dnevnik ČETRTEK, 17. DECEMBRA 2015 št. 293 (21.530) leto LXXI. 1,20 € PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 9 DEŽELA - Na 3. strani Prispevek za obnovo Stadiona 1.maj Za objekt namenili 440 tisoč evrov TRST - Na 6. strani Devin: prodaja Rilkejeve pešpoti Baia Holiday je za 30 ha plačala 350.000€ GORICA - Na 17. strani Ivan Cernic se vrača na prostost Na koprskem sodišču je bil oproščen terorizma ISTRA - Župani in domačini iz Slovenije ter Hrvaške protestirajo Ograja jim ne ugaja DRAGONJA - V soboto je žična-ta ograja, ki jo Slovenija postavlja na meji s Hrvaško, segla do območja Dragonje, novost pa je takoj razburila krajevno skupnost. Včeraj so se župani iz slovenske in hrvaške Istre zbrali prav tam in v skupni izjavi napovedali, da se bo predsednik Istrske županije Valter Flego pogovoril s slovenskim premierjem Mirom Cerarjem ter od njega zahteval odstranitev ograje. »Istra je ena in nastopa enotno,« je ob tem dejal piranski župan Peter Bossman. Zraven je bil tudi tržaški občinski odbornik Roberto Treu. Iz pogovorov z domačini ter glede na napovedane protestne shode je v slovenski in hrvaški Istri zaznati veliko prizadetost, med njimi prevladuje prepričanje, da je ograja nepotrebna ter psihološko težko prebavljiva. Dragonja je bila včeraj tudi prizorišče tradicionalnega prednovoletnega srečanja policistov iz Slovenije, Hrvaške in Italije, ob izmenjavi voščil in daril je bil tudi tam govor o varovanju meja. Na 4. in 5. strani TRST - Za 60 let Sedmi pomol bo upravljal in razvijal TMT TRST - Sedmi pomol bodo v prihodnjih letih podaljšali za 200 metrov, novi del pa bodo nato razširili še za 20 metrov. Terminal za kontejnerje bo lahko nazadnje sprejemal istočasno dve veliki ladji z zmogljivostjo vsaka 14.000 TEU. Dela bodo razdeljena v tri faze. V prvi bodo 7. pomol podaljšali za 100 metrov in v drugi za dodatnih 100 metrov, medtem ko bodo v tretji fazi še razširili novo gradnjo. To so napovedali na sedežu Dežele FJK, kjer so včeraj predstavili 60-letno koncesijo upravljanja 7. pomola družbi TMT. Na 7. strani GORICA - Onesnaženi Koren Pripravljajo razpise za 21-milijonsko sanacijo s* HD5DUELQU DDIT1 5E3RnR NOVOLETNI KONCERT Nedelja, 27. december 2015, ob 20.00 MITTELEUROPE ORCHESTRA SIMFONIČNI ORKESTER FURLANIJE-JULIJSKE KRAJINE Na novoletnem koncertu bodo zazvenele skladbe, ki so jih zložili Franz von Suppe, Johann Strauss II, Carl Teike, Emile Waldteufel, Benjamin Ipavec, Jacques Offenbach in Franz Lehar. Diregnet bo Giovanni Pacor. Vstopnice so na voljo na blagajni Kosovelovega doma Sežana, rezervacije so mogoče na telefon 00386 5 7312010 ali preke-pošte: ¡nfo@kosovelovdom.si. Spletni nakup vstopnic: www.kosovelovdom.si A carpinus m—l AKCIJA MESECA BUKOVI PELETI BIOPROFIT 3,90 € PRIPELJEMO NA DOM minimalno paleta - 90 vreč Za naročilo: 0038653334404 S__/ na ¡Padu, ko je časopis še v tisku ^ Availab LJ App Store FOTOGRAFIJA Včeraj in danes v črno-belem y ■ i) V n ii V J ■ rT L."-1 Z današnjim dnem začenjamo z objavo tematskih fotografskih strani v črno beli tehniki. Uvod v serijo so posnetki Sergia Ferrarija iz leta 1970 o zadnji vožnji tramvaja s številko 5 v Trstu. Sledile bodo še druge: zgodovinske, sodobne, vseh vrst, k sodelovanju pa vabimo vse, ki se resno ukvarjajo s fotografijo in želijo svoje posnetke deliti z našimi bralci. Na 14. strani Univerza in pristanišče sklenila sporazum Na 7. strani Velika nagrada spektakla Tini Renar s skupino I sCarsolini Na 9. strani DJ Umek o karieri, glasbi, drogah ... Na 13. strani Danes bo v Gorici dan Maksa Fabianija Na 16. strani Konec sezone za Lorisa Maniaja Na 22. strani PECI KAMINI DRVA ZA OGREVANJE PELETI KAMINI NA BIOETANOL NAPRAVE ZA OGREVANJE PRILAGODITEV DIMNIKOV V SKLADU Z ZAKONSKIMI PREDPISI IN VARNOSTJO TOPLOTNA IZOLACIJA POSEBNI POPUSTI Od20% dO60% URNIK ponedeljek - petek: 7.00 - 19.00 sobota: 8.00 - 13.00 Carpinus d.o.o. Krvavi potok 31 6240 Kozina www.carpinus.si 9771124666007 2 Četrtek, 17. decembra 2015 AKTUALNO / LICIO GELLI Marko Marinčič marko.marincic@primorski.eu Stric iz ozadja Pozno predsinočije umrl Licio Gelli, veliki lutkar, kije iz svojega luksuznega brloga pri Arezzu vlekel in prepletal niti prevratni-ških dejavnosti, umazanih poslov, zločinov, a tudi političnih strategij, ki so dobrega pol stoletja pogojevale in bržkone še pogojujejo dogajanje v Italiji. Gelli se je rodil leta 1919. Še kot najstnik se je opredelil za fašistično ideologijo in se kot prostovoljec boril v Španiji na strani Francovih falangistov. Kasneje je bil v Mus-solinijevih tajnih službah, po letu '43 je oblekel SS-ovsko uniformo, v pravem trenutku pa se je znal preleviti v »partizana« in ostati na površju, v varnem in vplivnem zavetju An-dreottijeve KD. Na površju, vendar v ozadju. O njem so zapisali, da je ni afere in političnega zločina v povojni Italiji, v katero ne bi bil tako ali drugače vpleten. Obsojen je bil zaradi zavajanja preiskave o pokolu v Bolo-gni (10 let zapora) in kraha banke Ambro-siano (12 let), vendar je malo časa prebil za zapahi in večji del kazni prestal na svojem razkošnem posestvu v Toskani. Njegovo ime se je pojavilo v zvezi s poskusom državnega udara Borghese, z umorom novinarja Mina Pecorellija, s krahom in skrivnostno smrtjo Micheleja Sindone in Roberta Calvi-ja, z ugrabitvijo in umorom Alda Mora, z naftnimi aferami in naskokom na najpomembnejše državne medije ter vse do še vedno nerazkritega ozadja pogajanja državnih aparatov z mafijo, zaradi česar so ga sodniki zaslišali še leta 2013. Gelli, kije desetletja iz ozadja vlekel n iti zarotniških dejavnosti mafije, tajnih služb, prostozidarskih lož in črnih prevratnikov, je zaslovel po letu 1981, ko so prišli na dan seznami tajne prostozidarske lože P2. Na njih sta bila 2 takratna ministra, 44 parlamentarcev, generali, založniki, vplivni novinarji, podjetniki. Skupno skoraj tisoč vplivnih ljudi. Nekaj je še danes aktivnih, na primer Silvio Berlusconi, Fabrizio Cicchitto, Luigi Bisi-gnani, Antonio D'Ali in še kdo. Mnogi so tam zlodeju prodali dušo za kariero, politični vpliv ali bogastvo. Ožji krog, ki najbrž kljub parlamentarni in raznim sodnim preiskavam nikoli ni bil povsem razkrit, pa je krojil usodo republike. Najprej, od konca 60. in vsa 70. leta tudi s pokoli in pre-vratniškimi dejavnostmi, po najhujšem pokolu na postaji v Bologni pa z drugačno strategijo, ki jo je prav Gelli strnil v svoj Plan demokratičnega preporoda (1982), v katerem je zarisal »reformo« državnega in družbenega sistema v Italiji. Po dobrih tridesetih letih lahko danes ugotavljamo, da se je velik del njegovih načrtov uresničil in se še uresničuje. Gelli se je zavzemal za prehod na dva glavna politična bloka, zmerno levo sredino in desnico, za nadzor nad mediji z odpravo monopola Rai in njeno privatizacijo, za okrepitev vloge vlade in močnega premiera nad parlamentom, za različni vlogi poslanske zborn ice in senata, ki naj postane »zbornica dežel«, za zmanjšanje števila parlamentarcev, odpravo pokrajin, politični nadzor nad sodstvom in civilno odgovornost sodnikov, razbitje sindikalne enotnosti, omejitev vloge sindikatov in pravice do stavke. Močan impulz uresničevanju tega programa so gotovo dale vlade pod vodstvom člana P2 Berlusconija, te ideje pa so z leti tako prežele italijansko politiko, da v dobršni meri navdihujejo še zdajšnje ustavne reforme. Sam »veliki lutkar« je še v zadnjih intervjujih lani z zadovoljstvom ugotavljal, da se je v Italiji nazadnje uresničila njegova vizija in da mu marsikateri politik dolguje »copyright«. RIM - Finančni zakon 2016 »prestal« proračunsko komisijo IMU, TASI, varnost, tudi denar mladim za gledališče in glasbila RIM - Proračunska komisija v poslanski zbornici je odobrila osnutek finančnega stabilizacijskega zakona za leto 2016. Ta je v primerjavi z izvirnim besedilom precej spremenjen, a njegove temeljne točke ostajajo neokrnjene. Ker bo vlada za njegovo dokončno odobritev v poslanski zbornici najbrž posegla po zaupnici, bo končno besedilo takšno ali zelo podobno besedilu, ki so ga odobrili člani proračunske komisije. Ukinitev nepremičninskih davkov IMU (za hišo, v kateri živimo) in TASI predstavljata za davkoplačevalce najbolj pomembno postavko finančnega zakona. K temu je treba dodati tudi olajšave za sklepanje delovnih razmerij za nedoločen čas (jobs act), za katere pa bo prihodnje leto veljalo le 40-odstotno znižanje dajatev. Vlada je tudi potrdila olajšave pri prestrukturiranju objektov in za nakup pohištva in gospodinjskih strojev (t.i. energetski oz. gradbeni bonus), novost za najširše plasti prebivalstva pa je tudi povezovanje plačila televizijske naročnine s stroški za elektriko, pri čemer se bo TV naročnina tudi pocenila. Pomembna je tudi ukinitev davka IRAP za kmetijske stroje. Proračunska komisija se je, kot rečeno, ukvarjala tudi s spremembami. Največji, kar zadeva finančni zalogaj, je 2,6 milijarde evrov vreden paket za »varnost in kulturo«, zaradi katerega so na leto 2017 preložili zmanjšanje davka IRES za podjetja in letni proračunski primanjkljaj povečali z 2,2 na 2,4 odstotka. Paket vsebuje 80 evrov po-viška mesečne plače za pripadnike sil javnega reda (vključno s pripadniki luške kapitanije, ki so bili sprva prikrajšani za »darilo«). Skupno znaša to 960 evrov letnega zaslužka več, za državno blagajno pa 500 milijonov evrov izdatkov več. Za mlade, ki bodo leta 2016 dopolnili 18 let, predvideva finančni zakon 500 evrov prispevka za nakup knjig in obisk gledališč, muzejev, arheoloških območij, razstav in drugih kulturnih pobud. Učencem glasbenih licejev in konservatorijev pa bodo dodelili do 1.000 evrov za nakup glasbila. Skupna dotacija znaša 15 milijonov evrov. Na 50 milijonov evrov se je povečal tudi sklad za štipendije. Kar milijarda evrov je namenjena na- USTAVNO SODIŠČE - Pri 32. poskusu Izvoljeni sodniki Dogovor G5Z z DS, ki je obrnila hrbet desni sredini RIM - Poslanska zbornica in senat sta sinoči na skupnem zasedanju pri 32. poskusu končno z dvotretjinsko večino izvolila trojico novih sodnikov v ustavno sodišče. To so pravniki Augusto Barbera, ki ga je predlagala Demokratska stranka, Franco Modugno, ki so ga na spletnem posvetovanju izbrali somišljeniki Gibanja 5 zvezd in Giulio Pro-speretti kot kandidat sredinskih skupin vladne večine. Izbira teh treh kandidatov pomeni pomemben politični preobrat, saj je DS po večtedenskih neuspešnih glasovanjih včeraj