovišil svttje študije na illim.išk<-m \>ei3.*ilišči: Tu ostane par Vjmv in sc vrne na svoje mesto v Midland, Pa , nekako V) milj južno od Pitls-burjrha. Pred kratkim jc njegov i brat -los. A Suaonič pr-minul v I Fran« i ji za domovino šc aics^a j oktobra Tbic 4. av-»us*.n se je hra-|la za njim mrtvaška peta sv. maša k.itere pole*.* ožjih frorodilikov ; se jc se je vdel« žilo tudi \ečje i število članov in člani.- DSD. ka-jterc član je bil .unrli. Kojen je bil I v Ameriki. Math H. K-j<*in«i, ki je oil ii-d let«» dni v Franciji z ameriško armado. se je tc dni vrnil zdrav iu vesel na doi j 103 Indiana St. Pred kratkim je obiskal naše i mesto Mr. Joža Mikulec iz Stubi<*e j v Zagorju ua Hrvatskem On potuje že IS iu po! leta po svetu iu je peš prehodil žc 28 raznih držav ; vncIi deli »v sveta. Predlani je bil pri nas in kmalu za tem smo čttli, ;da se je skoro oženil v Chieasi. A U^r je nevesta zahtevala, da obri-•e bradico, je baje jo rajše (»slavil di-vier.. Kakor da bi pustil oskuhiti sv;»j » bradieo. Pa vendar se je kasneje premislil m je obril brada, a /daj pa je imel druiro smolo, kot pravi, da neveste ui zato se je zopet podal na pot. V Rockdale je lul neki naš sa-lliuiar zasačen, ko je tučil in j»ro- •lajal "jjiuger ale"' Xajbri ho osrlobljeu precej občutno. s Virginia, Minn. AI;ke Cučič toži Oliver Iron Minin«; Company za odškodnino Y sveji obtožnici navaja, da jc /tidobil poškodb«' 7. s<^t. P)1S med dcloin v Sharon jami. pri čem je ix^ubil vid na enem očesu. P« de set ih dn. h se je podal zopet na delo ter se ponesrečil druirie, ko s<- je vsiila na njega plast zemlje. t 4 Ljrain, Ohio. V iit-deljo 27. julija pop<«ldne je tukaj preiniuul Anton Rožanec po dveh tui uiHČni bolezni. Zapušča ženo In pet malih otroeie«*v v največji l»edi. Za to revno družino se je vršil piknik v nedeljo 3. avjni-sta p«»poldne. katerega čisti dobiček je uttnieujeu v pomoč družini. Clsrttod, Oblo. Lake Shore nauka, ki ima svoje prostore na St. Clair in 55. eesti, -j« dasovsU » American Jugoslav Uelief m is lj$bn- ♦ * ♦ , —.. ^ itt Angleški magnati v strahu CNadaljeranje z strani) jim zavidajo vsak inč solnčne luči ter« vsako ped zraka, ki je potreben za dihanje. To je frospod-istvo, dano v varstvo, kaiero si hočemo ogledati. Ji dve uri, dre uri ukradeni oo solnenega s\ita, dve uri nadaljnjega ogroianj« življenja, da morejo plačati te trrjatve. Pridejo, da si poiftčejo počitka in oddiha ter najdejo prenapolnjena stanovanja in hilr, ki niao primerne za človeško stanovanje. Velepooest. ni k i imajo zemljo ter so jih stisnili tikttpaj tako. ds širijo boles ni in defrradaeijo, ko prid«jo is jam, mest« d« bi naili novih noli— A i Molje, ko jih bogastva ustrar- J s i- - . i . s® " H.^ * i Novi angleški poslanik f < Amerika l»o gotovo z veseljem pozdravila Sir "Edward Greva (btcvilui imajo rajne to njegovo ime, po«l katerim je postal slaven po celem svetu) k<»t novega angleškega pmlatiika. Kordijalno ho sprejet kot mož, kot javen človek in kllt prav posebni tip Angleža, j Kake vrste človek je to, je najboljše razvidno iz spominov pnii-j ca Lichnowtky-ja. nekdanjega nemškega poslanika v Londonu, ki je na nasleiluji način opisal svojega političnega nasprotnika: — (irev izvira iz stare severo-angleške dmžine veleposestnik^«', iz katere je prišel tudi državnik Kari (irev. Pridružil se je levemu, krilu svoje stranke ter sirapatiziral 5 Mteijalisti :u pacifisti. Lahko ga imenujemo socijalista v idealnem smislu, kajti uporabil je svoj" teorije tudi v privatnem življenju, kojep* znak je velika pripro-f>tost, čeprav razpolaga s precejšnjimi sredstvi. Vsak bahav in raz-( košen nastop mu je tuj. V Londonu iina majhno stanovanje ter ni nikdar prirejal obc-«lov, razen ofieijelno, v zunanjem uradu, na rojstir «lan kralja. {'<-* jc izjemoma povabil par gostov v svojo hiš«>. je bil to j»riprost obe«l v majhnem krogu, pri katerem s«» stregle služkinje. Konce tednov je preživel rc«hio na «leželi. kot njegovi tovar:-j ti. a ne v velikih hišah t«-r v veliki družbi. Ponavadi živi v svoji' majhni hiši v New Forest, kjer vprizarja «lolge izprehode. Strast.:o ljubi naravo ter j*e zanima za ptice. Ob drugih prilikah pa od poti; je na svoja posestva na "severu, kjer kroti veverice. V svoji mladosti je rad inral tennis. Njegov glavni šport pa Je( selsj lov na postrvi v škotskih jezerih, kjer lovi z lordom. Glen-oonner, svojim svakom. On je priproste narave, odkrit ter si je zn;«! pridobiti spoštovanje eelo svojih nasprotnikov, katere je bilo veliko lažje najti v domačih kot pa v inozemskih političnih krogih. Laži in intrige *«* bile vetlno tuje njegovi naravi. Njegova že na. kater«* je ljubil iu o«l katere se ni nik«lar ločil, je umrla na pc-»ledieah neke ne2»r«H|e z vozom, katerega je v«Mlil oil sam. Kot je znano, je raztrgal njegovega brata lev. * .... . 1 Wordsworth je bil njegov najbolj priljubljeni pesnik, kater«-j ga j«- znal citirati na pamet. Njegovi angleški lilaž, katerega so imenovali: Lažnjivca Oreva iu povzr«-l čitelja svetovne vojne! Tako je sodil Liehuowskv. Amerika se že dolgo časa zaveda dveh vrst Angležev — onih liberalnega iu poštenega tipa ali kova ter onih nazadnjaškega iu o-točnjsškega kova. Naši ameriški revolueijouarji m> občudovali Cha-' tana, Burke-a in Foxa sk«»r«» prav tako kot so sovražili lord Norths, j Pozneje so se zavzemali za Olsdstanea.* Lloyd Oeorgea in Bryeeaj nroti (»olitičiiim nasprotnikom sletlnjih. Vse kaže kot da tečeta dve; izraziti reki v angleškem življenju drutra poleg druge in da se vo;;-?' obeh le malo stikajo. ; Hir K«lwar*l (Jrey jc poslanik l*ryee k Slovenske novice Leraia. Ohio. l>u«> 24. avgusta bomo imeli ve liko zabavo s sledečim programom- 1. Petje liovopecene pesmi: .Mik iu drajio. sr.;ice malo, kako jc jokalo, ko slovo je jentalo. Jaz pa vesel bi samo vriskal in pel '1. Dem;, a rje v Jurček bo predstavljal veliko žensko nogavico. ?.. Victor godba b<» reeiia par izvrstnih komadov. 4. Pregovarjanje vsevprek. 3. Prepovedano ščipanje uijcjja blaga. Prijatelj, nikar ne zamudi, jaz in ti bova pela bas. Začetek pro-urama točno ob deveti uri dopoldne ua Globe Ave. in 2S. Dragi L«nainčani, vsi na noge! Da bo pro»rau' eimboljš.i. se odpeljemo s posebno karo z Globe Ave. pravdo 1 si. St. in -Saranac lid. v Col-linwood v neposredno bližino Slo venskega D«>n.a. Vsi, ki se czani-mate za to stvar )>odite točno do-poldiit* ob '.). uri na (Jlobe Ave. Poulična žticzni.a ne bo čakala ua on«*, ki zjutraj radi ležtj«». Tor«»j na svidenje 24 avgusta' ! Louiii Prežel j. Kilsrem, W. Va 1'i osiiA Vas priobčite mi ta dopis. Neprestano prebiram filas Naroda, u«. pa saj »mam tu«ii dosti časa za to. V zadnjem dopisu sem oicenil, da so neznanci oronali neko žensko za $15,OUO. Pisal sem tudi, da je bil pole« »korge Mis ulic, kar 4>a ui -e». ftoparji so bili dva Ru-£>a in en Italjan. Tukajšnji pr-'Uiogarji smo precej dobro 'organizirani. Glavna stvar pri organizaciji je. če hoče jo delavci kaj doseči, da drže -»kupa j. Plača je slaba, zato so pa ljudje precej selijo. Zdi "se mi. ka-k*-r v starem kraju, ko smo htxHli iia Hrvatsko. 'Je pride kdo sem vprašal za delo, naj se prej prepriča, na kakšnem prostoru mu nameravajo odkazati delo in koliko mil bodo plačali če mu bodo ukazali delati v vodi. Pozdravim vse Slovence širon. Amerike in jih prosim, naj kaj natančnejše poročajo o delavskih razmerah. Naročnik. J —W——JI -r I — Druga internaqjonala • ■ <14. juUj 1888 ~ 14. julij 181» ) Dne 14. julija j« minulo trideset let, odkar so se zbrali socija!:-stični zastopniki dveh delov aveta v Parizu, da obnove — 25 let pc ujeni ustanovitvi — staro Internacijemalo, za dan obnovitve so Iz-"jraii obletnico dneva, ko je pred sto leti francoeko meščanstvo v veliki revoluciji v naskoku osvojilo Bastillo. Odkar je Karl Marx na šestem internacijona'nem kongresu v Jfaacu (2.—7. sept. 1872) staro Internaeijonalo razpustil, ker je iu. X ršila svoje delo in ni bila delavskemu razvoju več potrebna, so ve* zali aoeijaliatične stranke raznih dežela le stiki med posameznimi \ od i te! ji; pravih strankarskih stikov pa ni bilo. Klic "Preletarei vseh dežela, združite se!M ni zamrl. Posamer.i-? mm ijslistične stranke je eelo čim dalje bolj vzpodbujal, da naj po izkusijo zopet obnoviti vezi mde proletarci vseh svetov. Toda to de-1.» je bilo takrat težko. Nemški socijalni demokrat je so se mon'i I Miriti proti Bi*marekovem soeijalističnem zakonu, francoski socijc-itnti so si pa morali opomoči po strsšnem udarcu, ki jim ga je zade-jal poraz Komune. Že po letu 1880 so se vršile manjše konference .aed francoskimi in sngleškimi socijalisti. Leta 1887 je pa sklenila nemška soeijalna demokracija na svojem strankinem zboru v St. (Jallenu na Beblov predlog, da izvrši vse priprave za sklicanje i;<-vera meditarodaega delavskega kongresa, ki naj bi se vršil 1. 