— 170 —
Otroci, ubogajte svoje starše!
(Spisal Lj. T.
Frakeljnov Jurče je bil vse poprej nego ubogljiv. Če so mu oče kaj storiti rekli, ali ga mati kaj prosili, vselej je dolgo časa poprej premišljeval, ali bi storil, ali ne. Se v6, da so ga oče večkvat svarili in djali: ,,Juvee, kdor ne uboga, ni od Boga, in česar se mlad privadiš, se tudi v starosti ne bodeš odvaditi mogel," ali vse to je Jurčeta le kaj malo ganilo. Sklonil je sicer večkrat, da bo očeta ubogal in tudi vse storil, kar niu bodo mati rekli, ali vse to si je le mislil; kojepabilo treba ubogljivost djansko pokazati, biljeJureele stari Jurče. — Znabiti, dabi bil Jurče ves drugačea, ako bi ne bil k Šterlinoveinu Matevžu tako rad in pogostoma zahajal.
Sterlinov Matevž je bil pa še bolj poredea nego Frakeljnov Jurče. Očeta še poznal ni, le mater je še imel, ki je pa reva v velikem poslu, s katerim je sebi in Matevžku potrebni vsakdanji kruh služila, le rnalo na-nj paziti mogla. Kjerkoli se je v vasi kaj napačnega pripetilo, vselej je bil le Sterlinov Matevž kriv. Če je kdo kakošno steno počečkal, kupe seiia po travnikih razmetal, konju rep izpodrezal, plot raztergal, v ključalnice kline zabil, vaške pse razdražil, kameuje na drevesa metal ali kako drugače za-bavljal, aihče drugi, le Šterlinov Matevž je bil kriv. Šolo je že davno na klia obesil. Sicer se je za silo brati in svoje ime zapisati naueil, ali vse druge potrebne reči, katere dobri otroci v šoli z veseljem-poslušajo, bile so Matevžu kinežke zastavice, o katerih se mu še sanjalo ni. In vendar je Sterlinov Matevž bil najljubši tovariš Frakeljnovega Jurčeta.
Otroci! po družbi se ljudje poznajo. Naroden pregovor pravi: ,,Povej mi, s korn se dvužiš, pa ti bodena povedal, kakošen si."
Jurče je bil še le nekaj inesecev čez 7 let star. Bil je ravno na razkrižji med dobrim in slabim življenjem. Dobri oče so mu kazali pot v srečno, a neskušeni Matevž v nesrečno prihodaost.
Človeška narava je bolj k slabemu nego k dobremu nagujena. Človek večidel z veseljem nastopi nesrečno pot in še le potem, ko že prav daleč zabrede, odprejo se rnu oči, s požalovanjem in obupom verne se poteui zopet na pravo stezo, ki pelje k sreči, — ali — ob. — da ni tolikokrat prepozno!
Mlado serce je kakor vosek, kjerkoli ga primeš, pozna se; iz njega lehko narediš krepost in slabost. Kdor iiiia še rnlado serce, naj si dobro te besede va-nj vtisne.
Jurče se t6, da na vse to ni nič mislil. Njemu je bil le Šterlinov Matevž pred očmi. Toda njegov oče niso mnogo noči spali. Večkrat so djali: ,,Vse rajše zgubim, da še celo umerjem rajše, kakor da bi videl svojega Jurceta hoditi po krivem potu življenja!
Oče so jokali, Jurčejih ni slišal. Jurče je terdno spal in sanjalo Matevžu.
0, kako britke so očetove solz^ in kako hudo ranijo serce!
*
Nekega dne Jurčeta že »a vse zgodaj ni bilo nikjer videti. Vse po-praševanje je bilo zastonj.   Lipnikova Marjetica je  djala,  da ga je že ob
— 271 —
šestej uri zjutraj videla s Šfcerlinovim Matevžem proti gozdu Zeleniku mahati, a stari Poradel je pa terdil, da ga je sicer tudi z Matevžein vidil, ali da sta žvižgaje 6ez Tevčkov vinograd v Bezgovo dolino sla.
Skerb in jeza Jurčetovega očeta se ne da popisati. Mati so ga sicer tolažili in djali: ,,Ko bosta lačua, bosta že prišla domu," ali te besede skerbnega očeta niso potolažile.
,,Naš sinko je čedalje slabejši," rekli so, ,,in nazadnje še mi dva do-živiva, da ga bodo po soduijah vlekli."
Berž ko so od dela vstali, pohite do vdove Šterlinovke, da jo za svojega Jurčeta na odgovor pokličejo.
