SLOVENSKI CIST
Izh^fa vsak ponedeljek zjutraj
Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6/111 Telet on št. 3487. Interurban 3 4 S 7 Roltoplsl se ne vračajo
Posamezna it. 1 Din, mesečno, če se sprejema Ust v upravi, naročnina 4 Din, na dom In po noštl dostavljen Ust 5 Vin. Celoletna naroč• nlna 50 Din, polletna 2S D n, četrtletna 13 Din. Inseratl po dogovoru
l/prava: Kopitarjeva ulica št. O/ii Poštni Čeh. račun, Ljubljana 13.17i* lelejon štev. 2549
Uradni podatki o volitvah
Ljubljana mesto
Število volivnih Število vseh
I.	volišče	627	520
M	volišče	668	523
rn.	volišče	648	461
IV.	volišče	618	492
v.	volišče	635	519
VI.	volišče	634	596
VII.	volišče	645	538
vin.	volišče	641	467
IX.	volišče	624	497
X.	volišče	633	490
XI.	volišče	652	507
XII.	volišče	635	541
XIII.	volišče	616	512
XIV.	volišče	687	522
XV.	volišče	701	595
XVI.	volišče	619	478
XVII.	volišče	633	490
KVIII.	volišče	620	524
XIX.	volišče	677	526
XX.	volišče	630	562
XXI.	volišče	617	507
XXII.	volišče	619	494
XXIII.	volišče	620	538
XXIV.	volišče	591	504
XXV.	volišče	579	545
XXVI.	volišče	591	543
Skupaj		16.460	13.464
Ljubljana, 8. uov. AA. Po dosedanjih podatkih je bilo v Ljubljani oddanih 13.464 glasov. Ob (5 zvečer se je zbrala pred Kazino ogromna množica, ki je začela manifestirati za kralja iu domovino in priredila navzočemu kandidatu ministru dr. Kramerju silne •vacije. Minister dr. Kramer je z balkona Kazine moral povzeti besedo in se je zahvalil Ljubljani za njeno udeležbo, za ljubezen in
razumevanje, s katerim se je odzvala klicu domovine. Ljubljana je vedno prednjačila v zvestobi do države in naroda. Govornik je obljubil, da bo vrnil Ljubljani zaupanje, ki mu ga je izkazala, in da bo tudi v bodoče posvetil vse svoje sile procvitu slovenske prestolnice.
Za ministrom dr. Kramerjem je izpre-govoril ljubljanski župan dr. Puc, ki je izjavil, da je velikanska udeležba presegla vsa pričakovanja.
Nato je povorka lisočev in tisočev krenila z godbo na čelu po glavnih ljubljanskih ulicah. Veselje je splošno. Okoli zvočnikov stoje goste trume ljubljanskih meščanov, ki sprejemajo vesti iz drugih krajev z vidnim zadoščenjem.
Kdo je že izvoVen
Ljubljana, 8. novembra. Pri današnjih volitvah v Narodno skupščino so bili nadalje izvoljeni ti-le poslanci:
Gajšek Karol, notarski kandidat v Konjicah;
Pustoslemšek Rasto, novinar v Ljubljani, okraj gornjegrajski;
Kline Anton, župan v Gornjem polju, v novomeškem okraju;
Urek Ivan, župan in bivši narodni poslanec v Globokem, v brežiškem okrnju.
dr. Ljudevit Pivko, Maribor, levi breg;
Jakob Žemljic, Ljutomer;
Lovro Petovar, Ptuj;
Ivan Prekoršek, Celje;
Vekoslav Spindler, Šmarje;
Alojz Pavlic, Laško;
Ivan Mohorič, Radovljica;
dr. Stane Rape, Logatec.
Milan Mravlje, Litija;
dr. Albert Kramer, Ljubljana;
Janko Barle, Kranj;
Ivan Pucelj, Kočevje-Ribnica.
Zagreb
Zagreb, 8. novembra. Od celokupnega števila 55.499 volivnih upravičencev v Zagrebu jc danes volilo državno listo predsednika vlade Petra Zivkoviča 23.204 volivcev ali 42 odstotkov. Od tega jc dobila lista dr. Demetroviča 14.401 glas, lista dr. Miškulina pa 8803 glasove.
Zagreb, 8. novembra. Pri današnjih volitvah sta bila v Zagrebu izvoljena za poslanca Narodne skupščine bivši minister Juraj Demetrovič in inž. šega.
Iz dmgih banovin
Belgrad, 8. novembra. Moravska banovina: V okraju Žubskom je izvoljen dr. Dobri-voje Popovič, minister v p. iz Belgrada.
Dunavska banovina: v Novem Sadu (mestu) je izvoljen dr. Milan Sckulič, odvetnik iz Novega Sada; v srezu Zabeljsko Miloš Kovačič, prota iz Zabija.
V	vardarski banovini: v srezu štipskem jc izvoljen Mihajlo Karamatenovič, predsednik občine iz Štipa.
V	dunavski hanovini: v okraju morav-skem je izvoljen Lazar Radivojevič, prometni minister, v okraju Kovačič Mihajlo Živanče-vič, direktor > Vremena-, v okraju Veliki Ki-kindi Stevan Budišim, ekonom iz Velike Ki-kinde v okraju apatinskem dr. Teodor Nikič, pomočnik prosvetnega ministra v p.; v okraju kulskem dr. Stevan Kraft, predsednik Osrednje zadruge v Novem Sadu.
V	vardarski banovini: v okraju Ovčje polje dr. Miroslav Stojadinovič, predsednik bclgrajske občine, v srezu Kratkovskcm Te-odozijc Lazarevič, kavarnar iz Strumicc.
V	moravski banovini' v rrezu paračin-skem Božidar Pavlinski, bančni ravnatelj iz Paračina.
Japonci prodirajo
sever
Mukdeu, 8. uov. s. Japonske čete so potem, ko so prekoračile, popravljeni most čez reko Noni, po hudi bitki zasedli Tašing, slra-tegično važno postojanko, ki leži 2 milji severno od omenjenega železniškega mostu. Ker so Japonci zasedli tudi važno točko Agan-či, ki leži med reko Intašingom. jc sedaj nevarnost kitajske ofenzive iz Cicikarja vsaj za nekaj časa odstranjena.
Energična in hitra akcija japonskih čet je prisilila armado generala Ma k umiku. Kljub temu se zdi, da bodo nadaljnji spopadi neizogibni. Kitajske čete se prevažajo tako iz postaje Mančuli kakor iz Harbina po vzhod-nokitajski železnici, kar pomeni kršitev pogodbe, ki določa, da ta železnica ue sme služiti v vojaške svrhe. Zato se je bati, da ne bi bili Japonci prisiljeni prodirati do te proge, ■car bi seveda pomenilo opasnost konflikta z Rusijo. Japonski poizvedovalni letalci so sporočili, da se je zbralo 7000 vojakov kitajske armade iz hajlunčanske provincije južno od Agančija. Zaradi tega je zelo verjetno, da se bodo boji ob Noniju obnovili.
Doslej je v teku zadnjih treh dni padlo ob reki 36 Japoncev, ranjenih pa je bilo 142. Kitajske izgube znašajo 200 mož, med njimi nekaj ruskih častnikov, preoblečenih v kitajsko uniformo.
Toi io. 8. nov. s. iz Cicikarja so dospele vesti, da so čete generala Ma ubile ondotne-ga generalnega konzula in dva druga funk-cijonarja konzulata. Ako se ta vest potrdi, bodo njene posledice nepregledne.
Ženeva, 8. nov. ž. Iz dobro poučenih krogov se čuje, da bo na sestanku Sveta lige narodov, ki bo v Parizu, izdan konkretni sklep Sveta Zveze narodov, po katerem se bo uvedla energična akcija za likvidacije kitaj-sko-japonskega spora. Po službenih izjavah, ki jih je japonska vlada poslala Zvezi narodovo, je jasno, da japonska vlada ne bo do 16. t. m. umaknila svoje čete v zono železniške proge. Japonska utemeljuje ta svoj ko-ak s tem, da Kina ni sprejela japonskih pogojev v peti točki japonske note od 27. okt. Ta japonska zahteva je neupravičena, ker je ločno odrejena modaliteta za ureditev tega spora p> svetu Zveze narodov. Istotako je tudi določen rok za izpraznitev.
Zaradi tega bo Svet Zveze nanovo primo-ran obsoditi stališče Japonske, ker je popolnoma jasno, da Japonska hoče .'>tain) okupacijo Mandžurije, čeprav se je spočelki mislilo, da je okupacija Mandžurije po Japonski izvršena le v cilju, da zaščiti interese svojih I državljanov v Mandžuriji in da bo ta okupa-I cija začasna. Trdi se, da bo Svet Zveze na-1 rodov proučil položaj na podlagi člena 15 in
Poslanke angleške Spodnje zbornice iiimajo s tontiimskimi aparati. V angleški spodnji zbornici tvorijo ženski poslanci vseh strank neko sknpnost in pogosto nastopajo •notno brez ozira na prepričanje njihovih moških kolegov. Ob priliki otvoritve parlamenta so vse poslanke filmali, pri čemer je govorila v mikrofon Ladv Astor, ki io vidimo na sliki ooletf aoarata.
16 pakta Zveze narodov in nato izročil japonski vladi noto, ki bo vsebovala:
1.	deklaracijo, s katero Svet Zveze narodov obtožuje Japonsko pred svetovno javnostjo, da je kršila pakt Zveze narodov;
2.	v Mandžurijo bo poslana melnaradna anketna komisija;
3.	diplomatski predstavniki držav, ki so članice Zveze narodov, bodo odpoklicani iz Tokia in
4.	ukrenjeni bodo koraki za ekonomski bojkot proti Japonski.
