855*» k 60100200 Cena 200 lir "------------------------ Cv#rjeno doslednostjo, da nc spo-Kičela stalnih posvetovanj in, k *#. da ne daje strankam vladane jamstva enakopravne odpasti. šestih straneh Berlinguer po-V) navaja razloge komunistične-Nezadovoljstva in daje nedvou-J10 razumeti, da KPI ni pripravlje-i, ^nedogled podpirati take politi-Dogovorili smo se, pravi Berlin OSREDNJA KNJIŽNICA PR.muhtSKI DNEVNIK Leto XXXIV. Št. 136 (10.048) TRST, sobota, 10. junija 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskam: «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. UjNIK KPI KRITIČEN_ DO METOD IN VSEBINE VLADNE POLITIKE V PISMU ANDREOTTIJU ZAHTEVA BERLINGUER DOSLEDNOST NA POTI NARODNE SOLIDARNOSTI «Politični vrh» tajnikov vladne večine bo 21. junija, ko bo Andreotti verjetno sporočil ime novega notranjega ministra HlM — p« razmeroma dolgem obdobju negodovanja in mrmranja JRr- — “šviru manjših strank vladne večine zaradi demokrščanske taktike », -sevanja, ki se je pokazala še posebej ob vprašanju imenovanja - - - - - - v** notranjega ministra, je vlada sedaj prejela močnejši udarec in 2* opomin. Tajnik KPI Enrico Berlinguer je namreč odposlal pred-Jšu vlade in (v vednost) tajnikom vseh strank vladne večine šest |0 tipkanih strani dolgo pismo, v katerem opozarja Andreottija predaj1 na to, da se vlada ne drži spojev, da ne izvaja programa z za finalizirano gospodarsko Skif C-iui (, qiNo in investicij na Jugu. Vla- C"j^o, ki naj teži k novim gospo-H skim modelom in predvsem k u-hL.ionju novih delovnih mest za J** je doslej izvajala le tako i-t Novam «negativni del» gospodarna Politike in ustvarila videz, da tj, iVuje s staro tradicijo izžema-j^hudstvu, ne da bi mu pri tem JpPla, kam vodi njena politika i, flkšni bodo pozitivni rezultati te-,,hiranj a finančnih sredstev. & na koncu, zahteva Berlin- il/ Zelo preprosto: takojšen se predsednika vlade s tajnik, večine, da se razčistijo med-odnosi in preveri «politična vlade, da dogovorjeni pro-tudi uresniči. istočasno je tudi tajništvo «golpe». Gradiva za nezadovoljstvo je bilo prav dovolj. Sedaj se vsi sprašujejo, kolikšno težo in odjek bo imela Berlinguerje-va «rdeča luč* Andreottiju. Prvič se. od lanskega decembra, KPI o-glaša s kritiko, ki «ne zadeva samo metode, temveč predvsem vsebino*. V pismu Berlinguer daje tudi razumeti, da ne zaupa Craxijevim poskusom, da bi obšel KPI in prezrl njeno težo. Splošno mnenje, ki prevladuje v Rimu je da KPI nima namena se u- makniti v opozicijo, sai bi to bilo njenim nasprotnikom nepričakovano darilo. Toda končala se je «idila», kj se je pričela 20. junija 1976. Berlinguerjevo pismo je torej nov element dinamike, ki je zelo živahna. Evangelisti trdi, da je Andreotti že izbral novega notranjega ministra, vendar bo sporočil niegovo ime tajnikom večine 21. junija. Socialisti so medtem zaostrili pritisk in Signorile je povedal, da ne mara Zamberlettija. PSI torei kandidira Martinazzolija. Republikanski tajnik pa se sprašuje, ali se v vladni večini niso pojavile sredobežne sile, La Malfa pa opozarja na dejstvo, da je za Italijo demokratična solidarnost v okviru «razširjene večine* zadnje upanje, onkrai katerega si lahko pričakujemo samo popolno razsulo. liiiliiHiiHtiiitiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiimiiiiiiifiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMimiiniuiiiiiiiiiii NA SINOČNJI TELEVIZIJSKI TRIBUNI Pozivi vseh strank pred referendumom Volilnih upravičencev je 41 milijonov Končno je še zadnja, najbolj pesimistična interpretacija Berlinguer-jevega pisma. V njem preko Andreottija poziva vse stranke večine, naj se strnejo in razvijejo «politiko narodne solidarnosti* v splošno korist države in družbenega napredka, če pa tajniki vladnih partnerjev že razmišljajo o morebitnih novih volitvah za prihodnjo pomlad, v redu. tedaj je KPI že pripravljena na volilno kampanjo, ki bi se že začela. MINO FUCCILLO RIM — 41 milijonov volivcev bo šlo jutri in v ponedeljek na volišča, Rjavilo pismo, ki ga je gospo- da bi se na referendumu izreklo o sekcija pri vodstvu stranke I predlogih za odpravo zakonov o javit, pa bred nekaj dnevi Andreotti- nem finansiranju p( t. re za beležke ob robu napove-t^Sa srečanja gospodarskih iz-H*Ncev strank in v njem so padob-»ij, c*Lki. kot v Berlinguerjevem pi->({.■ Predvsem zahtevajo socialisti i. io «kolegialnost» pri vodenju go-p lrske politike. dosedanje politike vlade pa Poudarja, da jtf »nedosledna in (j.^hačujejo predvsem zavlačeva- L^ateri so v teh dveh pismih zait,*?1 -»ultimat* vladi, naj začne z 'Nojem dogovorjenega progra-s>cer bosta levičarski stranki ?j |Vedali nadaljnjo podporo vladi. hi povsem tako. \ r'inguer v svojem pismu zalite i^edvsem večje politično nadzor-C* Pad dejavnostjo vlade. Pri tem Hat9 tuc*’ kričeče primere, ko so t^..teri ministri (preuvsem Donat bifecin) javno napovedali politične iz-C' ki so povsem v nasprotju s H^morn vladne večine. V takih Hitrih zahteva tajnik KPI, naj (jj?1Sednik vlade prevzame odgovorili ..Na vodenje ministrskega sveta (ulij™ torej prisili k usklajevanju rezultat teh pisem, predvsem »L.hguerjevega, je takojšnja re-i^jia Andreottija. Pismo je pred-(iien|k vlade prejel v četrtek popol-IjJ Nekaj ur pozneje pa razdelil v[jj ,cijam izjavo, ki smo jo že obja-5i) i lr> v kateri se obvezuje, da bo ^ti aCa junija začel dosledno izva-^Ogovorjeno politiko. Sedaj je ^ za to izjavo jasen. Il^eg tega je Andreotti takoj po bvjhSvojega klepetavega sodelavca, iit’hgelistija, naj pomiri razburje-ve- Napovedal je, da bo «vrh Vi vladne večine* dne 21. ju-*h obljubil, da bo tedaj pove-Va ime novega notranjega mi- Pa druge stranke? V glavnem jt^"0 takojšnjih reakcij, saj morali Naslednjih taktičnih potezah ne-Hl^asa razmisliti. Republikanci so da bodo o Berlinguerjevem W11 razpravljali na seji tajništva. Hlri ienost kažejo socialisti in so-^.erhokrati, saj so prejšnje dni tj i°Valj vlado «z bokov*, sedaj se Kritična stališča PSI in !( 1 seštela s KPI, kar ustvarja bi i°?0je za morebiten izbruh vladin , l?-e, če bi KD, sklenila predol- Javlačevati. 1^'ji umakniti se ne morejo, saj btj “erlinguer opozarja, da morajo l^i Zgovornosti za obstoj vladne 'v «enakopravno razdeljene*, ^ ho domače povedano pomeni, da 'i Ljhisti sami ne nameravajo nudi-vladi. Pr? V|a ko g), premajhno. Pred tem je hj,.® sprejela zaostritev davčnega ti 'Nka brez posvetovanja s komu-v RAI pa so pripravljali pravi Vlada političnih strank in o javnem redu (tako imenovani zakon Reale). Sinoči so predstavniki vseh strank s televizijskih ekranov izrekli svoje zadnje pozive volivcem. Zaccagnini (KD) je pozval volivce, naj glasujejo «ne» proti odpravi obeh zakonov. Na ta način bodo volivci konkretno izrazili voljo, da zajamčijo večjo svobodo in varnost državljanom ter večjo avtonomijo in čistost življenju strank. Berlinguer (KPI): Odpraviti zakon o javnem finansiranju bi pomenilo hud udarec avtonomiji strank, ki bi bile prepuščene na milost in nemilost notranjih in mednarodnih gospodarskih sil. Tudi zakon Reale bi bilo nesmiselno odpraviti, preden bi pripravili boljši zakon. Omenil je zavezništvo skrajnežev in radikalcev z misovci, češ da jih družita predvsem poskus paraliziranja parlamenta ter demagogija proti strankarskemu sistemu. Lagorio (PSI) je skupaj s pozivom volivcem, naj glasujejo «ne», spomnil tudi, da je vsak državljan pred svojo vestjo svoboden. Vsekakor bi odprava zakona Reale ne prinesla nobene koristi, ampak bi samo prisilila parlament, ki je že na delu za pripravo boljšega zakona, da začne vse znova. Romita (PSDI): Treba je glasovati «ne» proti manevrom za ošibitev politične stabilnosti. Almirante (MSI) se je izrekel za odpravo zakona Reale, ki ni kos pravemu terorizmu in je naperjen proti MSI. De Marzio (DN) je pozval volivce, naj glasujejo «ne» na obeh referendumih. Zanone (PLI) je za odpravo za kona o javnem finansiranju strank toda nasprotuje odpravi zakona Reale, češ da ga je treba spremeniti po parlamentarni poti. Biasini (PRI): Glasovati «ne* pomeni zoperstaviti se ozračju popu ščanja in zmede. Magri (PDUP): Če bo velika večina volivcev glasovala «ne», bo to znamenje zaupanja v sedanje politično ravnovesje, ki pa tega zaupa nja ne zasluži. Ritz (SVP): Gre za dva dobra zakona, ki jih je treba ohraniti. Pannella (v imenu pobudnikov referenduma za odpravo zakona o finansiranju strank): Z odpravo tega zakona bo parlament prisiljen, da pripravi nov, boljši normativ. Rodota (v imenu pobudnikov referenduma za odpravo zakona Reale): Glasovati «da» nikakor ne pomeni napada na demokratični sistem, pač pa pomeni poslužiti se demokratičnega orožja, kakršno je ljudsko glasovanje, za izboljšanje si-stema Spadaccia (PR) je pozval volivce naj glasujejo «da» na obeh referendumih. (tm) UH zahteva revizijo vladne gospodarske politike RIM — Generalni tajnik sindikalne federacije UIL Giorgio Benvenu to je poslal generalnima tajnikoma CGIL in CISL pismo, v katerem pred laga, da se sestane enotno1 tajništvo, ki bo sklepalo o nadaljevanju pogovorov med sindikati in ministrstvom za industrijo. Benvenuto v pismu napoveduje, da bo UIL predlagala prekinitev informalnih sestankov z ministrom o zakonu za industrijsko preosnovo, če ne bo prišlo v zad- njem času do bistvenih vsebinskih sprememb. Sestanek naj bi po mnenju Benvenuta sklicali pred 13. junijem, ko bi moral biti sestanek med ministrstvom in sindikati. K Benvenutovemu pismu je tajništvo UIL predložilo daljše poročilo, ki v bistvu še potrjuje Benvenutovo negativno stališče do vladnih ukrepov. Po mnenju UIL se vlada na vse pretege trudi, da bi onesposobila predloge sindikatov. O zakonu za industrijsko preosnovo tjimg vlada globalne'vizije in se omejil je "Iš na preosnovo nekaterih sektorjev. Glede ciljev načtruje vlada preosnovo italijanske industrije izključno v povečanju izvoza, ne upošteva pa predloge sindikalnih organizacij, ki zahtevajo take proizvodne izbire, ki bi nadomeščale uvoz z notranjo proizvodnjo, predvsem prehrambeno-kmetijski vzpon, energetsko varčevanje in razvoj Juga. Pobudo sindikalne federacije UIL sta do sedaj podprla konfederalni tajnik CGIL Elio Giovannini in vsedržavni tajnik federacije delavcev kovinarske stroke Lettieri. Neredi ob misovskih zborovanjih za referendum MILAN — Včeraj je milansko središče doživelo uro nasilja, kot ga že dolgo ne pomnijo. Ob 18.30 je skušala skupina levičarskih skrajnežev prebiti policijski kordon, ki je branil zborovanje misovskega posl. Servella o referendumih. Skrajneži so proti policiji lučali granitne kocke, zažigalne steklenice in jeklene kroglice. Policija pa je odgovorila s solzilcem. Po prvih poročilih naj bi skrajneži streljali tudi iz pištol, saj je policija odkrila tulce raznih kalibrov. Agentje so vzpostavili red šele po enournem prerivanju, ko so priprli 24 oseb in je bila gmotna škoda na parkiranih avtomobilih in vozilih policije precejšnja. Mesec dni po Morovi smrti mmm . j 1 Karabinjerji preprečili množičen pobeg lerorislov iz zapora MILAN — Milanski karabinjerji so po naključju preprečili množičen pobeg pripadnikov skupine «azione rivoiuzionaria* in raznih italijanskih skupinic. Gre za teroriste, ki si lastijo odgovornost za kopico atentatov v Toskani, Lombardiji in Piemontu. Orožniki so odkrili načrt za pobeg, ko so po naključju priprli fanta, ki je vozil ukraden avto. Med dokumenti, ki so mu jih zaplenili, so našli tudi pismo z navodili za organizacijo pobega, tlorise banke in nekaterih kaznilnic. Med drugim je načrt predvideval vrsto napadov na policijsko stražo ob prevozu jetnikov na sodišča in vtihotapljanje orožja v kaznilnice, da bi omogočili upore jetnikov. Prihodnji petek bo vlada sklepala o finančni preureditvi podjetij in bank RIM — Prihodnji petek se ministrski svet sestane na eni izmed najvažnejših sej zadnjih mesecev. Na njej bo namreč Anddreotti predložil vrsto ukrepov gospodarskega značaja, ki naj predstavljajo začetek izvajanja dogovorjenega programa. Na prvem mestu je načrt o finančni reorganizaciji podjetij, ki bo ustanovil posebne bančne konzorcije za odkup delniških glavnic. Obenem bo vlada določila razvojni načrt za kemijsko industrijo, kar oomeni, da bo določila osnovne smernice za reorganizacijo kemijske industrije in še posebej kolosov, kot so SIR, Montedison in Li-quichimiea. Poleg tega bo vlada načela razpravo o nekaterih drugih programskih obveznostih. Tako se je Andreotti sestal s pravosodnim ministrom Bonifaciom in se pogovarjal o reformi kazenskega zakonika, z ministrom De Mito pa je proučil načrt investicij na Jugu, Da bi podrobneje pripravil program petkove seje se bo Andreotti v četrtek zjutraj sestal z gospodarskimi izvedenci strank vladne večine. RAZPLET V PREISKAVI 0 ATENTATU NA VODJO VIDEMSKIH PAZNIKOV Policija priprla v Padovi dekle osumljeno umora paznika Santora Gre za petindvajsetletno Gabriello Parro, ki jo od četrtka zaslišujejo na videmski kvesturi VIDEM — Pomemben in nepričakovan razplet v preiskavi o umoru načelnika videmskih jetniških paznikov Antonia Santora: agenti letečega oddelka videmske kvesture in karabinjerji preiskovalnega oddelka so v četrtek v Padovi priprli dekle, ki naj bi bila vpletena v zločin, očetovstvo katerega si lastijo »rdeče brigade* in »oboroženi proletarci*. Dekle so po večurnem zasliševanju odvedli v zapor v Ul. Spalato, pred katerim je v torek v krvi obležal Santoro. Spričo molka preiskovalcev ni znano, česa ,ie dekle pravzaprav obtoženo in na osnovi kakšnih izsledkov so io priprli. Le s težavo je skozi zid molčečnosti pronicnila Vest o priporu in ime priprtega dekleta. Gre za 25-letno Gabriello Parra, ki je po rodu iz Vidma, vendar že pet let živi in študira v Padovi, kjer ie vpisana na fakulteti za politične vede. Kaže, da so ji policija in karabinjerji prišli na sled med hišno preiskavo. Nje- PONOVNA ZAOSTRITEV NAPETOSTI NA BLIŽNJEM VZHODU IZRAELCI NAPADLI PALESTINSKO OPORIŠČE V JUŽNEM LIBANONU Najmanj deset mrtvih - Begin vztraja na nepopustljivem stališču TEL AVIV — Izraelski padalci in mornariški strelci so včeraj, torej le štiri dni pred dokončno izselitvijo iz južnega Libanona, napadli ter uničili domnevno zelo pomembno oporišče palestinskega osvobodilnega gibanja Al Fatah med Tirom in Saido (Sidonom) na sredozemski obali osrednjega Libanona. Po zatrjevanju izraelskih vojaških krogov naj bi palestinski borci v omenjenem oporišču pripravljali vrsto ponovnih terorističnih napadov na izraelsko ozemlje. Po razlagi telavivskega vojaškega glasnika sodeč se nahaja napadeno palestinsko oporišče — Dar-el-Bourj — kakih 40 km severno,od libanonsko-izraelske meje oziroma 10 km južno od Saide, torej izdatno preko poslednjega libanonskega pasu, ki je pod izraelsko zasedbo in ravno tako izdatno preko ozemlja, ki ga nadzorujejo «modre čelade* OZN. V izraelskem napadu sta bila ubita Izraelska častnika, a nadaljnjih osem izraelskih vojakov je bilo laže ali huje ranjenih Z druge strani naj bi pa lestinski gverilci utrpeli najmanj osem žrtev, toda opazovalci menijo, da jih je precej več; šlo naj bi za borce, ki so bili pokopani pod ruševinami (»odrtih poslopij. Po uradnih vesteh iz Tel Aviva se je v trenutku spopada nahajalo v imenovanem palestinskem oporišču kakšnih 35 do 50 gverilcev, Izraelci so napadli Palestince z morske strani. Med bliskovito akcijo so zaplenili nekaj gumijastih čolnov, podobnih tistim, s katerimi so gverilci v preteklosti že večkrat napadli izraelsko ozemlje. Razen tega so zmagovalci zasegli večjo količino ameriškega orožja, tako npr. avtomatske puške M16 m mehanizme za izstreljevanje raket M 203. V krogih izraelske vlade zatrjujejo v tej zvezi, da bodo telavivske 'oblasti zahtevale od vvashingtonske vlade po,jasnilo, češ. od kod ameriško orožje palestinskim g\ erilcem. Palestinska tiskovna agencija «Wafa» je na drugi strani sporočila, da so pripadniki PLO kar najuspešneje zavrnili napad izraelskih vojakov ter jim zadali hude izgube. Kolikor zadeva strogo politično dejavnost, velja omeniti ponovno posvetovanje med predsednikom