,,Vi ste vsega tega kriva," povzamejo ostro, ,,ko bi na svojega poredneža le količkaj bolj pazili, bi moj Jurče ne bil tak. Vaš sin vas bode še danes ali jufcri sam preklinjal   .   .   ."
Šfcerlinovka se pa tudi zdaj ni veliko brigala za svojega Matevža. Rekla je, da je že večkrat yes daa v gozdu ostal, pa da je zvečer -vselej zopet zdrav in vesel doinu prišel.
,,Le ne skerbite preveč," poreče skerb-nemu Frakeljnu, ,,i kdo bi vendar na vsako stopinjo svojih otrok gledal in pazil, vsaj bi potem takern nič drugega delati ne smel. Če bo pa danes ali jutri kruha stradal, sam si bo kriv, od mene dobiva dovolj dobrih naukov."
S temi besedami se Šterlinovka oberne od svojega soseda. ,,Dokler je drevo še mlado, da se pregibati," reče stari Frakelj, ,,in če svojib. otrok že zdaj k dobremu ne nagibljemo in jih ne izgladimo dobro, bode potem prepozao. Jaz, dokler sem ži-v, ue bodem sainsvojemu otroku nesreče koval. Po inojej smerti naj bode kakoršen hode, ali dokler v meni očetovsko serce bije, ue sme biti poreden."
Te besede so menda tudi Šterlinovko nekoliko ganile, ker je potein ves dan, kar sieer ni bila njena navada, svojega Matevža po vasi iskala in sosede za-nj popraševala, toda — zastonj.
Velika brezovka je danes pervipot stala v kotu pri Žterlinovkinej po-stelji.
*        *        * Jurče in Matevž sta bila zares že zgodaj zjutraj od doma odrinila.  Že
več dai poprej sta se pogovarjala o tičjih gnjezdih in Mate\rž je pripovedoval da ve za prav veliko lastovičino gnjezdo v ,,spodnjem gozdu," kijepadobro uro hoda od donia. Jurče si ni dal dvakrat reči. Veselje, da bo Sel z Ma-tevžem v ,,spoduji gozd," mu celo no5 ni dalo spati. Vso noč so mu lastovice v sanjab. nad glavo letele.
Ko sta se oba iz doma podala, brez da bi ju kdo opazil, odrineta jo-naravnost proti ,,spodnjemu gozdu" na lastovičin lov.
Žvižgaje jo mahata eez polje, njive ia vinograde.   Čez pol ure ozreta
_ 172 —
se nazaj in o domačej vasf ni bilo več niti duha niti slgha, le gosta megla, kakor da bi se dotikala na bregovih visokili oblakov, bila, je za njima.
,,Tam le imava še priti v Mlakarjevo dolino*, potem v Goslarjev log ia Prelesaikov vinograd, pa sva v ,,spodnjem gozdu" reče Matevž in se od veselja nekoliko kratov pred Jurčetom zasuče.
Jurčetu je bila vsa ta pot popohioma iieznana. V svojein krafcktnn življenji ni bil Se veliko čez 100 korakov daleč od rojstne vasf. Le v kleti, ki pravijo, da je dobre Četert ure od vasi, bil je dvakrat z očetom. Tiho je poslušal Matflvža in djal bi, da je bil že truden, kajti le prav poeasi je ko-račil za brihtnim Matevžem.
,,Ko bi si bila vsaj nekoliko koščekov kruha vzelaseboj," reče z žalostnim glasom Jurče in globoko vzdihne.
Matevž ga pogleda od pete do glave in reče: ,,N6, ti si rai pravi juuak Ni mogoče, da si že lačen. Jaz sinoči nisem prav ničesar večerjal, pa še nisem lačen. Vendar sem si pa vzel seboj kos kruha in nekoliko drobtinic sira, ali vse to, dragi moj Jurče, vse to je za gospoda Matevža, a ti moj nabore, če si lačen, poiskati si bodeš moral v ,,spodujem gozdu" jagod ali malin, ako jih so namreč kače še kaj pustile, ali si pa boš moral usta s pestjo zamašiti."
Jurče milo pogleda svojega hudobnega tovariša, kakor bi njegovim be-sedam ne hotel verjeti.
Ali Matevž je bil že skozi in skozi pokvarjen. Za-nj je bilo veselje, ako bo Jurče lačen njega sitega gledal.
,,Človek mora zmiraj za življenje skerbeti," reče Matevž, ,,jaz sem že sinoči vse omare pregledal, pa razun teh drobtinic sira in malo kruha ravno včeraj nisem ničesar drugega najti mogel. Ti si pa zares pravi bedak; v vašej omari je tudi suhib klobas — to jaz prav dobro vem — zdaj pa le bodi lačen, drugopot bodeš že pametneji !¦'
Na vse te slabe nauke je Jurče le molče za Matevžem taval.