Buren razgovor med Briandom in japonskim poslanikom
Pariz, 8. nov. tg. Japonski poslanik v Parizu Jošasava je včeraj zvečer na Quai d'Or-sayu izvršil pomembno demaršo pri Briandu, da po novih krvavih spopadih ob reki Noni opraviči postopanje japonskih čet v Mandžuriji. Kakor poročajo pariški listi je bil razgovor med Briandom in Jošisavo zelo buren. Briand je bil zelo razburjen radi tega, da se je ravno v trenotku, ko je s svojo noto pozval japonsko vlado, naj se zadovolji z jamstvi, ki jih je obljubila Kitajska, vnela prava bitka ob reki Noni. Briand je izjavil: Ni dvoma, da razvoj dogodkov v Mandžuriji nikakor ni tak, da bi privedel do olajšanja in nikakor ne odgovarja željam Sveta Zveze narodov. Japonski poslanik je nato odgovoril, da Japonska nima namena začeti proti Kitajski kakršne koli sovražnosti. Toda japonskim četam je zelo težko braniti varnost mandžurske železnice, ne da bi od časa do časa zapustila preozko zaščitno zono in tako po črkah kršila pogodbo. Briand je nato opomnil japonskega poslanika, da so se vršili boji ob reki Noni »samo« 600 kilometrov od zaščitne zone, ki je bila priznana Japonski. Jošisava je nato zopet izjavil, da je železnica ob reki Noni res kitajska last, toda železnica je bila zgrajena z japonskim posojilom in Kitajska za to posojilo ni plačala niti obresti, niti amortizacije. Japonska ima torej pravico, držati to železnico v svojih rokah kot jamstvo in ne more pripustiti, da bi se železniška proga onemogočila s tem, da so Kitajci porušili most čez reko. Japonska je v začetku poslala k reki Noni samo 2CA) mož, da popravijo porušeni most. Jasno je, da teh 200 mož nikakor ni samo od sebe napadalo mnogo močnejše kitajske čete, ki so štele več tisoč mož. Razven tega se bodo japonske čete takoj umaknile, čim bo most zopet zgrajen, kar se bo zgodilo v 14 dneh. Pariški diploma-tični in politični krogi so v velikih skrbeh radi razvoja dogodkov v Mandžuriji. Bojijo se, da ne bi japonske čete po bojih pri Noniju prodirale še dalje v Severno Mandžurijo. Tam pa bi vsekakor morale zadeti v interesno sfero Sovjetske Rusije, na kar bi grozila tudi ruska vojaška intcrvenciia.
Novi člani angleškega kabineta.
Na levi sir John Simon, zunanji minister, na desn'
\Valtlicr Runcimann, trgovinski minister.
Molotov o zunanji politiki SSSR
Moskva, 8. novembra, j. Predsednik Sveta ljudskih komisarjev Molotov jc včeraj na svečani seji v Velikem gledališču, ki se je vršila ob 14 letnici oktoberske revolucije, podal pregled o mednarodnem in notranjepolitičnem položaju sovjetske unije. Molotov je med drugim povedal sledeče: Pot, ki so jo sovjeti napravili v 14 letih po rcvoluciji, je posebno značilna z ozirom na gospodarsko krizo, ki sc vfedno bolj poostrujc. Medtem, ko jc v kapitalističnih deželah padla industrijska produkcija skoro na predvojno višino, presega industrijska produkcija v sovjetski Rusiji v tekočem letu predvojno produkcijo trikratno.
Prehajajoč na mednarodni položaj je na-glašal Molotov, da jc svetovna kriza ojačila nasprotja med kapitalističnimi državami. Sovjetska unija jc hotela med kapitalističnimi državami širiti pogodbo z ozirom na popolno razorožitev. Po odklonitvi tega predloga je Sovjetska unija predložila načrt delne razorožitve. Končno pripada SSSR iniciativa- glede gospodarske neofenzivne pogodbe. Pred petimi leti jc Sovjetska unija Poljski predlagala pakt o nenapadanju. Sedaj je odgovor poljskega zunanjega ministra Zaleskcga tak, da kaže, da je Poljska pripravljena skleniti tak pakt. Pred petimi leti jc Sovjetska unija ludi Franciji predlagala pakt o nenapadanju. V začetku jc la predlog v Franciji naletel nu nerazumevanje, ^edaj jc nastopil v tem vprašanju preokret. Kakor znano, jc bil pred kratkim v Parizu parafiran pakt o nenapadanju med Francijo in Rusijo.
Glede mandžurskih dogodkov jc izjavil Molotov: Stališče, ki ga je v tem vprašanju zavzela Sovjetska unija, jc znano in jasno vsemu svetu. To stališče se temeljno razlikuje od pozicije Zveze narodov. Vlada Sovjetske unije zasleduje pri tem politiko najstrožjega nevmešavanja, ker spoštuje pogodbe, ki jih jc sklenila s Kitajsko. Mi spoštujemo suvercni-tetne pravicc in nezavisnost drugih držav in smo mnenja, da je politika vojaške okupacijc nezdružljiva z mirovno politiko Sovjetske unije. H koncu jc Molotov med viharnim odobravanjem dejal:
"Iz sedanjega mednarodnega položaja Sovjetske Rusije moramo skleniti: nadaljevati boj za mir, nadaljevati z ojačevanjem odpornosti naše države in moči rdeče armade.«
Vladna akcija za zvišanje kupne moči nemške marke
Berlin, 8. nov. tg. Nemški državni kabinet se bo sestal jutri in bo razpravljal o problemih, ki so največje važnosti za razvoj notranjih nemških razmer v bližnji prihodnosti. Namen teh posvetovanj je zvišati notranjo kupno vrednost nemške marke, če je mogoče za eno šestinko. Naglaša se, da je imel« Nemčija v časih dobrih gospodarskih let prej v obtoku /.a 6.75 milijard mark, od katerih je bilo kritih z zlatom 40%, dočim /.naša sedanji obtok nemške marke 4.5 milijarde, ki pa so v zadnjih tednih krite celo manj kakor za 80%. Vprašanje jo torej, kako prilagoditi nemško gospodarstvo temu zmanjšanemu oh-toku denarja. To bi bilo mogoče na ta način, če bi se tudi obseg nemškega gospodarstva preuredil v smislu manjšega obtoka denarja.
Take posledice hočejo pa vsekakor preprečiti in se bojijo tudi inflacijskih odredb, kakršne so bile sedaj v Angliji. Po mnenju vladnih krogov jo edini izhod ta, dn se kupna moč marke zviša. To hočejo doseči s tem, da se pocenijo krediti in sicer z znižanjem obresti pri nemški državni banki. ■/. varnostnimi odredbami za primer odpovedi kreditov in /. ureditvijo obresti za bodoče kredite, da si bodo tudi manjši in srednji obrati lahko nabavili cenena obratna sredstva. Pripravljajo se tudi druga pomožna sredstva glede cen v trgovinah itd., dn se po možnosti cenam poleni prilagodijo tudi mezde. To so načrti nemške vlade, o katerih se ho skupno posvetoval nemški državni kabinet ■/. novo ustanovljenim gospodarskim sosvetom in ?. merodajnimi osebami iz. vseh iwmnrtarskih krogom
Čakamo in upamo
S« o znižanju najemnin.
V	nekem ljubljanskem dnevniku sem te dni čital, da so se na iniciativo gosp. bana Dravske banovine dr. Marušiča in na poziv društva hišnih posestnikov v Ljubljani, naj hišni posestniki odnosno stanodajalci primerno drugim pocenitvam življenjskih potrebščin, znižajo tudi stanovanjska najemnine, zglasili izmed tisočev ljubljanskih stanodajalcev samo trije, ki so tem kliccm sledili uvidevši pretirano višino najemnin. Poziv društva hišnih po. sestnikov je bil pisan tako ganljivo, da se je marsikateri najemnik, državni ali privatni nameščenec vzradostil, češ ravno sedaj za zimo hvala Bogu, bo pa malo več vsaj za kurjavo aH toplejšo obleko. Vsak je bii prepričan, da bode ta poziv gotovo našel povsod odmev in da bode dobrote znižanja vsaj nekoliko tudi on deležen ter s tem približno tudi računal. Toda kako razočaranje, samo trije posestniki 60 v Ljubljani, ki imajo usmiljenje do svojega bHznjega, siromaka, kateri mora iskati pribežališče pod tujo streho. Poziv društva hišnih posestnikov je z ozirom na uspeh naravnost v posmeh gosp. banu in najemnikom. S tem je društvo dokazalo svoj vpliv odnosno avtoriteto na svoje člane hišne posestnike in lahko trdim, da je od teh vsaj devetdeset odstotkov včlanjenih pri društvu. Za te tri gg. prijavljence, ki jih sicer ne poznam, pa smelo trdim, da niso člani tega p. n. društva. Pričakovalo se je, da bode predsednik tega društva, ki je sam hišni posestnik in upravitelj mnogih hiš v Ljubljani z lepim vzgledom prednjačil in 6tal na čelu dolgi vrsti onih svojih članov, ki so znižali najemnine in da bode s tem svojemu pozivu sledil prvi ter s tem dokazal upravičenost in nujno potrebo izvršitve njegovega poziva. A njega ni... Gotovo bi se pa oglasilo častno število prijavljen-cev, če bi poziv društva hišnih posestnikov vseboval nasprotno smisel. Izgovori, zaradi previsokih gostaščin, vodarine in drugih javnih dajatev najemnin ni mogoče znižati, ne drži. Gotovo so tudi med hišnimi posestniki človekoljubi, ki zgražajoče obsojajo oderuške cene stanovanj nekaterih svojih kolegov, kar pa žal nič nc pomaga. Vsak najemnik ve, da zoper oderuštvo obstojajo zakoni in tudi stroge kazni, a kje je tisti, ki bi si upal proti temu nastopiti? Le naj poizkusi in jutri bo na cesti; to vzame vsakemu najemniku pogum in kjer ni tožnika ni sodnika. Najemnik je torej brezpraven, radi tega mora plačati, da gospodarjevi zahtevi ustreže, samo da je pod streho, čeravno ve, da bo potem sam stradal s svojo družino vred, ker mu borno stanovanje pobere v mnogih slučajih nad polovico skromnega zaslužka. Z ukinitvijo stanovanjskega zakona, kar so hišni lastniki znali tako spretno izvesti, so ukinjene tudi vse pravice in zaščita najemnikov.
