List 77.
Poziv.
Želje, da bi se razprostranjeni kraji Krasae, ki leže sedaj posti in nerodovitni, kolikor krajne razmere dopušajo, v rodovitne pripravili, in tako gospodarstvo in podnebno stanje dežele poboljšalo, zbudile so že v letu 1851 začasno društvo z nalogo, pogojzdovanju Krasa pot odpreti kolikor mogoče v velikem obsežku.
Pravila, po kterih se je imelo v dosego tega namena ravnati, in družtvo delati, so bile zapopadene v osnovi do-tičnih postav. Obilno število oglasov za vstop, deloma djanskih, deloma pripomočnih udov, bilo je temeljit in vesel dokaz, da je občinstvo to početje z dopadajenjem pozdravilo.
Da se pa to početje ni doveršilo, so ovirali posebno oskerbovanski zaderžki, ki so nastopili; ali v poslednjem času se je tega namena krepko poprijela visoka deželna vlada in dala močen nagon k izpeljanju.
Temu imamo zahvaliti, da je na novo postavljeni zbor osnovo postav vnovič doveršil, ki se ujemajo z obstoječimi oskerbovanskimi naredbami, da so se tako zamogle najvišji poterdbi predložiti.
Med tem je prevzvišeni gospod deželni poglavar žlahtnik Merteas osebno v raznih krajih dežele djanske skušnje v dosego zaželjenega namena delal, in ta visoki izgled je ves pripraven, prebivavce po deželi za to reč spodbosti in je za vspeh početja najboljše poroštvo.
Po dogovoru z vsemi visokimi ministerstvi je visoko c. k. ministerstvo notranjih reči vsled visokega razglasa od 8. julija t. 1. št. 17766/645 začasno dovolilo, da se ustanovi društvo za pogojzdovanje v avstrijansko-ilirskem primorji na podlagi predložene, malo premenjene osnove postav.
Djanska vstanovitev društva in dokončna poterdba postav se bo vsled razglasa visokega c. k. deželnega vla-darstva od 10. t. m. št. 9781/3215 II pod tem pogojem dovolila, da se dovolj udov za vstop oglasi, in tako obstoj in neprecenljiva delavnost društva zagotovi.
Začasni zbor se tedaj poprime z veseljem visoke naloge, in se obrača s pozivom na znano rodoljubje Terža-čanov in Primorcev, ter jih vabi k obilni djanski vdeležbi pri tem za občni blagor dežele tako važnem in koristnem početju, k pristopu v društvo.
Da se namen društva nekoliko spregleda, se prilagajo tisti deli poterjene osnove postav, v kterih so splošne odločbe zapopadene, potem tisti, ki pravice in dolžnosti udov zaznamvajo; prideržuje pa se oznanilo cele postave do časa, ko se bode dokončno poterdila.
Oglase za vstop v društvo sprejema v Terstu mestni magistrat, v drugih krajih Primorskega pa c. k. okrajne gosposke in župani.
Začasni zbor se s polnim zaupanjem nadja, da bo tisto dopadajenje, ktero je naše pervo prizadevanje za to reč našlo, sedaj, ko je podlaga za izpeljavo početja v osker-bovanskem oziru zagotovljena, še bolj oživelo; blagoserčni podporniki pa so gotovi zahvale sedajnosti in potemstva.
Početje, h kteremu se pripravljamo, je težavno in mnogoobsežno; doveršiti se zamore le po dolgem, neprene-hanem delu v edinosti mnogih.   Naša naloga je, dobro pod-
*
lago postaviti in težak začetek zmagati; ko je ta zmagan, bo delo zdatno in pogoje obstoja in napredka do popolnega razvitja samo v sebi našlo.
Nada, da bo dobra sreča pustila kamnitno zemljo Krasa z zelenim drevjem prepreči, je prevabljiva, da bi kogar ne nagnila, v dosego tega namena po svoji moči in sredstvih pomagati, in ravno tako gotovo je, da se bo ta namen v neprepozni prihodnosti dosegel, ako se bo previdno in umno in s krepko močjo delalo.
V Terstu 25. avgusta  1857.
Za začasni voditeljski zbor društva za pogojzdovanje Krasa.
Začasni predstojnik.
v
Certice iz postav društva.
Ime. Namen. Obse&ek.
§. 1.
Društvo se imenuje »Društvo za pogojzdovanje" v avstrijansko-ilirskem primorji.
§• 2. Namen društva je pogojzdovanje za to ugodne zemlje.
§. 3.
Obsežek delavnosti društva se raztega čez vse sem-Ijiša, ki leže v okolici mesta Tersta in v goriški in istriški kresii in ki so za pogojzdovanje ugodne.
Dru&beniki in njih sprejemanje.
§. 4.
Društvo obstoji iz neomejenega števila družbenikov, in sicer:
a) iz djanskih; h) iz pomočnih.
§. 5.
Djanski družbeniki so vsi tisti posestniki, ki izrečejo, da hočejo svoje za pogojzdovanje ugodne zemljiša po pravilih te postave pogojzditi.
§. 6.
Pripomočni družbeniki so tisti, ki izrečejo, da hočejo postavne doneske odrajtovati.
§. 7.
Vsak posestnik za pogojzdovanje ugodne zemlje v okolici društva, ki izreče, da hoče zemljo po pravilih te postave pogojzdovati, ima pravico družbenik postati.
§. 8.
K temu so posebno vse občine v okolici društva opravičene, ki se pri tem po postavnih svojih predstojnikih zastopajo.
306
§   9.
Za pripomočne družbenike se jemljejo :
a)   posestniki zemljiš v okolici društva;
b)   vsi tisti, kteri, čeravno niso sami posestniki zemljiš, zamorejo vendar po svojem poklicu, stanu, premoženji ali znanostih in skušnjah namen društva pospeševati.
Pravice in dol&nosti družbenikov.
§. 45.
Pravice družbenikov so:
a)  vdeleževanje pri obravnavah splošnih  zborov društva;
b)  predlaganje nasvetov v mejah teh postav;
c)   postavni upliv pri volitvi društvenega vodstva ;
d)  postavna vdeležba (§. 24 c. in 29) pri obračanji društvenega premoženja.
§. 46.
Djauski družbeniki imajo razun tega pravico:
e)  postavne rabe (g. 63 b, c, e) društvenega premoženja.
§. 47.
Dolžnosti djainkih družbenikov so:
a)  da naznanjajo lastne zemljiša, ktere mislijo po zapo-padku teh postav pogojzditi in pristavijo njih obsežek, lego, posebne krajne razmere in fetan, v kterem se znajdejo;
b)  da jih pogojzdijo po danem podučenji ;
c J da občasno dokazujejo dela pogojzdovanske.
§. 48.
Pripomočni družbeniki imajo vsako leto po dva goldinarja letnega doneska odrajtovati. Veči dobrovoljni doneski ae hvaležno sprejemajo.