1S83. Pojavile so se pa zopet velike težkoče. Angleško delavstvo je bilo domala vse organizirano v velik;h strokovnih organizacijah, ki so bile skoroj popolnoma nepolitične in »o se borile proti vsaki strokovni orgsnizaciji, ki je hotela nastopati kot samostojna politična stranka. Od internacionalnega kongresi ko hoteli >^ključiti nemške, avstrijske, ruske in poljske socijaliste. Na Francoskem se je pa bil bud boj med posibilisti, ki so M." lesno zvezani s konservativnimi angleškimi organ'.zacijami, in med *i t aria t i pod vodstvom Guesdeja in Lafagueja ter Blsnkvisti poc Vaillantovim vodstvom. Vkljub neprestanim pogajanjem s posibi-Imti, ki so hoteli sami marksistične mandate pregledati, se je kjui-gres za leto 1888 izjalovil. Toda februarja 1889 ae je vršila konečno v Švici konferenca, na kateri so sklenili nemški, belgijski, švicarski in nizozemski socijalisti ter francoski marksisti, da prepuste sklicanje mednarodnega kongresa posibilistom, s pogojem, da bo zbor sam overovil man-re more in hoče obnoviti Internaeijonalo. Razprave na zboru so se vrtale stvarno in resno, tako da je /bor po šestdnevnih razpravah, dne 20. julija nad vse pričakovanje dobro končal svoje delo v korist svetovnemu proletarijatu. Motili se ga sicer posibilisti ter posebno francoski in angleški anarhist*, katere so odstrsnili iz dvorane. Glavna točka dnevnega reda je bila: — Mednarodna delavska zakonodaja. t Pri tej točki so referirali zastopniki vseh dežels o stanju soei-j; lističnih orgsnizacij v svojih deželsh, o njihovem boju proti Jtn-pitalizmu in predvsem o načinu, kako naj se izvedb delavsko zako uodajatvo. < i f * \ft- Bebel je smatral osemurni delavnik za predpogoj vsemu delav-ikemu varstvu in je dal v svojem krasnem govoru smernice zboro-v m sklepom. Zbor je najprej sklenil, da pošlje odposlance na konferenco, ki jo je nameravala sklieati v svrho delavskega zakonodaj-stva švicarska vlada ▼ Bern in da tam predloži na kongresu spre je te sklepe kot zahteve proletarijata. Toda po razpravah so ovrgli ta sklep in prežeti mednarodne edinosti so sklenili, da izvedejo sami tozadevno mednarodno akcijo. In tako je bil brez debae iu zt velikim navdušenjem sprejet od Iavigueja v imenu francoskih strokovnih organizacij, na zadnji seji stavljen predlog, glasom katerega naj se izvrši mednarodna manifestacija aa ueomarui delavnik. In Lavigue je smatral za najboljši. da naj bo dan manifeetacije — prvi maj 1890. Od tedaj je prvi pomladanski dan — Prvi Maj —■ praznik vaega svetovnega proletarijata. Konferenca je zahtevala ie odpravo stalnih armad ter splošno ljudsko oborožitev. Tako se je končal prvi in ustanovni zbor druge (nove) Internaeijonalo. Delavski odposlanci so ae dali z velikim navdušenjem n\ 1 delo, sa katero jim je dal zbor smernice. Uspeh ni izostal. Socijalističao stranke so se neprestano večale, zakonodaja v j varstvo delavstva se je izpopolnjevala, socijaliste in delavstvo so priznali kot odločujoče činitelje itd. |i| Po P^k«« kongresu je sborovalo še osem mednarodnih kon~ i armor. Deseti bi ee moral .ršiti dne 23. avgusta 1914 n Dunaju, 1 toda svetovna vojska ga je prehitela. ( jalisti ene dežele so aa bojevali proti soeijslistom droge dežele, in-tcrnscijonslna solidarnost — kakor da ja ni reči Ruska revolucija'jo^je zopet vzbudila. Socijalisti so začeli a predpripravami za nov mednarodni kon-grea v Stockholmu, ki se pa ni vršiL Priprave ao se nadaljevale in letos v februarju ae je aeatai t Bernu prvi mednarodni kongres za obnovitev druge Internacijonale. ' * • » mirna? 1*~AYQ. 3 Historija o trafiki i Kosmač se mi je pomilovalno ' po8mejal, vrgel dogorel čik od sebe ter dejal: j — Skoda za štempeljne! — ur, odkrevljal bog vedi kam preko /♦Zvezde". j Ta izjava me je sicer zadela, kakor bi me kdo polil s curkom i vode, ali kaj vraga: i "Jaka, kaj se boš bal, ti si ju-j nak, ki si je prislužil svoj čas ve- j liko in malo srebrno, ti le poskusi. Brez poskusu je ni nič!" Kakor rekel, take stori:. i I Spomnil sem se, da sva z Ar.-žurjevim Gašparjem. ki je pr nanei za uradnega slugo, stari I znanca, in napotil sem se k u j« -i mu za potrebna pojasnila. iAnžurjev Gašpar je bil že trideset let v državni službi, in je bil j kar ga jaz poznam slabe volje. — | Držal se je vedno tako. kakor bi I prav kar zajokati hotel: pa do j.»-. ka ni prišlo; ali svoje govorice iz .mladih let ni pozabil, in zateg.tii jo je po Dolenjsko, kakor bi ra\-no prišel iz Struške doline. — Ta bo vedel vse, — si rečem in že ga zagledam, ko ravno k«;-raca pod pazduho noseč šop ak- 1 tov po koridorju obširnega svojega urada. In res je skoro vse vedel. — Koga? Trafika? — se je začudil. — Ali misl«š, da imamo trafik. kolikor je vas invalidov? In premeril me je od nog do glave, kakor bi stal na naboru, če sem sposoben, da bi mogel prevzeti odgovoren posel trafikanta. — Končno mi je povedal, da iz te moke ne bo kruha, pripovedoval nekaj o *' protekcjonu **, o šten:-peljnih. skomizgnil rameni in mi povedal, kam nai namerim svoje 1 daljne korake. Tam. kjer sem bil. sem bil do-► bro sprejet. Gospodje so se dobro dušno muzali. i »isto resno go volili in mi stisnili neko tiskovino v roke. To da naj izpolnim, da pa dobim — trafiko! Kako sem ven prišel, ne verr.. Vem pa, da sem prebiral tisti lisi eelo popoldne in da sem se zraven smejal, nc vem, ali presenečenja, 1 ali sreče, ali česa. Same malenkosti so bile, ki jih i je zahtevala financa! Samo La-i kih deset dokumentov, čisto nič več; niti potrdila o cepljenih Ko-- zah ali o opravljeni velikonočni spovedi niso zahtevali gospodje, samo krstni list, poročni list itd. — Listine že spravimo skupaj ' — velim, — čeprav gredo vsi moji prihranki za nebroj kolek lov in taks, katere naj invalid s 24 kronami mesečne podpore utrpi. Pa naj bo, nobena reč ni zastonj. Pa to je bila malenkost! Tista tiskovina, ki sem jo prejel, je bila tako umeteljno sestav, ljena, da se pri najbolji volji nisem spoznal na njej, in nisem vedel, kaj naj zapišem in kaj naj j črtam. Obrnem se na nekega urad nika, ki stanuje v naši hiši. Gospod je študiral 5 minut, 10'minut, pol ure. potem pa vzel tiskovino seboj, Češ, da jo zvečer pre-študira. Drugi dap mi pravi, da te kolobocije ne razume, naj se obrnem na kakega jurista. 7 Dobro. — Napotim se k mlademu alvokatu, ki ima tudi popoldne zaradi reklame odprto svojo štacuno in ga prosim njegove pomoči. A gospod doktor mi po daljšem študiju izjavi, da to ni njihova stvar in da naj grem po pojasnila k financi. Tista pojasnila sem pri financi dobil. Dober mlad gospod mi jih je dal, to se pravi, spisal mi je t;-akovino in črtal, kar je bilo treba. To je naredil, ali kaj, ko so sitnosti ie-le pričele. Financa med dragimi dokumenti tudi zahteva potrdilo hišnega gospodarja, da mi je za slučaj po-' delitve trafike lokal na razpola-1 «... i Hajdi torej na pot, sicer brez denarja ▼ lepa za najemnico — od kod naj ga dobim? j Pa saj ljudje podpirajo invalide! Čotam od trafike do trafike, a povsodi isti porogljivi smeh: , — Le ližite si prostora, ali mi. •lita, da wort hišni gospodar krasa stanovanje odpovedati? Kisr m Jo bil tnfikiat at.. Svojo mladost za seboj, svo.iej • zdravje na bojnih poljanah, pttti! i seboj negotovo bodočnost — ni vraga, da bi me časih ne obšhz slaba volja. Ta slaba volja raste, če sem slabo večerjal, če moram. * računi t i, kako bi spravil toliko' - denarja ali mark j^upaj, da bi i zneplo za četrt vina, ali tudi če j moj nekoliko nezanesljivi ideal. I moja globoko ljubljena brhkaj Lojzika, ki kraljuje kot prva pri ' "Zlati žabi'*, nad dovoljeno me-' 1 ro izkazuje gostom svoje člove-. koljubno srce. Pri "Zlati žabi" imamo mi in-1 . validi svojo posebno mizo, svoj j kot izgotovljen, saj tako nekake j od 5. do 7. ure 7-večer. Do 5. u?*e j 1 sede pri naši mizi penzijonisti. i 1 8. ure naprej pa dohtarji in pro-j i fesorji, ki se pričkajo in prereka-' i jo, ali kakor oni pravijo — dena- J tirajo: ali se lažje nasitiš z gršči-; no, ali postaneš r latinščino bolj' I pameten in kar je še drugih takih j svetovno važnih vprašanj. Od pete do serine pa vladamo, ' kakor sem že povedal, mi, kar nas je invalidov. č'asih prisede tudi kak neinvalid k naši družbi, ki se pa mora primerno skromno vesti, ker to ne gre, da bi imel " morda glavno besedo v našem - krožku morda celo kak rekrut. Zadnjič sedim tako zamišljen in sam pri mizi, ko prisede k meni Jamarjev Franeelj, tisti, ki pri glavarstvu v Kandiji piše. Dolgo ' let se že nisva videla, čeprav sva - že stara prijatelja, še iz časov, ko . sva v šoli na. grabnu skupaj hlače trgala. , — Veš. ti Čobrov Jaka, jaz bi se na tvojem mestu čisto nič ki- 1 slo ne držal; kaj pa je, če si in- • val id?'Klavirja ne igraS, In zato - je vse eno, če imaš svojo desnico . malo pofrderbano. In če na levo , nogo malo šepas. tudi nič ne de; kaj pa tisti, ki je sploh nimajo i * "Tega so si pri socialnem skrb-stvu vzeli, da invalide tolaži, tudi 1 dobro", sem si mislil, rekel pa ni- - sem nič. — In potem. — nadaljuje zgovorni prijatelj. — He, nas invalide tudi protežira, za nas je vse • tukaj: denar, službe, trafike.^. Že sem mu hotel nekaj reči. ta . kar te zadnje čase sodišča bolj zašijejo, kakor če bi veriiil iu odiral ljudi 5 let neprenehoma — a začul sem sladko ime "trafika" — in takoj se mi je razvedrila v * črnih skrbi j temini tavajoča duša. — Da, trafika, vidiš, to bi bile nekaj zate, Jaka. vidiš, tega se poprimi, ta ti ne more uiti. — Da, trafika. — govorim kot i v pol snu za njim; — kako za vra-. ga. da na to nisem mislil. In mahom sem si narisal prijetno sliko pred seboj. Na pr. zunaj je mraz, da drevje poka, jaz pa sedim lepo na grokem. pa prid** . črnolasa Angela iz gostilne pr-Žejnem močeradu" ali pri "Pral vem starem kovaču*' in nabere in! nakupi viržinke. portorike, t raLuke. egipčanke itd. Mi pa spravljamo denar in obiramo reberca. in stisnemo kak kozarček, pa invalidi smo in dobro se nam godi. — Ali pa pride gospod dokto-Žnablar, in g. občinski svetnik 'Mismomi — eh, kaj bi govoril — luštno bo, fletno bo, in trafika je bila naša, prav naia! Namreč — tisti večer! Spil aem ga na ta račun še en četrt in potem krevsal počasi domov. A že domov grede, ni bila tista trafika več tako "neopore-čeno naša" kot v vinarni pri "Zlati žabi", in drugo jutro sem I čutil tako neko čudne vrste mačka.. . Po kosilu odidem ▼ "Zvezdo" io obvestim širši krog svojih prijateljev o svoji nameri. Trem se je. sazdebalo pri mojem odkritju, — , štiri so ao mi porogljivo naameja- < li, Ivan Kosmač pa, ki sicer ni t il , profesor, pa je vseeno vedno v rseat prav imel, je vprašal u < — No, pa imaš kaj protekcije? , — Protekeije: čemu mi pa bo orotekeija, invalid aem, sa dolo, < kjer sa stoji aH bodi nisem in aa i delo, kjer se kaj prijema ali kaj natančnejšega dela, tudi ne, saj i »o trafike vendar sanae.... iava- , 1*1----a Vestno zdravilo dela čudeže. Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let nenavadno zaupanje._In I to čisto po pravici, kajti vestnost izdelovatelja dobiva zaupanje va posplošenje pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cene. — Mi amo se dolgo časa zoperstavljali naraščanju cen veh potrebščin 1 in razpošiljanja, toda novi vojni davki ao naa prisilili nekoliko zvišati i cene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mora tudi ] lekarnar plačati več, če smo mi prisiljeni plačati več in da se temu j na noben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovost lu 1 pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostile vsakega od« 1 jemalca. i TR1NER-JEV ntpiski Elixir gnilega visa ^ Ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen f ■k svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu. ] >H Trinerjev Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani is črev vae sa- f Hm ostale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, 1 ■ ter uničujejo redn odelovanjc črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobene ■ kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče ] ■ vino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti, splošni I ■ oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja j ■ žensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, se bo t ■ vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila. P V vseh lekarnah. V I TRINERJEV LINIMENT j I prodre vedno v pravi sedel bolezni in vsled tega je pri revmatibntta, J Inevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoft j ■ hitra in uspešno. Nsdalje je tndi izvrstno sredstvo proti izvinjenju, X ■ napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog od- 2 ■ strani vso utrujenost. V vseh lekarnah. 4 I TIDEKJIV AA TIPU JUH je zelo uspešno in pomirjujoče antU f I septično sredstvo za splošno notranjo uporabo. Uporablja ae sa grg- I Mljanje, izpiranje ust, izpiranje ran, nljea itd. V lekarnah. HP Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na f mednarodnih razstavah: Zlata 8vetinja — San Francisco 1915, Grand f Prix — Panama 1918. JOSEPH TRINER, Manufadurlng Chemist, 1333-134} SO. ASHUND AVL . J CHICA68, IU kar lepo nadaljuje, seveda za — Jugoslavijo. Nadalje je mož st-»r. in torej podpore potreben. Tn«li ni prosil za eno trafiko, ampa!; za vse. in za vse založi] varščin«*, kar pa vi i/, neumevnih mi vzrokov niste storili. Tako mi je pojasnil zadevo a poverjenik. — Ali — in «;ain gospod bog mi je dal to dobro misel — kaj pa z lokalom? Lokala pa le nima! Jaz sem bil sam pri mokar-ju na Starem trgu in sem prisil /a prostor, pa mi ga ni hotel dati. in mi je tudi rekel, da prostora za trafiko nobenemu ne da, dokler bo hišni gospodar on. — Resnico je govoril tuož; — odvrne z avtoritativnim mirom gospod poverjenik. — golo resni-eo. Tudi gosp. Pollaku ni hotel odstopiti lokala. — Tn — ga prekinem, —kako pa potem vendar? — Ja vidite, — razlaga gospod poverjenik, — g. Pollak je hišo od mokarja enostavno kupil, in ta ko v. njo do lokala prišel. Tn isto storiti je tudi vnm popolnoma na prosto dano. T'videl sr>m, da nimam prav, iu odšel setn, osramočen — kaj pa hočem! I Pred glavnimi vrati pa sem iz dna srca vskliknil: | — Živela........! I | ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. immnimmiiiiiiiiiiinimmiiiiuminnB jaz pa sera zaklel, kakor bi se ^a-' 1 blisknilo na štirih krajih sveta,t, in odhitel terjat pojasnila od fi- i nance. ', Prvi. ki mi pade v roke, je An- ; žu rje v Gašpar. Revež! ] — Kaj? — ga nahrulim. — kaj je 7. mojo trafiko? Komu ste p.i dali vse trafike, kaj? 1 — Kaga? Kaj ti najsem pravu? — se odreže Gašpar. — Tni-fike neso za vas, kam pa prij.Jemo? — Komu ste jih oddali? — poli vi m grozeče. — Kamu? no j a — odvrne Gašpar mirno. — Ann je dabiv en major, ki ima le\ i mazinec spab-njen: anu gaspn od enga obrst iajtnanta. k' se ji je mož pri konj ski dirki ubov. pa nejma revni dmzga. kakr anu vifu; anu.... anu.. tvoju je pa dabiv gaspud Pollak... j — GtfSpod Pollak? kateri gr-spod Pollak? j — In nu ja. ta ta bogat Piollak. ki * imajo ledrfabrko____ To mi je bilo preveč. Navzlic svoji pohabljeni noin sem letel stopnjiee do prvega na«1, stropja, in predno sem vedel, in kako. sem bil pri gospodu poverjeniku za finance. — Kaj. zakaj, kako, — tako nekako sera govoril in vpraševal in interpeliral. j Gospod poverjenik pa mi mirno odgovore: j — Da je gospod tovarnar P-pisano. da je mojo trafiko dobil drugi in da jaz nobene nisem .!o-bil... Lojzika je ob tej novici jokala. .Na straži na meji rraneije sto-| ji slavni lev iz Belforta. Sedaj je zsekan iz trajnega kamena, a je 3il nekoč modeliran iz snega. V francosko-pruski vojni leta 1870 je trajalo obleganje Belfor-a od novembra 1870 pa do februarja 1871. Med posadko je bi-o na tisoče rezervnih čet in med njimi tudi d^sti umetnikov in irugih profesijonalcev. Od časa lo časa so se možje pozimi zabadali s tem, da so delali kipe iz i • Naši dve pagadbi . Francko BMlf JAMIH njLMKhm JB PODPISAL ZA ZDBBtiBEB^DBtA-tl POGODBO 8 FRANCOSKIM KBALJBM. — NAŠA POOOSM /A ZAVABOVAIfJZ FRANCIJI m ONA KATERO ff PODPISALA LBTA 177» FRANCIJA DA ZAVARUJ* NAS. Alt bi bila dan** I*'ram-i j* i** živa, »V bi se druga divizija ameriške ck*pe- kolonije v Ameriki ter napravila Združene države Varnim. Hrup« potro«!<»ii pa l»o radaljevala, — če jo bo odobril seli*! >veti» obljubo ovm-hi ncneiti.ni koi jc predsednik Wilson pogosto povdarjal? Se-i vida smo čakali dokler ui-o bil.- naš«' ladje napadene, prednoftuno i št« elove«*usl v u ua pomoč" (V hoče biti človek ciničen, reče lah- ! ko, da miiu si- borili le zalo. da r.avaruj«*»uo svoj« lastno kožo ter da obvarujemo naš*- obali obstrel jeva uja ter našo deželo invazije. \i kdo ui še imšel formule, da bi analiziral in pretehtal človeške motne uiti posameznika, uiti naroda. Vzeti moramo mešanico moti-v »v rer j<» Oeeniti kot moremo. Xa podlagi t«*ira uazirauja pač lahko levemo. tla !-au» slonih v veliko vojno tako raditega. «la zavaruje j mo Ameriko iu da pomagamo rešili civilizacijo. Prav posebno pa j auto bili ves« I i. da moremo priti Franciji ua pomoč. «»r«» prav tako j«- bilo tmli leta 177«. Francija je imela star pr<»piz z A n*l i jo, v katerem je izgubljala na tleli. Vsled lastnega interes« »o bili frao«-'M>ki driavmki in naroil v»*seli videti. onov lib»-r. ki na i bi bilo odpbu-ano v dvanajstih letnih obrokih po UrfKkOQQ liber, pr čeiiši s tretjim letom po sklepu miru med Zdr i d ravnmi iu Anglijo. Obrestna i icra je znašala ."» odstotkov. Pogodba /veze s Francijo je hila prva iu edina pogodba take vrste, katero so sklenile Združene ilržave. Potom tc |»ogodhe sta s^ ob.- stranki dogovorili, da bosta skupim nastopih proti Angliji. Sklenili ne hosta miru brez medsebojnega dovoljenja ter ne bosta odložili orožja, dokler ne ho zagotovljena neodvisnost Z«lruženih držav. V kolikor je bil prizadet kontinent Neverne Amerike je odpovedal francoski kralj za vselej posesti kateregakoli ozemlja, ki je pripsdalo angleškemu kralju. Združene «lržuve pa so na drugi strani zagotovile Franciji njene takratne nasesti v JSnpadni Indiji obenem z oniiai. katere hi si iuogo«*e pridobila v vojni. Povest, kaj Vse j« storila Francija so glasno s to pogodbo, nam je očrtal pred kratkim poslanik .liisseraml v svoji knjigi: _ Francoska in *m«*riška ue. dvisnost. Navedel je veliko število dokumentov, ki nam kažejo v kakem duhu j« bila vprizorjena ekspe«Ii« ija, katero je vodil Roeham-beau. Ko je zavzel angleški general Howe New York leta 1776, je pisal Voltaire nekemu prijatelju: — Čete «lr. Franklina so bile poražene od onih angleškega kralja . Modrijani so :^libog imvsod poraženi! Pamet in prostost št.?