8554 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA ASKl DNEVNIK plačana » gotovini ^ Postale 1 grupo.. Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 264 (9872) TRST, sobota, 12. novembra 1977 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26 -novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do X. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1P45 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi OBISKU SOCIALISTIČNEGA TAJNIKA V ZR NEMČIJI CRAXI POTRDIL ANDREOTTIJU, DA PSI nasprotuje odprtju vladne krize ^rlinguer: KPI je vedno pripravljena stopiti v vladno* koalicijo Am,!^ T Predsednik vlade Giulicv v Palači Chigi sprejel vor . PSI Bettina Craxija. Pogo-pfeJe trajal tri četrt ure. Craxi je ribnika vlade seznanil s «ko-ki jih je informacijami*, tu Poteznem zahodnonemškem načr-"^sticij v Evropi (in torej tu- *kord mec* sv°j'm nedavnim obi 8ovo"-V Zahodni Nemčiji in med po Pim''1 s kanclerjem Schmidtom ter tožnikom SPD Willyjem Brandtu'. “ikna se je namreč sociali-ko^tajnik pogovarjal tudi o širo- di i,lv' ta n!. Juliji) ter o možnosti novega ega posojila Italiji. Mitjv>:m naravno je, da pomemben ^ voditelj seznanja predsed-v tui^ - e z rezultati svojih obiskov njj 'n:’ kadar ti zadevajo vpraša-yIade - 80 v neposredni pristojnosti MeL VZ(Iušje, tudi pomemben do-k0l(1' z izrazitim političnim prizvoke «tpa. ,nekaj časa razpravljajo vse Šesto • 0 Pa Malfovem predlogu o Pofjr '} nove vlade, ki naj bi jo KPI De u ,la. v okviru organske vlad-^r^licije. V četrtek so agencije Predsfie' ,da ie Moro izjavil na seji SjC/^vnikov evropskih demokr-ti.strank, da «KD noče ime-zjp“r‘Unist°v v vladi*. Do tod, prav- same. Vendar je to srečanje, na spetifično italijansko po- av- ni nič novega. Zanimivo pa Al^Je tajništvo predsednika KD j^da je ^0,'a sporočilo agencijam, da lo •Mo!' svoji0 n‘ Pooblastil objave sinteze čila govora* in torej tista paro-Skrat(*ne izražajo Morovih misli*, ^šča ’■ ^oro s svoj*m demantijem y * 00Prta vrata vsaki možnosti. Cf8v> okviru je torej srečanje de, ‘Ja z Andreottijem zadobilo Ita^eno težo. Tajnik PSI je vseliti t zaSotovil predsedniku vlade Sp;l ..Poudaril na srečanju s ča-vUd rjl^' men'’ ha I5* hi la Ifeh'1* kriza »nekoristna*, ker je n, * Pved tem izboljšati odnose l°iali • rankami, kar je mogoče z - izvajanjem dogovorjenega dam pri odobritvi zakona o reformi založniške dejavnosti ter za ohranitev avtonomije ustanove za socialno skrbstvo časnikarjev INPGI. V komunikeju sindikalne organizacije je med drugim rečeno, da je, po temeljiti proučitvi sedanjega položaja, v svojem poročilu stavko predlagal tajnik FNSI Luciaoo Ceschia in da so jo vsi člani sveta soglasno odobrili. Stavka, o kateri se bodo domenili tudi s sindikalno organizacijo tiskarjev, bo v zadnjih dneh novembra. Poleg tega je vsedržavni svet o-dobril dve resoluciji, ki zadevata pobude v korist sindikalnim bojem, ki so sedaj v teku ter zato, da bi pospešili reformo kazenskega zakonika, še zlasti kar zadeva poklicno tajnost novinarjev. Svet FN SI je izrazil svojo solidarnost tovarišem, ki sami upravljajo dnevnike, ki jim grozi zaprtje. Tto so še zlasti omenili «Tuttoquotidiand», «11 Corriere mercantile* in «11 Lavoro» ter poudarili, da je te pobude treba podpreti vsaj dokler ne stopi v veljavo zakon o reformi založniške dejavnosti. Kar zadeva poklicno tajnost, je vsedržavni svet enotne sindikalne organizacije italijanskih časnikarjev iiiirititiMtiiiriiimiiHmiiiHiiMiiiiHitniiiiiiiiiiiimMiiiHiinmiiiiiiiiiiHiiinmiHintiiinmiHiiiitiiiimiiiiiii Zasliševanje načelnika SID ^-eiatna prav je tudj da ^ mee lri',r.e nam predvsem za to, da Dijjf ‘W glavni problemi, če bo Kp] m Prišlo do možnosti vstopa »kj ^ vladno večino ali v ^ministric vedite, da tega mi gotovo 001110 ovirali. Prav nasprotno.* CANDIDA CURZI ] Italiji je zamrl ^lezniški promet 'T' Sinoči ob devetih je v I-pr0' dejansko zamrl ves železniški jo „1® zaradi 24-ume stavke, ki so ^klicah pristaši CGIL - CISL -tiRačunajo, da zaradi vzpored-tov Vpliva stavke zveznih sindika-(slgjrt. ^avtonomnih* železničarjev tig . j1 F Povzročajo polurne zamude vijakih) dejansko ni 90 odstotkov Pita«- ?Pl°b zapustilo postaj. Želez-n,^J‘ CGIL - CISL - UIL so na-Ur«.i oiu'omili predvsem kontrolne , tehnično osebje. spremeniti omejitve hitrosti v mestih h.. *ije ™ ~~ Predsednik poslanske kotni bertiPrevoze, komunist Lucio Lila^ mnen.ia. da bo moral p Bovj,w Preveriti «nčeorazmerje n.ed otrigjl’1 Plohami za kršilce odloka v' hitrosti in resnostjo prekr ■ tiej '.kajti tak, kot se uveljavlja da l°tj’ Je zadevni dekret prej izraz «te-Od v"ailja» redkih kršilcev, ki pade-bi m n’r?že cestne policije. Verjetno ol*n0,a‘i denarne globe rahlo znižati, tioj.]!11 pa zagotoviti, da jih bodo j,, 1 Plačati zares vsi Kršilci. občin01* 'ni 'p tlJd* P,ec*lagal. naj bi jitv’ am omogočili spremembo ome-tirj hitrosti na tistih mestnih ulicah V se steka «nagel promet*, šap Primerih bi verjetno kazalo zvi-t*i»|j, urnpji'*v, ki je sedaj 50 kilo-l.ibc-MV na uro. O tem. zaključuje ki>c rtlnp' hi morale odločati občine, Bio^iholje poznajo stanje mestnega pred koncem meseca ^državna stavka časnikarjev * ~ Vsedržavni svet FNSI jeri’P , sindikalne organizacije itali Posnikarjev je na svoji vče-1 -sei' sklenil oklicati en dan inJ - še v teku tega meseca v zna-Je Protesta proti hudim zamu. izrazi) predvsem svojo solidarnost Robertu Chiodiju, ki so ga na procesu proti fašistu Concutelliju aretirali, ker ni hotel razodeti svojih virov informacij. S tem v zvezi pa je svet zadal izvršnemu odboru nalogo naj si čim bolj prizadeva, da bi čimprej dosegli cdpravo tistega člena kazenskega zakonika, ki je v nasprotju z zakonom, ki urejuje časnikarski poklic. Ob koncu so za novega člana vsedržavnega sveta FNSI izvolili Ales-sandra Cardullija, namesto Alessan-dra Curzija, ki je odstopil in kateremu so izrekli priznanje za njegovo sedemletno plodno sodelovanje. LIZBONA — Pomiritev na vojaškem področju in nesoglasja na političnem, bi lahko na kratko označili splošen položaj na Portugalskem, potem ko je predsednik republike Eanes odstavil poveljnika severnega dela države in ko je predsednik portugalske socialdemokratske stranke Sa’ Carneiro podal ostavko, kar pa je še utrdilo njegova stališča v stranki in zunaj nje. Spor med predsednikom republike in precej kon-servativnejšim predsednikom PPE se je še poglobil, MED KRAJŠIM OBISKOM ANDREOTTIJA Ostri spopadi v Bologni med policijo in avtonomisti Pet predlogov KPI pred torkovo sejo vlade o javnem redu V okviru procesa zaradi pokola na Trgu Fontana s0 včeraj v Rimu zaslišali načelnika obveščevalne službe adm. Casardlja, ki ni Hotel v Catanzaro sklicujoč se na privilegij, ki ga zakon priznava vodilnim državnim funkcionarjem. Čeprav je zasliševanje trajalo 8 ur, Casardi ni odgovoril na nobeno od ključnih vprašanj procesa. Na sliki: predsednik sodnega zbora dr. Scuteri ob prihodu na sedež SID. Poročilo na zadnji stranj ■ (Telefoto ANSA) BOLOGNA — Konec tedna bo v Italiji vroče, vsaj kar zadeva vpra sanje zaščite javnega reda. Rimski »avtonomisti* nameravajo kljub prepovedim kvestorja demonstrirati po mestnih ulicah v znak protesta proti zaprtju svojih sedežev, v Bologni pa je prišlo medtem do hudih incidentov med krajšim Andreottijevim obiskom. Predsednik vlade je sinoči prisostvoval svečanosti v občinski palači, kjer so boldnjski občinski u pravi in županu Zangheriju izročili »častno zastavo evropskega sveta*. V prostorih bolonjske univerze so se medtem zbrali študentje (nekaj več kot tisoč) in razpravljali o tem, kako protestirati proti prihodu predsednika vlade. «Lotta continua* je predlagala mirno manifestacijo, medtem ko so »avtonomistični* skrajneži predlagali neposreden spopad s policijo. Ker jih večina ni odobravala, so »avtonomisti* (kakih 300) zapustili skupščino in se v manjših skupinicah podali v mestno središče, kjer so napadli z zažigalnimi bombami nekaj barov in gostiln, zažgali nekaj avtomobilov in povzročili spopade s policijo, ki je aretirala dva maskirana »avtonomista*. Pozneje so ju identificirali za Paolo De Angelis in Sergia Zanzanija. Vprašanje javnega reda prihaja tembolj v ospredje, ker bo v torek vlada na svoji seji verjetno morala sprejeti (na pritisk KD) nekaj ukrepov. Med temi imenovanja odgovornih za varnostne službe (SISMI in SISDE) ter podtajnika, ki bo koordiniral s pooblastilom predsednika vlade te dejavnosti. O javnem redu je včeraj razprav ljalo vodstvo KPI. Ugo Pecchioli je dejal, da komunisti zavračajo vsako strumentalizacijo tega vprašanja jn predlagajo pet točk, ki jih vsebuje tudi zaključni dokument seje vodstva. Pred tem so komunistični voditelji razpravljali tudi o zaključkih moskovskih proslav oktobrske revolucije m srečanju med Berlinguer-jem in Carrillom. Berlinguer je tudi poročal o Viedavnih političnih razpravah, ki jih je sprožil La Malfa s svojo pobudo. Pet točk KPI je mogoče strniti ta ko: komunisti nasprotujejo «izjem- cj:( nim zakonom*, zato pa predlagajo, I fini naj država zajamči javni red z večjo odgovornostjo, kar konkretno pomeni 1. ustanovitev sindikata policijskih agentov v okviru reforme službe javne varnosti, 2. takojšnjo uresničitev zakona o reformi državne varnosti in bdpravo vseh posledic, ki jih je organizacija državne varnosti zapustila potem ko je globoko zabredla v »črne mreže*, 3. strogo izvajanje tistega dela programskega sporazuma, ki predvideva «depenalizaeijo» manjših prekrškov, uvedbo »alternativnih kazni* in ukrepe za »preventivno zaščito 'javnega reda*, 4. reformo jetnjšni-škega sistema z gradnjo novih sodobnih jetnišnic, reformo odreda jet-niških paznikov in okrepitvijo sodnega nadzorstva nad življenjem v zaporih, 5. okrepitev investicij na VČERAJ URADNA PREDSTA V1TEV V HAPICh Celotno gradivo o osimskih sporazumih v nad 500 strani obsegajočem zborniku Predsednik SZDL Mitja Ribičič: Prihodnji zbornik naj bo že zbornik uresničenih določb področju sodstva, kateremu je treba zagotoviti možnost učinkovitega boja s kriminalom. Resolucija vodstva KPI se zaključuje s pozivom vsem demokratičnim silam, naj sprejmejo nase »demokratično odgovornost za likvidacijo vsakega izgovora za kritje prevratniških sil, neglede na etiko, pod katero delujejo*. Rimsko študentsko gibanje je za sedlo leposlovno fakulteto rimske j univerze in razpravlja o tem, kako organizirati — kljub prepovedi — protestno manifestacijo. «Avtonomi sti* so predlagali, naj bi v znak I protesta proti' «polit:ki Cossige in Pecchiclija* stavkali tudi rimski srednješolci in se iim pridružili. CANDIDA CURZI LONDON — Britanska spodnja zbornica je že trinajstič zapovrstjo glasovala za gospodarske sankcije proti rasističnemu režimu v Rodeziji. Uvodni poseg je imel zunanji minister Owen, ki je izrazil upanje, da se bo položaj v afriški državi dal rešiti po miroljubni poti, kar skuša uresničevati posebni britanski odposlanik in začasni rodezijski gu- j verner lord Carver, * I |limilllllllHIIIIIIIIHIIIilllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIlHHIIIHIIHHIIIIIIIMMIIIIHHM*llll**m*III*tlIIII,***imi***l**,,**************N®*N***N,**********,******®***l***®N******®*®*NN****N PREDLOG DOKUMENTA NA BEOGRAJSKI KVSE Jugoslavija za evropsko sodelovanje pri zaščiti narodnostnih manjšin Manjšine so pomemben povezovalni element v Evropi, zato naj sodelujejo pri organizaciji strokovnih seminarjev in izmenjavi izkušenj MIROVNIH POGAJANJ ZA BLIŽNJI VZHOD LETOS NE BO Beginov poziv egiptovskemu narodu brez konkretnih predlogov za mir Izraelska letala so ponovno napadla področje južnega Libanona TEL AVIV - Diplomatsko dejavnost po silovitem napadu izraelskega letalstva rta južni Libanon, ki jc terjal nad 100 mrtvih, nasploh označuje precejšnja mlačnost v obsojanju neopravičljivega pose ga, obenem pa jo karakterizira še kopica javnih proglasov in pozivov neposrednih in nosrednih vpletenih v spor na Bližnjem vzhodu. Po radijskih in televizijskili valovih je poziv «miru iti medsebojnega sodelovanja* egiptovskemu narodu in njegovemu predsedniku v angleščini poslal izraelski premier Begin, približno 24 ur potem ko ie Sadat pred narodno skupščino zagotovil, da «bi za dosego miru šel tudi na konec sveta in celo v kneset (iz-raelseki parlament)* Vendar pa se je Begin zaustavil raje pri starodavni zgodovini, pr) tem je opomnil Egipčane, da, so oboji sinovi Abrahama in da sc bi li nekdaj zavezniki, kakor da bi govoril o sedanji stvarnosti in možnostih na kakršenkoli sporazum. Navdihov za mir bi morah tako eni kot drugi, priporoča Begin. iskati »v duhu skupne vere v noga, v božjo previdnost, v pravo in pravico, vseh človeških vrednot, ki so jih — vam in nam — predali preroki*. * . Stvarneiši in manj visoko doneč je bil Beginov »notranji nasprotnik*, vodja opozicijske laburistične stranke Šimon Peres, ki je na o-bisku v ZDA. Po srečanju z nekaterimi' vidnejšimi predstavniki 'a-meriške vlade jc dejal, da »obsta- jajo možnosti, da bi sklicali ženevske mirovna pogajanja v orvi polovici prihodnjega leta, nikakor pa še ne letos*. Glede glbvnih nesoglasij, ki ločujejo Izraelce od Arabcev — prisotnost predstavnikov PLO v Ženevi in ustanovitev samostojne palestinske države v Cisjordaniji - pa uživa Begin vso podporo opozicijskih sil. Precej optimistično pa jc bil s tem v zvezi razpoložen ameriški zunanji minister Vanče, ki je na zasedanju ameriških židovskih organizacij izjavil, da so si po njegovi presoji »Arabci in Izraelci resnično blizu v težnji po mirovnih pogajanjih*. Svoje trditve je osla njal predvsem na ublaženem tonu arabskih voditeljev in na čedalje težjem gospodarskem položaju v vseh državah Bližnjega vzhoda, ki jih je dolgotrajna vojna ali vsaj nemirno stanje finančno zelo izčrpalo. Kot že ameriški predsednik tudi Vanče ni «pozabil» opomniti, da bi bil siloviti izraelski letalski napad dejansko lahko samo uvod v ponovno poslabšanje položaja ob liba-nonsko-izraelski meji. Napada ni obsodil, pač pa ustrezno ooudaril. da se »ameriške obveznosti do izraelske varnosti niso v ničemer spremenile* in doda) da «ZDA ne bodo izvrševale ne gospodarskega ne vojaškega pritiska na Izrael*. Zaskrbljenost, da bi se napetost v južnem Libanonu sprevrgla v novo državljansko vojno, pa je s popolno drugačnega zornega kota. izre- BEOGRAD - Tud: včerajšnji de lovni dan na beograjskem sestan ku’ konference o evropski varnosti jn sodelovanju je minil v znamenju številnih novih ' predlogov, ki so jih objavile posamezne deloga-je v zvezi z vprašanji, ki so na dnevnem redu. Iz našega zornega kot je še posebno zanimiv predlog jugoslovanske delegacije o narodnostnih manjšinah. Gre za jugoslovanski' dokument o uresničevanju določil helsinške sklepne listine, ki se nanašajo na narodnostne manjšine in o predlogih za izboljšanje položaja in pravic manjšin. Države udeleženke beograjskega sestanka bi morale vnovič potrditi obveznosti, ki so jih prevzele s helsinško sklepno listino, in doseči nove dogovore za zagotovitev bolj vsestranskega narodnostnega in kulturnega razvoja manjšte in popolnega spoštovanja človekovih pravic. Zato jugoslovanska delegacija v dokumentu predlaga, da države udeleženke sprejmejo potrebne u-1 krepe za uresničevanje mednarodnih obveznosti do narodnostnih manjšin, in sicer tisfih obveznosti, ki izvirajo iz splošno sprejetih na čel mednarodnega prava, in tudi onih, ki jih vsebujejo sporazumi, ki so jih podpisale. Za zagotavljanje boljšega položaja narodnostnih manjšin bodo države udeleženke, kakor sugerira jugoslovanski predlog, med seboj sodelovale in spod bujale sklicevanje strokovnih seminarjev in drugih oblik izmehjavc informacij in izkušenj. Poleg tega Jugoslavija predlaga, da bi države udeleženke pri razvijanju medsebojnega sodelovanja na kulturnem, izobraževalnem in podobnih področjih upoštevale tudi potrebe narodnostnih manjšin. Kakor poudarjajo, ti jugoslovanski predlogi izvirajo iz ocene, da je bil sicer po helsinški konferenci na tem področju dosežen določen napredek, a vendar so tudi rosne pomanjkljivosti pri izvajanju dogovorjene politike. Jugoslovanska delegacija se je obenem ravnala tudi po dejstvu, da so narodnostne manjšine lahko dejavnik zbliževanja in sodelovanja med državami, zlasti med tist;mi, v katerih živijo manjšine in narodi istega etničnega jio-rekla, tod' le pod pogojem, da je manjšinam omogočen vsestranski narodnostn’ in kulturni napredek. Na včerajšnji plenarni seji, zadnji ta teden, so tudi številne druge delegacije predložile predloge in de- lovne papirje o posameznih vpraša njih. taJte pia se je doslej nabralo že okrog 60 različnih predlogov. Zato' v krogili sestanka pričakujejo, da bi se udeleženci — diplomati iz 25 držav Evrope in Severne .Amerike — lahko že prihodnji teden, potem ko bodo delegacije da ie vse svoje predloge, lotili naslednje naloge, torej razprave o Dodanih predlogih in izdelave zaključnega dokumenta beograjskega sestanka. Če bo ta razprava potekala konstruktivno in brez odvečnih polemik in konfrontacij, utegne beograjski sestanek končati svoje delo še letos. Kot predvideva po slovnik, ki so ga sprejeli že na pripravljalnem sestanku, naj bi se glavno srečanje končalo do 22. decembra letos, lahko pa bi se tudi podaljšalo, če do takrat udeleženci ne bi opravili vsega dela. in sicer tako, da bi po božičnih in novoletnih počitnicah nadaljevali de lo, vendar najdlje do sredine fe- bruarja. VLADO BARABAS MjiarodHi obisk «ob odprli mcji» LJUBLJANA — Na povabilo izvršnega sveia SR Slovenije prispe danes na obisk v obmejne kraje na Primorskem nad 100-članska skupina šefov in predstavnikov delegacij, ki sodelujejo na beograjski, konferenci p evropski varnosti in sodelovanju. Gostje si bodo danes ogledali Postojnsko jamo, se zadržali v Lipici na kosilu, kasneje Pa obiskali italijansko gimnazijo v Kopru in prispeli zvečer v Portorož, kjer jim bo predsednik izvršnega sveta Marinc priredil večerjo. Jutri se bodo gostje podali v Novo Gorico, kjer se bodo seznanili z rastjo in vlogo najinlajšega slovenskega mesta, ki je nastalo ob odprti meji, na povratku po bodo gostje mestne skupščine Ljubljane. Pod noč se bodo vrnili v Beograd. liinitmiiiiiMiiiiiiiiiiimiimiimiimiiiiiiKimiiiiiiHmiiimiNiiiiiMiiitMiiiitiMiiiiMiiiimiiiMiiiiiiiiMiHnii* PREISKAVA POSTAJA «EKSPL0ZIVNA» Menda že v rokah sodnikov seznam Sindonovih ^klientov » Gre za petsto vplivnih italijanskih osebnosti, ki so s pomočjo sicilskega bančnika izvažale kapitaie v Švico MILAN — Preiskava o zrušeniu finančnega «imperija» sicilskega bančnika Micheleja Sindone je stopila v novo in morda »eksplozivno* fazo. Po aretaciji in’ poznejši izpustitvi na svobodo poverjenega u-pravnika «Banco di Roma* Maria Baroneja in po zaslišanju bivšega upravnika istega bančnega zavoda Ferdinanda Ventriglie so oreisko valci menda končno le dobili v roke seznam 500 »klientov* Sindo novih bank. preko katerih so i-zvažali kapitaie v Švico. O tem. da ie preiskava stopila v delikatno fazo, priča že sama mrzlična dejavnost preiskovalcev in finančne straže, ki naj bi včeraj izvedla vrsto preiskav. Preiskovalni sodnik Urbisci je včeraj odpo (Nadaljevanje na zadnji strani) ...............»