vlade Be-ginom, njegovim pomočniaom Jadinom in še drugimi zastopniki parlamentar. ne večine v luči skorajšnje (ponedeljkove) seje vlade, na kateri bo govor o prihodnosti Cisjordanije in območja Gaze po izteku petletnega obdobja relativne upravne avtonomije, V upanju. da lahko prispevajo k nadaljevanju izraelsko-egiptovskih mirovnih pogajanj, so ZDA. kakor je znano, pozvale telavivsko vlado, naj vendar pojasni, kako namerava zajamčiti Palestincem v Cisjordaniji ter na območju Gaze pravico do samoodločbe, ko pa je Izrael vse doslej odločno zavračal ameriški predlog, po katerem naj bi t>o omenjenem petletju oklicali ia. prizadetih območjih ljudsko glasovanje (referendum). Begin očitno računa, ua bo telaviv-siei ministrski svet soglasno odobril takšno resolucijo, ki bi na eni strani ne razočarala Američanov, a bi z druge strani tudi ne nasprotovala dosedanjemu izraelskemu staliscu. ki docela izključuje umik izraelskih čet iz Cisjordanije in z območja Gaze ter obenem priznanje načela o samoodločbi Palestincev, (dg) vor o obisku sklenili v New Yorku med čilskim veleposlanikom v ZDA in funkcionarji OZN. Do sporočila jc prišlo 24 ur po prekinitvi 18-dnevne gladovne stavke 200 čilskih državljanov, ki so na ta način protestirali zaradi molka oblasti o u-sodi njihovih svojcev, ki so bili pred časom zaprti. Komisija OZN bo obiskala Čile SANTIAGO DE CHILE - čilska vojaška junta je sklenila, da dovoli obisk posebne komisije Združenih narodov, ki naj izvede preiskavo o stanju človečanskih pravic v Čilu. Vladni glasnik v Santiagu je sporočil, da so dogo- Kitajska zavrnila vietnamski predlog o odprtju pogajanj PEKING — Kitajska je včeraj uradno zavrnila vietnamske predloge o odprtju pogajanj za rešitev medsebojnega spora, češ da so ti predlogi «zgolj propaganda*. Kot je znano, za deva vprašanje spor Kitajcev, ki jih je Po pekinški verziji Hanoi prisilil, da so zapustili Vietnam. Kitajsko zunanje ministrstvo je včeraj sporočilo, da si je pekinška diplomacija «od vsega začetka* prizadevala sporazumno rešiti vprašanje vietnamskih državljanov kitajske narodnosti, da i>a so hanojske oblasti sploh zanikale njihov obstoj, s čimer so dokazale, da jim nikakor ni za mimo rešitev spora. Možnost odprtja pogajanj z Vietnamom je odločho izključil tudi podpredsednik kitajske vlade Teng Hsiao-ping v intervjuju tajskim časnikarjem. Kitajski predstavnik je sporočil, da so že zmanjšali obseg pomoči Vietnamu in da pripravljajo nove o-blike represalij. Teng Hsiao-ping je tud: dal razumeti, da je v ozadju spora sovjetski pritisk na Hanoi. Ugotovil je. da bi kitajsko-vietnamski spor utegnil porušiti ravnovesje na azijskem Jugovzhodu, dodal p.s je. da se Kitajska «ne bo ustrašila mane ne poteze naj bi namreč odgovarjale opisu dekleta, ki je skupno s pajdašem pripravilo zasedo podčastniku Santoru. Kot smo poročali, sta bila tero rista, ki sta ubila vodjo jetniških paznikov, fant in dekle, ki sta čakala na žrtev pred njenim domom. Hlinila sta, da sta zaljubljenca in se na vidqž goreče poljubljala, da ne bi vzbudila v podčastniku suma. Komaj pa jim je obrnil hrbet, sta segla po orožju in ga hladnokrvno ustrelila. Kaže, čeprav okoliščina zaradi protislovnih pričevanj očividcev ni bila še povsem pojasnjena, da naj bi na podčastnika streljalo dekle, drobno in svetlolaso, ki naj bi bilo po zunanjosti podobno Parrijevi. To je prav za prav edini znani element, ki je pronicnil skozi zid molčečnosti preiskovalcev. Širijo se sicer tudi govorice, da naj bi ena od prič spoznala v dekletu hladnokrvno morilko, vendar na kvesturi informacije ne potrjujejo in ne demantirajo. Na vsa vprašanja časnikarjev odgovarjajo, da *ne moremo vam povedati ničesar*, o-beinem pa zagotavljajo, da »zelo vztrajno delamo*. Kot rečeno so priprli Gabriello Parro v Padovi v četrtek in jo nemudoma odvedli v Videm, kjer je oresoala noč v varnostni celici kvesture. Načelnik letečega oddelka dr. Laghi in vodja preiskovalnega oddelka karabinjerjev stotnik Ganzer, sta jo včeraj zasliševala tri ure v prisotnosti nujenega odvetnika dr. Giuseppa D'Esta in namestnika državnega pravdnika dr. Driganija. Kaže tudi, da je dekle poudarilo, da ima za dan in uro zločina alibi, ki nai bi stotnik Ganzer, ki je bil včeraj tudi v Padovi skušal preveriti. Po zasliševanju so dekle zaprli v kaznilnico o njeni usodi pa se bo moral v najkrajšem času izreči dr. Drigani. Pripor Gabrielle Parre dokazuje, da so se videmski preiskovalci o-predelili za domnevo, da teroristi niso bili domačini, pač pa so arišli od zunaj. Iskanje v Padovi, ki je eden od gonilnih centrov ultraleve-ga skrajništva, je zato logična, skorajda naravna posledica takega izhodišča, (vt) Preiskava o umoru sodnika Coca Tožilec zahteval sestavo obtožnice zoper Giuliana Nario TURIN — Namestnik turinskega državnega pravdnika dr. Witzel je zopet zahteval od preiskovalnega sodnika Casellija, naj sestavi obtožnico zoper Giuliana Nario zaradi umora genovskega sodnika France-sca Coca in njegovega spremstva in naj preda akte sodišču v nadaljnji postopek. Naria je obtožen, da je neposredno sodeloval pri uboju Co-covega šoferja Antioca Dejane. Dr. Witzel je naslovil sodniku Ca-selliju podobno zahtevo že pred nekaj meseci, sodnik pa je na zahtevo zagovornikov odredil dodatno preiskavo. Le-ta naj bi po mnenju javnega tožilca le podkrepila prvotne izsledke, medtem ko je obramba nasprotnega mnenja. 6dv. Spazzali in Arnaldi sta namreč med srečanjem s časnikarji poudarila neosnovanost vanj istih oseb. k| vsebujejo naravnost makroskopska protislovja, da-si so bili sestavljeni istega dne in ob isti uri. Leoneja prijavili zaradi davčnih utaj RIM — Načelnica radikalne slAi-pine poslanske zbornice Emma Bo-nino je prijavila rimskemu držav nemu pravdništvu predsednika Leoneja in sina Maura zaradi davčnih utaj. članek, ki ga je ta teden objavil «L’Espresso» o imovini Leone, je torej sprožil sodno preiskavo, ne l>a tožbe zaradi obrekovanja. WASHINGTON — Ameriški predsednik Carter je včeraj sprejel v Beli hiši senegalskega predsednika Senghorja, ki se mudi na zasebnem obisku v ZDA. Govor je bil seveda predvsem o afriških vprašanjih. RIM — Mesec dni po Morovi u-smrtitvi je prizor v Ul. Caetani, na kraju, kjer so našlj njegovo truplo, še vedno tak. kot je bil nekaj ur po tragičnem dogodku in vse naslednje dni: še vedno prihajajo ljudje, prinašajo cvetje v spomin in počastitev umorjenega predsednika. Podoben orizor je tudi v Ul. Fani. kjer so našli smrt Morovj spremljevalci, in na majhnem pokopališču v Tor-riti Tiberini, pred kapelo, kjer je pokopano Morovo truplo. Medtem se nadaljuje preiskava, ki jo vodi vodja preiskovalnega odseka rimske kvesture Achille Gallucci: včeraj je zaslišal Enrica Triaco, domnevnega lastnika tiskarne, kjer naj bi bilo eno od skrivališč rdečih brigad. Triaco obtožujejo, sodelovanja pri Morovi ugrabitvi in usmrtitvi in pokola njegovih spremljevalcev. Teh zločinov obtdžujejo še osem drugih ljudi, od katerih so jih nekaj aretirali. Ved .) v okviru preiskave o rimskem vodu rdečih brigad so predvčerajšnjim aretirali tri fante, Rina Proiettija, Paola Salvuc-£(ja in Alberta Barbottija. Obtožujejo jih prisesti orožja in pripadanja oboroženim skupinam. Na domu Rina Proiettija so našli dokumente, ki naj bi dokazovali, da je pripadal rdečim brigadam. Preiskavo so včeraj raztegnili tudi na področje blizu Fiumicina, in sicer na obalo, od koder naj bi bil pesek, ki so ga našli na Morovi o-bleki. Preiskovalci naj bi se namreč prepričali, da je pesek prav s fpcfo norlrncifl Na sliki (telefoto ANSA); Ljudje se še vedno zbirajo v Ul. Caetani, na kraju, kjer so morilci pustili Morovo truplo. Mlini.. POSTOPNO IZVAJANJE ZAKONA 0 SPLAVU Kljub cerkvenim napadom prve prekinitve nosečnosti / uvajanjem Karmanove metode bi premostili tudi pomanjkanje ustreznih zdravstvenih struktur vrov neke supersile, ki skuša postaviti izsledkov in pripomnila med dru-svoje baze na tem področju*. I gim, da obstajajo zapisniki priče- RIM — Le štiri dni je v veljavi zakon o prekinitvi nbsečnosti in že smo preizkusili vse stopnje izsiljevanja in napada katoliške hierarhije proti demokratično izglasovanemu zakonu, Pozive zdravstvenemu osebju, da se iz moralnih razlogov odpove opravljanju splavov, so izrekli skoraj vsi vidni predstavniki italijanske katoliške cerkve s papežem na čelu. Ponovno so iz pepela obudili srednjeveško grožnjo izobčenja za vsakogar, ki bi podpiral splav. Še več, katoliška hierarhija je zagrozila, da bo iz zasebnih klinik, ki bodo opravljale splave, umaknila vse redovnice. Včeraj pa je ta ihtav trud prevzela škofovska konferenca, ki je izdala dokument proti zakonu o prekinitvi nosečnosti, ki v urejeno celoto zgrinja vse zasebne pobude cerkvenih prelatov. V državi s„ še vedno sile, ki mislijo, da se kolo zgodovine ne vrti, da so ljudje voljni skloniti glavo pred grožnjo izobčenja in izsiljevanja socialnozdravstvenih struktur in same javnosti. Njihovim pobudam so že odgovorili vidni predstavniki demokratičnega laičnega življenja. Napad škofovske konference smatrajo za očitno vmešavanje v notranje zadeve italijanske republike. Ihto, ki jo je v teh dneh cerkev zvrgla na splav, niso cerkveni prelati pokazali nikoli prej. Mazaški splav jih ni motil, če izvzamemo splošne obsodbe, ki pa ni nikoli prestopila bregov svetohlinskega razglabljanja. Zakon, ki odpravlja skriti splav jih moti, zato grozijo z umaknitvijo redovnic, morda prav iz tistih klinik, kjer so do nedavnega za lepe denarce, brez nobenih «moralnih zadržkov* opravljali skrivne splave. Prav zato se med ženskami širijo glasovi, da bodo objavile imena zdravnikov, ki so do sedaj opravljali skrite splave, so se pa ob sedanjem zakonu, ki jim ne prinaša do- bičkov, izrazili za «moralno oporeč-ništvo*. Poslanka Adriana Seroni, odgovorna za ženska vprašanja v KPI, je med drugim dejala, da mora biti odločitev zdravnikov za splav problem posameznika, ki ga ne sme pogojevati očiten pritisk zunanjih sil. Posamezni zdravnik naj se mimo svojih moralnih razlogov vpraša tudi za vzroke, ki žensko prisilijo, da se posluži splava. Ofenzivi cerkve se je včeraj pridružila tudi ofenziva nekaterih sodnikov. V Pesaru je krajevno sodišče, ki obravnava neki primer splava, poslalo vso dokumentacijo u-stavnemu sodišču, ker sodi, da so nekateri členi zakona o prekinitvi nosečnosti protiustavni. Medtem pa so kljub napadom, polemikam in pomanjkljivim zdravstvenim strukturam izvedli že prve splave. Pripomniti je treba, da so prekinili nosečnosti po starih operativnih metodah, ki zahtevajo bolniški sprejem ženske. Vsekakor pa so bili tudi primeri uporabe Karmanove metode (izsesavanje), ki dovoljuje, da se ženska že po nekaj urah vrne domov. Ko bo ta metoda postala vsesplošna, bo tudi propadla vsa zaganjenost cerkvene hierarhije, saj bi zadostovalo le nizko število zdravstvenih delavcev za kritje vseh zahtev po splavu, (voc) Bisaglia v Moskvi MOSKVA — Predsednik sovjetske vlade Kosigin je včeraj sprejel italijanskega ministra za državne udeležbe Bisaglio ob koncu njegovega večdnevnega obiska v Sovjetski zvezi Bisaglio so spremljali najvišji predstavniki državne industrije, med njimi predsednik ENI Sette, predsednik EFIM Jacobini in ravnatelj IR1 Boyer. VČERAJ ZAKLJUČENA PRVA FAZA VOLILNE KAMPANJE Volilno premirje pred jutrišnjim ljudskim glasovanjem o referendumih Na Goldonijevem trgu govorila za KPI posl. zakonov o javnem redu in finansiranju strank Nilde Jotti • Stališča SSk proti odpravi • Shodi PSDI z Romito in PRI z Biasinijem Včeraj se je odigralo zadnje dejanje predvolilne kampanje o referendumih. Govorniki raznih strank so na številnih shodih še enkrat o-brazložili svoja stališča glede glasovanja o tako imenovanem zakonu Reale ter zakdnu o finansiranju strank ter pozvali svoje volivce, kako naj glasujejo, nakar je nastopilo običajno volilno premirje. Trajalo bo za ves čas glasovanja, nakar bodo politične stranke spet napele vse svoje sile pred volitvami deželnega in občinskega ter rajonskih svetov. Na Tržaškem bo jutri in v ponedeljek glasovalo v 425 volilnih sedežih nad 230 tisoč volivcev. Volil nih upravičencev je namreč 239.111, od katerih 215.122 v tržaški občini, 10.947 v miljski, 6.249 v devinsko -nabrežinski, 4.746 v dolinski, 1.418 v zgoniški in 629 v repentabrski občini. Mladih, ki bodo tokrat prvič stopili na volišče, je na Tržaškem 4.459, od teh pa je devet, ki bodo dopolnili osemnajsto leto starosti ravno jutri. Kot rečeno, je bilo včeraj, ob zaključku volilne kampanje za referendume več zborovanj, na katerih pa so istočasno obravnavali vpra sanja, ki zadevajo tudi bližnje deželne in upravne volitve. Nekatere stranke (PSDI z Romito ir PRI z Biasinijem) so včeraj dejansko pravzaprav začele volilno kampanjo. Volilno kampanjo o referendumih je KPI sklenila s političnim shodom, na katerem so govorili kandidat za deželni svet Claudio Tonel, kandidat za občinski svet Marta I-vašič, ki je govorila v slovenščini ter podpredsednik poslanske zbornice posl. Nilde Jotti. Vsi trije so obrazložili vzroke, zaradi katerih bo KPI odgovorila z NE proti pobudnikom referendumov. Posl. Nilde Jotti se je najprej zaustavila pri analizi krajevnih vprašanj in pri tem ostro obsodila prisotnost številnih vodilnih politikov na nekaterih listah, ki skušajo v deželi ustvariti, kar so že naredili v parlamentu, to je zmedo in ohromitev vsakršne dejavnosti. Ostro je napadla tudi tiste meščanske liste, katerih kandidati so se nekoč proglasili za prijatelje Trsta, sedaj pa delajo proti interesom mesta. Orisala je nato strategijo radikalcev, ki skušajo med strankami u-stvarjati nesporazume in s tem zavirati rešitev številnih problemov. Še enkrat je potrdila, da bo KPI na oba referenduma odgovorila z NE, saj je bil namen pobudnikov napasti demokratične institucije. KPI je sicer glasovala proti zakonu «Reale», ko je parlament leta 1975 izglasoval zakon, vendar se je že takoj za tem zavzela za številne popravke, ki jih je senat že odobril, obstrukcija radikalcev in fašistov pa je za sedaj onemogočila, da bi izboljšani zakon potrdila tudi poslanska zbornica.. O javnem finansiranju političnih strank pa je dejala, da imajo stranke potrebo tudi denarja iz javnih sredstev, saj se je njihova dejavnost zelo razširila, poleg tega pa je to tudi jamstvo za moralizacijo javnega življenja. Na včerajšnjih volilnih zborova- njih Slovenske skupnosti na Proseku, na Kontovelu, v Križu in v Nabrežini so prof. Aleš Lokar, dr. Rafko Dolhar, prof. Zorko Harej in dr. Drago Štoka osredotočili svoje posege na stališče SSk do bližnjih referendumov. Pri tem so poudarili, da se SSk zaveda pomena nedeljskega glasovanja in da se njeno stališče ne oddaljuje od stališča ostalih demokratičnih strank, čeprav je SSk prav kar zadeva zakon o javnem finansiranju političnih strank še posebno prizadeta, saj jo ta zakon diskriminira. V zvezi s tem vprašanjem pa je SSk zavzela jasno stališče, v katerem SINOČI V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH ODPRLI SO V. BIENALE SLIKARJEV-AMA TERJEV Uvodna beseda umetnostnega kritika Milka Ilenerja - Nastop ženskega zbora debelejše cevi s strani ACEGA, kar bo mogoče realizirati šele za prihodnje leto. Zaenkrat bodo strokovne službe treh vodovodov pregledale stanje vodovodnih napeljav ,da ugotovijo morebitne izgube, vzpostavile bodo večjo koordinacijo pri črpanju in pripravile vse potrebne zapise in podatke za naslednji sestanek, ki bo 3. julija. se s tem kakovostnim prikazom podirajo tudi državne meje, saj so na bienalu zastopani slikarji iz matične domovine. Rener se je nato zaustavil ob vlogi slikarja amaterja, ki je ne gre podcenjevati, saj je amater nadaljevalec sporočila in vloge, ki jo je nekdaj imel ljudski umetnik. Amater je posrednik med višjo in mižjo* umetniško po vednostjo, s tem prodira v javnost in dobiva širše dimenzije. Milko Rener se je na koncu ustavil še ob vsakem umetniku in orisal njegovo ustvarjanje. In res je treba povedati, da se 11 slikarjev in dva kiparja dvigujejo nad poprečno proizvajanje sa moukov, poskušajo se v različnih in zahtevnih tehnikah. Sinočnji večer je odprl ženski pevski zbor «Tabor*, ki je zapel nekaj pesmi pod vodstvom Sveta Grgiča, nato pa je imel samostojen koncert moški pevski zbor iz Divače, ki ga vodi Edi Race. Gledališča 0 Tržaška pokrajinska uprava priredi v petek, 16. t.m., ob 18. uri v konferenčni dvorani laboratorija za higieno osmo srečanje s prebivalstvom v okviru ciklusa «Za drugačno kakovost življenja*. Tokrat je razprava namenjena temi «Voda. ki jo pijemo*, vprašanju, ki je v našem mestu še vedno pereče, čeprav so se razmere precej izboljšale Danes se poročita v Piranu IVICA KERŠEVAN iz Kopra in BRANKO KOGOVŠEK iz Izole Obilo sreče jima želijo svojci. Naši sodelavki Lučki in soprogu Renatu štoklju se je rodil prvorojenček DAVID Iskreno jin čestitajo uslužbenci Založništva tržaškega tiska. Te dni je nico tovariš praznoval 50-let- ALOJZ ŠKERL Tržaški partizanski pevski zbor izreka svojemu pevcu vse najboljše. ,i tr/cl:-; Glasovnica rumene barve bo služila, da se izrečemo o zakonu o javnem finansiranju strank IZPITI ZA NAKUP IN UPORABO STRUPOV Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo sporoča, da bodo od 2. avgusta dalje vsako prvo sredo v mesecu v njenih radih v Ulici Milano št. 19 ustni izpiti zn pridobitev izkaznice za nakup in uporabo strupenih pro-tizajedavskih sredstev za kmetijske izkaznice. Izpit je potreben tako za novo, kot tudi za obnovitev zapadle izkaznice. Priporočljivo je, da se interesenti dogovorijo s poprejšnjim telefonskim stikoni (tel. 7355) zk dan izpita. <■ i ■■ i"i» im •■*!