* sUbodošla na tem sv* tu. Čustvovali je franeoske ekspodieijske čete je bilo 4tproameri-ško, a ne nrotiangleško", kot trdi usserand. Za to svojo trditev pa ima tudi dosti dokazov na razp<»la£ro. Turgrot. veliki francoski eko nom, je je pisal v marcu 1778 nekemu svojemu angleškemu »irija tel ju piamo, v katerem obžaluje vojno z Anglijo, katero bi se mo miti prepre-iti s tem. da bi Anglija ' opustila" bedasto«"-o svojega i umnega načrt«, da podjarmi Amerikance____" — "Oudno je, da ni še splošno uveljavljena iu priznana resnica, da nfma noben nami pravice vladati drugemu narodu; da nima taka vlada nobenega tiranstva" ^To naj si zapomnijo italjanski diplomati, ki hočejo zasužnjiti nas narod!) O Ameriki pravi Turgot: — Nemogoče j«* ne želeti temu narodu, da doseže skrajno pro-*p*rite«o, katere je zmožen. Ta narod je npauje človeštva. Pokazati mora svetu s svojim vzgledom, da je človek lahko prost in miren in da lahko obstaja brez verig, katere ao mu hoteli tirani in sleparji "sake vrst" naložiti pod pretvezo javnega blagra. Dati mora vzgled politične, verske, trpodvske in industrijalne prostosti. Pribežališče, katero bo nndil zatiranim vseh narodov, bo utolažilo »vet. Med korjeem ameriške revolueije ter prieetkom franeoske je poteklo le let. Med ameriško in francosko untaro pa ko potekla le štiri leta. Francoska ekspedieijska «>ta v Ameriki leta 1780 je bila mojima v primer; z nagimi miljoni v Franciji: Štela je pet tmoč mož ter je odjadrala iz Bresta dne 2. maja 1780. Ekspedieija je dospela v Newport. H. I. dne 11 julija, po sedemdesetih dneh na morfn. * P# dolge« obotavljanju so voditelji sklenili napasti na jugu. ne pa pri New Torku in pričela »e je kampanjo, ki je dovedla do slav-„ nega obleganja Y orktowiui in ki se je končala s predajo Cornwal-' finnxaw catc ao tc. e atcan ob. atao- Denar nazaj! (TUkornl odMk J. X. Z.) P" z ameriškimi eet&uii ua .kopnem. Na morju pa je zmaga De Ores-|s«Hi preprečila rešitev Cornwallisa ter a tem omogo^šl* z mago, ki i b. drugače bila mogoča. Zanimivo je citati v knjpi poslanca Jusseranda o dobrih odno-! šajih, ki ao vladali med francoskimi vojaki ter ameriškim narodom. I Abe Rodin je pisal o pričakovanjih, ki ao jih gojili A meri kane i: — Težke si je predstavljati ideje, ki ao jih imeli Amerikanei pred prihodom Francozov. Mislili so o njih, da stokajo pod jarmom • b-spotizma, da no plen praznoverja in predsodkov, da so skoro ma-likovalski v svoji veri in do so nežna bitja, ki si vijejo lase ter bar- ■ vjjo braze. — bitja brez vere ali morale. Ko pa so enkrat dospeli Fraueozi, je dal William Channing, oče jnlanfropov, izraza svojemu radostnemu presenečenju na naslednji ■ način: v — Frant^ozi so izvrstni ljudje ter vse kaže, da imajo dobre častnike. Niti častniki, niti možje uiso pomehkužena bitja, za kar smo jjil. smatrali dosedaj. Prav tako veliki so in prav tako moaati kot * ljudje drugil: narodov. Washington je bil in tudi ostal veliki ameriški jiuiak v očeh i Feaneooov. Njegovo prijateljstvo z Lafavettom. z Roehambeau-jem in drugimi je bilo *esno in trajno. Dne 6. februarja 1783, na obletnico zveze s Francijo, ko je bil mir že skoro zagotovljen, je Wash-| in:fton prav posebno poeaatil Francijo. Na dotieni dan je določil parolo z "Amerika iu Francija" ter protiparolo "Združeni za j vedno". IMBB^ MONARHISTIČNA SBDR6A Povsod so se začeli pojavljati rožni pretendenti. — Jugoslovani proti Hababnržanom. Ženeva, Švica, 14. avgusta. — Neka praška brzojavka naznanja, da so nekateri socijalisti sestavili načrt, kako hi-bilo mogoče izpre-meniti čehoslovaško republiko v kraljevino. Na prestol hočejo postaviti baje vojvodo Couuaughta, striea angleškega kralja. Pgledni praški list "Pravo Li-du ". ki je glasilo eeških socijali-, sto v. piše : — Velik tlel socljalistov poin je; njena last. ■ 1 - Glavni urad American Express Com p. IS Bkoadway, New Toric SEDAJ LAHKO POŠLJETE DENAR V JUGOSLAVIJO DN'E............... 19 ZNESEK IME. KOMU NAJ SE IZPLAČA DENAR .................................. KJE PREBIVA ......................................................... POSTA .................................................................. OKRAJ .................................................................. DEŽELA ................................................................ TME ODPOŠILJALCA ....................................................... P. O. B................... ŠTEVILKA ............ CESTA........ ME9TO ................................................................j. DRŽAVA ............................................................... XI Vsak dan zamorete citati ▼ vseh časopisih PEDISIN oživ^a noge , KAJTI ZA POTNE, PEKOČE, TRUDNE i S PRIŠČI, ŽULJI IN DEBELO KOŽO > OBDAISTE NOGE — JE TO EDINO IN : NAJBOLJ USPEŠNO ZDRAVILO. ' .Naročite se danes in uživajte uspeh . MDISDttL Sna velika ikatija an dolar OStfiWV PHAJtMACT »IS E. m Bk R oimlandi Ohio. ke. ako so oti«i *i v Ameriki ali pa v starem kraju, nima pa pravic«-d<» odbil ka za ženo, živeli v starem kraju. 4. Sme odbiti svote, darovane za Hdcči Kri/, ali Reliefe m in iteri-jelne na obrestih posojilu ali požaru it«l. Od »lohodk« j v n.> odbitku yori <«m*-njenili kreditov pa je moral ir/iroiua mota pl.ieatir n) ako je citiiseu :ili resident alien (to j«* ak»i je pod[>isal formo it l07S\Gr< za leto 191K in za leto i9lf); b) ako j«; uou-resident alien, pa VI , /a leto 1'JIS in Sr;. za leto nun. Za j-rupo *:a*' pobira davek dav»"-ni k« l« !vtt.r, za i»rupo "I." pa dtlodajalee. K.*r ]»a je lefos še malokdo za--slu/.il flOOO, oziroma višek, do ka-t^rc^a je •j.pro.V-en davka, ne sme delodajalec odbijati davka od i»la-dokler ni bil ta višek dosež«'n. li.i'.ti te«ra s.^ vsi oni. katerim je delodajalce odbijal lotos od plaee, «»praviC-eni zahtevati ta denar nazaj od delodnjalea. V to služi forma bt 1115, ki naj se pravilno izpolnjena izroči delodajalcu, kateri mora nato i»ovrniti. kar je bilo plačano za leto 1919, iu ustaviti uadaljno odbijanje Kar se tieo pr«. plačanega davka za leto 1918, se prošnja za povra-«'ilo izpclujiije na formo št. 42 in lb. Treasury Department bo povrnil ta denar. Malo naših ljudi je podpisalo loruio št. 1078 in zato pa«; ni čudno, da je toliko naših ljudi preplavalo ta davek. Tisočerim naših rojakov kompanije odbijajo pri vsaki plači od njihovega zaslužka in lahko se reče, da so naši rojaki plačali nad en miljon dolarjev v dohodninskem davku, katere«^a ne bi rabili plačati. Kar se tiee ostalih Jugoslovanov, ki so bili pripadniki Hrvat-sk:»-Ogrske, nud te pridejo tudi prekmurski Slovenci, uživajo pod točkami L, 2. in 4. navedeno pravice, nimajo pa pravice do odbitkov za od njih odvisne , navedene pod točko Poeanci in Srbijanei imajo iste pravi?e kakor Slovenci. Ce se kateri rojakov pripravlja iti v fcLari kraj, je najbolje da podpis«; pooblastilo (Power of Attorney) na tajnika ali katerega svojih prijateljev, ki naj kolekta zanj denar. Traja nainrej par mese«*ev, preduo oblasti v AVashingtouu pregledajo prošnjo ua povračilo; delodajalec pa navadno vrača odbijanj davek za leto 1919 v krat-keoi ča*u. ako ga ni že odposlal na Treasury Department. 1'.'»vejte o tem drugim, svojim JHijateljem. Jugoslovansko Ue-{•ul-ličansko Združenje je ustanovljeno,, da brani pravice Jugoslovanov, je vaša organizacija, katere dolžnost je paziti ua to, da se vam fie dela krivica. Zato starHta, izfr^ia^ pmU*pi obr» 1 e it«* pla«"*al: dohodninski da-| v«'k z; l«-t«> 14»18. to je tnkozvani, ; * m« oiii« tax"' «>d vaiejja zaslužka! 'in .*e vam kompanije odtrj-uje.io; <-d vašega zaslužka za dohodninski davek potem čitajte tor ( Dwctihd-vetdwt rojakov iz-•n«-d *lo j«- pr**vee davka plačalo. Z*»oiiln se jinn je neljuba krivieu iu ker aui»r;4ka \i«da ne mara ni-| česar, kar ji pravično ne «rre. zato ist«' upravičeni zahtevati preplača-. j tli dt hodnioski ilavek V tem ozi ! j m so p«4reone gotove formalnosti. iu da s** vam delo in stroški prinranijo, vam to vse stori brez-, jplačno glavni urad Jugoslovan-sk*-va Ropuhličanskeea Združenja. St j>on «"»čjo vrlega rojaka R K. Hlača, upravitelja Jugoslav In-; formation Bureau, smo izposlovali pri vladi, da imajo vsi Slovenci gotove ugodnosti na podlagi reci-| procit«;te, skl«njene s staro Avstrije. iu Združenimi državami z, ; -zirrm na Oprostitev dohodninskega davka. Naknadno k našim objavam jiledc te«a d«diodninskegu davka iu povračila istega damo šo sledeča pojasnila: Teutelj zakona za dohodninski davek jc bil namreč ta: 1. da državljani iu tu stanujoči inft&emci \resident aliens) plačajo davek po i idtiitku nekaterih kreditov (^10001 zase: $2000, ako živi s svojo ženo' ali ako je poglavar družine, n pr vdovec z družino; $200 za vsakega nedoletnega otroka), in sifter na d«>hodek po odbitku teb kreditov za leto 191S in 4% za li to 1919, in 2. lion resident aliens plačajo za leto 191fc po in za l«?to l!H9 pa za vsak zaslužen d«>lar brez odbitka. V.^ak »edržavljaii je prima faeie smatran za non-resident alien a Svoj namen, da hoče za stalno stanovati v tej deželi, mora izjaviti s tem. da podpiše lrstino, znano kot formo št. 1078. Če to s*ori se smatra za tu bivajočega nedr-žavljana in uživa iste pravice kakor državljan. Ta formular lahka podpiše tudi tedaj, ako še ne zna, da li se bo za stalno povrnil v stari kraj ali ne. Na drugi strani pa je zakon na podlagi reciorositete dovolil nekaterim tujcem, pripadniktiui takih držav, ki so dajale iste pravi-«-a tam bivajočim Amerikaucem, oziroma niso diskriminirnle med f-vojei in tujci, pravico do tega odbitka kreditov. Glede nekdanjih avstro-ogrskih dežel se je vzel *za podlagi tamoš-nji zakon, ki je veljal do razpada avstro-ogrske monarhije. Po razr niii posredovanjih pri vlado -m za-kladništvu so je izposlovalo, da s« je tudi Slovencem priznala ta pravica. Stvar stoji sedaj tako le ? Slovenci iz prejšnjih avstrijskih pokrajin, pa naj bodo ameriški državljani (citizens), tu stanujoči iuozeiF'M (resident aliens) ali pa lujei (non-resident alienn), to je vsi Slovenci, ee so državljani ali nedržavljani, ee so se izjavili, da ottaiicjo tu, ali gredo v stari kraj. imnjo pravic«* odbijati od svojega zaslužka, oziroma dohodka: t. $1000. ako so samci, oziroma oženjeni in ne živijo skupaj s »ve-i jo ceno: 2 £2000, ako so oženjeni in ži- ■ v i jo sknpaj .s svojo ženo. ali pa ■ ako se poglavarji družine (drq-' žinski •**"«•), n. pr. vdovee a tukaj i njim živečimi otroki. 