Gospod ban je bil o uspehu svojega velikodušnega poziva, ki je bil sličil prošnji na hišne lastnike prepričan, da mu bode pač uspelo znižati najemnine; toda ta malenkostni uspeh, samo tri, je pri tolikem številu enak ničli in bode pri tem tudi ostalo, dokler skupno z mestnim načelstvom ne zagrabi zadevo z železno roko. Pripominjamo še enkrat, da je med stanodajalci tudi mnogo takih, ki so se že dosedaj zadovoljili z zmerno stanarino in niso izrabljali težkega položaja brezdomcev. To. da, koliko stanovanj je v Ljubljani praznih, ki zaradi previsokih najemnin ne dobe najemnikov. Ali je pa tudi znano, koliko stotin državnih uradnikov in zasebnih nameščencev je nameščenih v Ljubljani, ki se dnevno z vlaki in drugimi vozili vozijo na več ali manj oddaljene domove, ker v mestu zaradi horendnih najemnin za sebe in družino ne zmorejo stanovanja? Ti nameščenci prinesejo potrebno hrano s seboj in njihovi prejemki, ki gredo letno v težke milijone, so za mesto izgubljeni.
zjih posledic pretiranih najemnin je šc več. Koliko dijakov in otrok v nežni starosti se dnevno vozi z vlaki od vseh strani v Ljubljano, ker njihovi starši ne zmorejo zahtevanih oskrbovalnih stroškov. Dijaške gospodinje se vedno ln tudi upravičeno izgovarjajo na draginjo stanovanja. Za kaj ie taka draginja v trgovinah, gostilnah in drugih obrtih? Povsod je temeljni vzrok visoka najemnina. Vsega tega prej nismo poznali.
Hišni posestniki naj se zavedajo, da je vzdrževalec Ljubljane najemnik, katerih je skoro 60.000 in da je proti tem malenkostno število hišnih posestnikov skoro brez izjeme odvisno od najemnikov. Ko bodo gospodarji to razumeli, tedaj smemo na-iemniki upati na konec oderuškim cenam.
V	mnenju, da sem s tem le površno povedal misli vseh stanovanjskih najemnikov, upam, da bodo mojim izvajanjem gotovo vsi pritrdili; komur pa kaj ni po godu, naj se pa oglasi, na kar lahko pričnemo debato s konkretnimi slučaji, ki jih je Ljubljana žal, prepolna. Eden od premnogih.
Poljska in baltiške države
Spor z Latiško - Železniške zveze med Poljsko in Litvo
Varšava, 8. novembra, s. Razprava o zu-nanje-političnem položaju v poljskem parlamentu in dogodki zadnjega časa so ponovno obrnili pozornost poljskega in inozemskega javnega mnenja na razmere med VarSavo in baltiškimi državami, ki so se v zadnjem času resno poslabšali. To je jasno razvidno iz pisave poljskega časopisja, pa tudi litvanski in letonski časopisi brez vsakega prikrivanja izražajo svoje nezadovoJjstvo s poljskim sosedom. Spor z Litvo še nikoli ni prešel iz stadija kroničnega neprijateljstva, nesporazumi z Rigo pa so novejšega datuma in je zanimivo spoznali prave vzroke teh nesporazumov.
Prejšnja leta se je poljska zunanja politika trudila, da bi našla bolj znosen modus vivendi s svojim velikim vzhodnim sosedom in je obenem skušala se zbližati tudi z baltiškimi državami, bolje rečeno z Letonsko, Estonsko in deloma tudi s Finsko. Čeprav ta politika ni popolnoma uspela v prvi vrsti zato, ker so se imenovane države bale nadkri-ljevanja Poljske v skupni zvezi, vendar so bili odnošaji baltiških vlad in poljske vlade čisto dobri, tako, da je imela Poljska samo enega sovražnika — Litvo, s katero sc jc zaman pogajala tudi v Ženevi. Baltiške države so napram poljsko-litvanskemu sporu ohranile popolno nevtralnost in se niso vmešavale v spor med Varšavo in Kovnom.
Ta položaj se je zadnje mesece popolnoma izpremenil. Poljska nima danes p.roti sebi samo Litve, marveč tudi Latiško, ki prehaja na stran Litve. S tem je seveda dobil poljsko-litvanski spor resnejše ozadje. Dokler je Litva izjavljala, da jc prvi pogoj za sporazum med obema državama vrnitev Vilne, dokler so litvanski nacijonalisti poudarjali svoje pravice tudi do Bialistoka in celo do Bresta na Bugn, toliko časa se izpolnitev teh zahtev ni smatrala za resno. Poljsko-litvan-sko vprašanje je postalo resnejše v tem tre-notku, ko sta namestnik letonskega zunanjega ' ministra Ludin in riški prefekt Simanovičr prišedši v Kovno, tam odkrito izjavila, da »bratski letonski narod s simpatijami spremlja litvanske težnje po razširjenju oblasti«.
Poslabšanje odnošajev napram Poljski se kaže v Leloniji ne saino v zbliževanju z Latiško, marveč tudi v preganjanju poljske narodne manjšine. Dne 1. oktobra so zaprli vse šole poljske narodne manjšine. V drugi polovici oktobra se je v Dvinsku začel politični proces proli Poljski zvezi v Letoniji. Ta proces jc odgoden, da se pribavi nov materijal. Poljski tisk je začel proti riški vladi ostro gonjo, letonski časopisi pa na enak način odgovarjajo.
Poslabšanje poljsko-letčmskih odnOškjev
se je pokazalo tudi v Kovnu, kjer sc je proti-pcljski kurz poostril. Nedavno se je mednarodno arbitražno sodišče v Haagu pečalo z vprašanjem, če mora Litva na kaki železniški progi, posebno na progi Landvvarov-Kosedary obnoviti zvezo. Danes je železniška zveza med Poljsko in Litvo prekinjena, kar zelo otežuje tudi mednarodno trgovino. Društvo narodov se je zato v sporazumu s Poljsko angažiralo, da zadevo poravna. Arbitražno sodišče pa je poljsko prošnjo zavrnilo in v svoji razsodbi izjavilo, da Litva ni dolžna obnoviti ž.elezniško zvezo. To razsodbo smatrajo v Litvi za pravi poraz Poljske. V Kovnu so razsodbo arbitražnega sodišča slovesno proslavili in nekateri politiki so v svojih govorih odkrito izjavili, da ni več daleč čas, ko bo Litva osvobodila ne samo Vilno, marveč tudi Grodno, Suvalki, Bjalistok in Brest na Bugu. Litvansko časopisje te dni priporoča Letonski, naj nikar zopet ne otvori poljskih šol, raijši naj namesto njjih otvori litvan-šole, ker so — tako pravijo — letonski Poljaki samo polonizirani Litvanci in bi bilo dobro, da se čimprej povrnejo k svoji prvotni narodnosti.
Odločnost španskih katoličanov
Energičen nastop ob priliki uprizoritve proti-verske drame.
Pariz, 8. nov. j. V petek zvečer so v madridskem gledališču dajali dramo pisatelja Ayale, ki je trenutno španski poslanik v Londonu. Delo je dramatiziran roman in slika življenje v neki jezuitski šoli. Žc pred pri-četkem predstave jc kakih 500 katoliških fantov energično protestiralo proti vprizoritvi tega dela. Med predstavo je prišlo do silnih tumultov. Katoličani so začeli žvižgati in na več krajih jc prišlo do pretepov. Šele ko je vdrla v dvorano policija in aretirala okrog 3C0 fantov, jc deloma nastopil mir in se jc posrečilo izvesti predstavo do konca. Med tumultom je bilo razbitih nešteto stolov in poškodovane vse lože.
Položaj na Cipru se je izboljšal
Malta, 8. novembra, s. Včeraj so ladje admirala Henleya zapustile Ciper in se vračajo na Malto. Iz tega se sklepa, da je vstaja na Cipru potlačena.
Dunajska vremenska napoved: Menjaje oblačno, včasih padavine, temperatura malo 'izflr^rtietfjfha.'
Na nov način so proizvajali meglo pri angleških mornariških manevrih,
ki so se vršili nedavno v Severnem morju. Parniki so puhali iz svojih dimnikov goste, temne
oblake, ki povsem zakrijejo vid.