■■■ nun ii ii m m ■■ m m ■■■■■■ i,in iihi m iHI„illiuii,nmiiminiiii ■■im ZADNJI SIMFONIČNI KONCERT V GLEDALIŠČU VERDI Maestozen zaključek sezone s kantato «Aleksander Nevski» Prepričljiva izvedba pod vodstvom dirigenta Matirizia Arene z odločilnim deležem zbora in solistke Nore Jankovič - Bruekner in Beethoven s pianistom Livelyjem Zaključni koncert spomladanske simfo,lične sezon gledališča Verdi (z današnjo ponovitvijo) je nudil tržaškim ljubiteljem simfonične glas be prijeten užitek z izvedbo Sergeja Prokofjeva Kantate za mezzosopran zbor in orkester op. 78 *Aleksander Nevski*. Onjmatopoetična glasba na zgodovinsko temo v sedmih slikah je dala tržaškemu orkestru, predvsem pa zboru in solistki Nori Jankovič priložnost, da so pod sugestiv nim, na trenutke morda, celo nekoliko pretiranim v gestikulaciji, vodstvom Maurizia Arene, izpričali svoje nedvomne interpretacijske zmogljivosti. Vredno je tudi omeniti, da sta zbor in solistka pela v ruskem izvirniku) kar je dalo celotni izvedbi še večjo pristnost, kolikor je že ni dala sama maestozna zvočna gmota, ki v nekaterih slikah, zlasti pa v uporu ruskega ljudstva in v vkorakanju Nevskega v Pskov, prekipi v apoteozo moči in zmagoslavja, V izvajanju samega orkestra oziroma nekaterih njegovih instrumentalnih skupin (predvsem trobil) je bilo sicer nekaj nedodelanih mest, kar pa ni bistveno vplivalo na izvedbo v celoti, vsa pričakovanja pa je spet presegel zbor pod vod stvom Andrea Giorgija. K že zapi sanim ugotovitvam je težko še kaj dodati — v času enega leta se je zbor gledališča Verdi povzpel do zavidljive glasovne homogenosti tako v moškem kot v ženskem delu. Prekrasen je bil solistični vložek Nore Jankovičeve v predzadnji sliki «Poljana smrti*, v kateri smo lahko občudovali njen mehak in pastozen mezzosopran, lepo oblikovan v vseh višinah. V prvem delu programa smo poslušali Brucknerjev Te Deum v C-duru za soliste, zbor in orkester s solisti sopranistko lleano Meriggio-li, mezzosopranistko Noro Jankovič tenoristom Janosem Kordo in basistom Arturom Kornom. ter še Beethovnov Koncert za klavir in orkester (Imperator). Kljub solidnemu deležu zbora in posameznih solistov ter prizadevanju orkestra, Brucknerjev Te Deum ni prišel do polne veljave, v Beethovnovem Koncertu pa smo imeli priložnost sli-: šati ameriškega pianista Davida Livelgja, ki je kljub svojim komaj 25 letom že pravi koncertantni mojster. Res je še nekoliko zadržan in DIMICE VESTI NA ZADNJI STKANI tog, toda tehničnih in zlasti muzikaličnih vrlin mu ne manjka. Orkester mu je bil dostojen partner. Navdušeni aplavzi so pozdravili zlasti mogočno izvedbo kantate «Aleksander Nevski* m vse jalce. izvrrao ^ehetmi Bruna Padovam -PHna. Pegan por. Marsich, Guido j Mana Anna Ptzziga - Cer- ?aaa. Gianfranco Robba. Franco ™ch-.;*Po8® P°r- Vincenzi, ^gni, Mario Stipamch. Franco Tre- j lda!!dia P<,nb' »Janša Eemeraro por. >n, Giorgio Tutta, Pt.sq.mle Vi-! Pjl,ln' Man.° S‘avec' Sf*H> Spsco-Nin in Savina Zorn (neodv.). I*™. I'>:rrucm Trocca Bruno Turch, Kandidati na listi KPI: Anita Mi- £us™a Yal*££- Agostmo Zenal in Jeli por. Rabbito, Sabina Benedetii ^rdmando Zidar. w. Haglich, Raul Figoli, Ettore arrierj, Fabio Fonda, Manuela »ennari, Marino Michelazzi, Nada j.^igucci, Roberto Battilana, Ser-®a Cermeli, Jože Cesar, P'abio Ci-Ja. Renzo De Ferri, Loredana Gotti Tr- Staleni, Nello Grisoni, Luciano !j?Uer, Antonio Mezzetti, Antonio fkhelazzi, Giorgio Vesnaver in Or-Digna. Deseti volilni okoliš za Sv. Jakob ■ Fontano in Sv. Magdaleno Kandidati na listi SSk: Boris Sla- j ??. Gabriela Bevilacqua, Silvana Javič, Lidija (Josipina) Jelušič por. ^ajn, oiga Mahnič por. Ban, I-iMc Marc in Mirjam Mikolj. Kandidati na listi PSI: Paolo Marušo, Filibert Benedetič, Antonino ^tanzaro, Eieonora Catanzaro por. 5®panz, Alojzija Čebohin, Josip Ceh. ! vfl!no T\,, T/nl PifinomA TTnt.AO/rm/l Enajsti volilni okoliš sr •sr za Skedenj in Carbolo Kandidati na listi SSk: Diomira Budal por. Fonda, Aleksander Cer-golj, Majda Cibic por. Cergolj, Magda Jevnikar, Miranda Srebernik, Alojzija Štrajn por. Mozetič in Na-talia šturman por. Vecchiet. Kandidati na listi PSI: Giorgio Strohmayer (neodv.), Antonino Catanzaro, Eieonora Catanzaro por. Saranz, Walter Chiereghin, Camillo Coppola. Roberto Dionis, Gino Fa-vretto, Guido Giadrossi (neodv.) Annamaria Giuliani por. Varil, Nadja Gravner por. Benedetič, Paolo Ma-caluso, Aldo Marzio, Antonio Micco, Vincenta Peresson (neodv.), Eieonora Pipan por. Fonda (neodv.), Gio-vanni Postogna. Grazia Rimini, Giuseppe Riosa, Vittorio Scortecci, Ga-briella Zanottera por. Zargli. Kandidati na listi KPI: Tullio Raini, Fausto Sancin, Gianluigi Bru-sadin, Sergio Chersiolp, Bruno Chis-sich, Aldo Cobaldi. Giglio Dapretto, Renzo Farintin, Edoaido Gaiardi, Žarko Hrvatič, Mario Jurisevieh, Renato kneipp, Grazieila Luin, Paolo Marpino, Giuseppe Paoletti, Mario Sancin, Guglielmo Sarra - Campa-nile, Laura Suppani por. Cante, Giu-sto Vecchiet in Armida Zobec por. Valentinis. Dvanajsti volilni okoliš za Sv. Ano in Naselje sv. Sergija Kandidati na listi SSk: Marjan Bajc, Diomira Budal por. Fonda, A-leksander Cergolj, Bruno Kuk, Aleš Lokar, Natalia Šturman por. Vecchiet in Dario Žerjal. Kandidati na listi PSI: Grazia Giarmoleo por. Sinossi, Marisa Ca-glianno por. Del Treppo, Claudio Chiaruttini, Marcello Cok, Fabio Del Treppo, Manlio Demattia, Roberto Dionis, Franco Eichberger, Maria-rosa Falcone, Lucia Franchini por. Testa, Luciano Gellaglia, Aldo Marzio, Bruno Mase, Grazieila Morassut vd. Gregorič, Tullio Pascutto, Josip Pečenko, Alma Reschitz, Romeo Sandri, Marica Škabar in, Paolo Testa. Kandidati na listi KPI: Sergio Pe-rini, Diego Haglich, Giorgio Sirotti, Bruno Bertocchi, Maria Iolanda Mi-cheli por. Gustincich, Claudio Ria-viz, Claudio Zaceai, Borut Kodrič, Susanna Lena por. Rudin, Claudio Babos, Sergio Bradin, Fulvia Pedrel-li por. Supancich, Enver Ruzzier, Franco Del Čampo, Giordano Sbo-gar, Alma Mase, Carlo Srpic, Enzo Coloni, Giuseppe Cattaruzzi in Nivio Bullo. SEJA POKRAJINSKEGA VODSTVA SLOVENSKE SKUPNOSTI Ponovno izvoliti svetovalca SSk v pokrajinski svet v Gorici Doseči javno finansiranje tudi za slovensko stranko - Sestavljen program . Prvič se je SSk predstavila Iudi v Ronkali - Prihodnjo sredo uvodno volilno zborovanje j ahino De Val, Giacomo Devescovi, Izidi na nižjih srednjih šolah srednja šola ‘FRAN ERJAVEC« V ROJAND K razred — v II. razred so bili "•Puščeni Dario Antoni, Jan Bitež-A Dario Bradassi, Aleksander Favar, Marko Civardi, Dino Dev-A Aleksander Gruden, Henrik ruden, Bruno Gulič, Marko Jago-5. Ivo Kafol. Marco Leghissa, "l°fgio Masi, Štefan Semen, Alek-'ander Slama, Jože Struna, Marko 'Trnovec, Dario Zaccaria, Anasta-k* Cibic, Patricija Modic, Lučka i.°čkaj. Simona Slokar in Jana Ve-;a,ch. En dijak ni bil pripuščen v V|!iji razred. Ji razred — v III. razred so bili ('•Puščeni Aleksander Beltrami, šte-,a|' Bembi, Edvard Dreossi, Aljo-h Gašperlin, Igor Meden, Julijan Aon, Marjan Pertot, Aleksander Aen, Martina Armani, Giorgina Ani, Barbara Sedmak, Tanja 5tapc, Tatiana Zaccaria in Ingrid Dva dijaka nista bila pripu-cena v višji razred, i jR. razred' — k mali maturi je “o pripuščenih vseh 17 dijakov. srednja šola ‘SREČKO KOSOVEL« - OPČINE l a — v drugi razred so bili prijetni Andrea Carli, Stelio Cioc-Jl Aleš čok, Massimiliano Hussu, 3'CO Kralj, Mirko Milcovich, Ivo >onic, Barbara Ban, Cristina Fur-ij11'. Natalia Gregori, Sonja Hrova-iu' Ana Maria Krizmancic, Orietta 'risina, Tiziana Natural. Erika Pu-*c|>. Elena Škabar, Cristina Sossi, Jjiamaria Tauzzi. Trije dijaki m- 0 lili pripuščen: v višji razred. 1 b — v drugi razred so bili pri-("ščeni Maks Bandelj, Fabio Carli, u? Grnovscek, Alenka Gorkič, Mar- Gojca, Alessandro Hrovatin, A-J>ano Malalan, Goran Succi, Arja-j Canziani, Tania Carli, Valenti-ij® Gmovscek, Alenka Gorkič, Mar-Vil'.a Malalan, Ana Barbara Milko-A. Wilma Puric, Daria Rebula, vjriiana Sossi, Anna Zupancich, E-d?a Škabar, Tatiana Skerlavaj. En Jak ni bil pripuščen. l Ji a — v tretji razred so bili p.Puščeni David Antoni, Roberto .bsniancicl]. Nicola Filipovič Gr-fiC’ Milan Goiza, Egon Gornik, Ma-n0 Gregori, Luigi Guštin, Teo Kralj, aHo Puric, Igor Puric, Paolo Sar A Boris Skerk, Andrea Stecca, rftonella Cergol, Lucia Ciac, Irena f.r8ic, Mira Hrovatin. Alenka Je->/■ Katja Kuk, Luciana Matitti, Aja Palcich, Elena Počkaj, Delia (Jfkz, Vesna Smotlak, Bojana Spa-A Dva dijaka nista bila pripušče-* v višji razred. (Ji b — Doriano Carli, Viljem V:?ch, Fabio Malalan, Igor Milko-Rado Milkovič, Franco Škabar, C°r Škabar, Robert Vidali, Danie-I, Revilacqua, Martina Ciuch, A-f?aa Crismancich, Elena Danieli, kt na Gregori, Sonja Guštin, A-JJa Kalc, Fabiana Leuz, Tatiana •Ucovich, Vesna Renčelj, Valenti-® Škabar, Sonja Skerlavaj, Cate- rina Vremec, Silvana Žagar. Pet dijakov ni bilo pripuščenih. III. a — vsi dijaki so bili pripu-ščeni k maturi. III. b — vsi dijaki so bili pripu-ščeni k maturi. III. c — vsi dijaki so bili pripu-ščeni k maturi. SREDNJA ŠOLA «IGO GRUDEN« - NABREŽINA I. a — v drugi razred so bili pri-puščeni David Bandelli, Paolo Bu-san, Giuseppe Cumin, Mitja Devetak. Marko Golemac, Egon Grilanc, Niko Kojanec, Ivan Leghissa, Silvio Mertinis, Andrea Pangos. Nevenko Pertot, Niko Pertot, Paolo Sedmach, Martino Ušaj'. Saša Žužek, Nadja Bertocchi, Mariha FVandolič. Bruna Pernarcicb, Paola •Štolfa, Mi rella Švara, Cristina fttibez. Dva dijaka nista bila pripuščena. I. b — v drugi razred so bili pri-puščeni Adriano Abram, Igor Bogateč, Aleksander Cante, Marko Klanjšček, Marko Leghissa, Paolo Milic, Giuseppe Moimas, Fabio Pacor, A-dalberto Petelin, Aleksander Sossi, Dimitri Žbogar, Marko Zidarič, Mirjam Braicovich, Daria Gherlani, Vojka Gruden, Ana Marija Milič, Elena Paolina, Roberta Sardoč, Daniela Skerk, Maura Spanghero, Patrizia Terčon. Štirje dijaki niso bili pripu-ščeni. II. a — v tretji razred so bili pri-puščeni Marko Bogateč, Tomaž Ca-harija, Piero Doljak, Dario Gabrovec. Ale\ Gruden, Alessandro Ko bal, Ivan Pangos, Davide Peric. Roberto Trobec. Alessaudra Argio las, Nadia Krasnich, Marina Gruden, Alenka Jazbec, Eriča Kojanec, Catia Leghissa, Martina Pertot. Li li.iana Petelin, Maria Tereza Petelin. Franka Slavec. Emanuela Trampuž, Sonja Verč, Tanja Zivic. Dva dijaka nista bila pripuščena. II. b — v tretji razred so bili pripuščen! Milan Adamič, Andrej Kralj, Livio Leghissa, Roberto Moimas, Fabrizio Pipan, Giovannj Rebula, Walter Skerk, Susanna Bri-scak, Sonia Cocevari. Elisabetta Jazbec, Clarissa Leghissa, Majda Leghissa, Martina Leghissa, Tatjana Lcgiša, Vida Lcgiša, Veronika Logar, Maja Milič, Nataša Peric. Nadia Pertot, Caterina Rebula. Ales-sandra Skerk, Franca Skerk, Katja Skerk, Mira Trampuž, Elisabetta Zidarič. III. a — k mali maturi je bilo pripuščenih vseh 14 dijakov. III. b — k mali maturi je bilo pripuščenih vseh 17 dijakov. SREDNJA ŠOLA «IVAN CANKAR« - SV. JAKOB I. a — v drugi razred so bili pri- puščeni Sandra Babic, Vesna Benedetič. Mattia Betocchi, Damiana Co-larich, Irene Crovatin, Andrei Debeliš, Andrea Furlan, Ivana Gerdol, Karim Germani, Martina Grahonia, Dimitrij Hmeljak, Marko Kalc, Kristina Kalin, Borut Pahor, Pavel Pečar, Valter Povrženič. Marko Uma- VASČANI MEDJE VASI priredijo 10. in 11. junija 1978 PRAZNIK V NARAVI Danes, io. junija: ob 17.00 otvoritev kioskov od 19.30 dalje ples JUTRI, 11. JUNIJA: ob 15.00 otvoritev kioskov ob 18.60 kulturni program z nastopom pevskih zborov «Corale S. Ambrogio« - Tržič in «Kras» Dol - Poljane od 20.00 dalje ples. Igral bo ansambel Furlan iz Zgonika Buffet založen z domačimi'vini ri. Tatiana Usenich, Dimitri Vecchiet. En dijak ni bil pripuščen v višji razred. I. b — v drugi razred so bili pri-puščeni Luisa Antoni, Suzana Boštjančič, Daniela Cociani, Vanja Jogan, Ima Medvešček, Erika Ober-dank, Fedra Paclich, Pavel Počkaj. Andrej Raini, Rihard Sluga, Lilia-na Umech, Krešo Stojan Valič. Do-rotea Viola, Pavel Volk. Trije dijaki niso bili pripuščeni. II. a — v tretji razred so bili pri- puščeni Anamarija Apollonio, kri-stina Baldini, Daria Betocchi, Franc Bogateč, Minam Calzi, Alenka Do-brila, Pavel Furlani, Giorgio Jerman, Erika Košuta, Marko Ličen, Tamara .Stojan Parovel. Ro- berto Persegaty. Tamara Petaros, Roberto Reale, Patrizia Scroccaro, David Slama, Vera Stonner, Alek: sander Vatovec, Erika Zobec. En dijak ni bil pripuščen, II. b — v tretji razred so bili pripuščeni Gabrijela Bosezzi, Marta Cerkvenik, Evridika Chermaz, Tanja Cossutta, Daniela Duic, Rosita Ferluga, Igor Gombacci, Paola Gruden, Branko Iancovich, Walter Manfreda, Gabrijela Mastronuzzi, Marino Pangos, Aleksander Rojc, Manuela Starc, Ivo Tuli, Mitja Vecchiet, Daniela Žetko. Dva dijaka nista bila pripuščena, dva pa sta bila neocenjena. III. a — k mali maturi je bilo pripuščenih vseh 20 dijakov. III. b — k mali maturi je bilo pripuščenih vseli 17 dijakov. SREDNJA ŠOLA »FRAN LEVSTIK« - PROSEK I. a — v drugi razred so bili pripuščeni Mario Ban, Andrea Budin, Marco Comino, Egon Doliak, Davide Geri, Andrej Gruden, Franko Hervatich, Aleksej Pertot, Marco Rebula, Ivo Sedmak, Saša Ban, Ro-milda Daneu, Catia Eranceschini, Tanja Pertot, Vesna Skrij, Nadja Stocca, Alenka Starz, Nives Stocca, Adele Vodopivec. I. b — v drugi razred so bili pripuščeni Roberto Briščik, Bogdan Ca stellani. Luciano Colja, Edvard Knez. Davide Nabergoi, Andrea Pahor, Stefano Sardo, Andrea Starec, Marcello Ukmar, Martino Zaccaria, Marina Coballi, Dania Danieli, Sabina Fabjan, Aleksandra Milič, I rene Milic, Nežica Milic, Nivec Milič, Tamara Pahor, Katja Regent. En dijak ni bil pripuščen. II. a — v tretji razred so bili pripuščeni Massimiliano Celea, Corra-do Ciuch, Mauro Delise, Pietro Furlan, Adriano Gruden, Mirjan Kocman, Martino Starc, Sonia Buca-velli, Sabrina Ferluga, Tanja Gruden, Rosana Pertot, Sonja Rupelli, Daria Samar, Eriča Stocca, Paola Zivic. Dva dijaka nista bila pripu ščena. II. b — v tretji razred so bili pripuščeni Andrea Blason, Diego Bo sticco, Dejan Danieli, Marco Danieli, Boris Dolliani, Davide Furlan, Alessandro Gruden, Peter Micheji, Igor Milic, Tamara Danieli, Katja Guštin, Alida Lorenzi, Andreina Me-negatti, Elena Puric, Mirjam Rebula, Daniela Stocca, Erika Starz. III. a — vsi dijaki so bili pripuščeni k mali maturi. III. b — vsi dijaki so bili pripu ščeni k maturi. SREDNJA ŠOLA uFRAN LEVSTIK« z oddeljenimi razredi v Križu I. razred — v drugi razred so bili pripuščeni Lorenzo Bogateč, Roberto