obrnila hrbet desni sredini in njenemu kandidatu Fran-cescu Paolu Sistu. Silvio Berlusconi je bil zaradi tega besen. Vendar logika številk je neizprosna in naveza med DS in desno sredino ni zdržala preverjanja glasovanj, ko je potrebna dvotretjinska večina. Sama desna sredina pa se ni bila sposobna zediniti v podpori lastnemu kandidatu. G5Z je že en teden ponujalo demokratom dogovor za vzajemno podporo dogovorjenim kandidatom. Več tednov trajajoča pat pozicija je povzročala zadrego predsednikoma obeh vej parlamenta Boldrinijevi in Gras- črtu za urbanistično obnovo, za varnost v predmestjih in obnovo šolskih stavb. »Spletnemu boju« proti domačemu in mednarodnemu terorizmu je namenjenih 150 milijonov evrov. Trgovci in podjetniki, ampak tudi zasebniki, bodo v davčni prijavi lahko odbili stroške za nakup pripomočkov za varovanje trgovin, objektov oz. Zadnji hip so v finančni proračun vključili tudi postavko za 6.000 izrednih delovnih mest v zdravstvu (zdravniki in bol- su, k dogovoru pa je vneto pozival tudi sam predsednik republike Sergio Mattarella. Zeleno luč dogovoru z Gibanjem 5 zvezd je včeraj dopoldne prižgal premier Matteo Renzi, ko je postalo očitno, da FI zaradi internih delitev ni sposobna kompaktno podpreti trojne kandidature, dogovarjanje z desnico pa je nekaj glavobolov povzročalo tudi v sami DS. Kljub nezaupnici G5Z proti ministrici Bosc-hijevi je privolil v dogovor. Odločitev je Renzi najbrž sprejel že pred včerajšnjim nastopom v parlamentu, kjer je med drugim poročal o stališču Italije pred evropskim vrhom o begunski krizi, iskre, ki so se vnele v poslanski zbroniki pa so gotovo še podkrepile njegovo odločitev. Zelo ostro sta se sprla premier in vodja skupine Renato Brunetta, ki je premiera in ministrico Boschijevo ostro napadel zaradi afere banke Etruria ter zaradi vsebin zakona o stabilnosti, ki da je poln vsakovrstnih predvolilnih »darilc«, Renzi pa je Brunetti vrnil milo za drago in ga pozval, naj se pomiri, ker da je »ves iz sebe«, v takem stanju pa da ni sposoben niti poslušati, kaj še razmišljati. M.M. ničarji). Gre za začasne pogodbe, ki bi jih lahko stabilizirali, potem ko bo ministrstvo natančneje preučilo katere so potrebe tega sektorja. Sicer izjemno obsežen zakon, ki se dotika mnogih področij, vsebuje še nekaj določil, ki so lahko zanimiva za vse. Med njimi je tudi možnost (od 1. julija 2016), da si kavo plačamo z bankomatom. Trgovci naj ne bi smeli namreč več zavračati elektronskih plačil v vrednosti manj kot 30 evrov. Fed ključno obrestno mero zvišal za 0,25 odstotne točke WASHINGTON - Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) je včeraj zvišala ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke, tako da se po novem giblje med 0,25 in 0,50 odstotka. Gre za prvi dvig obrestne mere po letu 2006, ukrep pa je bil že nekaj časa pričakovan. Fed je ob tem malenkost zvišal napoved gospodarske rasti za leto 2016, na 2,4 odstotka. Zvišanje obresti, za katerega se je po dvodnevnem zasedanju odločil Fedov odbor za odprti trg, kaže, da so ZDA vendarle prešle krizo. Tečaji na newyorških borzah so se zviševali že pred objavo odločitve o zvišanju obresti, nato pa so še dodatno pridobili. Glede na evro in jen se je okrepil tudi dolar. Zaradi zvišanja obrestnih je pričakovati dodatno rast dolarja v primerjavi z drugimi valutami, denarja za investiranje pa bo nekoliko manj. Na nadaljnji tempo višanja obresti bo vplival tudi razvoj dogodkov na naftnih trgih. V Salzburgu aretirali dva osumljena sodelovanja s storilci napadov v Parizu SALZBURG - V avstrijskem Salz-burgu naj bi pred dnevi v begunskem centru aretirali dva domnevna člana skrajne Islamske države, ki naj bi se s ponarejenimi sirskimi potnimi listi v Evropo pritihotapila skupaj z nekaterimi od skrajnežev, ki so sredi novembra izvedli krvave teroristične napade v Parizu. Šlo naj bi za francoska državljana, ki sta se oktobra skupaj z nekaterimi člani teroristične skupine, ki je v Parizu pobila 130 ljudi, s pomočjo tihotapcev in ponarejenimi sirskimi potnimi listi prebila v Evropo in prek balkanske mi-grantske poti dosegla Avstrijo. Od ponedeljka sta po pisanju Kronen Zeitunga v preiskovalnem priporu. Salzburško tožilstvo sprva zadeve ni želelo komentirati, ker da gre za zaupno gradivo, potem pa so potrdili, da so aretirali dve osebi in se sedaj nahajata v preiskovalnem priporu. V okviru preiskave preverjajo namige o morebitnih povezavah aretiranih z napadi v Parizu. Po poročanju Kronen Zeitunga naj bi dvojico izsledili s pomočjo tuje obveščevalne službe, v Salzburgu pa naj bi ta dva Francoza čakala na ukaze za nove teroristične napade. IRAK - 450 vojakov naj bi varovalo jez pri Mosulu, le nekaj km od območja pod nadzorom IS Italijanska vojska na teren RIM - Italija bo v Irak poslala 450 vojakov, ki bodo ščitili strateško pomembni jez blizu Mosula, je napovedal premier Matteo Renzi. S tem bodo italijanski vojaki dejansko na prvi frontni črti pred območjem, ki je še pod nadzorom Islamske države. Mosul, največje mesto na severu Iraka, je namreč v rokah džihadistov Islamske države, jez pa so iz njihovih rok avgusta 2014 iztrgali kurdski borci ob zračni podpori ZDA. Jez, ki je resno poškodovan in bi se lahko zrušil, je v 80. letih minulega stoletja zgradil nemško-itali-janski konzorcij. Italijanska gradbena in energetska družba Trevi ima v njem še vedno gospodarski interes. V utrditev jeza je Trevi vložil 1,83 milijarde evrov. A varnostne razmere so bile doslej preveč negotove, da bi se lahko dela začela. V Iraku je v okviru mednarodnih prizadevanj trenutno nameščenih 750 italijanskih vojakov, novih 450 pa se bo pri zaščiti jezu na reki Tigris pridružilo ameriškim silam, je pojasnil Renzi. Jez zagotavlja vodo in elektriko za okoli milijon ljudi. Kot je poudaril Renzi, leži v osrčju nevarnega območja, ob meji z ozemljem pod nadzorom IS. V spopadih je utrpel hudo škodo in bi lahko povzročil nevarne poplave v Mosulu in tudi prestolnici Bagdad, ki leži kakih 400 kilometrov južneje. Odločitev vlade spremljajo politične po- lemike. Opozicija očita Renziju, da pošilja kopensko vojsko v vojno proti IS in to brez privoljenja parlamenta, pač pa z napovedjo v predsinočnji televizijski oddaji, kjer je premier prvič omenil vojaško misijo. Renzi je sicer včeraj zagotovil, da bo parlament še glasoval o tej odločitvi. M.M. / AKTUALNO Četrtek, 17. decembra 2015 3 DEŽELNI SVET - Za objekt pri Sv. Ivanu v Trstu namenili 440 tisoč evrov Dežela bo financirala obnovo Stadiona 1. maj TRST - Dežela bo s prispevkom 440 tisoč evrov financirala korenito obnovo Stadiona l.maj pri Svetem Ivanu v Trstu. Tako je včeraj odločil deželni svet na predlog levo-sredinske koalicije ob podpori predsednice deželne uprave Debore Ser-racchiani in pristojnih odbornikov Giannija Torrentija in Francesca Pe-ronija. Odločilno vlogo sta pri tem sklepu odigrala slovenska deželna svetnika Igor Gabrovec in Stefano Ukmar, ki sta delovala v sozvočju s športnim združenjem Bor in njegovim predsednikom Gorazdom Pučnikom. Za izredno financiranje Stadiona 1. maj, ki ga bodo vključili v deželni proračun 2016, je glasovalo 36 svetnikov leve in desne sredine, dva svetnika Severne lige sta se vzdržala, pet zastopnikov Gibanja 5 zvezd pa je volilo proti. Izredni prispevek za športno-rekreacijski objekt v predmestju Trsta bo Dežela namenila direktno ŠZ Bor kot upravitelju Stadiona na osnovi podrobnega proračuna za obnovitvena dela, ki ga je Deželi poslal Pučnik. Deželna uprava bo denar v ta namen črpala iz sklada za vzdrževanje in obnavljanje nepremičnin, kar ne bo prejudiciralo prispevkov za goriški Trgovski dom in za Narodna domova v središču Trsta in pri Sv.Ivanu. Vsi trije so omenjeni v zaščitnem zakonu za Slovence. Prispevek za Stadion 1. maj pa bo moral po mnenju Uk-marja in Gabrovca nujno sprožiti v slovenski manjšini resno soočenje o namembnosti kulturnih domov, specifično predvsem svetoivanskega Narodnega doma, ki se nahaja zelo blizu Stadiona 1. maj. To ni prvo deželno financiranje objekta ŠZ Bor (Dežela je že enkrat pomagala upraviteljem Stadiona), je pa to prvi izdatnejši izredni prispevek, ki je sad prizadevanj številnih dejavnikov. Spomnimo se obiska odbornika Torrentija na Stadionu in sestanka z odbornikom, ki ga je sklical Ukmar, da ne govorimo o prizadevanjih Bora. Odločilnega pomena je bil vsekakor sobotni delovni sestanek med Torrentijem, Gabrov-cem, Ukmarjem ter predsednikoma SKGZ Rudijem Pavšičem in Walter-jem Bandljem po seji deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino. Ukmar: moje kritične pripombe so zalegle »S svojim kritičnim posegom na deželnem kongresu SKGZ in s stališčem na občnem zboru Bora sem ustvaril določena pričakovanja, ki so bila sedaj poplačana,« pravi Ukmar. Sklep deželnega sveta se ni rodil sam od sebe, saj je bilo treba prepričati tako odbornika Torrentija, kot tudi predsednico Serracchianijevo. Deželni svetnik Demokratske stranke se javno zahvaljuje predsedniku Bora Pučniku in predsednikoma SKGZ in SSO, saj je to skupni dosežek in sad skupnih naprezanj. Ukmar opozarja na zelo dragoceno vlogo, ki jo Stadion 1. maj ima tudi za naše šole. Ob tem uspehu, pravi, si ne smemo zatiskati oči o prioritetah v slovenski manjšini tudi na področju športnih in kulturnih domov. NAJDI NAS NA FACEBOOKU PrimorskiD Gabrovec: Sedaj resno soočenje med Slovenci Tudi deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec računa, da bo odločitev o Stadionu 1.maj v manjšini končno odprla celovito in resno debato o smotrnosti in namembnosti tako športnih, kot kulturnih domov. »Javnih sredstev za obnavljanje in vzdrževanje domov bo vedno manj, zato je skrajni čas, da se zamislimo kaj in kako z našimi domovi, kateri imajo prednost in kakšni dejavnosti naj bodo namenjeni,« pravi podpredsednik deželnega sveta. Sklep za Stadion 1. maj se mu zdi zelo dragocen ne le za ŠZ Bor, temveč tudi za slovenske dijake, ki tam telovadijo in se udejstvujejo, nenazadnje pa za vse Slovence v Trstu. Sandor Tence Deželna svetnika Stefano Ukmar in Igor Gabrovec in pogled na območje Stadiona 1. maja arhiv BENCIN - V FJK Popust na ceni zagotovljen vsaj do junija TRST - Deželni svet je na včerajšnjem zasedanju v nadaljevanju razprave o zakonu o stabilnosti financ obravnaval vprašanja okolja, ozemlja, gradbeništva, mobilnosti in prevozov iz zadevna sklepa odobril z glasovi leve sredine, medtem ko so proti glasovali