Prišedši v gozd se najpoprej vsedeta. Matevž privleče iz žepa svoj kruh in sir, ter jame smejaje se jesti.
Jurče se na trebuh vleže in z nogami po zemlji tolče.
Ko Matevž svoje brešnjo sne, vstane, ter jo prav bitro v gosti boršt odmaha. Tudi Jurče vstane in gre počasi za njim, ali pri serci bilo inu jo nekako čudno, čisto nenavadno.
Nekoliko ur poredoma je Matevž ubogega Jurčeta po teinnem gozdu prepeljeval, brez da bi Jurče vždel, kam bosta prišla ia kaj bosta začela. Od obljubljenih gnjezd, tičev, jagod itd., ni bilo niti duha niti sluha. Matevž zdaj o vsem tem še besedice ne omeni.
Prideta do kraja, kjer je bil širok hrast posekan, ter je steblo gladko kakor miza stalo v gozdu. Tu pravi Mateyž Jurčetu, da se naj vsede iu ga nekoliko časa počaka, on bo le enmalo v stran skočil in za neko gnjezdo pogledal, prišel bo pa koj zopet nazaj; za to gnjezdo namreč ne sme včdeti nobena živa duša, tudi Jurče ne.
Jurče se vsede, Matevž pa jo naglo naprej v temni gozd odrine.
*        *        *
— 173 —
Truden in *všp«fiLn od daljne hoje revui JurSe pbTeg^poSekanegaiirašta kmalu zaspf. Ko se probudi, bilo je soluce že visoko na nebu, gotovo je v domačej vasf že poldne odzvouilo.
Lačen je bil in žejen. „0, zakaj sem veudar neporednega Matevža ubogal, zakaj nisem pri svojem dobrem očetu doma-ostal ? In pa še cel<5 danes, ko imajo doma ajdove žgaace s sladkim mlekoni!"
Tako je premisljeral Jnrče pri praznej lirastovej inizi v teranein gozdu.
,,In če nazadnje Matevža še cel<5 nazaj  ne bo!"  —  pade mu zdaj v
glavo, — ,,i kaj bom neki potein začel, kako bora doinu prišel?"         -^H
Jurče se v tej  svojoj misli tudi ui  zniotil.    Matevža res ni bilo vec
nazaj.   Jurčetovo vpitje, zvižganje iu klicanje po Matevžu je le od debelih
hrastov in bukev po gozdu odmevalo. Ni je bilo žive duše, ki bi bila sliSala
Jnrčetovo zdihovanje. Žalosten vstane in tava siintertje po gozdu, misl^, da
bo vendar kje kako domačo hišo zagledal.   Ali  vse zastonj;  čiin  dalje je
Jurče hodil, toliko temnejše je bilo v gozdu.                                                J'
Čez nekaj časa vgleda pred seboj mali griček, na katerem je bila neka
stara, a vendar še dobro ohranjena podertina.
Tukaj gori se zdaj poda, pa tudi tukaj ne najde žive du§e. Vsede se v kot na kameneno ploščo in preinišljuje, kaj mu je zdaj storiti.                 "
,,Kaj bo veudar z menoj, če bom moral tukaj prenočiti ? Kje bom našel meliko posteljico, svojega dobrega ateja iu svojo dobro uiaurico? Ia pa še ta lakota! 0, kako mi kruli po trebuhu! Pač je strašno biti lačnemu, in ne imeti niti najmanjega koščeka kruha, niti kozarca bistre studenčnice!" Tako vzdihuje in joka Jurče.
i^-   Vsega tega bi ne bilo, ko bi bil Jurčs nbogljiv,  in bi bil poslušal sroje skerbne starše.
Ves popoldne sedi Jurče v kotu pri starej podertini, katere dosihmal še aikoli ni videl. Solnco je že pojeraalo, — ,,oh — kaj bo vendav, kam bom šel ?" joka Jurče in še rute nima, da bi si solze obvisal.
,,Nikoli, nikoli ne bodem več malopridnega Matevža poslušal, le svoje ljube starše hočem ubo-gati." — to je bil resni sklep, ki se je v teh bridkih trenotkih v Jurčetovern serci porodil.
Bil je truden in od slabine ves zaspan.  In glej, — ravno ko
GS^s^*******.«^   ^     -^,^—™      midi zaspati, sliši neko šumljanjei ^                                                             m  predno   se je  mogel  ozretii
prideta dvapsička k njemu, kakor bi ga Luiia prositi, da ju reši. — Bila sta psička soseda Motikarja, našemu
— 174 —
Jurčetu prav dobro znana. — Motikar je pobiral grajski žir v gozdu. Berž ko ne, sta se mu psička zgubila in enako Jurčetu tavala po temnem gozdu, dokler sta nehotč prišla do starega zidovja, pri katerem vglodata vzdikajočega in zaspanega Jurčeta.