Candotti, Andrej Dousak, I-gor Gustincich, Diego Košuta, Niko Sedmak, Nicola Tenze, Sonja Bezin, Mara Guštin,. Cristina Pacor. Tanja Sedmak, Katja Verginella. II. razred — v tretji razred so bili pripuščeni Claudio Cobau, Dario Cobau, Corrado Cossutta, Franco Rebula, Roberto Soave, Cristina Guštin, Elda Tenze, Tania Zaccaria. Dva dijaka nista bila pripuščena. III. razred — vsi dijaki so bili pripuščeni k maturi. V sredo so je v Gorici sestalo pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti. Sejo je vodil politični tajnik Marjan Terpin. Uvodoma se je zahvalil 450 podpisnikom liste, potem pa je v poročilu o političnem položaju obsodil atentat v Vidmu ter zahteval od demokratičnih sil, da napravijo konec nasilju. Zahteval je, naj rimska vladna komisija čimprej izdela zakon o globalni zakonski zaščiti. Terpin je nato opozoril na važnost dobrososedskih odnosov med I-talijo in Jugoslavijo za nadaljnje razvijanje obmejnega sodelovanja, vzdrževanje odprte meie ter uresničevanje osimskih sporazumov, od česar ima naša narodnostna skupnost velike koristi. Na seji pokrajinskega tajništva so sestavili program SSk za. pokrajino. Pri tem so izrazili trdno voljo, da se predstavnik SSk ponovno vrne v po krajinski svet. S tem se bo povečalo slovensko izvoljeno predstav ništvo, da bo v skladu z našo številčno močjo. V okviru pokrajinskega programa je globalna zakonska zaščita prav gotovo na prvem mestu. S tem v zvezi pa je zelo velikega pomena uvajanje slovenščine v javno življenje. Potrebno bo napraviti korak dalje od javnih napisov na pokrajinskih poteh, ki jih je dosegla SSk, ter doseči tudi slovensko uradovanje. Razlaščanje predstavlja veliko nevarnost za našo skupnost, zato bo SSk okrepila boj proti njemu tako v Gorici kot na podeželju. Potrebno bo zahtevati uresničevanje obljub o slovenskih šolskih gradnjah v Gorici, predvsem pa uresničiti enotno zahtevo po ustanovitvi enotnega šolskega okraja, zakaj samo takšna organizacija slovenskega šolstva bo omogočala, da bo vzgoini in izobra ževalni sistem usposabljal sposobne in zavedne pripadnike naše skupnosti. Med ostalimi kandidati za pokrajinski svet kandidira tudi Marija Ferletič, ki je bila pet let pokrajinska svetovalka in tudi odbornica. Kandidira v volilnem okrožju So-vodnje. Doberdob, Zagraj. kjer ima SSk najvišji količnik in s tem tudi največ možnosti za izvolitev. Za deželni svet kandidira SSk Dra-gota Štoko tudi na Goriškem. Zanj se je odločila zato, ker ima možnost izvoliti enega samega kandidata in ker je Štoka že doslej pokazal veliko prizadevnost v deželnem svetu za pravice vseh Slovencev. Na pokrajinskem tajništvu v Gorici so—se- odločili, da bodo na re-feeendtimih..filaspvali NE. Tako sta-l( lišče je zavzelo tudi deželno vod stvo. Kar zadeva zakon o finansiranju strank bo SSk zahtevalo odpravo diskriminacije, ki jo zakon povzroča, ko nemšk in francoski stranki priznava javno finansiranje slovenski pa ne. SSk bo v tem smislu poslala vlogo na predsednika senata Fanfanija. Stranka se je prvič predstavila tudi v Ronkah, kjer je zbrala 100 podpisnikov in kjer bi ji bilo za izvolitev potrebnih 240 glasov. Stranka si nadeja, da bo med Slovenci v tem kraju, ki so zelo številčni, dobila ustrezno zaslombo. Stranka bo imela prvo zborovanje prihodnjo sredo v katoliškem domu. Govorili bodo Terpin, Ferletič. Štoka in Vilko Peric, kandidat v Ronkah. Predstavili bodo program ter sestavili seznam zborovanj po vaseh Stranka se za volilno propagando poslužuje tudi zasebnih radijskih postaj v Gorici ter zasebnih postaj TV v Vidmu in Pordenonu. upali kritizirati uradno stališče sin ! doslej namenjali premalo oozornosti. dikata CGIL v zvezi s šolskimi j štandieški rajonski :.vet pa se je vprašanji, ne odobravajo niti mladi J to dni ponovno ukvarjal z \ praša-komunisti tržiškega območja. V po- j njem otroškega varstva, ki je. tako sebnem tiskovnem poročilu navaja-Ušaj izgleda. pred skorajšnjo rešit-jo, da oporečništva in kritike ni vijo. Po podrobnem ogledu obstoie- mogoče preprečevati z disciplinskimi ukrepi in ugotavljajo, da je izključitev najbrž posledica birokratizacije. ki je zajela vodilne sindikalne kadre. Občina zaprla vodnjak na letališču Prebivalci spodnjega dela štan-dreža imajo spet čisto vodo in priznati je treba, da se je to zgodilo po prizadevanju rajonskega sveta, ki je nedvomno med najbolj aktivnimi na področju občine Gorica. Občinsko podjetje se je namreč odločilo zapreti vodnjak p n letališču, od koder je pritekala bakteriološko sicer zdrava pitna voda. vendar z dokajšnjo primesjo peščenih zrnc in zemlje, ki pa so, kakor je izjavil ugledni predstavnik občinskega pod-, jetja, zdravju neškodljivi. Porabniki na prizadetem področju bodo dobivali zdaj vodo iz hranilnika na soriškem gradu. Varstvu površinskih in talnih voda, posebej pa zalogam pitne vode, so odgovorni politični predstavniki čih šolskih struktur, jc prišla na dan ugotovitev, da bi bilo novo sekcijo slovenskega otroškega \ i tca mogoče začasno urediti v novi stavbi. tako da bi pregradili večji prostor. Menda se občinska uprava (odbornik za javna del-i Zuealli) s tako rešitvi;o strinja. Odstraniti bo treba zdaj le še birokratsko zapreko, kako poskrbeti za učno osebje. V tem smislu je predsednik rajonskega sveta. Reščič, že pisal šolskemu skrbniku, v upanju, da bo našel potrebno razumevanje. Volilna propaganda PII Časnikar in član evropskega parlamenta Enzo. sončni uri) na Erjavčevi cesti v Novi Gorici, slovesnost ob odkritju doprsnega kipa pevovodja in skladatelja Lojzeta Bratuža. Slavnostni govornik bo dr. Joža Vilfan, v kulturnem sporedu pa bodo sodelovali mešani pevski zbor »Lojze Bratuž* iz. Gorice. Nonet iz Sovodenj, mladinski pevski zbor novogoriške gimnazije. recitatorji - dijaki novogoriške gimnazije in član SSG. Slovesnost bo ob vsakem vremenu. Končana gledališka sezona v Gorici S Fojevn komedijo *Sedma zapoved: kradi malo manj.> je Stalno slovensko gledali Uče iz Trsta v četrtek zvečer zaključilo letošnjo gledališko sezono v Gorici živahni komediji, s katero je Dario Fo ošvrknil nekatere «vrline> italiianskega vodilnega političnega razreda, je Jedilo običajno število gledalcev. čeprav je bilo pričakovati, da bo Verdijeva dvorana, vsaj ob zaključku sezone bolj zasedena. Po predstavi je bila i Pavlinovi gostilni v Drevoredu 70. septembra zakuska za člane ansambla in občinstvo. Danes se bo v deželnem Avditoriju v Gorici zaključil tretji mednarodni simpozij o fetalni medicini, pri katerem sodelujejo priznani strokovnjaki iz desetih evropskih držav. Srečanje, za katero je dala pobudo goriška splošna bolnišnica, se je začelo že v četrtek zvečer. Udeležence simpozija je na gori-škem gradu, v dvorani deželnih stanov, pozdravil goriški župan De Simone. Včerajšnji dan pa je pote kal v delovnem vzdušju, saj je nad dvajset strokovnjakov prebralo prav toliko referatov o katerih se je potem razvila še diskusija. Udele- ženci simpozija imajo tudi danes pred sabo dokaj naporen dan. Naj omenimo, da se strokovnega srečanja v Gorici udeležujejo tudi priznani slovenski in jugoslovanski ginekologi iz Nove Gorice, Zagreba in Zadra. Gornji posnetek je naš fotoreporter napravil včeraj strežno zastopani tudi v tovornem postajališču. PSI je podprl zahtevo o večjem vrednotenju slovenske kon-zulte. Pogovori so potekali v odkritem in prisrčnem vzdušju. Prav v takšnem vzdušju sta potekala tudi pogovora, kj jih je TO SKGZ pred časom imel s SŠk in KPI. O sestanku s PSI, ki bi moral biti že pred nekaj, tod«*,-pa so ga morali zaradi tehničnih razlogov prenesti, bodo objavili skupno sporočilo. Predavanja o vinu na zasebnem radiu Na zasebni radijski postaji Radio Estereo Internazionale v Gorici oddajajo vsak četrtek od 18. do 18.30 predavanja dr. CJaudia Fab-bra in Alda Badra o vinu. ki prav gotovo zanimajo vinske proizvajalce kakor tudi ljubitelje vinogradništva in dobre kapljice. «Vodopivci* gostujejo jutri v Mirnu Primorski akademski zbor »Vinko Vodopivec», ki ga vodi Brane Demšar, bo nastopil jutri, 11. junija, ob 20.15 s celovečernim koncertom v kulturnem domu v Mirnu. Zbor primorskih študentov je bil ustanovljen pred petindvajsetimi leti v Ljubljani, jubilejni «srebrni» koncert je ime’ nedavno v Ajdovščini, v začetku tega meseca pa redni letni koncert v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani. Dcdamo naj, da je zbor v jubilejnem letu dosegel zavidljivo kvalitetno raven petja, ki jo najverodostojneje potrjuje srebrna plaketa mesta Maribor, dosežena na 5. bienalnem tekmovanju pevskih zborov iz Slovenije in zamejstva »Nošo pesem 78», letos spomladi v Mariboru. Nastop Vodopivcev bo tako zadovoljil še tako zahtevnega ljubitelja zborovske pesmi! Koncert organizira Zveza kulturnih organizacij iz Nove Gorice, (pb) Sfandrežci vabijo na pohod «Vržot 78» Vse je nared za današnji 11 kilometrov dolgi pohod po štandreš-kih vrtovih in njivah, ki so mu organizatorji, domače prosvetno društvo »Oton Župančič« in skupina štandreških obrtnikov, nadeli lepo zveneče ime »Vržot 78«. Točno ob 17. uri bodo krenile na pot, ki je speljana tudi ob nekdanjih občinskih mejah samostojne štandreške občine, prve ekipe. Start bo na travniku blizu Pilošča. Kakor so nam sporočili prireditelji, sprejemajo prijave še danes in sicer do 16.30. čeprav je pohod ne-tekmovalnega značaja, bodo med ekipe razdelili lepo število pokalov, ki so jih prispevala predvsem slovenska podjetja in ustanove. Najboljše uvrščeno moštvo bo prejelo 15-litrsko ma.jolko. Za vse udeležence pa bodo ob zaključku prireditve pripravili o-kusno paštašuto. Veliko presenečenje današnje prireditve bo 200 kilogramov težko tele, ki ga bodo začeli vrteti na ražnju že danes zjutraj. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72341. V ŠTANDREŽU se nadaljuje TRADICIONALNI PRAZNIK SPARGLJEV Danes od 20. ure dalje ples z ansamblom Mejaši. Jutri. 11. junija, ob 11.30 — nagrajevanje slikarskega ex tem-pore v domu A. Gregorčiča. Ob 19. uri kulturni spored. So-deljujejo: mladinski pevski zbor »Štandrež«. moški zbor Rupa-Peč, mešanj zbor »Hrast« iz Doberdoba, moški zbor »Oton Župančič« iz štandreža. Dramski odsek PD »Standrež« bo podal Nušičevo komedijo Gumb, v režiji Mire Štrukljeve. Po kulturnem sporedu ples z ansamblom Mejaši. Na voljo odlični šparglji, domača jedača in pijača. Razna obvestila Od 3. do 21. julija bo v dijaškem domu v Gorici delovalo letos prvič Slovensko poletno središče za otroke. Mladino bodo vodili vzgojitelji in u-sposobljeni animatorji po načelih skupinskega dela. Prijave že sprejemajo v piša mi dijaškega doma in sicer vsak delavnik od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure, vključno do 12. junija. Izleti SPD v Gorici priredi v nedeljo, 18. junija, družinski izlet z avtobusom na štajersko z obiskom Celja, zdravilišča Dobrne in Velenja. Prijav* sprejemajo na sedežu društva ob delavnikih do 12. ure in to do vključno ponedeljka, 12. junija. Slovensko planinsko društvo v Go rici vabi člane in prijatelje, da se v čimvečjem številu udeležijo tradicionalnega srečanja zamejskih planinskih društev, ki bo jutri v Bazovici. V jutranjih urah bo na sporedu pohod iz Boljunca preko Glinščice in Jezera v Bazovico, kjer bo ob 15. uri uradni del srečanja s kuturnitn sporedom. Planinci z Goriškega se bodo zbrali na Travniku v Gorici, od koder je predviden odhod z lastnimi sredstvi ob 9. uri v smeri Boljunca. Kino Gorica VERDI 17.30 - 22.00 «Doppio delitto«. M. Mastroianni in U. Andress. CORSO 17.30 - 22.00 »I leoni della guerra«. C. Bronson in P. Finck. MODERNISSIMO 17.06-22.00 «11 dia-volo probabilmente«. A. Monnier in T. Irihari. Prepovedan mladini pod 14, letom. CENTRALE Zaprto. V1TTOR1A 17.30-22.00 «Good bye E-manuelle«. S. Christian. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič PRINCIPE 18.00 - 22.00 »Scherzi da prete» EXCELSIOR 16.30 - 22.00 »Doppio delitto«. Nova Gorica in okolica , SOČA »Zakon sovraštva«, ameriški film ob 18. in 20. uri. ŠEMPETER »Vijoličasti taksi«, ameriški film ob 18. in 20. uri. DESKLE »Umri drugje«, ameriški film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči bo v Gorici dežurna lekarna Baldtni, Karto Verdi 57, tel. 2879. Šolske prireditve in razstave v slikah Na slovenskih Šolah se ob koncu leta vrsti jo prireditve in razstave. Na gornji sliki vidimo bogato razstavo, ki so jo pripravili otroci na osnovni šoli »Stanislav Gruden* v šcmpolaju. Na spodnji sliki pa del razstave na osnovni Soli »Virgilij šček» v Nabrežini, ki je, kot vidimo pritegnila veliko pozornosti Nekropola na Kanarskih otokih SANTA CRUZ DE TENERIFE — Na najmanjšem in najbolj zahodnem izmed sedmih Kanarskih o-tokov, na tako imenovanem Otoku železa, ki meri komaj 277 kv. km, so odkrili staro nekropolo, torej pokopališče z ostanki bal-samiranih teles, ki so pripadala prvotnemu prebivalstvu tega otočja. Nekropolo so odkrili v kraju El Hoyo de Los Muertos blizu kraja Guarazoca. le konec preteklega stoletja so tu v jamah odkrili napise in grafite po čereh, toda šele pred nedavnim so se lotili sistematičnega raziskovanja votlin in so v jugozahodnem delu El Julana naleteli na zelo zanimive grafite in jame, v katerih je živel nekoč človek. Od teh dveh odkritij do odkritja nekropole je vodila logična pot, saj so odkrili najprej žrtvenike, nato tudi grobnice in pa skupno svetišče. Skratka tu so nabrali veliko arheološkega materiala, ki se začenja s staro keramiko in kamnitimi konicami za puščice, pa do ornamentike in ostankov kosti Pravzaprav je k odkritju grobišča še najbolj pripomogel usad na zahodni obali inilkanske gore visoke 350 m. Najprei so tu odkrili domovanje kakega nekdanjega pastirja in pot je vodila dalje do odkritja okostij in vsega ostalega. Kaže, da so vsi mrliči, ki so jih tu pokopali, ležali na hrbtu, vendar pa ne vedno na kamniti plošči, pač pa tudi na lesenem ogrodju, tako da je mumificiran balsamiran mrlič bil nekoliko od tal, da je pod njim krožil zrak. Nekatere mumije pa so bile naslonjene na stene grobnice. druge pa na nekakšne pograde. Arheologi so tu nabrali veliko materiala, ki ga bodo proučevali dolgo časa. Nekateri predmeti so zelo stari in segajo v davno oreteklost, pred našim štetjem, drugi pa kažejo na razmeroma bližnjo preteklost, NA TOLMINSKEM JE ŽIVLJENJE UPOKOJENCEV RAZGIBANO V kratkem bodo upokojenci dobili moderen, udoben dom V Tolminu in okolici živi veliko ljudi, ki so svoje že odslužili, pa se vendarle še vedno ukvarjajo z najrazličnejšimi dejavnostmi Mm V Tolminu, okoliških vaseh in v Baški grapi je 1172 upokojencev, ki so vpisani v Društvo upokojencev v Tolminu. Število upokojencev je precej večje, kar kaže podatek, da je le nekaj nad 69 odstotkov vpisanih v DU. Niso znani vzroki in pomisleki tistih upokojencev, ki se držijo ob strani svojega društva. Od lanske letne konference je umrlo 67 članov. Da so tolminski upokojenci trdni in odporni, kaže podatek, da je med člani kar 90 nad 80 let starih, štirje pa so že presegli 90. leto starosti. V tem zapisu moramo spregovoriti o velikem prizadevanju upokojencev, kj še vedno delajo v raznih družbenopolitičnih organizacijah. raznih komisijah, krajevnih skupnostih, klubih in športnih sekcijah. Okrog štirideset odstotkov upokojencev sodeluje v prej navedenih organizacijah. V komisiji za pomoč in rekreacijo borcev pri skupščini občine Tolmin so štirje upokojenci. Ta komisija že več kot pet let uspešno opravlja svoje pomembno delo. V komisiji za priznavanje posebne delovne dobe sta dva zelo delavna člana — upokojenca. Oktet «Majnik», ki ga sestavljajo zdravljeni alkoholniki, zelp uspešno vodi upokojenka I-vanka Kosmač - Hvalova. Upokojenec je tudi znani in priljubnjeni Joško Torni, ki je leta 1973 dal pobudo za ustanovitev športnih i-ger upokojencev Primorske. O pravkar imenovanih športnih igrah upokojencev Primorske naj navedemo nekaj podatkov. Že prvo, to je 1973. leto, so se športnega tekmovanja udeležile e-kipe vseh društev upokojencev Primorske. Tekmovale so v kegljanju, balinanju, streljanju in šahu. Potem so bila tekmovanja