desna sredina in G5Z. Pri tem je prišlo še posebej do izraza vprašanje ohranitve olajšav za pogonska goriva pri bencinskih servisih v FJK, ki jih ogroža stališče Evropske komisije, da gre za neupravičeno ugodnost oziroma za nelojalno konkurenco. Kot smo poročali, so iz Bruslja pred kratkim dali italijanski vladi dvomesečni rok za utemeljitev posebnega režima cen v FJK. V nasprotnem primeru ji preti uvedba postopka zaradi prekrška zoper evropsko direktivo. V deželnem svetu so bili svetniki skupin opozicije kritični do uprave, češ da doslej ni dovolj učinkovito zagovarjala popusta na ceni bencina. Odbornica za okolje Sara Vito je s tem v zvezi zagotovila, da se vsaj do prihodnjega poletja nič ne bi smelo spremeniti in da bodo sredstva za ugodnosti zagotovljena vsaj do poletnega rebalansa deželnega proračuna. V tem obdobju naj bi bilo dovolj časa za pravno poglobitev in utemeljitev, ki jo zahtevajo iz Bruslja. Vitova je prepričana, da ima dežela vse pogoje, da potrdi sedanji režim ugodnosti. S tem, je poudarila, bo Furlanija Julijska krajina konkretno potrdila svojo posebnost in avtonomijo. V razpravi je tudi vodja svetniške skupine Demokratske stranke Diego Moretti poudaril potrebo, da se z vsemi možnimi protiukrepi preprečijo negativne posledice za prebivalce dežele, ki bi jih togo tolmačenje in izvajanje evropskih predpisov oškodovalo. DENAR ZA MANJŠINO Zahvala SKGZ Tamari Blažina TRST - Slovenska kulturno gospodarska zveza pozdravlja odobritev amandmaja poslanke Tamare Blažina v proračunski komisiji poslanske zbornice, s katerim je slovenska parlamentarka dejansko dosegla doslej najvišjo finančno dotacijo za našo narodno skupnost v Italiji. »Če pomislimo, da je pred par leti manjšinska organiziranost bila pod velikim udarom zaradi hude finančne krize in drastičnim rezom, ki so postavili pod vprašaj sam obstoj pomembnih kulturnih, vzgojnih, znanstvenih in ostalih slovenskih sredin v Italiji, lahko toliko bolje dojamemo domet doseženega rezultata,« poudarjajo v sporočilu za tisk. »V tem pogledu postane še toliko bolj pomenljivo dejstvo, da je slovenski poslanki uspelo uvrstiti financiranje manjšine v sklop rednih državnih stroškov in se s tem izogniti vsakoletni veliki negotovosti stabilizacijskega zakona, kar bo naši organizirani skupnosti med drugim omogočilo večletno načrtovanje dejavnosti in s tem primerno razvojno strategijo«. To predstavlja za vso manjšino lep, pozitivni izziv, s katerim se bo treba takoj soočati, poudarja SKGZ, »saj ne smemo zamuditi velike priložnosti, ki nam jo ponuja končno dosežena gotova finančna osnova, s katero pa bomo morali vsekakor vedno zelo trezno in varčno ravnati«. Neza-nemarljivo novost predstavlja tudi vključitev financiranja 3. člena glede delovanja Paritetnega odbora v sklop državnih sredstev, ki jih upravlja in posledično porazdeli dežela Fjk. SKGZ se zato zahvaljuje poslanki Tamari Blažina, ki je v sodelovanju z načelnikom poslanske skupine Demokratske stranke Ettorejem Rosatom in pristojnimi vladnimi sogovorniki, uspela povečati in stabilizirati financiranje slovenskim organizacijam ter nenazadnje tudi pomagati italijanski manjšini za ponovno pridobitev finančne dotacije, ki je bila popolnoma izničena v začetnem vladnem predlogu stabilizacijskega zakona. ITALIJANI V ISTRI - Zadovoljni ob potrditvi pomoči iz Rima Dragoceno sodelovanje ■ • v • med manjšinama KOPER - Tako kot Slovenci v Italiji se tudi italijanska narodna skupnost v Sloveniji in na Hrvaškem veseli popravka v italijanskem državnem stabilizacijskem zakonu, ki jim za naslednje triletje zagotavlja financiranje. Popravek namenja italijanskim manjšinam skupno 5,8 milijonov evrov za leto 2016 in enaka zneska v naslednjih dveh letih. Od tega bo 3,5 milijonov evrov po zakonu 73/2001 namenjenih italijanski manjšini v Sloveniji in na Hrvaškem, 2,3 milijona pa bodo po zakonu 72/2001 prejele ezulske organizacije za negovanje istrske in dalmatinske kulture v Italiji. Predsednik Unije Italijanov Fulvio Radin in predsednik izvršnega odbora UI Maurizio Tremul sta v sporočilu za tisk izrazila zadovoljstvo »za dodelitev nujno potrebnih sredstev za ohranjevanje zgodovinske, jezikovne in kulturne prisotnosti italijanske skupnosti na njenih naselitvenih ozemljih,« in sta se posebej zahvalila poslancem Ettoreju Rosatu, Tamari Blažina, Lauri Garavi-ni in Simoni Flavii Malpezzi za odločilno prizadevanje za dosego tega rezultata. Italijanska manjšina je letos prejela 3.132.000 evrov pomoči iz Italije, za naslednje leto pa financiranje ni bilo več predvideno. »Njegova potrditev in povečanje na 3,5 milijona evrov so za nas življenjskega pomena,« nam je povedal Maurizio Tremul, ki je še posebej hvaležen poslanki Slovencev v Italiji Tamari Blažina in njenemu sodelavcu Liviu Semoliču za vso aktivno pomoč v Rimu. »Dosega materialnega rezultata je seveda pomembna, poudaril pa bi tudi etično-moralni pomen skupnega prizadevanja obeh manjšin, brez vsake tekmovalnosti in v zavesti, da je vzajemno sodelovanje obojestransko koristno«. Tremul poudarja tudi pomen ponovnega financiranja evropskih programov čezmejnega sodelovanja, kjer upa, da bosta manjšini še naprej lahko uspešno razvijali skupne projekte. M.M. Predsednik izvršnega odbora Unije Italijanov Maurizio Tremul arhiv Vabilo za vinogradnike Deželna kmečka zveza in Konfederacija kmetov Italije za FJK vabita na srečanje z odgovornim za vinogradništvo pri vse-državni organizaciji Domenicom MA-STROGIOVANIJEM, ki bo jutri ob 10. uri v dvorani Hiše kmetijstva sedež Konzorcija DOC Collio u.Gramsci št.2 v Krminu (GO). Dnevni red: dokončen prehod s 1.januar-jem 2016 od sadilnih pravic do avtoriza-ciji; nove dispozicije o dematerializaciji vi-nogradniško-vinarskih registrov; ukrepi v novem Progranu razvoja podeželja (PRP) FJK; stanje uresničenja novih kontroliranih porekel - DOC Furlanija- Friuli in sivi pinot. 4 Četrtek, 17. decembra 2015 AKTUALNO / DRAGONJA - Predsednik Istrske županije Valter Flego se bo v njihovem imenu pogovoril s slovenskim premierjem Istrski župani pozivajo Cerarja, naj odstrani ograjo DRAG ONJA - »Z župani smo govorili o Istri in žici, ki se je zarezala vanjo. Žici soglasno nasprotujemo,« je včeraj na mejnem prehodu Dragonja izjavil predsednik Istrske županije Valter Flego. Župani slovenske in hrvaške Istre (ter tudi predstavnik tržaške občine) so po včerajšnjem krajšem sestanku na mejnem prehodu podpisali skupen dokument in pooblastili Flega, da se o zadevi pogovori s slovenskim premierjem Mirom Ce-rarjem ter da od njega zahteva odstranitev žice. »Verjamem, da me bo dr. Cerar sprejel na pogovor,« je dejal Flego in pojasnil, da je predsedniku slovenske vlade pisal že v torek. Krajevni upravitelji menijo, da žična ograja ne bo rešila problemov, lahko pa negativno vpliva na gospodarstvo in turizem. Župani, ki z odločitvami vlade menda niso bili pravočasno seznanjeni, se zavedajo, da mora Slovenija zagotoviti varnost na mejah, ta pa po njihovem mnenju ni pravi način. Valter Flego je povedal, da je na območju Istre trenutno od 4 do 5 kilometrov žične ograje, vendar je vsak meter preveč. »V kolikor obstaja neka grožnja, obstaja veliko bolj sofisticiranih nači- Predsednik Istrske županije Valter Flego pred mikrofoni na mejnem prehodu Dragonja, ob njem stojijo župani fotodamj@n nov reševanja te grožnje,« je prepričan. Navzoči so bili župani Kopra, Pirana, Izole, Hrpelj-Kozine, Ankarana, Buzeta, Buj, Umaga, Grožnjana, Oprtalja in Laniš- ča. Piranski župan Peter Bossman je pojasnil, da se bo s Cerarjem pogovarjal samo Fle-go, ker so hoteli župani tudi simbolično poudariti, da je Istra ena. Razložil je, da lahko ograja negativno vpliva na turizem, ker lahko gostom pošilja sporočilo, da ti kraji niso varni. Župan Lanišča Neven Mikac pa je polemično zapustil sestanek, ker skupni doku- ment njegove občine na območju Čičarije ne omenja: »Največji del meje poteka prav na našem ozemlju: imamo 27 kilometrov meje, žica pa varuje le en kilometer«. Predstavnikov miljske in dolinske občine zaradi nujnih obveznosti ni bilo, tržaški občinski odbornik za evropsko politiko Roberto Treu pa meni, da nobena občina na Tržaškem ne odobrava žične ograje: »Mi smo odločno proti takim ukrepom. Ograje delijo Istro in Evropo. Ni dvoma, da je treba upravljati migrantske tokove, a za to obstaja tisoč različnih načinov.« Spomnil je, da je v Trstu med vojno v Jugoslaviji nekdo predlagal postavitev ograje na meji s Slovenijo, k sreči pa je prevladala večina oz. zdrava pamet. Žico je označil kot »barbarski način soočenja s težavami«, po njegovem mnenju pa je ne gre primerjati z navzočnostjo vojske ob italijan-sko-slovenski meji, ker gre v tistem primeru za protiteroristične preventivne ukrepe, ki veljajo za vso Italijo: »V preteklosti se je država tudi z vojsko spopadala s teroristi in mafijo. V Rimu pa je v tem trenutku neprimerno več vojakov kakor na meji«. Aljoša Fonda DRAGONJA - Novoletna izmenjava voščil V zadnjih dveh letih v Istri manj ilegalnih prehodov meje Policisti iz Slovenije, Italije in Hrvaške odlično sodelujejo Z leve proti desni: direktorja reške in koprske policije Senka Šubat in Danimir Rebec, vodja mejne policije za severovzhodno Italijo Irene Tittoni in direktor istrske policije Dragutin Cestar fotodamj@n Iskrene čestitke letošnjim dobitnikom! V sklad za letošnje štipendije je prispeval tudi Urad vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Sklad »D. Sardoč« se zahvaljuje vsem, ki s prispevkom »petih tisočink« omogočate skladu podelitev štipendij. DRAGONJA - Slovenski, italijanski in hrvaški policisti že dolgo plodno sodelujejo, si izmenjujejo informacije in usklajujejo preiskave. Danes je tako sodelovanje neizogibno, saj kriminal ne pozna meja. Da bi te odnose še utrdili, prirejajo vsako leto decembra že tradicionalno izmenjavo voščil, tokrat pa so si za prizorišče izbrali prav mejni prehod Dragonja, ob katerem od sobote buri krajevne duhove žična ograja, ki jo je dala postaviti slovenska vlada. Na meji so se dopoldne srečali predstavniki koprske, reške in istrske policijske uprave ter tržaške kvesture. Slednjo so ob odsotnosti kvestorja zastopali vodje posameznih oddelkov (mejne policije, Digosa in mobilnega oddelka), italijansko delegacijo pa je vodila Irene Tittoni, ki je pri mejni policiji odgovorna za severovzhodno Italijo. Ostale policijske uprave so zastopali direktorji Dani-mir Rebec (Koper), Senka Šubat (Reka) in Dragutin Cestar (Pulj). Po voščilih in izmenjavi daril so se predstavniki policij z novinarji pogovorili tudi o varovanju meje. Tittonijeva je razložila, da italijanska vojska sodeluje z mejno policijo predvsem v boju proti terorizmu: »Poostrili smo nadzor na meji, a tudi drugod, v Rimu, Milanu... Tajne službe so pačpotrdi-le, da je Italija ena od morebitnih tarč teroristov.