...u...MM,.................MMIMIM...MMIIIMIM.....MIMMMMMMI..MM....MMMMMMM.. Formalna obtožba za domnevne krivce škandala v Maianu SAVONA - Presenetljiv razplet v preiskavi o škandalu montažnih hiš v Maianu: sodnik Renato Acquaro-ne, ki je včeraj zaključil svoje delo in predal akte v nadaljnji postopek, je formalno obtožil neizpolnjevanja dolžnosti videmskega prefekta Do-menica Spazianteja in njegovega sodelavca Domenica Labio. Obenem je obtožil izsiljevanja bivšega župana v Maianu Girolama Bandero in bivšega Zamberlettijevega osebnega tajnika Giuseppeja Balba. poskusa izsiljevanja pa bivšega predsednika bolnišnice v Savonj odv. Romea Pa-strenga, ki naj bi imel vlogo posredovalca med Balbom in Bandero ter savonskim podjetnikom Renatom Carozzom. Afera, ki je privedla Balba, Bandero in Pastrenga na zatožno klop, je bruhnila dokaj nepričakovano na dan sredi avgusta. Tedaj se je lastnik tovarne montažnih hiš «Preca-sa* Renato Carozzo obrnil na sa-vonsko sodstvo, češ da sta .mu biv- v zameno za dodelitev naročila montažnih barak. Aretacija Balba in Bandere in preiskava, ki ji je sledila. je dvignila precej prahu in je imela kot posledico tudi odstop pod tajnika pri notranjem ministrstvu Giuseppeja Zamberlettija. Na osnovi gradiva, ki ga je zbral savonski sodnik, je nato tudi videmsko sodstvo začelo splošno preiskavo o dobavi vsega materiali prizadetemu območju v Furlaniji. ši župan in bivši Zamberlettijev taj- Kar najbolj preseneča v Acquaro nik izsilila skupno 28 milijonov Ur | nejevih zaključkih in obtožnici je obtožba videmskega prefekta Spazianteja, ki je tudi podkomisar za pomoč prizadetim krajem, ter njegovega neizpolnjevanja dolžnosti, ker nista prijavila sodstvu poskusa izsiljevanja, pa čeprav naj bi ju Carozzo seznanil z zahtevami Balba in Bandere. Omejila naj bi se na poziv podjetniku, naj zadevo prijavi sodniku. Javni tožilec Boccia je v svojem zaključku predlagal sodniku oprostitev funkcionarjev, dr. Acquarone pa je očitno ocenil, da je obtožba, utemeljena, (vt). toval z letalom neznanokam, ni pa izključeno, da je osebno šel v Rim, kjer naj bi mu izročili znameniti seznam. Imena v tem sezna mu so sicer — kot vse kaže — iz: mišljena, vendar naj bi sodniki razpolagali tudi s «ključem», s ka terim ugotoviti dejansko istovetnost »izvoznikov* kapitelov. Bolj kot sodna je seveda zanimiva politična plat celotne afere. Petsto oseb iz seznama prav gotovo ne bodo sodno preganjali, saj so kapitaie izvozili leta 1974, ko tako početje še ni predstavljalo kaznivega dejanja, ampak je bilo le administrativni prekršek, za katerega je bila predvidena le visoka globa, ne pa zaporna' kazen. Toda nedvomno bi objava imen pomenila ogromen škandal, saj gre povečini za zelo znane in vplivne osebnosti, kot priča tudi dejstvo, da jim je Sindona vrnil ves denar, ki so ga vložili v njegove banke, pa čeprav so bile te na robu bankrote, oziroma so jih že začeli likvidirati. Objava teh imen pa bi pomenila zelo hud udarec tudi za Sindono, kateremu grozi ekstradicija iz ZDA. Naenkrat bi mu namreč zmanjkala podpora svojih »starih klientov*, po zaslugi katerih je baje živel v razkošju v enem najboljših newyorških hotelov. Ameriški sodniki so zahtevali od sicilskega bančnika, naj v roku dveh tednov dokaže svojo trditev, da je «pol itični preganjanec*. Če Sindona tega ne bo storil, bo njegova izročitev italijanskim oblastem neizbežna, (tm). LIPICA — Predstavniki koprske založbe »Lipa* in uredniškega odbora so včeraj predstavili predstavnikom družbenopolitičnih organizacij, primorskih občin, predstavnikom Slovencev iz Italije in sredstvom javnega obveščanja, zajeten zbornik z naslovom »Osimski sporazumi*. V njem so zbrani vsi najpomembnejši javni dokumenti o-simskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo od prvega obvestila javnosti o dpseženem sporazumu, o podpisu sporazumov in njihovi ratifikaciji. o stališčih predstavnikov narodnosti (slovenske v Italiji in italijanske v Jugoslaviji), celotno besedilo sporazumov do dokumentov v zvezi z izmenjavo ratifikacijskih listin. Uvodno besedo je napisal oredsednik SZDL Slovenije Mi-Ribič'č, zbornik pa dopolnjujejo še fotografsko gradivo in geografske karte. Gre nedvomno za izredno dragoceno in pomembno publikacijo, v kateri je zbrano praktično vse. kar zadeva osimske sporazume od dokumentov samih v ožjem pomenu besede pa do izjav zveznih in republiških organov in predstavnikov na jugoslovanski ter državnih in deželnih organov in predstavnikov na italijanski strani. Zbornik, ki obsega nekaj več kot 500 strani je zato izjemen založniški oodvig, prvi te vrste v Sloveniji in celo v Jugoslaviji (v Italiji ga tudi še nimamo), ki sicer nima formalno značaja uradnosti, ki pa je vendarle v kar največji meri popoln in precizen, tako da bo — kot je bilo poudarjeno v predstavitvi —* nepogrešljiv priročnik za vse in vsakogar, k: se ukvarjajo in Iti se bodo v fazi uresničevanja sporazumov samih (kar je sicer že v teku — kot je poudaril predsednik uredniškega odbora Marjan Osolnik) vsakodnevno soočali z obširno in zah-tevno problematiko uresničevanja sprejetih sporazumov. Predstavnik založbe «L:pa> in odgovorni urednik zbornika Črtomir Kolenc je v uvodnih besedah povedal, kako je do realizacije zbornika prišlo, kakšne težave je bilo treba premostiti pri zbiranju, prevajanju in red.giraniu gradiva in izrazil prepričanje, da bo zbornik koristno služil vsem. ki.so kakor koli angažirani okrog osimskih sporazumpv. Izrekčl je priznanje vsem sodelavcem ih med njimi posebej dr. šiškoviču za zbiranje gradiva z italijanske strani in dr. Branku Vfcrčonu za pomemben prevajalski’ delež. Predsednik uredniškega odbora Marjan Osolnik je prav tako poudaril misel o pomembnosti založniške pobude koprske »Lipe* in o dragocenosti zbornika o osimskih sporazumih kot dokumenta in priročnika. V razpravo so posegli med drugi-, mi dr. Peterin, dr. Joža Vilfan in predsednik SZDL Mitja Ribičič, ki je izid zbornika simbolično označil za «v jeseni prvo lastovko pomladi* v smislu, da je njegov pomen prav v tem, da prihaja v javnost s hvalevredno založniško naglico in podjetnostjo prav sedaj, ko osimski sporazumi prehajajo v fazo uresničevanja. Zbornik o osimskih sporazumih, ki ga je v svojem uvodnem prispevku označil za «pravi vzorec modernega dogovora prav zaradi tega, ker niso usmerjeni v preteklost, ker ne razrešujejo samo starih nesporazumov in sporov, marveč so prvenstveno usmerjeni v bodočnost in u-stvarjajo temelje za novo vizijo pri-hodnosti*, je namreč — tako je poudaril Mitja Ribičič — sam po sebi spodbuda, da bi se naše meje — ker je to politika socialistične Jugoslavije — še bolj odprle z najširšim sodelovanjem in z vključevanjem narodnih manjšin ne kot mostu, po katerem se hodi, ampak kot subjekte, kot nosilca sporazumov. Pri tem je Ribičič izrazil željo, da bi založba «Lipa» nadaljevala v tovrstnimi publikacijami in naslednja o Cjsirnu (Nadaljevanje na zadnji sirarni TRŽAŠKI DNEVNIK OBNOVITEV ŠOLSKIH ORGANOV JUTRI NA VSEH ŠOLAH VOLITVE V MEDRAZREDNE IN RAZREDNE SVETE Slovenci se bomo jutrišnjih volitev polnoštevilno udeležili - Volišča bodo odprta od 8. do 20. ure Jutri bodo po vsej Italiji volitve za obnovo šolskih medrazrednih in razrednih svetov. Na volitve bodo šli tudi slovenski starši in dijaki, pa čeprav s težkim srcem, v zavesti, da se slovenski šoli godi krivica, ker najprej dežela in nato vlada nista upoštevali soglasne zahteve vseh slovenskih političnih in družbenih dejavnikov, da se ustanovijo samostojni okraji za slovenske šole in s tem pristopi k uresničevanju avtonomije slovenske šole. Vse politične stranke in organizacije. ki vključujejo Slovence, so v okviru tržaškega in goriškega enotnega šolskega odbora po skrbni preučitvi položaja in posledic te odklonitve, sklenile, da se Slovenci sicer udeležimo jutrišnjih volitev v razredne in medrazredne svete, da se udeležimo tudi decembrskih volitev v zavodne svete, da pa bojkotiramo decembrske volitve v pokrajinske in okrajne svete, ker ti organi niso v skladu z zahtevo po samostojnem o-kraju za slovenske šole in ne odražajo interesov slovenske narodnostne »kupnosti. V primeru razrednih, medrazrednih in zavodskih svetov je drugače, ker dajejo slovenskim staršem, dijakom in tudi šolnikom le možnost neposrednega vplivanja na funkcionalnost šol in na bolj demokratične odnose v njih. Pa preidimo k čisto tehničnemu vidiku volitev. Jutri bodo torej volitve v medrazredne in razredne svete na vseh naših šolah. Volišča bodo odprli ob 8. uri. zaprli pa ob 20. uri. Kdo pa lahko voli? Volijo lahko starši toče in mati), ki' imajo otroka na po samezni šoli. S seboj morajo imeti osebni dokument. Vsak volivec bo dobil na šoli glasovnico, na katero bo napisal ime. ali imena kandidatov, ki jim hoče dati svoj glas. Kandidatne liste bodo razobešene na volišču. MEDRAZREDNI SVET. V med-razredni svet volijo starši osnovnošolskih otrok. Svet je sestavljen od vseh učiteljev, ki poučujejo v posameznem razredu, enega predstavnika staršev za vsak razred in didaktičnega ravnatelja. Glasuje se tako. da volivec vpiše samo eno ime ih priimek, ki ga izbere med imeni staršev (očeta ali matere) razreda, ki ga obiskuje njegov o-trok. RAZREDNI SVET NIŽJE SREDNJE SOLE. V ta organ volijo starši, katerih otrok obiskuje nižjo srednjo šolo. Razredni svet sestavljajo vsi šolniki razreda, 4 izvoljeni starši in ravnatelj zavoda. Glasuje se tako, da se na glasovnico napišeta dve imeni, izbrani iz seznama staršev istega razreda, ki ga obiskuje volivčev otrok. RAZREDNI SVET VIŠJE SREDNJE SOLE. V ta šolski organ volijo starši in dijaki. Razredni svet višje srednje šole sestavljajo vsi razredni profesorji, 2 starša, 2 dijaka in ravnatelj. Na glasovnico napiše vsak volivec (oče, mati) eno (lahko tudi dve) ime in priimek starša, ki ima svojega sina ali hčer v istem razredu. Prav tako vsak dijak napiše na glasovrrco eno (lahko tudi dve) ime in priimek dijaka iz istega razreda. Starši in dijaki lahko oddajo pri volitvah v medrazredne in razredne svete tudi preferenčni glas. Resolucija dijakov liceja «F. Prešeren» Dijaki znanstvenega in klasičnega liceja «F. Prešeren*, zbrani na skupnem zborovanju dne 11. tega meseca, smo enotno sklenili, da bojkotiramo volitve v pokrajinske in okrajni svet. Zavedamo se namreč, da bi bili v skupnem šolskem okraju predstavljeni v manjšini in da bo samo s samostojnim šolskim e- ki ak- okrajem postala slovenska šola nakopravna italijanski. Bojkot, mora biti enotna in odločna cija, ni pa naš dokončni nastop, a le začetek boja, s katerim naj bi enkrat za vselej dosegli popolno avtonomijo slovenske šole. Dijaki smo sklenili, da se moramo' v na šem boju povezati s starši m profesorji ter z vso demokratično in napredno slovensko in italijansko javnostjo. Nadalje smo poudarili negativno de.istvo. da v tržaškem šolskem odboru ni nobenega predstavnika dijakov. Zato hočemo, da se upošteva naša zahteva po dijaškem predstavniku. Dijaki znanstvenega in klasičnega liceja ««F, Prešeren» OB ZAVRNITVI PRAVICE DO DVOJEZIČNEGA POSLOVANJA SVETOVALCI KPI OBSOJAJO SKLEP DEŽELNEGA NADZORNEGA ODBORA Zavrnitev sklepa Kraške gorske skupnosti je žaljiva za vso slovensko narodnostno skupnost • Na sedežu deželne uprave So namestili terminal, ki je neposredno povezan i elektronskim centrom poslanske zbornice v Rimu in lahko nudi vse informacije o državni zakonodaji. Komunistični deželni svetovalci Lovriha, Colli, ' Tonel, Donadel in Zorzenon so naslovili na predsednika deželnega sveta pismo, v katerem obsojajo odločitev deželnega nadzornega odbora, ki je zavrnil sklep Kraške gorske skupnosti o dvojezičnem poslovanju, to je o pravici, da se slovenski svetovalci izražajo v svojem materinem jeziku. Nadzorni odbor je namreč pred dnevi odrekel zahtevo po slovenski prev&jalki. Takšno zadržanje deželnega orjana je po mnenju komunističnih svetovalcev žaljivo in diskriminatorsko ne le za Kraško gorsko skupnost, ki se je dejansko že od samega začetka posluževala prevajalke, temveč za vso slovensko narodnostno skupnost. Stališče deželnega odbomištva o-mejuje avtonomijo krajevnih u-prav, pravijo komunistični svetovalci, poleg tega pa škodi miroljubnemu sožitju med tu živečima narodnostnima skupnostima in ne upošteva pravic, ki so si jih Slovenci priborili ter vzdušja, ki je nastalo po osimskem .sporazumu in ob samem sprejetju program- iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMitintitMiiiMtifiliiiiiitHtiirfilitiiiMiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiffiiiriiiiMiiiiiimtiiiMiHim'' jtiiiiiimiiiitiiiiiitmiiimviiiiiijiihiv ODLOČNA STAVKOVNA AKCIJA BOLNIŠNIŠKEGA OSEBJA Nevzdržni položaj v bolnišnicah je treba nujno hitro izboljšati Predstavniki delaVcev v bolnišnicah so stavniki liska ter krajevnih uprav ter se včeraj sestali oiirazložili svoje s pred-zahteve Obnovitev delovne pogodbo, ki je zapadla že pred enajstimi meseci, ustrezna poklicna usposobitev operaterjev v zdravstvu ter zagotovitev drugačnega, sodobnejšega zdravstvenega sistema so osnovna zahteve, ki jih sindikalna federacija delavcev v bolnišnici vztrajno, a očitno brez uspeha, že dolgo postavlja pristojnim oblastem. S temi zahtevami so delavci bolnišnic tudi ponovno stopili v boj, ki se je pričel včeraj z razčlenjeno 24-umo stavko in ki bo dosegel svoj višek v sredo, 16. novembra, z vsedržavno celodnevno stavko. Včeraj so imeli bolnišniški uslužbenci in njihovi sindikalni predstavniki dokaj razgiban dan. Stavko so obogatili z raznimi pobudami. Ob 11. uri dopoldne je bila v konferenčni dvorani glavne bolnišnice tiskovna konferenca, uro kasneje so se stavkajoči sestali s predstavniki občine in pokrajine ter jim obrazložili svoje zahteve ter probleme, s katerimi se že dolgo soočajo. Popoldne pa je bila množična skupščina, na kateri so delavci te probleme med sabo še poglobili. V naslednjih dneh jih čaka še vrsta drugih srečanj (dane* ob 16. uri se sestanejo s predstavniki političnih sil, v ponedeljek s predstavniki raznih delavskih svetov in v torek z deželnim' odborom), katerih namen je senzibilizirati javno mnenje in družbeno politične komponente z nevzdržnim položajem, ki vlada v vseh italijanskih bolnišnicah in v tržaški posebej. vesti, in na možnost preusmeritve proizvodnje. Z zadovoljstvom so sprejeli vest o vstopu deželne finančne družbe Friulia med delničarje podjetja SIRT, kar bo omogočalo premostitev vseh birokratskih ovir za dosego posojil. 12. decembra bo ponov no skupščina, na kateri bodo prou-| čili izjave predstavnika družba Cal skega sporazuma med strankami ustavnega loka v deželnem svetu. Podpisniki zato zahtevajo od predsednika deželnega sveta, da s tem v zvezi ustrezno ukrepa in zagotovi spoštovanje pravic Sloven- Vprašanji svetovalca Draga Štoke (SSk) deželnemu odboru Deželni svetovalec Slovenske skupnosti Drago Štoka je vložil dve vprašanji deželnemu odboru. Prvo se nanaša na zemeljska dela na Prevalu, ki se nadaljujejo) kljub protestom števerjanske občinske u-prave, krminske gorske skupnosti in občin na območju Krmina, in spreminjalo poljedelska zemljišča v močvirje. Drugo vprašanje se nanaša na nedopusten sklep deželnega nadzornega* odbora, ki je zavrnil sklep kraške gorske skupno6ti o prevajalcu. Svetovalec Štoka sprašuje odbor, kaj bo ukrenil, da se reši ta problem, ki je žaljiv za slovensko manjšino. Z zasedanja deželnega sveta Odobren zakon o plačah osebja Deželni svet je včeraj z večino glasov, vzdržali so se Furlansko gibanje, Slovenska skupnost in MSI, odobril zakonski osnutek, ki uvaja spremembe in dopolnila k deželnem zakonu št. 48 o pravnem statusu in plačah osebja dežele Furlanije-Julijske krajine. Bettoli za KPI in Zanfagnini za PSI sta izrazila marsikateri pomislek ob tem zakonskem osnutku, predvsem glede nedopustnega načina, ko svetovalci KD predlagajo , popravke, ki jih odbor ni osvojil le z željo, da bi v očeh osebja izpadli kot dobrosrčni. Prihodnji teden bo delo deželne skupščine nadvse pomembno, saj bodo razpravljali o obnovi prizadete Furlanije, volili predsednika 6. stalne komisije in štiri člane deželnega odbora za radiotelevizijsko službo. Prvo zasedanje bo v torek, 15. novembra. Tržaški predstavniki na svečanostih v Gradcu Tržaški župan Spaccini. odbornik za kulturo Cesare in rektor De Fer- • Fotografska razstava »Vas v Furlaniji: Reana del Roiale*. ki jo je organizirala Ljudska knjižnica, bo trajala do 19. tega meseca. V razstavni dvorani v Ul. Teatro Romano 7. so občinstvu na ogled fotografski posnetki, delo osnovnošolskih in nižjesol-'skih otrok omenjene furlanske vasi. Razstava je zelo zanimiva, saj prikazuje življenje in delo vasi skozi oči otroka Občinstvo si lahko ogleda fotografije vsak dan ob 9. do 13.30 in od 15. ure do 19.45. Danes in jutri proslave oktobrske revolucije Kot rečeno, ni obnovitev zapadle darellija glede izvajanja sindikalnih delovne pogodbe, na katero jg vezan dogovorov. Obenem bodo proučili tudi sam problem plač, glavni pro- vse potrebne pobude, da se omogo-blem, ki je narekoval sedanjo 'stav-' & PO dveletnem zastoju ponovno kovno akcijo, temveč gre tu za postopna proizvodnja pred koncem vsestransko preosnovo zastarelega decembra. Tovarniški svet in sin-bolniškega sistema. To so posebej dikalna federacija namreč zahteva poudarili med včerajšnje tiskovno *#, da družba čimprej sporoči svo-konferenco. i je načrte in navede datum pričet- Medtem ko se večkrat govori o baj-! preureditvenih del za preusme ....................................................................................................• llltlllllllllltUIIIIIIIIIM IZ PODATKOV OBČINSKEGA STATISTIČNEGA URADA Bolj j umirjeno, a še vedno občuteno višanje cen jestvin Najbolj se je podražilo sadje, cena pražene kave pa se je celo znižala N {1 IH I i Cene pri svojem vztrajnem vzpenjanju res ne poznajo premora. Iz podatkov tržaškega občinskega sta tističnega urada za gibanje cen v prehrambenem sektorju .je namreč jasno 'razvidno to neustavljivo vzpenjanje, čeprav morami' reči. da so razlike v cenah v obdobju september-oktober vsekakor nekoliko nižje od tistih, na katete smo bili vajeni v prejšnjih mesecih. Od septembre do oktobra letos so se skratka cene raznih jedi le rahlo dvignile, čeprav se tudi to krepko pozna v družinskih proračunih in obračunih. Predvsem če oktobrske cene primerjamo s cenami iz lanskega oktobra. Naj navedemo nekaj primerov. Kruh se je od septembra do oktobra podražil poprečno za 0,7%. v primerjavi z lanskim oktobrom pa za celih 18,2%. Testenine so se v enem mesecu podražile za 1.5%. v primerjavi z lanskim oktobrom pa za 16,2%. Znatno se je podraži! riž. Medlem ko smo oktobra lani plačali 605 lir za kg riža. smo v letošnjem septembru odšteli že 806, v oktobru pa kar 917 lir, to se ora vi 4,2% več v primerjavi s septembrom in kar 51,6% več v primerjavi z lanskim oktobrom. Meso se .je v enem mesecu poprečno dvignilo za 0,5%, v primerjavi z istim obdobjem lani pa za poprečno 15%, Zajčje meso je bilo v oktobru telo za 0,6% cenejše kot v septembru. Večje podražitve beležimo pri sirih. Prvovrstni parmezan se je podražil za 3,5% (+ 18% v primerjavi z lanskim oktobrom). Cena za kg se je 7.383 lir v fenski jeseni povzpela na 8.476 lir v septembru in 8.767 v oktobru Za 2.6% dražji je tudi ovčji sir (od lanskega oktobra se je podražil kar za 27%). Zanimiv je podatek za praženo kavo. Medtem ko so se cene do nedavnega vrtoglavo dvigale, so v zadnjem mesecu celo upadle. V lanski jeseni je namreč kg pražene kave stal 5.542 lir V enem letu je cena poskočila na 9 931 lir, od septembra do oktobra pa se je znižala na 9.625 lir (— 3.1%). Nekoliko drugače je s sadjem in zelenjavo. Podražitve so tu znatnejše. Medtem ko je cena jajčevcev (nielancan), paprike in krompirja (— 36,6% od lanskega oktobra) nekoliko upadla, so se znatno podražili predvsem jabolka in hruške. Kilogram jabolk »ionatlian* je lani stalo 323 lir. letos pa 651 (-f- 10l0/o), vrste «delizia» lani 404 lire. letos 819 lir ( + 102%), vrste golden lani 425 lir, letos pa 797 lir ( + 87%) itd. 28. februarja 1978 prizivna razprava proti J. Oberhauserju Prizivna razprava proti bivšemu poveljniku zloglasnega nacističnega taborišča v tržaški Rižarni Josephu Oberhauserju se bo pričela 28. februarja prihodnjega leta. Včeraj so namreč opravili vse far malnosti za sestavo dnevnega reda prihodnjega zasedanja tržaškega prizivnega porotnega sodišča, ki 3e bo pričelo 1 februarja in zaključilo 18. marca. Na dnevnem redu je deset procesov, od katerih je zadnji proces proti Oberhauserju. nih plačah raznih zdravnikov — «ba-ronov», se čestokrat pozablja, menijo stavkajoči, da so plače bolnišni-škega osebja med najnižjimi v javnih službah. Bolničarski pomočnik natnreč prejema poprečno 200.000 lir mesečno, navadni bolničar 232 tisoč, poklicni bolničar (najvišja specializacija) pa doseže 250 tisoč. Zanimivo in hkrati nepojmljivo pa je, da morajo zaradi pomanjkanja osebja tudi nekvalificirani bolničarji o-pravljati dela, za katera niso usposobljeni. Posledice si - lahko sami predstavljamo. Ob tem se odpira hudo vprašanje usposabljanja bolniš-niškega osebja, ki je popolnoma neurejeno. Danes namreč 60 odst. bolnišniškega osebja nima poklicne usposobitve. Trst kot mesto upokojencev ima ritev proizvodnje. SEJA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V torek, 15. t.m., bo ob 18. uri od-borova -seja. Na seji bo govor o občnem zboru ter o volitvah v šolske svete. Tajništvo Drevi ob 20. uri bo na pobudo devinsko - nabrežinske sekcije KPI na sedežu PD «1. Gruden* proslava 60. obletnice oktobrske revolucije. Govorila bosta Paolo Šema in Ravel Kodrič. Sledile bodo recitacije in nastop pevskega zbora PD «1. Gruden*. Proslave bodo danes tudi na pobudo sekcije Sv. Vid — Staro mesto, ki priredi od 9. do 19. ure manifestacijo na Trgu Cavana. Ob 17.30 bo govoril Sergio Canciani. Ob 19.30 bo o oktobrski revoluciji govoril v Ljudskem domu »Togliatti* C. Tonel, ob 20.30 pa bo proslava tudi v gledališču »F. Prešeren* v Boljuncu, kjer bo nastop o-penske dramske skupine, o obletnici pa bosta govorila Dušan Lovri; ha in F. Monfalcon. • Jutri bodo obletnico revolucije proslavljali člani sekcije »Vostok*, ki se bodo zbrali v gostilni »bivša Zlata zvezda* pri Sv. Ivanu. Govoril bo poslanec Antonino Cuffaro. VČERAJ NA PROSEKU VESELO MARTINOVANJE še posebne probleme. Bolnišnice so prenatrpane s starimi ljudmi, za' katere seveda niso drugače uredili problema. Upoštevati moramo, da vsak pacient stane 50 tisoč lir dnevno. To pomeni povrh še zapravljanje, medtem ko bi te probleme bolje rešili s preventivnim zdravljenjem, o-vrednotenjem zdravljenja na domu i- ambulantah. Če k temu vsemu dodamo še dejstvo, da ostaja družbeno - zdravstveni konzorcij še vedno samo na papirju in da v bolnišnicah primanjkujejo higienske in najpreprostejše zdravstvene naprave, medtem ko po drugi strani stremijo za nakupom radiološke naprave, ki stane 400 milijonov, je slika še popolnejša in opravičuje splošno