Jurčetu je bilo precej laglje pri serci, čeranio se ni mogel nadejati, da bi ihu bila psička kaj pomagati mogla.
Ali zdaj, — glejte si drugo veselje za našega Jurčeta!
Slišalo se je glasno zvižganje in klicanje po psičkih. Bil je Motikarjev glas, ki je svoja psička po gozdu sklicaval in iskal.
Na ves glas zavpije zdaj Jurče, kolikor je le mogel na svoja mlada persa: ,,Tukaj snio, tukaj — sosed, jaz ia vaša psička."
Precej dolgo je trajalo, da je Motikar do zidovja primahal. Jurče je moral poprej vsaj petuajstkrat svoje poprejSue besede z vsem glasom ponoviti.
Motikar prišedši k zidu, se ne malo začudi, ko Frakeljnovega Jurčeta kot varha svojih psičkov zagleda. Misle, da ju je Jurče seboj odvabil, jame ga ostro oštevati.
Jurče zdaj vse odkritoserčuo pove, kako gajeŠterlinov Matevž izvodil, kako je ves daa tukaj pri tem zidu dolgčas prodajal, ker ni znal iz gozda domu prifci.
,,Tedaj sta te moja psička znabiti smerti rešila" povzame Motikar. ,,Glej, ljubi moj Jurče, kako Bog neubogljive otroke kaznuje. Ti imaš go-tovo dobre starše, le pojdi z meiioj doinu, prosi za odpuščenje in obljubi, da ne bodeš več Šterlinovega Matevža poslušal.
Jurče obljubi to storiti in gre ves zamišljen za sosedom Motikarjem.
Prišedši do kraja, kjer je Motikar nabrani žir shranil, privleče sosed \z starega jerbasa košček pogaee, ter jo dš Jurčetu, ki jo je, se ve da, z najvočo slastjo jedel.
Eavno je pri domačej oerkvi ,,zdravo Marijo" odzvonilo, ko pride Jurče z Motikarjem in z njegovima psičkoma domu.
Doma so oče in mati pri večerji ravno žlico na mizo položili ko stopi Motikar z Jurčetom v hišo in celo dogodbo povč.
Jurče je ves čas le tiho v kotu stal in radovedno čakal, kaj bodo oče rekli.
Videlo se mu je na prepadenem obfazu, da bo ves drugačen, da ga je skušnja naučila ubogljivosti.
Oee na vso dogodbo kar besedice ne spregovore, temvee se dela po-primejo kakor da bi Jurčeta še videli ne bili.
Mati odidejo tudi iz sobe, brez da Jurčeta pogledajo. Meta odnese prazno skledo iz hiše in tako je bil celi prizor, na kafcerega je Jurče bil tako radoveden, pri kraji.
V stiski in nadlogi človek pameten postane. Tako je bilo tudi pri Jurčetu. Ves skesan se verže na kolena pred očeta in mater in — joka. Solzč mu ne puste drugega izgovoriti nego:  ,,Oče, mati, vsaj bom ubogal."
Prijazen pogled očetov bil je znameuje, da so JunSetove besede očeta v serce gaaile.   Tudi mati pridejo k Jurčetu in jokajo.                     u ,.d ;.;
— 175 —
,,Zdaj vidim" pravijo oee, ,,da boš ves drugačen; tedaj vstani in bodi zanapvej dober iu ubogljiv, pa tudi vedno zaupaj v Boga, ki te je na tako eudni način sinerti rešil."
Oče ia raati poljubita Jurčeta, ki je pozneje v maternem naročjisladko zaspal. — Drugo jutro je dobil Jurče v svojo kavo več sladkorja nego dvu-gekrati — Bilo je Jurčetu, kakor da je na novo oživljen. Biljeves drugačen. IJbogal je svoje starše na vsaki mig. Bil je v šoli pervi, sploh je bil vzor vsem drugiin vaškim otrokom.
A Šterlinov Matevž? Priklatil se je še le čez dva dni domu. Mati so ga sicer pozdravili z brezovko, ali poteui ga zopet ni bilo tri dni domu. Pozneje je v bližaej reki, kamor se je sain kopat hodil, žalostno ufconil. Cela vas je djala: ,.Prav je za DJega; bil bi tako nesrečen človek." — Otroci! bodite ubogljivi!