« Rebec je potrdil, da je sodelovanje s tržaško kvesturo odlično, kar potrjujejo uspešne preiskave zoper tihotapce z ljudmi, mamili in orožjem. Glede ilegalnih prestopov meje na območju PU Koper pa je povedal, da je v zadnjih letih prišlo do korenitega upada. Pred leti so beležili po 600-700 prehodov na leto, lani slabih 500, letos do 31. oktobra pa samo 148. »Na tem koncu sepri-tisk zmanjšuje,« je dejal. V Istri najpogosteje prehajajo mejo državljani Albanije in Kosova. Glede ograje je dejal, da bo prišel čas, ko jih bodo odstranili: »Težko je to predvideti, a vsi si želimo, da ne bo več potrebna.« (af) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 17. decembra 2015 5 DRAGONJA - Sprehod ob žičnati ograji in mnenja domačinov Kovinski tujek, ki varuje Evropo več fotografij na www.primorski.eu DRAGONJA - Z razdalje desetih centimetrov se nepoznavalci dokončno prepričamo, da to res ni bodeča žica, kot so jo sprva napačno imenovali. A tudi izraz »tehnična ovira« ni najbolj primeren, ker ne ponazarja predmeta: ovira je lahko recimo lesena in nenevarna. Žičnata (ali tudi žična) ograja, ki na desnem bregu reke Dragonje - in s presledki vse do Posavja - ločuje Slovenijo od Hrvaške, pa je s svojimi ostrimi britvicami, ki jim Istrani pravijo kar »žilet-ke«, precej nevarnejša od klasične bodeče žice. Kdor se vanjo zaleti, se bržkone takoj hudo rani. Zaenkrat je to doletelo več srn in jelenov. V mraku pa se lahko kaj hudega zgodi tudi človeku, še posebno če beži in ni stoodstotno pozoren. Ograja sega trenutno do Duty Free Shopa na Dragonji (proti vzhodu se vleče kaka dva kilometra), do Sečovelj-Plovanije še ne, a se bo glede na napovedi slovenske vlade kmalu pojavila tudi tam. Ogledujemo si jo na njivah pod gričem Stena, kak kilometer stran od mejnega prehoda. Za ograjo teče reka Dragonja, za nami pa iz zemlje štrli korenje. Sprehajamo se ob kovinskem tujku, ki sodi v to okolje približno toliko kot cheeseburger v jedilnik istrske konobe, nenadoma pa ograja zmanjka. Kmetijska pot, ki prečka plitvino na manjšem nasipu, je prosta, žica je zvita v klobčič. Luknja v schengenski meji? Oblasti so kmetom menda pustile proste prevozne poti in steze, ki vodijo čez mejo. Morda jih kdo nadzoruje od daleč, čeprav v širši okolici ni opaziti žive duše. »Neumnost.« Tako označuje ograjo Koprčan Bojan Vogrinčič, ki si dvesto metrov od žice ureja posestvo z bagerjem. Zaradi begunskega vala (trenutno na tem območju ni beguncev) se ne počuti ogroženega, v vasi pa po njegovih besedah najbrž nihče ne odobrava te novosti. Na drugem zemljišču srečamo domačina Maria Gregoriča, ki meni, da »ograja v resnici nikomur ne škodi, razen divjadi«. »Sramota je, da je moralo do tega priti in da se Evropa ni znala organizirati drugače. Da se v Slovenijo ne da vstopiti regularno,« pravi in dodaja, da ne bi bilo moralno, ko bi Slovenija porabila na tisoče evrov za oskrbovanje beguncev, medtem ko prejemajo kmetje z žulji na rokah po 180 evrov pokojnine. V soboto bo na vrsti protestni shod, in Slovenske oblasti so se s krajani dogovorile, da bodo čezmejne gozdne poti (kot je ta čez reko Dragonjo) prehodne; spodaj pogled s Kaštela na ograjo ob reki fotodamj@n sicer v dveh delih. Protestniki se bodo zbrali ob 11. uri v Brezovici in ob 14. uri na Dragonji. Pobuda prihaja s Facebooka, kjer je nastalo več skupin proti žici: vprašanje je, ko- liko jih bo ugasnilo računalnik in šlo na teren. Na hrvaški strani pa je ogorčenje menda še večje. Mladi natakar v gostilni blizu Momjana si ogleduje posnetke v našem ra- čunalniku in komentira: »To je noro. Pred tolikimi leti je padel Berlinski zid in zdaj gradijo novega.« In poklapano zaključi: »Nev-jerovatno.« (af) TEHNIČNE OVIRE Aljoša Fonda aljosa.fonda@primorski.eu »Istra je ena« Meja je vendar meja. V skupni evropski schengenski prostor ne more kdorkoli vstopiti, ne da bi ga oblasti tako ali drugače registrirale. Migracijski tokovi gor ali dol, desno in levo, nek red mora biti. Ta tok je treba nekako upravljati. Ko bi vsakogar odprtih rok in brez zadržkov sprejeli ne glede na obstoječa pravila, bi bili zelo blizu kaosa. Od tega načela do postavitve ograje z ostrimi rezili od Jadrana do Save pa je korak velik. Naj jo v Ljubljani še naprej vztrajno imenujejo z nevtralnim »tehnična ovira« in naj se večina Slovencev z njo počuti bolj varna; ži-čnata ograja deluje na krajevno prebivalstvo z obeh strani meje zelo turobno. Istrani so vidno prizadeti, pa čeprav ograja ne vpliva neposredno na njihov vsakdanjik, saj bistveno ne ovira njihovega gibanja (malo že). Podobno velja za Dolenjce, Belokranjce in njihove hrvaške sosede. Z estetskega vidika je ograja moteča, še bolj pa s psihološkega. »Istra je ena,« je včeraj smrtno resno zabičal piranski župan Peter Bossman, koje s kolegi z obeh strani meje izrazil zahtevo, naj se žica odstrani. Slovenci dobro vemo (morali bi vedeti), kakšni so psihološki učinki bodeče žice, saj imamo zgodovinske izkušnje. Še največjih imajo v »ljubljanski pokrajini«, in sicer iz 40. let prejšnjega stoletja. Poleg tega se postavlja vprašanje, ali tehnične ovire sploh kaj rešujejo ali pa gre bolj za sporočilo Evropski uniji, da »Slovenija pridno varuje mejo«. Morda res pomagajo preusmeriti begunce na mejne prehode, da se ne razpršijo po gozdovih in travnikih. Podatkov zaenkrat ni. Kakor tudi ni beguncev, ki bi trenutno zahajali v Istro. Tihotapci morskih dat-ljev se v ograjo ne bodo zapletli, ker se vozijo po cesti s tovornjaki, tako da tamkajšnja ograja ne varuje ničesar. Pravijo, da jo bodo odstranili, ko se bo pritisk migrantov zmanjšal: kaj pa, ko se bo ponovno povečal? Se bo igra spet začela? Mejo se lahko učinkovito varuje na mnoge druge načine, začenši z okrepljenim obmejnim nadzorom. S pomočjo tujih mejnih policistov, saj je to evropska meja. SLOVENSKA VLADA - Tako je včeraj napovedal državni sekretar Boštjan Šefic Ograja na celi meji LJUBLJANA - Odločitev vlade o postavitvi tehničnih ovir na državni meji je po besedah državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Boštjana Šefica popolnoma upravičena. Ker se lahko migracijski tokovi v prihodnje spremenijo, je treba takšne ukrepe sprejemati za celotno državno mejo, je poudaril na novinarski konferenci po seji vlade. Šefic je znova poudaril, da je osnovni namen tehničnih ovir uravnavanje migracijskega toka, njihov cilj pa nadzor nad prehajanjem državne meje. »Glede na slabe izkušnje je ta naša usmeritev popolnoma upravičena,«je dejal. Poudaril je, da gre samo za začasne ovire, ki jih bodo umaknili takoj, ko bodo ocenili, da lahko tak ukrep nadomestijo z drugimi. Ob tem je poudaril, da so v zadnjih tednih imeli napovedi, da se lahko migracijski tokovi spremenijo, ene od možnih so tudi »južne variante« migracijskih poti. Zato lahko ta migracijski tok v državo pride na drugem koncu meje kot doslej, kar po besedah Šefica pomeni, da je treba ukrepe sprejemati za celotno državno mejo. Do torka so postavili približno 137 ki- lometrov ograje, in sicer na 36 različnih lokacijah - od Gibine v Razkrižju do Dragonje v Kopru. Ob tem je poudaril, da slovenska meja ostaja odprta, a nadzorovana. Prepričan je, da bodo s tem ukrepom prispevali k zagotavljanju ustrezne stabilnosti in varnosti v državi. Šefic priznava, da ograja prinaša tudi negativne posledice, predvsem za živali. Zato so se odločili, da bodo uporabili kemične snovi, ki odvračajo živali, ter električne pastirje in naletne ograje. Z lovci se tudi dogovarjajo, da bi nekaj delov ograje odprli za prehode živali. Koordinator teh aktivnosti bo lovska zveza, je še pojasnil državni sekretar. Napovedal je še, da bodo v prihodnjem tednu ocenili položaj in začrtali aktivnost glede prihoda beguncev. Ocenjujejo sicer, da bo migracijski tok obdržal sedanjo intenzivnost, če ne bo bistvenih novih okoliščin. Če pa bodo Nemčija in nekatere druge države omejile število beguncev, ki jih bodo sprejele, bo to vplivalo tudi na nadaljnje aktivnosti Slovenije, ki bo morala v tem primeru omejiti vstop v državo, je dejal. BELA KRAJINA - Jezni krajani Protesti, pohodi in peticije proti žični ograji na Kolpi ČRNOMELJ - Na južnih obmejnih območjih Slovenije se krepi nasprotovanje žični ograji na meji s Hrvaško. V Črnomlju so zaradi tehničnih ovir ob Kolpi, težav in škode, ki jih povzroča žična ograja, razpravljali z državnim sekretarjem Andrejem Špengo. Medtem ko so domačini zahtevali, da se žična ograja iz Pokolpja popolnoma umakne, jim je Špen-ga obljubil le, da bo njihove zahteve prenesel vladi in da bodo najbolj problematična mesta še enkrat preverili. Ljudje ob Kolpi so nezadovoljni, saj »Kolpa take mreže na svojem obrežju ne zasluži«. Ob ograditvi Kolpe je tako vprašljiva uporaba vseh kopališč, kampov in jezov, močno ogrožena pa je tudi divjad, ki prehaja reko ali se v njej napaja. Žični ograji ob meji nasprotujejo tudi v Občini Kostel s 26 kilometri Kolpine struge. Tamkajšnja županja Lili Butina je za STA povedala, da je glavnina Kolpinega obrežja že ograjena, ograja pa naj bi po mnenju prebivalcev močno ogrozila občinski turizem. V Kostelu se je izoblikovala tudi civilna pobuda, ki zbira podpise proti ograji na meji. Podpise zbirajo tudi na svoji spletni strani in v Kočevju na ploščadi v središču mesta. V kostelski Fari Turistično društvo Kostel v nedeljo pripravlja protestni pohod ob žici na meji ob Kolpi. Njegovi udeleženci bodo krenili na približno 2,5-kilometrski pohod do vasi Savski Laz. Žično ograjo ob poti nameravajo tudi simbolično okrasiti, po besedah organizatorjev pa pričakujejo predvidoma 150 pohodnikov. / ŠPORT Četrtek, 17. decembra 2015 6 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu DEVIN-NABREŽINA - Devinski knez prodal, Baia Holiday kupil Rilkejeva pešpot prodana za 350.000 € Devinski knez Alessandro Thurn und Taxis je prodal Rilkejevo pešpot. Ali točneje: prodal je kakih 30 hektarjev obsežno zemljišče na območju naravnega rezervata Devinskih sten, na katerem poteka tudi dobršen del Ril-kejeve pešpoti. Območje