POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VEČERNI 1 Leto XIII. | Štev. 51 TELEFON. UREDNIŠTVA 25-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, petek 3. marca 1939 NAROČNINA NA MESEC. Prejemati e opravi ali po poiti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din, tujina 25.— din Cena din 1 — Novi papež Pij XII. Sinoči je bil izvoljen za vrhovnega poglavarja katoliške cerkve dosedanji vatikanski državni tajnik kardinal Eugenio Pacelli, ki si je nadel ime Pij XII. — Novi papež pomeni nadaljevanje nadstrankarske, nepristranske in mirovne smeri Vatikana — Odmevi izvolitev v svetu Zapiski RIM, 3. marca. Točno po 24 urah konklava so v njem zbrani kardinali z dve-tretjinsko večino izvolili za novega papeža dosedanjega kardinala državnega tajnika dr. Eugenia Pacellija, ki je privzel kot papež ime Pij XII. To je bil od leta 1621., ko je bil izvoljen tedanji papež Gregor XV., najkrajši konklave. Izvolitev novega papeža, ki je bila zaključena s tretjim glasovanjem, je oznanil ob 18.06 najprej beli dim nad Sikstinsko kapelo, nato ie pa zvočnik oznanil v stotisočih na Trgu sv. Petra zbranim vernikom* da je bil izvoljen kardinal Pacelli, Pij XII., in sicer prav na svoj 63. rojstni dan. Po objavi je prišel novi papež na balkon cerkve sv. Petra, od koder je ob 18.20 podelil mestu in svetu svoj prvi papeški blagoslov. Množice so sprejele Izvolitev novega papeža z nepopisnim navdušenjem, ki se je naglo razširilo po vsem Rimu, dočim je radio razglasil vest vsemu svetu. OSEBNOST NOVEGA PAPEŽA Eugenio Pacel s Rimu v ple miški rodbini. Njegov ode je bil posvetni dekan papeževe konzistorialne advokature in . tal(0 ta prišel mladi Eugenio že takoj v najtesnejši stik z Vatikanom, kakor vsi njegovi predniki. Gimnazijo in bogoslovje je študiral v Rimu iti postal 2. aprila 1. 1899. posvečen /:‘L duhovnika, tako da bo letos slavit že 40-letnlco mašniškega posvečenja. Dne 8. februarja 1. 1901. je bil dodeljen Kongregaciji za izredne cerkvene zadeve, star komaj 25 let. S 27. letom je postal profesor cerkvenega prava v rimskem bogoslovju, nato pa za profesorja za cerkveno diplomacijo na visoki šoli »Pontl-ficia Accademia dei Nobili Eccltsiasticl«. Dne 6. marca I. 1911. je postal podtajnik 'n 20, junija 1. 1912. tajnik v Kongregaciji za izredne zadeve, a medtem je bil ‘udi že papežev hišni prelat. L. 1917. je bil poslan prelat Pacelli za nuncija v Mo-nakovo. Istega leta je bil posvečen v škofa. L. 1925. je postal Pacelli nuncij v Berlinu. Ko se je državni tajnik kardinal Gasparrl dne 12. januarja I. 1930. zaradi bolezni umaknil s svojega mesta, je pa-P®ž Pij XI. imenoval kardinala Pacellija za njegovega naslednika. V tem svojstvu le kardinal Pacelli zastopal papeža tudi godraZnil1 ev,iaris(i£n'b kongresih in dru- POMEN IZVOLITVE PACELLIJA Izvolitev kardinala Pacellija za pape-ohranitev kontinuitete v smeri Vatikana, ki jo je zastopal njegov prednik papež Pij xi. Novi papež je že doslej močno vplival na to smer in je znan zlasti kot odločen bojevnik za mir in člo-večanstvo. Njegova izvolitev pomeni zato za vse, ki so se bali drugačne rešitve vprašanja nasledstva Pija XI. veliko-olaj-sanje in zadoščenje. Ta Izvolitev je pa zanimiva tudi zato. ker sa doslej sploh Se ni zgodilo, da bi bil vatikanski državni tajnik Izvoljen za papeža. Dasl je vo-litev v konklavu tajnost, ki je kardinali no smejo Izdati, se vendar domneva, da so bili odločilni za Pacellllevo izvolitev neilalijanski kardinali, ki so se uprli raznim namigavanjem s fašistične strani, ki ie upala na drugačen izid konklava. Kot kandidati za mesto novega državnega latnika se imenujejo sedal Lulggi Maglio-Erederico Celestini In še nekateri njegove najtoplejše simpatije Riu de Ja-neiru in vsej Braziliji. To je vzbudilo je bil rojen °krornno pozornost po vsej Južni in tudi ’ marca I. I87'6 Severni Ameriki. Za ogromno večino ka- V Rimu v ple- toližanov in človeštva pomeni ta izvoli- tev najsrečnejšo rešitev. CITTA Dl VATICANO, 3. marca. V dobro poučenih krogih se vedno pogosteje imenuje ime apostolskega nuncija v Parizu, kardinala MargeUonija, za nasled nika kardinala Pacellija v svojstvu va tikanskega državnega tajnika. ODMEV V ITALIJI IN NEMČIJI RIM, 3. marca. Fašistični tisk je sprejel Izvolitev novega papeža večinoma s posebnimi Izdajami. Veiidar italijanski listi še niso objavili nobenih komentarjev, naglašaio le, da ta izvolitev no pomeni nobeno presenečenje, ker je bila izvolitev kardinala Pacellija itak že v zraku. BERLIN, 3. marca. Nemški listi objavljajo vest o izvolitvi kardinala Pacellija za papeža Pija XII. le v kratkih brzojavkah in brez vseh komentarjev. »Deutsche Aligemeine Zeltung« je še pred dnevi Izključevala možnost izvolitve kardinala Pacellija, ker da bi pomenila taka odločitev revolucijo v dosedanji konklavni praksi. Zato ie prišla vest za Nemčijo toliko bolj nepričakovano, ker so še dobro v spominu tudi svoje-časni ostri nemški napadi na sedanjega novega papeža. Kakor znano, je bil kon- kordat med Vatikanom in Nemčijo sklenjen na njegovo iniciativo. BERLIN, 3. marca. Reuter. Nemški tisk ne krije neprijetnega začudenja, da ie bil izvoljen za papeža vprav kardinal Pacelli, ki je znan v krogih nacionalsocialistične stranke kot neizprosen nasprotnik njenih idej. ODMEVI DRUGOD ŽENEVA, 3. marca. V krogih Zveze narodov pozdravljajo izvolitev kardinala Pacellija za novega papeža s posebnim navdušenjem in zadoščenjem. Novi pa-P6ž je poosebljenje ideje ženevske mirovne ustanove glede mednarodnega so delovanja in enakopravnosti. PARIZ, 3. marca. Vest o srečni izbiri novega papeža je izzvala po vsej Franciji veliko navdušenje. Smernice, ki jih zastopajo francoska svetna in cerkvena oblastva, so identične z onimi, ki jih predstavlja papež Pij XII. LONDON, 3. marca. Dasi je v Angliji ie 2 milijona katoličanov, vendar vsa država pozdravlja v izvolitvi novega papeža zmago mirovne ideje. ZADOVOLJSTVO V AMERIKI WASHlNGTON. 3. marca. Vest o izvolitvi kardinala Pacellija za papeža Pija XII. ie izzvala po vsej Severni Ameriki veliko veselje. Njegova osebnost In izbe-ra Imena Pij XII. jamči za nadaljevanje nadstrankarske in nestrankarske politike papežev Pija X. i„ Pjja XI.. kar se je opazilo zJastj pri odklonitvi raznih teorij s strani Cerkve. Ameriško javno mnenje je prepričano, da se bo sedaj nadaljeval £p,°r c6fkve proti novemu poganstvu Berlina. Ne samo katoličani, vsi prebivalci Amerike se z veseljem spominjajo Obiska sedanjega papeža pred dvema le-,?ma \ Združenih državah, kjer je bil tudi gost prezldenta Roosevelta. Amerika upa, da je sedaj napočil ugoden čas, da se obnove stiki med Vatikanom in USA, ki so ze od L 1848. prekinjeni. Hore-Belfsha Sir Leslie Ho-re-Belisha je angleški vojni minister od leta 1937. Po poreklu je iz stare židovske rodbine iz Tangeria v Severni Afriki. (Najprej je bil advokat, nato Maršal Petain francoski veleposlanik v Burgosu FRANCOSKA VLADA JE IMENOVALA VČERAJ ZA SVOIEGA VELEPOSI ANIKA V BURGOSU MAR ALA PETAINA. VSA NACIONALISTIČNAŠPANIJA Ie č^I POČAŠČENO PARIZ, 3. marca. Francoska vlada je imenovala včeraj slavnega 82 letnega maršala Pčtaina za francoskega veleposlanika v Španiji. To