3. $200 za vsakega nedoletnega • otroka {do 19. lota) ali pa drugo - •setx.. ki je absolutno odvisna od - njtttivega vzdrževanja; ni aazli- Emisijska banka 1 Dr. Pavel Valjavec. (Konte.) Poglejmo cnl-rat v Avstrijsko zgodovino, da vidimo kako je emisiska banka za državo jako drag zavod in v resnici nepotreben. — » Leta 1016 so ust nov ili na Dunaju ravno radi prevelike množila* popirnaufta denarja (EinloesangsNeheine) in velikih državnih d.dgov emisijsko banko pod imenom priviiegovane **Narodue banke i Nationalbank), ki je spremenila po letu 1867 ime v Avstro-Ojrrska banka". Nj«*n Miioter j»- bil. potegniti kolikor mogoče in ;iidnj*- dosedanj** bankovce — jaz imenujem tudi državni pt ^rnati d^nar bankovce — iz prometa, jih z manjšim številom nadomestiti t«*r izplačevali državne zadolžniee. Tega leta je bilo v pro-meiu goldinarjev v bankoveih po knrzu okolo 346 za sto srebenih goldinarjev, to s*« pravi, tla so bili bankovci vredni o-koii 20 miljonov. Ako hi si bila izposodila Avstrija, kjer si bodi zlata iu srebra v ve!pjav; 200 milponov dolarjev, bi s- tem vzela ves pa-vuritafi denar iz prometa, novi dolg hi pa ne bil prevelik za njo tei bi iril«i. temveč je ustanovila banko. V ustanovil-n«-iii finaueiieni patentu z dne 1. rožnika lslfj se je določilo v § ."». da dobi vsak lastnik papirnatega denarju za dve sedmini nakazili- ki se bo«hi zamenjavale na vsakovrstno zahtevo v konveneijski kovani denar, za drugih j>et sedaiin se hinle pa dala državna obvez. Žlica, ki bo dajala 1 od>t. obresti v koti venci jskein kovanem ploh ni bilo treha plačevati; dobiček >o imeli od t«-ga v prvi vrsti tudi takrat vojni dobičkarji. Avstru-osrrskih i»:mkoveev je preveč v Jugoslaviji: vsled tega je \elika ""»'niirinjaiti to je Treha iz gospodarskih ozirov od-praviti. odpraviti jih je pa pred vsem seveda tudi iz političnih oz? rov, o čemur pa ne mislim dalje govoriti. Vprašanje nastane le, kje se ti bankov« i nahajajo in kilo bi bil največ udarjen, ako bi se jim nenadno vzelo vso prometno veljavo v Jugoslaviji, kakor svoj čas KoMitovim lotam i/ leta 1M> na Ogrskem. Ljudstvo kot tako. to! >4 vsi sloji brez izj**ii»- ima za vsakdanjo potrebo primeroma pravi i^ilo denarja pri sebi. to se pravi, v svoji denarnici. Delavci, sluge.] uradniki, duhovniki, potem pa tudi trgovci, obrtniki itd., ter kmc-j t j« nimajo mi »plošno pri sebi nič več za žive/, kot recimo par sto ; «moii; ako hi izgubiti bankovci v hipu vso veljavo, hi ljudstvo kot j • .ko hre/ izjeme iztcuhilo le te majhne zneske. Posamezniki, kakor j nekateri lrir«»vei, tovarnarji, banke, hranilnice, železnice, državni »uvidi imajo jKilctr zgoraj omenjenega denarja še posebne za izpla- j ■ ih» usIu/Im rcev. ^tnink itd., pripravljene svote, katerih količina < •a je nirli<"-i».i a stoj« vedno v razmerju k vsakdanjim potrebam.' torej tudi nikakor li so Bog ve kako velikanske. Za »«*iiii torej pri-j ib-jo m« le on« N\-ote, ki so i/, katerihkoli vzrokov doma shranjene} o/iioiita skril«, ljudje, ki itnajo te, ali vojni dobičkarji, ki nočejo j j.-« ati |M>lnilt davkov, ali jHiljedelei, ki s«) za svoje pridelke dobili j • »»jne cciif n tudi «ioč«-jo plačati vseh davkov, sploh ljn«lje. za ka- ' . :«» hi izguba ne imela čisto nič drugega za posledico, ne»ro da hi! j*«di morebiti v isli denarni položaj, kakor so hili pred vojno; za j »/ t tiho teh se pa dr>.:ivi ni prav nič brigati, in to tem manj, ker se i in ra domnevati, dai majo ti ljudj«* tu* samo papirnati, ampak 1 it« 1 i | srebrni in zluti \ v eli .Jntr«»sla\»ji. O kakem ohiibo/anjn bi ne hibi v resnici! govora; Mro« • xa katere ho denarji naloženi po hranilnicah, so zna-1 u.-, usluibeu« ki so »»i preti vojno in tudi v vojni res težko pri-- lu/ili mvoje prihranke, so pri sinlnijah ali 'sieer lahko določljivi, y.a " hi hlo ^k»-h«-ti. a v vi drugi >o vojni dobičkarji. Ti ljudje hi izgubil« nepotrebno razkošno življenje ter hi morali zopet živeti kakor j preti %ojsko. Ako naj se torej zniža itevdo bankovcev oziroma zamenja se-! da nje a\stro ogrske papirje, hi ne bilo ireba novih bankovcev, am-psk noveira kovane«« denarja; bankovcem naj hi se |ia državno! priznal knrz. To *e pravi, ako je treha za zlat desetkronski koma | »lat« ua borzi 7 komadov deset kronskih bankovcev, tedaj naj se iz' tega nadalje sklepa: krosu« v papirju je enaka 14 in pol vinarja; mi j imamo vendar sedaj v resnici tri veljave ali valute, namreč zlato, j srebrno in papirnat*«; laznierje me«l temi valutami je različno-/ntešnjav«' nastajajo le /ara«)t tega. k.-r s<- hoče sitoma enačiti zlato vsililo h {laptrtiato. dasi nikjer na svetu ne dohitu za papir toli j ko, kolikor /a /lato. Nadaljno zmešnjavo pa delajo še ukrepi, s ka-j ft-rimi »e cjmii vrednost srebrnih kron s srebrnimi dinarji, in av-| ftrijxki drubii* s srbskim; ua ta način d«»bi drobiž srebrno veljavo.; k* je po|M»in««»»a «lni^a kot jiapiniata; na ta način velja vinarjev j 'Itobiša tolik«* kot #*n bankovce za 1 krono. Vprašal bi me ali more sploh Jugoslavija dobiti ml kod /lata m sret ra. *r /ii.tuo. ••najo Sl ivnci in Hrvati w |M«ino iz?.elj«-ii«-ev v Am«* r«ki iu Avstraliji, to se pravi v iležehih. kjer ne primanjkuje /lata. in N.rebra. Ti izseljen« ! so pošiljali pre«l vojno svojcem v Jugoslaviji č»* 200 miljonov kn»n v ziatn na leto. V letih vojne niso več mogli {mcmI jat i in so prid-udi prihranke in piMijnire za čas, ko bo pro-■ itv« zof»et »i vorjen. Poskrbim«, d« morejo h- ti poslati svoje zlato in srebro donim-. \\i«-m«v bi btlo mo?ro«"-e več. Mogoče hi .Jttff«r-s!a "»ija kot država napmvils v New Yorkn. Buenos Airesu. Meboirrm. 1 lid poštiiocbiralne /aviale ali pa Imnke za izseljence od teh nabrani xu^»ki bi se (»orabtli — takoj tnm za nakup zlat. srebra in bakra ter bi se to prepeljalo v Jugoslsvijo, katera hi proti malemu dobič-fen na kovala denarja in *ra oibtala — seve«ia v naravi — naslovljen-«*"?!» aaštk Amerikaueev Za Mptošno uporabo, {»osebno za izpla«"-** je med uslužbenca« itd. bi trebalo Jugoslaviji pač še posebej n» j t» v tujini t>0N0jila v svrlio nakupa zlata iu srebra za kovanji*. S tem novim kovanim denarjem bi se dosegla možnost, da bi zahtevali j vpineeranje :n ' jobiskovalee kot je sed-j nja primera Washingtoua z dru-! ijrimi glavnimi mesti po svetu. To-^ zadevno primerjanje je sestavil . i prejšnji anjrl. i»oslanik v Ameri-i ki. Viscount James Brice: j — Nemogoče je živeti v Wash-', 'ingtonu. ne da hi bil človek pre-f vzet o« 1 motovili h-pot. katere ima , 1 vaše mesto. i — XoTieno evropsko mesto ni i srna tako slikovitega vodopada v « f svoji bližini kot so veliki votlo- } j padi Potomaca. , J Dunaj inia nekaj slikovite o- i kol ice. igrice, »gozdove in skale v i razdalji dvajsetih ali tridesetih ] iiiiilj. Tutli London ima približno v isti razdalji nekaj lepe pokra- -jine, a neženjšega tipa. Z izjemo -;< 'arijfrada pa ne poznam nobene- j i ga večjega mesta v Evropi, ki bi. imelo v- ta neposredni bližini I itak krasen prizor kot ga ima1 Washington v Kock Creek parku iu liartviio lepoto, ki jo jej najti ob Potomaeu na severu ter! j i tudi na jugu. — Nimate sieer v svoji bližini j tako krasnega morskega zaliva' kot Carigrad ali tako sijajnih go- j ; ra kot obdajajo glavni mesti Rio(' de paneiro ali Santiago de Chile ' iu tudi ii»* takega zaliva kot je,1 I oni San Frane i sea. Take stvari" , pa so zelo retlke ter jih je zelo jI |malo na svetu. Kar se tiče glav-It i nih mest, jih je ie malo, ki * imela tako ugodno naravno lego j U«»l Washington. « — Vzemimo Berlin. Zgrajen je! i na peščeni ravnini in v nepo- 1 »■redni bližini je polno močvirij ji in >kozi mesto teče umazana l».N-as!ia reka. l>eli okoliee pa so]t fciii dol.ro posejani z drevjem in i J to dlje okolici nekoliko lepšo i /:iinarjwit. Vsled naporov vlade1 j 1er onih lastnih meščanov je po-;1 stal Berlin sijajno mesto. Okoli-ji ca pa ne more biti nikdar lepa. ^ kajli narava je bila tukaj zelo i skoptlška. — Vzemimo Petrograd. Mesto j ima sijajno vodno fronto, ki te I ee ol» veliki reki Nevi. Voda je l-rz<«fekoča in globoko modra. To pa je tndi edina lepota Petrogra- 1 tla. f Okolica je ravna ter polna ] ml«kii/> in ribnikov. Nobene na-j i ravno privlačnosti ni, z edino iz-i jemo reke Neve. h Pariz ima v dostopni razdalji i i nHcaj preeej mičnih pokrajin, kili pa se ne morejo primerjati z o- ' J«'hn Jerina R. 1, Oven, Wis., je pr._»itl sl«*tlf*če pismo: Prevalje, _» jnl. PllfJ. Dragi moj s*ri»-! V začetku mojega pisanja Vas najprej vse sk.iptij pozdravim in naznanim, da smo š«» živi in zdravi. Kako pa pri Vas v Ameriki.' kol ico Washingtona. Seina je sicer piecejšna reka, a je ni mo-goče primerjati s Potomacom. — Isto lahko rečemo o Madridu. Mesto stoji na ravnini in gorovje j«1 pre«lale<". da hi moglo biti vključeno v prizor. Edina voda je majhen potok, imenovan Manzanares. Pripovedujejo povest o obisku Aleksandra Dumas v Parizu. Spremili so ga na visok most, ki se steza nad prepadom, po katerem teče majhni potok. Dan je bil vroč, in ker je bil Dumas žejen, je naprosil za čašo votle. Ko je hotel izpiti, se je ozrl navzdol na potoček ter rekel: — Hvala. Le vzemite votlo tet jc dajte temu ubogemu potočku. Bolj je potreben požirka kot sem jaz. Tudi London ima v svoji okolici precej lepih krajev. Narava pa ni storila za London niti polovico tega, kar je storila za Washington. Reka Thames, čeprav je preeej polna ob času plime. se ne more na noben način primerjati z obsegom in lepoto vašega Potomaca. bankah, kakor smo videli pri Avstro-Ogrski