ogorčenje bolnišniškega osebja. Skupščina delavcev obrala SIRI Včeraj je bila skupščina delavcev* obrata SIRT (bivši Vetrobel), katere so se udeležili predstavniki pokrajinske federacije CGIL, CISL in CCdL-UIL, ki je proučila položaj obrata glede na zadnje časopisne HHHIIIMIHMinMHMIMItllMIIIIMHIIHIIMIItHIMIHItlllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIHIirillHItlMIIIItMIMIIIIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIMIIIIMIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIliniHIIIIIIIIIIIIIMII PROCES PROTI DEVETIM TRŽAŠKIM ZDRAVNIKOM Štiri obsodbe na šest mesecev zapora Pretor jih je spoznal za krive sestave lažne izjave upravi tržaške univerze S štirimi obsodbami na šest mesecev zapora pogojno in s petimi oprostitvami se je včeraj v poznih popoldanskih urah pred pretorjem Trampusom zaključil proces proti devetim tržaškim zdravnikom in u-niverzitetnim profesorjem ali asistentom. Na zatožni klopi so sedeli Marco Vincenzo Baldassarre, Etto-re Campailla, Giuliano Cecovini, Luigi Forlivesi, Giuseppe Mocavero, Gianfederico Monti, Alfredo Nemeth, Piero Pietri in Giuseppe Ravalico, ki so bili obtoženi, da so neresnično prijavili upravi univerze, da je njihov letni zaslužek nižji od 2 milijonov lir, kar zadeva privatno prakso. Ta prijava bi jim omogočila dodatek k plači univerzitetnega profesorja, a bi ne zvišala njihovih osebnih dohodkov, kajti po ministrski okrožnici njihova skupna plača, torej prejemki na univerzi in v bolnišnici, ne sme presegati plače primarija v bolnišnici. Zato se je obtožnica omejevala na lažni prijavi in ni pripisovala zdravnikom drugih kaznivih dejanj. Na včerajšnji razpravi so vsi zdravniki zavrnili obtožbo in poudarili, da so njihovi prejemki za zasebno prakso včasih res presegali 2 milijonov lir, a da je treba od teh prejemkov odbiti stroške za udeležbo na kongresih in druge stroške ter da pri določevanju te vsote niso u-poštevali prejemkov od bolniške blagajne INAM, ki je vzpostavila z zdravniki odnose, kakršne imajo delodajalci in ki so v nasprotju z režimom zasebne prakse. Po zaslišanju nekaterih prič je tožilec Forziati zahteval obsodbo vseh obtožencev na 6 mesecev zapora, medtem ko so se zagovorniki Sadar, Fast in Amigoni potegovali za oprostitev. Pretor Trampuš je po krajšem premisleku obsodil Bal-dasserreja, Mocavera, Montija in Pietrija pogojno in, razen za Mocavera, brez vpisa v kazenski list, na šestthesecev zapora; Campaillo, Cecovini ja, Nemetha in Ravalica je o-prostil zaradi pomanjkanja dokazov, RaValica pa ker dejanje ni kaznivo. Skratka, pretor je pristal na tezo, da je delo za bolniško blagajno bolj podobno odvisnemu delu kot zasebni praksi in oprostil tiste obtožence, pri katerih ugotovljeni prejemki ne upoštevajoč prejemkov INAM, niso presegali dveh milijonov lir. Na Proseku je bilo včeraj nadvse veselo. Kljub ne preveč ugodnemu vremenu in neprijetni megli se je na Martinovo, ko na Proseku praznujejo vaškega patrbna, zbralo ve liko ljudi. Že zjutraj so prišli \ vas krošnjarji s sladkarijami, igračami in z drugim blagom ter spremenili center vasi v pravo sejmišče, nekoliko izven vasi pa so prodajali prašičke za vzrejo. Še pred nekaj leti je bila ta trgovina »monopol* Furlanov, včeraj pa smo med prodajalci naleteli tudi na Slovenca. Naprodaj so bili tudi ljubki poniji, okoli katerih se je zbrala vaška otročad.-Natrpane so bile seveda tudi gostilne in osmice, ki so jih ob tej priložnosti odprli domači kmetje. Vse do poznih večernih ur je bilo na cestah zelo živahno, polno domačinov in gostov iz mesta in iz bližnjih vasi. Martinovanje na Proseku, z novim vinom in domačimi klobasami s kislim zeljem, je že tradicionalen praznik, ki ga noče nihče zamuditi. Uprava Narodne in študijske knjižnice sporoča, da bo zaradi knjižničarskega tečaja NŠK do 19. novembra odprta vsak dan samo do 13. ure. ra so na povabilo občinske uprave štajerskega glavnega mesta, ki praznuje 850. obletnico ustanovitve, prišli v Gradec. Na srečanjih z graškimi upravitelji bodo tržaški predstavniki govorili o sodelovanju med pobratenima mestoma s posebnim poudarkom na probleme obeh univerz. Ob tej priliki bo v tržaškem muzeju Revoltella razstava o urbanističnem razvoju Trsta v 18. in 19. stoletju. Razstavo so pripravili v sodelovanju z graško občinsko upravo. Usodni korak mladega inženirja Iz še nepojasnjenih razlogov si je včeraj dopoldne s strelom v glavo vzel življenje 27-letni inženir Guido Slataper Iz Ul. Bellosguar-do 1. Ob 14. uri ga je sestra Simona ob povratku domov našla mrtvega na postelji. Slataper. ki je pred usodno odločitvijo napisal pismo očetu, materi in zaročenki, ki živi v Turinu, .je bil zaposlen v očetovem skladišču tekočega goriva za ogrevanje. Bil je vnuk Sci pia Slataperja. Italijanski program koprskega radia bo v nedeljo, 13. t.m., ob 11. uri, v okviru oddaje »Dogodki in odmevi*, posvečeni prikazu ustanov slovenske manjšine v Italiji. oddajal intervju z dr. Karlom šiškovičem o pomenu in vlogi Slovenskega raziskovalnega inštituta. Prav tako v nedeljo oh 12. uri bo v oddaji »Raagovori s poslušalci* urednik Emtio Opassl predstavil ciklus oddaj o slovenski manjšini v Italiji. V ponedeljek, 14. 't.m., ob 14. uri v okviru športne rubrike »Stadioni ip telovadnice*, pa bo na vrsti razgovor z Vojkom Rozmanom in Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji. Včeraj-danes Danes SOBOTA, 12. novembra EMIL Sonce vzide ob 7.00 in zatone ob 16.38 — Dolžina dneva 9.38 — Luna vzide ob 8.04 in zatone ob 17.57. Jutri, NEDELJA, 13, novembra STANISLAV Vreme včeraj: Najvišja temperatura 12.6 stopinje, najnižja 10,8, ob 13. uri 12.6 stopinje, zračni tlak 1027,3 mb rahlo pada. vlaga 79-odstotna, nebo oblačno s slabo vidljivostjo brezvetrje, morje mirno, temperatura morja 15,9 stopinje. RPJSTVA IN SMRTI Dne 11.' novembra 1977 se je Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 5 oseb. UMRLI SO: 73-letni Bruno Zuani, 49-letna Luciana Zomada, 90-letna Marija Kocijancic vd. Razzini, 72-let-ni Valentino Sittaro. 56-letna Iolanda Pastorcich por. Lecovich. DNEVNA SLUŽB* LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Rossetti 33. Ul. Roma 16. Ul. Montocsino 9. Trg Valmaura 11. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Goldoni 8. Ul. Belpoggio 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Goldoni 8. Ul. Belpoggio 4. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure; telef. št. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM, INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tol. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-114; Božje polje - Zgonik: tel. 225-506; Nabrežina; tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU 'Kulturni dom Sezona 1977/78 OTVORITVENA PREDSTAVA OTON ŽUPANČIČ VERONIKA DESENIŠKA tragedija v dveh delih (pet dejanj) Ob stoletnici pesnikovega rojstva Scena: VLADIMIR RIJAVEC Kostumi: MIJA JARČEVA Glasba: MOJMIR SEPE Režija: JOŽE BABIC Danes, 12. t.m., ob 20. uri izven abonmaja. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom GOSTOVANJE SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ MARIBORA Mirko Mahnič ŽE ČRIČEK PREPEVA ali / . velika beseda v mariborski čitalnici Režiser in lektor MIRKO MAHNIČ Scena Niko Matul Kostumi Milena Kumarjeva V petek, 18. t.m., ob 20.30 za abonma red A - primierski V soboto, 19. t.m., ob 20.30 za abonma red B - prva sobota po premieri in red F - sindikalni V nedeljo, 20. t.m., ob 16. uri za abonma red C - prva nedelja po premieri in red G - popoldanska predstava na dan praznika V ponedeljek, 21. t.m., ob 16. url za abonma red H in red I V sredo, 23. t.m., ob 20.30 za abonma red D - mladinski v sredo in red E - mladinski v četrtek PEDAGOŠKI ODSEK SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE sklicuje v ponedeljek, 14, t.m., ob 17. url, sestanek, ki bo na sedežu v Ul. Filzi 8/1. Dnevni red: 1. Nadaljnji potek seminarja v zvezi z reformnimi ukrepi na obvezni šoli. 2. Načrtovanje srečanj šolskih komponent za preučitev osebnostnega lista in predlogov za) njegovo uporabo. 3. Udeležba slovenskih šplnikov na strokovnih seminarjih in kongresih v matični domovini. 4. Razno. SLOVENSKI KLUB prireja v torek, 15. t.m., ob 20.30 v novih prostorih v Ul. sv. Frančiška 20/11 pogovor o slovenski koncertni dejavnosti in glasbehem življenju v Trstu. ŽELJA PO GLASBI GLASBA PO ŽELJI Sodelujejo Ubald Vrabec, Goj-mlr Demšar, Pavle Merku, Ignacij Ota, Svetko Grgič. K diskusiji so vabljeni tudi ostali ustvarjalci in ljubitelji glasbe. PCI - KPI sekcija občina Dolina vabi danes, 12. novembra, ob 20.30 v gledališče «F. Prešeren* v Boljuncu na proslavo 60. obletnice oktobrske revolucije Nastopajo: zbora »F. Prešeren* iz Boljunca in »V. Vodnik* iz Doline, godba na pihala iz Ric-manj in skupina PD Tabor z Opčin z igro »Petrograd 1917». Govorila bosta Dušan Lovriha, deželni svetovalce KPI in Fausto Monfalcon, član vodstva tržaške avtonomne federacije KPI. Razna obvestila Gledališča STALNO SLOVENSKO GLE1M TRST - KULTURNI ^OM PONOVITVE »VERONIKE DESENIšKE* ... Danes, 12. t.m., ob 20. ud I abonmaja. VERDI V V pripravah je Wagnerjeva originalu «Leteči Holandec*. »n -1 dališki blagajni so na razpolago ostale vstopnice. i V ponedeljek ob 18.45 bo - j i predstavil v veliki Wagn*f Šerpa CCA. Ul. opero. S. Carlo 2, ROSSETTI n jhf. | TEATRO STABILE - Ob 20-311. vathove «Pripovedke iz *** jtU’ I gozda«. Abonmajski odrezek jr,- I Rezervacije pri osrednji blag®r^ TEATRO STABILE - Od 1*. “JL novembra Cooperativa Teatro 'fffi »Dnevnik Ane Frank*. Druga . j,, majska predstava. RezervaCufrgJ srednji blagajni, Pasaža Prot+iii TEATRO STABILE dramska sezona 1977/78. f I Osem kuponov za' 10 prep. ^ | abonmaju. Prodaja pri osrednj gajni (Pasaža Protti). S P D T prireja jutri, 13. novembra, jesenski sprehod po za osnovnošolske otroke Zbirališče ob 9.30 pri gla_vni Kras“ vhodu železniške postaje v Tr Iz Nabrežine se bomo pod## ^ Sv. Lenart mimo šempolaJ*. Trnovce. Vračali se bomo P° ' poti. Povratek z vlakom na 17.59; vno železniško postajo ob , , , Izlet bodo vodili mladinski vo ki, učitelji in profesorji. # j iz nahrbtnika! Priporočamo P* merno opremo! Kino Ariston 16.30, 19.00, 21.30 »l?89*'. #r Ariane Mnouchkine v izvedb' pine Gledališča sonca iz jgjja Mignon 16.00 «Quella pazza *a Ficus*. Barvni film. Nazionale 16.00 «Tintatora: 1° p^pO’ che uccide*. Snsan George-vedan mladini pod 14. let°m- v^. Grattacielo 16.30 '»Bilitis*. ftlojstr« na Davida Hamiltona. PreP^' mladini pod 14. letom. Barvni .rpl.inr 1K Tfl—OT 1S «In ho Pa j„n Excelsior 15.30—22.15 «Io ho Gian Maria Volonte. PreP° m. mladini pod 14. letom. Barv°* fth* Penice 16.30 »Black Sunday»-. Keller, Robert Shau?, Bruce u Barvni film. ,&■ Eden 16.00-22.15 »Messalina, lina*. Anneka di Lorenzo. *. )8, Miliar\ Prepovedan mladini P00 letom. Barvni film. Rltz, 15.00, 17.25, 19.50. 22.15^ giornata particolare*. Sophia M. Mastroianni. Barvni fi#0, eIv Fllodrammatiro 15.30 «TnnocenzS ^ tiča*. Prepovedan mladini P00 tt>> spia ..ifitotg,.,. Cristaiio 15.30 «007 la amava*. Roger Moore, Bach. Barvni film. 0pii' Aurora 16.15' «Wagon lits con,.|n, cidi*. Gene Wilder. Barvni ,|a>, Capitol 16.30 »Dedicato ad una 81 P. Villoresi. R. Johnson, , hio Moderno 16.00 »Simbad e ^ della tigre*. Barvni film Prlfw ljiv za otroke. col Impero 16.00 »La pantera roS pisce ancora*. Peter SellcrS; g. Ideale 16.00 «Canterbury P1'01^1/^ 1®' Fenech. Prepovedan mladini P®^ letom. Barvni film. jgflll Vlttorio Veneto 16.00 «11 p[f ocebi di giada* .torrado P81"' povedan mladini pod 14. Radio 16.00 »ILpiccolo grande Dustin Hofmann. Barvni fi#®' Astra 16.30 «11 colosso di Massari. Barvni film. j„ tr»' Volta (Milje) 17.00 «11 secono« p gico Fantozzi*. Paolo Villag®'0' mični film. Razstave Drevi ob 18. Uri bo v unr,„attisti galeriji Corsia Stadion v Ul-14 odprla razstavo svojih del Mladinski krožek v Dolini prired jutri, 13. t.m., v društvenih prosto rih tradicionalno »MARTINOVANJE* V kulturnem sporedu bo nastopil do mači moški pevski zbor »V. Vodnik* Sledilo bo nagrajevanje vinogradni kov, nato prosta zabava. Vabljeni vsi vaščani in ljubitelji pristne domače kapljice. Narodna In študijska knjižnica v Trstu sporoča, da nujno potrebuje dva izvoda knjige: dr. Janko Jeri »TRŽAŠKO VPRAŠANJE PO DRUGI SVETOVNI VOJNI*, ki je izšla v Ljubljani leta 1961 pri Cankarjevi založbi in ki je že razprodana. Zato uprava NŠK prosi vse tiste bralce P.d., ki bi hoteli knjigo odstopiti ali Pa jo prodati NŠK, naj jo prinesejo med 9. in 19. uro v knjižnico, v Ul. av. Frančiška 20/1. REGULATORJI Za avtomatično termoregulacijo ogrevalnih naprav LA NAFTA %Furlan G. & Figlio Trst - Ul. Rio Primario 2 Tel. 811304, ■ 812316 'M CLIMA SERVICE ka Oridina Brunetti. Drevi ob 19. uri bo v 6a*ecr^dP(' Lantema v Ul. San Nicolo 8 ^ razstavo svojih del tržaški kjP?^ fi' ste Dequel, ki že več let živi mu. hkrati Pa pogosto obiskuJ#i kjer prav tkko deluje. , t Umetnostna galerija Pla,,e ^ ZANIMIVA TEMA: OKO IN PREHRANA številne očesne bolezni so posledica komplikacij obolenj celotnega organizma pi'ol. Bmncato il Trsta ter prof. čupuk h Zagreba pre- ^v3.jsetem stoletju se je po-valst starost evropskega prebi-Nri Va Povišala za več desetletij. °mn° je> da je k temu pripo-Koje ° • zboljšanje življenjskih po-ne'j.v ln med temi tudi raznovrst-Dfjv® 111 obilnejša prehrajia. Toda izobilje prinaša vrsto ne-posledic, ki škodljivo vpli-j, na zdravje. in nr^a je poudariti, da so mnoge C|jfl V k?*5 °®esne iv°lezni komplika kot °- ^enJ celotnega organizma, sta "a primer sladkorna bo-bt>ij7 (diabetes) in kronični alko-l^-.V drugih specifičnih bo-kop)0 °^- kot je na primer glav-alj 'Pa lahko prehrana pozitivno ^blih at*VTI0 vP 'va na razv°j- teh khi 's*ad.korni bolezni zasledimo v jf. Povišani odstotek glukoze, ki bjtj , organizem ne more upora-vs, *a svoje metabolične potrebe UoL-^fosolutnega ali relativnega *a j, an.ia insulina, hormona, ki hrti 2*°ča trebušna slinavka. Za-ttioj ,eh in drugih metaboličnih tuj Pride do poškodb in spre ttiajj]1 v ožilju, predvsem v steni tore,1 arterii ixl kapilar. Jasno je 0ja’.da se te poškodbe neizbežno tkie v °®esu kot mikroanevri- se te poškodbe neizbežno *ttje 'k* v očesu kot mikroanevri-maie krvavitve, segmentami V j**.’ mrežnice in trdi eksudati. ath,u.iših primerih se razvijejo »voj 1'n)rane kapitale, nepopolne v stavi j s^Pukturi in prav zato izpo-Vjt Jeile večjim in čestim krva-dejfj3*11’ V redkih primerih prive-li9(. velo do ablacije mrežnice, K ®°nieni. da se mrežnica odlete *L ostalih struktur očesne ste-Sf' a diabetična retinopalija je Kolcneš najpogostejši vzrok slekli v>t)j^ovljeno je, da sta napr< do kiw- 'n razvo.i te bolezni toliko j( c1®3 kolikor necnakorhefd' t^-.^lrola odstotka glukoze |i0voc°h v krvi, kar je neposredno- Do^no z nepravilno in neurav Preti n° nLflMrn uživanjem sladkorja. l,o prehrano, to se pravi s «|(jullakih jedi ter predvsem žival- S^ščob. tib ac*korno oboleli v starejših lb kateS^K ve®*noma debele osebe, pri 'k h -s.e kompenzacija bolezni čc-* - doseže s samo dieto in torej O^njšanjem telesne teže. l°h vprašaniih so v soboto. 29. oktobra t.l., na prvem mednarodnem oftalmološkem srečanju •«Alpe. Adria*, ki ga je v Trstu organiziral prof. Rosario Branca-lo, govorili prof. Ferugho in dr. Ravafico iz Trsta ter prot. Lju-ština iz Zagreba. ' Pretirano uživanje alkohola v vseh njegovih oblikah škodljivo vpliva na mnoge organe in med njimi tudi na oči. Vsi poznamo ciroza jeter, omembe vredno da je tudi kronično vnetje želodčne stene in dvanajstnika, kar preprečuje popolno absorbcijo sestavin zaužile- hrane. Zaradi tega je kronični etilist običajno podhranjen. K temu iseveda pripomore tudi dejstvo, da alkoholiki zaužijejo večji del potrebnih kalorij v obliki alkohola in s tem zanemarjajo hrano. Prav ta pomanjkljiva prehrana vodi k postopnemu slabšanju vida. podaljšanju adaptacije mrežnice na temo in svetlobo, motnjam v bino-kularnem vidu ter v nesposobnost razločenja barv. Obenem lahko u-gotovimo. da so stilisti, kljub hu dim poškodbam .jeter, prebavil in živčevja, nekoliko manj izpostav Ijeni arteriosklerozi, o čemer so nam na prej omenjenem kongresu izčrpno poročali prof. Giareili, dr. Melato in dr. M. Spetič iz Trsta ter prof. Gligo in dr. Luttenber ger z Reke. Glavkom je bolezen, pri kateri .je lastni pritisk očesa povečan preko fizioloških meja ter tako po vzroča poškodbe mrežnice in o-česnega živca. Že več desetletij je znano, da kofein viša očesni pritisk, vendar pa pacient, ki trpi za to boleznijo, lahko zaužije eno skodelico kave na dan, ne da hi se s tem izpostavil večjim nevai nostim. Isto velja za ruski čaj. Alkohol pa. zaradi svojih ozmotskih lastnosti, znižuje očesni pritisk, kar pa seveda ni priporočljivo kot način zdravljenja. O tem je predaval prof. Alajmo iz Be netk. Vitamin A je izredne važnosti tako za vid kot tudi za pravilno prehrano rožniec. Prof. Čupak iz Zagreba, ki je več mesecev delal v Bangladešu, je izčrpno predaval o kom plikacijah ob pomanjkanju tega vitamina (mnogo ga ie v korenju 1 in predvsem o kseroftalmiji. To je degenerativni bolezen rožnice, zaradi katere se slednja suši in lušči ter s tem onemogoča normal no ostrino vida. F. Mahnič - M. Spetič GORIŠKI DNEVNIK NA TRGOVINSKI ZBORNICI V GORICI 12. novembra 1977 Tristranski pogovori o uvedbi meddeželnega letalskega prometa Ideja se je porodila 1970. leta v vitve mešane družbe ■ Prihodnje srečanje Možnost ustano-leta v Mariboru •lllllllimflllllllMIMIIHIIIHtlllHimiMUllIHIIIIIIIIIinillHIIIIIIIIliHlllIUIHniltlllltlltlMIIIIIKIIMaMHnMIlIttll NA TRŽAŠKEM KAZENSKEM SODIŠČU Gradeška zdravnika obsojena zaradi smrti 4-letnega dečka Sodniki so bili mnenja, da sta 54-letni Aldo Fabris ' in 56-letni Gianfranco Ledri nepravilno zdravila otroka, ki se je ponesrečil na kopanju Tržaško sodišče je obsodilo na dokaj visoko zaporno kazen dva gradeška zdravnika, - 54-letnega Al-da Fabiisa in 56-letnega Giaofran ca Ledri ja. Oba sta bila obtožena nenamernega umora 4 leta starega Leonarda Pellegrinija. ,8- julija lanskega leta je Pelle-kolikor neenakrtttidfflelš« iPm nle ‘ igranjem v, plitvi vodi ■ padel. Očividci so mu, priskočili na padel. Očividci so uju .priskočili na pomoč in ga prepcCul*,, Jt,fi»deško bolnišnico, od kodžrtso' ga nekaj dni kasne ie prepeljali v tržaško o troško bolnišnico Burlo Garololo, kjer je 8.' a vgusta umrl. Za dogodek so se začele zanima-tj sodne oblasti in v teku preiskave so ugotovile, da sta verjetno Fabris in Ledri nepravilno zdravila otroka. Tega mpenja so bili tudi tržaški sodniki, ki so obsodili Fa-brisa na poldrugo leto zapora, Le- drija pa na dve leti zapora. Kazen je pogojna in brez vpisa v kazenski list. Zaradi megle oležkorerpromet Visok pritisk, brezvetrje in vla ga botrujejo nastanku goste 'megle v furlanski ravnini,1 na Goriškem ih na Krasu, ki v večernih in jutranjih urah nbvzroču precejšnje nevšečnosti avtomobilskemu pro metu.' Na ronskem letališču so morali zato včeraj prekiniti nekatere polete, potnike pa prepeljati na beneško letališče. Hribi pa se že več dni kopljejo' v soncu nad morjem megle, ki vztraja v nižjih predelili. združenje trgovcev goriške pokrajine TRGOVINSKA ZBORNICA - GORICA OBČINA GORICA Goriška trgovinska zbornica je bila včeraj gostitelj enodnevnega zasedanja delegacij Italije, Jugoslavije in Avstrije, ki so se pogovarjale o možnostih vzpostavitve letalskega prometa med obmejnimi kraji teh držav, torej na območju dežele Furlanije - Julijske krajine, Slovenije, Hrvaške, Koroške in štajerske. Zasedanja se je poleg številnih častnih gostov udeležil tudi konzul SFRJ v Trstu Srečko Kovačič. Na zasedanju, ki ga je vodil predsednik zbornice Delio Lupieri, je najprej pozdravil navzoče župan De Simone, deželni odbornik za prevoze Cino Cocianm pa je dejal, da je zaradi premostitve petrolejske krize danes mogoče govoriti o vzponu letalstva ter njegovi vlogi pri povezovanju treh obmejpih dežel. Odbornik je izrazil željo, da se bodo vse delegacije zavzele tudi za sprejem finančnih obveznosti v zvezi s to pobudo. Vodja goriške delegacije dr. Gior-gio Tamaro je govoril o tehničnih vidikih ter o praktični možnosti u-stanovitve medregionalne - letalske družbe za področje obmejmh dežel kakor tudi o njeni materialni osnovi (letala in osebje). Vidike jugoslovanskega civilnega letalstva je obrazložil Željko Rada-čič. podtajnik v republiškem sekretariatu za pomorstvo, promet in Goriška abonmajska koncertna sezona je v četrtek zvečer z drugim večerom potrdila, da je letošnji pro gram nedvomno na zaželeni umetniški ravni, če smo to ugotovili na prvem koncertu v goriškem Avditoriju z gostovanjem zelo dobrega ma riborskega mladinskega zbora, lahko to ponovno — in še bolj — potrdimo z odličnim koncertnim nastopom dveh priznanih solistov evrop skega slovesa, violinista Igorja O-zima in pianista Giintherja Luduiiga. Predvsem za prvega gre tu za med narodno priznano koncertno ime. Slo venski violinist danes živi in deluje v Kolnu na tamkajšnji glasbeni A kademiji, kjer ima uveljavljeno violinsko šolo. , Violinska glasba je vedno nudila velike možnosti koncertnim solistom za rafinirano interpretacijo in solistično izoblikovanje do popolnosti. Od predklasike sem mimo dunajske klasike in romantike do naših dni — vedno so skladatelji ustvarjali v veliki meri prav za violino, ki je pravzaprav kraljica med godali. Poustva rjalni umetniki - izvajalci pa so prav tako v vsem tem času vedno s svojo igro lahko dajali občinstvu verno sliko o pravi in zavzeti ter e stetsko uglajeni violinski igri. Nekoč Paganini. danes recimo oba Oj straha, Menuhin, Štern, da omenimo le nekatere svetovne umetnike, in drugi. Današnja violinska igra gotovo šteje med svoje odlične interprete tudi našega rojaka Igorja Ozima, ki sicer deluje v nemškem svetu in kot nekateri drugi slovenski glasbeniki (n.pr., skladatelj Globokar) v tujini MlllllMlINIIIIIIttftlllltMlllllllllfHiutMIttllllllNIMIIVIIMMMlIlf II llllMIIItttllltlllll MII IMIIItlllllllllllll! ji UMMMIVItHIHIIIIIIIVIII^tlll MII IM-^I Ji tlllllll^piMIlIltt 111111111111111 OB JUBILEJU POMEMBNE KULTURNE USTANOVE Četrt stoletja uspešnega dela Goriškega muzeja v Kromberku Včeraj so v Salonu Meblo odprli razstavo o 25-letnem delovanju muzeja - Kulturne prireditve tudi v Tolminu in Sežani Sestanek delegacij Itaiijc, Jugoslavije In Avstrije, na kateicm so preučili možnosti na ožjem prostoru srednje Evrope uvedbo letalskih zvez (Foto Altran) ma, ker nam omogoča reklamiza-cijo letalskega prometa in ker pod piramo idejo o povezovanju teh področij, seveda, na podlagi recipročnost.