vsako leto v drugi občini. Leta 1974 v Novi Gorici, leta 1975 v Po- Na proseški šoli so imeli lepo zaključno prireditev, na kateri je nastopu tudi šolski pevski zbor, kakor kaže gornja slika, na spodnji sliki pa vidimo gojence glasbene šole Glasbene matice na Proseku Gornja slika nam prikazuje šolski pevski zbor na osnovni šoli »Albert Sirk* v Križu na zaključni šolski prireditvi, na spodnji sliki pa vidimo razstavo nižje srednje šole »S. Kosovel* na Opčinah. Razstava je bila v dvorani PD Tabor Zelo bogata in lepa je bila tudi razstava ročnih del ua osuovui šoli »Primož Trubar* v Bazovici 1977 v Kopru. Letos bodo športne igre upokojencev Primorske 4. junija v Ilirski Bistrici. Zanimanje za tovrstno rekreacijo in šport se naglo širi tudi v Sloveniji. Za primerjavo naj omenimo, da je prvo leto tekmovalo 70 upokojencev, zdaj pa jih je že 170! Tudi med upokojene; je znano pravilo, da ni važno, kdo bo zmagal, važno je, da se tekmovanja udeležuje čimveč upokojencev. Dne 24. junija bodo tolminski u-pokojenci dobili nov Dom upoko- .................................................... DOKAZALA JE, DA JE ENAKOVREDNA MOŠKEMU V 272 DNEH JE Z JADRNICO POVSEM SAMA OBPLULA SVET Na pot se je odpravila lani Septembra - Na dolgi plovbi je imela tudi veli-ko težav, pa vendarle ni popustila - Na pot je oŽsia z izposojeno jadrnico čeprav se dogodki sodobnega burnega življenja tako naglo vrstijo, da .jim stežka sledimo, se zagotovo še mnogi spominjajo napetosti, ki je nekaj tednov burila svet, ko ni bilo glasu o »samotarju* Fogarju in njegovem nesrečnem spremljevalcu časnikarju Manciniju, ki sta »zašla* na velikanskih širinah morja med Južno Ameriko in Južno Afriko. Vsa-kdor, ki je bil kdajkoli na »širokem* morju, namreč tako daleč na «veliki luži*, da ne vidiš več kopnega, ve kaj to pomeni posebno če čepiš v «orehovi lupini*, v čolnu, ki meri le nekaj korakov v dolžino in dva tri korake v širino. In še človek občuduje junake kakršen je Fogar, samotarje, kakršen je Francis Chiche-ster, bo tembolj občudoval žensko, mlado pomorščakinjo, ki se je septembra lani odpravila na pot okoli sveta sama in sama samcata opravila dolgo pot in se srečno vrnila domov. Naomi James je stara 29 let. Po poklicu .je preprosta gospodinja. Sicer žena pomorščaka, vendar nima za seboj nobenih strokovnih šol, ki bi ji pomagale pri tako zahtevni nalogi. In vendar je sama samcata plula okoli zemlje z jadrnico in pri tem postavila še nov rekord, ker je prispela na cilj v 272 dneh, kar je za dva dni manj kot je potreboval že omenjeni Francis Chichester. Kot smo že rekli, se je Naomi James odprvaila na pot z jadrnico «Ex-press Crusader*, ki je dolga 53 stopinj, torej 16 metrov. Plula je mimo Rta Dobre Nade, preplula Južno morje vse do Cape Horna in se nato preko Atlantika vrnila spet v Veliko Britanijo. Njena pot je bila dolga 30 tisoč milj. to se pravi približno 48 tisoč kilometrov, kar je tudi spet nov rekord »v primemo najboljši dolžini potovanja okoli sveta*. Čeprav .je Naomi James žena pomorskega kapitana, se je odpravila na pot bolj s tujimi kot svojimi sredstvi. Njen podvig ,ie vsaj deloma financiral britanski časopis «Daily Express», ki bo verjetno imel pravico objaviti njene vtise s potovanja, vtise, ki prav gotovo ne bodo vedno tako prijetni, kot se zdi v prvem trenutku, v prvem navdušenju ob ponovni vrnitvi med znance in svojce. »Sem zares zelo srečna*, je rekla ob vrnitvi, posebno ko se bom ponovno srečala z očetom in mamo, ki ju nisem videla že toliko časa in ko sem prišla ponovno v objem svojega moža Roba.* Mlada, a pogumna Naomi James je pravzaprav doma iz Nove Zelandije, od koder se je omožila v Veliko Britanijo k britanskemu pomorskemu častniku. Doslej še ni niokli plula sama. še manj je poveljevala kaki tudi manjši ladji. Iz dosedanje prakse je vedela, da ji morje pravzaprav niti ni tako po volji, ker ie vedno trpela zaradi morske bolezni. Toda v tem primeru je to bolezen prebolela že v prvih treh dneh plovbe, nakar ni imela to- vrstnih težav. Doživela pa je veliko drugih težav in v nekaterih trenutkih je bila r»a robu obupa, na primer tedaj, «ko sem se morala povzpeti na jambor in to v trenutku, ko je divjalo neurje*. Morda ni bilo nič boljše niti v trenutku, ko je bila kakih 2000 milj od Cape Horna in se ji je jadrnica prevrnila. »Bil je to najhujši trenutek na vsej moji dolgi poti. In v fciskem trenutku sem tudi podvomila v svoje moči in v svoj podvig. Toda nisem hotela niti misliti na to, da bi popustila. Sicer pa ni tudi preostalo drugega, kot nadaljevati z naporom in potrudila sem se in uspela. Jadrnico sem ponovno naravnala in obplula celino na razdalji kakih 50 km južno od Cape Homa in to prav v trenutku, ko je tod divjal vihar.* Naomi James in njen mož Rob živita v Kingsvvearu v Devonu. Rekli smo, da je on pomorski častnik in da je pokroviteljstvo nad njenim podvigom prevzel list «Daily Express». kajti stroški za takšno plovbo niso majhni. Kljub temu sta zakonca James »investirala* v to plovbo 16.000 lastnih funtov šterlnigov, to se pravi skoraj 25 milijonov lir. Toda s tem sta krila le neposredne materialne stroške in plačala najemnino za ladjico jadrnico, ki jo .je pogumni ženski posodil Chay Blyth, ki se je že preizkusil v podobni plovbi okoli sveta. Toda njegova jadrnica «Express Cru sader* velja 50 tisoč funtov šter-lingov. to se pravi 75 milijonov lir, torej trikrat več kot je stala plovba okoli sveta. Lastnik jadrnice Chay Blyth je uspeh britanske «samotarke» pohvalil takole: »Na pot se je odpravila kot novinec, vrnila pa se je izurjena kot morski volk.* Že omenjeni Chay BLyth je plul okoli sveta pred leti, le da je s svojo jadrnico potreboval za to Novi dom upokojencev med gradnjo. V njem bo mesta za 125 gostov stojni, leta 1976 v. Sežani in leta jencev na Hribih ob cesti, ki iz Tolmina pelje v Zatolmin. V novem Domu bo 125 postelj za starejše upokojence s celotno oskrbo in tudi zdravniško nego. Upokojenci bodo imeli v novem Domu na razpolago restavracijo, kavarno, bife in za razvedrilo pokrito balinišče. Medicinske sestre bodo skrbele za upokojence prav tako kot v bolnišnicah. Tako se bo prejšnjima domovoma upokojencev na Petrovem Brdu in v Podbrdu pridružil še dom v Tolminu. Iz tega je razvidna velika skrb družbe za tiste svoje člane, ki so veliko prispevali s svojim delom pri izgradnji domovine. Odbor DU v Tolminu ie za leto 1978 predvidel šest izletov za svoje člane v razne kraje domovine. Prvi tridnevni izlet je bil 12., 13. in 14. maja v Split, druei dvodnevni izlet je te dni 10. in 11. junija na otok Rab.’ Dne 22. julija bodo tolminski upokojenci imeli tovariško srečanje ob izviru Soče, prvo nedeljo v avgustu pa se bodo udeležili tovarniškega srečanja upokojencev Primorske na Lokvah. V dneh 8., 9. in 10. septembra bodo obiskali znane p^z&pske kraje v Bosni. Jesenovac, Kozaro, Jajce, Drvar, Bihačin še druge kraje. Dne 8. oktobra,"bodo obiskali znano taborišče Gonars v Italiji. Ob tej priložnosti si bodo o-gledali tudi starodavni Oglej, mesto, ki ga je leta 452 po našem štetiu s svojimi vojščaki razdejal kralj Hunov Atila, znan kot »Šiba božja*. V razpravi smo slišali pripombo, da bi avtobusna podjetja dala namestit; v svoiih avtobusih tablice z nap:si: «Mladina. odstopi sedež invalidom in starim tovarišem!* Tone Šturm iz Kobarida je kot predstavnik republiške zveze u.pokojencevcev pozdravil navzoče delegate in dal več koristnih napotil in nasvetov za seznanjanje upokojencev z vprašanji, ki zadevajo člane in organizacijo. Znana ljudska pesmica Terezina Skočir - Marjanca iz Žabč pri Tolminu je ob zaključku konference recitirala svoje najnovejše pesmi. Andrej Pagon - Ogarev pot 20 dni več kot Naomi James. Prvi je opravil to dolgo pot okoli sveta Francis Chichester, ki je porabil ce'1'’ ko, film 23.10 Sobota v športu TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.,jO, 17.00, 13.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Motivi na temo; 9.30 Pregovori tedna; 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.30 Kulturno pismo; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Pa se sliš; 13.35 Od melodije do melodije; 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Gremo v kino; 15.00 Tekmujte s Petrom; 16.30 Svet okoli nas; 17.05 Mi in glasba; 17.30 Glasbena panorama; 18.05 «Blage duše* veseloigra; 18.45 Vera in naš čas. KOPER 9.32 Emme-elle; 10.00 Z namj je; 10.15 Glasbeni portret; 10.32 Elizabetine pripovedke; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 13.00 O narečjih; 14.33 LP tedna; 15.00 Orkester Manu Di-bango; 15.32 Poje Ana štefok; 16.00 Pojo The Templations; 17.00 Pismo iz; 17.05 Jaz poslušam, ti poslušaš; 17.40 Glasbeni notes; 17.45 Jugoton; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Vročih 100 kilovatov; 19.35 Zapojmo in zaigrajmo; 20.30 Glasbeni vveekend; 23.00 Plesna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 21.00 Poročila; 6.00 in 8.50 Jutranje prebujanje, 7.40 Svetovno nogometno prvenstvo; 8.40 Včeraj v parlamentu; 10.35 Operetna glasba; 11.30 Ena dežela na enkrat; 12.05 Shovv down; 14$ Evropa Crossing; 15.05 Dogodi in osebnosti med dvema vojnam3' 15.40 Rokoko; 16.20 Najprej glaS' ba potem besede; 17.10 Stroje33 komedija; 17.35 Zlata doba; l8™ Svetovno nogometno prvenstvi 20.40 Ital. folk glasba; 23.05 *a lahko noč. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 12.30, 13.30, U-3°: 19.30 Poročila; 6.00 in 8.07 On' drugi dan; 8.45 Spomini in leP8 glasba; 9.32 Bratranec Basilio, r3' dij. priredba; 10.12 La Corrid3’ 11.00 Pesmi za vsakogar; 12.45 ni BBC; 15.00 Glasba pred oglf' dalom; 16.37 Opereta včeraj 'ddričs;val’7!25- Izžrebanje loterij®; 17.55 Grari vaVietft; 21.00 Koncert" 22.45-’ Francoske popevke. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00 11.00, 15.0J; 16.00, 19.0J, 20.00 Poročila; 7.2" Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, °~ troci!; 8.30 Iz naših sporedov. 9.08 Glasbena matineja; 10.05 P}°~ nirski tednik; 10.35 Mladina P°i®’ 11.15 12.00 Kdaj, kam, kako t3 po čem?; 11.50 Turistični napotk1, 12.00 Spoznavajmo s/et in domovino - Frankfurt ZRN; 13.30 Kme’ tijski nasveti: 13.40 Veseli domači napevi; 14.00 Danes do 13-, ’ 15.05 Od arije do ariie; 16.30 Vedre melodije z ansamblom zabavne glasbe; 17.00 «Vrtiljak»; 18-Sv Studio ob 17.00; 19.05 Poletni or vertimento; 20.20 Obvestila in z3~ bavna glasba; 20.35 Lahko noč,3" troci!; 20.45 Minute z ansamble*" Milan Ferlež; 21.00 Sobotna gj3®' bena panorama; 22.30 -24.00 O3' da.ja za naše izseljence; 24.05 P0" pularnih 2u; lllllllllllllllllll'illlllllllllllllllllll|||||||||||||||||||||||llllllll|||IIIIIIIIIIIIII|||lllllllllllll,llllllllllllllllllllll|||||im||I||||||||||||||||||||||||||||||||||||||)||||||||||l|||lll Pogovori o davkih Prijava nepremičninskih dohodkov Nepremičninski dohodki (redditi fondiari) se delijo v dve kategoriji; dohodki, ki jih prinašajo obdelovalna zemljišča, in dohodki, ki izvirajo iz posesti raznovrstnih zgradb. Nepremičninske dohodnine so, seveda, kakor vsi drugi dohodki, podvržene obdavčitvi. Prav zato jim posveča osnovni prijavni obrazec 740, ki vsebuje okvire A in B, posebno polo. Če sta zakonca sklenila, da predložita svoje dohodke z enim samim formularjem 740, bosta svoje dohodke prijavila ločeno. Prvi zakonec na eni strani pole, drugi na hrbtni strani, če je prijava zakoncev na ločenih obrazcih 740. bo seveda ostala ena stran pole prazna. Če seštevek nepremičninske dohodnine ne presega 360.000 lir. je tovrstni dohodninar prost vsake prijave, kolikor nima nobenih drugih dohodkov. Vsi imajo pač pa za IRPEF pravico najmanjšega popusta v višini 36.000 lir Na znesek 360.000 lir bi znašal davek IRPEF (10 odst.) 38.000 lir prav toliko tudi popust. Prijava bi bila torej brezpredmetna. Lani je to pravilo veljalo le za zemljiške dohodnine: prijava pa je bila obvezna tudi z najnižjo dohodnino od zgradb. Izračun dohodkov, tako od zemljišč, kakor od zgradb, se, kot znano, naslanja na tako ime novani katastrski dohodek. Dohodnine za vsako zemljiško parcelo ali za vsako zgradbo so ugotovili in ocenili pred 40 leti. naravno na osnovi takratne vred posti denarja. Dohodek so morali v teku let ovrednotiti m posodobiti • posebnimi množitelji. Tako je za letošnjo prijavo množitelj 75, če gre za zemljiške katastrske dohodke in z raznimi množitelji, če gre za raznovrstne zgradbe, ki so vsi nanizani na 15. strani navodil. Vsak prijavitelj ne bo mogel svojih nepremičninskih dohodkov točno in pravilno prijaviti, če ni v posesti navedenih osnovnih kata-stalnih elementov, ki jih lahko naj de na katastrskih uradih pri vsakem davčnem okrožju (n.pr. tudi v Tržiču in Krminu). Na zadevo smo opozarjali že od leta 1974 dalje in prepričani smo. da 30 si vsaj vsi bralci naše rubrike že zdavnaj oskrbeli potrebne podatke. K sreči se letošnja prijava nepremičninskih dohodkov ne razlikuje od lanskoletne. Prijavitelji bodo praktično le prepisali lanskoletna okvira A in B na letošnjo ustrezno polo, ki smo o njej govorili. Edina razlika je v zaokro žitvah: vse postavke je letos po trebno zaokrožiti na tisočake. Pri zemljiščih se dohodek, ki ga je prijaviti, naslanja na domini-kalnj in na agrarni dohodek. Če je zemljišče v najemu (seveda z redno pogodbo) mora agrarni dohodek prijaviti najemnik. Razni popusti za zemljiški do hodek so predvideni v primeru da posestvo ni bilo obdelovano, kakor tudi v primeru elementarnih nezgod. Zelo važne so te določbe za področja, kjer so elementarne ne zgode precej pogoste (n.pr. toča v Brdih). Davek popolnoma brišejo, če je bilo uničeno' vsaj 30 odst pridelka, vendar je potrebno pri javiti škodo v roku treh mesecev 20-odst. popust je predviden tudi za zgradbe, ki so bile vse leto 1977 brez najemnika in jih pada lastnik sam ni uporabi^/ To okolnost je treba prijaviti nančni upravi v roku treh rn®Sg cev. Kljub opozorilom je vec> prizadetih opustila predpisane f . malnosti in jim sedaj ne oS jn drugega, kakor prijaviti celoto plačati zaradi tega celotni dav ' ki ga je izračunati na osnovi K tastalne vrednosti. Na koncu bi pripomnili, da ^ prijava z obrazcem 740 nanaša 3-davščine IRPEF in ILOR (‘ odst.). Medtem, ko so za neka*3 e vrste dohodnine predvidene zna' _ olajšave, se ILOR za nepre"’1 ninske dohodke plačuje že od P^j lire dohodka. Nepremičninarji- f so oproščeni prijave (manj k3, 360.000 lir dohodkov), ne bodo P1 čali nobenega neposrednega da v" IRPEF in ILOR. Še vedno mnogi vprašujejo, kaj ne prejemajo več kartel . zgradarino (imposta fabbric"1 ' Žo neštetokrat smo ponovili, da > bila zgradarina odpravljena od z četka 1974, ko so uvedli oba 031, njena davka. Kdor je bil Pr°'e zgradarine zaradi znane 25 letl^ oprostitve za novogradnje, j® olajšavo ohranil tudi ILOR stare zapadlosti prvotne olajšanj Petindvajsetletno oprostitev so odpravili s koncem leta V*1' Nove stanovanjske zgradile P0133 takem ne uživajo več nobenih P^ sebnih prej predvidenih ola.is3 ' a ko niso bile dograjene do ko" leta 1976. Novogradnje niso imele in n'tI’^ jo nobene posebne olajšave , oprostitve davka na dohodek 1 žičnih oseb (IRPEF) St. Oblak „Homo colonicus" Otroci v mestnih naseljih — Posledice množične gradnje stanovanj na Madžarskem — Koline med stolpnicami BUDIMPEŠTA, 7. Jun. — Mali Lajos, ki nima več kot deset let in stanuje v enem od novih naselij okrog prestolnice, je v sptsni zvezek napisal, da zadnji konec tedna ni doživel nič takega, kar bi bilo vredno pozornosti, in da je to nedeljo kot vse prejšnje preživel tako, da se je ves jubi dan potikal okrog, zvečer pa buljil v televizijo. Ker je podobne naloge napisalo več otrok v novih blokih, je to zbudilo pozor- nost učiteljev in psihologov. Ko se je nabralo dovolj gradiva, je neki podjeten pedagog objavil spise v po sabni knjigi in jih pospremil s komentarjem. Njegov cilj je bil opozoriti na pro blem formiranja otrok v novih naseljih, kjer primanjku je cela vrsta stvari, da bi lahko življenje usmerili, kot si želijo. Kaj manjka novim blokom Na Madžarskem so v mi nulih petnajstih