imenovanje je izzvalo v francoskih političnih krogih veliko zadovoljstvo. V Franciji sovražnih krogov pa zavist, ker je znano, da je fran coska vlada z imenovanjem maršala Pč-taina storila mojstrsko potezo. General Franco je namreč bil skupaj s svojim zunanjim ministrom generalom Jordano vojni tovariš maršala Pčtaina, ki se je boril po vojni proti rifskim Kabilom pod vodstvom Abd-el-Krima. Pozneje pa je bil maršal Pčtain profesor generaia Franca na pariški višji šoli vojaške akademije. Bistvo francoske poteze leži v imenova- skim problemom je sprejel Bonnet še več drugih uglednih osebnost* in z njimi kon-feriral. BURGOS, 3. marca. Vest, da. pošilja Francija za svojega prvega veleposlanika v Burgos enega svojih najslavnejših vojakov, je vzbudila v nacionalistični Španiji vidno veselje. Vsa Španija se čuti s tem počaščeno. Dobro je vsem poznana vloga, ki jo je imel sivolasi maršal Pčtain v svetovni vojni. Razen tega vežejo Španijo nanj globoke simpatije, saj je sodeloval s Špansko vojsko pri bojih v Maroku proti rifskim Kabilom. Prav tako pa pozdrav Ijajo tu tudi imenovanje M. Rocharda za veleposlanikovega pomočnika. nju vojaka za veleposlanika in celo voja- SMRT SLAVNEGA EGIPTOLOGA ka, ki je francoski narodni junak. Tako? l ONDOM -i , po imenovanju je imel maršal Pčtain z Carter, znani egiptolog ki' je /"lSžTod drunL Prvi akt. ki )e novi papež sto- j zunanjim ministrom Bonnetom daljšo . kril Tutankhamnov grob in s tcm naivečii rit. le bilo njegovo naročilo juznoamerl-1 konferenco. Svoje novo mesto bo zavzel zaklad starega Egipta Carter ie deloval kardinalu Coppellu, naj sporoči maršal prihodnji teden. V zvezi s Špan-1 40 let pri izkopavanju' egfptovskih staHn. i pa od 1. 1923. narodni poslanec. Študiral je tudi v Franciji in Nemčiji. L. 1931. je postal parlamentarni tajnik trgovinskega odbora, 1. 1934. do 1937. pa je bil minister za ^ promet. Hore-Belisha igra posebno važno vlogo, odkar se je Velika Britanija po lanskem Monakovem odločila, da se oboroži do take višine, kakor ni bila doslej še nikoli. Vsa skrb za to oborožitev na kopnem sloni na njegovih ramenih. V sredo je podal v spodnji zbornici prvo poročilo o sedanjem položaju angleške suhozemske vojske, iz katerega smo iz-vedeli, da ima Anglija sedaj 466.000 mož. Italija In Nemčija si že konkurirata »Times« prinašajo vest, po kateri si interesi obeh (osnih) moči v Španiji močno hodijo navzkriž. Tako je Nemčija lani Italiji pred nosom v Španiji pokupila ves baker. Obratno pa je Italija lani pograbila zase ves pridelek vohte. Nemčija je zopet pokupila ves španski pirit, tako da je Italija ostala brez njega. Kar pa jc se dalekosežnejše: Nemčija od lani krije skoro vse potrebe po južnem sadju, vi-"u“! žI!vela srebru v Španiji in ne več v Italiji. Prav tako pa uvaža tudi plutovino, in sicer iz andaluzijskih nasadov, dočim je doslej bila glavni dobavljalec plutovi-lie za zamaške in dr. Italija. Ker zavzema ta razvoj konkurence čedalje ostrejše oblike, si je morala Italija poiskati hrbtno kritje pri največji politični nasprotnici — Sovjetski Rusiji, s katero je pravkar podpisala novo trgovinsko pogodbo, po kateri se bo obseg medsebojne trgovine podeseteril... Ako si prikličemo v spomin da je tudi Poljska nedavno sklenila s Sovjetsko Rusijo podobno pogodbo, vidimo, da korakata Italija in Poljska v nekih področjih vzporedno. Za kolonije 25 SeJ miru? Daily Express« je zvedel v krogih, stoječih v ozkih stikih s kancelariem Hitlerjem, da se Hitler posvetuje o sklenitvi 35 letne nenapadalne pogodbe z evropskimi velesilami in sporazuma o omejitvi oboroževanja, vštevši letalsko pogodbo, za dobo 25 let pod naslednjimi Pogoji: L Da Francija in Anglija prekličeta »laž« o krivdi za svetovno vojno, ki jo obsega versajska mirovna pogodba, 2. Priznanje pravic Nemčije do kolonij kot izvora njenih surovin, in 3. Sklicanje konference o omejitvi oboroževanja. — Vendar v Londonu tej vesti imenovanega lista ne pripisujejo popolne gotovosti, kajti »Daily Express« je že večkrat izrazil podobne želje nekaterih angleških krogov. Angleški ..ultimat" mladini »Evening Standard« pravi, da pripravlja vlada »ultimat« mladim možem, ki so brez zaposlitve in dobivajo podporo nezaposlenih. Vlada jim bo zagrozila, da jim bo vzela podporo, čc se ne udeležijo telesnovzgojnih vaj. Te vaje ne bodo vojaškega značaja, čeprav je načrt te telesne vzgoje nastal iz potrebe narodne obrambe. To pomeni velik prelom z dosedanjimi angleškimi tradicijami, ker s tem izvaja na Svoje državljane pritisk in jih omejuje v njihovi osebni svobodi. Po »Evening Standardu« ne bo trajalo dolgo. ko bo ta načrt za »ultimat« objavljen v spodnji zbornici. Francija in Jugoslavija MARŠAL FRANCHET D’ESPEREY O NE PORUŠLJ1VEM PRIJATELJSTVU MED FRANCIJO IN JUGOSLAVIJO. Maribor, 3. marca. Kdor zasleduje razvoj mednarodne politike, je mogel že pred tedni ugotoviti, da se je vzdušje, ki je leglo na Evropo lani poleti in v jeseni, v marsičem temeljito spremenilo in se še stalno spreminja. Dočim je po češko-slovaški tragediji bilo videti, da je napočil čas absolutne nadvlade totalitarnih držav, ki bo potisnil velike demokracije še bolj v defenzivo, opažamo zadnje tedne, da je -duh Monakovega« izginil in ga je zamenjala nova samozavest demokracij. Nemški in italijanski listi so te dni sami priznali, da smo od Monakovega že zelo daleč. Odločne izjave francoskega zunanjega ministra Bonneta, angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina, angleškega zunanjega ministra Haliraxa, ameriškega prezidenta Roosevelta in še nekaterih zahodnih državnikov so nam povedale, da smo stopili v mednarodni politiki na novo pot. »Nikoli več (Monakovega. nikoli več ponižanja!« To je klic, ki se oglaša istočasno in z isto samozavestno odločnostjo iz Pariza, Londona in VVashingtona. Ta klic spremlja ogromno, naravnost fantastično oboroževanje Francije, Velike Britanije in Združenih držav Severne Amerike, katerim se pridružuje sedaj še sovjetska Rusija. To oboroževanje presega vse mere, ki smo jih doslej poznali in nobenega dvoma ni, da ga nobena druga skupina držav na svetu ne bo mogla prekositi. Kdor bo še stavil kake zahteve, ne bo mogel računati več z mirno in brezpogojno kapitulacijo. Take zahteve se bodo dale poslej uresničiti samo z orožjem, toda angleški minister Boton je te dni dejal, da bi bila vojna v sedanjih razmerah za napadalca blaznost, ker mora vnaprej vedeti, da bo račun zanjo plačal on. Res je sicer, da se tudi še sedaj oglašajo glasovi, ki groze z orožjem, toda ti glasovi postajajo bolj in bolj redki in manj glasni, kakor so bili lani. Tudi razne aspiracije in zahteve se ne postavljajo več tako naglo in nepremišljeno. — Zadevne napovedi se ne uresničujejo, ali pa se neprenehoma odlagajo na poznejši čas. Toda ta poznejši čas bo gotovo še neugodnejši, kakor je sedanji. Mimo tega opažamo spremembo sape tudi pri mnogih srednjih in manjših državah ter pre-orientacijo v mišljenju širokih ljudskih množic. Psihoza, ki je zajela te množice lani po Monakovem, kar vidno izginja in s tem tudi oni nervozni nemir, ki ie bil tedaj tako značilen. Misli postajajo urejenejše, bolj trezne in kritične. Lani v jeseni se je