* Dodal je še, da bo potreb no do prihodnjega zasedanja v Ma riboru zaščititi poslovno - tehnično plat družbe, ki jo nameravajo ustanoviti v Italiji in ki bi uporabljala že obstoječo osnovo, kot so letala, letališke naprave ter o-sebje. V ČETRTEK. 10, T. M. Blesteč komorni večer v Attemsovi palači Vrhunski nastop violinista Igorja O/.i. m m in pianista Cunlherja 1. 11 Goriški muzej si je za v prihod njp pripravil otežen jiačj-t nalog. Nameravajo razširiti muzejske zbič-ke, preurediti nekaj muzejev, trenutno pa je v polnem zamahu ra žiskava o ljudski oblasti v srednje-primorskem območju. Muzej je pokrajinska in medobčin :ka ustanova in deluje na območju novogoriške, tolminske, sežanske in ajdovske občine. Ob ,niepovi 25-letrici so pred dnevi 'zdali knjižico »Vodnik po zbirkah*, k er so predstavljene vse zbirke Go "iškega muzeja, in sicer v Trenti, Vrsne-n, Tolminu, Dobrovem. Medani, Kromberku in Štanjelu. Besedilo je napisal Marko Vuk,-Mimo v slovenskem jeziku je besedilo naoisa-"o tudi v italijanskem in nemškem. Vodnik je izšel v nakladi 1000 igvo dov. Ob svb.jem praznovanju pa so nri Goriškem muzeju priprav.ili tudi vTrto zanimivih prireditev, ki bodo trav gotovo deležne pozornosti mar ikalevega ljubitelja kulturne dedi-šeme in kulture nasploh.. Tako so včeraj. II novembra pripravili, svečano sejo Skupnosti mu zc- qv Slovenije na kateri so poclc-bdi tudi Valvasorjeve nagrade. V S Aoiu Mcb'o v Novi Gorici pa so odprli |-az'sta vo z naslovom «25 let Goriškega muzeja*. V petek, 18. novembra. bodo v leseni kašči v Tolminu odnrli razstavo o arheoloških izkopavanjih na Mostu na Soči (ob 12. tiri), v četrtek. 24, novembra, ob 18. Uri bodo v Kosovelovi knjižnici v Sežani predstavili jubilejne oublikaciie Goriškega muzeja. 25. novembra ob 11. uri pa bodo v'avli skupščine občine Nova Gorica od-orlj razstavo «Primorska 1SM5 1947». Prireditve bodo zaključili z-otvoritvijo etnološke razstave Kanalski kolovrat v galeriji v Kanalu v ponedeljek, 12. decembra, ob 18 uri. J. Alič no stavko in -rozval delavce naj se udeležijo protestnih shodov v Tržiču in. Gorici. Gradbinci v teh dveh krajih bodo stavkali samo od 9, do 12. ure, medtem ko velja, za njihove vestnike v drugih krajih pokrajine šti-riurna stavka od 8. do 12. ure. Stavki se bodo pridružili tudi dijaki, ki protestirajo proti nedavnim hudim poviškom mesečnih vozovnic, zaradi česar so stavkali že pred dnevi. Vzporedno s stavko industrijskih delavcev pa teče tudi primeren in logičen način. Znano je. Kino i.oriva VERDI 17.15-22.00 «Padre padrone*. Paolo in V. Taviani. CORSO 17.15—22.00 «Abissi». R. Shav. f. Dissač Barvni film. MO.DERN1SSIMO 16.4V32.00 «1» oc-cupazioni occasionali di una schia-vai. A. Kinge in F. Bronsky. Prepovedan mladini pod 18 letom. V1TTORIA 17.15 22.00 »Paolo il cal do*. G. Giannini in R. Podesta. Prepovedan mladini pod 14. letom. CENTRALE 17.00-22.00 .Napuli si ri-bella*. L. Merenda. E. Cannavale. Prepovedan mladini po ' 14. letom. Barvni film. Iržič PRINCIPE 16.-30—21.30 »Future World — duemjla anni nel futuro*. EKCELSIOR 17.30-22.00 .VVagon lits con omicidi* . A nrn Gorica in oko licu SOČA »Vrnitev plavega agenta*, francoski film ob 18. in 20. uri. Sl OBODA .Sam proti vsem*, francoski film ob 18. in 20. uri. DESKLE .človek in maček odkrivata Ameriko*, amer. barvni film ob 19,30 afirmira sloves naše glasbene t»-stvarjalnosti, Mislim, da je poleg klavirja samo violina tisti inštrument, ki je tudi v glasbenem življenju najpomembnejši in najpopularnejši. Saj bi si tudi orkester ne mogli zamišljati brez tega glasbila, ki s svojo visoko interpretativno sposobnostjo lahko zadosti tako najbolj mehkim liričnim kot skrajnim dramatičnim situacijam. Obenem nam daje violina vse izrazne možnosti za največjo tehnično precizno ali virtuozno bravuro, kar se je prav na četrtkovem koncertu izkazalo v Petričevi Sonati za violino solo. V tem delu je violinist pokazal predvsem izredno tehnično zmogljivost in preciznost svoje igre, ki je v vsej polnosti zaživela tudi v najbolj disonančnih in drznih prehodih in zvočnih vibracijah sodobne glastje. Poleg tega pa iz i-gre je izzvenela tudi močna inter-pretacijska sila. ki je včas:h za povprečnega poslušalca odmaknjeno in nenavadno glasbeno govorico poplemenitila in jo z življenjsko toplino poustvarjajoče približala publiki. Prvi del koncerta je obsegal -dunajsko klasiko. Poslušali smo najprej Mozartovo Sonato r B-duru KV 454, nato pa Beethovnovo Sonato v G-duru op. 96. Dunajska klasika je dala sonati velikansko vlogo, saj jo je pravzaprav s Hagdnom ustvarila in nato z Mozartom in Beethv-nom pripeljala do viška. V obeh delih smo bili priča izraziti igri, ko sta se tako violinist kot pianist v koncertantnem dialogu medsebojno dopolnjevala in tako ustvarila homogeno glasbeno telo in enovito muzikalno doživetje. Sonatni stavki so drug za drugim ponazorili smiselno zaporedje muzikalne zgradbe, ki se n.pr. od tallegrot prepleta mimo preprostega a dognanega in čudovito razpletenega *adagio» preko tminue-1a» oziroma sscherza» do zaključnega živahnega .presto* ali tallegro moltu». Naj samo opozorimo na globok utrip Beethovnovega počasnega stavka ko daje skladatelj izvajalcu vse možnosti za dozirano in obenem osebno kar se da toplo igro. Za Petričevo sonato, o kateri smo že pisali, sta oba umetnika izvajala še znano Brahmsovo Sonato v d-mo-lu, ki je nadomestila v programu najavljeno Bartokovo sonato. Delo je mehka in zasanjana ter obenem po gradnji razsežna skladba, lastna Brahmsovi simfonični zasnovi. Tudi tu sta tako violinist kot pianist pokazala skrajno fino in občutljivo interpretacijo, kot jo zahteva, delo iz pozne romantike. Igor Ozim in Giinther Luduiig sta dosegla velik umetniški uspeh, in burno odobravanje zelo številnega občinstva, ki je do kraja napolnilo krasno veliko dvorano Attemsove palače, je oba umetnika na koncu nagradilo z navdušenimi aplavzi, da sta morala dodati še eno skladbo izven programa. Koncert dua Ozim - Luduiig sodi gotovo med najboljše glasbene večere dosedanjih koncertnih sezon in pomeni tudi za Gorico nasploh velik umetniški dogodek. To se je izkazalo tudi v velikem številu prisotnih italijonskih ljubiteljev glasbe. prepričani smo. da bo goriška koncertna sezona s tako programsko politiko lahko tudi v bodoče žela le odobravanje. ANDREJ BRATUŽ DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves »lan in ponoči je ? Gorici dežurna lekarna Alesani. Ul, Cardueci 38, tel. 2268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Antonio, Ul. Romana, tel. 40497. miiMiiiiii m um n iiiiimi tu,, i ii i m , ,,,,,,,, ni,,,,,,,,, ,,,,,,,,,,1,1,,,,, NA POBUDO KROŽKA «MEJ> V Foljanu bodo v ponedeljek začeli tečaj slovenščine Prijavilo se je že nad 20 slušateljev - Lekcije bodo trikrat tedensko V občini Foljan se bo prihodnji ponedeljek začel tečaj slovenščine za odrasle. Pobudnik akcije je mladinski športni krožek «Mej» iz Po-lazza, izvedli pa jo bodo v sodelovanju z občinsko knjižnico. Pobuda za poučevanje slovenščine v tem kraju ni nova, saj so se s podobno zamislijo ukvarjali že lani. ko so akcija uslužbencev bolnišnic, ki so za 15. in 16. november proglasili 48-umo stavko. Zahtevajo namreč novo delovno pogodbo in začetek uresničevanja zdravstvene reforme. Medtem ie tudi sindikat tekstilnih delavcev že objavil navodila, kako bodo stavko izpeljali na tem področju. Delavci prve in dnevne izmene bodo stavkali med 8 30 in 12.30. Delavci, druge in tretje iz: mene pa ne bodo delali zadnje štiri ure. Tisti, ki delajo po skrčenem urniku bodo stavkali samo tri ure. Julri tradicionalno martinovanje v Sovodnjah Prosvetno društvo .Sovoduje* priredi jutri tradicionalno martinovanje na trgu pred cerkvijo. Slovesnost bo potekala kakor običajno. Ob-11. uri bo blagoslov kmetijskih strojev ter kruha in vina. Sodelovala bo tudi folklorna skupina. da količine goriva ne ustrezajo dejanski porabi, medtem ko ostajajo kontingenti drugega blaga neizkoriščeni. Treba bi bilo pregledati mož nosti prelivanja tn dopolnjevanja po sameznih kontingentov. V zvezi i nedavnim poviškom mesečnih vozovnic ter s podražitvijo goriva v okviru proste cone, je de- lanl: *° 80 latski svet nndictia Safoo sm-eicl tudl PriPravJl teLaJ slovenščine za L™!™r“s"“t” poročilu, ki so ga izdali te dni. do lan* Jc lavci sprašujejo, zakaj se vprašanje ! (bt ' , p . .‘ ')lA? članov krožka smo se pozanimali, kakšen je bil odziv na razpis te čaja. »Do zdaj se je prijavilo nekaj nad 20 slušateljev, kar mislim, da je vsekakor dober uspeh. Vsekakor se vpis še nj končal, prijave pa bomo sprejemali tudi v prihodnjih dneh. Najprej smo mislili, da bo za začetek dovolj, če bo tečaj trajal kakšne tri mesece, vendar to najbrž ne bo zadostovalo in ga bo treba podaljšati še ga kakšen fnesec.* Pri občinski knjižničarki Mirelli Pahor pa smo pOprašali kako bodo tečaj izpeljali. dikcije bodo trikrat tedensko po poldrugo uro in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih, poučevala pa bo učiteljica, ki je dokončala slovensko učiteljišče. Pa še to velja orne niti. K tečaju so se prijavili tudi slušatelji iz nekaterih okoliških kra jev, celo iz Gradišča in Červinjana, pa tudi iz Ronk. To je vsekakor znak. da se zanimanje za naš jezik, čeprav prepočasi, širi tudi pri pripadnikih večinskega naroda.* Pozabil je prijavili 100 kg divjačine Finančni stražniki ' iz Tržiča so pred dnevi na državni cesti št. 202. pri Moščenicali, zaplenili večjo ko ličino divjačine. Med običajnim nad zorstvom, so ustavili tudi avto citroen gx 200 mantovske registra cije, ki ga je vozil 36 letni Giuseppe Vlvnrio iz Mantove. Pri pregledu vozila so v prtljažniku odkrili za 100 kg divjačine, v glavnem divjih zajcev, za kar pa Voznik ni imel prddpisanega carinskega in zdravni rkega dokumenta. Divjačino so finančni stražniki zaplenili, pozabljivega lovca pa prija vili sodišču zaradi tihotapstva. »Morda smo se do zdaj izgovarjali na dejstvo, da itak vsi Slovenci, ki živijo v Italiji govorijo italijansko, pa zato nismo čutili potrebe po u-stanavljanju takih tečajev,* nam je dejal naš sogovornik Alessandro Vi-sintin. ki je tudi sam med tistimi, ki bodo trikrat tedensko obiskovali lekcije. «Z učiteljico smo se že dogovorili, kako zastaviti pouk, da bi ob koncu tečaja le osvojili nekaj osnovnega znanja slovenščine. Tako bi se lahko potem vsak zase še naprej izpopolnjeval.* Ob koncu pa moramo še dostaviti, da se za učenje slovenščine zanimajo v glavnefn moški, saj sta se zaenkrat prijavili le dve predstavnici ženskega spola. Podatki pa so začasni in se utegne v prihodnjih dneh stanje tudi spremeniti. Zaenkrat pa srečno. Zbor Consort‘um Musiču m jutri v Gorici Jutri. 13. novembra, ob Vi. uri bo nastopil v Katoliškem domu v Gorici zbor Conšnrtium Musieum iz Ljubljane pod vodstvom dr. Mirka Cudermana. Organizator. SKPD «M. Fileji, rabi na ta večer vse ljubitelje slovenske koroške pesmi. Oh smrti očeta Rudolfa Detrtaka izrekajo sinovom Leopoldu, Ladislavu in Rudolfu Iskreno sožalje PD Danita, sekcija ANP1 in Gospodarska sa-tlruga z Vrha. 0 ODNOSIH MED BONNOM IN BERLINOM BERLIN — Odkar sta pred petimi leti Berlin in Bonn podpisala sporazurn o temeljnih odnosih med dvema nemškima državama, se je marsikaj spremenilo. V glavnem na bolje. V dnevnem tisku ostalega sveta je vedno manj alarmantnih vesti z meje med tema državama, pa čeprav so incidenti še vedno pogosti, včasih tudi tragični. Drugi podatki pa so bolj optimistični : vsako leto od tri do štiri milijone zahodnonemških ljudi obišče sorodnike in prijatelje v Vzhodni Nemčiji, iz Vzhodne Nemčije pa pride na obisk v Zahodno Nemčijo na leto milijon in pol, celo 2 milijona ljudi. Hkrati je bilo sklenjenih več pomembnih sporazumov, na primer sporagum o sodelovanju v zdravstvu, v poštnem in plačilnem prometu, sporazum o tranzitnih problemih in o tranzitu v oziroma skozi zahodni Berlin itd. Med tem so tudi temeljiteje očrtali meje med Vzhodno in Zahodno Nemčijo in tudi sklenili sporazum o skupni eksploataciji premogovnikov na obmejnem področju. Iz vsega tega izhaja, da se razmere med tema državama normalizirajo. In vendar ne gre vse tako gladko kot bi izhajalo iz gornjih podatkov. V začetku so bili sestanki med predstavniki obeh dežel pogosti in delovni, sedaj pa se je zadeva nekje zataknila in že petnajst mesecev ni prišlo do ponovnega srečanja. Razlog temu? Bonn enostavno noče priznati suverenosti svojega vzhodnega soseda, še več, Bonn hoče za vsako ceno predstaviti Zahodni Berlin kot sestavni del Zvezne republike Nemčije, pa čeprav je znano, da mednarodni sporazum med štirimi velikimi to izrecno prepoveduje. V Bonnu si pri tem skušajo pomagati na razne načine, da bi prisilili vzhodnonemške oblasti, naj sprejmejo njihovo zahtevo po priključitvi' zahodnega Berlina Zvezni Nemčiji, In ko Bonnu ne gre po normalni poti, izkoristijo kako stransko pot. Tako so si na primer krščanski demokrati zamislili neko akcijo v samem bonskem parlamentu, čeprav se krščanski demokrati nočejo sprijazniti z obstojem Vzhodne Nemčije, so naslovili na njeno vlado, prošnjo, naj bi jim dovolila kolektiven izlet v Potsdam, to se pravi v nekdanjo rezidenco nemških cesarjev. Vzhodnonemška vlada je bonskim krščanskim demokratom izlet odobrila. Toda odkrilo se je, da so politični izletniki hoteli najprej v Zahodnem Berlinu uprizo; , riti slavnostno sejo svoje frakcije, nato pa kolektivno obiskati Potsdam. Razumljivo je, da je vzhodnonemška vlada tak izlet prepovedala. Besni nad propadlo špekulacijo so zahodnonemški konservativci obtožili vlado Vzhodne Nemčije, da krši sporazum o tranzitu. Toda zadeva tranzita ni tako preprosta. Rekli smo že, da veliko zahodnih Nemcev prihaja v Vzhodno Nemčijo in da veliko Nemcev iz Vzhodne Nemčije obiskuje Zahodno Nemčijo. Toda ni res, da so vsi ti obiski »nedolžni*. Ker ni vsem dovoljeno, da bi šli iz ene strani v drugo, se najdejo v Zahodnem Berlinu in v Zahodni Nemčiji ljudje, ki so pripravljeni za velike vsote tihotapiti ljudi čez mejo. Takšni poskusi v glavnem propadejo in v vzhodnonemškem tisku često beremo o procesih zaradi tihotapljenja ljudi. En tak primer se je končal tudi tragično. Nedolgo tega so v Vzhodnem Berlinu sodili nekemu takemu tihotapcu, ki je v prtljažniku svojega avtomo- (Nadaljevanje na zadnji strani) Kaki ali tudi zlato jabolko je lepo in dobro (Foto M. Magajna) POLJAKI NE DOVOLIJO, DA Dl NJIHOVA PRETEKLOST ŠLA V POZABO Industrijska podjetja prevzela breme za obnovo starih gradov Veliko plemstva in veliko prodov, ki se bili po vojni zanemarjeni Poljaki so tisti slovanski narod, ki je imel največ svojega plemstva in zato tudi veliko gradov na podeželju ter rezidenčnih palač v mestih. Hkrati pa je poljska država med zadnjo vojno izgubila v poprečju največ ljudi, skupno okoli 17 odstotkov. Tudi če od tolikšnega odstotka človeških žrtev odštejemo povprečno še veliko večjo žrtev poljških Judov, je poljski narod utrpel strahotne človeške izgube. Pa tudi materialne izgube niso bile na Poljske majhne. Med drugim so nacisti glavno mesto Varšavo dobesedno zravnali. Ob tolikšnem zlu so se pred dolgimi leti mnogi spraševali, ali je zares pametno in umestno staro in porušeno Varšavo obnavljati na način, kot so se tega lotile poljske oblasti, ki so zbrale vse stare razpoložljive dokumente, pa tudi stare fotografije, in na o-sncivi vsega tega obnovile staro Varšavo tako, da so ji vrnili predvojno podobo. To je ogromno miiiimfiiiiiiimiiiMiiiuiiiirHiifiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiinifiiiininiiinfiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiaiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiinuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiift SEVESU PODOBNI PRIMER NA ŠVEDSKEM Odpadki kemijskih tovarn povzročajo ljudem skrbi Železne posode herbicida «dinoseb» so zaradi rje začele puščati Železobetonski kontejnerji z živim srebrom - Preplah med ljudmi Čeprav so v vseh tako imenovanih civiliziranih deželah ustanovili najrazličnejše komisije z visoko donečimi naslovi, ki naj bi skrbele za čim boli zdravo okolje, se človekov življenjski ambiont čedalje ;>olj kvari in če tu ali tam na določenem področju ugotovijo kako izboljšanje, odkrijejo na drugem kancu kak hujši pojav. Pomislimo le, na primer Sevesa na robu Milana, na primer, ki ni rešen in še dolgo ne bo. Toda takih primerov je veliko tudi drugod po svetu. Na Švedskem prav tako beležijo preplah v zvezi z nekim odkritjem, ki sicer ni tako hudo kot v Se-vesu, toda da.je podobo dežele, uprave in' tudi sistema: če namreč hoče človek živeti bogato življenje, mora to drago plačati. Nedavno so odkrili v kraju Tec-komatorp petsto sodov nelfih »neprijetno dišečih* kemijskih odpadkov, ki so jih tako rekoč skrivaj zakopali. Odkritje je vzbudilo v prebivalstvu alarm in hkrati srd nad oblastmi ki da niso sposobne kontrolirati početja podjetij. Skupina švedskih znanstvenikov pa meni, da gre za nevaren primer, kajti del Zakopanih sodov z omenjeno »neprijetno dišečo* vsebino je začelo zaradi rje puščati. Veliko te tekočine je izteklo, vendar je je v sodih ostalo še toliko, da bi od nje moglo pomreti na tisoče ljudi. Za kaj gre? V kovinskih posodah so zakopali oziroma skrili herbicid «Dinoseb». Navedli smo en primer, ki pa ni edini. Drugje so odkrili prav tako večje število kovinskih po- sod, v katerih je podjetje «Bt Kerni* skrilo strupene odpadke, ki se naberejo pri filtriranju nekega produkta. Funkcionarji podjetja trdijo, da nimajo pojma, od kod te kovinske posode, od kod ti strupi. Državne oblasti pa so takoj dale zapreti tovarno in posebna komisija bo morala raziskati, od kod te posode in kakšen strup je v njih. Druga komisija pa bo morala raziskati širšo okolico tovarne, da ugotovi ali se ne krijejo drugod nove tajne zaloge tega strupa. Zdravstveni krogi namreč ugotavljajo, da se na področju, ki obdaja tovarno, širijo neke čudne bolezni; ki jih drugod ne zasledijo. Vrhu tega je splbšno zdravstveno stanje na tem področju veliko slabše kot drugod. Že dosedanje raziskave so ugotovile v vodah tega področja višji odstotek nekih sumljivih organskih in anorganskih sestavin, ki prav verjetno izhajajo iz te tovarne oziroma iz njenih pod-produktov oziroma stranskih produktov. Funkcionarji javne uprave so sicer zagotovili, da nevarnosti ni in da se otroci lahko pdhovno vrnejo v šolo, ki so jo pred nedavnim morali zapustiti ob pojavu določenih bolezenskih znakov, toda prebivalstvo je preplašeno. To je tudi razumljivo, saj so oblasti pred tedru tovarno zaprle, otroke pa napotile v šolo nekega bližnjega kraja ker da je vse področje zastrupljeno. Švedska vlada je izdala odlok, naj podjetje «Bt' Kerni* plača stroške za »sanacijo področja*'. Stroški bi znašali kakih 20 mi- •iiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiMMiiMitimiiiHiiiiiiMiiiitiiimiirniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuHiHiiiiMiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia Patronat KZ - INAC svetuje Višina kmečkih zavarovalnih prispevkov v tržaški pokrajini Vpr.: »Sem kmetica in stalno obdelujem domače posestvo. Kot taka tudi redno plačujem kmečke prispevke, ki se iz leta v leto višajo. To me morda niti toliko ne čudi, saj se vse stvari stalno višajo. Bila sem pa začudena, da sta mi letos prišli dve karteli, ena septembra in druga pred nekaj dnevi, kar si res ne znam razlagati. Obenem sem vas hotela vprašati, če se ne bi dalo tako urediti, da ne bi jaz plačevala za kmečko blagajno, ker i-mam zdravnika na moževi *kasi». Končno bi