Banki. Po mojem mnenj« bi bil še najmanj odvisen od vlade tak zavod, v katerega bi vo lilo ljudstvo kakor v parlament. Moje mnenje je tedaj to, da naj se Jugoslavija vsake emisijske banke, Še bolj pa izdajanja novih kakorkoli že imenovanih denarnih Mupirjev, izogiblje. Sedanja valuta ae mora naravnim, trgovskim ptuil hbftHiti ' ^ lip* ^ - * -STV^fB* "Of a ■ \ 4 "W* --------. r Ali je še kaj zemlje na prodaj tam' btizo Vas na Bright, Wis ? In pro-j f-ini Vas, tla mi odpišete, kakšno! celin ima zemlja sedaj tam. Vein, da ste radovedni, kaj .je novega tukaj. V nu>tih >o ljudje 'občutili precej lakote. Na kmetih n«* toliko. In dosti fantov in mož ie padlo v tej vojni. Iz Preval j jej padel 1 Vrši nov Lojze, i/. Goričice .Varškova dva: i/. Kamnika Krsn-j I cel. Kančev, Joštov. Ačnarjcv. Bona«", Možkov, Rutnrjev. Biočeu in! njegev sin; iz Preserja SIanovcov,| Žnidarjin, Dolinarjev. Anžic, Ster-! nenova dva iu Filipčev; iz Z«fi;r- nje Brezovice Jakeov, Rutarjev. Kriveov i:-. Kokalov; iz Podncči Tinetov iu Stotkinov ta «tareji; i'-Je-rlia Japel, Tegel; Špelin, Čepkov Andrej. Joškovcov. Mavcov in Itistnvcore Ančke sin. « S* daj smo pod Srbijo, dokler ne bode volitve za republiko Kaj pa za »noja dva brata Jok-, Ija in Janeza kaj veste? Ali sta še živa ali ne i Ta mlada Anžkovka je tudi u-nirla iu Trojerjeva mati m Bii-t na 1'rcvalji tudi. Zvonove sn nam tudi vse pobrali. Na Žalostno goto smo napravili enega jekletiega. Na prvega julija smo ga potegnili v stolp, deset stoiov telita. Z Zakovškom sva take j pet Hca vala nanj. Sedaj Vas vse pozdravim. Andrej Žitko. vas Prevalje, p. Pres«-rjc. Jugoslavia. Kranjske. LBTWCA UUDMliTVA. L K.( Forest Cfty, Fa. — Za en-i krat le ni mogoče poslati Ko bo j bomo objavili t Hsin. Pisno iz stare domovine tfcrisbi vsreŽ^Sd vtwa^s nsirilmanfc : gaattmlseiavs. V^bmiijn^ ! Scran's Diarrhoea Remedy | «* ho iz teh razlogov vzdržaval razprav in sklepanja mestnega sveta Pri čitanju slovenske izjave so običajne kreature kričale ne- . sni urnost i. Župan je imel navdušen govor za Italijo. Petitti je po-1 vedal, da odide. ^MwuuuuuuuuuuuijenMiauijiMoiaaiai!fi!ri^ j Okrožne organižacije J. R. Z. ; Št. I. v Lawt-ence, Pa., tajnik Bartol Yerant, bos '287, Alliquippa, Pa. Število krajevnih organizacij — Št. II. Johnstown-Conemaugh, Pa, tajnik Louis Krasna, box 218, Conemaugh. Pa. Število podrejenih organizacij — TJ1- Gross, Kansas, tajnik Anton Šuler, box 10-,. Cross Kansaa, Število podrejenih krajevnih organizacij C. i St. IV. Cleveland, Ohio, tajnik Jos. Skuk, 1101 E. t.3rd St., Cleveland, Ohio. Število podrejenih organizacij — St.. V. Herminic, Pa. tajnik Anton Zornik, Herminie, Pa. Število potlrejenih krajevnih organizacij 5. št. V. Chicago. 111., tajnik Frank Zaitz, 2124 S. Cravford Ave, Chicago, II!., obsega zvezo 13 podpornih društev in 2 ok. org. Krajevne organizacije J. K. Z. St. 3. Chicago, tajnik Ivan Čemažar, 2052 W. 23rl St. Št. 2. Cleveland, Ohio. Josip Skuk, tajnik 1101 E. G'«rd St. St. 3. Ely, Minn, tajnik Frank Jeran, box 432; zveza C društev In posamezno članstvo drugih društev. Št. 4. Milwaukee, Wis., tajnik Frank Puncer, 477 - 53rd St.. Weft Allis, Wis. St. 5. La Salle, 111., tajnik John Vogrich, box 290 La Salle, HL St. 6. Herminie, Pa., tajnik Anton Zornik, Hermiuie, Pa. St. 7. (ženska) Chicago, 111., tajnica Minka Aleš, 2124 S. Crawford* St. 8. (ženska) Cleveland, Ohio, tajnica Mary Grill 1417 E. 53 St. Št. 9. (ženska) Collinwood, Ohio, tajnica Josefina Birtich, 1700 So. "Waterloo Road, Collinwood, Ohio. Št. 10. Newburg, Ohio, A. Križinančič 8101 Grand Division Ave-, Newburg, Ohio. Št. 11. Detroit, Mich., tajnik A. Semrov 359 Hendrie Ave., Detroit. St. 12. (Hrv.) Detroit, Mich., tajnik Milan Polovina. 387 Ferrv St ^ Detroit, Mich. ' Št. 13. Lorain, O., tajnik Juhon Brus, 3222 Globe Ave., Lorain, Ohio. St. 14. Waukegan, 111., tajnik M. Judnich box 92, Waukegan,' HL St. 35. Lloydell, Pa. tajnik F. Ilei-šič box 24, Lloydell, Pa. St. 16. Staunton, 111., tajnik Ch Žakelj, box 13. Staunton, HL St. 37. Collinwood. Ohio, tajnik G. M. Kabay, 1620»3 Huntmere Ava. Collinwood, Ohio. Št. 38. Girard, Ohio, tajnik A. Anžiček, 972 State St., Girorad, O. St. 20. Glencoe. O. tajnik S. Rebol, bor 5, Glencoe. Ohio. St. 21. Eveleth, Minn., tajnik J. A Ambrožič, 418 Pierce St. Eve-leth, Minn. Št. 22. Walsenburg, Pa. tajnik J. Cesar, box 253. Walsenburg, Pa. St. 23. Sublet. Wyo., tajnik M. Selan, bov 346 Si.Met, Wyo. Št. 24. St. Louis, Mo. tajnik P. Žvanut. 5323 Reber PL, St. Louia St. 25. So. Bethlehem, Pa. tajnik G. LavriČ, 606 Central St. St. 26. Sheboygan, Wis., tajnik Frank Sepich 3 327 So. 11 St. Št. ^7. Export. Pa. tnjnik Joe Britz, SR. box 322, Fxport, Pa. St. 28. Little Falls, N. Y. tajnik M. Gorinšek box 439, Little Falla« ! St. 29. Kenosha, Wis tajnik A. Jurca 507 Hansen St., Kenosha, Wia. St. 30. Camp Shumway, Colo., tajnik A. Lipieh. Camp Shumway. St. 31. Kokomo, Ind., tajnik J. Fohu, 2015 N. Moris m St. Št. 32. Indianapolis, Ind. tajnik V Baticli, 9.^2 Arnolda Ave. St. 33. Euclid, Ohio, tajnik V. F. Koller. Cut Rd Vine Sta. Št. 34. Dunlo, Pa., tajnik L. Baudek, box 304, Dunlo, Pa. Št. 35. Winterquarters, Utah, tajnik F. Markoshek, box 57, Winter quarters, Utah. Št. 35. South Fork, Pa. tajnik A. Glavan, box 522, So. Fork, Pa. St. 37. Trommald, Pa. tajnik Fr. Lepan, box 274, Trommald, Pa. Št. 38 Forest City, Pa., tajnik J. Cebular box 156, Yandling, Pa. Št. 39. Aurora, III. tajnik J. Blažič, RR No. 4, box 75 Aurora, 111. Št. 40. Murray, Utah, tajnik Mike Žugelj RR No. 5, box 365 D, Murray, Utah. Št. 42. Virden. 111. tajnik J. Volkar. box 943, Virden. HI. Št. 43. New Duluth, Minn., tajnik J. Debelak, 1329 W. 99th St., Ne* Duluth, Minn. Št. 44. East Palestine, Ohio, tajnik J. Istenič 437 E. Martin St. Št. 45. Frankofort Heights, 111., tajnik Jr Štrukelj, box 543. St. 45. Smithdale, Pa. tajnik Joe Slapnik, box 21, Smithdale Pa. St. 47. Pullman, 111., tajnik F Trsar, 11250 Stephensor Ave.' St. 48. Barberton. Ohio, tajnik F. Poje, 807 W. Tuscarava Ava. Št. 49. Farrel, Pa., tajnik A. Simcic, box 667, Farrei, Pa. Št. 50. Dubuque, Iowa, tajnik A. Slabe, Dubuque College. Št. 51. (Hrv.) Dunlo. Pa., tajnik Jos Kirčinič, box 373, Dunlo, Pa. Št. 52. Buena Vista, Pa. tajnik N_ Triller, box 93. St. 53. Peoria, 111, tajnik M. Papič, 314 Easton Ave., Peoria, HI. Št. .54. New York, N. Y. tajnik L Muc, 29 Moujer St., Brooklyn. N^ Št. 55. Miners Mills, Pa. tajnik J. Mihelič 35 W. Thomaa St. Št. 57. Grows, Kan. tajnik F. Homar, box 95. Št. 58. Yale, Kan. tajnik J. Čoke!j RR No. 8, Pittsburg, Kan. Št. 59. Franklin, Kan. tajnik L. Karlinger, R No. 4. bx 86, Oirard Kansas. Št. 60. Frontenac, Kan. tajnik F. Erznožnik, box 410. Št. 61. Ringo, Kan. tajnik J. Brlizg, box 173. Št 62. Breezy Hill, Kan. tajnik J. Homec, R No. 2, box 160, MulbflA ry, Kansas. Št. 63. W. Newton, Pa., tajnik J. Langerholc, R No. 2, box 74. Št. 64. Bridgeport, Ohio, tajnik M. Kos, RR No. 2, hex P. Št. 65. Somerset, Colo, tajnik M. Kruly, box 147. Št. 66. (Ženska) Detroit, Mich., tajnica Helen E. Grilc, 938 Rtissel Št. 67. Yukon, Pa. tajnik F. Kovach, box 114. Št. 68. Carlinville, Pa. tajnik J. Pogačnik box 824. Št. 69. Baltic, Mich, tajnik I. Cotič box G. Št. 70. Irwin. Pa. tajnik A. Baehar, R No. 3, box 1(H. Št. 71. Imperial, Pa. tajnik Fr. Troha, box 94. Št. 72. Springfield, HI. tajnik Jernej Urh, 330 W. Callhowen Ava. J Št. 73. Joliet, HI. tajnik Val. Pire, 319 Moen Ave. Št. 74. Willock, Pa. F. Dolinar, box 112, Willock, Pa. Št. 75. Auburn, HI. J. Erjavec, box 78, Auburn, HI. Št. 76. Oregon City, Ore. Josip Šetina, 1702 - 16th 8t. Št. 77. Jenny Lind, Ark. tajnik Frank Grilc, box 10?. Št. 78. Reading, Pa. Frank Špehar 381 N. River St. Št. 79. Rock Springs, Wyo. John Dolinar, box 549. Št. 80. Joe Chernach, Diamondville, Wyo., box 26. \ J Št. «1. Glaridge, Pa. tajnik Anton Semrov box 884. dt B2.-pronghton, Pa. tajnik Frank Dsuiar, box 3QB, 'J?]'^ | • ~»£ -r - OT W W i " " " Mm J. SCHNITZER STATE BANK ENA NAJSTAREJŠIH BANK, KI STOJI POD STALNO DRŽAVNO KONTROLO RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE S POLNO GARANCIJO PRODAJA VOZNE LISTKE ZA VSE ČRTE PO ORIGL __NALNI CENI IZVRŠUJE VSE ZADEVE V STAREM KRAJU KI iele potovati v staro domovino. k| tel« poslati denar all katarl Int. Io opraviti katerokoli zadevo v atari domovini, »a; »e obrnejo n* na-to banko, ki aluii svojim rojakom ie preko 25 let v popolno tadtvoll-stvo. pošteno In sigurno. VSESTRANSKA NAVODILA IN POJASNII.A dobi vsaKdo takoj v materinskem jeziku. Henry J. Schnitzer State Bank 141 Washington Street New York, N. Y. —MB I ■ , .1...............—■ "i L___.1. — GOZDNI ROMAR j FRANCOSKI SPISAL GABRIEL FERRY. *- Ea "Olas Narod*" prevedel G P. 9 (Nadaljevanje.) Apanee je sedel na železno posteljo ter rekel: — Domnevam, da imate ve.'- kot tiso«'- vzrokov, da ve.* poznam 1 tedaj le pod imenom Kučiljo. Tudi jaz nočem bili nič drugega kot 1 Don Štefan Arečiza O tem s\a si oba ua jasnem. Najina skrivnost taora o>tati skrivnost. — Ne trenutek potrpile iu *akoj b«»ste izvedeli »e nekaj drugega — je odvrnil Kučiljo. — Poslikam vas a zahtevam, da *«• n«* poslužujete nikakih za-vratnosti. M: smo tukaj v »leželi. kjer ne manjka dreves, iu dobro < v.sl»*, da znam kaznovati izdajal?