je odkupila družba Baia Holiday. Ta v Italiji upravlja deset turističnih naselij, med katerimi je tudi kamping Marepineta v Sesljanu družine Lenarduzzi, ki ima v družbi Baia Holiday 30-odstotni delež. Kamping meji prav na »dovčerajšnjo« grofovo posest. Za odkup območja z Rilkejevo pešpotjo je Baia Holiday plačala 350 tisoč evrov. To je kakih 150 tisoč evrov manj, kot je bil pred več kot dvema letoma zahteval devinski knez za prodajo območja tržaški pokrajini oziroma deželi Furlaniji-Julijski krajini. Ampak: »K vsoti 350 tisoč evrov pa je treba prišteti notarske stroške in davke, kar pomeni, da nas bo nakup območja stal krepko Levo pogled z Rilkejeve pešpoti na morje in Devinski grad; desno pešpot v notranjosti naravnega rezervata Devinskih sten fotodamj@n Zaprtje Rilkejeve pešpoti bo kmalu le spomin ... fotodamj@n čez 400 tisoč evrov,« je včeraj pojasnil Diego Lenarduzzi, ki z bratom Mauri-ziom, nekdanjim devinsko-nabrežin- Tudi Kukanja zadovoljen je pred več kot dvema letoma postavila v ospredje tržaške kronike Rilkeje-vo pešpot. Slednjo je - po sporazumu s prejšnjim de vinskim knezom Raj-mundom - dolgo let upravljala tržaška pokrajina. Pred iztekom koncesije je Alessandro Thurn und Taxis opozoril upravitelje, da ne namerava obnoviti dogovora tako, kot je bil sklenjen pred desetletji. Dalj časa ni dobil odgovora. Aprila 2013 je dal kar čez noč zapreti tisti del Rilkejeve pešpoti, ki je potekal na njegovi lastnini. Zaradi varnosti, je bil razlog. Začela so se pogajanja za ponovno odprtje pešpoti. Najprej je kazalo, da naj bi pešpot odkupila Pokrajina, nato Dežela. Nekaj trenj je bilo tudi z devinsko-nabrežinsko občino. Iz vsega tega ni bilo nič. Naposled je posegla družba Baia Holiday, ki se je v zelo kratkem času z grofom dogovorila za odkup. Pogodba je bila podpisana pred tremi tedni. M.K. KUPOPRODAJA - Diego Lenarduzzi in Alessandro Thurn und Taxis Zadovoljna kupec in knez Lenarduzzi: »Čim prejšnje odprtje Rilkejeve peršpoti« - Knez: »Zasebnik bo poklicno upravljal območje« »Rilkejevo pešpot sem prodal ljudem, ki jih cenim. Ljudem, ki se ukvarjajo s turizmom in bodo znali gotovo turistično ovrednotiti to območje, saj meji njihova dejavnost, turistično naselje z avtokampom, na prodano ozemlje. Predvsem pa sem zadovoljen, ker sem prodal zemljišče zasebnikom, za katere vem, da bodo poklicno upravljali območje.« Tako je devinski knez Alessandro Thurn und Taxis včeraj pojasnil prodajo območja Rilkejeve pešpoti družbi Baia Holiday. Pogajanja so stekla hitro. Povsem drugače od nekdanjih namer krajevnih uprav - najprej Pokrajine Trst, potem na Dežele Furlanije Julijske krajine - ki so prvotno namignile na nakup, a je vse ostalo pri besedah. Devinski knez je takrat, pred kakima dvema letoma zahteval za prodajo območja pol milijona evrov. Sedaj je iztržil skoraj tretjino manj. »Ceno določi tržišče,« je včeraj pojasnil. »Treba pa je upoštevati tudi druge faktorje. Pona- vljam: zadovoljen sem, da sem prodal zasebniku, ki bo še nadalje zagotavljal odprtje pešpoti javnosti. S prodajo pa sem se tudi otresel vsega, kar se je - s strupenimi navlakami vred - nakopičilo po zaprtju Rilkejeve pešpoti.« Diego Lenarduzzi, manjšinski, a v tej zadevi zelo pomemben, če že ne odločilni partner družbe Baia Holiday, je ocenil, da »se je z nakupom zemljišča v naravnem rezervatu Devinskih sten končno premaknila z mrtve točke zadeva, ki je za več kot dve leti hromila dejavnost na tem turistično zelo pomembnem območju.« O devinskem knezu je povedal, da »je bil pri pogajanju zelo spraven. Pokazal je popolno pripravljenost, da se pogajanje zaključi v obojestransko korist.« Za Lenarduzzija je sedaj najbolj pomembno, da »se celotna Rilkejeva pešpot ponovno odpre, in to čim prej, saj predstavlja mednarodno turistično atrakcijo. V tem pogledu imamo že nekaj načrtov, ki bi s kakimi štirimi ali petimi novimi delovnimi mesti pozitivno vplivali tudi na Alessandro Thurn und Taxis zaposlitveno raven na našem območju. Ne gre pozabiti, da naš kamping Marepineta prispeva 30 odstotkov vseh turističnih prisotnosti v tržaški pokrajini in - kljub temu, da daluje le šest mesecev -več kot polovico v devinsko-nabrežinski občini,« je spomnil Diego Lenarduzzi. M.K. fotodamj@n »Zelo smo zadovoljni. Po dveh letih in pol se bo zadeva Rilkejeve pešpoti enkrat za vselej dokončno rešila,« je včeraj ocenil devinsko-nabrežinski župan Vladimir Kukanja, in tako napovedal: »Čim bo občina dobila dokumentacijo o kupoprodaji, bomo sklicali sejo z novimi lastniki, da bi uredili vse, kar bo potrebno za čim prejšnje odprtje Rilkejeve pešpoti.« skim odbornikom v Retovi občinski upravi, vodi kamping Marepineta. Z odkupom zemljišča na območju naravnega rezervata Devinskih sten se je - srečno - končala zgodba, ki DOLINA - Na dnevnem redu včerajšnje seje občinskega sveta en sam sklep Novo triletno upravljanje Glinščice Svetniki soglasno za nov dogovor z Deželo o upravljanju rezervata - Župan Klun: Dežela sprejela dolinske zahteve - Gombač in Slokar: Razvojni načrt skozi občinski svet Dolinski občinski svet je na včerajšnji popoldanski seji imel na dnevnem redu en sam sklep, ki ga je tudi soglasno sprejel. S tem je bil odobren dogovor med Deželo Furlanijo Julijsko krajino in Občino Dolina za upravljanje naravnega rezervata doline Glinščice za novo triletno obdobje od 1. januarja 2016 do 31. decembra 2018. Občina bo tako še naprej upravljala rezervat, kot ga je doslej. Razlike s prejšnjim dogovorom niso velike, je v krajši predstavitvi dejal župan Sandy Klun, čeprav bo občinska uprava od Dežele prejela za upravljanje manjši znesek od pričakovanega: prvotno je bilo namreč mišljeno, da bo za upravljanje imela na voljo 86.000 evrov (omenjeni znesek je tudi v besedilu sklepa občinskega odbora), dejansko pa bo ta vsota za 10.000 evrov manjša, se pravi 76.000 evrov. Drugače je občinski upravi dolina Glinščice pri srcu, je še dejal Klun, ki je v prihodnje napovedal tri večje promocijske pobude: tako nameravajo Glinščico konec januarja 2016 predstaviti na sejmu turizma v Ljubljani, v marcu jo bodo predstavili v Celovcu, v oktobru pa v Trstu na vsakoletni Bar-colani. Klun je na prošnjo opozicijskega svetnika Borisa Gombača (Lista Gombač) tudi poročal o nedavnem sestanku z deželno odbornico Mariograzio San-toro v zvezi z razmejitvijo rezervata, pri čemer je dejal, da je deželna uprava sprejela tisto, kar je Občina Dolina vprašala. Drugače bodo zadevo še enkrat predstavili v občinskih komisijah za okolje in preglednost. Kot že rečeno, je bil sklep sprejet soglasno, prav tako njegova takojšnja izvršljivost, brez razprave pa tudi ni šlo. Za to sta poskrbela predvsem že omenjeni svetnik Gombač in njegov opozicijski kolega Danilo Slokar (Severna Liga). Prvi je poudaril, da mora načrt za razvoj iti skozi občinski svet in ne samo sko- zi odbor, medtem ko se svetniki niso sestali z nosilci interesov, s katerimi se je po njegovih besedah sestal samo odbor. Gombaču tudi ni šlo, da sta imela predstavnika občinske uprave na omenjenem srečanju z odbornico Santorovo po njegovih besedah le vlogo statistov. Za obrazložitev nastajajočega razvojnega načrta se je zavzel tudi Slokar, ki je zahteval odstop predsednice občinske okoljske komisije Rossane Pettirosso (slednja je bila odsotna) in tudi sklic seje občinskega sveta, ki bi bila v celoti namenjena problematiki doline Glinščice. Po Slokarjevem mnenju je namreč za promocijo potreben razvojni načrt, na podlagi katerega bi moral rezervat služiti razvoju območja ter ustvarjanju dohodka in novih delovnih mest v tamkajšnjih krajih. Ivan Žerjal / ŠPORT Četrtek, 17. decembra 2015 7 DEŽELA - Družba TMT ga bo upravljala še za 60 let, vanj pa bo vložila 188 milijonov evrov Koncesija za 7. pomol zelo velik skok za Trst Sedmi pomol bodo v prihodnjih letih podaljšali za 200 metrov, novi del pa bodo nato razširili še za 20 metrov. Terminal za kontejnerje bo lahko nazadnje sprejemal istočasno dve veliki ladji z zmogljivostjo vsaka 14.000 TEU. Dela bodo razdeljena v tri faze. V prvi bodo 7. pomol podaljšali za 100 metrov in v drugi za dodatnih 100 metrov, medtem ko bodo v tretji fazi še razširili novo gradnjo. Dela se bodo začela v začetku leta 2017 in se zaključila konec leta 2018. To so glavni podatki glede del za obnovo oziroma povečanje 7. pomola, ki jih bo izvajala družba Trieste Marine Terminal (TMT) in ki bo v razvoj terminala vložila 188 milijonov evrov. Družba TMT, ki je že več let upravljala 7. pomol, je 1. decembra sklenila sporazum s Pristaniško oblastjo, na osnovi katerega ga bo upravljala še za prihodnjih 60 let. Izredni komisar Pristaniške oblasti Zeno D'Agostino je namreč izdal 60-let-no koncesijo lastniku TMT Pierluigiju Maneschiju, ki je izrazil prepričanje, da lahko postane Trst eno izmed glavnih in najpomembnejših evropskih pristanišč. Prek njega gre veliko blaga, je poudaril Maneschi. Promet je treba še povečati, kajti to prinaša denar. Toda »za to je potrebno, da se v Trstu tudi izvaja primerno carinjenje in ne samo kontrole, ker bo tako ostal v Trstu tudi denar,« je izjavil Ma-neschi in dodal, da je nizozemski Rotterdam lani opravil kar 12 tisoč carinjenj in unovčil ustrezne pravice. Maneschi je svoj pogled na delovanje krajevnih carinikov obelodanil na sedežu deželne vlade, kjer so včeraj predstavili 60-letno koncesijo za upravljanje terminala za kontejnerje tržaškega pristanišča. Podpis dogovora sta predstavila predsednica Dežele Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani in izredni komisar Pristaniške oblasti Zeno D'Ago-stino ob udeležbi tržaškega župana Roberta Cosolinija, omenjenega Pier-luigija Maneschija (ta je glavni delničar družbe T. O. Delta, ki nadzoruje družbo TMT, in predsednik družbe Italia Marittima) ter predsednika družbe TMT Fabrizia Zerbinija, ki je podal nekaj tehničnih podatkov glede podaljšanja 7. pomola. Kot je razvidno iz dokumenta, ki ga objavljamo na desni, bo terminal za kontejnerje nazadnje podaljšan za 200 metrov in 20 metrov širši (na levi strani slike). Dela bodo, kot rečeno, razdeljena na tri faze, prva faza (podaljšanje terminala za 100 metrov) pa predvideva naložbo 90 milijonov evrov. Na pomolu, ki je širok 400 metrov in bo nazadnje dolg 970 metrov, bodo ravno tako podaljšali tračnice za vlake. To pomeni, da bodo lahko v prihodnosti pripravljali 750 metrov dolge vlake neposredno na 7. pomolu, kar je danes nemogoče in povzroča