iz radovednosti rada znala, po katerih kriterijih določajo letne kmečke prispevke in koliko ti znašajo za letošnje leto. Ste vnaprej se vam zahvaljujem za pozornost.» D. T. Da ne bo pomote, bom postopoma odgovoril na vaša tri vprašanja, ki bi jih zastavljate v svojem pismu. Razlaga, zakaj so vam dostavili dve davčni karteli, v zvezi z vašim zavarovalnih položajem pri samostojnem kmečkem skladu, je zelo enostavna: osrednji urad za poenotene kmečke prispevke SCAU v Rimu je v svoji okrožnici št. 34. na osnovi netočnega meha-nografskega izračunavanja letnega prispevka za kmečko blagajno v posameznih pokrajinah, napačno navedel letno kvoto za zdravstveno oskrbo. Za nekatere pokrajine je bil delež višji od dejanskega. ponekod pa je bil prispevek nižji, kot bi moral biti. V tržaški pokrajini je bil prvotni prispevek za kmečko blagajno nižji, zato so naknadno izdali še dodatno davčno kartelo kot doplačilo letnega prispevka za zdravstveno zavarovanje. Kar se vašega drugega vprašanja tiče, vam moram, žal. dati negativen odgovor, ker mora sleherni zavarovanec obvezno plačevati prispevke tako za pokojninski sklad kot za zdravstveno zavarovanje. V vašem primeru ste sicer naredili opcijo za moževo zdravstveno oskrbo, ker pač smatrate, da je za vas ugodnejša, kljub temu pa morate plačati tudi letno kvoto za kmečko blagajno. Končno naj navedem višino kmečkih prispevkov za leto 1977. Za vsako aktivno kmečko enoto letni prispevek sestoji iz prispevka za pokojninski sklad (kodeks št. 522 na davčni karteli) in iz prispevka za zdravstveno oskrbo (kod. 523), za enote v breme (študentje. šolarji ali nesposobni o-troci) pa družinski poglavar plačuje le prispevek za zdravstveno oskrbo. Tržaška pokrajina je delno uvrščena kot gorato področje (nabrežinska, zgoniška, repentabr-ska, dolinska in delno tržaška občina) in neposredni obdelovalci s teh področij plačujejo nižje zavarovalne prispevke kot drugod. Na goratih področjih znaša letos pri-' spevek za pokojninski sklad 317.9677 lire na delovni dan (skupno 156 delovnih dni letno), kar je za 30,9616 lire dnevno več kot lani; v negoratih področjih pa znaša 387.9677 lire, se pravi 40,9616 lire na delovni dan več kot lansko leto. Prispevek za bolniško blagajno, ki je enak za aktivne enote in za enote v breme, pa znaša za gorata področja 132,35 lire na delovni dan, temu pa moramo dodati for-fetarnj znesek 5.150 lir pro capite, v negoratih področjih pa je prispevek višji, in sicer znaša 264,70 (dvakrat toliko kot v goratih področjih) plus 5.150 lir pnr -capite. Na davčnih kartelah pa je zaračunana tudi posebna pristojbina za izterjevalnico in za raznašalca kartel. # # # OBVESTILO UŽIVALCEM JUG. POKOJNINE Vse upbkojence, ki prejemajo samostojno ali pa sorazmerni del jugoslovanske pokojnine po kpn- .venciji med Italijo in Jugoslavijo (izvzete invalidnine in priznavalnine), pozivamo, naj se čimprej zglasijo v našem uradu, Ul. Cice-ronc 8/b. Podpisali bodo pooblastilo, na podlagi katerega bo patronat preskrbel potrebna potrdila o življenju in nezaposlenosti ter jih nato dostavil na Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Jugoslaviji. • # • DOSTAVA ŠOLSKIH POTRDIL ZA DRUŽINSKO. DOKLADO Vpr.: »Moj sin obiskuje zadnje leto slovenske višje srednje šole. Ker nima drugih dohodkov, prejemam zanj družinsko doklado' na invalidski pokojnini. Ker mu na šoli niso še napravili potrdila,1 da redno obiskuje šolski pouk, me skrbi, da mi ne bi 1NPS ukinil družinske doklade, Kdaj poteče termin za podaljšanje pravice do družinske doklade?* M', P. Upokojenci prejemajo družinsko doklado za enote v breme kar he-posredno na svoji pokojnini. Za študente je treba iz leta v leto pri ložiti dokumentacijo, ki dokazuje, da še obstaja pravica do družinske doklade. Merilo za to je seveda šolsko leto, se pravi, da pravica zapade ob pričetku novega šolskega leta. Zato je priporočljivo, da upravičenci čimprej dostavijo na INPS vso potrebno dokumentacijo, od družinskega lista pa do šolskega potrdila in notarskega akta, če je to potrebno. V nasprotnem primeru se tvega, da INPS prekine nakazovanje družinske doklade in nato navadno preteče precej mesecev, preden se stanje spet regularizira. Svetujem vam, da najkasneje da konca tega meseca uredite vse dokumente in jih dostavite na INPS, kdor pa ima sina ali hčer na univerzi, mora takoj vložiti vse dokumente razen potrdila o šolanju, ki ga po novem zakonu lahko predloži do konca marca prihodnjega leta. lijonov kron, to se pravi tri milijarde in pol lir v naši valuti. Toda družba «Bt Kenu* je na robu popolnega finančnega poloma. Vrhu tega so lastniki podjetja Danci, ki jih švedske oblasti sodno ne morejo preganjati. Zadeva postaja resna, pa če-‘ prav ne gre za tako hud primer kot je primer Seveso. Kovinske posode so odkrili'prav po naključju. Skupina državnih funkcionarjev je prišla v tovarno, da bj kontrolirala uvedbo nekih novih ukrepov za kontrolo nad odpadki. Nov' sistem zavarovanja je temeljil na sklepu krajevnega sodišča, ki je naložilo družbi tudi globo pol milijona kron oziroma kakih 90 milijonov lir v naši valuti. Podjetje 'bi moralo odšteli jo vsoto tudi nekemu Vrtnanu. ki ima svojo posest v bližini podjetja in to prav ob reki Bra-aan. Kmetje iz okolice tovarne so že dolgo protestirali, češ da odlaganje odpadkov iz tovarne zastruplja njihove pridelke in kvari letino. Skandinavski časopisi so ta primer povezali s primerom Seveso v Italiji, vendar drugi menijo, da zadeva ni tako huda in nevarna in da bi bil vsak preplah pretiran. Vsedržavna ustanova za zaščito človekovega okolja je v zvezi s tem med drugim izjavila- «če bi šlo za zastrupitev s toksičnimi odpadki oziroma strupi, s kakršnimi imajo opravka v SeVesu. bi zle posledice tega bile vidne tudi na zelenih površinah, kar pa se ne opaža*. Toda primer v Teckonnatorpu .je prisilil zdravstvene oblasti v vsej deželi, da so se lotile iskanja tajnih odlagališč smeti in odpadkov kemijskih podjetij. In tako so kmalu odkrili v bližini Kristianstada na jugu Švedske odlagališče takih »smeti* ob opuščeni tovarni. Gre za 180 žele-zobetonskih kontejnerjev, v katere so »skrili* izrabljeno živo srebro. In ti kontejnerji sedaj puščajo. V zalivu Sundsvall na severu Švedske so prav tako odkrili podobne betonske kontejnerje. Velike količine strupenega »Di-noseba* so odkrili tudi v kovinskih posodah v bližini kraja Sundsvall in sicer v nekem odlagališču na robu morja. Herbicid «Dinoseb» je strupen, pa naj ga človek požira, vdihava ali pa se ga le dotakne. Britanski raziskovalci pa tolažijo, da ta strup ni tako nevaren, če ga uporabljamo na polju, le da se mora kmet strogo ravnati po navodilih. Tudi če bo držalo, kar za,-trjujejo Angleži, je ljudi v okolici Teckrvomatorpa pa tudi drugod po Švedskem zajel strah in zato se je v švedskem parlamentu oglasilo k besedi več poslancev, ki zahtevajo, naj se vlada zgane in naj neprestano kontrolira kemijsko zastrupljanje okolja. Poslanci tudi zahtevajo strožje zakonske predpise glede odplake iz tovarn in odlaganja smeti oziroma odpadkov. Švedski minister za kmetijstvo Anders Dahl-green je v zvezi s tem med drugim rekel: »Nesprejemljivo je, da bi se odpadki in odplake kar tako odmetavale in da bi prirod-no okolje bilo prepuščeno na milost in nemilost podjetjem kot se je zgodilo v primeru tovarne «Bt Kerni*. Zadevo moramo proučiti in ta primer naj nam bo v pouk.» Brž ko se je o tem razvedelo, .je država namenila 9 milijonov in pol kron. torej 1 milijardo 700 milijonov lir za prvo »kemijsko čiščenje* vse okolice tovarne »Bt Kerni*. Toda to čiščenje ne zadošča in bo treba vso površinsko zemljo s tega področja odstraniti. Čeprav strokovnjaki pravijo, da švedski primer ni enak ,primeru Sevesa, je ta tolažba le navidezna, da se ne ustvari prevelik preplah. stalo, stroške za to pa je moralo kriti poljsko ljudstvo. Zaradi tega so poljski voditelji dobili pohvalo, ker da so spoštovali preteklost, z druge strani pa so bili tarča ostrim kritikam, ker da je bilo to breme za poljski narod pretežko. Iz teh in še drugih razlogov so zato poljske oblasti odnehale in le varšavski kraljevski dvorec so na isti način dokončale. To pa celo s pomočjo poljskih izseljencev na Angleškem in v ZDA. Če so s tem dali Varšavi podobo bivše Varšave, ni nikakor u-spelo rešiti gradov bivše polj-' ske vlastele na podeželju. Mnogi gradovi so nekaj let po vojni služili najrazličnejšim namenom, nato pa so jih opustili, ker nihče ni mogel več v njih živeti. In vendar sp v Varšavi mislili tudi na to in iskali način, kako rešiti te dokaze poljske preteklosti. V začetku 60. let so se nekatere 1 državne farme, posebno na področju Poznanja lotile obnavljanja starih gradov, ki so se začeli že rušiti. Toda tudi velika državna posestva so popustila, ker so bili stroški preveliki. 'Nemogoče bi bilo reševati gradove iz 16., 17. in 18. stoletja, ki so bili že malone v ruševinah. če so velika državna posestva popustila, .je bilo treba najti drugo pot za rešitev velikega zgodovinskega in umetniškega bogastva. Sedaj so se velikih del lotila velika poljska industrijska podjetja in to tako, da si posamezno podjetje izbere en objekt in se mu v celoti posveti. Kaže, da so rezultati dobri, morda celo odlični in tucji organizacija UNESCO je v tem videla dobro rešitev in pohvalila napore poljskih oblasti, da se reši, kar se rešiti da. Tako je tovarna kemijskih izdelkov Tamobrzek prevzela v svoje breme restavriranje renesančnega dvorca Baranov v jugovzhodni Poljski. Dvorcu, ki je bil med vojno poškodovan, po vojni pa zapuščen, je bila vrnjena prvotnji lepota, in služi sedaj kot muzej, hotel in tudi kot kraj, kjer poljske oblasti sprejemajo tuje državne delegacije. Restavratorska dela na dvorcu Krasiczyn so v teku in finančno breme za to je prevzela Var savska tovarna motorjev. Petro-kemijska industrija pa krije stroške za restavriranje trdnjave — dvorca Wisnicz, ki so ga gradili od 15. do 17. stoletja. Gre za zelo velik objekt, restavratorska dela pa se vlečejo že leta, pred tem pa so strokovnjaki nekaj let raziskovali in izdelovali načrte, kako dvorcu — trdnjavi vrniti prejšnjo podobo, ko pa je bil le kup ruševin. Gradbeniki, ki ponovno gradijo dvorec, menijo, da bo stari Wisnicz čez leto dni dograjen. Služil bo več namenom: del dvorca bo spremenjen v hotel, del v muzej, del pa bo služil za sprejeme. Velika jeklarna »Lenin* iz Nove Hute pri Krakovu pa je prevzela odgovornost za restavriranje dvorca Niepolomice. Gre za veliki dvorec, v katerem je* kralj Sigismund Augustus v drugi polovici 16. stoletja uredil svoj lovski grad. V tem gradu bodo u-stanovili lovski muzej, za kar bo skrbel krakovski zavod, za tehnologijo in zgodovinske spomenike. Tudi v tem gradu bo oddelek za svečane sprejeme. Restavratorska dela teh gradov so vezana z imenom prof. Alfreda Maievvskega, ki je bil prej glavni kustos za zgodovinske spomenike, danes pa vodi dela nri obnovi Wawelovega gradu v Krakovu. Prof. Maievvski je vse svoje življenje posvetil obnovi poljskih gradov in dvorcev in od njega izhaja pobuda, da bi k restavriranju gradov pritegnili tista podjetja, ki premorejo sredstva. Iz umetnostnih galerij Jože Ciuha razstavlja v Lanterni V galeriji ,tLanlerna*, ki slovi po razstavah vrhunskih slikarjev Evrope, se je zaključil prikaz najnovejših del . Jožeta Ciuhe iz Ljubljane. Deset letoš-1 njih razstav po Evropi priča, da je to res slikar evropske koncepcije. Je pa njegovo slikarstvo daleč od bistva racionalnosti naše potrošniške dobe. ki daje pečat današnji Evropi. Študij budistične filozofije na univerzi v Rangoonu in popotovanja po deželah starih civilizacij Latinske Amerike so namreč globoko pogojevale njegovo izraznost. Tako si je njegovo v duhu časa uveljavljanja parapsihoznih fenomenov, porojeno ikonografsko tol-močenje budistične filozofije in predkolumbijsk\h kultur izkristaliziralo v množici podob nenavadnega, tako likovnega kot vsebinskega pomena, ki so visoko obogatile slovensko umetnost. Prek njih in po njih spoznavamo in dojemamo skriti utrip nevidnega sveta, ki nas obdaja. Nedavno umetnikovo srečanje z bizantinsko umetnostjo pa ie dalo Ciuhi novih ustvarjalnih pobud za slike izokefaličnih svet-cev in raznih prerokov v simbiozi z opicami podčrtujoč tako na-sprotstvo duha in gole telesnosti. To niso slike, ki naj bi jih gledali s stališča čistega estetskega občutja, to so prej knjige, oziroma teksti, ‘ izraženi z zgoščeno kompaktnostjo lilcov simboličnih pomenov, včasih ironični in sarkastični a vehdar vedno barvno-oblikovnega čara dovršenega slikanja. Dolg in temeljit strokovni uvod razstavnega kataloga zaključuje znani kritik in ravnatelj ljubljanske Moderne galerije Zoran Kržišnik prav zadeto, ko piše: »V črni maši poveličevanja bla- ■ ženstva muh, njegovih (duhovih namreč) slik in slik »usmiljen* na rdečih ozadjih njegovih opic, ujetnic lastne človeške zavesti in obenem zmedeni v podobi «met-terza» z opico in luno ni nič bogokletnega, predstavlja vač neki dani način gledanja nekih človeških simbolov, neke metafore, ki so izgubili njih prvotni pomen in s tem umevno tudi njih vrednost, ki ju sedaj iščejo z naporom v novi formuli zase in za svet.* MILKO BAMBIČ SOBOTA, 12. NOVEMBRA 1977 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Check-Up - Odd. o medicini 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 17.00 Amedeo Nazzari 17.05 XX. Zecchino D’Oro 18.35 Izžrebanje loterije 18.40 Nabožna oddaja 18.50 Posebna oddaja iz parlamenta 19.20 Lassie: Ob 10. uri eksplozija - TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Promet z orožjem v zalivu, 1. nadaljevanje 21.40 Nanni Log predstavlja: Potovanje v drugem razredu 22.40 DON GIOVANNI, Richarda Straussa Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Prigode Robina Hooda proti osovraženemu šerifu 13.00 Dnevnik 2 - OB 13, URI 13.30 Dnevnik 2 - OMNIBUS 14.00 O vzgojnih vprašanjih 14.30 Dnevi Evrope 17.00 Doc Elliot: IL PORTATORE, TV film 18.00 Sabato due 18.35 Dnevnik 2 - ŠPORT 18.45 Izžrebanje loterije 18.50 Dober večer z Mariom Ca-rotenutom LA SPINTARELLA Vremenska napoved 19.45 Dnevnik 2 - Odprti 'studio 20.40 II vendikatore di Corbilleres, šesto, zadnje nadaljevanje 21.40 ELVIRA MADIGAN, fi’* Ob koncu DNEVNIK 2 - ZAP NJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.00 čudoviti svet muca F 8.10 Potovanje okrog sveta , . 8.25 M. Belina: Živelo je, ž 4ax„ 1 A«nrf d A tre* cikl"^ dovinski opis tega lepega ka Slovenije. Za šolske P0”^) je sestavil in izdal v c*'!^ai0' I BLr osa° izdaji Blagoznanstvo znanstvo II, za slovenske ~ j-ne šole, v Zavezniški v?iaLe(jlJ pravi je* oskrbel zasilna in še nekatere druge P01” tekste. ,i, Živi kot upokojenec V ^ Učiteljska pripravnica v Tolminu 1911-191* ANKETA Pozornost slavnima rojakoma V Cerkljah obudili spo-/ min na slikarja Mežana in skladatelja D. Jenka t CERKLJE, 9. nov. —' Da ne, mineva 142 let od rojstva skladatelja Davorina Jenka, tvorca slovenske himne, včeraj pa je preteklo 80 let od rojstva pred petimi leti v prometni nesreči tragično preminulega slikarja Janeza Mežana. Ob jubileju dveh cerkljanskih" rojakov, ki ju Je slikovito območje gorenjske, z rodovitnim cerkljanskim poljem, s številnimi kozolci, skritimi kotlinami in razvejanimi gorskimi pobočji, že zgodaj navdihnilo s čutom za lepoto in umetniško snovanje, so v prostorih osnovne šole v Cerkljah sinoči odprli razstavo 20 slik, v glavnem akvarelov pokoj nfega Janeza Mežana. Na prireditvi, ki jo je Pripravilo šolsko kulturno društvo, so se spomnili tudi skladatelja Davorina Jenka Po katerem nosi šola ime. O treh obdobjih Mežanove-ga slikarskega opusa, o mariborskem, novomeškem in Po vojnem ptujskem od leta 1946 do smrti leta 1972, je govorila ravnateljica pokrajinskega muzeja v Ptuju, dr. Štefka Cobelj. V jami le šest dni v tednu Velenjski rudarji naj bi z novim načinom dela in hkrati 42-urnim delavnikom nakopali več lignita kot doslej — Sporazum z elektrogospodarstvom VELENJE, 8. nov. —- Kljub nekaterim težavam, posebej na začetku leta, so velenjski rudarji uspeli Izpolniti polletni načrt Izkopa lignita. Planske naloge so izpolnile vse temeljne organizacije združenega dela, izjema je bila le jama Vzhod. Nakopali so bili 2,247.009 ton lignita, kar Je lfi.480 ton oziroma 0,7 odstotka več, kot |e določal načrt. Ze julija pa je bila proizvodnja lignita v velenjskem rudniku nižja od predvidene. Zaostajanje proizvodnje za predvideno Je znašalo ob koncu meseca avgusta 77.720 ton, trenutno pa že okrog UIO.OOO ton. Poglavitni razlog zmanjšanja izkopa je nedvomno, da se je odkopna fronta v mesecu juliju skrajšala od 1-660 metrov na 1.280 metrov ozi* ramp nazadnje na 1.220 metrov. S tem se je povprečna dnevna proizvodnja zmanjšala od 16.126 ton, kolikor so jo bili dosegli velenjski rudarji v letošnjem prvem polletju, na 13.000 do 13.500 ton v poletnih mesecih. Spričo nesreč, ki so se v zadnjem letu dni dogodile v velenjskem premogovniku, težave v proizvodnji pravzaprav niso nepričakovane. 2e februarja so pripravili predlog prvih ukrepov, da bi, kolikor je pač najbolj- mogoče, zmanjšali izpad proizvodnje. Ker so pričakovali zmanjšanje odkopne fronte, so po ocenah, ki so jih bili opravili v mesecu maju ugotovili, da bi bilo mogoče letos na kopati le okrog 4,070.000 ton lignita, prihodnje leto pa le 3,800.000 ton. Najprej je bilo predlagano, da bi hkrati s prehodom na 42-urni delov- ni teden uvedli tudi drugačno razporeditev dela. Proizvodnja naj bi tekla šest dni v tednu, rudarji bi bili razporejeni v štiri izmene, prosti pa bi bili vse nedelje in še en dan v tednu. Letno bi tako velenjski premogovnik obratoval 303 delavnike, sa mo z drugačno razporeditvijo dela pa bi dosegli najmanj 12,5 odstotno povečanje proizvodnje. Vendar predlog, vsaj za zdaj, ni bil sprejet. Zaradi tega so se odločili za druge ukrepe, ki naj bi za gotovih povečanje izkopa premoga. Tako so začeli, na ra čun investicij, intenzivno na domeščati izpadle odkopne fronte, seveda z upoštevanjem novih kriterijev in varnostnih ukrepov. Tako pri čakujejo, da bodo že ob kon cu meseca septembra poveča-li odkopno fronto na 1.500 metrov, v naslednjih mesecih pa na 1.700 metrov. Kljub tem novim ukrepom izpada proizvodnje povsem ne bo mogoče nadomestiti. Vedeti Je namreč treba, da zapo- sluje velenjski rudnik okrog 150 rudarjev manj, kot predvideva letni načrt. Sicer računajo, da bodo do konca leta kopali premog tudi v šestih prostih sobotah in tako zmanjšali trenutni primanjkljaj ter se približali letni planski nalogi. Težje pa bo zagotovo prihodnje loto, ko bi morali — spričo začetka obratovanja nove termoelektrarne Šoštanj 4, proizvesti 4,700.000 ton lignita Kljub ugodnim polletnim proizvodnim dosežkom pa,so temeljne organizacije združenega dela velenjskega rudni ka imele za okrog sto milijo nov din oziroma za osem odstotkov nižji celotni prihodek, kot so računali. Na to so vplivae nespremenjene cene premoga, ki ga rudnik od premija za proizvodnjo elek trične energije. Cene storitev in materiala se nenehno zvišujejo in res ni mogoče pričakovati, da bi rudarji vedno višje stroške krili izključno z zviševanjem produktivnosti. V Velenju ob tem opozarjajo, da še zmeraj ni sprejet gospodarski načrt sestavljene organizacije združenega dela elektrogospodarstvo Slovenije za leto 1977. Tudi na zad. nji seji delavskega sveta rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje so rudar Ji poudarili, da ne morejo soglašati s prakso oziroma odnosi, ki so značilni za se stavljeno organizacijo elek-trogosopdarstvo Slovenije in ki se kažejo tudi v praksi, da se izpad dohodka krije ob koncu leta iz sredstev amortizacije. Takšno poslovanje ne vodi nikamor. Zdajšnja praksa pa tudi nasploh ne kaže hotenj po uresničeva nju vsebine zakona o združenem delu, zlasti po uveljav ljanju -dohodkovnih odnosov Delavski svet REK Velenje je na zadnji seji opozoril, da je treba pohiteti s sprejemom dokumentov v okviru sozda elektrogospodarstvo Slovenije, kt opredeljujejo tudi ekonomski položaj toz dov tako v rudniku lignita Ve'enje kot v termoelektrarni Šoštanj. Sicer je treba nemu-doma sprejeti gospodarski načrt sozda elektrogospodar stvo Slovenije za leto 1977, istočasno pa urediti tudi vprašanje ,cen za leto 1978 MARIJAN LIPOVŠEK Velika melioracijska dela V Pomurju bodo kmalu pridobili nove površine obdelovalne zemlje LJUTOMEfe, 8. nov. - Tudi Slovin »Ljutomerčan« se vključuje v velikopotezne melioracije na’ območju Pomurja, saj načrtujejo ureditev okoli 1500 hektarov obdelovalne zemlje vzdolž struge Ščavnice. Gre za področje, ki ga označu:e>o železniška proga Ljutomer — Veržej, cesta Ljutomer — Cezanjevci in cesta Cezanjevci — Mota —>> Veržej. Velja poudariti, da gre v tem pr meru za površine, kt ne zahtevajo v celoti detajlne melioracijske mreže, saj bodo z odvodnimi iarkl v precejšnji meri rešili problem odvoda odvečnih meteorskih voda. Te namreč zdaj zastirajo na Dovršini in povzročajo delno zamočvirjenost te zeml:e, ki je znana po svoji kakovosti. Po besedah Borisa SlavičS direktorja Slovn »Ljutomerčan« bodo na račun številnih obrobnih iarkov, meja ter s krčitvito d rev ;a in grmičevje povečali rodnost zemlje. • • S pripravo načrtov pa hitijo predvsem zaradi nalog, ki jih nalaga tudi tej delovni organizaciji preskrba bodoče ormoške tovarne sladkorja s sladkorno peso. BORO BOROVIC Željni so znanja Na fakultete in višje šole v SAP Kosovo se je letos vpisalo v prvi letnik 9000 rednih študentov - Pa domovi? OD NAŠEGA PRISTINSKEGA DOPISNIKA PRIŠTINA, novembra — Šolanje mladine In zagotavljanje strokovnih kadrov Je v SAP Kosovo ves čas v središču pozornosti. Spričo čedalje večjega zanimanja mladine za nada-1JfiYW> .