-«*. S tem j«- uamiiriiil Špance ua preteklost, ki j«- gotovo pokrivala skrivnostne dogodke. kaj*i li«*e batulita je naenkrat posinelo. — I »a, spominjam ju-, — je rekel. — «la ui hila vaša napaka. če 1. is«* ti t vivl ua «treve~u. M«>go«-e bi bilo velikti pametnejše. tii me < sfH>»itmli ua %taro r:»zža I j«-n je iu «"-e bi vas spomnil jaz nato. ila n.ste \ \ o^vi»r, da j«* poveril sie>luji pogl«*d. Kar s«« tiče vaših pretenj, si jh prihranit« za ljudi vaš«- vrst«- ter ne {»ozahite. da bo ostal med« mojimi prst ter vašim ootlaleem vedno nepremostljiv prostor. — Kdo ve? — j« animiral Kučiljo. ki pa je požrl sr«i. ki se j- dvignil V njem N-.to pa j«* z«»pet prieel z mirnim glasoui: Jaz .n*>em. mkak izdajalee. gospod Štefan in to. kar vam ho eem predlairati. je popolnoma f»o»ieno. — Jaz eujem. — Vi veste. — j** pričel Kučiljo, — vi veste. «la s«-m bil pred pai leti gambiisino < i*kalee zlata; iu vsle«! tega sein tmli prehodil de-i4*lo v vseh štirih smereh. Vi«le! ^me tudi, milosiljtv-i gospod. kar ni videlo še nik«lar prej«* nobene človeško oko. — In niste nices: r v/eli s seboj? — je rok«*l Špance z zaničlji vim izrezom. — Ne rogajte f)on štean. -r— je o«l vrnil Kučiljo slovesno. — V it let >eiu /lato žilo. ki j«- dosti (»opata, «ta dvigne njenega posest-. ntk& nad vse slučaj«* *reče. dosti (Migata, da zadosti najv«*čji pohlej i*i dosti bogata, da s<* kupi z njo eelo kraljestvo. Don S:Han ui mogel |»opo!tioma prikriti razburjenja, ki se ga je lotilo ob teh besedah, kajti t-* Ijes^le so odgovarjale želji, katero je gotovo gojil n« dnu svojega sr«-a. — Tako bogata. — je na«taljeval bamlit z razburjenim glasom. — da bi za njo zapisal svojo dušo vragu. ... — Vrag pač ni 'ako neumen, da bi tako visoko cenil dušo. ka 1 tero lahko dobi vedno zastonj. Kje pa ste razkrili to zlato jamo* Živet je gatab'ts'no. ki .i- bil slaven po «-eli Sonori. Imenovali m- je Mareos Areljaoos. Kazkrd je to bonaneo t odprto ležečo zlato, /•lo) z nekin drugim tovarišem skupaj. V trenutku, ko sta jo pri «">'la irkopa^Mi, so ju uapa«ili Imlijauei. Tovariš je bil ubit in Mar-«*os je ušel v spričo ti-aW- nevarnosii. Vračal se je ravno v domovino, ko sem m* seznanil z njim v Tuba«-. Tam mi je predlairal natlaljn«* ekspedieijo .i« ja/ sem sprejel, nakar sva o*lpot«»vala. Prišla sva v Vai d Oro /lato dolinot. Postranski zaslužek in male kmetije Piše dr. A. Gosar. QLA* NAHODA, 1*. AVG. 1313 Zdravilo za va* au-I MpV«/ cnlaiMbelMBiJt iwtT Wfi-Kxpclicr flfe^ aeprakoaljiv. \ Pazite na znak > S VI SIDRO. ■ . )\ Po vneli lekarnah W 35e in 85« ali pa p^ nrjpilite at F. AD. UCHTCK * CO, SUN Broadway. New York | POZDRAV. Pri odhodu v staro domovino, pozdravljamo vse prijatelje iu znane.- Sirom Amerike, kakor tudi 1 brata Franka ^mrekar. John Srekar. Frank Kuhel. Aloisi Praznik Matevž Kermetj. Had bi izvedel, kje je JOŽRF MUKNOVKi*. Doma je iz Znbič-pri liirski Bistrici na Not ran j-skeiu. Pr«-d tremi l«iti je bil ne-: !;.ie v "! .-x--isu. Prosim eenjenc rojake, če ki teri ve za njegov» naslov, da mi ga naznani, ali naj s« pa sam o«^lasi svoje uri . zetu: -'.isepij Si:er!j. Ii«>\ 51(1. -h.ffi.-M. Pa. Si I !*rosi;n »-enjene rojake v Z«lrn*.e nih državah, da i• i mi blagovolili na/.uauiti naslov JOŽEFA CKULAU. l>oma je iz Obnivega na Primorskem. Pre«!' 0. meseci <■«♦ .'»-"nahajal na Mabie \V x'n.. I a s.-d.ij al «la sc nahaja nekje v P»ir?b, Mich.. Ako Ka l ten rojakov ve. naj mi naznani. z-» kar Ihi»i. zelo hvaUrž«*n. ali naj se sam javi. — Joe Mezgec. IJ..K G5 Mabie, V. Va. i K; 19—8) Kje sc nahajajo trije brstje JA NKZ FIIANvK iu JOŽ K MFK-St: Doma so iz Male Strmu-e, »»'»••iua Sinarjeta na Dolenjskem. ! Podpisani si»m dobil pismo od očeta t«-h tleh sinov, ki bi rad* i/\ • «!«•! za njih naslove, kei ga sli i lo, Uako j * ž njimi. Pr--il len bdi vsi v t'lev« landu. <». j Ako kdo ve za njih naslov naj mi nlauovoli naznaniti, ali pa če » ka'eri i/iu.*tl njih bere la oelas. naj "»e »»t-m«' name in jaz mu Im-ii« -sponN-il. kaj v.iš ««č«- želi • hI vas. ali ui u pa .>u«uii pišete,, kje «la »i.* -- Jaef-b Martinček l:ti! \V. 1'>. St.. Chicago 111. ( n; —< > Rr l J.i i/v«»«l«t za svoja dva brata J« »II NA in KAllLKTA BAČ- VIK. don.a iz Ravne na Pdokali - /a «-nega slišim, da je nekje v (imalu. Nebr., in drugi je neUjc v lllin usii v'*njrue lejake pro-' - ui. ak«» kateri ve za njun tia-; i slov. da mi tja naznani, ker jima » . . . . imam ve; važnega poro-ati. ako pa sama ta «>gias čit::ta. naj s«* pa sa?na z«rlusita svojemu bratu Ivi-uis P.ač.lik 1121 F firt St. • ( levi lain!. Ohio. < lf»-Pt-S i »v lasi naj se MIHA K FX DA mi-p«» i^Hiklirii. Išče vra iije«;iiv loal Aiitmi Ketula be^uuee i/. Drežiii št. 4?>. Kobarid. Pri-, morsko, tin poroča, da jim je «b«m jeiručen, in prosi da se uaj (•tal -.»ksi. ker mu bo sporočit \ 11 • ■ v >< tiil dooia dalas: naj s.- na naslov: Mat v Froian S i anal St. Milwaukee, Wis. < X«S-19- -s) POZOR! POZOR!! Išč.-m-i ii."-i*«-lja £:t učiti »»nlbo oa pihala. Pr»*daost imaje premo-garji Z:i \vi nadalina pojasnili uaj vsaal-i piv' na- Toiif Kora-'«-lii« h. IJo\ 15H. Johnston City 111 (lii-18—S> Hada bi izvedela za" MARY P.AT1- 1 STA. omoženo RAJkOVTr. podoma.'-e Bl&žonova Micka, doma iz V- like. Uukovice pr: Ilirski l»istt i -ci. Prosim cenjene rojake, če kaV*ri ve za njen uasl«»v. «la mi ija naznani, ker ji imam por »vati več važnih re«'-i iz stare domovine, ali j»a če sama čila ta ogla«, naj s« mi oclasi. — Margareta Muh.t, 7lH I brile vie v* Ave., Kockdale. Joliet. JU. i io |8— Rad bi izved.-l za svojega brata A\*r«t\A in S. str«! KUIsTINo . \VKRTAl"'!«". Doma sta iz »iei!n p Jbrnta JOSKPHA FIN" tci im ie pop*Jsestre MARY FIX«" Oi»a sta doma izpod Žalostne g'»r«-. <>b"-iua Trebcljuo Kr:iiij-sli«; Pre«l nekaj teti se je uaha jal pope I brat v Coneniauarh. Pa., in papolsesfra se je nahnjah; pred ve* l«'ii nekje v NViseen-I sir.u. Rj«t b: jima spoi.»či! v«*.'-])«>•]robno.-: i :n z«-l«> važne novi--«.- iz starega kraja. Ako b*reta !e vi-sri •«». j• i prosim, da se mi < takoj zgladita ali pa če l.do i/ med .-v nje-iili rojakov ve za nju naslov, >e vljudno pr.isi. «la mi tia/.naui. -- Frank Matelko l'.«»\ Breezy Hill, Alulberiy, Kansas (15-111 - 8) PISMO JE PRI NAS /a liKRF.NKO PKRETINA o«l ' t-:aiiee p«-ret;u iz in z i J' »I I NA .l.VNi IC od Km ili j* iz star-u.« k laja. Oglasita sr naj na Mpla\ niš:\«» '"<;ia-a Nai »da . (S.-, 16—S) Rail tii izv-*d«d za naslov svojega prijat.-lja PETRA M i VI-A Pred nedclgo se je nahajal v L lev« laiidu. Ohio Prosim c en j rojake, >e kilo ve njegov naslov, naj sa iri naznani, ali naj s«- pa sriin oglasi — Jernej šl urni. I e1 \ V>S. Davis. \V Va 14 Hi —S) ad bi izvedel za sveje prijatelje, ker jiui imam nckuj važnega za sj»«>ročiti. in ti FRANK O Fin V, FRANK SAMLAH in TONY LIKOVIO. P ros: ni cenjene i««j:ik«'. ako kdo ve /.a nji!i naslov, da mi blagovoli naznaniti. ali a k > to sami čitajo, naj se mi oglasijo. — Frank Golob, lJox L'!, Kingston. \V. Va. (14 16-8) t«d bi izvedel za naslov svoje tete 11 KLENE FRAJ1.E, doma iz vasi Mešava, fara Za t i T-na na Dolenjskem Prosim erujene rojake. • kdo ve. da mi naznani, ali ua.i s«* pa sama javi. — .Mary Sever, P.o\ IM, Diamond vil le. XVyo « 14 IG— S i »a«l lii izvedel za svojega o«-eta Fli \ N K A SRE«*»0T D«mia je iz vasi Staraši-e na Notranjskem. Pred enim b-tom se je nahajal v Forbes Colo., kamor sem mu pisal dve pistui, pa sla obe nazaj prišli. Prosim cenjene roja-k«*. alin liateri ve za uj«-go\* naslov. naj mi naznani, nli naj se sam j.ivi svojemu sinu: Frani. sre»H>t b* i;;, »ux 8, Harberton. v»hki (14-10-8) Kje ve nahaja JOHN HARAOA' Ihnia jc iz Mirne na Dolenjskem Piomiu cenjene rejake če Uil-i ve dri mi naznani njegov nn>l-ni: ve" novosti \/. starega kraji, z.it » pl'Osi, da s^ javi. ali pa če kdo ve za njegov ;ia*l«'V. da ga neznani. — Jul in K uzde. 1T4~> K. P>. St., Kro«.k lyn. N V. (15-1S—Si Kje je mej brat FRANK Ml KLA^rr? Doma je iz ŠkoTji laike V Auieriki biva že kakil i:; let iu pred 6 leti je bival v Kast Palestine, Ohio. Nadali« iščem svojo sestrično IVAN* Ll'ZNAR, doma iz Dolenje vas pri Šknfji l.oki Pro.s:.in «•« njet.« rojake, če kdo v? za nj-i naslov «la ^a :ni naznani, ali naj se n: sama javita. — P&uline Miklav čič, liti E 2">. St., New York N. V. (14 16 Rad bi izvedel za naslov svoje se stre FRANČIŠKE M Al. K Nt'" KAR, doma iz vasi Podgora št 12, Stari trg pri Rakeku, a zda se nahaja nekje v Clevelandu Prosim cenjene rojake, če k d« ve ca nje naslov, da mi tra na znani, ee pa sama čita, naj se m javi. ker poročati ii imam neka. važm-ga iz. starega kraja. J.Ju ^»kerbec, II«ix 431. Thomas. XV Va. (ls-iu-s; Iš.-eni svaka ANTONA RFIAII P«h'» mače Svati«»v iz Nomkračin na Pr'iiioi skein Kakor sen: slišala. sc nahaja nekje v Tcsasu. Prosim cenjene rejake, če li'lo ve. «|a mi naznani ah naj se pa sam «»«;!a-i. ker mu imam p.it«i čati neka j j važnega iz dumovi-!»•- — Mrs Pauline SttŠik. '1411 Ko ing Ave . South t lii/ago, lil (14-16—*). NAPRODAJ IMAM FARMO. N.