precejšnje preglavice. Sploh pa bo to izredna naložba, ki bo izrazito razvila pristanišče in mesto. Maneschi računa, da bo nazadnje tisoč novih delovnih mest, če bo seveda Trst znal izkoristiti vse priložnosti. Družba Trieste Marine Terminal zaposluje danes neposredno 185 ljudi, ki jim gre dodati še uslužbence v uradih TMT v Munchnu, na Dunaju in v Budimpešti. Veliko zadoščenje za podpis koncesije je izrazila deželna predsednica Serracchiani in še zlasti izpostavila pomembno zasebno naložbo, ki se ji bodo pridružile javne in- vesticije za izboljšanje infrastrukture. Med temi je predsednica omenila 50 milijonov evrov, ki jih bodo namenili za okrepitev železniške zveze pri 7. pomolu. Tržaško pristanišče, je ocenila, čaka pravi kakovostni skok. Koncesija za 60-letno upravljanje 7. pomola je strateškega pomena, je dodal D'Agostino, kajti naložba 188 milijonov evrov bo omogočila, da bo 7. pomol postal najpomembnejši terminal Jadrana in bo razpolagal tudi s primerno železniško zvezo. Do koncesije je prišlo, je dejal, zahvaljujoč se skupnemu delu oziroma sodelovanju vseh javnih uprav, saj so se nazadnje lahko izognili postopku zaradi kršitve evropske zakonodaje, ki ga je bila odprla Evropska komisija (EU Pilot). A.G. Koncesijo so predstavili na sedežu FJK. Spodaj 7. pomol po zaključenih delih fotodamj@n PRISTANIŠČE Aljoša Gašperlin aljosa.gasperlin@primorski.eu Sistem Trst za rast luke Trstu in njegovemu pristanišču se obeta po napovedih rožnata prihodnost. Družba TMT bo upravljala terminal za kontejnerje še 60 let, sedmi pomol bo krepko povečala, posodobila in vanj vložila skoraj 190 milijonov evrov, javne institucije pa bodo obnovile železniške zveze ter sploh izboljšale infrastrukturo. Končno naj bi torej začeli konkretno izvajati novi pristaniški prostorski načrt, s tem pa se bo začela izredna razvojna faza pristanišča. V deželni palači, kjer so predstavili 60-letno koncesijo za upravljanje 7. pomola, je bila včeraj prava zimska idila, saj so vsi poudarjali pomen dogodka. Takih trenutkov je bilo sicer v preteklosti več, a niso nikdar privedli do odmevnih rezultatov. Dovolj je pomisliti na napovedi bivše predsednice Pristaniške oblasti, ki je vselej veliko obljubljala, manj pa ukrepala. Tokrat je vse skupaj izzvenelo drugače. Prvič seje namreč zgodilo, da zasebnik vloži tolikšno vsoto denarja v kako italijansko pristanišče, po drugi strani pa je 60-letna koncesija vezana na izvajanje obljubljenih del, ki sodijo med drugim v sklop izgradnje logistične ploščadi. A ne samo to, v luko vlaga tudi Dežela, ki gleda očitno nanjo kot na glavno vzmet za celotno rast FJK. Pristanišče mora zdaj postati v bistvu središče tržaškega razmaha, pri tem pa morajo pod okriljem Pristaniške oblasti sodelovati vsi dejavniki. To je čas, da končno nastane in začne delovati »sistem Trst«, kot so poudarili na srečanju. O tem je bilo v preteklosti več krat govora, a zaman. Podpisniki koncesije zagotavljajo, da gre tokrat zares, češ da imajo oči uprte (izključno) v prihodnost. PRISTANIŠKA OBLAST - Sodelovanje Pristanišče in univerza sklenila okvirni sporazum Pristaniška oblast in tržaška univerza sta včeraj popoldne sklenili nov okvirni sporazum o sodelovanju, katerega namen je razvijati in utrjevati oziroma spodbujati študije, raziskovanje in izobraževanje v pristaniškem, pomorskem, prevoznem in logističnem sektorju. Dogovor sta na sedežu Pristaniške oblasti podpisala njen izredni komisar Zeno DAgostino in rektor tržaške univerze Maurizio Fermeglia. Sodelovanje in razvijanje odnosov z ustanovami, ki se na ozemlju ukvarjajo z didaktiko in izobraževanjem je med glavnimi cilji Pristaniške oblasti, je povedal DAgostino. Pristanišče se namerava namreč odpirati in sodelovati z znanstveno-raziskovalnim polom mesta, je nadaljeval izredni komisar in poudaril, da namerava prej vlagati v osebje in v raziskovanje, šele nato v infrastrukturo. Razvijanje načrtov in projektov na področju prevozov in pomorskega gospodarstva skupaj z univerzo in drugimi znanstvenimi ustanovami bo tudi priložnost za mla- Fermeglia (levo) in D'Agostino de študente oziroma raziskovalce, da pobliže spoznajo tržaško pristanišče in njegove značilnosti, je še ocenil D'Agostino. Namen univerze je služiti ozemlju in ljudem, je dejal rektor Fer-meglia. Zahvaljujoč se lastni viziji, večnivojskemu in multidisciplinske-mu pristopu ter tehničnim kompe-tencam bo lahko tržaška univerza dala svoj doprinos in podporo za pobude in projekte skupaj s Pristaniško oblastjo, je še povedal Fermeglia. Med glavnimi cilji novega sodelovanja je posploševanje administrativnih postopkov oziroma odpravljanje preprek pri izvajanju dejavnosti, vezanih na pomorsko-pristaniški sektor. Dalje nameravajo utrjevati sodelovanje na okoljskem, informat-skem in inženirskem področju ter glede promocijskih oz. marketinških pobud glede pristaniških dejavnosti. Glavni cilj dogovora je vsekakor izdelava skupnih projektov za raziskovanje in prenašanje tehnologij med dvema ustanovama. (ag) ŽELEZARNA - Hladna valjarna je že pokonci Pod Škednjem čudne skrivnosti Tržaškemu senatorju Lorenzu Bat-tisti (prej G5Z, zdaj senatna avtonomi-stična skupina) nekaj ne gre v račun. »Če sta kriterije za gradnjo poslopja za hladno valjarno na območju škedenjske železarne določili ministrstvo za okolje in ministrstvo za gospodarski razvoj 2. novembra, kako je mogoče, da struktura že stoji?« sprašuje Battista, ki je o tem obvestil tudi pristojne urade v Rimu in pričakuje odgovor od ministrov. Tržaški župan Roberto Cosolini pa je glede dovoljenja AIA včeraj potrdil pogoje, ki jih je za njegovo izdajo postavila občinska uprava. Med temi so upoštevanje nedavne odredbe, ki omejuje delovanje plavža oz. proizvajanje li- tega železa, omejitev proizvajanja koksa, namestitev nove merilne naprave agencije ARPA v Ul. del Ponticello in drugi ukrepi za stalno nadzorovanje kakovosti zraka. Skupina Arvedi je začela graditi poslopje za hladno valjarno 8 Četrtek, 17. decembra 2015 TRST / SV. JAKOB - Danes ob 11. uri poimenovanje parka v Ul. Montecchi po njenem imenu Tatjana, Anna, Marina, dolga pot Marije Bernetič Občina Trst bo danes ob 11. uri slovesno poimenovala park v Ulici dei Montecchi pri Sv. Jakobu (tik ob sedežu Primorskega dnevnika) po slovenski partizanki Mariji Bernetič (1902- 1993), ki se je rodila ravno v tem delavskem mestnem predelu. Njen lik je pred sedmimi leti za naš dnevnik obširno orisala Lelja Rehar Sancin. Že kot mlado dekle se je Berne-tičeva pridružila sindikatom delavcev, pri dvajsetih pa je bila že aktivna v mladinski organizaciji Komunistične partije z ilegalnim imenom Tatjana. Leta 1927 so jo prvič aretirali zaradi organizacije podtalnega gibanja in protifašistične propagande. Po dvoletni zaporni kazni v Perugii se je vrnila domov in začela sodelovati s Pinom Tomažičem; takrat je postala tarča posebne fašistične policije O.V.R.A., ki si je prizadevala za uničenje komunističnega gibanja. Partija je Marijo hotela zaščititi in poslati v Francijo, a je bila policija hitrejša - decembra 1931 so jo odpeljali v zapor pri jezuitih, kjer je ostala nekaj mesecev. Po amnestiji je bila imenovana v tržaški pokrajinski partijski komite. Domača tla pa je naposled morala zapustiti: partija jo je poslala v Francijo (z novo identite- Marija Bernetič leta 1963 to Anne Ferri), nato pa še na šolanje v Moskvo, od tod pa spet v Pariz, kjer se je ukvarjala s težavami italijanskih žena. Maja 1937 ji je partija dovolila vrnitev v Italijo in ji dodelila nelahko nalogo navezovanja stikov z aktivnimi protifašističnimi delavci po celotnem ozemlju. Leto pozneje, aprila 1938, so jo aretirali z ilegalno literaturo v kovčku: Posebno fašistično sodišče jo je obsodilo na 16 let zapora v Perugii. Svobodna je bila šele po kapitulaciji Italije leta 1943, ko se je spet vključila v politično delo. Maja 1944 je šla v partizane, najprej k bataljonu Alme Vivode in nato k Tržaški brigadi z imenom Marina. Od tod so jo poklicali v Glavni štab NOV Slovenije, kjer je bila dodeljena političnemu oddelku za italijanske enote. Po vojni se je začela njena uspešna politična kariera: ob ustanovitvi Komunistične partije Svobodnega tržaškega ozemlja je bila izvoljena v centralni komite, ob resoluciji Informbiroja se je opredelila za Vidalijevo stran. Leta 1955 pa je bila prvič izvoljena v tržaški občinski svet, v katerem je ostala več let, dokler ni bila leta 1963 kot prva Slovenka izvoljena na listi KPI v poslansko zbornico. Vsa povojna leta je bila članica pokrajinskega vodstva VZPI-ANPI in Združenja bivših političnih prega-njancev ANPPIA. Več let je bila tudi odgovorna urednica slovenskega glasila KPI Delo. Sosednji park so v preteklih dneh počistili, tako da je nared za današnjo slovesnost fotodamj@n NARODNI DOM - Marko Kravos in nov slovenski prevod Slataperja »Osvežen« Moj Kras Ob 100-letnici smrti tržaškega pisatelja Scipia Slataperja na bojišču prve svetovne vojne so v torek v Narodnem domu predstavili nov slovenski prevod njegovega avtobiografskega dela Moj Kras. Za nov prevod je spet poskrbel Marko Kravos, ki je podpisal tudi prvega iz leta 1988 pri Založništvu tržaškega tiska. Prevod, ki je izšel pri založbi Beit, je avtor skušal s frazeološko in krajinsko jezikovno barvo osvežiti besedilo izvirnika in ga približati današnjemu času in bralcu, obenem pa izraziti lirični naboj izvirnika. Ob Kravosu sta torkov večer oblikovala zgodovinarka Marta Verginella in pesnik Roberto Dedenaro. Z leve: Roberto Dedenaro, Marko Kravos in Marta Verginella fotodamj@n ŠTUDIJ - Predstavitev priročnika o metodah študija Bodimo radovedni Kaj najbolj potrebujemo pri študiju? V glavnem je to radovednost. Tako vsaj zatrjujeta avtorja krajše publikacije, pravega priročnika Il metodo di studio in parole semptici, ki je zagledal luč pred nekaj meseci. Avtorja, profesorja Monica Zaulovic in Dante Pattini pravita, da si nista izmislila nič novega, pač pa sta v knjigo prelila tisto, kar skušajo profesorji in vzgojitelji udejanjiti vsak dan v razredih: prepričati mlade, da je študij zanje nekaj dobrega in koristnega. Včeraj sta svoje zaključke predstavila mladim dijakom srednje šole Dante in višješolskega zavoda Sandrinelli, ki so nepričakovano vneto sodelovali pri dveurnem predavanju ... Morda so si res želeli izvedeti za recept, za strategijo, ki bi jim olajšala oz. vsaj približala študij, ki je zanje prava mora. V pogovoru s poslušalci je Zauloviceva nanizala motivacije, ki mlade spodbujajo k študiju: to so zunanji vzgibi - na primer ocena, »usluga« staršem, pa tudi nagrada v obliki tedenskega denarnega zneska ali pa naj- novejšega telefončka; seveda pa so pomembnejši notranji vzgibi - se pravi želja po spoznavanju novih stvari, osebno zadoščenje in zlasti radovednost, ki je v vsakem izmed nas, vendar je ne znamo izkoristiti, je povedala. »Če mlade pri študiju vodijo izključno zunanje motivacije, potem je ta študij zanič, čisto nesmiseln, saj od njega nič ne ostane. Če pa vas vodi radovednost, vam zagotovim, da vam ne bo potrebno poglavja večkrat prebrati, saj vam bo vsebina ostala v več v spominu, predvsem pa dlje,« je pojasnila avtorica vodnika. Kaj pa v primerih, ko snov sploh ni zanimiva in ne vzbuja nikakršne radovednosti? »Takrat je treba radovednost stimulirati.« Kot primer je ponudila zgodovinski tekst, ki je po mnenju poslušalcev nekaj dolgočasnega in nepotrebnega. Mladim je svetovala, naj se pri vsakem novem poglavju najprej zaustavijo pri fotografiji in se vprašajo, kdo je upodobljen ali, kaj se dogaja. Šele nato je na vrsti naslov poglavja. »Na tak način bo- Končno sredstva za obnovo pešpoti Ressel v Bazovici Deželni odbornik za kmetijstvo Cristiano Shaurli je včeraj napovedal, da je deželni svet v okviru zakona za finančno stabilnost odobril postavko o dodelitvi dodatnih sredstev za upravljanje in didaktično delovanje centrov, ki jih vodijo deželne gozdne straže. S temi sredstvi se bo končno uredilo 3-kilometrsko gozdno učno pot Josef Ressel v gozdu Igovca v Bazovici. Pot povezuje Bazovico in Lipico, pred 10 leti pa so jo uredili tudi za slepe in slabovidne osebe; opremili so jo z moderno infrardečo tehnologijo, ki omogoča slabovidnim prosto oziroma samostojno sprehajanje. Sedaj bodo lahko popravili posebne infrardeče oddajnike, ki slabovidne vodijo in jim nudijo raznorazne informacije o krajevnih značilnostih v slovenščini, italijanščini in angleščini. Maranzanov Jadranski sen V prostorih knjigarne Luglio Editore v pasaži Rossoni na Korzu Italia 9 bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo tržaškega novinarja Silvia Ma-ranzane Il sogno adriatico (Jadranski sen), ki piše o tri stoletja trajajoči tržaški prevladi na morju, ki jo Trst na novo odkriva. Ob avtorjevi prisotnosti bosta o tem govorila zgodovinar Giulio Mellinato in terminalist Francesco Parisi. Belardinijeva vodi deželno poštno policijo ste stimulirali svojo radovednost, ki bo nato v glavi odprla vrata pozornosti.« Prav gotovo pa odigra pri študiju pomembno vlogo tudi samozavest. »Če je imamo premalo, bomo pri izpraševanju nagnjeni k izjavam tipa - "prav gotovo mi ne bo uspelo", če je je preveč, pa k takim "vse vem, pripravljen sem". Kot povsod je tudi pri tem potrebno neko ravnovesje, drugače ustvarjamo v glavi samo nepotreben kaos.« Pa še to je pomembno: končna ocena je vezana izključno na stopnjo pripravljenosti. »Pomembno ni koliko nekdo študira, ampak kako to dela. Zato ne obstajajo izgovori - "profesor jo ima z mano" ali pa (v primeru uspešnega izpraševanja) "imel sem srečo": vse je odvisno od nas.« Kakšno vlogo pa imajo pri tem profesorji? Dante Pattini je pojasnil, da morajo slednji iz dijakov potegniti na dan, kar je vrlin v njih in jim pokazati pot, ki jo bo potem vsak poosebil. »Razumeti morajo, da kar se učijo, ima smisel.« Sara Sternad Alessandra Bellardini Deželna poštna policija ima novega načelnika, pravzaprav načelnico. To je namestnica kvestorja Alessandra Belardini, ki bo nasledila Pasquale-ja Sorgonaja, ki opravlja po novem to funkcijo v Teramu. Belardinijeva je kariero začela v Palermu, leta 2000 so jo premestili na kvesturo v Sieno, kjer je tudi vodila policijski oddelek Digos do leta 2013. Takrat so jo premestili v Rim, kjer se je na poštni policiji posvečala telematskim kaznivim dejanjem. Iz Barija, mimo Trsta spet domov v Romunijo V okviru rednega nadzora je tržaška mejna policija pri nekdanjem mejnem prehodu pri Fernetičih v noči na sredo na avtobusu, ki je bil namenjen v Romunijo, zalotila 29-letnega romunskega državljana E.B. Po preverjanju dokumentov, so policisti ugotovili, da mu je sodnik za predhodne preiskave iz Barija že novembra odredil pripor zaradi kraje in hkrati ugrabitve mlade romunske sodržavljanke. Mladeniča so odpeljali v koronejski zapor. V Naselju sv. Sergija vozilo podrlo mladeniča V Naselju sv. Sergija je prišlo sinoči nekaj po 20. uri do hujše prometne nesreče. Neko vozilo je namreč v Ul. Grego podrlo mladeniča, ki je bil baje hujše poškodovan. Na kraj nesreče so prihiteli osebje službe 118 in mestni policisti, ki so sinoči skušali razumeti razloge za nesrečo in ugotoviti morebitne odgovornosti. V trenutku, ko zaključujemo redakcijo, so mestni redarji in služba 118 vedeli samo povedati, da je poškodovani mladenič star približno 25 let. Z rešilcem so ga prepeljali v bolnišnico na Katinari, kjer so ga sprejeli z rdečo oznako. / ŠPORT Četrtek, 17. decembra 2015 9 GLEDALIŠČE ROSSETTI - Festival tržaške popevke Velika nagrada spektakla Tini Renar (z I sCarsolini) Zapela je pesem Go l'acento carsolin avtorjev Kim Furlan in Tommyja Budina h Sfl ¡T1 * ■ "íú^.j r ¡ I V M L ■F Kraški glasbeno pevski vihar je previharil letošnji 37. festival tržaške popevke. Pevka Tina Renar, po rodu od Banov, in njeni I sCarsolini (kot se je imenovala spremljevalna skupina) so s pe- smijo v tržaškem narečju Go l'acento carsolin tako navdušili polno dvorano gledališča Rossetti, da jim je občinstvo podelilo Veliko nagrado spektakla (Gran Premio dello Spettacolo). Popevka, ki ji je besedilo prispevala Kim Furlan s Proseka, tipično veselo sving glasbo pa Tommy Budin iz Saleža, zelo duhovito in ironično »cika« na slovensko izgovorjavo črke »s« v italijanskih besedah, po čemer je mogoče takoj prepoznati Kraševca (kajti, kot ugotavlja besedilo, slovenski »s« ... »fa IfijBfr slovensko stalno ^V^ gledališče 3 DOGODKI v petek, 18. decembra ob 20.00 Otvoritev razstave Lele B. Njatin Narod si bo pisal sodbo sam ob 20.30 slovesna podelitev Nagrade Uchimura za predstavo Moderne no drame sledi... - grizzoli ale oreče ...«). To duhovito domislico so Tina Re-nar in enajstčlanski I sCarsolini obelili s koreografsko res prikupnim in razgibano simpatičnim nastopom. Najprej so se - naštimani v neoporečnih črnih oblekah -»črkovno« predstavili, nato pospremili pesem s plesnimi koraki in naposled pozdravili občinstvo s pisanimi klobuki, medtem ko je Tinin glas pošteno pričal o njenem »kraškem akcentu«. Tina je edina pela, in sicer - kot določa pravilnik festivala tržaške popevke - na poprej posneto glasbeno podlago, pri kateri so ob avtorju Tommyju Bu-dinu sodelovali še Miran Furlan, Piero Purini, Martin Rebecchi, Matija Kralj, Daniel Grizonič in Stephanie Furlan. Levo predstavitev skupine, ki je zapela na odru gledališča Rossetti; spodaj pevka Tina Renner z delom »koreografije« fotodamj@n mondo Edyja Meole in izvajalca Massi-miliana Riccia, posebno priznanje pa je šlo popevki Me pindolo v izvedbi skupine Sardoni barcolani vivi. M.K. TREBČE - Jubilej so obeležili konec novembra Petdesetletniki so praznovali Jubilanti so se nastavili fotografu za spominsko sliko Konec novembra so se v Trebčah zbrali letošnji 50 letniki. Bilo jih je kar 10. To srečanje je v navadi že od samega leta 1980, ko se vsako leto v vasi zberejo 50 letniki rojeni v vasi in pa prišleki ali pr'stapavce po domače. Delia je zanje pripravila pušelce in pa cvetje za soletnika, ki ju žal ni več med njimi, katerima so se najprej poklonili na vaškem pokopališču. Nato so se iz Ljudskega doma podali peš do vaškega spomenika, kjer so jih pričakali prijatelji in vaščani. Kot veleva tradicija so jim lanski 50-letni-ki izročili zbirko grbov prejšnjih let in spominsko knjigo. Skupaj z njimi so zapeli vaško himno Trj'bče in izročili so njihov grb. Sledila je družabnost v Ljudskem domu. Jubilanti so praznik nadaljevali v enkratnem vzdušju z večerjo v gostilni pri Dimitriju na Ferlugih in tako zaključili svojo čudovito »fešto«! (T.M.) ODPRTO NON-STOP 8.30 - 19.00 OD PONEDELJKA DO SOBOTE ponudba velja od 17.12.2015 do 24.12.2015 oziroma do prodaje zalog. discount otefciicii DOLINA 538 - TRST (v bližini športnega igrišča) TEL. 0039-040-8325039 SVEŽI T0RTELINI MASLO PREALPINA ' Z MESOM PANDORO/ PANETT0NE BAL0CC0 1 kg. tržaška PREMIERA koprodukcije SSG, SNG Nova Gorica in PGK Ivan Cankar LEPA VIDA režiser Miha Nemec v Veliki dvorani SSG Trst z italijanskimi nadnapisi [ www.teaterssg.com Pozdrav s klobuki fotodamj@n Dolg, topel aplavz ob koncu skladbe je dejansko že napovedal nagrado, ki jo je - po nastopu častnega gosta, Bob-byja Sola, in lanske zmagovalke Ilene Pi-pitone - razglasil organizator festivala Fulvio Marion. Festival je zmagala popevka Se no te sento più Franca Bussanija. Na drugo mesto se je uvrstila Maxinova popevka Nela prossima vita, ki jo je zapela skupina Giuly e le coriste, na tretje pa Nel ciaro dela luna Pietra Trofonia z zborom Rena Vecia. Te tri popevke bodo zastopale Trst na deželnem festivalu Furlanije Julijske krajine. Nagrado kritike je osvojila popevka Stela de sto V NEDELJO, 20.12.2015, ODPRTI OD 8.30 DO 13.00! 