letih '.gradi li nekaj nad milijon stanovanj, pripravljajo pa tudi nov načrt stanovanjske grad nje za naslednje poldrugo desetletje, ko naj bi Jin zgradili Se več. Množična gradnja je namenjena pred vsem hitremu zadovoljevali in žgočih potreb in zato se v načrtovanju odločajo za ce nsjše in hitrejše rešitve No va naselja zaradi tega rastejo kot gobe po dežju zraven obstoječih mest. Okrog Bu dimpešte Jih je kakšnih 20. Velikanske stavbe so razvr ščene vzporedno, podobne orjaškim vžigaličnim škatlam. To Je slika, ki se po nuja opazovalcu takih nase lij- Na Madžarskem je vsaj deset tovarn, ki izdelujejo montažne elemente za stano vanja, tako da novih naselij ne gradijo, temveč montira jo Tudi to daje poleg obi čajne monotonije sedanji stanovanjski gradnji pose ben pečat. Po eni strani je čutiti, da je množična gradnja, kakršno imajo zdaj, edini izhod iz stanovanjske krize, po drugi pa je slišati čedalje več kritik na račun slabo organiziranega življenja v teh naseljih. Pritožujejo se, da n) pravega ozračja, zato ker so pač na marsikaj po zabili (ali niso utegnili za gotoviti) v prizadevanju za čimprejšnjo zgraditev stanovanja in v tekmi, s katero naj bi dosegli, da bi se brez domci čimprej vselili, se preden asfaltirajo pločnik okrog hiše ali odstranijo buldožerje, rovokopače in druge stroje. Zaradi tega ni čudno, da mnoga naselja, posebno tista, ki so jih zgradili pred leti, nimajo parkov, otroških igrišč, kulturnih domov, te lovadnic, kina, mladinskih klubov in drugih nuimh objektov, kjer bi se lahko za čelo življenje V kritiki teh novih naselij, ki je v nekem smislu, lahko bf. rekli, postala moda, |e strnjena vsa nostalgija nek danjih prebivalcev majhnih pritličnih hišic, njihovo hre penenje po zelenih vrtovih in rožah, hrepenenje, ki ga sedanje dosti boljše stano- vanjske razmere ne morejo potešiti. Pogostoma ta psihologija ni v skladu z modernimi življenjskimi razmerami, kakršne želijo zagoto viti prebivalcem novih blokov, čeprav še zmeraj v marsičem nedograjenim in golim Kako je zaradi slabega vključevanja ljudi v nove stanovanjske razmere, smo nedavno videli po televiziji: na pločniku desetnadstropne stolpnice je novo pečeni stanovalec v navzočnosti vse družine in soseščine klal prašiča ki ga je pripeljal s seboj iz province. Ogroženi otroci Mnoge stare navade so v novih razmerah nevzdržne in jih je treba opustiti, po drugi strani pa bi bilo doo ro, kot čutijo mnogi, če se v novih naselijih, ki so v marsičem še nezadovoljiva, ne bi formiral — somo co-lonicus. To je človek, ki je zaprt vase in v svoje skrbi, človek, ki se ne na stopnicah ne na dvorišču ne pozdravlja s sosedom, in ki tega soseda — kar je še slabše — sploh ne želi spoznati. Edina vez med sosedi so otroci, ki se ne obotavljajo pozvoniti pri njih, bodisi zaradi domače naloge ali česa drugega. Ta zaprtost ljudi pogostoma ni znamenje muhavosti ali osebne krivde, temveč pride do nje zaradi položa-a, ki je nastal, ta pa je večinoma takšen: ko dobiš novo stanovanje, se ti ponudi priložnost da vse, kar je staro, zavržeš in kupiš novo pohišvo, nov televizor, hladilnik, preproge. Za nove stvari je treba odšteti veliko denarja, če hočeš ta denar zaslužiti, pa moraš veliko delati, pa naj gre za nadurno delo v tovarni ali zvečer do ma. Zato ljudje nimajo ča sa ne le za sosede, temveč tudi za otroke ne. In ti otroci so največja skrb novih naselij, ker je neka statistika pokazala, da je 70 odstotkov od okoli 80.000 ogroženih otrok na Madžarskem ravno v teh vertikalno idealno pozidanih in horizontalno še pravilneje postavljenih blokih. Primer malega Lajosa, ki smo ga omenili na začetku, češ da se dolgo potika po ulici, je samo uvod v hujše oblike težav z otroki: izogibanje šoli, majhne krate, vlome in podobno. Humanost in moč nekega predpisa, ki ga tukaj dosledno uresničujejo, se v praksi kaže tako, da nova stanovanja najprej dobijo družine z več otroki (petčlanska družina običajno sploh nima problema s tem, kako dobiti stanovanj), vendar to prinaša s seboj tudi specifične težave, in sicer pogostoma. Ko je treba dobiti stanovanje, kar si želi vsakdo, si pomaga tisti, ki je sicer socialno šibak in ima več otrok, tako da zbira otroke iz domov, od sorodnikov in od drugod, kjer so dotlej živeli, da bi si čimprej zagotovil pravico do stanovanja. In tukaj nastajajo problemi, ker na lepem ni več nikogar, ki bi skrbel za toliko otrok. MILOŠ ČOROVIC Francozi in Afrika PARIZ, 6. junija — V najnovejši številki revije za vojaške in obrambne zadeve »Defense Nationale« načelnik generalštaba francoskih oboroženih sil general Guy Mery objavlja besedila več predavanj, ki jih je imel v začetku tega leta. Med teksti je tudi aprilsko generalovo predavanje o Franciji in varnosti v Afriki. General je predaval stažistom na inštitutu za visoke študije narodne obrambe (IHEDN) in centru za visoke študije oboroževanja (CIIEAR) v Parizu. Po generalovem mnenju je »varnost Francije tesno povezana z varnostjo Afrike«, ker je Francija blizu črne celine, ker živi v Afriki več kot četrt milijona Francozov, ker je Afrika kot vir surovin in zaradi pomorskih poti velikega pomena za preskrbo Francije. Zveze med Francijo in Afriko so tudi »zgodovinske« in »odgovor nost« Francije je v tem, da »pomaga številnim prijateljem utrjevati njihovo neodvisnost«. Na podlagi taks nega uvoda ima general Mery pred očmi tri vrste razvoja francoske vojaške pomoči Afriki. 9 Glede obsega pomoči so »naše možnosti omejene« in v nekaterih primerih se Francija že približuje skrajnosti. Ce naj bi francoska pomoč — vojaška, gospodarska, finančna — res bila učinkovita, bi jo po eni strani bilo treba povečati na škodo pomoči drugim delom sveta, ali pa bi morala Francija izbrati le nekaj afriških dežel (»po naših interesih«) ter pomagati le njim. 9 Druga »evolucija« je vzpostavitev resničnega evropsko-afriškega sodelovanja, katero naj bi po Gi-scardovem predlog razširili z gospodarskega tudi na vojaško (»varnostno«), V tej zvezi general Mery žalostno ugotavlja, da so Frančozi »na zahodni strani dokaj osamljeni v tej akciji«. Zato naj bi v to »podjetje« pritegnili dve vrsti držav: po eni strani tiste evropske države, ki imajo »afriško preteklost« in katerih gospodarstvo je tesno povezano z Afriko, po drugi strani pa Se nekaj afriških držav, ki se zadnje čase vse bolj uveljavljajo. 9 Tretja »evolucija« je samo vojaška, bila pa naj bi takšna, da bi »hkrati spremenila stil naše pomoči ter izboljšala našo akcijsko sposobnost«. Zato naj bi Francija »dala večji poudarek šolanju afriških vojaških kadrov«, raje dajala »občasno specializirano pomoč namesto stalne in polivalentne« ter spodbujala afriške države, da bi se raje »krepko in preprosto« oboroževale, ne pa kupovale zapleteno orožje, ki ponavadi ustreza »prestižnim operacijam«. »Skratka, bolje naj bi izvajali zdravo reklo .pomagaj si sam in bog ti bo pomagal’,« zaključuje general Mery. s. I. rit Spodrezani frak Ameriši tednik »V. S. News £ World Report« citira v svoji redni rubriki »VVcS i g ons a & petan a« naslednjo izjavo enega izmed vodilnih ameriških strategov za nacionalno varnost: »Senat je zdaj tako nezaupljiv do Sovjets ke zveze, da bi, tudi te bi Rusi popustili glede vseh preostalih spornih točk sporazuma o omejitvi stra. teškega oboroževanja (česar pa ne bodo storili) — sporazum verjetno zavr. nil.s Nič več dražb na trgih V mestih so opustili bazarje in prireditve, na katerih so zbirali prispevke za vojsko in za prizadete v vojni Tesnobni občutki v Amanu M Jordaniji si zastavljajo vprašanja o arabski enotnosti, Sadatovi mirovni iniciativi, o usodi palestinske države — Tiho upanje na skorajšnji premik OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA AMAN, 8. jun. — Jordanska prestolnica je brez dvoma dobra opazovalnica razvoja dogodkov po Sadatov! mirovni iniciativi, saj se nekateri predlogi, ki so »v zraku«, zlasti usoda zahodnega brega Jordana neposredno geografsko in politično dotikajo vzhodnega brega re ke. Vendar s tem ni rečeno, da so pogledi na usodo iniciative zaradi tega Jasnejši. ADIS ABEBA, 6. junija — V glavnem In v drugih večjih etiopskih mestih ne bodo več prircjaii bazarjev in festivalov, kjer so z dražbo razne hrane in drugega blaga ter s prodajo nekoliko dražjih pijač zbirali sredstva, s katerimi so zadostili pozivu na zbiranje prostovoljnih prispevkov. Posebna odredba je odpravila take sejme, znane po tem, da so na njih kajkrat prodali »srečnemu dobitniku« pomarančo za denar, za katerega bi sicer lahko dobil 200 steklenic osvežilne pijače. Zakaj so opustili že precej udomačeno prakso, pa čeprav je prinašala denar za pomoč vojakom, borcem na fronti, razseljenim ljudem in prizadetim v vojni? Ko so začeli novačiti in uriti rekrute ljudske m delavske milice, ki naj bi čimprej zamenjala nezanesljivo imperialno vojsko, so pd ljudstva govalci nad Italijani pri Adui pred dobrimi 80 leti in pri Velvelu med drugo svetovno vojno. Mestni prebivalci so pomagali pri pospravljanju pridelka, ki so ga kmetje pustili na poljih, ker so šli na večmesečne vojaške vaje v taborišča, kot )e Fatek pri Adis Abebi. Ob pet,k:ij| popoldne se je na trgu revolucije pričakovali finančno pomoč. j zbralo na tisoče .juflt, ,kt so se z avtobusi iri'S tčV!6rniaki Največ so dajŠ&MiŠe*, ki so prejemali plačo pri Magajnah podjetij in ustanov, vendar to ni bilo veliko. Leto dni so odtrgovali od prejemkov obroke v celotnem znesku ene mesečne plače. Pomoč so dajali tudi premožnejši posamezniki in nekatere organi-zac’je. Z drugo akcijo se je število darovalcev razširilo: veliko žensk je pomagalo pri pripravljanju konservirane peljali v pokrajine na osrednji planoti, od koder so bili vojaški obvezniki. Nazadnje so začeli prirejati sejme in dražbe, na katerih so ljudje dobili nekaj malega za svoj denar hkrati pa so se odzvali »klicu domovine«. Sejmarji so postavili vel: kanske šotore za okrog tisoč ljudi in sejem le bil na red. Medtem so z raznih kon ali suhe hrane za obroke re- j cev pripeljal: prodajno blago krutom kakor tudi borcem | in pijaže. Tako so zbrali mi lijone b'rov (osnovna denar na enota, vredna pol ameri- na fronti. Izvedbo so prevzela zdru- j žen ja mestnih in kmečkih j prebivalcev kot osnovne eno- J te nove oblasti. 2enske so na I 'ljudskih shodih pripravljale nacionalne jedi, ki se na zraku dolgo ne pokvarijo. Takšno hrano so jedli ..udi zma- škega dolarja). Sprva ni nihče spraševal, kakšna je biia ref'ja, toda prireditve so včasih stale več. kot se je na bralo prispevkov Razen tega sejmi niso bil: ve* forumi za mobilizacijo množic v novi revoluciji. To Je bil eden izmed razlogov, da so jih opustili. Kakor piše etiopski tisk, so ljudje na takih prireditvah pijančevali in veseljačili do policijske ure tj. do’ polnoči, včasih pa so ostali pod šoto ri še dlje, vse do zore. Šotore zdaj podirajo, med drugim tudi zato, ker je semnje izkoriščala reakcija širila je gesla, na pi »trgovci so naoredne sile revolucije«, »revolucionarni tedtž (Žganje) ali smrt« namesto »revolucionarna domovina ali sme«. Pojavile so se težnjp ki^vajajo ljudstvo v zapravljanje denarja in časa. Vrstile so se tudi tatvine: vef/tepai ni pri-; šel v državno blagajno, sled za njim se je izgubila. Seveda bodo še'naprej zbl rali sredstva za centralne sklede, le da bo to odslej skrb vodstev množičnih organizacij in organov za politizacijo množic, pri čemer bodo uvedli ustrezne ukrepe m strego nadzorstvo Z drugim’ besedami, tudi ta akcija se centralizira, prehaja v roke državnJh organov, ki bodo oazrii na »neodgovorne posameznike, reakcionarje ir protirevolucionaren Kot piše list »Ethiop en Herald« Tam, kjer so bili prej ba zarji za dražbeno prodajo, stojijo zdaj goli lesen: drogovi iz evkaliptusa, tu in tani v;si kakšna zastava. de*a ali etiopska trik^ora. RADOSLAV JOVIČ Z mnenji je tako kot z arabsko enotnostjo, ki jo je predvčerajšnjim na svoji drugi posredniški turneji med Sadatom in .istalimi arabskimi državami, zlasti deželami »fronte zavračanja« prišel krpat tudi v Jordani jo sudanski predsednik Ni-meiri, ki je medtem ze odpo toval v Riad. »Ali ni /bžalo-vanja vredno,« se sprašuje uvodničar vodilnega aman skega dnevnika ,Ar Rai’, »da Nimeiri obiskuje arabske prestolnice ravno na obletnico 5. jumja 1967, t. J. šest-dnevne vojne, ki je pripeljala Izrael na breg Sueza, v neuspešnih naporih, da oi dosegel minimalno stopnjo enotnosti? Ali ni žalostno, da je bil izgubljen Jeruzalem, da je zgorela džamija Al Aksa, ne da bi ta plamen .podžgal’ arabsko vest?« Kaj hočejo Arabci Medtem pa Izrael enajst let pozneje Se vedno skuša definirati svoje stališče do zasedenih arabskih ozemelj zlasti palestinskih, na podla gi katerega bi bilo mogoče poživiti dvostranska pogaja nja med Egiptom in Izrae lom. Izrael natanko ve, Kaj hoče in temu ustrezno ukrepa Arabci pa menda ne vedo kaj hočejo, če splon saj nočejo, sodi »Ar Rai«, teorija ki jo je pogosto slišati tu kaj, je, da je edini namen Izraela obdržati izemlje n doseči mir pod svojimi po goji, podprt od Američanov ki da s podpiranjem Sada-tove iniciative m 1rugun> vplivi, zlasti preko Saudske Arabije, načrtno ustvarjalo razdor med Arabci. Skratka, Izrael da noče doseči »pan lssraeliana« m Si ustvariti pogoje za pro dor v arabski svet, v katerem vidi svoj »leoensraum« Po drugi teoriji Sadatov uspeh ne bo v uspehu nje gove iniciative, temveč v ne uspehu akcije, ki oo dokaza la, da ie Izrael nepopustljiv Iz tega izvajajo sklep, de |e v bistvu ob poman)kanju arabske enotnosti, ob d-no čenem defetizmu, ki vlada med njirrhlU dekdo ie/kiju čil med defetiste vse arao ske voditelje vključno z Arafatom - Izrael prevzel vlogo arabskega nacionalizmu in da se bo araosk3 enot nost ln resnična volja sa ak cijo dvignila s »točke nič« kjer da se nahaja 'daj> Seie takrat, ko oo vsem jasno kaj Izrael resnično noče: a ie ze zdavnaj uhojena, le da je treba dosledno hoditi po njej) lahko preženemo miselnost »moj traktor m moja njivica — moja polobdelana svobodica« oziroma pridemo do programirane, obsežnejše in stabilne proizvodnje hrane. To pa m samo stvar kmetijskih območij, marveč postaja spričo stihijnosti tržišča, neredne preskrbe z nekaterimi kmetijskimi proizvodi in čedalje večjim pritiskom cen na potrošnike bržkone problem, ki je skupnega pomena in v skupnem interesu. BOJANA JAGER Na poti k ekonomski stanarini Leta 1982 naj bi znašale okoli 3 odstotke vrednosti stanovanj LJUBLJANA, l junija — Ekonomska stanarina naj bi bila družbeno priznana cena za uporabo stanovanj, ki tla) bi upoštevala raven cen sta novanj ter potrebe enostavne in delno razširjene reprodukcije, ugotavlja informacija o stanarinah in stroških stanovanj v letih 1970 do 1977, ki jo je obravnaval odbor IS za tekočo gospodarsko in so cialno politiko. Določala naj bi se v okviru stanovanjske skupnosti v občini,-omogoča la pa naj bi uveljavitev ekonomskih odnosov na področju gospodarjenja s stanova-ji, poroča sekretariat za informacije IS skupščine SRS. Analiza izračunov novih sta narin kaže, da bi letne ekonomske stanarine znašale okrog 3 odstotke od vrednosti stanovanj. Da bi dosegli take ekonomske stanarine leta 1982 pri nespremenjenih cenah stanovanj iz leta 1977, bi se morale stanarine v Slo veniji posebej ob upoštevanju revalorizacije ;en stanovanj in delovanja inflacije znatno povečati. Uveljavitev ekonomskih sta narin je eno ključnih vprašanj za uresničitev stanovanjske politike, so poudarili na seji. Opredeliti ho treba no silce po občinah, ki naj oi pripravile načrte prehoda na ekonomske stanarine. Predsednik nekdanje obalne skupnosti za varstvo okolja dr. Branko Šalamun je povedal, da bi se te nevšečnosti rešfli lanovo obalno cesto, ki bi onemogočala večje koncentracije avtomobilskih izpuhov. Velikokrat pa se zgodi tudi, da nad morjem visi temna Usa — zavesa smoga, ki prihaja s severnoitalijanskih industrijskih območij in se opozarjajoče vije nad morsko gladino. Po mnenju dr. Šalamuna bi morali tudi v Kopru stalno nadzorovati količino SO, v zraku, za kar pa še nimajo vseh potrebnih merilnih naprav. Biologi z morske biološke postaje v Portorožu, ki že dlje časa spremljajo čistost in nečistost našega morja, so prišli do vrste ugotovitev Morje v zalivu ob ki^rski Boni-tiki ima dokaj slabe pogoje, da bi lahko ohranilo zadovoljivo čistost. Tu so namreč tokovi oslabljeni, morje je plitvo in manj slano vanj pa se zliva tudi vrsta pritokov, ki s sabo prinašajo odplake in druge strupene snovi. Dr. Jože Štirn, ki vodi delo portoroških biologov, je o glavnih oneshtiževurcih morja povedal naslednje: »Na prvem mestu so to fekalne odplake, ki so predvsem poleti tako obsežne, da je morje v notranjosti Koprskega zaliva brez raztopljenega kisika, ker ga porabijo bakterije. Zaradi gnitja odmrlih alg se v atmosfero sprošča veliko žveplovodika, ki škodljivo in stalno deluje na zdravje prebivalstva Kopanje, in predvsem uživanje školjk in rakov s tega dela zaliva, bi zato morali prepovedati. Razmere pa se na tem območja še slabšajo z naraščanjem prebivalstva Obstaja tudi načrt, po katerem naj bi izpust koprske kanalizacije preusmerili v izliv reke Rižarne, to pa bi le preselilo onesnaženost morja od ko-i prske Bonifike na morje ob Valdoltri in Ankaranu.