zdelo, kakor da smo zašli v sredo ogromnega veletoka, ki drvi dalje in se mu nobena sila ne more več zoperstaviti. Nihče ni vedel, kaj vse bo podrl in do kod bo segel. Njegovo bobnenje je preglušilo vse trezne klice. Zdaj pa že zopet vemo, da so vsaki stvari postavljene meje in da se viharji unesejo cesto prav tedaj, kadar so najsilovitejši. Češko-Slovaška je bila po vsej verjetnosti zadnja, nad katero se je vihar zanesel in jo podrobil, da id postala okrnjena. In prav to njeno tragedijo morda še stopnjuje. Toda ta tragedija ni bila zaman. Brez nje se položaj v mednarodni politiki še ne bi bil spremenil. Le ona ie rodila novo dobo, in tako se bo morala Evropa nekoč prav ČSR zahvaliti, da jo je obvarovala pred pogubo, ki ji je grozila, obvarovala za ceno lastne žrtve. Spremenjeni položaj pa ustvarja celo vrsto zanimivih vprašanj, na katere bo morala odgovoriti že najbližja bodočnost. Ta vprašanja nastajajo v totalitarnih državah, v njihovi neizogibno nujni potrebi po stalni dinamiki. Kam bodo te države obrnile svojo dinamiko, ako jim bo razvoj razmer zaprl ventile, ki so si jih ustvarile najlažje v zunanji politiki? Ali bodo tvegale eksplozijo? Normalnemu razumu se ta misel upira. Ako pa ne bodo tvegale eksplozije, se bodo pojavile prav tako usodne nevarnosti pojemanja dinamike v položaj statike, ki si je pri njih zopet ne moremo zamisliti, ako nočemo računati z možnostjo najtemeljitejše preorientacije, ki bi pomenila kompromisno izenačevanje totalitarizma z demokracijo. Bivši francoski ministr&ki predsednik Flandin se je odločil za to vero, ko je te dni na nekem zborovanju, v Marseilleu dejal: >Ce bi se mogel spuščati v prerokovanja« bi dejal, da. se- bo 1. 1939. mir. PARIZ, 3. marca. Na medicinski fakulteti je bila včeraj prisrčna jugoslovansko-francoska slavnost. V imenu Francije je pozdravil 120 jugoslovanskih zdravnikov vojvoda jugoslovanske vojske, maršal Franchet' D’Esperey. V svojem govoru je naglasil, da sta srbska in jugoslovanska divizija s prebojem solunske fronte zadali prvi smrtni udarec Hindenburgovim LONDON, 3. marca. Včeraj se je ves dan nadaljevala debata o zaščiti civilnega prebivalstva pred letalskimi napadi. Na govore mnogoštevilnih poslancev je minister za narodno obrambo poudaril, da je za prvo silo na razpolago po bolnišnicah nad četrt milijona postelj. Za hitro izpraz njenje ladij iz 45 angleških luk je tudi poskrbljeno. Med razpravo o brezposel- LONDON, 3. marca. Ministrski predsednik Chamberlain je sprejel včeraj židovsko delegacijo palestinske konference pod vodstvom dr. VVeizmanna, ki mu je obrazložila in utemeljila židovsko odklonilno stališče nasproti angleškim načrtom. Sklenjeno je bilo, da se ustanovi za preureditev teh vprašanj ožji pododbor, ki se bo sešel danes k prvi seji. Danes popoldne bo vlada nadaljevala pogajanja z zastopniki Židov in Arabcev. Pogajanja ^ z Arabci potekajo ugodno, Židje pa svojega stališča še niso spremenili in se ne morejo sprijazniti z usodo, ki se jim v konsolidiral, če bo nad ideološko politiko rasizma, fašizma, antirasizma in antifašizma zavladala politika mednarodnih trgovinskih in kreditnih sporazumov. Sveta ni mogoče preurediti z doktrinami, temveč s plugom in strojem. Edina rešitev Evrope pred smrtjo je v tem, da se najde kompromis med nasprotnimi ideolo gijami, ki bo omogočil pomirjgnje.« armadam na zapadni fronti. »Naše zavezništvo, preizkušeno na solunski fronti, bo obstajalo ne glede na to, ali je v svetu mir ali vojna. Izkazalo se bo vselej, če pridejo še tako temni časi!« je zaključil maršal. Svečanosti so se udeležili dekani in profesorji fakultete ter številni pariški odličniki. nosti je udrlo v dvorano 100 brezposelnih, se vleglo na tla in zahtevalo dela. Policija jih je hitro pregnala. LONDON, 3. marca. Včeraj je parlament sprejel preračun vojnega letalstva v izmeri 52 milijard dinarjev. Letalsko osebje se je v primeri z lanskim letom pomnožilo za 22.000 mož. Palestini pripravlja. LONDON, 3. marca. Angleška vojska je včeraj pokazala Arabcem, ki se udeležujejo palestinske konference, najnovejša bojna letala s poleti posamič in v skupinah. Predvajanje se je vršilo na letališču v North Holdu, ki je bilo strogo zastraženo pred nepoklicanimi. Posebno je impo-nirala Arabcem brzina letal tipa »Spitfi-re« in »Huricane«. Vratolomne vaje je izvajal najboljši angleški pilot kapetan Do-naldson. Na Arabce je napravila revija letal močan vtis. Ta izhod bi ostal še edmi, ki bi se lahko dosegel brez eksplozije na eni in brez nevarnosti notranjega zloma na drugi strani za tiste, ki se jim pot še lani neomejenega dinamizma zapira. Ali pa bodo dovolj pošteni, da bodo na to pot stopili tudi za ceno izgube dosedanje vsemogočnosti in napihovanja? -r. Pogajanja med Francijo in Italijo LONDON, 3. marca. »Star« poroča senzacionalno vest, da so se med Francijo in Italijo že pričela diplomatska pogajanja za ureditev vseh medsebojnih nesoglasij. Italija je baje opustila vse teritorialne aspiracije in hoče Ie zaščito Italijanov v Tuniziji, prosto luko v Džibu-tiju in soudeležbo v Suezu. Mussolini Je baje tudi sploh opustil svojo namero, da bi javno spregovoril o italijanskih aspiracijah. To vest je pa treba sprejeti z rezervo. Franco zahfeva odhod Italijanov LONDON, 3. marca. »Daily Mail« poroča iz Burgosa, da je general Franco po popc'noma zanesljivih informacijah posla! vrhovnega poveljnika italijanskih prostovoljcev, generala Gambaro v Rim z nalogo, da pripravi Mussolinija k takojšnjemu odpoklicu vseh italijanskih čet iz nacionalistične Španije. Vpoklic 359.G00 mož v RIM, 3. marca. Italija je nenadoma vpoklicala nadaljnjih 350.000 mož pod orežje. Izf^dni ukrep utemeljujejo z dejstvom, da je rekrutni letnik 1918 zaradi pičlih rojstev med voino izredno šibak. Zato ga hočejo izpopolniti z letniki 1915 in 1916. kolikor še niso služili, ter s prvim« štirimi meseci letnika 1917. Vpoklic je izzval v tujini nemajhno iznenadenje. Chr-tnberiain prvič v sovjetskem veleposlaništvu LONDON, 3. marca. Sinoči je bil ministrski predsednik Chamberlain prvič v zgodovini odnošaiev med Anglijo in sovjetsko Rusijo kot gost ruskega londonskega veleposlanika Majskega na večerji v sovjetskem poslaništvu. Te večerje so se udeležili razen Chamberlaina tudi še nekateri drugi angleški ministri in vidnejši politiki, med njimi VVinston Churchill, lord Beauverbrook in lady Astor, Chamberlain je bil na poslaništvu eno uro in je govoril večinoma z veleposlanikom Majskim. SKLICAN J F KORPORACIJSKE ZBORNICE. RIM, 3. marca. Senat in nova korporacijska zbornica, ki bosta nadomestila dosedanji italijanski parlament, ta sklicana na prvo zasedanje 23. t. m. JAPONSKO ČIŠČENJE NA KITAJSKEM. PEKING, 3. marca. V odseku Tientsin* Fukau so Japonci očistili ozemlje, pregnali kitajske vstaše in zasedli vso pokrajino, kjer so bili nemiri še pred časom pogosti. KITAJSKA — NOVA MANDŽURIJA. ŠANGHAJ, 3. marca. Po zgledu Mand-žukua organizira Japonska severno Kitajsko. Od 11. marca oalje bo uvedena nova valuta, ki bo odvisna od japonskega jena. Vsa trgovina je stavljena pod kontrolo Japonske. NOVI PROTESTI PRI JAPONCIH. TIENTSIN, 3. marca. Britanski in francoski konzul sta včeraj