-ijlc;»š:i !e^a, 7"» a K rov za «»rat, *» akr»v li sa preiuug jtf oa farmi, za pliu dobim ietno p«»ztu*je pa šc več, hiša s 5 sobami, ? vodo v kult.i.ji. hlev t-i živino rh«,<44, za ptašiče za kokoši Jt. m li-XIti ••« vljev. Vse novo in piodant za piav nizko «*eno i«t podi lahkimi ptgnji, ali pa znmenjjini » hi^o ab loii v mestu; tudi avto in>»bil vzamem na račun — Ia-o-pold Prijatelj^ 142. Jate4»oro. Pa. (14-16—81 Želim iz v. Jeti za naslov ANTONA SEZAN. doma iz va*i Da.ie j»ri Starem tr«:u Pred dvema l«*to-ma sva bila-skupaj v Minncsoti iu potmi* s*-in slišal, da je s"l nc-ktfu v Michigan. Prosim, če k«l«> ve. da mi naznani, ali naj se pa sam javi — John skerbee. Box 4:»1, Thomas, W. Va. (1:1-13— VAŽNO ZA POTNIKE. Vse one rojaka, Id to namenjeni potovati v stari kraj, opozarjamo na odlok jugoslovanskega konzulata, da se sa nedoločen čas na bo-1 do izdajali potni listi aa Slovence in Hrvate. Zato naj ostanejo na tvojem mestu, dokler U odlok ne bo razveljavljen in bomo to objavili v Glas Naroda. Oni pas ki Imajo že jugoslovanski potni list, lahko potujejo, naj pa nas najprej vprašajo ta poj&fnila. I&ČEtt DOBRE DOOARJE. Imam dober les v Texas, ki loži visoko, dobra atudenioa voda, brez močvirja ali povodnji. Plačam najboljše cene in imam dela ta tri leta. Max Fleischer, 288 X*wlt ti, _Memphis, fwa._ Dr. Koler IM f — hm* Wa*er jlw N , tfel; S>T> nT■ ^..uJ^h Č SS i nTi.V"iS«? ifYlTw *»>*!>» i aa a ipa y "laJTiBa —J-SF X ■ Dr. LORENZjSl 644 Peon i HOTI ILOTlIliO (iL f •ovorsci zDiAwm ITCOOC iPBCUALUT f^flk IKM.Ln«A D. ■oftKZH ROUBsn ^^rnu8D0ip9nL »..Maja stroka Ja adravlioA)* aketelk ta krealflafl* liliwL Jm aaaa fa adravtas mad U M ter Imb dkmšnjm v va* tnlimlfc m aaatl vala bataaaa, da vas eadravtas In .....aa aoi In Ntidi ■totžlk^— prtdafcU j^uijit au^ Rajajo pri adravljaajn moških Im aaeavte aaatnvtjaa trt, maanlja ta Iko »a W*m, 1 eilBMl. e^akeloat. bol—I t Mknrjn. ladleak, JattakTkMn m iTTiiirnT ym >naia e« a an rT»Trif*Tit^JTi.ulTlTijiL* .'T*^ImSUŽ tU* S'Sw*' Dr. LORENZ, 644 P«m iw, PKfcg|, h. j uiti ni treba, «la bi se poljedelec lotil polev svoje stroke iie k-ike^a|* povsem različnega posla. Treba jc! I«*, da zna svoje poljedelstvo prav J urediti, zlasti jia da zna svoje pri-tj ilelke tako izrabiti, da jih kar dražje proda. Ponekod nudi tndii' lujski priniet ugodno priliko • dober zaslužek, ki naj izpolni :o t j manjuljaj pri poljedelstvu. j' Mnog«? j.- krajev kjer so z« pr I naravi dani |Migoji za dober razvoji me ali drug* obrti oziroma hulii--iiije Marsikje je taka o' it že' vpeljana, trebalo bi jo le zboljšati! in ;»««v/digniti Kj«*r pa dosedaj' ni take obr i in tudi lic drugih! pr««!p..guj--v za prim; ren *'!>u-( stranski * zaslužek malih pc^i nik.iv '.nii norj.v« ti ua- ii..v.» ustvariti Kavno ^edaj pri r.as to ne bi biiu tako zelo težko, k«*r sc r«!j pro-j sit-in š«* zi* znatno število naših »■•• ,ak«»v ki se tiodo iz tujine vrnili v svojo domovino Nnše agrsr-u.« vprašanje moramo presojati tudi > st:il;š'.i notranje kobniza-eije. k« r ga bomo eJimi s tega \i iliKaLa:*, «ln b«»«lo imeli tisti, 'ki iMido d« bili košček naš«- /emljej v «\oj«i lasi. na nji :u«ii trajen! |(.liNliimk, «la jim i»e ho treba be ! /:iii v mes»«. ali tujino. Zato pa je z -pet nujno jK.treblio da se i^tn-ča>iio. kakor bi nastajali p«» de »/cii majr.ii: kmečki d-miov*. ustvari p«» v-eh teh krajih piimerna prilika za zaslužek, ki 1» i uado-mestil on*., česar j>osestvo samo |-»a *-ebi ne m«'re !i iu iž:*uin^!. h pravic na 7' oilji^eii. mar več m* m >ra raz-t **_'niti tudi na ost i'a važna go-s(HMiaisUa vpiašanjn. ki so ž njo v o-ki zv«-zi I.** o«l ist«s-asne re-'s'vf \«eh ieh vprašanj sn.emo pri čak.«vati z.;'elj«':ii u-jn-h. . . Obratno ravnateljstvo južne železnice bo v Ljubljani. _ i « i Upravni svet južne železnice je po predlogu ravnatelja generalne »lirekcije »Ir. Falla sklenil, da se |v Ljubljani vstanovi ravnateljstvo južne žele^ni«-e za Jugosb:- vijo. j K j- sc o.-i I taja ANTON Al. K TEL.' Prosim, če kd«« ve. tla mi ; li i/naiii. al. naj s- pa sam '««la-sl. ker iqia pri meni pismo iz sta- jrega kraja; A lo vsili s Krašovee, i l:«*x Wintondale. I*a. j (1J.I4AK—S) POZOR, DEKLETA! Mladenič Slovenec, star ?*• K t. i/u«*r«-;. mam. Naslov: Slovenec, c o ;OUs Narutli S2 Cortlandt Str.-et,' j New York, X Y. (I6 1J —«)] j- OGLAS i Kojake. spadajoče k naši far i j sv Srea v llarbcrtouu, Ohio in okolici, s«» vabi, da se vdeležijo farne sej« dne 24 avgusta 1939 ob 2 uri popoldn*. Seja bo v cerkve .lii dvoratni na 207 Center St. Za »sklepati ao važne stvari glede naše i fare Za odb«ir. Anton Okolish 22:1 M«e>re St. Rarbert«»n. Ohio. __(16 1 V—S)_ ROJAKI. VAROdAJTE SE VA "eraški položaj, v ka-,d ter. in živijo naši mali " kmetje \_n kajžarji in bajtarji t*e si »'ap«nlaiske razmere tako. «i.i živi t« s udobno bi« z prcvelikeea truda . » - * " m skrbi. Ako bi takoj ali tudi t*-k*M»i j • •eiiaj lei razdelili vs:i posest va. ki <»> prevelika, da bi jih mogla po- y s.Mit-zna sredi-jevelika družina ^a- ' »na olklcUn, na manjee kmetije, ki . ,Li .d*-ivjir;al? t« mu povoju diu t:eua jm ne bi zanje ničesar storili.j I i bila v najkrajšem času cela de-ž« ia pos« ljena z reveži, ki ne bi 1 im« li doma obstanka, ki hi morali \ uitvič pjpustili košček zemlje, ki. ua sedaj -lobili, ter iti s trebil-! L. m za kmhoiu. S tcm pa ui rečeno, da so raz- c ki govorijo res to. da dobi;f k.Jikc*- t!iogo«-e vsakdo, ki se p«- T «"a. ali bi se rad pegaj«' uspehi intenzivnega .j •i:ilokmetijskega poljedclsi'.a iz- , »i. Ik«»v velikih kmetij, ki se mr.-'f i. ir. !e ekstenzivno oh«le|ovati.(; \ o ti razb-gi držijo brez dvoma, 3 n pačtio je le. če se izteče v;»raša-'; : n ie najprimitivnejši obliki p«»lje (; »lelstva iz kumpU'ts;! vseh ostalih , , vprašanj, -ki tn^ej«! 9*»spodai- j s'v-«ai življenju p,jl.:e*lcl«*ev. na,, ;> »."-iio jc. če "se ;»rcinti. j»a je izmel.. i-!i vprašsiiij najvažnejše ono. kiji • - t ie«* lakozvaiiega "».stranske I •-a /adiuk-i* . I'e»a -seill s- v svojih člankih':, «: —j- p;irkr.it •i?ies:uiki. ki ottolelujejV, fv-jo zemljo s tujimi delavnimi , i.t««čiiii. katere j*i iščejo izven ""e-'i /«»in- drugod primerni zaslužek.t, n pa mali kmet j«; v zelo r-idjvtt- J nih krajih, kjer si z nekaj meseč- , •!:ini delom pridelajo dovolj, da morejo od tega celo lete živeti , povsod Jriiuod ;ia je nujno po-,: t'tbno, da si p'Hščejo mali kmetje i ij.^i r j i in bajtarji, pol.-g poli«-j d- lstva v »tregem j>om«*nu be^cnJej n kak dt Kg vir dohodkov Takih vi^v postrauskih dohod-i ^ ->«»v jc eeki vrsta; ka'iri izmed! njih pa je v p«'edinem slučaju naj-! pi tuieru**ja:. to ie odvisno od ira-' j-.nih naravnih, gospodarskih in ti;.ti kn 'iiniili razmer. V okolici uiest, kjer :ii industrijskih krajev,!, 1 zadostuje mnogokrat, če mali po-j -e*; nik svcj> zemljo kar najbolj '. intenzivno, ali bolje, vrtnarsko .'-dela icc proda ja 41 vo je pridelke na trti« v mesiu. Drug*hI je u^od-ua prilika za iz«oz sadja, mlečnih , izdelkov, perutnine, jajc in dru- i .'Sik živil V nak tek aluiajik torej i ^ Saši-,,' — Moj ltogf — je zakričal Kueiljo. — če je vi«lel človek te zla-j t«- kejM* blesteti v s«i;nen! Nesr«s-a pa je hotela, da sva ino&la na-r.ili le svoje «n'-i. Tu«lt midva sva morala b«-žati in le jaz s«-m se vrnil.... 1'lioci Ar»-| jano-' Ja* j»a.... ze|«» obžaloval.... Ilobro. To skrivnos* zlate .Inline lotčem prislati vam. — PrfNl.it i meti' ' Iu k«bt mi jamči za vaštal«». «la Im svoje ostale dni lahko preživel v razkošju. kj»/\«-ii «-et»r nt m«ij«« skrivnost zatitevam še de celino plena kol nacrsalo ra v«!»lv«. Tako vas razi.tueui. In kak«« %isr»ka je t-^na vaše<«ra razkritja* Malenkost Desetina, kal *ro mi IhisIc dovolili, mi bo zadostovala ker se pač ne morem >aiii polastili teb liogastev. Yaša visokost mi l*o lutli :/:ilarala j»ets?o pijaslr«»v, kak«»rhilro prit-m-ui f* svojim |>oslon« llolj ste pj«notni kot seia mislil. je odvrnil Arečiza. —* Velja. -- Petno ptjastrov in deseti del plena. — In naj je še tako velik? — Naj J« s«- tako velik. SfsJjj imate mojo l»ese«to ter vam ne profrfaja nie 'lni?r<». k«» oHsorariti na nekaj mojih vprašanj. Ali *e naluija ta dolina i*a ;»oii. |mi kateri tw> šla ek*.|tedieija f Dolina leži o'i«tran Tnba«*a in ker se ho napotila ekspedieija o-! zadnjeiaifnovaneg 1 kraja, vam ne bo treba izpremeniti svojih načrtov. Dob*~» Vi -ie videli to dolino s svojimi lastnimi očmi? Videl M-m j«, a —je nis4tn m«»ge! dotakniti. Videl sem jo ter škrip-%1 pri l--ni z /.ohmt k«»t pmkleti. ki uslttla skoči plamen ;>ekla pokrajino paradiža — j* rekel Kueiljo. kojega cela zuna. njc*»t je kazala »mle< ino varan etra pohle{ia. Arečiza »« lahke č-i*l na človeškem obrazu tajna čustva srca l«-r nehal i-koj «(v.»«*ut> « otlkritosis-no^ti Kučilja. Vzel je iz u»-njate vreče večje št-vilo zlatnikov ter jih izročil Ktn-ilji. Slednji" je denar preštel ter tekel nato: — Priv/m( pri križu, tla hočem govoriti resnico in nič dru jrepr kot či«,tn r -sii»«-o. Po de>-e*ih dnevnih marših oust ran Tuba-ea. v fcevero*ap*dni smeri. bf*ta«» dospeli do vznožja neke gorske -eri*e. To v«-rsko verigo je lahko s|ioznati. kajti gosta megla jo obflaja noč :n dan. Majhen poiok leče ob leh gričih, ki slede drug droyreinu in temu (Hitoko moramo sletliti navzgor do izliva neice-ga drugega (mloka Na točki, kjer prideta oba potoka skupaj ter (varita jezik, se dviga preeej strm grič. ua kojega vrhuncu stoji ftrohiiec nekega apn^kega glavarja, t e me ne bo več tam, boste lahko to gndiiiče »poznali po čmlnih okraskih, vsle«l katerih se razlikuje od vaeh drugih. Ob vznožju griča se razprotira neko je- I zero in oh sirani «e vije odu dolina. To je dolina zlata, kamor je d*«£evnica »pravila neizmerne zaklade. — Celo pot je kaj lahko razumeti, — je rekel Arečiza. — A t«*žko zasb-dovati. — je odvrnil Knčiljo. — Puste stepe, skoai katere moramo jahati, niso najmanjša ovira. Indijanske tol-3*e hitijo oh vsakem času skozi te »tepe. O rob enega njik glavarjev, katerega easte nad vse mer«*, je stalni eilj njih romanj in na -akem ao presenetili Areljanoaa in mene. — Ali ni ta Ardjanos. _ je rekel ^panee. — zaupal svoje ik:ivnwti tudi kakemu drugemu? gHi