« Na drugo mesto je dr. Štirn uvrstil industrijske odplake, ki jih je zaenkrat še razmeroma malo, v glavnem Dogovor vabi Podpora predlogom Iskre o nalogah proizvodnje računalniške opreme — Enoten koncept LJUBLJANA, 6. junija — Predsedstvo slovenske go-spodarske zbornice je na današnji seji podprlo stališča in predloge Iskre o vlogi in nalogah domače proizvodnje računalniške opreme v Sloveniji in Jugoslaviji. Kot pomemben prispevek za uspešno osvajanje te proizvodnje je ocenilo nedavno izdelan skupen predlog iskre, niške elektronske industrije in banjaluškega Čajevca o enotnem konceptu razvoja računalniške opreme. Proizvodni koncept razvoja domače računalniške proizvodnje, ki so ga odgovorno pripravili trije vodilni jugoslovanski proizvajalci elektronike, se zavzema zp skupno organiziranje proizvodnje tako računalniških sistemov kot programskih rešitev zanje z angažiranjem vseh razpoložljivih dejanskih proizvodnih in umskih zmogljivosti. Proizvodnih zmogljivosti, ki so že usposobljene za postopno osvajanje proizvodnje računalni ške opreme, zasnovane na smotrni delitvi dela, že ima mo v Jugoslaviji dovolj. Zato ne kaže razvijati novih je opozoril na današnji seji predsedstva zbornice gene ralni direktor SOZD Iskre Jože Hujs, temveč vključit v uresničevanje dogovorjenega, enotnega koncepta raz voja domače računalniške proizvodnje vse proizvajalce ki so pripravljeni sodelovati pri tem. Dogovor o takš nem sodelovanju je odprt za vse. Za uspešnejši razvoj tega, čedalje pomembnejšega sestavnega dela računalniške proizvodnje bodo Iskra, Ei Niš in Čajevec ustanovili — kot so se dogovorili — skupno delovno organizacijo »Jugodata«. V njej bodo koncentrirali strokovnjake, ki bodo iz računalniških naprav sestavljali lastne sisteme, jih testirali m pripravljali pakete programskih rešitev, prilagojene značilnim in najpogostejšim potrebam uporabnikov. Tudi na tem področju imajo vsi zainteresirani proizvajalci programske opreme odprta vrata, da se vključijo v predloženi jugoslovanski koncept razvoja domače računalniške proizvodnje - je poudaril Jože Hujs. V razpravi so člani predsedstva zbornice med dru gim menili, da bi morala Iskra kot dogovorjeni nosilec računalniške proizvodnje v Sloveniji vključiti v uresničevanje predloženega koncepta vse možne zainteresira ne proizvajalce tako računalniške kot programske opreme. Gospodarska zbornica bo dala pobudo za dogovarjanje vseh interesentov, ZDRAVKO STEFANČIČ Da prihajajo iz Delamarisa. Iplasa, Tomosa, Agrarie in Lame. • -Onesnaževalci morja, na katere ne smemo pozabiti, so seveda tudi vse majhne ladjice, jahte' in drugi čolni, ki vseskozi onesnažujejo morje. Na srečo večji naftni madeži še niso ožigosali naše obale, če pa bi se to zgodilo, bi lahko za nekaj let uničilo turistično žetev. »Velik onesnaževalec morja je seveda severnoitalijanska industrija, ki 78 odstotkov odpadkov in odpla.k spusti v reko Pad, ta pa jih privali v severni del Jadranskega morja. Ce bo industrija še naprej tako naraščala in če ne bomo obenem poskrbeli za čiščenje industrijskih odpadkov, bodo vode severnega Jadran' še pred koncem stoletja ueupo-rabne tako za prid',bivanje hrane kot za kooar.je,« opozarja Jože Štirn. Onesnaženost okolja tudi na Koprskem narekuje prve korake, s katerimi bi lahko ublažili stopnjevanje človekovega ekološkega uničevanja. V piranski občini so morju posvetili nekaj skrbi. Uredili so večji del kanalizacijskega sistema, ostalo jim je samo še središče starega mesta, kjer bodo izpust fekalnih od plak prenovili šele do prihodnjega leta. Pri., skrbi. ,Z3„ čisto okolje, »i veliko, pomenilo tud) saniranje Reke, Rižane in Soče, ki prinašajo s seboj v severni Jadran veliko živosrefm-ib spojin. »Onesnaženost ob kopalršč-ni coni bi se dalo bistveno omiliti z uvedbo čistilnih nasadov školjk, za kar imamo na morski biološki postaji že izdelano primemo tehnologijo. Ureditev piranske kanalizacije in ustanovitev službe za zaščito morja pred nafto, sta prva dva koraka k učinkovitem varovanju našega okolja — morja, vendar ne bi smela ostati edina,« je zaključil dr. Jože Štirn. BORIS ŠULIGOJ Gorenje seli televizorje Črno bele TV sprejemnike bodo s Tehnoservi-som izdelovali v Ptuju PTUJ, 6 junija — Potem ko je Kreditna banka Mari bor načelno pristala, da bo zagotovila potrebne kredite, je načrt o proizvodnji črno belih televizorjev v ptujskem Tehnoservisu vse bližje uresničitvi. Ptujčani so že doslej kot kooperanti sodelovali z velenjskim Gorenjem, za katerega so izdelovali najprej samo elektronske sklope, na to pa še druge dele za tele vizorje Odločitev, da v Ptuj prenesejo vso proizvodnjo črno belih televizorjev, je za ptujsko gospodarstvo prav gotovo pomembna, praktične pa to pomeni, da bo potrebno zgraditi novo tovarno, katere lokacijo so določili ob ormoški cesti. Za graditev in zagotovitev obratnih sredstev potrebujejo okoli 110 milijo nov dinarjev, v tovarni pa na j bi ob televizorjih proizvajali še birotehnične aparate, s ka tenfni se ie Tehnoservis uspešno uveljavil v Jugoslavi (i. Več kot dvajset delavcev je že odšlo na prakso v Ve lenie. Povedati še velja, da bi nal o bodoči podobi Teh-noservisa, ki je TOZD ptujskega kmeriiskeea kombinata, odločali že julija na referendumu. DANILO UTENKAR Etnologija in sodobna družba V brežiškem Posavskem muzeju dvodnevno posvetovanje etnologov Slovensko etnološko društvo si je za kraj svoje redne letne skupščine in tretje posve. tovanje ter delovno srečanje izbralo Brežice, točneje njegov Posavski muzej, kjer se bo v dneh 7. in 8. junija zbra. lo preko 40 etnologov in 25 štn*«MW»*»gE za etnologijo. Oba dneva bodo namenili razpravi o strokovnih referatih, odprli bodo razstavo etnološke fotografije z naslovom Človek skozi objektiv etnologa ter pripravili večer etnoloških filmov s komentarjem. ~'ak je zunanji okvir dvodnevnega srečanja v Brežicah, ki bo ob udeležbi strokovnjakov iz drugih republik dobilo tudi jugoslovanski ton. Celot, no posvetovanje bo prevevala misel Etnologija in sodobna slovenska družba, saj bodo posamezni prispevki zajeli vse od etnoloških vidikov raziskovanja že med NOB do etnologije in vprašanj sodobnega okusa, noš in folklornih skupin do etnologije in turizma ter vključevanja etnologov in etnološkega dela v družbeno planiranje. Očitno postaja, da se etnologija vse bolj loteva tudi socioloških vprašanj in problemov sodobnega čaša. VLADO PODGORŠEK Jasnejša obzorja za mežiške rudarje Pokritih 22 milijonov dinarjev lanske izgube — Pomoč pri iskanju novih svinčevih najdišč MEŽICA, 6. junija — Zagotovo ni delavca v mežiških rudnikih in topilnici, Id si ne bi oddahnil, vsaj za hip, ko je zvedel, da so s pomočjo skladov skupnih rezerv in banke pokrili lansko izgubo dobrih 22 milijonov dinarjev — čeprav samo s krediti. In še: beseda slovenske družbe, da rudnik potrebujemo, da ga moramo razvijati, mežiškim rudarjem veliko pomeni. Dobili so oporo za svoja prizadevanja, za katera lep čas niso vedeli, ali bodo uspešna ali ničeva. Znano je, da je največje zlo, ki že leta nazaj muči mežiške rudarje, premajhna vsebnost rude. Svinec je, pravijo raziskave, le dokopati se je potrebno do njega. Odpirati bi bilo treba vedno nova rudišča, raziskovati, vlagati. Tozd rudarski obrati skupaj z ostalimi devetimi tozdi ne premore dovolj denarja za drage raziskave. Odločitev raziskovalne skupnosti Slovenije, da finančno pod pre raziskovalna geološko-rudarska dela, je zato na mestu, čeprav je prišla že malce pozno tn šele na odločno zahtevo ter na podlagi argumentov, da je več denarja potrebno namenjati prav v raziskovalno delo v gospodarstvu. V Mežici se pripravljajo tudi na ustanovitev poslovne skupnosti za svinec, v kateri bi se združili tako rudarji, predelovalci in potrošniki svinca in svinčenih izdelkov. Na dohodkovnih osnovah naj bi združevali sredstva za razširjeno reprodukcijo, deloma tudi za odkop bogatejše rude Na dlani je, da bodo tudi v Mežici morali storiti vse, da bi se izkopali iz težav. Ukrepi, ki so jih predlagali na nedavni problemski konferenci komuni stav, ki je bila namenjena reševanju težke gospodarske problematike, bodo morali postati sestavni del prakse. Preden bodo v rudniku urejali dohodkovne odnose v bodoči poslovni skupnosti, bodo morali le-te urediti tudi med tozdi. Zdaj je položaj, kar zadeva dohodkovne odnose, slab In nekateri tozdi so že razmišljali o odcepitvi. IVAN PRAPROTNIK Jimorski dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 10. junija 1978 11. SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO V ARGENTINI: 6. DAN Na vrsto že prihajajo ugibanja Dina re za polfinalni del tekmovanja «Azzurrom» »e v njihovi četrtfinalni skupini vsekakor izplača zasesti prvo mesto J predvečer polfinalnih tekem J* avtomatično izpadle Madžar-l' . Mehika in Francija, napre-Pa Italija, Argentina in Av-J®- Ekipa, ki bo zmagala v prvi ,"ni, kjer nastopajo poleg Italije ,ia l ncija. Madžarska in Argen-^.bo igrala polfinalni del v Bue-^ Airesu in Cordobi, skupaj z JMovalko tretje skupine in dru-;.v«čeno iz druge in četrte sku- druge ki bo druga Ci ?kipa- >.Bni bo odigrala polfinalne tek- v prvi v - Mendozi in Rosariu, skupaj z "Sovalkama druge in četrte sku-ler drugouvrščeno iz tretje :j!a.k°j pa moramo povedati, da z zmago ali remijem v tre-^olu zasede prvo mesto, ker boljšo razliko v golih od Juž-i^eričanov; če hoče torej Argen-•)s nadaljevati prvenstvo v Bue-!, Airesu, kjer je do sedaj igra-j,i.Vsa srečanja, mora premagati gansko enajsterico. J^Mjuček vsega tega nas lahko samo do enega vprašanja: vSe Italiji splača zmagati v lati lupini ali je bolje, da se uvr-2 n° ’ '!oi i! na drugo mesto? Skušali bomo yoriti na to vprašanje. se splača zmagati v prvi iz sledečih razlogov: 41 Verjetno bo skupina, ki bo igra-^ Buenos Airesu in Cordobi laž-HSem se namre^ morale po •J. Predvidevanjih uvrstiti poleg C* (ali Argentine) še Poljska, 5tr>ja in Peru, medtem ko bodo Današnji spored J8.45 Mar del Plata ^ANCIJA — MADŽARSKA * * « ^•45 Rosario tHlKA — POLJSKA # * « ^■45 Cordoba Vizija — zrn • « • .00-15 Buenos Aires Alija — Argentina DANES Madžarska KP ^8.40 Francija 1^1.40 Mehika - Poljska d,00.10 Argentina - Italija %2 . KP v Rosariu in Mendozi igrale še Brazilija, Nemčija in Nizozemska. 2. Upoštevati je tudi treba psihično prednost, ki bi jo imela italijanska reprezentanca v primeru zmage. 3. Verjetno bi se poraz ne obrestoval dobro na morali celotne e-kipe. Italiji se splača zasesti drugo mesto v prvi skupini iz sledečih razlogov: 1. S tem se lahko odpočijejo vsi nogometaši, ki so lažje poškodovani ali utrujeni iz prvih dveh tekem. 2. Navijači igrajo brez dvoma veliko vlogo na tem SP, zaradi tega bi bilo neumestno, da bi si italijanski tabor nakopal antipatijo argentinske publike, ki želi, da i-gra Argentina v Buenos Airesu. Po našem mnenju mora Italija igrati tekmo z Argentino samo na zmago. Možnost, da bi se obe ekipi zmenili za remi in opravili v zadnji tekmi le «trening» je treba takoj zavrniti, ker si želi Argentina igrati nadaljnja srečanja pred gledalci iz River Plateja. Brez dvoma pa je, da ima v sedanjem stanju več možnosti Italija, da se u-vrsti v skupino, ki bo igrala v Buenos Airesu, ker je potencialno močnejša, treba pa je še upoštevati dejstvo, da se je v tekmi s Francijo poškodoval srednji napadalec Luque, ki je najboljši nogometaš v argentinskem moštvu. Če bosta polfinalni skupini tako sestavljeni, kot smo prej povedali, torej v prvi skupini (Buenos Aires in Cordoba: Italija, Poljska, Avstrija in Peru, v drugi pa: Argentina, Nemčija, Nizozemska in Brazilija), je takoj jasno, da je druga skupina precej težja od prve. V prvi bodo igrali Avstrija, ki je pravo presenečenje letošnjega SP, Poljska, ki se do sedaj še ni izkazala (v prvi tekmi je namreč z medlo igro remizirala z Nemčijo, v drugi pa zmagala z 1:0 s Tunizijo in bi to tekmo lahko celo izgubila), zadnja ekipa pa je Peru, ki se je doslej dobro izkazal, mislimo pa, da nima dosti možnosti za u- vrstitev v nadaljnji del prvenstva. Italija ima torej vse možnosti zasesti prvo, ali vsaj drugo mesto v prvi skupini. V drugi, kjer bodo (hipotetično) igrale ZRN, Brazilija, Argentina in Nizozemska je skupina, kjer so si vse ekipe (razen Brazilije) enakovredne, ne nahajajo se v preveč dobri formi, so pa izkušene; mislimo, da bo tu zasedla prvo mesto (čeprav se nahaja v hudi krizi) Nemčija, za drugo mesto pa bi se potegovali Nizozemska in Argentina, pri tem pa bo seveda igrala veliko vlogo sreča in, seveda, sojenje, ki je bilo do sedaj skoraj nesramno v prid Argentincem (11-metrovka v tekmi z Francijo, izključitev Nylasija in Toroczika, itd.). Žene Žene in zaročenke avstrijskih nogometašev pripravljajo že prtljago. V ponedeljek bodo namreč odpotovale tl Argentino, kjer bedo lahko srečale svoje može. Avstrijska javnost je to novost negativno ocenila, ker kot izgleda, so to obljubili reprezentantom, ko so bili še vsi prepričani, da bodo takoj izločeni. Tudi avstrijska nogometna zveza je na to računala, saj je rezervirala le za 14 dni hotel v Morenu, kjer še trenutno nahaja avstrijska reprezentanca. Sedaj bodo morali Avstrijci nujno podaljšati svoi cizlet* v Argentini, ker so se kljub vsemu u-vrstili v finalni del svetovnega prvenstva. Reklame Na vsaki tekmi umundiala» opazimo na igriščih nove reklamne napise. Organizacijski odbor jih namreč zamenja dve uri pred začetkom tekme. Smrt Jose Maria Donizetti Baroni, napadalec Botafoga, ki je bil izbran med najboljše štiriindvajsete igralce brazilske reprezentance, je umrl prejšnjo noč. Star je bil komaj 21 let. ...................... PRID DANAŠNJIM SREČANJEM PROTI DOMAČINOM Kaj pravijo naši ljudje o svetovnem prvenstvu Prvi del ■ vetovnege prvenstva v Argentini gre h koncu. V nedeljo zvečer bomo namreč že vedeli za imena osmih ekip, ki se bodo potegovale za sam vrh. Brez dvoma so nekatem reprezentance, ki so bile na papirju favoriti, precej razočarale, tako da je postalo prvenstvo zelo zanimivo in težko je določiti ekipo, ki naj b: imela prednost pred drugimi za osvojitev naslova svetovnega prvaka. To smo opazili tudi v pogovoru z nekaterimi Slovenci z Goriškega, ki so si bili precej različnega mnenja glede favorita prvenstva. Poglejmo, kaj mislijo: OSKAR BECCIA (vzgojitelj v Dijaškem domu): Moram reči, da ne sledim temu prvenstvu, saj me nogomet ne zanima. Mislim, da so Argentinci dobro pripravili cmundiah. Obstaja pa drugo dejstvo, stvarnost v tej južnoameriški državi. Mislim, da ljudje premdlo vedo, da kjer se ig¥a nogomet, se tudi ubija protire-žimske demokrate. Favorit za končno zmago je po mojem mnenju Brazilija.» KARLO NANUT (trgovec iz Štan-dreža): «Tudi pri nas je opaziti precejšnje zanimanje za letošnje prvenstvo, tako da moramo v naših društvih paziti na urnike tekem, da se ne križajo z raznimi našimi ma- nifestacijami. Druga