najodločneje protestirala proti temu, da so Japonci nenadoma okoli mednarodne koncesije postavili žične ovire in strojnice. Ameriški konzul se je koraku pridružil, čeprav Amerika nima tam koncesije. NOVA ČEŠKA ORGANIZACIJA. PRAGA, 3. marca. Češka državna stranka je sklenila, ustanoviti po zgledu nemškega društva »Kraft durch Freude« podobno organizacijo. *NOVA POMORSKA NESREČA. NOVA FUNDLANDIJA, 3. marca. Oh obali otoka se je začel potapljati parnik »Rangers«. Na pomoč mu je prišel neki angleški parnik, ki je rešil posadko 18 mož. NEWYORK, 3. marca. Posadko kanadske ladje, ki se je bila na lovu za tjulni potopila v severnem Atlantiku, je rešil neki parnik in jo izkrcal na obali Nove Fundlandije. y Vremenska napoved. Večinoma jasno in mirno, podnevi bolj toplo, ponoči precej mrzlo.. Borza. C u r i h, 3. marca. Devize. Beograd 10, Pariz 11.66, London 20.66, Ne\v York 4340.125. Milan 23.15. Berlin .175.62, Praga 15,05. Iz angleškega parlamenta NADALJEVANJE DEBATE O ZAŠČITI CIVILNEGA PREBIVALSTVA. PRORAČUN VOJNEGA LE TALSTVA SPREJET. S palestinske konference IZVOLITEV POSEBNEGA ŽIDOVSKEGA PODODBORA. UGODEN POTEK POGAJANJ Z ARABCI. RVIJA ANGLEŠKEGA LETALSTVA PRED ARABSKO DELEGACIJO Nemško-pojjska pogafanfa POLJSKA BO DALA SVOJIM NEMCEM SAMO TAKE IN TOLIKŠNE PRAVICE, KAKRŠNE IN KOL1KRŠNE BO DALA NEMČIJA SVOJIM POLJAKOM VARŠAVA, 3. marca. Odločna prepoved nadaljnjih demonstracij proti Nemčiji je največ v zvezi z obnovitvijo pogajanj med Poljsko in Nemčijo v Berlinu za ureditev obojestranskega položaja narodnih manjšin. Predmet pogajanj so vsa vprašanja, ki se nanašajo na pravice in interese nemške narodne manjšine na Poljskem in poljske v Nemčiji. Gre za manjšinske šole, cerkve, društva, zadruge itd. in tudi za agrarno reformo, ki jemlje Nemcem okoli 100.000 liekl- Dr. Sušnik bo izpuščen DUNAJ, 3. marca. Kakor se na poučenem mestu zatrjuje, je namera obtožiti bivšega avstrijskega kancelarja dr. Sušnika zaradi umorov vstašev julijske revolucije 1. 1934. in prelomitve besede Hitlerju dokončno opuščena. Dr. Sušnik ostane še nekaj časa interniran, nato bo pa izpuščen in se bo naselil nekje na deželi. Sedaj je interniran v hotelu ,.Metropol1' na Dunaju. Velik požar v Severni Ameriki NOVA SCOTIA, 3. marca. Znani turistični hotel »Queens« je bil včeraj do ta! vpepeljen. Ko je požar nastal, je spalo v njem na stotine gostov. Le s skrajnim naporom so se ljudje rešili in v samih nočnih oblačilih poskakali skozi okna. Pri tem se je ubilo 6 gostov, 20 pa si je polomilo ude. štirinadstropni hotel je zgorel do tal. arov plodne zemlje. Nerešena so pa dalje tudi vprašanja obmejnega prometa in dvolastništva. Poljska sloji odločno na stališču, da bo dala svojim' Nemcem samo tisto in v toliki meri, kar in kolikor bodo dobili Poljaki v Nemčiji. Razen tega se morajo sklepi pogodbe izvesti hkratu na obeh straneh. K tej previdnosti sili Poljsko dejstvo, da je doslej Nemčija na papirju svojim I*olja'kom sicer mnogo obljubila.- a nikoli ničesar dala. 30.000 ROMUNSKIH ŽIDOV IZGUBI DRŽAVLJANSTVO BUKAREŠTA, 3. marca. Sodišče za revizijo državljanstva romunskih Židov je večinoma že dokončalo svoje delo in predložilo sklepe notranjemu ministrstvu v potrditev. Po dosedanjih sklepih izgubi romunsko državljanstvo več kakor 30.000 Zidov. Vsi ti Židje se bodo morali v določenem roku izseliti. VRNITEV CIANA V RIM. RIM, 3. marca. Zunanji minister Ciano je bil z ženo, ob svoji vrnitvi iz Poljske na italijanski meji svečano sprejet. FRANCOVO ZAGOTOVILO BURGOS, 3. marca. General Franco je dal mednarodnemu uradu za pomoč beguncem zagotovilo, da ne bo bombardira! ladij, ki jih bo ta urad poslal natovorjene z živili v republikansko Španijo, ker gre za pomoč otrokom in starcem. SssssšLsssimJsi Hrvatsko vprašanje v ospredju proračunske razprave Narodna skupščina je imela včeraj na vrsti predlog ministrov o mednarodni konvenciji s češkoslovaško republiko. Po prehodu na dnevni red je poldrugo uro govoril poslanec zemljoradniške stranke dr. Miloš Tupanjanin o prilikah pod dr. Stojadinovičevo vlado, predvsem v Bosni, kjer je bilo med drugimi pogreški pripravljenih 1600 odpovedi iz državne službe. Za njim je govoril Josip Cvetič (De-metrovičeva skupina). V daljšem govoru je nato dr. Laza Markovič (radikal) bičal luksuzno razsipanje prejšnjega predsednika vlade, se toplo zavzel za uvedbo političnih zakonov, za nove, svobodne volitve in pospešeno rešitev hrvatskega vprašanja. Govorila sta še posl. Jovan Radulovič in Mihajlo Andžič o razmerah v Črni gori. V večerni seji se je zvrstilo šest poslancev, ki so se zavzemali za podeželje in ureditev kmetskih dolgov. »Narod ne more biti izdajalec" Pod tem zaglavjem beleži »Hrvatski dnevnik« iz govora slovenskega poslanca dr. Lavriča na proračunski razpravi stavek, kjer pravi, da je poedinec lahko izdajalec, nikoli pa ne ves narod. Brez ozira na ostali Lavričev govor, pravi list, lahko podpiše navedeni stavek vsak Hrvat. Avstrijski emigranti pri dr. Mačku V Zagrebu biva več izseljencev iz Avstrije. Odposlanci raznih veroizpovedi so posetili dr. Mačka in ga zaprosili za pomoč, ker jim oblastva delajo težave pri prehodnem bivanju. Dr. Maček je obljubil, da se bo, kolikor je v danih prilikah mogoče, zavzel zanje. Opozici]a mu ne diši Zastopnik vladne večine, Oton Gavri-lovič, večni govornik na proračunskih razpravah, se je včeraj zavzemal za uvedbo samouprav s široko dekoncentracijo. >Ti zmerom vse zagovarjaš!« mu je vpadel v besedo dr. Čubrilovič. »Ti pa vedno ugovarjaš!« ga je zavrnil Gavri-lovič. Čubrilovič je govornika pozval, naj gre malo v opozicijo. »Nisem ustvarjen za opozicijo!« je odsekal Gavrilovič. Stoletnico zagrebškega gledališča bodo proslavili Hrvati prihodnje leto. O žalostnih prilikah v tej, za 13 milijonov din zadolženi ustanovi, piše današnji »Hrvatski dnevnik«, poudarjajoč, da je beo grajsko gledališče prejelo iz državnega proračuna tri milijone din ali 70% več kakor zagrebško. Povrh je Beogradu obljubljenih še 60 milijonov din za gradnio nove opere. Upravniki zagrebškega gledališča. ki so se v dobi diktature zvrstili na zavodu, so zanemarjali posle in pod svojo cenzuro so vtaknili celo »Nikolaja Šubica Zrinjskega« ter »Matijo Gubca«. Bivši upravnik Konjovič prejema od gledališča še vedno mesečno plačo 5400 din, čeprav že tri leta in pol ne deluje več v njem. Dr. Branko Šenoa, ki se je kot upravnik edini trudil, da uvede nekaj reda, se je moral razočaran umakniti... Slovenski tisk pred In po yo]nf Pomen političnega osvobojenja Slovencev v razvoju naših novin kaže naslednja primerjava izlšlih listov. Do 1. 1918. in po vojni je izšlo: do po 1918. 1918. na ozemlju dravske banovine 289 615 v nastali Jugoslaviji 55 19 v Sloveniji izza meja 94 59 v ostali Evropi 42 6 v Ameriki 47 35 Pred vojno je izšlo skupaj 477, po vojni 743 naših listov. Med temi je bilo pred 1. 1918. devet, po 1918 šestnajst dnevnikov. V Ljubljani je bilo od početka našega novinstva tiskanih 592, v Mariboru 114, v Celju 54. v Trstu 56. v Gorici 50 listov. Celotno število 1211 do 1. 1936 natiskanih listov je vsekakor častno za Slovence, ki so v tern primeru daleč pred Hrvati in Srbi. Nov'te Potujoča razstava slovenske knjige K USTVARITVI DRUŠTVA »SLOVENSKA KNJIGA« 1. marca se je v Ljubljani v knjigarni Akademsfke založbe, Šelenburgova ul. 4, osnovalo ob mnogobrojni udeležbi odličnih kulturnih delavcev-intelektualcev, društvo »Slovenska knjiga«, ki ima tudi namen, izvesti trajno potujočo razstavo Slovenske knjige v tu- in inozemstvu :n to bodisi samostojno bodisi v okviru skupne razstave s hrvatsko in srbsko knjigo. Zadnji povod za ustanovitev društva je dal — kakor je izjavil v imenu pripravljalnega odbora g. dr. Fran N o-v a k, minister v p., nagovor g. bana dr. Natlačena na italijanskega gen. konzula, ob priliki otvoritve razstave italijanske knjige 19. febr. v Ljubljani. G. ban je dejal: Te razstave se mi Slovenci veselimo še zlasti zaradi tega, ker gojimo nado in tudi za trdno pričakujemo, da bo dana v dogledni bodočnosti tudi nam Slovencem prilika za podobne razstave v Italiji in da bomo na ta način dosegli tudi naši slovenski knjigi pri italijanskem narodu ugled in spoštovanje, kakor ga izkazujemo italijanski knjigi pri nas. Po podanih pojasnilih so navzoči sklenili ustanovitev društva »Slovenska knjiga«, na temelju pravil, ki so bila medtem oblastveno odobrena. Za predsednika je bil izvoljen g. dr. Fran Novak, minister v p., za podpredsednika: dr. Kos Milko, univerz, profesor. Odborniki: Borko Božidar, urednik, dr. Debeljak Tine, urednik, Hribar Zoran, in-dustrijec, Koblar Fran, preds. dr. Slov. knjiž., dr. Ramovš Fran, univ. prof., dr. Rupel Mirko, gimn. prof., dr. Stele Fran, univ. profesor, Tomažič Franc, arhitekt. Preglednika: Leskovec Ivanka, trgovka, dr. Furlan Boris, univ. profesor. Poleg tega je bil izbran interno še posebni tehnični odsek, ki mu je na čelu g. Klopčič Mile, tajnik Slovenske Matice. Ta odsek povabi k sodelovanju strokovnjake in prizadete interesente, izdela načrte in vse podrobnosti za tako trajno potujočo razstavo Slovenske knjige, sestavi proračun itd. Hvale vredna iniciativa za izvedbo take razstave je bila nad vse simpatično sprejeta. Živahen občni zbor ptujskih krojačev Ptuj, 3. marca. Primerjajoč zadnje tri občne zbore, je letošnji potekel zelo mirno. Vendar je tudi ta pokazal svojo posebnost. Med krojaškimi vrstami, predvsem pa med mlajšimi, je prevladalo stremljenje po tajnih volitvah, ki so se doslej vršile javno. V odbor so bile sprejete pretežno mlade moči. V odboru so sledeči mladi mojstri: Murko Maks, Bezjak Mirko, Rajh Aleksander, Vinko Ignac, Meznarič. Glavni odbor pa se sestoji kot doslej: načelnik Kristanič Ivan, podnačehiik Ropič Joško, tajnik Zupančič Ivan. — Tudi krojači so prerešetavali starostno zavarovanje obrtnikov. Vsekakor so vneti za obvezno zavarovanje. Odklanjajo pa osnutek predvidenega zavarovanja, po katerem bi Slovenija letno prispevala 180 miljonov, kar je mnogo več kot prispevajo privatni nameščenci, katerih zavarovalnina je medtem višja kot bi bila obrtniška. Krojači se izrekajo za avtonomno zavarovanje, za katero predlagajo nov načrt. — O izboljšanju izobrazbe podeželskih vajencev, ki so izven tako zvane kilometraže, je bil sprejet predlog Bezjaka Mirka, da se v poletju vrše tečaji kot jih je vpeljal trgovski gremij za svoje vajence. — Iz tajniškega poročila je razvidno, da šteje združenje 118 krojačev in krojačic, 3 mo* distinje, 20 pomočnikov, 8 pomočnic, 19 vajencev, 34 vajenk in vajenko mo^isti-njo. — Poudariti je treba, da je bilo lansko leto sklicano 9 krat razsodišče radi mojstrinj, ki so kršile socialne zakone na-prarn vajenkani. Milijon din za kosila revnim Celje, 3. marca. I Jubilejnemu občnemu zboru Vincen-cijove konference ob njenem desetlet-1 nem obstoju je namesto odsotnega1 predsednika g. A. Mihelčiča predsedo-j val podpredsednik trgovec g. Jagodič, j Udeležil se je zbora minister v p. g. dr. Leonid Pitamic in g. Kopriva kot delegat iz Maribora. Iz poročil je bilo razvidno, da je Vincencijev;* konferenca široka organizacija z edinim namenom: lajšati stisko bednih. V 10 letih obstoja je bilo od 25.000 kosil brezplačno razdeljenih 19.000. Obisk je v najtrših mesecih znašal tudi do 200 brezposelnih in revnih, zdaj znaša 120. Društvo namerava zgraditi dij. dom, za katerega že obstaja priče ten fond. Cestna vprašanja Slovenskih goric Pred kratkim smo čitali v »Večerni-ku«, da se za naše ceste uvede valjar, ki naj bi tlačil posipan gramoz. Po vseh banovinskih cestah je to nujna potreba, posebno pa še na novi obmejni cesti Št. Ilj - Velka. Tu ni prometa s težkimi tovori, glavni promet opravljajo kmetje z •jovejo živino, ki sl lomi parklje na kamenju, razbrskanemu od avtomobilov. — Prav takšna muka je to kamenje za naše delavstvo, ki se vozi na kolesih na delo. Tudi radi ceste same je ta valjar potreben. Gramoz ob straneh ceste leži po cela leta nepotlačen. Voda, ki se ob deževju odteka iz srednjih trdih kolovozov v gramoz ob straneh, obdrži stalno rahlo in mokro zemljo. Ker je svet te ceste mešan s peščenimi plastmi, so tu stalni plazovi. Poprava plazov gotovo več stane, kakor pa valjanje. Slovenjegoričan. Ostavka v celjskem občinskem svetu Celje, 3. marca. Po ostavki g. dr. H o d l a r j a v prvi polovici decembra t, j. pred volitvami, smo že poročali. G. dr. Hodžar je bil predsednik pravnega odseka mestnega sveta. Te dni je poclal radi bolezni ostavko na mestno odborništvo še predsednik finančnega odbora g. Prelog Vinko. Ostavko namerava po- dati še nekaj odbornikov, ki se sej —■ dve seji fin. odbora sta bili zaporedoma nesklepčni — že od imenovanja ne udeležujejo ali se udeležujejo le redko. — Vsak dan se vršijo posvetovanja o predlaganju novega župana. J. R. Z. bo predlagala moža za župansko mesto banu, ta ministrstvu, ki bo odločalo o imenovanju. Električno vprašanje v St. liju Pred 10. leti je bila v Št. Ijin ustanovljena električna -zadruga, ki je izvedla elektrifikacijo v kraju in okolici. Stroški elektrifikacije so znašali nad pol milijona dinarjev. Namen te zadruge je bil. ustanoviti .električno podjetje na Muri, in sicer na naš! strani, sporazumno s Cer-šaško tovarno. Zadruga naj bi prevzeta za 400 konjskih sil toka, rezultat vseh pogajanj pa je bil ta, da so Šentiljčani dobili električni tok Iz Nemčije s 24 konjskimi silami. Prvotno so hoteli elektrifikacijo razširiti tudi na sosedne občine, kar pa pre majhna jakost ni dopustila. Sedanji električni tok ne zadošča več potrebam kraja in je vedno več motenj. Zelja Sent-iljčanov je, da bi se vodstvo zadruge pri podjetniku onstran meje zavzelo za odpravo naStetlh nedostatkov. I. M. Ig!#!, f {Pazite do (jv o kadar kupujete Aspirin, dali so tablete in zavoj označene z »Bayer*c-jevim križem. Brez te zaščitne znamke ni Aspirina. A S P I R I N tablete Ogtds reg. pod S. brojem 32608 od 6. XI. f938, Stavka pristaniških deSavcev v Sisku Te dni je potekla kolektivna pogodba pristaniških delavcev v Sisku, ki so zaposleni pri velikem podjetju »Javno skla-dište d. d.