Kanarček
Gospod Zavistnik je bil starejši gospod sedemdesetih let. Ni imel ne žene ne otrok, pač pa precej denarja, tri nezadolžene hiše, par sorodnikov ln kanarčka. Sem ter tja so ga obiskovali sorodniki, da bi videli, če še živi. Nekega dne se je odpeljal sorodnik gospod Peter Smola, ki je pri starem bil na kontrolnem obisku, skrajno razjarjen domov in dejal svoji soprogi:
»Samo pomisli, draga Marjana, stari osel se hoče pri svojih sedemdesetih letih še odpeljati v kopališče. Najbrž hoče postati sto let star. Seveda sem ga objel in mu dejal: ,Tako je prav! Že radi svojega zdravja moraš to storiti! Bog Ti daj še mnogo let!' Toda, ko bi videla, kako je stari potuhnjeno in zlobno za-režal varne! Tako od spodaj navzgor, veš, izpod očal. In potem je rekel, da ga zelo veseli, da tako skrbimo zanj. Toda, kako je šele zarezal, ko je to povedal. Vrag naj ga vzame, če mogoče ekspresno. Njegovega kanarčka, zanikamo žival, pa seveda nisem hotel vzeti s seboj. Mislim, da mi ga je hotel vsiliti. Venomer je tožil: ,Kaj bo z mojim Hansijem, ko bom odpotoval? Kdo ga bo krmil? Kdo mu bo čistil palčico? O00...I«
Pepe,« je prekinila soproga to govoranco svojega moža, Pepe, vedno sem trdila, da si nerodna klada. Takoj se vsedi in sporoči staremu oslu. da bi srčno radi vzeli njegovega
kanarčka v varstvo. Ali pa ne! Sama se odpeljem tja in ga prinesem clomov.«
Naslednjega dne se je gospa Smola odpeljala in se vrnila zvečer s kanarčkom.
»Torej pazi, Pepe,« je dejala gospa po svoji vrnitvi, >:pazi in zapomni si, na tem rnršaveni ptiču visi stari Zavistnik z vso dušo. Če bi sc mu pri nas kaj pripetilo, se lahko za hiše, ki bi jih imel dedovati, obrišeš pod nosom. Torej zapomni si: po osmih zvečer ne smeva prižgati nobene luči več. Hansi ima navado ob osmih zaspati. Zapomni si tudi, Hansi ne trpi tobakovega dima v svoji sobi. Zapomni si pa predvsem: Hansi ne prenese nobenega ropota. Neka postrežnica, jc dejal stari, je nekoč razbila krožnik. Tedaj se je Hansi lako prestrašil, da bi ga kmalu zadela kap. Iz tega vzroka nima stari kozel tudi nobene gospodinje več. Rekel je: te divje ženske ropočejo ves dan, razbijejo vse posodje in moj ptiček je ves bolan. Torej, Pepe, zdaj veš, kako je!« »Da!« je pokorno odgovoril Pepe, V Smolovi hiši je vladal naslednje tedne čudovit mir. Zakonski par je legel z mrakom spat. Gospod Smola ni kadil, Zatiral je svoje periodično nastopajoče srdite izbruhe; če pn ga je jeza le preveč prevladala, je šel na polje, kjer se je lahko izkričal po mili volji. Tudi njegova gospa soproga se je obvladovala. Dnevno mu je govorila z zamolklo sikajočim glasom: - Pepe, bodi vesel, da je Hansi tu. Sicer bi ti čisto gotovo vrgla krožnik v glavo! Kaj žc
spet cokljaš s škornji po hiši? Obuj copate! Hansi se že trese od razburjenja!«
In Pepe je obul klobučevinaste copate, in zakonski par je plaval lahno kot božični angel skozi sobe. Nekega dne pa je dobil zakonski par Smola poročilo, da je stari gospod Zavistnik umrl v kopališču. Obenem je prišlo pismo. Pismo se je glasilo:
»Draga moja! Ko bosta brala te vrstice, me najbrže ne bo več med živimi. Čutim to! Ravnokar sem napravil oporoko. Vidva sta edina od sorodstva, katerih sem se spomnil. Vem prav dobro, da bi moral po mnenju in prepričanju cenjenega sorodstva prav za prav oditi že pred desetimi ali petnajstimi leti v večnost. Nihče ne dobi ničesar. Samo vidva, vidva ne smeta oditi prazna. Kakor sem spoznal iz vajinih dnevnih pismenih poročil, se godi mojemu Hansiju pri vaju izvrstno. Kakor zatrjujeta, je vama ljubka živalica tako pri-rastla k srcu, da bi se, kakor pravita, ne mogla drugače ločiti od njega, kakor s solzami v očeh. Mislim, da bom samo vama ustregel, če vama ne bom zapustil hiše ali denarja. Hočem vaju napraviti srečna. Obdržita Hansija! Zapuščam vama svoj največji zaklad. Obdržita Hansija! Vajin stari Zavistnik!
Ko sta gospod in gospo Smola prebrala to pismo do konca, je zgrabil gospod Smola cvetlični lonec, gospa Smola pa skledo. Cvetlični lonec in skleda sta se razbila na tleh. Hansi je začivkal, padel s svoje palice in bil mrtev: kapi
Aljehin o blejskem
turnirju
Pariz, novembra.
Te dni se je vrnil v Pariz svetovni šahovski prvak dr. Aljehin, ki si je, kakor znano izvojeval na blejskem turnirju eno najlepših zmag v šahovski zgodovini sploh in s tem presegel tudi svoj sijajni uspeh v San Remu. Tukajšnji šahovski krogi so nestrpno pričakovali njegovega prihoda in izjave o blejskem turnirju.
Dr. Aljehin je izjavil časnikarjem, da jo blejski turnir velik dogodek v zgodovini šaha, ne samo zato, ker pomeni ta turnir prelom v razvoju šaha. Blejski turnir je bil smrt za pojav, ki je zadnjih 15 let strašil v šahovski igri pod imenom »hipermodernizem« ali »neoromantizem«. Vsi udeleženci turnirja, stari in mladi, so pokazali neumorno željo, da igrajo v starem klasičnem slogu. Ta pojav je treba po Aljehinovem mnenju radostno pozdraviti. »Hipermodernizem : je v šahu odigral svojo vlogo, ker je v dobi stagnacije ponovno prolnidil šahovsko idejo, ne bi pa bilo koristno, če bi tu smer ostala končni cilj. Najbrže pa je ta nevarnost že odstranjena.
Druga zasluga turnirja je, da je demam tiral legendo o nevarnosti remijske smrtk. Kakor znano, je to teorijo izrazil Capablanca, ki je stalno izjavljal, da bo mehanizacija pogoltnila igro šaha, ker se mora z ozirom na današnjo tehniko in dovršeno teorijo igre vsaka korektno odigrana šahovska partija zaključiti /. remijem. Med tem se je na Bledu, kjer je bila generalna revija šahovskih sil, pokazalo nekaj drugega. Večina partij je bila odigrana v živem, borbenem slogu. Tudi remiji so imeli vedno značaj borbe. Remiji niso bili posledice obojestranske izčrpanosti, temveč posledice enakomočnih naporov.
Blejski turnir je bil zanimiv tudi radi lega, ker so na njem igrali vsi predstavniki mladih šahistov. Aljehin je mnenja, da je ined mladimi največji talent češkoslovaški igralec Flohr, ki je s svojo premišljeno igro obrnil nase pozornost. Boleha pa še za raznimi mladostnimi boleznimi, v prvi vrsti za gotovo lahkomišljenostjo, zaradi katere je izgubljal že dobljene partije. Toda ta bolezen preide. Američan Kashdan je po Aljehinovem mnenju že stopil v dobo zrelosti. Njegova igra spominja na Capoblancino, čeprav ima Kashdan manj fantazije kakor bivši svetovni šampijon. Nazadnje ima Šved Stoli/, odlične taktične lastnosti, tako da bo v vsakem turnirju zelo nevaren tekmec.
Nemško-Sraneoska
Pariš, 8. nov. tg. Nemško-francoska pogajanja o novi prilagoditvi Youngovega načrta in konsolidaciji kratkoročnih kreditov bodo sedaj stopila v odločilno fazo. Francoski poslanik v Berlinu Fraiicois Poncet se je vrnil danes popoldne v Pariš in je po vesteh pariških listov prinesel s seboj kup čisto konkretnih predlogov nemške vlade, da se uredijo vsa velika nerešena vprašanja, o katerih sta razpravljala ministrski predsednik Laval in nemški poslanik Hoesch. Nemški državni tajnik Bulow je te predloge izročil v soboto popoldne francoskemu poslaniku in jih je Fran-cois Poncet smatral za tako važne, da je takoj esebno potoval v Pariš na poročanje.
Romunsko posojilo v Franciji
Bukarešt, 8. nov. 1. Po vesteh, ki so se razširile v finančnih krogih, se vršijo med Francijo in Romunijo pogajanja za večmili-jardno posojilo. Po istih vesteh potekajo pogajanja zelo ugodno in bo posojilo podpisano še tekom meseca novembra. Finančno ministrstvo je izdalo demairtij, da še ni nič defi-nitivnega sklenjeno, pac pa je sporočilo, da se vršijo pogajanja in upajo, da bodo ugodno potekla.
Jorga — častni doktor
Pariš, 8. nov. tg. Ministrski predsednik Laval je priredil danes svečano kosilo na čast romunskemu ministrskemu predsedniku .Tor-gi, ki je bil včeraj na pariški Sorbonni pro-tnoviran za častnega doktorja.
Nov kanonik v Sibeniku
Šibenik, 8. nov. ž. Danes je bil v Stolni cerkvi sv. Jakoba vstoličen ztrkanonika msgr. g. Aute Šare, veroučitelj na učiteljišču. Ceremonijo vstoličenja je izvršil dr. Jeromij Mi-leta ob asistenci celokupnega kaptola.