stvar, ki bi jo rad poudaril je, da iz Argentine prihajajo vesti le o nogometu, malo pa je takih, ki bi orisale sedanji položaj v tej državi. Favorit za končno zmago je po mojem mnenju Avstrija.» VILI PRINČIČ (funkcionar ZSŠ Dl): «Ekipe, ki so bile na papirju favoriti, niso pokazale kdove kaj dobro igro; skratka so razočarale. Drugo dejstvo je, da časopisi, radio in televizija, po mojer\ posvečajo premalo pozornosti stvarnosti v Argentini, ki je v oblasti vojaških sil. Mislim, da argentinski državniki hočejo s tem prvenstvom izkrivljati resnico in pokazati deželo v čisto drugačni luči, kot je v resnici. Favorit za končno zmago, mislim, je Poljska.» VENKO ČERNIČ (trgovec z Vrha): «Po mojem ni prav, da se to prvenstvo odigrava v deželi, kjer je veliko ljudi tltnrlo in umira za boljšo družbeno ureditev. Občutek i-mam, da so tudi reprezentance vzhodnih evropskih držav precej o-škodovane. Za primer naj navedem le srečanje Argentina - Madžarska, ko je sodnik očividnj oškodoval Madžare. Favorit za končno zmago naj bi bila Italija, predvsem po igri, ki jo je doslej pokazala.» .................................. MED TEKMAMI DANAŠNJEGA SPOREDA Poljska in Zahodna Nemčija sta favorita za napredovanje Tekma Madžarska-Francija bo zgolj «platonska» napovedi, da bo prva skupi-letošnjega «mundiala», kjer i-‘jo Argentina, Italija, Francija Madžarske najbolj izenačena, se 0 izpolnile. Pred zadnjim, 3. ko-11 sta si samo v tej skupini Argen-? in Italija matematično zagoto- 1 mesto med osmimi polfinalisti. °stalih treh je uspel podoben pod-' samo še Avstriji. Za vse ostale )re?,entance pa bo padla končna °čitev šele v zadnjem kvahfika-akem nastopu. ako Francija, kot tudi Madžar-1 bosta danes odigrali poslednjo ;m0 na letošnjem svetovnem nohtnem prvenstvu. Glede na dolnje razplete bo ta tekma za obe 'ranj vrsti dokaj slaba tolažba. Mžarskemu nogometu niti to pot Uspelo požeti kak večji uspeh in Povrniti med svetovne velesile, 'javljeni preporod madžarskega Kometa v Argentini torej ni uspel Uekdanja velesila je ostala še na-Bj samo lepa preteklost. Varovan-Pestorja med trenerji, Lajosa 'rotija, na tem prvenstvu niso podali veliko, oziroma veliko manj l je bilo pričakovati. ^aj takega pa ne moremo trditi Francijo. Enajsterica Michela Malga je pokazalo veliko več in ^koliko več sreče bi končni obra-h lahko bil povsem drugačen. To jbolie potrjuje srečanje z Argen-|o. Francozi pa se po vsej verjetji nočejo vrniti iz Argentine praz-rok. Za konec naj povemo še to, se bosta ti reprezentanci prvič efalj v zgodovini svetovnih prven--v V obeh izbranih vrstah bo pri-’ do nekaterih sprememb. yprjetrn postavi: MADŽARSKA: Gud.iar, Martos, ’lipt, Kereki. Toth, Nvilasi, Pin-L Zombori, Csapo, Torocsik in JfTy FRANCIJA: Dropsy, Janvion, Lo-z. Tresor, Bracci, Bathenay, Pe-L Papi, Rocheteau, Berdoll in >Uyer. ,8odil bo: Arnaldo Coelho (Bra-lija) Poljski so se predstavili v Argen-M v drugačni luči, kot je bi!« r1- čakovati. Nogometaši, ki so bili odkritje svetovnega prvenstva v ZRN so v prvih dveh srečanjih razočarali. Po izenačenju z ZRN so z veliko težavo (in tudi srečo) odpravili Tunizijo samo z enim golom. Na veliko srečo pa bodo imeli igralci Jaceka Gmocha v tem tretjem nastopu veliko lažje delo, saj Mehika daleč slabši zastopnik v tej 2. skupini. Torej ni potrebno posebej poudarjati, da se Deyni ir tovarišem ponuja enkratna priložnost, da večkrat potresejo mrežo Mehike, ki nima več prav nobenih možnosti za napredovanje. Če se bodo napadalci Poljske razigrali imajo možnost celo osvojiti prvo mesto v tej skupini. Pri obeh reprezentancah ne bo prišlo za ta neposredni obračun do velikih sprememb. Verjetni postavi: POLJSKA: Tomaszewski, Szima-nowski, Zmuda, Gorgon, Macnle-weicz, Navvalka, (Rudy) Kasper-czak, Deyna, Lato, Lubanski in Iwan. MEHIKa: Šoto (Reyes). Martinez, Tena, Ramos, Vasquez, Mendizabal. De La Torre, Lopez, Cuellar, Rangel in Sanchez. Sodil bo: Jarar Namdar (Iran). Za tunizijske nogometaše je bil izreden uspeh že samo iffranie na letošnjem prvenstvu. Tako v zmagovi- Lučki in Renatu Štoklju se je rodil prvorojenec DAVID Srečnima staršema čestita, novorojencu pa želi obilo sreče v življenju ŠZ Bor Lučki in Renatu Štoklju se je rodil brhek sinko DAVID Srečnima staršema čestita, malemu Davidu pa želi obilo sreče in uspeha v življenju Košarkarska sekcija SZ Bor tem nastopu z Mehiko kot tudi c minimalnim porazom s Poljsko so prijetno presenetili. V tretjem srečanju z ZRN pa bodo zaigrali še poslednje, po vsej verjetnosti tudi minimalne možnosti argentinskega «mundiala». Če zmaga Tunizija napreduje na rovaš svetovnih prvakov. Ob delitvi izkupička pa so upanja minimalna, ker bi morala tudi Poljska igrati neodločeno s poprečno Mehiko. Do takih razpletov pa slej ko prej ne bo prišlo. Verjetni postavi: ZRN: Maier, Vogts, Klatz, Russ-mann, Diets, Bonhof, Flohe, Hans Muller, Dieter Muller, Fischer in Rummenigge. TUNIZIJA: Naili, Dhouib. Jadibi, Kaabi, Ben Rehaiem, Gommidt, Gasmi, Lahzami, Akid in Dhiab. Sodil bo: Orozco (Peru). Proti Argentini čaka Italijo težka borba Ikarzot bo določil postavo lc nekaj ur pred tekmo Samokritika Švicarskega sodnika Dubacha so zelo kritizirali po tekmi Argentina - Francija, ko je z veliko lahkoto dosodil Argentincem enajstmetrovko, ni pa ukrepal ko so francoskega napadalca Sixa zrušili v kazenskem prostoru. Dubach si je posnetek tekme ogledal večkrat in nato izjavil, da ni bila enajstmetrovka, ki jo je dosodil Argentini, povsem upravičena. Povedal je tudi, da je bil precej daleč od kazenskega prostora in se je zato zanesel na stranskega sodnika. Nedvomno zelo lepa poteza s strani švicarskega stutnika, žal, prepozno Preklic Poleg uvrstitve v finalni del tmundiala» so Škoti izgubili tudi svojega isponsorja». Avtomobilska družba Chrisler, ki je namreč denarno podpirala škotsko reprezentanco, je po razočaranju na tekmi z Iranom preklicala pogodbo. Napoved Slavni zahodnonemški nogometaš Gunther Netzer, ki je na tmundia-lu» v Argentini kot dopisnik neke znane nemške revije, je izjavil, da j bo kalija novi svetovni prvak. BUENOS AIRES — Čeprav se splošna napetost v Argentini pred današnjim srečanjem med domačini in Italijani stopnjuje, je vzdušje v italijanskem taboru še kar vedro in brez živčnosti. Niti tisti igralci, ki za nastop proti Argentini baje ne bi prišli v poštev, nis0 živčni, sam Cuccu-reddu, ki komaj čaka, da bi stopil na igrišče, je dejal, da enajsterica tudi brez njega igra dobro in da torej ne bo zameril Bearzotu, če ga ne bo uvrstil med enajst izbranih. Sicer so na tekmo med Argentino in Italijo legle^ngkatere temne sence: v,si časopisi so Polni vesti 0. domnevnem dogovoru med vodstvi o-beh reprezentanc ki sta obe že v pol-, finalu. Gre v bistvu zato, katera od obeh bo nastopila v Buenos Airesu, katera pa v Rosariju. Ni samo vprašanje večje ali manjše težave obeh skupin (in kaže, da bo skupina, ki bo nastopila v Buenos Airesu nekoliko manj zahtevna od one, ki bo igrala v Rosariu), tu je tudi vprašanje večje ali manjšine prisotnosti občinstva, saj bi Argentina, kot domačin, prav gotovo vedno igrala pred natrpanim stadionom, Italija pa za to ne daje dovolj pamstev. Organizatorji sQ finančno nekoliko v škripcih in si morajo zagotoviti čim več dohodkov. Skrb za to, da bi Argentina nemoteno nadaljevala svoj zmagoviti pohod jasno izhaja tudi iz nekaterih sodniških odločitev v njeno korist, naj tu omenimo samo enajstmetrovko, ki jo je Argentini podaril sodnik v tekmi proti Franciji. Italijanski igralci vsekakor svečano izjavljajo, da se bodo proti Argentini potrudili kot doslej in da bodo skušali na vsak način zmagati, pa naj bo še tak pritisk nanje. Poraz ali neodločen izid bi Argentino obsodil, da odpotuje v Rosario in prepusti Italiji vlogo kraljice tekmovanja. Kar zadeva postavo pa jo bo Bearzot določil samo nekaj ur pred srečanjem. OBVESTILO SPK Čupa iz Ses!j'ana obvešča, da bo tudi letos jadralni tečaj za mladino od 21. do 28. junija pod vodstvom prof. Franka Drasiča. Vpisovanje na sedežih ZSŠDI v uradnih urah. Vpisnina 20.080 lir. Mladoletne tečajnike morajo vpisati starši. Prosimo interesente, da pohitijo z vpisom, ker je število mest omejeno. Aretacije Po tekmi z Iranom so škotski navijači divjali po ulicah Cordobe. Argetinska policija jih je aretirala 14, ker so bili pijani in so povzročili precej škode. Do sedaj je prispelo v Argentino 17.000 turistov. Organizatorji so prepričani, da bodo do konca prvenstva presegli rekord, ki so ga zabeležili pred štirimi leti v ZRN, ko so našteli 30.000 turistov. o"cr ... 1 MLADINSKE IGRE ..... BARI — V finalnem delu mladinskih iger je včeraj Alessandra Fos-sati iz Lombardije izboljšala rekord v kategoriji naraščajnic z 1,82 m v skoku v višino. F-JK je osvojila še eno zlato odličje: predstavnica naše dežele Tomasella je zmagala v telovadnem tekmovanju za kategorijo mladink. TENIS TURNIR V PARIZU! M Jaušovec za L mesto Mariborčanka j« v polfinalu premagala Marši kovo PARIZ — Jugoslovanska teniška igralka Mirna Jaušovec je v polfinalnem srečanju na pariškem mednarodnem turnirju premagala Mar-šikovo iz ČSSR po samih dveh setih igre. Mariborčanka se bo tako v finalu pomerila z Romunko Ružiči, s katero bo nastopila tudi v finalu dvojic. Jaušovec je svojo nasprotnico že premagala pred nedavnim na mednarodnem turnirju ZRN in je tudi tokrat favoritinja za končno zmago. V moški konkurenci sta v igri dvojic osvojila prvo mesto Američana Mayer in Pfister, ki sta v finalu premagala Španca Higuerasa in O-rantesa v treh setih. tlllllfllllltllllllUllllllllIllIlllliiilliiiiiiiiiiiiiiHiiiiinii DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 10. junija 1978 KOLESARSTVO AMATERJI 17.30 v Mariboru Nastopa tudi Adria NOGOMET CICIBANI 17.00 na Proseku Primorje - Inter San Sergio ODBOJKA «REVIVAL 78» 19.00 v Dolini ženski polfinale: Ekipa 10 - Klapa * « • 21.00 na Opčinah Moški polfinale: Nebojsega - Klapa POHOD 17.00 v Štandrežu Pohod »Vržot 1978» JUTRI NEDELJA, 11. junija 1978 KOLESARSTVO AMATERJI 12.00 v Mariboru Nastopa tudi Adria MLADINCI 11.00 v Velenju Nastopa tudi Adria » » » VETERANI 15.00 v Bazovici Nastopa tudi Adria MINIBASKET 1. TURNIR POLETA 8.30 na Opčinah v Nastopajo: Bor, Breg, Kontovel, Polet in Sokol - ODBOJKA IX «REVIVAL 78» 8.30 v Dolini Finalna srečanja za 1. in 3. mesto v moški in ženski konkurenci PLANINSTVO 10.00 v Boljuncu in 15.00 v Bazovici 7. srečanje slovenskih planincev IZIDI Moške dvojice (finale): Pfister - Mayer (ZDA) — Higueras -Orantes (šp.) 6:3, 6:2, 6:2 Posameznice (polfinale): Jaušovec (Jugoslavija) - Maršikova (ČSSR) 6:3, 6:4 Ružiči (Rom.) - Simon (Fr.) 6:3, 6:0 Mešane dvojice (polfinale): Tomanova - Slozil (ČSSR) — Evers-McNamee (Avstral.) 6:2, 2:6, 6:4 tiiiiiiiiiižiiiiiiiiiiiHHiitiiiiMiiiiiiiitiiiiiiiifiiiinmiiiiminiitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiHiiiiiiuttiitaiiiiiiiiiiii JUTRI NA OPČINAH V organizaciji Polda zanimiv turnir Jutri bo na Opčinah v organizaciji domačega društva zanimiv turnir minibasketa za igralce letnika 1967 in mlajše. Žal, nastopilo bo le pet ekip, ker se Dom ni mogel odzvati vabilu prirediteljev. Zaradi tega bodo ekipe razdeljene v dve skupini. V prvi skupini bosta igrala Polet in Breg, v drugi pa Bor, Kontovel in Sokol. SPORED TEKEM: 8.30: Polet - Breg 9.15: Bor - Kontovel 10.00: Bor - Kontovel 10.45: Sokol - Bor 12.00: finale za 3. mesto 12.45: finale za 1. mesto Sledilo bo nagrajevanje. Delovanje ZSŠDI DANES IN JUTRI Zadnje tekme letošnjega «Revivala 78» Danes in jutri bodo še zadnje tekme letošnjega «Revivala 78». Prvotno je bilo rečeno, da bodo polfinalna srečanja na sporedu danes, finalna pa jutri. Vendar je Trim premagal Ekipo 10 A s 3:0, v moški pa Breg A Sokol s 3:1. Ostali dve polfinalni tekmi bosta danes, in sicer ob 19.00 Ekipa 10 B - Bor v ženski in Nebojsega - Klapa v moški konkurenci (21.00 na Opčinah). V nedeljo bodo finalna srečanja po naslednjem urniku: 8.30: finale za 3. mesto v ženski konkurenci 9.45: finale za 3. mesto v moški konkurenci 11.00: finale v mešani skupini 12.15: finale za 1. mesto v ženski konkurenci 13.30: finale za 1. mesto v moški konkurenci Vse tekme bodo v dolinski občinski telovadnici. Tekmovanjem bo sledil piknik, na katerega so seveda povabljeni vsi udeleženci «Revivala», ne glede na to, če so se uvrstili v finale ali ne. Piknik bo v Prebenegu, na travniku, kjer je ponavadi prebeneška šagra. Med piknikom bo seveda tudi nagrajevanje ekip in udeležencev «Revivala». INKA WALMCFIOR TRST Ul. Milano 27/A ZASTOPNIK: Tel. 62862 HONDA /_"DRINI (8WM) O B LAČ I L A —G U M E OPČINE - TRST Narodna Ul. 87 - Tel. 213193 h *■ rW šport VSE ZA ŠPORT IN REKREACIJO KOLESARSTVO Na raznih dirkah Tokrat bolje za Adrio? Naši kolesarji bodo zaposleni danes in jutri Brescia - Bari 1 Cagliari - Ternana 1 X Catanzaro - Como 1X2 Cesena - Palermo 1 X Cremonese - Varese X Lecce - Pistoiese 1X2 Modena - Ascoli 2 Monza - Taranto 1 X Sambenedett. - Rimini X Sampdoria - Avellino 1 X P. Patria - P. Verceili X Spezia - Prato 1 Latina • Ragusa 1 Po ne preveč zadovoljivi prejšnji nedelji, ko se je morala lonjerska Adria za daljši čas odpovedati svojemu kolesarju Petelinu, ki se je hudo poškodoval na dirki v Venetu, bodo tokrat člani lonjerskega društva nastopali na dirki veteranov v Trstu ter na mladinski in članski dirki v Mariboru. Že danes popoldne bo v Mariboru na krožni stezi dirkal skupno z najboljšimi jugoslovanskimi vozači Godnič, ki se bo jutri udeležil tradicionalne cestne dirke Okoli Pohorja. Z njim bi moral nastopati tudi Petelin, ki pa je prisiljen na počitek zaradi številnih poškodb, ki jih je zadobil pred tednom dni. Njegovo zdravstveno stanje pa se je v zadnjih dneh zelo izboljšalo, tako da «belomodri» kolesar upa, da bo kmalu stopil spet na kolo. V Sloveniji pa bosta dirkala tudi mladinca Čok in Lenisa, ki se bosta jutri udeležila dirke iz Velenja do Maribora na 70 km dolgi progi. Veterani pa se bodo udeležili dirke v Trstu, s startom ob 15. uri v Bazovici, proga pa je naslednja: Bazovica, Opčine, Prosek. Križ, Tr-biška cesta, Obelisk, Faccanoni, Bazovica, Opčine, Prosek, Trbiška cesta, Obelisk, Bazovica, v skupni dolžini 65 kilometrov. Dirke se bo verjetno udeležilo dokajšnje število kolesarjev, tako iz naše dežele kot iz Veneta. Kolesarji Adrie bodo na tej dirki spet nastopili z najboljšimi nameni, da se ponovno dobro odrežejo, potem ko jim j-' v nedeljo zaradi vrste nasprotnih okoliščin le za las po naključju ušla končna zmaga, ki bi lahko pripadla iz nedelje v nedeljo bolj presenetljivemu Vergi-nelli, ki je absolutno najboljši in nepremagljiv v sprintih, kar je dokazal tudi pred tednom dni v Furlaniji. Upajmo, da bo šlo jutri kolesarjem Adrie, ki imajo vrsto drugih in tretjih mest, pa nobene zmage v Furlaniji, boljše kot doslej. R Pečar SMUČANJE DECEMBRA ZA SP V Kranjski gori slalom in veleslalom PARIZ — V glavnem mestu Francije se je včeraj sestal odbor mednarodne smučarske zveze, ki je sestavil program tekmovanja za svetovni pokal 1978/7° in odločil, da bo tudi Kranjska gora organizirala slalom in veleslalom, tekmovanje bo 21. in 22. decembra letos. V ženski konkurenci pa bo v Mariboru slalom za «Zlato lisico*, in sicer 8. februarja. ‘Konfekcija in športni artikli TRST — Ulica Ponziana 5 — Telefon 744237 moderno pohištvo, ustrezna servisna služba in predvsem pohištvo paolo IZREDNO UGODNE CENE prodajamo tudi za dinarje 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. - pni 2 X X 1 2 1 2 1 X 1 X 2 X 2 I X OYANE o G>S nadomestni DELI se Avis TAST UC. COftOttfco »* 'Klati CITROttN » DIN€Q>NTI DOM JO 137 TRST MAGAZZINI T0LENTIN0 Ul. XXX Ottobre 3(5, tel. 61600 kopalke v 100 različnih modelih po zmernih cenah - jeans - zavese Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559 - Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnico Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnino Mesečno 2.900 lir — vnaprej plačano celotna 29.000 Ur. Letna naročnino za Inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija