Praznik krajevne skupnosti Mlačevo
NaSa KS pru/nujc v sobuto. 12. oktobru. svoj krajcvni pra/nik ?c šcs-ličzapored. Krajaniso tadauim i/bra-li /a svoj pra/nik v spomin na pomcmbnc dogodkc nicil NOB. V tis-lih diiL-h jc oktobra 1943 icklabitka/a Boštunjski grad v kalcrcm jcbilo vcčjc štcvilo sovražnikovih vojakov. Strc-Ijali m> lalcc in vcč krajunov jc hiU• odpcljunih v konceniracijska tabo-rišča.
Ob krujcvncm pra/niku ponavadi preglcdamo uspche KS /a prcteklo lclo. kulturno drušlvo in mladinska organizacija pa pripravita kulturni program. Zaslužnim in najbolj priza-dcvnim krajanom podclimo krajcvna pri/nanja. Po končani svcčanosti sc ra/vije tovariški večor. Ob tej priložnosti izide ludi svečana številka »Glasa KS«. ki bo že 14. šievilka od /'ačetka izhajanja.
Lansko lelo smo imcli ob prazniku tudi razstavo ročnih del. za lelos pa pripravljalni odbor obcta še nekaj boljfega, saj bodo naic kuharice po-ka/alc svojo umetnost in znanje.
Poglejmo, kaj smo v preteklem letu dosegli na gospodarskem področju. Razen rednih opravil, s katerimi sta se ukvarjala skupščina in svct KS. je bila glavna skrb namcnjena rekonstrukciji vaških poti. Samoprispevek smo iz-glasovali leta 1984 za 5 let (2%) za rekonstrukcijo vaških poti / asfaltno prevleko. S prvim samoprispevkom in s prostovoljnim delom smo napeljali vodovod v tri vasi, uredili del javne razsvetljave. napeljali kanalizacijo v vseh štinh vaseh ter asfaltirali vaSke poti v vasi Zagradec, razširili pokopa-lišče in sezidali mrliško vežico. Vas Lobčck pa bo dobila vodo do konca letošnjega leta.
S sredstvi samoprispevka stno imeli namen že v tcm letu investirati zbrani denar v vaške poti, da bi ga inflacija preveč ne pomanjšala. Na skupščini KS smo se skušali dogovoriti. katera od treh vasi naj bi bila prva na vrsti; loda vsaka vas bi se rada prva znebila blata. Po burnem razpravljanju in do-kazovanju prednosli vsake vasi zase nismo prišli do vrslnega reda asfaltira-nja. Sklenili smo, da se skupščma po 10. dneh ponovnoskliče. medtem naj se ponovno skličejo tudi zbori volilccv po vaseh in se predlaga prispevck vsakega gospodinjstva še za nadaljnih 30.000.— din. Krajanisoseodločili da vsako gospodinsivo prispeva ta znesek. Od gradbenega odbora in svc-ta KS jebil pripravljen nov program in na ponovni skupščini obrazložen. Dogovorili smo se, da se v vsch vaseh za enkrat uredijo samo glavne poti skozi vasi ter povsod položi le grobi aslalt. V bodočih lctih paseasfaltirajo šc drugi odccpi ter se položi šc lini as-lalt. Račun je pokazal, da kljub manjšemu delu prispevka, ki ga dajc kot soudeležbo Komunalna skupnost Grosupljt-. še ni dovolj denarja za tako pripravljen program v prvi lazi. Kraja-ni so zopct dvignili svoj gla.s. da prog-ram moramo izpeljati. Odločili sosc, da bodo še dodatno zbrali dcnar. in siccr:
vas Zagradec               450.000.— din
Lobček                        200.000.— din
Malo Mlačevo               16.000.— din
Veliko Miačcvo              12.000.—din
Z določeno boju/nijo je svct KS dal nalogo urcsničici prvo ta/o lega prog-rania. Vuščuni so torej držali bcscdo uiko /a dodalen prispevek po gospo-dinstvu v zncsku 30.000.— din kot tu-di za posebcn prispevek po vasch. Vasi Zagradcc. Lobčck. in Malo Mlačcvo že v celoti. lev Velikcm Mlačevcmjc še nekaj zamudnikov. Poudariti je ireba, da  so   krajani  vsak   v  svoji  vasi  s
prostovoljnim dclom urcdili šcodioke meteorne vyilc.se/klalijuskein uredili bankine. Teh prostovoljnih urdelaje bilo kar veliko.
Krajevna skupnost /a vsa ta komu-nalna dela pripravlja (udi krajevno kroniko. V lej kroniki bo podroben prika/. koliko jc posamezno gospo-dinstvo prispcvalo denarja in koliko prostovoljnih delovnih ur /a delo pri vodovodu, pri mrliški vežici in poko-pališču. pri kanalizaciji in pri delu va-ških poti ter urejanju javne ra/svet-Ijave. Ta kronika bo zgovoren do-
kumcnt mlajši generaciji. s kakšnimi težavami in irudom so nastajale naše krajevne. komunalne ureditve, pa da to ni padlo samo od sebe iz neba.
Za i/vajalce teh del so i/brali Ko-munalno podjetje Grosupije. Na-tančno so sedržali pogodbe. pričeli so / delom in do dneva točno delo realizi-rali, za karsmo jim krajani zelohvale-žni. Če bi vsi takospoštovali dogovore v našem poslovnem življenju, naše gospodarstvo prav gotovo ne bi bilo v krizi.
B. R.