Strašna nesreča 80 letne starke
V svojem stanovanju je živa zgorela
Iz Sremske Mitrovice poročajo: Tu se je v petek pripetila strašna nesreča, ki je zahtevala življenje 80 letne vdove Zofije Huzak. Starka je zjutraj vstala, pospravila sobo in zakurila peč. Naenkrat pa se je začulo iz sobe obupno stokanje na pomoč. Sosedje so prisluhnili obupnim glasovom in so takoj vdrli v sobo. Tu se jim je nudil strašen pogled. Sredi sobe na tleh je ležala starka in iz njene obleke so sikali plameni. Tudi pohištvo se je že vnemalo. Eden sosedov, ki je bil hladno-
Stava
vozarskega eskadrona
Ljubljana, 8. novembra.
Danes je slavil dravski vozarski bataljon v svojih prostorih v vojašnici kralja Petra I, svojo slavo sv. Dimitrija. Slavje se je izvršilo na zelo svečan način. Goste je ob 11 sprejemal domačin-poveljnik vozarskega eskadrona kapetan I. razreda D r a g o 1 j u b I. 11 i č. Slavja so se udeležili med drugimi: pomočnik divizijskega poveljnika brigadni general Popovič, dalje polkovniki Jova-novič, Novakovič, Cvejič in delegati vseh drugih ljubljanskih vojaških edinic in pristojnih vojaških oblasti. Od civilnih predstavnikov so se udeležili slavja: zastopnik g. bana dr. Kotnik, mestni župan dr. Puc in rektor dr. Š e r k o ter nekaj drugih civilnih osebnosti. V prostorih so bili že zbrani vsi vojaki eskadrona z vsemi svojimi predstojniki. Pravoslavne obrede je ob tej priliki izvršil prota Gjorgje Budimirovič, ki je blagoslovil kolač in ga s kapetanom 11 i č e m ter dvema vojakoma prelomil. Katoliške obrede je izvršil kurat g. C u d e r m a n , ki je prosil božjega blagoslova nad eskadron in molil molitve za kralja Aleksandra.
Kapetan Ilič je nato pozdravil generala in goste, nato pa je razložil vojakom pomen slave. Dočim ima ostala vojska dolžnost braniti domovino in se boriti s sovražniki, ima vozarski eskadron dolžnost, da te preskrbuje s hrano in orožjem. To zahteva velike pripravljenosti in požrtvovalnosti. Kapetan se je spominjal vseh znanih in neznanih padlih junakov vozarskih eskadronov in jim zaklical »Slava!«. Vojaki in gostje so se strumno trikrat odzvali. Prav tako tudi, ko je vzkliknil najvišjemu poveljniku kralju Aleksandru »Živel«! Nato je čestital junakom eskadrona general Popovič, za njim pa vsi povabljeni gostje.
Gostje so za tem prisedli k malici, pri kateri ni manjkalo tudi tradicionalnega srbskega »žita«. Pri malici je bilo izrečenih več primernih napitnic, navdušenje pa je narastlo, ko je bila prečitana došla brzojavka kralja Aleksandra:
»Srečna Vam slava, dragi moji junaki. Prepričan sem, da boste vedno radi zastavili vse svoje sile v svojem delu, tako, kakor tudi Vaii predhodniki. Pošiljam Vam kraljevski pozdrav. Živeli! Aleksander.« Burno navdušenje je sprejelo ta pozdrav. Prečitani sta bili še pozdravni brzojavki vojnega ministra Stojanoviča in armijskega poveljnika. Nato so zaplesali vojaki kolo, med katero so se pomešali tudi mnogi višji in nižji častniki ter celo civilni gostje, Bila je lepa in prisrčna slavnost.
Dva ponesrečenca
Danes je ljubljanska bolnišnica sprejela dva ponesrečenca. Pri Luckmaiinovi hiši v Gradišču delajo sedaj tudi ob nedeljah. Danes dopoldne se je pri delu utrgalo dvigalo in poškodovalo delavca Janeza Prešerna v kolku. Prešeren je staa- 21 let, doma je iz Šenčurja ter stanuje v Zgornji Šiški. Njegova poškodba k sreči ni nevarna. Drugi ponesrečenec je 29 letni kajžar Alojz Rabič iz Šenčurja. Ta se Je ponesrečil že v petek. Pri vpreganju konja v voz je padel pod voz tako nesrečno, da si Je zlomil levo nogo.
Novice iz Prekmurja
Tragična smrt deteta. V vasi Veštice, okraj Murska Sobota, se je v soboto pripetila težka nesreča. Posestnik Janez Ren je pripravljal sode za kislo zelje. Pri delu ga je epazoval njegov štiriletni sinček. Ren je nai i 1 v sod vroče vode in nato odšel. Pri sodu je ©stal sinček, ki je na nepojasnjen način padel v vodo. Njegove obupne krike so začuli domači in mu prihiteli na pomoč. Brž so ga naložili na voz in ga odpeljali v bolnišnico, toda med prevozom je radi strašnih opeklin umrl.
Dom narodnega zdravja v Murski Soboti. Poslopje Doma narodnega zdravja v Murski Soboti so sedaj pričeli urejevati znotraj. V podpritličju so uredili kadne in pršne kopeli. S tem je rešeno v Murski Soboti vprašanje kopališča.
Avtomobilska nesreča. Franc Fiedler, trgovec iz Gornje Radgone, se je vozil z avtomobilom domov. Na nekem zavoju pa je avto zavozll n akup kamenja, se prevrnil in pokopal pod seboj lastnika. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico.
Močno kajenje povzroča, da postanejo zobje rumeni, rjavi ali črni. Za kadilce in kadilke je torej redno, na dan večkratno sna-ženje zob z O d o 1 - zobno pasto neobhodno potrebno, če hočejo ohraniti naravno barvo zob.
O d o I - zobna pasta očisti zobe sigurno, ne da bi škodovala zobni sklenovini, Odol-zobna pasta absorbira najbolj, ker vsebuje izredno mnogo koloidalnih sestavin; vsled tega odstranjuje vse nečistosti, neprijetne duhove in vsa barvila, ki se primejo zob po kajenju, jedeh in pijačah ter jim skaze barvo. Od ol-zobna nasta dola zobe bele in sapo čisto.
krven, je skočil noter, pograbil gorečo starko in jo prinesel ven na prosto. Tu je brž strgal z nje obleko, toda bilo je že prepozno, zakaj starka je dobila že smrtonosne opekline. V nezavestnem stanju so jo prenesli v sto korakov oddaljeno bolnišnico, kjer pa je niso hoteli sprejeti, češ, da bo itak umrla do poldneva. Ce pa do poldneva ne bo umrla, naj jo pa pripeljejo v bolnišnico. Tako je starka ostala doma, kjer je v strašnih bolečinah umrla.
Goršetova razstava
Ljubljana, 8. nov.
Kipar France Oorse, o katerem smo poročali v zadnji številki, kakor je tudi poročal -Slovenec«, doživlja s svojo razstavo v Jakopičevem paviljonu čim dalje lepši uspeh. Že na dan otvoritve je imel lep obisk, pa tudi med tednom je njegovo razstavo obiskalo mnogo ljubiteljev likovne umetnosti. Danes, v nedeljo, pa je bil obisk še lepši, kakor prejšnjo nedeljo. Zlasti dopoldne je bil paviljon skoraj poln obiskovalcev. Tudi prodal je danes nekaj novih del. Posebno razveseljivo je bilo, da se je pričela zn razstavo zanimati duhovščina. Ima Gorše tudi nekaj lepih kipov, ki naravnost povzdigujejo versko misel, tako obe Madoni, od katerih je prva, nekoliko na
Zobje so dragoceni. Ne delajte eksperimentov,uporabljajte
preizkušeno sredstva ODOL seje v 4O letih izkazal povsem svetu. OD OL ni nikoli razočarat
arhitekturo stilizirano delo, že prodana. Ma-dona II. pa je kakor kristalen dih čistosti i:i nebeške zamaknjenosti. Različna gledanja pa vzbuja »Pridigar«, večja skulptura, ki je v osredju razstave. S tem delom je kipar pokazal premoč duha in visoke misli nad snovjo in vsakdanjim človekom. Delo je posrečeno, čeprav morda nekoliko groteskno. One tendence, kakor pa mu jo prisoja morda enostranski gledalec, ta kip nima. Razstava Franceta Goršeta traja še nekaj dni in naj vsakdo uporabi priliko ter se seznani z odličnimi deli tega umetnika.
Mariborska nedelja
Prireditev „Ljudskega odra44 - Smrt znanega mariborskega profesorja K. Zahlbrucknerja
Maribor, 8. novembra.
Deževje, pusta jesenska nedelja. Snoči je uprizoril mariborski Ljudski oder Gogoljevo >zenitev« ob malodane čisto razprodani dvorani; nastopajoči so bili deležni živahnega aplavza. O uprizoritvi prinese -Slovenec« še obširno poročilo. Ravno tako je bilo tudi gledališče razprodano. Danes so spričo takšnega vremena bile kavarne in kino gledališča nabito polna. V policijskih bukvah ni bilo ničesar — če se alkohol ne sme točiti... samo ena aretacija je bila zabeležena radi suma begstva; razen tega kakšnih 14 prijav pretežno radi neprevidnih voženj, kolesarjenja in drugih običajnih prestopkov. Zunaj v Melju je neka ženica prijavila stražnikom, da ji je v noči na nedeljo zmanjkalo razne obleke in to v času, ko je ni bilo doma. Ni izključeno, da imajo svoje prste vmes tatuni, ki vznemirjajo v poslednjem času prebivalstvo na periferiji. Upati je, da bodo naše varnostne oblasti kmalu pregnale veselje teh nezažel.jenih obiskovalcev tujih hiš in stenovai^,Tudi.,požrtvovalni mariborski reševalci so imeli miren dan; razen par prevozov ni bilo ničesar, da bi bili morali intervenirati.
V krogih mariborskih iuteligentov se je danes bliskovito razširila vest o smrti častit-
Vlomilsha tolpa
v rokah pravice
Črna pri Prevaljah, 7. nov.
V	mesecu septembru in oktobru t. 1. je bilo v okolici Koprivne, Solčave in onstran meje v Avstriji izvršenih 7 vlomnih tatvin, pri katerih so vlomilci odnesli za več tisoč dinarjev vrednosti, radi česar je bilo že meseca oktobra aretiranih več oseb, dočim je glavni storilec Franc P. pobegnil preko meje v Avstrijo, kjer so ga prijeli avstrijski varnostni organi.
Dne 6. novembra pa je orožniška patrulja s postaje Črna pri Prevaljah aretirala še tri storilce in zaplenila tudi še nekaj ukradenega blaga in so sedaj vsi storilci že v rokah pravice, kjer pričakujejo zaslužene kazni.
Ukradeno blago je bilo skoraj povsem najdeno in tudi lastnikom povrnjeno, tako da lastniki ne trpijo skoraj nobene škode.
Nič milosti za morilca svoje matere
Novi Sad, 7. nov.
To mnenje je izrekel tukajšnji kazenski senat proti novosadskenm kmetu Nikoli Ga-vriloviču, ki je 26. maja 1925 prizadejal v Novem Sadu svoji materi v družinskem prepiru z zarjavelim bajonetom 24 sunkov. Gavrilovič je bil pijanec in je s svojo materjo grdo postopal. Leta 1926. je bil obsojen na dosmrtno ječo. Po šestletni ječi se je Gavri-lovič obrnil na pravosodnega ministra s prošnjo za pomilostitev. Pred novosadskim senatom se je Gavrilovič branil s tem, da je svoj zločin izvršil v največji togoti in razburjenosti. Senat je to prošnjo zavrnil, ker ne bi odgovarjala pravici. Tudi se ni Gavrilovič v kaznilnici dostojno obnašal.
Kolonizacija
v Južni Srbiji
V Metohiji se je letošnjo jesen naselilo 1400 družin.
Kolonizacija gotovih nenaseljenih, toda plodovitih krajev, ki se je začela po svetovni vojni, se vrši po povsem določenem načrtu. Na ta zemljišča se naseljujejo ljudje iz naših pasivnih krajev. Posebna pažnja naše agrarne politike pa je bila obrnjena na Metohijo, ki velja za zelo rodovitno ozemlje.
V	začetku letošnjega leta so se začela pripravljalna dela za kolonizacijo metohij-skega zemljišča v obsegu okrog 20.000 ha, in sicer med Prizrenom, Djakovico, Pečjo in Drimorn. Ko so premerili zemljišče, so navo-zili ootreben materija! za z-gradbo 1400 hiš,
ljivega vpokojenega profesorja tukajšnje humanistične gimnazije Karla Zahlbrucknerja, ki je vzgojil več generacij na mariborski gimnaziji. V svoji stroki, matematiki in liziki ter kemiji, je bil odličen strokovnjak ter je med dijaštvom užival izredno popularnost in priljubljenost. Dijnki so ga na splošno nazivali s kratico iZahler«; bil je dobrega srca in je imel zelo rad tisto dijake, pri katerih je videl pridnost in bistrino. Dasi Nemec, so bili samo uspehi in znanje dijakovo inerodajni pri njegovem ocenjevanju. Pogreb bo v ponedeljek ol) 16 iz mestne mrtvašnice na pobreškem pokopališču. Slava njegovemu spominu, žalujočim naše globoko sožalje. — Umrl je tudi 67 letni kovač v delavnicah drž. železnic Marko Peliant; pogreb bo v ponedeljek ob pol 16 na pobreškem pokopališču. — Na Koroški cesti 90 pa je umrl pomožni delavec Franc Novak, star 69 let. Pogreb bo v ponedeljek ob pol 17 iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. — Blag jim spomini
V sredo bo, kakor znano, koncert pevskega zbora mariborske podružnice dijaške Počitniške zveze. Na programu so slovenske narodne pesmi. Vstopnice se dobijo v pred-prodaji pri ge. Zlati Brišnikovi. Cene od 2 do 15 dinarjev, pač pa se hvaležno sprejemajo preplačila.
katere so takoj nato pričeli graditi. Hiše so sicer zgradili vse po enem kopitu, toda zgrajene so solidno. V omenjene hiše se je naselilo 1400 družin iz Črne gore. Vsaki družini so odmerili določeno zemljišče, čez ziino bodo naseljenci prekopali svoja zemljišča, tako da jih bodo spomladi lahko že posejali.
Narodno gledališče
v Ljubljani
Drama
Začetek oh 20. uri zvečer. Ponedeljek, 9. novembra: DOGODEK V MESTU
GOGI. Red C. Torek, 10. novembra: zaprto. Sreda, 11. novembra: VEST. Red R.
Opera.
Začetek ob 20. uri zvečer. Ponedeljek, 9. novembra: zaprto. Torek, 10. novembra: Pariški večer baletnega ansambla, baleta Loie Fullor. Sreda, 11. novembra: KOŠTANA, prva repriza. Red A.
Četrtek, 12. novembra: DAMSKI LOVEC, CAR SE DA FOTOGRAFIRATI. Red E.
Dram«.
Ljubljanska drama ponovi danes v ponedeljek Grumovo igro ^Dogodek v mestu Gogi« v običajni zasedbi in režiji prof. Šesta. Predstava se vrši za red C. Ker je to ena poslednjih predstav te drame, še j>rav posebej opozarjamo p. n. občinstvo, da si ogleda nocoj interesantno izvirno i delo, ki je vzbudilo precej zanimanja in je svoj čas dobilo tudi državno nagrado.
Opera.
Konjovičeva opera »Koštann« je dosegla na premijeri tako ogromen uspeh, kakor malokn-iero delo na našem opernem odru. Bilo je to izredno toplo sprejeto in občinstvo je dajalo duška svojemu zadovoljstvu z dolgotrajnim ploskanjem koncem vsakega dejanja. l'rvn repriza bo. v sredo, dne 11. t. m., in sicer za red A. Zasedba ista kakor pri premijeri.
Gostovanje francoskega baleta Loie Fuller' v nnši operi. V torek, dne 10. t. m., se vrši edino gostovanje znamenitega francoskega baleta Loio Fuller« v naši operi. Baletni ansambel prihaja direktno iz Francije na gostovanje po balkanskih državah. Prvi nastop bo v Ljubljani. Na programu so modemi plesi, ki se izvajajo po veliki večini na klasično glasbo. Ansambelski plesi se izmenjavajo s soloplesi. Program je trodelen in obsega M samostojnih točk. VRe plese spremlja operni orkester. Ker bo to skoro edino baletno gostovanje v letošnji lezoni, opozarjamo na tu baletni večer v naši operi. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. Cene od W Din navzdol.
Gospod Debelin sedi na bregu reke in ribari. Pa pride k njemu resen mlad mož, mu položi roke na ramo In reče z drobnim glasom:
>(iospod, kdorkoli sle — ne porabite, da ima vsaka riba, katero ujamete, ženo in oetdeset tisoč nepreskrbljenih otrok...«
Nov velik planet
Iz Jamajke poročajo, da se je vodji obser« vatorija v Mandevilleu posrečilo odkriti deseti veliki planet. Šele v začetku letošnjega teta jo bil odkrit deveti planet Pluto, in sicer ga je odkril 20 letni fotografski pomočnik observatorija Flagstaff v Arizoni, ki je na neki fotografiji zvezdnatega neba našel prvo sled Plutona.
Do konca 18. stoletja jo bilo znanih šele 6 planetov. Saturuova pot jc veljala tedaj za skrajno mejo solnčnega sistema. Leta 1781 se je posrečilo Herschlu, da je slučajno odkril Urana. Zopet je preteklo 50 let, da je 1. 1816 Francoz Leverrier iz motenj Uranove poti izračunal eksistenco novega velikega planeta, čigar privlačnost povzroča motnjo v Uranovi poti. Lota 1917 jo sloviti raziskovalec Marsa Lowell na podlagi motenj Uranove in Neptunove poti računskim potom dokazal obstoj transneplunskega planeta in obenem poskusil določiti omenjenemu planetu tudi mesto in pot. Ta zgodba o odkritju skrajnega velikega planeta pa se z ameriškim poročilom ne sklada povsem. Če bi obstojal transneptunski planet, bi motnjo, ki bi jih povzročala privlačnost tako zvezde pri Neptunu iu Uranu, učenjakom gotovo ne ušle.