10 Četrtek, 17. decembra 2015 TRST / SLOVENSKI KLUB - Pred nedeljskim referendumom v Sloveniji Zakaj Za zakon o zakonski zvezi —/ Društvo Finžgarjev dom vabi na DRUGO PREDAVANJE LETOŠNJEGA NIZA MARKO ČIŽMAN duhovnik, teolog, strokovnjak za živilsko tehnologijo in odličen kuhar: KO ZADIŠI PO BOŽIČU (hrana za dušo in telo) Nocoj ob 20h v dvorani Finžgarjevega doma (Dunajska 35, Opčine) V nedeljo bodo vsi slovenski volilni upravičenci imeli možnost, da se podajo na volišča in da glasujejo za uveljavitev zakona o zakonski zvezi ali pa proti. Zakon, ki ga je izglasoval slovenski parlament spomladi, predvideva, da za sklenitev zakonske zveze nista obvezna moški in ženska, temveč dve odrasli osebi. ZZZDR torej odpira možnost tudi istospolnim parom, da stopijo v partnersko zvezo. O tej tematiki je tekla beseda v torek v Gregorčičevi dvorani, kjer je Slovenska kulturno-gospodarska zveza priredila pogovor z naslovom Zakaj ZA. »Izhodiščno torej Slovenska kul-turno-gospodarska zveza podpira zakon, s pogovorom je želela poudariti razloge za to opredelitev,« je v uvodnem nagovoru potrdil pokrajinski predsednik SKGZ za tržaško pokrajino Tomaž Ban. Dodal je tudi, da je dogodek bil prolog niza srečanj, ki bodo potekala v letu 2016, s katerimi si bo postavljala SKGZ vprašanja o aktualnosti antifašističnih vrednot, ki so zapisane v njenem statutu. Gosta večera sta bila Barbara Raj-gelj, pravnica, izvedenka na področju pravic homoseksualcev, biseksualcev in transseksualcev ter predavateljica na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, in Sandi Paulina, referent za stike z javnostmi in tujino Arcigay Ar-cobaleno Trst Gorica ONLUS Sandi Paulina. Pogovor je povezovala članica pokrajinskega vodstva SKGZ-ja, Barbara Ferluga. V uvodu je Barbara Rajgelj podala pravni okvir, na katerem je nastal zakon in referendum. Slovenija je z zakonom, ki je urejal zakonska razmerja leta 1974, postala pred štiridesetimi leti napredna država, ker je zakon predvideval tudi registrirane zveze, formaliziral je pravzaprav t. i. koruz-ništvo. Do novega zakona leta 2005 je pa prišlo iz potrebe, da se pravno uredi status istospolnih parov, saj je za registrirane pare zakonodaja zelo šibka, neregistrirani pa nimajo pravic. Zakon iz leta 2005 je zavrgel referendum, tako da je letos prišlo do novega zakona, ki bo v nedeljo na preizkusu. Zakon odpira tudi možnost, da bodo lahko istospolni pari posvojeva-li otroke. V Sloveniji sta možni dve tipologiji posvojitve: posvojitev otroka brez staršev ali enostranska posvojitev otroka, ki že živi v družini (npr. pri vdovstvih). V letu 2014 so v Sloveniji posvojili skupno 13 otrok brez staršev, kar kaže med drugim tudi na dejstvo, da gre pri teh tipologijah posvojitev za zelo kočljiv postopek, pri katerem imajo glavno besedo socialni delavci, ki imajo izključno nalogo, da poskrbijo za dobro otrok. Sandi Paulina je pa podal pogled na italijansko zakonodajo, ki je iz tega vidika popolnoma pomanjkljiva, številnim poskusom normiranja zakonskih zvez navkljub. Trenutno pripravlja ministrica Boschi nov poskus, ker je Bruselj pozval italijansko državo, naj uredi to socialno področje. Pogovor je potekal zelo sproščeno. Skupaj sta se gosta pogovarjala o volilni kampanji ZA, o pravic LGBT skupnosti, o številnih lažeh, ki jih navajajo zagovorniki glasa proti, kot npr. da predvideva zakon spremembo učnih načrtov v šolah, o razlikah med gayi in lezbijkami ter traseksualci, o paradi ponosa. Veliko je bilo tudi izjav in vprašanj ne ravno številnega občinstva. Za zaključek sta oba gosta izjavila svoje mnenje o aktualnosti antifaš-izma. Barbara Rajgelj vidi v antifašiz-mu poskus emancipacije določene skupine ljudi, ki jo večinoma pojmujemo kot narod. V osrčju antifašizma je želja po doseganju človekovega dostojanstva. Sandi Paulina pa vidi veliko aktualnega v zgodovinskem izročilu antifašizma: »Naše babice in dedki so se borili: bili so nam v zgled za vse vsakodnevne borbe, s katerimi se spopadamo danes.« Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 17. decembra 2015 LAZAR Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.43 - Luna vzide ob 11.32 in zatone ob 23.10. Jutri, PETEK, 18. decembra 2015 TEO VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,3 stopinje C, zračni tlak 1027,8 mb ustaljen, vlaga 78-odstotna, brezvetrje, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,3 stopinje C. [I] Lekarne Od ponedeljka, 14., do nedelje, 20. decembra 2015: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Borzni trg 12 - 040 367967, Ul. Mas-cagni 2 - 040 820002, Opčine - Nano-ški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. Mascagni 2, Ul. Ros-setti 33, Opčine - Nanoški trg 3/2 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33 - 040 633080. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure). Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. ut Kino AMBASCIATORI - 15.00, 17.15, 19.45, 22.00 »Star Wars: Il risveglio della Forza«. ARISTON - 16.00, 18.00, 21.00 »A Perfect Day«. CINEMA DEI FABBRI - Dvorana je rezervirana. FELLINI - 18.15, 20.15, 22.15 »Dio esi-ste e vive a Bruxelles«; 16.40 »Il viag-gio di Arlo«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.15 »Irrational Man«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.40, 17.45, 19.50, 22.00 »Il ponte delle spie«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.40, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Francofonia - Il Louvre sotto occupazione«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.40 »Božič pri Cooperjevih«; 16.20 »Dobri dinozaver«; 20.40 »Parkelj«; 16.30 »Snoo-py in Charlie Brown - Film o Arašid-kih«; 15.25, 17.00 »Snoopy in Charlie Brown - Film o Arašidkih 3D«; 15.50 »Spectre«; 18.15 »V srcu morja«; 15.30, 18.20, 20.30, 21.00 »Vojna zvezd: Sila se prebuja«; 17.20, 19.00, 20.00, 21.40 »Vojna zvezd: Sila se prebuja 3D«; 18.30, 20.50 »Vsi na jug«. NAZIONALE - 16.00, 18.50 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; 16.30, 21.15 »Star Wars: Il risveglio della Forza 3D«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Vacanze ai Caraibi«; 16.30, 18.10, 20.20, 22.10 »Natale col boss«; 16.40, 18.20 »Belle & Sebastien - L'avventura continua«; 18.20, 20.00, 22.00 »Heart of the Sea -Le origini di Moby Dick«; 20.00, 22.00 »Il professor Cenerentolo«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 14.20, 17.00, 19.10, 21.50, 22.20 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; 19.40 »Star Wars: Il risveglio della Forza 3D«; 15.20, 17.30, 19.40, 21.50 »Irrational Man«; 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Natale col boss«; 16.00, 18.50, 21.40 »Il ponte delle spie«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Va-canze ai Caraibi«; 15.00, 17.05 »Belle & Sebastien - L'avventura continua«; 17.55, 20.05, 22.15 »Il professor Ce-nerentolo«; 15.45 »Il viaggio di Arlo«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 19.45, 22.30 »Star Wars: Il risveglio della Forza«; Dvorana 2: 16.10, 20.30, 22.20 »Natale col boss«; 17.50 »Star Wars: Il risveglio della Forza 3D«; Dvorana 3: 17.30, 19.40 »Irrational Man«; 21.30 »Star Wars: Il risveglio della Forza 3D«; Dvorana 4: 17.15, 19.45, 22.20 »Il ponte delle spie«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.10 »Vacanze ai Caraibi«. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV IN KRU.T obveščata udeležence izleta v Ljubljano, da danes, 17. decembra, bo avtobus odpeljal s trga Oberdan izpred Deželne palače ob 9.00 s postankom ob 9.15 na Opčinah na Dunajski cesti (postaja bus 39). Prosimo za točnost! SPDT se bo udeležilo v nedeljo, 20. decembra, tradicionalnega Spominskega pohoda na Javornik. Odhod ob 7.30 izpred spomenika padlim v Križu. Prevoz z osebnimi avtomobili, na razpolago tudi društveni kombi. Prijave in info na tel. št. 338-4913458 (Franc). ^ Turistične kmetije AGRITURIZEM DEBELIS je na Kolonkovcu odprt do 23.12 vsak dan od 10. do 22. Ul. Ventura 31/1 Tel: 040-391790 AGRITURIZEM ŠTOLFA Salež 46, je odprt vsak dan do 17. decembra. Tel. 040-229439. M Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. št. 040-208375. IGOR IN MARIZA sta odprla osmico v Ricmanjih 120. Tel. št. 366-5304154. SERGIO GIOVANNINI je odprl osmico v Ul. Modiano 2 (Strada di Fiume). Toplo vabljeni. SILVANO FERLUGA vabi na osmico pri Piščancih. V LONJERJU št. 255 ima odprto osmico Damjan Glavina. Tel.: 3488435444. SLOVENSKI KULTURNI KLUB - V sodelovanju z Mospom Literarni natečaj za mlade Lani se ga je udeležilo rekordnih 60 mladih ustvarjalcev - Rok za prijavo prispevkov zapade na Prešernov dan Slovenski kulturni klub v sodelovanju z Mospom tudi letos razpisuje literarni natečaj. Ta predstavlja stalnico v delovanju mladinske organizacije. Pažnja gojenju literarnega ustvarjanja mladih je že tradicija Slovenskega kulturnega kluba, ki bo v letu 2016 praznoval kar okroglo 60 letnico od svoje ustanovitve in ki se tako lahko pohvali z zelo dolgo in bogato tradicijo in zgodovino. V lanskem letu je literarni natečaj dosegel svoj višek, saj se ga je s svojimi literarnimi prispevki udeležilo kar 60 mladih. Energija in trud, ki so ga v tej organizaciji v teku let posvečali mladinskemu ustvarjanju vsekakor ni ostal brez sadov: marsikateri zmagovalec ali udeleženec preteklih natečajev in literarnih krožkov je postal uveljavljen literat. Pomena tovrstnega delovanja se gotovo zaveda vsa naša skupnost in vzgojitelji v naših šolah. Gre za pomoč pri učenju izražanja lastnih misli, doživljanj, lastnih čustev, ki ima mnogotere pozitivne učinke- bodisi za razvoj sposobnosti lastnega izražanja, za razvoj samozavedanja in ima tudi učinke, ki bi se jih dalo vzporejati s terapevtskimi učinki. Letošnji literarni natečaj je namenjen mladim od 13. do 19. leta starosti (od tretje srednje do konca višje šole). Tudi tokrat je tesno povezan s slovenskim kulturnim prazni- kom, saj se bo zaključil 8. februarja (dan Prešernove smrti oziroma slovenski kulturni praznik). Kot neobvezen navdih so bili letos izbrani verzi pesnika Srečka Kosovela, čigar 90. obletnice smrti se bomo spomnili v letu 2016 (umrl je 27. maja leta 1926) Po opravljeni osnovni šoli se je leta 1916 vpisal na realko v Ljubljani in je že tam začel sodelovati v srednješolskem literarnem krožku (tudi zato se nam je zdel primeren vzor za naše dijake). Mladi avtorji so pri svojem ustvarjanju vsekakor prosti tako glede teme kot oblike prispevkov. Podpisani morajo biti le s šifro ali psevdonimom. V ločeno zaprto ovojnico z isto šifro naj avtor napiše svoje ime, priimek, naslov, elektronski naslov, letnik rojstva in telefonsko številko. Svoje prispevke v prozi ali poeziji naj pošlje na naslov SKK- MOSP, Ul. Donizetti, 3, 34100, Trst, s pripisom »Za literarni natečaj«. Ocenila jih bo za to imenovana komisija, zmagovalci pa bodo razglašeni na posebni slovesnosti. Prvouvrščeni avtor bo nagrajen z denarno nagrado, drugouvrščeni z darilom in tretjeuvrščeni s knjižno nagrado. Nagrajena dela, tako kot tudi ostali boljši prispevki, ki jih bo komisija priporočila za objavo, bodo objavljena v Rasti. / TRST Četrtek, 17. decembra 2015 1 1 Tria&ko knjižno Središče T$36Qr zafoífó ZTTin Mladika KAVA S KNJIGO^ vabijo na KAVO S KNJIGO V QOSteh búdo Dimja Jogan in Mdrko Ga\ihlos-ki avtorja knjge uHopa Cupayki|i 4#nwn i-i rl* / ■OlTIC-H LlUlTl L M ■ -r ' 250 gr (€ 19,96 na kg) € 4,99 Vina ZUCC0L0 bela in rdeča € 5,79 €3,99 24 mesecev (€ 10,90 na kg) € 1,09 100 gr Vino Brachetto BERSAN0 75 cl € 5,99 e4,98 ŠIROK IZBOR 1 FIN IN PENIN V AKCIJI! ODPRTO0 D PONEDELJKA DO SOBOTE 8.00-20.30 NEDEUA 8.30-13.30; 16.30-20.00