š.otanj« na višjih Šolah ln fakultetah ter močne potrebe po kadrih različnih profilov, ki naj zagotovijo hitrejši gospodarski In splošni razvoj SAP Kosova, so tudi leto* ustrezno ukrepali, da bi visokošolske ustanove v pokrajini sprejele čim več novih študentov. Na fakultetah in višjih šolah v SAP Kosovo se je letos vpisalo v prvi letnik okoU 9000 rednih študentov. Na prištinsko univerzo se je vpisalo več kot 5500 rednih študentov in veliko iz-rednih študentov. Največ prostora je bilo na filozofski fakulteti, kamor se je vpisalo 1360 študentov. Na pravno fakulteto se je vpisalo 600 rednih študentov, na gradbeno, strojno in elektrotehniško 960, na medicinsko 150, na agronomsko 240, na ru-darsko-meitaiurško fakulteto v Kosovski Mitroviči (edino, ki ni v Prištini) 800 študentov, na umetnostne akademije pa 80. Sodelovanje med prištinsko univerzo in drugimi univerzami v državi je iz leta v leto tehtnejše in plodnejše. Na podlagi tega sodelovanja se je v Beogradu in Sarajevu vpisalo 30 študentov iz Kosova, in sicer predvsem na farmacevtsko in stomatološko fakulteto, saj tovrstnih kadrov na Kosovem primanjkuje. Pokrajinska samoupravna interesna skupnost za vzgojo ta izobraževanje in drugi družbeni dejavniki so namenili veliko pozornost študentskemu standardu. Študentski center v Prištini ima danes štij-! sodobne študentske domove z 2035 ležišči ter tri montažne stavbe s 312 ležišči. - - Trenutno obnavljajo staro študentsko menzo, tako se bodo njene zmogljivosti kmalu povečale. V študentskem cen tru so napravili še en korak, da bi rešili problem name stitve študentov. S soglasjem zveze socialistične mladine in drugih družbenih dejavnikov bodo letos priznali tako imenovane »ilegalce«, ki naj bi plačali 50 odstotkov cene bivanja ta za katere naj bi veljale vse norme in obveznosti kot za študente, ki so Jih v dom sprejeli po redni poti. 'red videvaj o, da bo na voljo 2800 ležišč m da bodo tako zagotovili posteljo še okoli 600 študentom. Pri tem bodo imele prednost dekleta (pred. videli so 775 mest) ta študentje, ki se pripravljajo za deficitarne poklice, se pravi študentje medicinske ali teh-nišk h fakultet. Odprli so novo študentsko menzo ta tako rešili problem prehrane študentov, ki so doslej »čepeli« po zasebnih lokalih. Zmogljivost menze je okoli 120.000 obrokov na dan. Poleg tega bodo dogradili še dve liniji za serviranje hra- -ne. Medtem ko študentski center v Prištini uspešno rešuje težave v zvezi i namestitvijo študentov, se v drugih krajih v pokrajini še vedno ubadajo s težavami. V Kosovski Mitroviči pravzaprav ni študentskega doma. študente so namestili v samski dom. Domu. va v Prizrenu ta Peci sta že stara. Ker » Pj&stenu gradijo dve višji šoli, bi veljalo nujno zgrad. študentski dom s 400 ležišči ter vsemi potrebnimi prostori in restavracijo. MUHAMET SHKOZA »Mladi smo za delovne akcije" S hlačami v svet MOZIRJE, 10. nov. — Med proizvajalci modne konfekcije si je mozirski Elkroj že dolgo tega utrdil sloves, odločilne korake pa so konfekcionarji lz Gornje Savinjske doline naredili pred desetimi leti, ko so prešli iz obrtne na industrijsko proizvodnjo. Letos so proslavili tridesetletnico obstoja, delovni uspehi pa so takšni, da jim gotovo velia posvetiti mal-,ce več pozornosti, še pred desetletjem je Elkroj proizvedel letno le sto petdeset tisoč hlač, letos pa Jih bodo poslali na tržišče že prek šeststo tisoč, od tega sto tisoč kooperanti. Med tristo štiriinsedemdesetimi zaposlenimi je devetdeset odstotkov žensk, povprečni osebni dohodki pa znašajo štiri tisoč petsto dinarjev. Letos računajo na okoli sto petdeset milijonov dinarjev prihodkov, pri čemer naj bi bil ostanek dohodka okoli osem milijonov dinarjev. V Elkroju pravijo, da beležijo ugodne delovne uspehe v zadnjem desetletju zavoljo pametne usmeritve. Najprej so v Nazarjah zgradili sodobne proizvodne prostore in se odločili za ozko usmerjenost. Tako so sklenili, da bodo proizvajali vse vvrste hlač. ostale proizvode pa prepustili drugim. Uspeli so z dobro organizacijo proizvodnje, našli ugodne kadrovske rešitve, izdatno pa se je obrestovalo tudi timsko delo. K temu naj dodamo še veliko .delovno disciplino in dobro poznavanje razmer na tržišču, kar je gotovo pripomoglo k hitremu vzponu. Tudi mozirski izvozni napori niso za vnemar, saj bodo letos, predvsem v ZRN in na Nizozemsko, izvozili sto tisoč hlač, pri čemer načrtujejo še nadaljnjo širitev. Dobršen del slovenske »hlačne« mode načrtuje kre-ator Zdravko Steblovnik, za prihodnjih nekaj mesecev pa še napre) napoveduje prevlado hlač iz različnih vrst žameta ta seveda Jeansa, kt Je postal-že nepogrešljiv. Ob tem Je zanimivo, da slovenski tekstilci, tako vsaj pravijo v Elkroju, ne kažejo prav nikakršnega zanimanja za proizvodnjo žameta, čeprav trenutno v svetu prevladuje in se zanj zanimajo tako starejši kot mUjS1' DRAGO UTENKAR SLOVENSKI OBIČAJI Pozabljeni Martin Z današnjim dnem je svetnik Martin mošt spremeni] v vino — Včasih se je na ta dan od dobrot šibila miza LJUTOMER, 10. nov. — NI dolgo .lega, ko so veseli brači peli hvalnico Urbanu, zaščitniku vinogradov; »Urban bn prišel v naše gorice, da nani bo »prešal sladko vince...«. In že je tu Martin, ki Je v vlogi zaščitnika vinarjev ljudem že od pamtiveka pri srcu. Zlasti ljubitelji žlahtne kapljice sl ne pustijo odvzeti priložnosti za pokušnjo novega vina, ki ga vsaj »uradno« ponuja Martin namesto včerajšnjega mošta. Ce Je Martin radodaren in primakne še gos, se pač ni moč upreti skušnjavi. Vendar pravih martinovanj, vsaj takšnih, kot so jih poznali še naši dedje, dandanašnji na Slovenskem ni več. Zaman smo iskali vinogradnika, da bi v praksi spoznali obred martinovanja, ki ima menda domovinsko pravico v prvotni obliki le še v hrvaškem Zagorju. Predvsem bi se karalo ustaviti pri Martinu na Muri, kjer jim Je bojda en dan še zmeraj prekratek za pisan spored praznovanja. »Vsa martinovanja, ki jih tudi letos ne manjka pri nas, pa so se izrodila v navadne veselice,« nam je prizadeto povedal Franc Sagaj, znan vi- nogradnik lz Lukavec pri Ljutomeru. Tega mnenja je tudi inž. Slavko Zalar, tehnolog Slovtaove kleti »Ljutomerčan«, ki nas je med drugim spomnil še na to, da bo tudi tokrat Martin sčiščeno vino letošnjega letnika občutno podražil — takole za dva dinarja pri litru v povprečju, kolikor pač znaša stopnja prometnega davka v posameznih občinah. Franc Sagaj pa se sporni, nja: »Pred leti smo zlasti v Slovenskih goricah anali še kako proslaviti Martina, ne da bi nas zaradi tega bolela glava. Lastnik vinograda je zelo skrbno izbiral goste, saj je martinovanje veljalo za glavni kmečki praznik. Tega dne je vesela druščina že navsezgodaj krenila v gorice in gospodinja Je prinesla na mizo lepo zapečeno in še vso vročo gos. Seveda ni manjkalo tudi gibanice, svinjskega mesa ta potice ter piškotov vseh vrst. Ob vsem tem pa še tako poskočna viža harmonikarja ni omehčala gostitelja, da bi se gostov »usmilil« vsaj z vrčkom novega vina,« otuja spomine Sagaj. Pač pa Je vinogradnik, pra-vi Sftgaj, povabil goste k bližnjemu potoku, kjer je z veli kim rešetom simbolično za jemal sčiščeno novo vino. Rešeto Je med smehom in vri skom potovalo ta rok v roke od ust do ust, ne da bj se, kajpak, komurkoli uspelo od žejati. No. zamujeno so vese li gejstje kmalu nadoknadili saj po vrnitvi »na vrh« go JOCO MARIN JUSIC TRPIN lahko naredimo veliko ob minimalnih stroških. Ce bi v naši krajevni skupho-sti organizirali sosedsko pomoč ostarelim in bolnim, bi tudi sodeloval.« Marinka Trpin iz Petkove, dijakinja tehnične srednje šole v Ljubljani: »Na nobeni prostovoljni akciji še nisem sodelovala. Sedaj sem že četrto leto v šoli in zato bolj malo -doma. V Petkovcih so že bile prostovoljne de- DARJA RIHTARSIC ma še nisem nikoli sodelo. vala, bi pa, če bi tudi drugi. Na takšnih akcijah bi se ljudje tudi med seboj bolj spoznali, navezali bi stike, s tem bi reševali tudi problem odtujenosti v mestih. V KS Krim-Rudnik sem šele poldrugo leto, slišala sem za mladinske brigade, za delovne akcije pa ne. Mladi bi lahko tudi sami dali pobudo, lahko bi si uredili mladinski klub. Verjetno bi MARJAN REZKA PETRNSL 2AGAR popravilo ceste, a bi lahko organizirali tudi delovno akcijo. Sodeloval bi, pa tudi še kakšen drug član naše družine. Tudi sosedsko pomoč bi lahko organizirali, zlasti ostareli kmetje so je potrebni.« Rezka 2agar iz Raven: »Dolgo je že, kar sem sodelovala na delovni akciji. Pomagali smo graditi ravensko gimnazijo. Pozneje smo spet zavihali rokave in uredili stadion. JANEZ -MEDEN deloval, ne bi čakal, da se odzove večina. Res bi lahko naredili več, zlasti za otroke in starejše. Tudi pri sosedski pomoči bi sodeloval. Za starejše bi lahko uredili prostor, kjer bi se srečevali ta razvedrili. Mladi prej poskrbijo za disko klube. Pritegniti bi jih bilo treba t,udi k akcijam za urejanje otroških igrišč. H. K. Foto: SVETOZAR BUSIC Sladkorja ne bo treba uvažati Sladkorno peso s polj bodo predelali do konca januarja OD NASE BEOGRAJSKE DOPISNICE BEOGRAD, 9. nov. — Letošnji pridelek sladkorne pese cenijo v poslovnem združenju industrije sladkorja na okoli 5,3 milijona ton Da je to zanesljiv račun, kaže, dejstvo, da so s 119.000 hektarov površin, na katerih je posejana sladkorna pesa, doslej spravili že okoli 85 do 90 odstotkov pridelka, ki zdaj potuje v tovarne sladkorja. Skratka, če bo vreme . še naprej tako ugodno in ta-ko ugodne kot letos vremen-I ske razmere že dolgo niso bile, utegnejo ves pridelek pospraviti de začetka decembra. Glede na dobro digestijo sladkorne pese, ki znaša od 16 do 18 odstotkov, računajo, da‘ bodo pridobili okoli 700,000 ton sladkorja. To pa z drugimi besedami pomeni, da bo sladkorja popolnoma dovolj za domače potrebe, poleg tega pa ga bo ostalo tudi za prehodne zaloge. Praktični rezultat nas letos prvič postavlja pred nalogo, da si napravimo zaloge sladkorja, zato morarAo seveda poskrbeti tudi za njihovo kreditiranje. Industrija sama namreč nima potrebnih sredstev. V trinajstih sladkor, nih tovarnah obljubljajo, da bodo vso sladkorno peso predelali do konca januarja, s tem pa seveda ni rečeno, da nekatere tovarne tega ne bodo opravile že prej. Proizvajalci sladkorja so torej letos držali besedo, ker so ga zagotovili dovolj za naše potrebe, tako da ga ne bo treba uvažati. Naslednje leto računajo s še boljšim pridelkom, B. J- Vozilo za prevoz dragocenosti Izdelali so ga pri TAM — Tudi vsa posebna oprema je domača MARIBOR, 9. nov. — »Končali smo z načrti, točneje z osnutkom in prihodnji teden bomo že začeli delati novo specialno vozilo za prevoz de. narja, vrednostnih papirjev ta dragocenosti«, je poudaril ing. Karl 2ugelj, tehnični vodja v TAM, tozd Karoserist. Pri nas vozil, ki Jih bo za-, čel delati Karoserist še nihče ne proizvaja, bo pa pomenilo korak naprej k varnosti prevoza in razbremenitev bank. Vozilo furgon na tamovem podvozju tip 60 T 5 bo izredno varno vozilo pooti napadom. Tako je karoserija neprebojna, prav tako tudi šipe. Voznikova kabina je popolnoma ločena od prostora, v katerem je kabina za spremljevalce in sam tovor, voznik pa je tudi v stalni-poveza. vi tako z banko kot UJV. V kabini so tudi vse signalne naprave, pa kratkovalovni oddajnik, telefon s katerim bo v stalni zvezi s spremljevalno ekipo in podobno. Zanimivo pri vsem tem je, da je vsa oprema domača. Poleg Tamovega podvozja in Karoseristo. ve specialne karoserije so sig. nalne naprave izdelali v Iskri, pa tudi druga zahtevna oprema je delo naših podjetij. Vozilo, ki bo precej cenejše od podobnih uvoženih, ima v notranjosti pult in posebne police, zato ga bodo lahko uporabljali tudi kot potujočo banko, kar bo še posebej dobrodošlo ob izplačilnih dnevih. Novi specialni furgoni bodo pripeljali denar .prav do vrat tovarn. Ideja, točneje osnutek novega specialnega vozila je nar stala v inženirskih birojih Konstiruktorja, za vozilo pa so se ogreli in ga že tudi naročili pri Ljubljanski in Zagrebški banki. J02E JERMAN stitelj ni skoparil ne z jeda čo ne s pijačo. Vesela družba je navadno rajala pozno v noč. Da, približno tako so se znali poveseliti naši dedje. Nihče pa ne ve povedati, zakaj so vinogradniki, ki jih ni malo, dandanašnji obrnili hrbet temu lepemu običaju, ki bi se ga obiskovalci od blizu ln daleč gotovo razveselili bolj, kot hrupnih veselic v za kajenih gostiščih. Resnici na ljubo je treba povedati, da bi na vinorodnih območjih morali prej poskrbeti za razvoj kmečkega turizma in za urejene vinske ceste, kot je to že lepo uspelo vinogradnikom v nekaterih sosednjih deželah. Na Hrvaškem šo na primer mesec november celo poimenovali po patronu Martinu — pravijo mu jimartinščak«. V Slovenskih goricah pa poznajo s tem imenom grozdje, ki dozori na trtnem zalistnlku — kot imenujejo listno vej-cijo — Sele sredi novembra. »Tokrat Je' po dolgem času spet obrodil »martinščak«, ki po okusu ta sladkobi poseka vsako drugo grozdje,« nam Je povedki Inž. 2alar, rekoč' da je. pogoj za to lepo vreme, brez slane v oktobru ta v prvih dneh novembra. Sicer pa so na družbenih vinogradniških gospodarstvih tudi časovno »skregani« s pa-tronom Martinom. Večja po- sedaj več let ni bilo nobene takšne akcije. V naši krajevni skupnosti smo se tudi spomnili na to, razpravljali smo, da bi organizirali kakšno akcijo In nanjo pritegnili čimveč' mladih. Aktivna sem na vseh področjih, zato mi tudi pri delovni akciji ne bi bilo odveč sodelovati.« Janez Meden. KS Moste v Ljubljani: »Prostovoljne delovne akcije smo imeli v Gradbenem centru Slovenije. Razen občasnih delovnih akcij imamo tudi stalno, vsakoletno akcijo v človekoljubne namene. Ce bi v KS Moste organizirali akcijo, bi so- IZBRANA FOTOGRAFIJA Krompirja bo dovolj GORNJE JEZERO NA NOTRANJSKEM, 10. nov. — Izkopani krompir je treba prebrati. Najboljši je za doma In za prodajo, misliti je treba tudi na semenskega slabši pa bo za krmljenje prašičev. Ker je bila letošnja krompirjeva letina dobra, krompir na tržišču nima visoke cene, niti ni po njem prevelikega povpraševanja, bodo ti zadnji deležni kar precejšnjega deleža. - Foto: Janez Zrnec soda in nova tehnologija zahtevata počasno »dirigirano hladno fermentacijo««, ki zavleče proces vretja, tako da mošt v sodobnih kleteh še zlepa ne bo čist, so nas po- učili v sodobni Slovtaovi kleti »Ljutomerčan«. To pa seve da ne pomeni, da vrli vinogradniški delavci širom Slovenije ne bodo danes nazdravili svojemu zaščitniku, ki jih je sicer leto« malce razočaral z manjšim pridelkom, zato pa jim je nasul v žlahtno kapljico več maliganov kot katerokoli leto doslej. BORO BOROVIC 2IVAHNO V KLETEH — V teh dneh je v kleteh slovenskih vinogradnikov telo' živahno saj je veliko opravil ob novi vinski letini. Tako obsega »tovarna« v kleteh Kmetijskega kombinata TOZD Kletarstvo Slovehske gorice kar preko 700 sodov (na sliki), v katerih bo dozorela letošnja letina najkvalitetnejših vin. Foto: Bogo Čerin LJUBLJANA, 9. nov. — Prostovoljno delo, solidarnostne akcije, »tiste prave, z lopato v roki« še poznamo ali so že stvar preteklosti? Ali so samo še delček zgodovine, povojne Izgradnje, ko je bilo prav prostovoljno in udarniško delo pomemben prispevek k hitrejši obnovi. So denarni prispevki res edina oblika solidarnosti, ki Jo še poznamo? Naše sogovornike smo povprašali, kaj menijo o tem. Ali bi bili pripravljeni tudi sami sodelovati v takšnih akcijah. Zanimalo pa nas je tudi, kaj vse bi po njihovem mnenju lahko s prostovoljnim delom naredili v njihovi krajevni ikupnosti. Joco Jusič iz štepanj-skega naselja v Ljubljani: »V naši krajevni skupnosti smo s prostovoljnimi delovnimi akcijami' že marsikaj naredili. Z veseljem sem sodeloval pri urejanju okolice. Pripravljen sem vedno sodelovati, saj nas čaka še obilo dela. Urediti bi morali še več zelenic ifi igrišč za otroke, tu krajani sami lovne akcije, zdi se mi, da so delali nekaj na cesti. Tudi zimske težave s snegom rešujejo na ta način. Ce bi me prav poklicali, bi sodelovala tudi jaz. Sedaj sem resnično nekoliko izven dogajanj v krajevni skupnosti, zaradi šole.« Darja Rihtaršlč lz KS Krim-Rudnik v Ljubljani: »Zamisel mi je všeč. Sa- tudi odrasli podprli delavnost mladih še s kakšnim dinarjem.« Marjan Petrnel iz 2i- rov: »S prostotvoljnim delom smo si uredili ceste v našem novem naselju. To je bila bolj sosedska pomoč, kajti urejali smo le dostop in okolico naših domovanj. V krajevni skupnosti 2iri smo zbirali prostovoljne prispevke za IZBOR IZ DELA 5. novembra 1977 IZBOR IZ DELA 11. novembra 1977 Tehniški projekt stoletja Plinovod bo zgrajen do leta 1981 — Preko Alžira in Tunisa do Sicilije — Vrednost del 2,5 milijarde dolarjev — Uvozili naj bi pet milijard m3 plina POSEBEN TANJUGOV DOPIS 'L2IR. 8. nov — Po več let trajajočih pogajanjih, ko je včasih že kazalo, da bo zaradi tehničnih in denarnih težav ves projekt padel v vodo, so v alžirskem glavnem mestu le podpisali dogovor o »sredozemskem poslu stoletja«. Do konca leta '.«81 bodo namreč zjradtli plinovod med Alžirijo in Italijo. Dogovor sta sklenili firma Snam, podružnica italijanske petrolejske družbe Eni. in alžirsko nacionalno podjetje za petrokemijo Sona-trak Mrlo kasneje so predstavniki italijanske firme o tem projektu podpisali tudi sporazum s predstavniki tunizijske vlade. \ > Vrednost del bo znašala 2,5 milijarde dolarjev. Vendar pa je vzdevek »sredozem s'4 posel stoletja« upravičen tudi zaradi tehničnih vidikov podviga samega, ki pomeni pravi izziv za strokovnjake. Plinovod bo tekel od Hassi R'me!a. k er so najbogatejša nahajališča alžirskega naravnega plina, preko Tunizije do rta Bon, kjer se bo spustil na morsko dno, prečkal Sicilski preliv in se končal pri mestu Maža ra del Val-lo na sicilski obali. Od tod bo tekel plin naprej po lokalnem plinovodu proti severu Apeninskega polotoka vse do Bologne. Cevi s premerom 140 centimetrov bodo v globini 600 metrov položili na morsko dn,.. Ta del plinovoda bo dolg 160 kilometrov, kolikor pač znaša širina Sicilskega preliva. Tukajš-nji tisk piše o »svetovni premieri«, o projektu, kakršnega niso izpeljali še nikjer in nikoli doslej. Skupna dolžina plinovoda od Hassi R’mella do Mazare del Val-lo bo 1000 kilometrov. Dogovor so sklenili za 25 let po zaključku del. V tem času bo po ogromnih ceveh steklo vsako leto 12 milijard kubičnih metrov naravnega plina, čeprav predstavniki italijanske družbe izjavljajo, da bi utegnila biti zmogljivost plinovoda znatno večja. Vseh tehničnih podrobnosti projekta niso razkrili, verjetno pa tudi drži, da še niso dokončno rešili vseh proble-mov in da jim bo to uspelo šele med gradnjo samo, saj le-ta vključuje številne in zapletene poskuse, pri tem še posebno sestavljanje cevi na morskem dnu. Mislili so na vse. Tako na nevarnost pred korozijo, kakor tudi na tvega nje, da bi začel plin na nekaterih mestih »puščati«, kar bi pomenilo nevarnost za floro in favno, tako na kopnem kot na morskem dnu. Zagotovo drži, da bodo za izgradnjo tega plinovoda mobilizirali celo vojsko inženirjev, tehnikov in visokokva- Svobodni Quehec? Navdušujoč sprejem quebeškega premiera v Parizu — Francozi premalo poznajo resničnost - Klici k razumnosti OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA PARIZ. 