Kako postopajo na Češkem s kaznjenci
Na Češkoslovaškem je prav živahna diskusija o tem, kakšno naj bo postopanje s kaznjenci in kakšno je sedaj. Na seji parlamentarne komisijo /a proračun pravosodnega ministrstva je dr. Maissner o tem problemu izjavil med drugim sledeče: »Češkoslovaška juslica je daleč od tega, da bi zašla v ekstre-ine, kakor so pojavljajo v diskusijah po časopisju. Imamo dva ekstrema. Pristaši prvega ekstrema bi želeli lako izvrševanje knz.ni, da bi kazen sploh prenehala biti kazen, drugi pa vidijo zopet v vsaki olajšavi, v vsakem koščku kruha, ki ga kaznjenec dobi, tako zvani paradni kriminal«. Juslica se mora gibati med tema dvema ekstremoma. Absolutno kaznjenec ne sme biti lačen. Efekt kazni je v tem, da kaznjenec nima osebne svobode. Pa tudi omejevanje svobode in potrebna disciplina morata imeti svoje meje. Nobena stvar ne sme iti dalj, kakor to zahteva zakon in namen zakona. Zakoni iu ječe niso zato, da bi se v njih večalo število jetičnih 111 dvigala umrljivost. Statistika kaže, da v Češkoslovaških zaporih pada, kar je zasluga boljše higijene. Sodna uprava ne more dovolili, da bi odšli kaznjenci i/, zapora s spodkopanim zdravjem.
Letos je država res potrošila 700.000 Ko manj za hrano nego lani, toda rezerva od lani je bila še dovoljna, da je krila primanjkljaj. Enako je pri obleki in obutvi. Država tudi ne luore dovoliti, da bi kaznjenec delal zastonj,, čeprav njegovo delo ne krije izdatkov za oskrbo, toda če ne bo dobil nrč»,fci se za delo ne brigal in delo ne bi bilo nič vredno. Nagrada ni njegova plača ali mezda, temveč nekakšna premija. Potrebno je tudi, da ima kaznjenec vsaj nekaj denarja, kadar zapusti kaznilnico.
Tudi v vzgoji kaznjencev postopa država vedno bolj individualno. Razlikuje že med poboljšljivimi iu nepoboljšljivimi kuznjenci. So med zločinci psihopati in rojeni za zločine, dalje taki, ki vrše zločine kot obrt, so pa tudi taki, ki so svoja dejanja izvršili v afektu in ga ne bi več izvršili. Posebno oprezno postopa Češkoslovaška z mladimi zločinci, ki jih sodijo posebna sodišča za mladoletne.
Pokopališke hijene
Londonski Star poroča o mednarodni družbi satanovih čestilcev, ki potrebuje pred kratkim pokopano mrliče za svetoskrunske črne maše«. Ta zadeva se je popolnoma nepričakovano izcimila iz dogodka, ki mu je prvotno pripisovala finska policija prav malo pomena. Nekega dne so našli neki ribiči sredi vrbine blizu Helsingforsa dvo vreči. Notri sta se nahajala nepopisno razmesarjena mrliča z iztaknjenimi očmi in odsekanimi prsti. Policija je mislila od kraja, da je prodajala pokopališka uprava trupla slušateljem medicinske fakultete in zaprla paznika Saareuheimfi. A slednji se je tako čudno obnašal in med drugim venomer ponavljal neke neumljive za-kletve, da je preiskala policija njegovo stanovanje in ugotovila, da obstoji mednarodna družba pokopaliških hijen. Saarenheimft jo razpošiljal ukradene mrliče v inozemstvo, pred vsem na Angleško. Na temelju njegovih zapisnikov so odkopali 17 oskrunjenih inrličev nn pokopališču v Malmoju na Švedskem. Med njimi je bila tudi Saarenheimova prod osmimi meseci v Helsingforsu pokopana mati. številni pri pazniku zaplenjeni spisi nudijo presenetljive podatke o mogočni >Zvezi maščevalcev in prijateljev satana , razpravljajo o skrivnostni črni magiji in med drugim o univerzalnem zdravilu Panacea«, ki se pripravlja iz človeške masti in kosti. Angleško mesto Bed-ford jo označeno kot bivališče -dveh satanovih apostolov , ki izvršujeta čudežno zdravljenje-.'. Neki v Londonu natisnjen spis omenja grob v Helsingforsu pokopano Joanne Scout:-ve, češ, da se nahaja notri listnica z jako /nž-no vsebino. Policija io ugotovila, da je razko-pal SaareTiheinio tudi grob Scoutove. Londonski Scotland Yard išče zdaj tiskarno, ki je založila omenjeni spis. Preiskava ne bo lahka, ker vlada baje med satanovimi čestilci stroga disciplina, ki določa smrt za izdano skrivnost. Angleške oblasti mislijo, da sc nahujajo voditelji satanistov v Parizu, kjer se redno vršijo »črne maše že več stoletij.
Fotoamaterji! Povečave
od Vaših negativov Vam strokovno lopo in poceni napravi
lotoodd. Jugoslovanske knjigarne
Mož, ki je bil 15 let brez spomina
Zanimiv psihološki slučaj
1/, Londona poročajo o zanimivem psihološkem slučaju: Pred kratkim se jo vrnil v Dublin neki .John Charles Gouldney, ki je prišel ravno pravi čas, da je videl svojo mater še živo. Nekaj ur po njegovem prihodu jr mali izdihnila. Mož se je vrnil domov polom, ko je 15 let brez vsakega spomina blodil po svelu. ne da l>i se spominjal, kdo io iu odkod je domu.
Vojak brez >pomiiui.
(jouldney je pred svetovno vojno bival v Ameriki in je po rodu Irec. Ko pn je izbruhnila vojna, se je leta 1915. znašel kol korpo-ral nn francoski fronti. Nekaj dni po prihodu ua fronto pa je bil javljon kot pogrešan. Hit je tedaj star 27 let. Kakor se je sedaj ugoto-\ ilo, je pred vožnjo v Evropo nenadoma izgubil spomin in pozabil vse, kar jo doživel v 27 letih, svoje ime, domovino, sploh vse. Tudi stvari in dogodki po obolelosti mu niso ostale v spominu. Živel je le sedanjosti, preteklost zanj sploh ni obstojala. Pozneje se je njegovo stanje nekolino izboljšalo in mu je .-.emtertju v temnih obrisih ostal v spominu kakšen dogodek, pa no za dolgo.
blodnje po Evropi. Afriki in Ameriki.
Kmalu potem, ko ga je njegova četa v Franciji označila za pogrešanega, se je znašel v ozadju belgijske fronte, kjer je blodil okoli brez cilja tako dolgo, da so ga poslali v Anglijo. Od tam pa je na do sedaj še nepojasnjen način prišel v vzhodno Afriko, kjer so jja nekega dne pri Nairobiju našli napol mrtvega. Popadla ga je namreč huda mrzlica. Ko je ozdravel, se je lepega dne znašel v Ameriki, kjer so ga na podlagi njegove i/govar-jave spoznali za Američana, čeprav ni imel pri sebi nikakih papirjev in se tudi ni spominjal svojega imena.
Ustavil se. je v Los Angelesu. Kljub le-tuu, du je pogosto pozabil dogodek, ki se mu je pripetil prejšnji dan, se mu je vendar posrečilo. da je v Los Angelesu ustanovil lastno trgovsko podjetje. Toda kar na lepem je zopet izginil. Pojavil se je v Peruju, pozneje
Japonski Robinson
Po poročilih iz Tokia je japonska mornarica poslala torpedni čoln, ki bo poiskal nekega mornarja, ki že devet let samotari na samotnem otokn Tihega Oceana. Modemi Robinzon, Varashina po imenu, je bil član posadke japonske vojne ladje Matsu'. iu so ga ob priliki nekega viharja, ki je presenetil ladjo v sredi Tihega Oceana, valovi pomedli s krova. Zaradi silnega viharja ga niso mogli rešiti in so zaradi lega splošno mislili, da je utonil-Pred dvema mesecema pa je v bližini Mari-janskega arhiplja neki japonski čoln zašel v borbo z viharjem, nakar je moral iskati zavetja na nekem, navidez povsem neobljudenem otoku. Kako so se mornarji začudili, ko jih je nenadoma neka v kože zavita postava nagovorila v njihovem domačem jeziku. Divji možak, katerega so se prestrašili, jim je povedal, da je pogrešani mornar Varashina. Kapitan čolna pa ni maral vzeli moža s seboj, češ, da je nje-j$ov čoln premajhen. Obljubil pa je, da l>o donia obvestil pristojne oblasti. Doma pa se je kapitan spomnil, da lx> morda dajal odgovor zaradi
v Panami. Njegovo stanje se jo polagoma ne koliko izboljševalo.
Prebujenje.
V Chicagu je na Gouldueya naletel zna ni ameriški psiholog dr. Franz, ki je sklenil, da poskusi nesrečnemu možu vrniti spomin Dr. FranV mu je svetoval, naj se naseli ua kakšnem mirnem kraju. Gouldney je poslušal njegov nasvet in šel v Kalifornijo, kjer je delal v nekem srebrnem rudniku. 100 kilometrov naokoli so vsem policijskim postajam razposlali[njegovo, sliko in opis, da bi ga \ slučaju bega takoj prijeli. In res, komaj je preteklo nekaj tednov, že je nekega jutra izginil. 00 kilometrov proč- od rudnika so ga prijeli in ga prepeljali v kalifornijsko univerzo. *
Tam so ga dolgo časa negovali električnim potoni in nekega dne je nu vprašanje, kdo je, odgovoril: Jaz sem sergeatit John Charles Oouldney, star 27 let. Služim pri Ar-mv Service Corp«.
Zustor se je dvignil. Naenkrat so je mož prebudil iz svojega pozabijenja. Svoje prebujenje opisuje sam takole: Prvič po 16 letih sem se naenkrat spomnil, kdo sem. Todn ločno veni, da sem star 27 let in da prihajam iz tabora v Slroodu. Trdno sem prepričan, da smo v letu 1915- in da moram iti na francosko fronto. ■ Vi se ne zavedate, kakšno duševno pot iniant za seboj od takrat do danes — od 1915 do sedaj. Videl sem ženske in zmajal z glavo, slišal radio in si nisem mogel razložiti, kaj je to.-
Mati ni verovala v njegovo smrt.