« Delavci so zahtevali novo pogodbo in 50% povišanje mezd. Delodajalec je to zahtevo odbil in ponudil samo 10% povišanje. Ker se delavci s tem niso zadovoljili, je 200 pristaniških delavcev -pričelo stavkati. Vasi, ki žive samo od metel V dolini reke Spreče je med Pureči-čem in Gračanico v Bosni mnogo vasi, ki so zelo siromašne. Prebivalci teh krajev se preživljajo z eno samo obrtjo: z izdelovanjem metel. Vsi vaščani delajo pozimi metle in jih na pomlad vozijo v razne kraje naprodaj. S tem imajo skromen zaslužek za preživljanje. Ptuj p. Prosvetni večer socialnih pisateljev bo jutri zvečer v Ptuju. Sodelovali bodo novinar in pisatelj Ivan Potrč in Anton Tanc iz Maribora, gledališki odsek ter tamburaški zbor. Prireditev je pod okriljem »Vzajemnosti« v Ptuju. p. Trije občni zbor!. V soboto zvečer ob 20. je v »Narodnem domu občni zbor obeh podružnic CMD v Ptuju. — V nedeljo ob 10. uri zboruje strelska družina, ki vabi vse prijatelje tega športa, za člane pa je obvezno. Tudi čevljarji zborujejo v nedeljo. p. Danes je premiera vojne zgodbe »Kdo je kriv«. C alfe c. Za člane OUZD in njih svojce opravljajo zdravniško dežurno službo ob nedeljah in praznikih v mesecu marcu 1939 po naslednjem vrstnem redu: V nedeljo, 5. in 12. marca, dr. Čerin Josip, Glavni trg 12; v nedeljo, 19. marca, dr. Prem-šak Franjo, Cankarjeva 6; na praznik, 25. marca, dr. Hočevar Drago, Kolenčeva 4; v nedeljo, 26. marca, dr. Čerin Josip, Glavni trg 12. c Celje je obiskalo februarja 952 tujcev, 852 Jugoslovanov in 100 inozem-cev. Januarja letos 1084, lani februarja 1042. c Mestna občina celjska opozarja interesente na razpis natečaja za napravo idejne skice mestnega regulacijskega načrta s terminom 30. junija 1.1, Podrobnosti so razvidne iz razpisa v prilogi k »Službenemu listu« 28. dec. 1938,, naknad ne izpremembe (zvišanje nagrad in podaljšanje termina) pa iz priloge k »Službenemu listu« 4. febr. 1939. c. »Annapoiis«. — Senzacionalen uspeli filmske tehnike: »Audioskopik« predvaja kino Dom. MIČEN PULOVER. Nekoliko kratkovidna dama: »Oh. kako nenavaden vzorec!« Maribor Težak udarec delavstvu VELIKI ODPUSTI DELAVSTVA V TOVARNI »KOVINA«, Splošno razburjenje je zadnjega febr. povzročilo vodstvo tovarne »Kovina« na Teznem s tem, da je odpovedalo vsem svojim uradnikom iti mojstrom službo v določenem odpovednem roku. Že pred tem pa je bilo v isti tovarni odpuščenih 60 delavcev, ki so sedaj brez vsakih sredstev prepuščeni kruti usodi. Naše uredništvo je o verodostojnosti teh informacij povprašalo samo tovarno, ki je navedena dejstva v celoti potrdila. Istočasno smo celo zvedeli, da dobiva vod- stvo tovarne pisma z vprašanji, če je tovarna res prodana. Odpust delavcev in uradništva se utemeljuje s slabo gradbeno sezono in pomanjkanjem naročil. Vsekakor pa so navedena žalostna dejstva upravičen vzrok za zaskrbljenost številnih ljudi, ki so včeraj še imeli svoj borni košček kruha, danes pa so že na cesti. Ta problem naj vzdrami tudi naše merodajne činitelje, da ukrenejo vse potrebno, kajti posledice odpovedi čutijo že vsi gospodarski krogi na Teznem. Razglasitev vojaškega razporeda Razglasitev vojaškega razporeda bo tudi letos na travniku vojaškega vežbali-šča na Teznem pri Mariboru, in sicer v nedeljo, dne 5. marca, ob 7. zjutraj ter traja nepretrgoma ves dan do 6. zvečer. Razglasitev bo ob vsakem vremenu ter se je morajo udeležiti vojaški obvezniki rojeni leta 1889. do vključno leta 1918., k| so vojaško pristojni v Maribor in bivajo v mestu aU v njegovi neposredni bHžini, to je v Kamnici, Košakih, Št. Petru, Teznem, Radvanju in Studencih ter Pobrežju. Vsak obveznik naj prinese s seboj vojaško knjižico. Od te obveznosti so izvzeti obvezniki, pristojni v Maribor-mesto, ki bivajo izven območja mestne občine, rez. častniki naše armade, vsi duhovniki, vsi stalno in začasno nesposobni, vsi težko bolni, kar morajo dokazati z zdravniškim spričevalom, in vsi zelo nujno zadržani. Razglasitve razporeda se morajo udeležiti tudi vsi v Mariboru bivajoči lastniki konj in prevoznih sredstev. Na Tezno bodo vozili v nedeljo mestni avtobusi z Glavnega trga. — Ista navodila veljajo za vse obveznike, ki so pristojni v občme Studenci, Pobrežje in Košaki. Plodno delo RK v Studencih Deseto letno skupščino občinskega odbora društva Rdečega križa v Studencih pri Mariboru je otvoril g. dr. Andrej Korenčan. Zahvalil se je vsem prijateljem RK za naklonjenost in še posebej navedel zasluge predstavnikov občine in Sokola. — Za overovitelje skupščinskega zapisnika so se izvolili gg. Pušnik, Kaloh in Vrane. Iz blagajniškega poročila je bilo razvidno, da so znašali društveni dohodki 18.499.96 din, izdatki 14.968 din; društvena imovina se je torej povečala za din 3531.96, da znaša zdaj 20.853.68 din. — Vodja postaje RK g. A. U11 r i c h je poročal, da je nudila postaja prvo pomoč v 69 slučajih. — Inventar je bil povečan z nabavo plahte za društveni šotor in z nakupljenimi instrumenti za RK. O delovanju PRK na deški šoli je poročal poverjenik g. Ernest Vrane. Podmladek ittia 78 članov, pridno deluje ter pomaga društvu. Podmladek je poskrbel program za božičnico, njegovi muzikalni člani pa prav pridno vadijo v tambura-škem zboru, ki je ustanovljen iz vzgojnih in propagandnih ozirov. Tamburaški zbor je hvalevredno podprl kr. šolski odbor v Studencih s podporo 500 din za nakup instrumentov, občina Studenci pa s podporo 300 din za nakup učil pridnim pod-mladkarjem. Po poročilu člana nadzorstva g. Voš-nika, da je blagajna v najlepšem redu, je bila predlagana razrešnica. G. Maks Huber se je še posebej zahvalil društvu v imenu roditeljev obdarovanih otrok za človekoljubno delo društva. Na skupščini je bil soglasno sprejet predlog, da ostane lanskoletni odbor. Na skupščini Okrajnega odbora društva RK bosta zastopala društvo dr. Andrej Kore n č a n in Julij D. K o n 11 e r. Iz administrativnega dela je potrebno omeniti dva družabna večera, Jožefovo štetje, Svengalijev večer, prodajanje svečk in čaja na pokopališču, zbirko prostovoljnih prispevkov od hiše do hiše in krasno uspelo božičnico. Ob priliki božičnice je bilo obdarovanih 222 otrok za nad 10.000 din. Obdarovani so bili vselej res revni otroci. Društvo je nadalje poslalo iz lastnih sredstev in iz podpore kr. šol. odbora na. morje in letovanje 10 otrok. Člani RK skrbijo tudi za dijaško kuhinjo. V tekočem poslovnem letu bo poskusil odbor porabiti dosedanji moralni kapital za povečanje izobrazbe članstva. srečna žena, ki jo je mož zapustil, je imela dvakrat prestreljen želodec. Ponoči so jo prepeljali domov, kjer je kmalu nato izdihnila. Dve težki nesreči na deželi Včeraj popoldne je 29 letni poljski delavec Viktor Cmor v Zavrču vozil gnoj na njivo. Malo pred ciljem je vozniku spodrsnilo, da je padel pod voz. Kolesa so mu šla preko glave in mu jo zelo nevarno poškodovala. Cmor ima nalomljeno lobanjo in hude poškodbe na obrazu. — V peklu pri Poljčanah je vodila delavka Ivana Pukše telico k sosedu. Sredi poti je žival zbezljala in vrgla Pukšetovo na tla ter jo pohodila po prsih. Dobila je nevarne poškodbe na prsnem košu. Oba poškodovanca se zdravita v mariborski bolnišnici. m. Iz državne službe. Iz Splita je premeščen v Maribor višji poštni kontrolor Živko Dobrič. V višjo položajno skupino sta napredovala prof. Vasilij Mirk in prof. dr. Josip Celar s trgovske akademije v Mariboru. m Ljudska univerza. Danes ob 20. uri bo predaval dr. Lavro Čermelj o temi: »Ptolomej in Kopernik«. m Slovensko obrtno društvo v