9. nor. — Zanosno veselje, pomešano z zmagoslavno maščevalnostjo, bržkone ni tisto, kar Uuebečani pričakujejo od Francije. Kot že marsikdaj, se je tudi med obiskom queheškega premiera Reneja Levesqua v Parizu pokazalo, da Francozi zelo slabo poznajo ne le večino tujih dežel, marveč celo l)uebec, v katerem živi druga največja francosko govoreča skupnost na svetu. Le tako je mogoče razumeti, da se je LevesquoV obisk i Parizu končal z dokaj pičlo bero in da je še to poslabšalo odnose med Francijo in Kanado. Rene Levesque se je iz pa.itičnih razlogov za domačo rabo — se pravi predvsem za rabo svoje siranke — med obiskom v Franciji vedel drugače, kot se zadnje mesece vede doma. Bržkone ga je prevzel tudi sprejem. ki so mu ga pripravili v Parizu in ki je bil takšen, da ga redkokdaj doživi celo kakšen šef države. Quebeškega pruniera je na Orlyju sprejel premier Ray-mond Barre, v poslopje francoskega parlamenta je sme) iti po stopnicah, po katerih je zadnjikrat stopal Ludvik XVIII., bil je na kosilu pri predsedniku republike Gisear-du d’Estaingu, bil je pri pariškem županu Jacquesu Chiracu. V takšnem ozračju so se gostitelji in gost kosali v izjavah. Levesque je na letališču ošvrknil Trudeau ;evo »reakcionarnost in dominacijo«, pred poslanci je govoril o tem, da je »čedalje bolj gotovo, da se bo demokratično pojavila nova dežela na zemljevidu in sicer tam, kjer bi zvezna država rada videla le eno izmed provinc« Predsednik skupščine Edgar Faure je govoril o »pravici manjšin do različnosti« ter v gostu pozdravil »nosilca naše lastne priložnosti, bratskega dejavnika naše prihodnosti«, predsednik republike Giscard je dejal, du Quebečam lahko »računajo na razumevanje, zaupanje in podporo Francije«, Jacques Chirac je v Levesquu pozdravil »tistega, ki je prev zel grozljivo čast, da Izoblikuje jutrišnji Quebec tako, kot je to včeraj slutil general de Gaulle« Rene Leves-que je med številnimi izjavami rekel, da njegovi rojaki »ne bodo nikoli pozabili, da Je general de Gaulle pomagal veliki deželi —' Franciji — razumeti, kaj se do gajh z njpnim otrokom Ouebecom«, pravosodni minister Alain Peyrefitte pa ie bil previdnejši in je menil, da se mora francoska politika do Kanade sestavljati iz »n; vmešavanja« in »ne-brez-brjžnosti« ... Ottawi in Pierru EUiottu Trudeauju vse to ni bilo všeč, in kot Je dejal kanadski veleposlanik v Parizu, je njegova vlada »zelo občutljiva za vse, kar bi utegnilo soodbuditi odcep kanadske province«. Otawi ne gre na živce samo sprejem, ki ga je Pariz priredil premieru neke njene province, zlasti pa so se razjezili, ko jo Renč Le-vesque dobil iz Giscardovih rok red' »velikega častnika legije časti« (ker se po kanadskih zakonih takšna odlikovanja ne dajejo brez privoljenja Ottawe) in ker so v Parizu sklenili uvesti red . ne letne sestanke francoskega In quebeškega premiera. Ouebeška stranka Roneia Levesqua je lani dobila relativno večino glasov (41 odstotkov) na volitvah in v njenem programu je neodvisnost Ouebeca. Za Francoze, ki očitno ne poznajo realnosti onstran Atlantida, je bila to priložnost za obujanje stare maščevalnosti, kajti francoski Kanadčani nai b-zdaj pokazali zobe Angležem ►er razglasili neodvisnost Tej temi je »Le Monde« namenil dva uvodnika v treh dneh in govoril o »trikotniku Pariz—Ottawa—Montreal«, »Le Figaro« je Levesquov obisk razglasil za »čudovito spodbudo« s strani Francije, »Le Matin« pa je zapisal, da utegnejo Quebečani »čez dve leti ustvariti novo državo v Severni Ameriki in tako končati nad sto let stari politični konservatizem«. Skratka, neodvisni Cjuebec Je za Francoze Stvar bližnje prihodnosti. Toda resnica je bržkone nekoliko drugačna, kar je bilo čutiti v nekaterih temeljitejših člankih, napisanih z rokami novinarjev, ki se jim je ljubilo poglobiti v kanadsko in quebeško resničnost. V resnici je PQ zmagala ne le zaradi obljubljene neodvisnosti, temveč zaradi želje Que- bečanov, da dobijo boljšo in sposobnejšo vlado. Renč Le-vesque vse manj govori (do ma namreči o referendumu, ki naj bi začel pot v neodvisnost, če pa govori o tem, ima pred očmi dokaj neizdelano idejo o »politični neodvisnosti Quebeca, ki bi bil gospodarsko pridružen Kana di« tako kot so članice EGS med seboj. Raziskave Javnega mnenj? v Ouebecu so pokazale, da bi na referendu mu glasovalo za neodvisnost največ 35 odstotkov volilcev. »Francozi mislijo, da smo kos nekdanje Francije, naseljene v Seveni Ameriki« je dejal podrektor quebeške univerze Jean Menard, quebeška novinarka Denise Bombardier pa je v nekakšnem odprtem-pismu Francozom, objavljenem v tedniku »Le Point«, zapisala, da si njeni rojaki želijo le »razumevanja, ne pa podpore v naših odločitvah«. Skratka, Quebečani so Američani, ki govorijo francosko, vendar ' predvsem Američani. Francozi seveda ne vedo — in Levesque jim tega ni pojasnjeval, saj je raje govoril o »notranji koloniji v federalni Kanadi«, da ima vsaka kanadska provinca več pravic in avtonomije kot katerakoli francoska provinca STANE IVANC lificiranih delavcev, ki bodo morali pokazati vrhunsko strokovno usposobljenost in, lahko bi rekli, tudi precej domišljije. Stroji in aparatu re, ki jih bodo pri tem podvigu uporabili, bodo predstavljali vrhunske dosežke tehnike. Ves svet že danes s strahom misli na bližnjo prihodnost, ko bo čez dve, tri naj več štiri desetletja, presahnila nafta tudi v najbogatejših nahajališčih. Tako je varčevanje s tekočim zlatom in preusmerjanje k porabi naravnega plina tema številka ena na področju energetike. Na tem področju vodijo Američani. Prav z alžirsko vlado so ameriške družbe ji odpisale več pogodb o izkoriščanju in nakupu velikanskih količin alžirskega naravnega plina, ki ga bodo v tekočem stanju z največjimi tankerji prevažali do vzhodne ameriške obale. Tudi med zahodnoevropskimi in alžirskimi podjetji so stek. li prvi pogovori o gradnji drugega sredozemskega plinovoda in sicer od Orana do španske obale ter od tod dalje v Evropo. Kot vse kaže, lahko postane Alžirija prav kmalu prva svetovna izvoznica naravnega plina. Omenjajo namreč količine 80 pa celo tudi 100 milijard kubičnih metrov letno. Zanesljivo so ugotovili, da znašajo rezerve v alžirski Sahari 3000 milijard kubičnih metrov naravnega plina, pogumnejši ocenjevalci pa pripisujejo tem zalogam tudi 6000 milijard. V tem podvigu Je čutiti »duh novega mednarodnega gospodarskega reda«, je de ja! alžirski minister za ener getiko in petrokemijsko in dustrijo Sid Ahmed Gozali to je primer dobrega sodelovanja med še nerazvitima afriškima državama in industrijsko razvitim partnerjem z druge obale Sredozemskega morja. Verjetno ■ bo ta posel naletel na odziv tudi med nasj-mi gospodarstveniki. Mnoga jugoslovanska podjetja, ki jih zastopa sarajevski »Ener. goinvest«, se pogajajo s »So-natrakom« o nakupu petih milijard kubičnih metrov naravnega plina v Alžiriji. Julija je alžirska stran poslala predlog dogovora, ki ga sedaj pri nas proučujejo. Sprva so se dogovorili,- da hi plin v tekočem stanju prevažali s tankerji, zdaj pa so se po kazale možnosti, da bi alžir ski naravni plin, ki bo na menjen jugoslovanskim potrošnikom. pritekal po novem plinovodu do Sicilije in preko severne Italije, od koder bi ga s posebnim krakom usmerili na domača tla. •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••« SIME VUČKOVIČ I „Vojna maslenih rogljičkov" Nenavadna vojna med vlado in majhnimi trgovci — Zmanjšanje kupne moči Francozov OD NAŠEGA PARIŠKEGA DOPISNIKA PARIZ, 10. nov. — Danes je v Franciji izbruhnila vojna, ki se sicer imenuje »La guerre du croissant« (vojna maslenih rogljičkov), kar je samo krajše ime za splošen odpor malih trgovcev, mesarjev, ribarjev, ka-varnarjev proti ukrepom predsednika vlade Barra. Pekarne so zaprte in sem ter tja je mogoče kot stalna stranka dobiti kakšno štruco kruha, jutri bo očitno »brezkrusni dan«, ker peki ne delajo. Premier Ray-mond Barre, ki je pozval vse Francoze k bojkotu predragih izdelkov, je dosegel nasprotni učinek: bojkot pekov in trgovcev. Večkrat napovedovana nemirna jesen se bo začela z zamudo kajti tudi največje sindikalne centrale napovedujejo stavke — zaradi znižanja kupne moči, zaščite zaposlenosti in sindikalnih svoboščin. Tako rekoč v skrajnem obupu nad statističnimi podatki o naraščanju cen se je Raymond Barre spravil nad kifeljce, kot poenostavljeno pravijo njegovi akciji. Z dekretom je namreč omeji) cene slovitega francoskega peciva na čelu z maslenim rogljičkom: »navadni croissant« ne sme biti dražji od franka, »croissant au beurre« od 1,20 franka, »pain an cnocol.at«, »pain au raisin« pa od 1.30 franka. Z izjemo navadnega rogljička in razen v veletrgovinah je vse to slovito pecivo že dobri dve leti precej dražje in v boljših pekarnah ga prodajajo po dva franka. Raymond Barre je tudi »zbil« ceno rogljičkov v bistrojih, znižal je ceno vina, mlajšega od treh let, ceno nekaterih vrst teletine, piščancev in rib. In naposled je zagrozil dragim malim trgovcem' s tem, da bo vlada podpirala odpiranje velikih samopostrežnih trgovin, kjer so cene zaradi tako imenovane industrijske proizvodnje in prav takšne prodaje precej nižje. Ko je predsednik vlade v dobri veri, da je javnost — po navadi v teh primerih poosebljena v gospodinji s cekarjem v roki — na njegovi strani, pozval Francoze, naj bojkotirajo predrage trgovine, je dosegel nasprotno: potrošniki so naprej kupovali rogljičke po starih cenah, uprli pa so se peki, trgovci, mesarji in kavarnarji. In tako so nekateri peki nehali peči rogljičke in vse »zamrznjeno« (v ceni seveda) pecivo, danes so sploh pogasili peči, trgovci so zaprli trgovine, mesarji do 20. novembra ne nameravajo nabavljati teletine, viharni vodja enega izmed sindikatov malih trgovcev Gerard Nicoud (ki je bil zaradi vroče krvi že nekajkrat v zaporu) je Barru zagrozil z vojno itd. Mali trgovci (ki jih je okoli 130.000) in peki (okoli 40.000) so se torej uprli in ker so seveda tudi volilci, so na vseh straneh dobili podporo. Tako je pariški župan in vodja golistične stranke Jacqueš Chirac zagledal v majhnih in srednjih podjetjih »orodje naše nove gospodarske rasti« ter kot oblast v Parizu obljubil, da v prestolnici ne bo novih velesamopostrežnic. In tako tudi glasilo KPF »L’Humanitš« napada vlado, ker se je spravila na »trgovčke iz četrti, da bi laže prikrila ogromne dobičke trustov«. In če je v glasilu KPF premier Barre prikazan na karikaturi kot bikoborec, ki draži mršavega pekovskega bika (ki ima rogljičke namesto rogov) z novimi cenami, je Barre na karikaturi v »Le Mondu« prikazan kot debeli pek na pragu »nacionalizirane pekarne«. Obenem so iz drugih razlogov, ki pa jih je mogoče spraviti v isto vrečo — manjšanje kupne moči, naraščanje brezposelnosti, kratenje sindikalnih svoboščin — največje sindikalne centrale CGT, CFDT in FEN napovedale državno stavko za 1. december. Od 15. do 18. novembra bo stavka letalskega osebja v notranji družbi »Air inter«, 16. novembra bo stavka poštarjev. Razen odpora proti politiki vlade ima stavkovno gibanje še en cilj: spodbudilo naj bi stranke levice k enotnosti. Kot je dejal generalni sekretar k imunističnega sindikat? gftj, Georges Seguy, je »izraz sindikalne enotnosti dober zgled, želimo si, da bi ga posnemali.« STANE IVANC N Vojna izčrpavanja 1 Filipinska vlada se je odločila za vojaško pot reševanja muslimanskega problema — Krvav incident na jugu Filipinski predsednik Ferdinand Marcos je sredi nove vojaške ofenzive proti gverilcem muslimanske narodnoosvobodilne fronte (MNLF), ki poteka na južnih filipinskih otokih, izjavil, da so petletni boji med vojsko in gverilci terjali že 50.000 -žrtev, iz ogroženih krajev pa je pobegnilo od pol milijona do milijon prebivalcev. Marcos je s tem isaj posredno hotel povedati, da so doslejšnji hoji sicer terjali Izredno veliko število žrtev, kar pa vlade v Manili ne bo odvrnilo od tega, da bo poskušala poslej muslimanski problem na Jugu države rešiti z vojaškimi sredstvi. Filipinske oblasti so se za takšno pot reševanja musli. manskega in z njim povezanega gverilskega problema odločile po krvavem dogodku, do katerega je prišlo 10. oktobra v majhnem kraju Da-nag na otoku Jolo, torej največjem otoku v najjužnejšem filipinskem otočju Sulu. Po zatrjevanju uradnih krogov so gverilci muslimanske fronte takrat hladnokrvno in zverinsko pobili vojaškega poveljnika otočja Sulu, generala Teodulfa Bautista in njegovo spremstvo 35 vojakov in oficirjev (med njimi pet polkovnikov). Za poboj naj bi bil odgovoren eden vojaških poveljnikov MNLF Usman Šali in njegovi gverilci, ki so dogovorjeno srečanje z vojaškimi predstavniki izkoristili za poboj. Po navedbah teh virov se je general Bautista, ki je veljal za enega najsposobnejših filipinskih visokih oficirjev, dogovoril z Usma. nom Salijem za datum in kraj sestanka, na katerem naj bi se dogovorili o novi prekinitvi ognja in celo o možnosti predaje gverilcev vojaškim oblastem. General Bautista je bojda prišel na sestanek neoborožen, njegovo spremstvo je bilo oboroženo, vendar ni imelo časa odgovoriti na bliskovit napad gve. rilcev. V Manili trdijo, da gverilci niso imeli nobenega povoda za napad, iz neuradnih virov pa je bilp slišati, da so gverilci bržkone le imeli kakšen povod, čeprav nihče ne ve kakšnega. Po krvavem poboju je vlada razpisala visoko nagrado (več kot. 50.000 dolarjev) na glavo Usmana Salija in organizirala pogrom proti njegovim gverilcem. , Vse kaže, da je filipinski vladi po krvavem incidentu prekipelo, da je omenjeni dogodek dokončno pokopal sporazum o prekinitvi ognja, ki sta ga muslimanska fronta in vlada dosegli proti koncu lanskega decembra v Tripo- liju po libijskem posredovanju in pod pokroviteljstvom predstavnikov islamske konference. Hkrati pa je jasno tudi to, da si je gverilska fronta s pobojem — ne glede na to, da ozadje dogodka morebiti nikoli ne bo docela pojasnjeno — okrnila ugled med precejšnjim delom dva-inpol milijonskega muslimanskega življa na jugu filipinskega otočja. Zanimivo je, da po pogostih kršitvah sporazuma o prekinitvi ognja, ki so se začele že v začetku leta in nadaljevale vse do zadnjih dogodkov, s strani islamske konference, oziroma posebne komisije te konference za spoštovanje sporazuma o prekinitvi ognja, ni prišla nobe- na nova pobuda, ki bi naj gverilce in vladne predstavnike spet spravila za pogajalsko mizo. V skrivnosten molk se je zavil tudi Tripoli, kjer ima sedež voditelj muslimanske fronte Nur Misua-ri, čeprav je v preteklosti živahno posredoval med gverilci in Manilo, hkrati pa vseskozi politično podpiral MNLF, ki ji je nudil tudi obilno finančno in vojaško pomoč. Znano je, da so muslimanska gverilska fronta (zahodne časopisne agencije sicer uporabljajo izraz fronta moro, čeprav moro pomeni zaničevalno oznako filipinskih kristjanov ze, muslimanske sodržavljane) in predstavniki Manile podpisali sporazum o prekinitvi ognja skupaj s soglasjem, da se bosta obe strani na posebnih sestankih dogovorili o sprejemljiv: rešitvi muslimanskega problema. Na kasnejših pogovorih se je pokazalo, da je filipinska vlada pripravljena dati manj, kot. so bili pripravljeni sprejeti predstavniki MNLF, fci zahtevajo široko avtonomijo na Osbornov gnev do kritikov Močno okleščena fronta Spori v patriotični fronti Zimbabveja ■ Strogo ločeni vojski Nkoma in Muga-beja: prva je v Zambiji, druga v Mozambiku - Neuspeh zveze ŽANU in ZAPU I OD NAŠEGA DOPISNIKA V NA1ROBIJU I NAIROBI, 8. nov. — Palriotično fronto Zimbabveja pretresajo ob prvi obletnici nevarni I spori. Odkar so oktobra lani ustanovili to koalicijo dveh vodilnih gibanj Zimbabveja, I ZAPU pod vodstvom Josliue Nkoma in ŽANU pod vodstvom Roberta Mugabeja, odnosi med j obema partnerjema še nikoli niso bili tako slabi, na robu .javnega razdora in razhoda. Sredi oktobra je »Times« med malimi oglasi objavil kratko notico: Britanska mafija dramskih pisateljev 17. oktobra ob 12. uri sprejema člane za novo bojno enoto. Informacije: polkovnik Wood ali podpolkovnik John Osborne. . To pa je bil nekakšen uvod v javno predstavitev letos 28. julija ustanovljene britanske »mafije dramskih pisateljev« (British Playwrights Mafia), katere glavni pobudnik in ustanovitelj je njen predsednik John Osborne. Naloga združbe je, kot pravi ta znameniti dramatik, zaščititi sebe in svoje kolege pred obrekovalno gledališko kritiko, zato tudi nekakšno bojno geslo: dramski kritiki, pazite se! Dosedanji člani mafije so sami znani dramski delavci, kot npr.: Rodney Ackland, John Arden, Frith Ban-bury, Alan Bennett, Ro-bert Bolt, Edward Bond, Bill Bryden, Terence Friš. by, Peter GUI, Peter Hall, Chris Hampton, Robert Muller, Peter Nichols, Arnold Wesker, Charles Wood in John Osborne. Družba se bo sestajala štirikrat na leto in na podlagi demokratičnega glasovanja poiskala in določila gledališkega kritika, k! ga bo dala pod povečevalno steklo in ga »do dobra izmučila«, kot prav Osborne. Enaindvajset let potem, ko je napisal svoje prvo dramsko delo »Ozri se v gnevu«, - ki je revolucio-niralo britansko gledališče, je John Osborne še vedno poln gneva. Njegov dramski prvenec si je hitro priboril status uspešnice in nekakšnega mita, toda kritiki so po krstni uprizoritvi maja 1956 pisali: »Delo je popolno- ma neustrezno.« (Times); »Hamlet iz zakotnih ulic govori same nesmisle.« (Evening News); »Gospod John Osborne je pisatelj, ki trenutno ne ve, kaj dela« (Sunday Times). »Jimmy Porter naj. bi šel raje k psihiatru kot pa k dramatiku — nikakor pa ne k nekomu, ki piše svoje prvo dramsko delo« (Daily Telegraph), > Preteklo je teh 21 let in John Osborne je medtem napisal tudi 21 novih dramskih del. Toda njegov gnev se ni polegel in zdaj ga skupno z nekaterimi kolegi zliva na dramske kritike. »Sunday Times Magazine« je objavil »enodejanko« izpod njegovega peresa. Osborne zatrjuje. da je to le rahlo očiščen tekst resničnega pogovora med člani njegove mafije oziroma »prvega bataljona« te mafije (kot pravi sam) na letošnjem otvoritvenem sestan-ku. V tej najnovejši »eno-, dejanki«, ki je polna ostrih in žaljivih besed na račun kritikov, je Osborne v govoru predstavil »predmet« če bi vprašali ulično svetilko, kaj misli o psu.« Wesker: »Nista prizadeta dramatikov duh in pogum. Dramatik piše naprej o tem je dovolj dokazov; preprosta resnica je, da tisti kritik, ki deluje kot neke vrste gledališki kritik, le odpre ali zapre vrata gledališča.« Muller: »Kritik je del občinstva le zato, ker je dobil brezplačno vstopnico. In če reče, napiše: .mojstrovina’ ali .izmeček’, nima to nobenega pomena. Dejstvo je. da je kritike popolnoma zasluž. njila moda, kar pomeni, da so vedno popolnoma zmedeni ob vsem, kar jim je neznano in novo.« Osborne: »Morajo to početi (pripisovati pisateljem raz-lične vplive). Ne prenesejo misli, da si lahko originalen. Vsi pravijo, da je name vplival Brecht, ko sem pisal »Zabavnika«. Naravno, da do takrat nisem še videl nobene Brechtove uprizoritve, niti nisem slišal zanj. Edino kar je name vplivalo, je Musič Hall, kamor sem hodil vsak teden od svojega četrtega leta dalje.« Okence v svet svoje organizacije takole: »Gospodje (kritiki) so sprenevedajoča se, sramotna, nečastna in podla rasa ljudi...« Tudi njegovi kolegi so ob isti priložnosti povedali, kaj mislijo o kritikih. Bryden: »Vsak kritik kritizira pisanje nekoga, ki piše dvajsetkrat bolje, kot bi in bo mogel kdaj pisati sam«. Hampton: »Vprašati pisatelja, kaj misli o gledališkem kritiku, je ravno tako, kot ^akšnih in podobnih be. sed je še veliko v napadalnem tekstu, ki ga je »Sunday Times Magazine« ■objavil na petih straneh. S tem pa je tudi »British Playwrights Mafia« svojim kritikom prvič javno vrgla rokavico. Dramski pisatelji so obrnili puščico, tarča so’ postali kritiki — in John Osborne je spet osrednja osebnost različnih pozornosti. ALJA KOŠAK : I Za september in oktober na-I povedana sestanka, na katerih naj bi se pogajali o politič-• ni in vojaški združitvi obeh organizacij ali vsaj o veliko tesnejši povezavi, so morati preložiti na kasnejši čas. Najprej Mugabe ni prišel iz Ma-puta v Lusako, nato naslednji mesec ni biio Nkoma; bil je v Kanadi — čeprav so datum sestanka napovedali dovolj dolgo v naprej. Po sestanku zambijskega predsednika Kaunde z rodezijskim ministrskim predsednikom Smithom 25. septembra pa je Mugabe v zambijskem glavnem mestu javno izrazil nejevero nad Kaundo-virni pojasnili o omenjenem sestanku; »Svoje pomisleke proti 'sestanku s Smithom smo povedali predsedniku Kaundi. Odkrito smo se pogovorili, razumeli njegove razlage, s čimer pa ni" rečeno, da se z njimi strinjamo.« In s poudarkom: »Kar nam pripovedujejo, nimamo v naprej za resnico.« Mugabe je z dvomom o resnicoljubnosti zambijskega predsednika in z javno domnevo, da se je zambijsko-ro-dezijskih pogajanj udeležil tudi sopredsednik Patriotič-ne fronte Nkomo — s čimer jo pokazal, da ne verjame zagotovilom zambijske strani — povzročil pravi pravcati val napadov nanj v zambijskem časopisju, še zlasti, ker je poprej in drugod namignil, da predsednik Kaunda daje prednost Nkomu tudi zato, ker je — prek Kaundo-ve žene — r sorodstvu z njim. Vladni »Daily Mali« Je Mugabeja označil kot »namišljenega borca za svobodo«. Slišati je bilo zahteve, naj mu poslej prepovedo obiske v Zambiji. Strankino glasilo" »Times of Zambia« je v uvodniku med drugim zapi-šalo; »V čigavem imenu govori blebetavi mister Mugabe? Čigavo trobilo je?« Ob koncu tedna pa je Mugabe doživel še eno nezaupnico, tokrat od tanzanijske- ga predsednika Njerereja, ki je hkrati predsednik petin frontnih držav, Angole, Bocvane. Mozambika, Tanzanije m Zambije. Ob Mugabejevem prihodu v Dar es Salaam je Njererc le-tega obvestil, da Ovire d.o združitve ga ne more sprejeti in da se bo zato z njim pogovoril zunanji minister Mkapa. Vtem ko iz krogov Nko-move ZAPU ni slišati javnih kritik na račun stališč Mu-gabejeve ŽANU, je Mugabe pred dnevi na tiskovni konferenci v Lusaki spregovoril tudi o ovirah na poti k združitvi z ZAPU. Obljubil Je, da se bosta z Nkomom sestala v Dar es Salaamu, kakor hitro se Nkomo vrne iz tujine. To naj bi bil sestanek na vrhu izvršnih odborov obeh strank. Mugabe je ostro demantiral poročila, da ŽANU razmišlja o Izstopu iz Patri-otične fronte. Pripomnil pa je; »Razmere še niso zrele za združitev v eno stranko, pač pa lahko utrdimo našo zvezo.