Mariboru ima to soboto ob 20. uri zvečer v restavraciji Narodnega doma svoj redni občni zbor. Člani naj se tega važnega občnega zbora zanesljivo in polnoštevilno udeležijo. TCULNIC® -SUFFiT v Stritarjevi ulici št. 7 zo et odprt. Izvrstna vina lastnega pridelka, vedno sveža jedila: Se priporoča Ema Dolajš Druga žrtev zakonske tragedije Ponoči se je končal drugi del strahovite zakonske tragedije, ki se je odigrala v ponedeljek v Hutterjevi tovarni. Smrtnim poškodbam je podlegla 28 letna tkalka Marija Cokanova, ki jo je mož med delom v tovarni ustrelil in nato še sebi končal življenje. Ne- ZVOTii K« 40 POa -EZiE 4. id 5. maica - velef.lm PATE« VOJrEH Oglejte si ta filn m. Že dvakrat ji je u p.l trik. Meka Mila Š. je že dvakrat prijavljena k. nii-lialnemu oddelku tukajšnje policije zaradi premetene tatvine. Popolnoma nedolžno pride h kakšni stranki ter prosi za prenočišče, češ da jo je mož pretepel in spodil. Drugo jutro nenadoma izgine in z nio tudi denar. Tako je včeraj ukradla pleskarju Francu Smehu na Vojašniškem trgu 2 200 dinarjev in neznano kam izginila. m. Ponesrečen vlom v Supančevo pisarno. Ponoči so, neznan* zlikovci vdrli v pisarno sadne izvoznice Tee Supančeve v Aškerčevi ulici 3. Prebrskali so predale pa so bili pri tem prepodeni, ker so odšli brez plena. m. VIcm v avtodelavnieo. Preteklo noč so še neizsledeni storilci vlomili v opuščeno avtodelavnico Marjete Reberc na Tržaški cesti 64 in ukradli več ses‘avnih de’ov raznih strojev. Skoda je precejšnja. Občni zbor pevskega društva »Ko-banci« v Kamnici se vrši 5. marca 1939 ob 11. uri v gostilni g. Pavešiča. Hotel Orel. Vinska poskušnia Najboljša izbrana ljutomerska vina. Salvator pivo. Zveza strojnikov, strojevodij in kurjačev vabi na sestanek, kateri se vrši v nedeljo, 5. marca, v »De’avski zbornici«. Sodna ulica, II. nadstr. Važno poročilo občnega zbora sekcije Ljubljana ter delitev »Strojarskega vestnika«. Vabimo tudi nečlane! Odbor. Nočna lekarniška služba: Dvorna lekarna pri Sv. Arehu. Glavrn trg. tel. 20-05; Magdalenska lekarna, Kralja Petra trg. tel. 22-70. m. V bolnišnici je preminula ga. Cokal Marija, roj. Fras. N. p. v m.! m. Mariborski carinski promet. Februarja je imela tukajšnja glavna carinarnica 7,963.975 dinarjev dohodkov. Izvozni dohodki so znašali 20.459 dinarjev, depozitov pa je bilo pretekli mesec 1,922.717 dinarjev. m. Morilec Krajnc v bolnišnici. Včeraj smo poročali, da je na smrt obsojeni morilec Silvester Krajnc po neuspelem načrtu za pobeg iz jetnišnice pojedel več žebljev in nekaj kosov pločevine, hoteč na ta način napraviti samomor. Včeraj so morilca močno zastraženega prepeljali v bolnišnico. S pomočjo rentgena so ugotovili, da ima Krajnc v želodcu 15 žebljev. Kino * Grajski kino. Danes »Kralj apašev«. Adolf Wohlbruk. Od sobote »Koncert v Tirolu«. Krasni zimsko-sportni posnetki! * Kino Esplanade. Od danes dalje »Ona in njenih 100«. Deana Durbin in znani dirigent Leopold Stokovsky. * Kino Union. Od danes do vključno nedelje »Ponočni strahovi«, najrazburljivejši gangsterfilm te sezone. V glavni vlogi Boris Karloff. Mariborsko giedafliče Pelck: Zaprto. Sohoia, ob 20.: .,Prodana nevesta*. Red D. Nedelja ob 15.: »Boccaccio«. Gostovanje g. Povheta. Znižane cene. — Ob 20.: Automelody«. Znižane cene. Zadnjič. Prihodnja dramska novost »Pygma-lion« — duhovita komedija svetovno slovečega komediografa in dramatika Bernarda Shawa v Skrbinškovi režiji dozoreva za premiero. »Pygmalion« je priljubljen repertoarni komad na svetovnih in naših odrih. »AutoraeIody« zadnjikrat na mariborskem odru se vprizori to nedeljo zvečer. Na to se opozarja gledališko občinstvo s j pripombo, da pri tej predstavi veljajo znl-lžane cene. Kultura Dvoje odličnih g V torek zvečer smo imeli v našem mariborskem Narodnem gledališču v gosteh dve odlični operni pevki, go. Ančico M i-trovičevo iz Zagreba in go. Vero Majdičevo iz Ljubljane, ki sta nastopili prva kot Amneris, druga kot etiopska princesa v Verdijevi veliki operi »Aidi«. S tem gostovanjem je bilo združeno mariborsko praznovanje petindvajsetletnice odrskega dela nekdanje naše in sedaj zagrebške primadone ge. Mitrovičeve. Ga. Mitrovičeva je pričela svojo umetniško pot v Osijeku, jo nadaljevala v Varaždinu, Mariboru, Ljubljani, Lip-skem, Berlinu itd. in nazadnje v Zagrebu, od koder je prišla sedaj k nam gostovat po dolgoletnem, predolgoletnem presledku. Njen strmi dvig se je pa pričel prav v Mariboru, kjer je kot naša prva resnična primadona združila svoje velike igralske sposobnosti z odličnimi pevskimi kvalitetami. Te kvalitete je pozneje v veliki šoli prakse in uspehov še stopnjevala, da stoji sedaj pred nami kot kultivirana pevka močnega formata, kar je dovolj jasno izpričala tudi v torek s svojo tako sijajno Amneris. Njen polni, topli in do konca izoblikovani glas izpo- Dstovanj v „Aidi" polnjuje in podčrtava še njena izredna igralska čustvenost Pokazala nam jo je na vseh mestih svoje uloge, najbolj pa v prvi sliki zadnjega dejanja, kjer je dosegla višek in vse priznanje. Ga. M a j d i č e v a je prav tako pevka odličnih kvalitet. Njen krepak glas, ki se mu pozna najskrbnejša šola, jo usposablja tudi za najtežje vloge, med katere spada Aida, ki nam jo je predstavila v vsej polnosti in z ognjevitostjo pevskega entuziazma. Ta entuziazem jo je igralsko včasih celo še preveč obvladal. Tudi ga. Majdičeva se je uveljavila kot odlična operna moč že izven mej svoje slovenske in jugoslovanske domovine in bi jo, kakor go. Mitrovičevo, videli radi še često pri nas v Mariboru. Obe gostinji sta dvignili našo »Aido« do zadnjega mogočega viška in povzročili, da so se tudi dirigent in domači solisti potrudili dati vse, kar so mogli, da smo jih včasih kar občudovali. To velja tudi za orkester in zbor, ki sta se izkazala s preciznostjo, tempom in vsestranskim elenom. Predstava v torek je bila zato taka, da smo mogli biti z njo brez pridržkov zadovoljni in nanjo celo po-nosin. Tako višino opernih predstav bi si želeli vedno, toda naše razmere nam žal tega ne dovoljujejo. -r. k Razstave likovne umetnosti v Mariboru. Ob priliki letošnjega Umetnostnega tedna, ki se bo pričel 11. aprila, bomo imeli v Mariboru razstavo slik in kipov domačih likovnih umetnikov, ki bodo pokazali enoletni napredek svojih prizadevanj. Tekom pomladi prideta v Maribor razstavljat tržaška umetnika, slovenski slikar Černigoj in italijanski kipar Ugo CariL Za jesen se nam pa obetajo mimo drugega tudi kolektivne razstave posameznikov. Predvsem bo med njimi razstava slikarja Karla Jiraka kot proslava desetletnice njegove prve javne razstave. — k Naše bodoče predstave. Za prihodnje tedne pripravlja naše mariborsko gledališče Shawovega »Pigmaliona«, Langerjevo »Številko 72« in Schillerjevo »Kovarstvo in ljubezen«. Za Mariborski teden bo najbrže krstna predstava novega domačega dela, kar pa še ni popolnoma gotovo. k Jubilejni koncert »Jadrana«. Pevski zbor »Jadrana« bo proslavil prihodnji mesec dvajsetletnico svojega obstoja 'n delovanja. Za to proslavo pripravlja koncert, na katerem se bodo pela tudi nova izvirna dela. k Sigrid Undset piše detektivski ro- man. Slavna norveška pisateljica Sigrid Undset je izdala ob priliki