« Njegova glavna skrb da Je ustanovitev enotne vojske Zimbabve: »Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da bi preprečili položaj, kakršen je bil v Angoli. Zato moramo iz dveh sedanjih vojsk napraviti eno.« Do tega pa je očitno še dolga pot. Vojski sta strogo ločeni: Mugabejeva je v Mozambiku, Nkomova v Zambiji. Nastopata ločeno, imata ločeni poveljstvi, kot sta tu-in ŽANU, ustanovljen v začetku leta, ni prinesel kaj prida sadov. Tako je zdaj politično prizorišče Zimbabve še huje kot doslej v znamenju neenotnosti, vrste političnih grupacij v emigraciji in v Rodeziji sami. Ker je lan Smith dal pred dnevi javno vedeti, da se ne strinja z angloameriškim predlogom o izročitvi oblasti britanskemu komisarju lordu Carverju in predstavniku OZN, indijskemu gene. ralu Prem Candu, pač pa da je voljan zagotoviti večinsko vlado, je nastalo dodatno ugibanje, kako daleč je prišel pri pridobivanju partnerjev iz vrst politikov afriške večine. vWVWWWWWVWVWWWWVVv/V\AAAAAAA/VWWW\/\ BERITE REVIJO DAN Največ ugibanja ob tem je okrog vprašanja, ali se je ob Kaundi s Smithom sestal tudi Joshua Nkomo, če se pa ni, ali je v stikih z njim, recimo prek istih ali podobnih posrednikov, ki so orga-nizirali sestanek Kaunda Smith. Ugibanja se nanašajo kajpak tudi na stališče petih frontnih držav. Kaunda je druge štiri predsednike obvestil o pogovorih. Toda borci ŽANU imajo še naprej zavetje samo v Mozambiku in morebiti deloma v Tanzaniji. Angolskega predsednika Nete na zadnjem vrhunskem sestanku petih frontnih predsednikov ni bilo, kot tudi ni bilo Mugabeja. Uradno so sicer sporočili, da ni mogel priti, ker se je tedaj mudil na Kubi, toda prejšnjekrati ga je ob njegovi zadržanosti nadomeščal premier Lopo do Nascimento. Tega tudi ni bilo. JOSHUA NKOMO — Ali je bil pri Smithu? Ce kaj, sedanji položaj — zapleten, in poln nevarnosti, da bi se razprtije v Patriotični fronti še poglobile — kaže na nesporno veljavo Joshue Nkoma med politiki Zimbabve. Za zdaj kaže, da v nobeni varianti na poti k novi državi Zimbabve nobena od zainteresiranih strani hočeš nočeš ne more mimo tega politika. JOŽE ŠIRCELJ vseh območjih, kjer manjšina predstavi ja5-večino. vključno s pravico do lastnega vojaškega, policijskega in upravnega aparata, posebnim muslimanskim sodstvom in šolstvom, zajamčeno enakoprav-nostjo v vseh službah in pravico do ustanovitve vlade. Zaradi nastalih nesoglasij se je predsednik Marcos aprila odločil za razpis referenduma na jugu dežele, torej na območjih, za katere fronta zahteva široko avtonomijo. Rezultati referenduma so pokazali, »da ši več kot 90 odstotkov tamkajšnjega prebivalstva ne želi nobene avtonomije«. Pri tem pa je treba upoštevati, da je MNLF pozvala muslimansko prebivalstvo k bojkotu referenduma, zatorej rezultati glasovanja bržkone niso objektivni, saj so glasovali predvsem kristjani. Omenili smo že, da se je vlada v Mknili po zadnjih zapletih odločila za reševanje problema z vojaško silo, zato je v zadnjih tednih vojska krenila v obsežne ofenzive na polotoku Zamboanga in okrog mesta Zamboanga, ki bi naj po zahtevah MNLF postala »muslimanska prestolnica«, nadalje na otočju Sulu in na otoku Basilan. Ob tem opazovalci v Manili ocenjujejo, da Je vojaška zmaga nad gverilskimi enotami fronte, ki po zadnjih podatkih štejejo že okrog 20.000 dobro oboroženih in izurjenih mož, nemogoča. Vlada pa se je za ta korak odločila predvsem iz taktičnih razlogov, kar po-meni, da bo vojska poskušala med sedanjimi ofenzivami čimbolj skrčiti območja, ki jih kontrolira MNLF. AVGUST PUDGAR Spodrezan frak Avstralski posebni minister za 'sodelovanje z Ev. ropsko gospodarsko skupnostjo se je lotil proučevanja sistema subvencioniranja kmetijskih pridelkov in iivil t; državah deveterice in dokopal se je rhed drugim do naslednje izvirne ugotovitve: če bi avstralsko kravo prepeljali v prvem razredu jumbo-jela iz Melbourna v Frank, furt, bi bila njena cena ob ;akolu še vedno konkurenčna subvencionirani evrop. ski kravi. Ni še znano, ali bodo na podlagi tega izračuna zače. ti v Avstraliji izdelovati živinska letala ... m % j 12. novembra 1977 ^IMORSKI DNEVNIK ŠPORT ŠPORT ŠPORT nogomet PRED KVALIFIKACIJSKO TEKMO ZA SP Z ROMUNIJO! ' 'm majhne možnosti jugosla vije IA UVRSTITEV V FINALNO KOLO uspeha vodi le preko zmage nad Romunijo in Španijo, pa še ta ni povsem zanesljiva jugoslovanska nogometna repre-je včeraj odpotovala v Bu-kjer se bo jutri pomerila cijT^onijo v predzadnji kvalifikator k*51™ 8. evropske skupine za iue °P na ^P. To bo tretji nastop L°??‘Pvanskih nogometašev v tem j ■lokacijskem kolu, doslej pa so vili ' dva poraza. Možnosti «pla-za nastop na SP so torej zelo tljii"ne. saj imata Španija in Romu-slj® že vsaka po štiri točke, Jugo-'J* Pa ni doslej osvojila niti ene. j.^ v primeru zmage z Romunijo tor • .®e s Španijo bi se lahko Ju-kiuvrstila med šestnajst e-ijj’ kj bodo igrale v Argentini, ven-u v tem primeru odločala raz-Jč » golih. Kot torej vidimo, so Sa|Vl* pred izredno težko nalogo, [J. J« tekma tudi za Romunijo od-josl . .važn°sti. V prvi tekmi z Ju-2 lavijo so Romuni prepričljivo ^gali, tako da je vse kazalo, da z lahkoto osvojili prvo mesto ^en(iar so SA prednost ■ Pravili'v povratni tekmi s Špani-So’ so klonili ž 0:2. S tem izidom g0,.** znatno poslabšali razliko v 8Jh,. tako da je prvo mesto na le-ljJCl prevzela Španija. Zaradi tega C° jutri skušali nadoknaditi zamu-• seveda če jim bo to Jugosla-^Ja dovolila. Ne smemo pozabiti, if. J? ,Romuni v tekmi s Španijo 8ltlw 2610 slabo; v glavnem so se 011 vso tekmo le branili, kakšne J^kostrelski tečaj na GORIŠKEM Jsborniki RMV (s sodelovanjem ‘SšDl) organizirajo lokostrelski tečaj J Prostorih PD Naš prapor v . evTni danes, 12. novembra, od l \ Ure dalje in jutri, 13. novem1 .ta. od 9. Ure dalje. Vabljeni vsi ‘aru RMV in vsi, ki bi se radi *eznarulj s lem športom. Prijavnina 1.000 lir. skupne igre pa niso prikazali. Če bodo tudi jutri zaigrali tako, je srečanje odprto vsakemu izidu. Reprezentanci sta se doslej srečali 33-krat: Jugoslavija je zabeležila 12 zmag, 5 neodločenih izidov in 16 porazov. Tudi razlika v golih je ugodnejša za Romunijo: dali so jih 51, prejeli pa 49. MLADINSKI POKAL «ESPOIRS» Luksemburg-Italija ESCH - SUR - ALZETTE - Italijanska nogometna reprezentanca pod enaindvajsetim letom starosti bo danes v tem kraju odigrala zadnjo kvalifikacijsko tekmo evropskega pokala «Espoirs» z reprezentanco Luksemburga. Za uvrstitev v finalno kolo tega tekmovanja je italijanskim nogometašem dovolj zmaga z 1:0, kar so seveda, zmožni doseči, saj so v današnji tekmi veliki favoriti. Ne smemo . pozabiti velike razlike med italijanskim profesionalnim nogometom in pa luksemburškim a-materskim. Za Italijo bodo nastopili igralci, ki sicer že dalj časa igrajo v A ligi. Najverjetnejša postava bo taka: Gal-li, Collovati, Cabrini, Agostinelli, Ca-nuti, Manfredoma, Rossi, Pecci, Giordano, Di Bartolomei, Garritano. Tekma se bo pričela ob 16. uri. DOMAČI ŠPORT Bregova nogometna enajsterica je v zadnjem času v dobri formi, kar so pokazali tudi rezultati zadnjih srečanj. Ker bodo zastopniki dolinske občine imeli jutri na domačem igrišču razmeroma šibkega nasprotnika, računajo brežanski navijači, da bo ekipa Zaulam brez posebnih težav odnesla celoten Izkupiček: Na sliki: Breg — Aurisina ..........iiimninil......................................m...............................................................................................n.......................................................................................... DAN KS SOBOTA, 12. novembra 1977 NOGOMET KADETI 14.30 v Miljah Fortitudo - Breg . « * # 14.30 v Žavljah Zaule - Primorec * * * 14.30 na Proseku Primorje - Opicina Supercaffe ZAČETNIKI 15.30 v Starancanu Staranzano - Mladost CICIBANI 15.15 v Čarboli Chiarbola - Primorje ODBOJKA B LIGA - MOŠKI 18.00 v Dolini Bor - Sile Treviso B LIGA - ŽENSKE 21.15 v Nabrežini Sokol - OMA ■IIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1MIHIIII Hilli Hit Itlll NOGOMET V 1. AMATERSKI LIGI Ekipa Primorja v jutrišnji tekmi ne namerava igrati podrejene vloge V 2. AL bo imel razmeroma lahkega nasprotnika le Breg - V najnižji amaterski ligi računata Vesna in Kras na pozitiven izid Nogometna prvenstva 1. in 2. a-materske lige se bodo jutri nadaljevala s pari 9. kola, medtem ko bodo v 3. amaterski ligi igrali pare 7. kola. 1. AMATERSKA LIGA Primorje — Mossa Prosečani bodo drugič zaporedoma igrali doma. V goste sprejmejo ekipo Mosse, ki je prav pred tednom nepričakovano doma podlegla Torriani. Zato je razumljivo, da bodo gostje prišli na Prosek s trdnim namenom, da popravijo ta spodrsljaj, kar pomeni, da računajo "tovel je v mladinskem prvenstvu slavil nad Barcolano visoko zmago vsaj na točko. Primorjani po uspehu nad Pro Romansom ne mislijo igrati podrejene vloge, ker se ekipa na domačih tleh počuti dobro. Ker po tej tekmi čakata Primorje dve zaporedni, naporni gostovanji (Manzanese in Stock) je trener Giovannini prepričan, da ekipa ne bo razočarala in bo odnesla obe točki. 2. AMATERSKA LIGA Campanelle — Gaja Spet naporno gostovanje za Rozinove varovance, ki se po porazu proti Costalungi hočejo revanžirati. Vsi se zavedajo, da bo ekipa Cam-panell trd oreh. vendar v vrstah Gaje prevladuje optimizem, tudi u-poštevajoč dejstvo, 'da padriško-gro-pajska enajsterica v tem prvenstvu ni še nikoli podlegla dvakrat zaporedoma. K temu pa bi lahko še dodali, da ekipa Campanell morda v zadnjih nastopih ni povsem zadovoljila, saj je v zadnjih treh tekmah (Costalung,-, Opicina Supercaffe in Breg) izbojevala tri remije. Breg — Zaule Brežani so trenutno v dobri formi in to dokazujejo zadnji pozitivni izidi Brega. Jutrišnji nasprotnik spada seveda med. šibkejše e-kipe te skupine, vendar zaradi tega Brežani ne smejo misliti, da imajo zmago že v žepu, kajti vsako podcenjevanje nasprotnika bi jih lahko drago stalo. Gostje, so se po slabem startu, s tremi zaporednimi porazi, nekoliko poboljšali in prav prejšnjo nedeljo proti Flami-niu želi prvo prvenstveno zmago, ki je precej dvignila moralo ekipd Žavelj. To naj. bo za «plave», ki so vsekakor favoriti v. opozorilo. Primorec — San Marco Trebence čaka jutri nevaren gost. Ekipa San Marca je morda v tem začetnerr. delu prvenstva precej presenetila, saj ie z desetimi točkami na tretjem mestu začasne lestvice. Moč ekipe je vsekakor na pad, v katerem pred vsemi izstopa napadalec Zolia, ki je do sedaj dal že pet golov. Prav na tega na padalca bo morala obramba Primorca precej paziti. Seveda, zane mariti ne bodo smeli niti Pisona, ki je v zadnjih treh tekmah dal tri gole. Vse bo torej odvisno od o-brambe Primorca, ki letos na domačih tleh vedno nekoliko šepa , in prav zaradi tega Trebenci doma niso še slavili zmage. Edera — Zarja Spet naporno gostovanje za Zarjo. Po zmagi v Nabrežini gredo Bazovci v goste k Ederi, ki rabi točke, da bi se izmuznila s spodnjega dela lestvice, vendar na tem delu je tudi Zarja in zato se obeta precej oster dvoboj za točke. Tr žačani so po medlem začetku, kot Zarja, morali zamenjati trenerja. Sedaj ekipa igra bolje in tudi izidi niso zaostali, vendar je položaj na lestvici če vedno kritičen. Zato Tržačani jutri odločno startajo na zmago. Bazovci se tega dobro zavedajo, vendar z obrambnim sistemom igre Žagar in tovariši upajo, da bodo odnesli točko, ki bi za Zarjo predstavljala že lep uspeh. 3. AMATERSKA LIGA Vesna igra doma prot, Roianese-ju, ki se je tik pred zaključkom nogometne borze znatno ojačil, po dokaj slabem startu. Tudi Vesna ni dobro startala; posebno na domačih tleh so Križani razočarali svoje navijače. Doma Vesna še ni zmagala, kajti ko je žela uspeh proti Krasu, je igrala / v gosteh, zato navijači jutri pričakujejo prvo zmago. Kras pa gre v goste k ekipi CGS. Ker so Kraševci letos presenetili, je razumljivo, da navijači čakajo-tudi jutri na pozitiven Izid. B. R. Dvojni poraz Jugoslavije Na mednarodnem namiznoteniškem turnirju v mestecu Miskol-cu na Madžarskem, katerega se udeležuje 19 reprezentanc, j er Jugoslavija doživela v prvem dnevu dva po raza. A reprezentanco je premagala CSSR s 3:1, ZRN pa B reprezentanco s 3:0. ODBOJKA V DOLINI IN NABREŽINI Drevi start treh naših ekip v prvenstvu letošnje B lige Za vse naše drugoligaše bo to prvenstvo izredno naporno 1 niti) na 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi X 2 X 1 1 X 2 X 2 2 1 X 2 2 1 1 2 X X X 1 1 X 2 MOŠKA B LIGA Danes se bo pričelo tudi odbojkarsko prvenstvo v 2. italijanski moški ligi. Slovensko odbojko bo v tej konkurenci zastopala šesterka ŠZ Bor. Po štiriletni odsotnosti bo to že drugo zaporedno prvenstvo slovenskih odbojkarjev v tej konkurenci. Glede na to, da je zadnja leta italijanska odbojka napravila velik kakovostni skok, se od ' J' i. > -Vv ^ i TO > -Z.'4 JLz %r «• r** V'> *' ilisiiiti Našli so jih skoraj po naključju, ko je eden od paznikov slišal šum iz sicer izpraznjene celice. Pogledal je vanjo in ugotovil, da ni nikogar, pač pa je opazil razpoko na stronu. Ta- PRED SREČANJEM ZA DOKONČNO IZDELAVO ZAKONA Demokrščanski pomisleki po okvirnem sporazumu o «pravičnih najemninah Odprta so še vprašanja trajanja najemninskih pogodb in «socialnega sklada RIM — Prava mrzla prha na optimizem, ki so ga predstavniki šestih strank uazali prejšnjo noč ob zaključku »vrha* o zakonu za pra-vične stanarine. Strokovni predstavnik krščanske demokracije Bausi je namreč izjavil, da okvirnega dogovora glede »nepremičninske rente* ne gre jemati prav tako strogo, pravzaprav naj bi niti ne bil pomemben. Zato pa si KD »pridržuje pravico, da se izreče o dogovoru na koncu pogajanj, k ....................................11,1111...„„..... SOČI, DORICO IN DE LAURENTIS NISO NIKOLI ZAPUSTILI KAZNILNICE / "" “ ------------------------------------------- Presenečenje na Favignani: trojica jetnikov se je skrivala v zaporu FAVIGNANA (Trapani) — LoV na tri zapornike, ki so v sredo «zbežali* iz zapora na otoku Favignani pri Siciliji, se je končal. Luciana Doriga, Oscarja Socija1 in Antonia De Lau-rentisa so našli 48 ur Po »pobegu* tam, kjer jih sploh niso iskali: namreč v samem zaporu. Trije jetniki so bili Skriti v odprtini nad stropom De Laurentisove celice, kamor se je trojica očitno splazila med protestno akcijo jetnikov, ki so jo Po vsej verjetnosti priredili prav zaradi lega, da bi odtegnili pozornost paznikov. Strop celice je bil prvotno zelo visok, saj je bil zapor nekoč stara utrdba, pred nedavnim so zato zgradili ,nov strop, med tem in starim pa je nalstala odprtina, ka mor so se trije zarotniki- skrili. > koj je poklica! svoje kolege, s kate rimi je odstranil nekaj opek stropa in posvetil v odprtino, Dorigo, Soči m De Laurentis se seveda niso mogli nikamor več skriti. Pri njih so našli 35 steklenic mineralne vode, veliko sadnih sokov, večjo količino mesa v škatlah jn marmelade, deset kilogramov. svežega sadja in pet do šest kilogramov sira. dvajset litrov mleka in kakih dvajset kil čudne zmesi krušne , sredice' jajc in kuhanega krompirja. Kmalu po odkritju treh zapornikov so seveda spustih na prostost paznika Giavannija Danzija. ki so ga predvčerajšnjim aretirali pod obtožbo, da je pomagal trojici pri «pobegu». General Della Chiesa in kasacijski svetnik Buondonno, ki sla še nekaj ur pred odkritjem trojice podala zelo podrobno poročilo 0 poteku »pobega* in o vlogi, ki naj bi jo odigral paznik Danzi, sta pozneje z zadovoljstvom izjavila, 'da je dokazano, da se iz tako varnega zapora, kakršen je na Favignani, ne da zbežati. Dodala sta,, da sta I vsega začetka upoštevala tudi možnost, da bi bila trojica skrita v zaporu. Socija, Doriga in De Laurentisa bodo danes preselili v zapor na Asinari. Na sliki (teiefoto ANSA) karabinjerji s policijskimi psi pregledujejo zapor na Favignani kdove zakaj, izredno sumljivo. Pide n od agentov se jima je približal in zaprosil naj ga pustita telefonirati. češ da se mu zelo mudi, Terorista sta takrat baje začela streljati. V spopadu, ki je sledil, so trije policaji bili lažje ranjeni, oba domitevna terorista pa sta zadobila težje rane. Kot kaže, sta proti agentom vrgla tudi ročno bombo. Ves prizor je posnel fotograf nekega amsterdamskega časopisa, ki pa je fotografije lahko objavil, potem ko je zakril obraze agentov, ki so se udeležili spopada, češ da ne bi bili izpostavljeni represaliji drugih teroristov, ki naj b: še bili na Nizozemskem. Cristoph VVackernagel je ena od 16 oseb, ki jih zahodnonemška policija išče v zvezi z ugrabitvijo Hansa Martina Scbleyerja. Tudi dru-g domnevni terorist za katerega menijo, da je Rolf Clemens Wag-ner, naj bi bil med temi 16, vendar njegove istovetnosti doslej še niso ugotovili. Wackernagel je po poklicu igralec in sumijo, da je on posnel videokasete, ki so j:h ugrabitelji Hansa Martina Schleyerja poslali zahodnonemškim oblastem. Oba aretirana terorista pa naj bi bila povezana z odvetnikom Klausom Croissantom. VVackernagel je spomladi leta 1976 tudi posnel na letnem sprejemu zveznega kanclerja Helmuta Schm'dta\ kjer so bile prisotne vse najvidnejše Osebnosti iz nemškega političnega in gospodarskega življenja. Film naj bi potem služil pripadnikom RAF (frakcija rdeče armade), ki so tako lah» ko imeli posnetke vseh onih, ki v Zahod h. Nemčiji nekaj pomenijo. Tudi ta film so našli med preiskavo v pisarni odvetnika Klausa Crois-santa. (;f) • Zveče: so identificirali tudi drugega terorista. Qre za 28-letnega Gerta Richarda Schneiderja, ki pa ni bT na seznamu 16 oseb, ki jih policija išče v zvezi z ugrabitvijo in 'umorom Schleyerja. Bil pa je že znan nemški policiji, ker se je baje udeležil atentata na sodišče v kraju Zweibruckeri. (:f) Mickovic demantira slike z Giannettinijem RIM — V zvezi z gradivom, ki ga je obveščevalna služba poslala v Catanzaro in v katerem je bilo tudi navodilo Guidu Giannettiniju naj ob spremljanju Saragatovega o-biska v Jugoslaviji naveže stike s časnikarjem Emanuelejem Mickovi-čem, je slednji izjavil, da ni nikoli Prišel v stik z agentom SID. Tedaj naj b: že bil v Italiji kot politični begunec. va. Tako se je nedavno zahod nemško vrhovno .sodišče v nek* tovrstnem primeru izreklo, da razum o pomoči v begu je PraV polnoveljaven*, pa čeprav se t* ko početje izkoristijo tranzitni P hodi med obema državama. j, čeprav je Vzhodna Nemčija narodno priznana in suverena °®z' la in- polnopravna članica ZN-„ ■» v Bonnu držijo stalili konceptov in nočejo priznati m* suverenosti, tako da tudi drža Jjane Vzhodne Nemčije smalra za svoje državljane. Tako so n davno začeli sodno preiskavo PJrt trem vzhodnonemškim duhovnik011' PRED SODNIKA ZARADI... KLETVICE Robantenje, dasi ni raVl,0_ elegantno in v skladu Z &"?' tonom, je kot kaže posta,° bistvena sestavina pogovori ga jezika zlasti med mžadttfl*' Vse to je prešla že takO navado, da tudi v kinu , celo na televiziji slišiš P°d°. stoma marsikatero' krenkt ■ čeprav še marsikje vidiš na' lepljen opomin (izvleček iz J _ kepa člena fašističnega zak° na), da civilizirani ljudje 11 preklinjajo in ne pljujejo 11 tla. In na osnovi tega zak01', se ti lahko pripeti, da M°la' pred pretorja, če ti koks"‘‘. krepka uide v družbi koao. * ima preveč občutljiva To je primer Uhane lo Torrese, profesorice on-p. ščine na nekem liceji', v “ scari, ki se mora pred P1*, 'torjem zagovarjati zaradi f bantenja. Profesorica je med zreif nimi izpiti nekam zaskrbi 1®'. sledila Svojim dijakom, da jo je član komisije carlo Mazzetti opomnil n- . nikar ne prišepetava °dP°[\0. rov. t.enska je reagirala J1 kaj vročekrvno in med gim — piše v obtožitici — n j bi kolegu v jezi zabrusila ; jo piše tja, kjer hrbet! zfld" dostojno ime. Prepir je "l e ■ gnil precej prahu, ravnateh ifiAu pivovi fjiurtu, luvi«*1' poročal skrbništvu, nekdo je imel celo za potrebno. je anonimno prijavil pro1et! rico pretorju. Tako ho P°ln gli karabinjerji, ki so obto'nt; -žensko robantenja, pa čePr°. se je zagovarjala, da ni n koli izustila take grobosti- O odnosih med Bonnom in Berlinom (Nadaljevanje š 4. strani) bila skušal pripeljati čez mejo šestmesečnega otroka; ki pa se je v prtljažniku zadušil zaradi pomanjkanja zraka. Sodili so mu zaradi kršenja zakona o tranzitu in zaradi nenamernega umora. Pri tem je zanimivo, da se tovrstno kršenje -meddržavnega sporazuma s strani Zahodne N Linči Je ne le dopušča, pač pa celo udobra ki so prijavili nekoga, ki j° pravljal pobeg preko meje.’ Na v leste vzhodnonemške vlade v /• zi s tem in v zveži z drugim1 e doboimi primeri v Bonnu odg°Va. jajo, da tako določa njihova u.5s0 va, ki- poudarja, da »vsi Nemc’|t,e državljani Nemčije*, torej Z®., n« Nemčije, ker Vzhodne NemčiJ® priznavajo. Sicer pa jc to ti prišlo do izraza tudi v Pr,nl,f0-Kapplerjevega pobega iz rimske jaške bolnišnice ... BEOGRAD — Kot poroča .^*uS0' na agencija ANSA so včeraj 00 y dili na smrt štiri jetnike, ki 5 ^ kaznilnici v. Požarevcu avgn-sta fi tos ubil: štiri osebe, ranili Posedem. Petega udeleženca kri Liga protesta, vsi so albanske nosti, zahtevali pa so prenies ^ »v jetnišnico bližje doma, pa . so.un .i al, a»i jLot mesecev