nedavnega re-citacijskega večera v Stockholmu skrivnost, da piše svoj prvi detektivski roman. Pripomnila pa je, da ga hoče napisati tako. da bo še vedno kvalitetno delo. k Javanske princese plesalke. V Parizu nastopa sedaj plesna skupina, ki jo tvori pet javanskih princes. Plesalke nastopajo pod naslovom »Gledališče in ples v Holandski Indiji«. Po kritiki sodeč imajo Javanke izvrsten uspeh. k Španska plesalka Manuela del Rio se mudi te dni na turneji po južnovzhod-ni Evropi; Jugosfaviji, Madžarski, Romuniji itd. k Clmbalist Aladar Racz je menda edini solist tega instrumenta, ki si je priboril evropsko slavo. Kritika pravi, da je presegel vse cimbaliste vseh Časov in tudi ne bo imel tako kmalu naslednika. — Rlcz je Madžar. ^ k GledaHšče v karikaturi, pod tem naslovom bo odprta ta teden v Berlinu posebna razstava. k »Ilhistrirte Zeltung Leipzig« objavlja v 4902 številki večji prispevek o Leton-ski ter dalje sestavke o letalstvu. Španiji Itd. Tekst izpopolnjujejo lepe ilustracije in priloge. Gospodarstvo Ptujski gospodarski proračun Ptujski mestni proračun predvideva 3,224.430 din dohodkov in prav toliko izdatkov. Veterinarske zadeve so tokrat ločene v posebni proračun veterinarskega sklada, čigar izdatki znašajo 19.200 din in prav toliko dohodkov. Skupno povečanje proračuna znaša 100.070 din. Upravni odsek je pri sestavljanju proračuna predvsem upošteval, da gospodarski položaj ptujskega prebivalstva ne prenese zvišanja dosedanjih bremen. Kljub temu pa proračun dopušča možnost izvršitve nekaterih večjih in neodložljivih del. Predvideno je najetje novega posojila v znesku 600.000 din, od česar se bo 400.000 din uporabilo za zgradbo novega šolskega vrtca in 200.000 din za nabavo novega kotla v mestnem kopališču ter za modernizacijo mestnega kopališča. V izdatkih za narodno prosveto se .ie vnesla nova pozicija v znesku 5000 din za organizacijo telesne vzgoje. Znižani so bili proračuni krajevnih šolskih odborov in meščanske šole. Izdatki finančne stroke izkazujejo povišek 48.000 din. kar gre na račun projektiranega posojila. Izdatki gradbene stroke so povišani za 17.000 din za vzdrževanje ulic in trgov in za obnovitev Marijinega kipa na Minoritskem trgu. Izdatki za socialno skrbstvo so zni- žani za 15.900 din, ker je v letošnjem proračunu bolnišnice zvišan znesek za zdravljenje siromakov. 20.000 din je namenjenih za vinogradniški muzej. Izdatki mestnih gospodarskih podjetij se povišajo za 24.020 din v glavnem radi 10% povišanja delavskih mezd in povečanja obrata na žagi. V kritje potrebščin proračunu so poleg dohodkov rednega prometa predvidene trošarine, takse in davščine v isti meri kot za tekoče proračunsko leto z malimi izpremembami. Občinska trošarina na vino je 1,25 od litra. Po možnosti bo vinski mošt oproščen trošarine. Taksa za stavbeno dovoljenje, ki je bila do sedaj od 50 do 100 din. bo odslej znašala 14% gradbene vrednosti. Donos uvoznine je predviden za 20.000 din manj kot v tekočem letu, ker je splošna tendenca padanja uvozniue. Lastnikom osebnih avtomobilov, ki so vložili obširno spomenico za znižanje občinske takse, se je taksa znižala. Oprostitev takse pri osebnih avtomobilih zdravnikov in živinozdravnikov se ie ukinila. Končni primanjkljaj v znesku 508.590 din se bo kril s 50% doklado na drž. neposredne davke. ObrtniSko zborovanje v Boo-! gradu Te dni ie bila v Beogradu konferenca zastopnikov obrtnih zbornic iz cele države. Giavna točka dnevnega reda ie bila razprava rna vina. Dobra kuhinja. Domače koline. V soboto in nedeljo koncert. Za obilen obisk se priporočata Vrabl in Vicman. 1695 ZALJUBLJENOST SI ZNA POMAGATI! Premožen zakonski par v Parizu se je že tri mesece pritoževal plinski družbi, da so cevi v njunem stanovanju slabo instalirane in da jima grozi nevarnost, da se lepega dne zadušita. Samo v zadnjih dveh mesecih so počile cevi desetkrat. Podjetje pa j c zopet s svoje strani trdilo, da so cevi v popolnem redu, in neprestano je pošiljalo svojega delavca, da jih kar najboljše in najtemeljiteje pregleda. Ker so pa cevi kljub vsem tem opozorilom in popravilom Se vedno pokale, sta sc lastnik stanovanja in plinska družba obrnila na policijo za pomoč. Policiji je pa takoj uspelo,odkriti krivca tega pokanja cevi. Lepa 16 letna plavolaska, ki je bila pri zakonskem paru zaposlena kot sobarico se je zaljubila v mladega delavca iz Prodam ČASOPISNI PAPIR nerabljen, proda večje količine poceni Hinko Sax. Maribor. Grajski trg. 1668 KANARČKI pevci in samice, na ^prodaj. Naslov v upravi. 1693 Lično, šperano KUHINJSKO OPREMO prodam zelo ugodno. Belak. Frankopanova 23. 1700 TEKSTILNO BLAGO vseh vrst po tvorniških cenah Seifried. Tezno. Ptujska cesta 77. 1709 Sobo odda OPREMLJENA SOBA s prostim vhodom se odda. Tržaška cesta 20/11. 1689 ARBORIN noodendrin. mixdrin* Schett-bitjobr&n, žveplenoapnena brozga, tobačni izvleček, oddaja Kmetijska družba. Melje 12. 1697 OPREMLJENA SOBA se odda. Naslov v upravi. 1692 HALO! TELEGRAM! V nedeljo pristne prleške po-gance, domače prekajeno me so, suhe klobase, dobra svečinska vina priporoča gostil-Kren (Kleinenšak), Pobrežje. 1701 NAZNANILO! Naznanjam, da sem s 1. marcem povečal svoi brivsko-fri-zerski salon, kakor tudi na novo uredil salon za dame, za kar se cenj. gospodom in damam priporočam. Franjo Vfilker, brivsko-frizerski sa Ion za dame in gospodev Aleksandrova cesta 30. 1711 Posest mmmmmmueaar.:aft*~.- « — PRODAM DVE HIŠI din 32.000, hišo s sadonosm-kom, z njivo, vrtom. 30. mm. od Maribora. Naslov v upravi. 1691 NOVA. ZIDANA HIŠA pocem na proda). Nova ulica 23. Pobrežje._____________1 ’ ODDAM TAKOJ SOBO predsobo in kuhinjo. Slovenska 36. 1704 Stanovanje Sprejme se GOSPOD z vso oskrbo za din 100. tedensko na stanovanje. Sme tanova 51/1., Stegenšek. 1698 Slutbo dobi MIZARSKEGA VAJENCA sprejmem. Belak, Frankopa-iiova 23. 1688 NATAKARICA se sprejme v gostilni »Vintgar«, Tržaška c. 1. Tu se odda tudi lokal, pripraven za trgovino ali obrt._____1694 POSTREŽNICO iščem, mlajšo k enemu otroku, Meljska c. 85/1.___1699 Obrtnik v Celju išče VAJENCA od 14 do 16 let. Naslov v podružnici »Večernika« v Ce-Iju, Prešernova 3. 1703 Iščem SAMOSTOJNO KUHARICO ter za vsa ostala hišna dela. Naslov v upravi. 1708 Službo »Ste STALNO SLUŽBO iščeta dve mladenki v bližini Maribora. Naslov pustiti v up’av_________________1696 DEKLE Z DEŽELE ki zna nekaj kuhati, išče služ bo s 15. marcem. Naslov v upravi. 1705 Širite »Veternik** Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je tragične smrti umrla naša draga hčerka, gospa Cokal Marija, rol. Fras Pogreb blagopokojnice bo v soboto, dne 4. marca, ob 14.30. uri iz hiše žalosti, Mejna ulica 16, na magdalensko pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala dne 6. marca ob 7. uri v magdalenski župni cerkvi. žalujoči starši Fras, sestra Albina in sinova Franc In Karl. Iid ta In urejuje ADOI.F RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborska liskama d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. — Oglasi po ceniku. — Rokopisi sc DO reažajo. - UreduBivo iu ugrav«: Maribor, kotaliti« ulka 6. - Telefon urednUtva Stev. 25-67, in uprave štev. 2fr&Z. — J?otau čekovni račun Stev. 11. 409.