Precej času pa je še preteklo, predi io je spomnil svojega naslovu v domovini. Ko se je spomnil tega in vpostavil zveze s svojim domom, je nekega dne dobil iz Dublina vest, du mu umira mati. Takoj je pohitel tja in prišel je Še pravočasno. Vedela sem, da bos prišel.c S temi besedami je umirajoča mati pozdravila svojega sina.
Zdravniki upajo, da bodo Gouldneva toliko ozdravili, da se mu ne bo več bati. da bi še kdaj izgubil spomin.
j legu, ker ui maral vzeti mi krov Robinzona, j Zato je sklenil raje molčati in je tudi svojo ; moštvo tozadevno poučil. Toda kljub temu neki i mornar ni mogel molčati, stvar je prišla na j uho nekemu višjemu mornariškemu častniku. ; ki je obvestil mornariško poveljstvo. Takoj so j odposlali ladjo, ki nuj poišče modernega Ro-! binzona. Brezvestnega kapitana pa bodo posla-j vili pred sodišče.
Kako so Londončani j sira žiti spečega Gandija
Na King Edvard Streetu v Londonu se je ' le dni pripetila ljubka zgodbica. V času naj-i večjega prometa se je pred tamkajšnjim pošt-! nim uradom ustavil zasebni avto, iz katerega | je stoipl indijski šofer in odhitel v pošt. urad. Eden od mimoidočih je pogledal v avlo in zagledal Mahatmo Gandija, ki je udobno smrčal v kotu. Kmalu se je nabrala okrog avtomobila velika množica ljudi. Spočetka so seveda godrnjali med seboj, potem pa so jih spredaj stoječi opozorili, naj bodo tiho, dn se Gandi
I
ne zbudi. Nato je zavladala med muožico tišina. Slednjič se je nabralo še nekaj policistov in vsi skupaj so zvesto stražili spečega Gandija. Ko se je vrnil šofer, se je šele Gandi prebudil. Spočetka je nekam temno gledal okoli sebe, ko pa je zvedel, da je on vzrok te pozornosti, se je prisrčno nasmejal!
Koliko poje in popije delavska družina
Zagrebški :Merkurov Vjesnik prinaša v zadnji številki sledeče povprečne primerjalne številke o letni porabi živil delavske družine v Nemčiji in Jugoslaviji. Mišljena je družina, obstoječa iz moža, žene in dveh otrok pod devetimi leti. Prvu številka pove za nemško družino, druga pa za jugoslovansko. Meso in mesni izdelki: 60 kg, 39 kg; kruh 209 kg, 365 kg; mleko 169 1, 182 1; presno maslo 10.1 kg, 0 kg; mast 11.2 kg. 18 kg; jajc 227 kosov, 40 kosov; zelenjave 48.6 kg, 41 kg; krompirja 150 kg, 43 kg; sadje 51.6 kg, 9 kg; sladkor
17.7 kg, 12 kg; moka, riž, fižol itd. 24.6, 77 kg; kava, čaj, čokolada 7.9 kg. 1.2 kg; pivo 53.3 1. 21 1; vino 8.1 I, 78 1; žganje 1.1 I, 5.7 1.
Prva češkoslovaška oklopna ladia
V ladjedelnicah tvrdke Škoda nu Češkem so pred kratkim dogradili prvo češkoslovaško oklopno ladjo. Oklopnica bo nosila ime >Ma-saryk in jo bodo v kratkem svečano stavili v službo češkoslovaške mornarice, ki pa je seveda samo rečna.
Ob kandelabru stoji pijanec in kriči na vse grlo: iTone! Tone!
Stražnik pribiti iu ga pobara: Kaj pa se j» zgodilo, da tako strašno kričite?«
Prijatelja kličem.«
Ampak tako glasno ga ni treba klicati!t
■O ju, drugače me pu slišni ne bo. Je namreč v Ameriki.. '.«
inserirajte v „Stov. listu l"
Edini slovenski zavod brez tnfega kapitala |e
l/zajemna zavarovalnica
o Ljubljani,
v lastni palači ob Miklošičevi in Masarikovi cesti.
Sprejema v zavarovanje: t. Proli požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vs;i premično blago, mobilije. zvonove in enako: c) poljske pridelke. Sito in krmo. 2. Zvonove in sleklo proti razpoki in prelomu.
Sprejema v živ I jonskem oddelku zavarovanje ua doživetje in smrt, otroške dote. dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in (arah.
izdeijujejo se najnovejši model iolroškili vozičkov, razna najnovejša dvokolesa, stroji in motorji. — Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko.
F.B.L, tovarua dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. KarloTska cesta št. 4.
špecerltsko m kolonijalno blago, umetno gnolllo. cement itd. Itd.
dobavlja
Gospodarsko zvezo v Ifnbllanl
Vzamem v najem
v Ljubljani
trgovski lokal z velikim skladiščem oz. voliko suho skladišče. J. Pogačnik, Skof.ia l.oka, ob kolodvoru.
Prodam skupno ali posamezno
Dve stanovanjski hiši, eno gospodarsko poslopje s skladišči, delavnicami in stanovanji, velik industrijski objekt - žaga (z ali brez strojev), zemljišče; ležarišča in stavbene parcele. —• Objekti so pripravni tudi za vsako drugo industrijo. Cena nizka Plačilni pogoji zelo ugodni.
J. Pogačnik, Škoija Loka — ob kolodvoru.
ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA
D. D. V LJUBLJANI (Miklošičeva 10)
Vlog« nad	podružnice: Bled, Novi sad. Kranj, šibenik, Kapital in reterva nad
Din 500,000.000'- Maribor, Kočevje, Celje, isombor, Djakovo, Split. Din 16,000 000 —
Izvršuje vse bančne posle naflculantneje
Poslovne zveze s prvovrstnimi zavodi nn vseli tržiščih v tuzemstvu in inozems.vu
Dvajset tisoč milj pod morjem
spisal
JULES VERNE.	70
O morju ni bilo nobene sledi več pred nami. Neskončna ledena plošča je bila posuta od ogromnih ledenih klad. Sem in tja so štrlele iz nje ostre konice, ki so bile včasih visoke 200 čevljev. Daleč na obzorju smo skozi sivo meglo zagledali navpične stene, ki so bile kakor ogromna zrcala, od katerih so odsevali v megli napol ugasli solnčni žarki. Nad vso pokrajino pa je vladal grobni molk, ki ga je le sem ter tja prekinjal krik kake ptice. Vse je bilo zledenelo celo zvok.
Ned Land se je norčeval iz kapitana. »Vražji dečko je ta kapitan, zares, toda gospodar narave pa le ni. Kjer je narava sama človeku postavila mejo, tam se mora, rad ali nerad, ustaviti.«
»Prav govorite, Ned Land«, sem odgovoril, »kljub temu pa tudi mene mika vedeti, kaj se nahaja za ledeno bariero. Taka stena človeka najbolj draži.«
»Kaj se bo neki nahajalo za to steno«, je dejal Kanadec, »led, led in še enkrat led!«
»O tem ste prepričani vi, Ned«, sem odgovoril, > jaz pa ne. Zato bi bil rad preko, da vidim z lastnimi očmi, kaj se tam nahaja.'
»Take misli pa le pustite, gospod profesor«, je odgovoril Kanadec. »Prišli smo pač do bariere, preko katere nihče ne more. Naj vam bo prav ali ne, morali se bomo zopet vrniti v dežele, kjer stanujejo dostojni ljudje.*
Moral sem dati Nedu prav, kajti dokler ne bomo zgradili takih ladij, ki bi mogle pluti po ledenem polju, se bo pač treba pred bariero ustaviti. Mi pa nismo mogli ne naprej ne nazaj. Treba je bilo napeti vse sile, da se vrnemo, ker bi ladja morala sicer napeti vse sile, da ne zamrzne v svoji legi. Okoli 2 po polnoči se jc to res zgodilo. Jezil sem se že na kapitana zaradi njegove nepremišljenosti.
Nahajal sem se na ploščadi. Kapitan, ki je motril ledeno polje, me je naenkrat vprašal: »Gospod profesor, kako mislite o našem položaju?«
»Da smo tako trdno zapičeni v led, da ne moremo nikamor, ne naprej ne nazaj, ne na levo ne na desno.«
»Vi torej mislite, da se »Nautilus« ne bo mogel osvoboditi?«
»Ne morem si misliti, kako, gospod kapitan. Ker je žc prepozno, tudi ne moremo računati na to, da bi se začel led tajati in premikati naprej proti severu.«
To imate prav,« je odgovoril kapitan. »Toda , jaz vam pravem, da se »Nautilus« ne bo samo osvo-! bodil, ampak da bo prodiral naprej.«
Naprej, proti jugu?« sem začudeno vprašal.
>Da, gospod profesor, naprej do tečaja!«
Jaz sem onemel.
Da, je ponovil mirno kapitan, »do južnega tečaja, kjer se vsi meridiani zemeljske krogle se-čejo. Saj veste, da morem z »Nautilusom« vse, kar sem se namenil.«
Mogoče je tako, sem si mislil, da je kapitan že bil pa južnem tečaju, na katerega še nikoli ni stopila človeška noga. Vprašal sem ga, da-li ga je že odkril.
Ne, gospod profesor, toda midva oba ga bova odkrila. Še nikoli nisem z »Nautilusom« prodrl tako daleč na jug, toda topot bova prišla do najjužnejše ' točke.«
»Naj bo, kapitan«, sem odgovoril z lahno ironijo, »verujem vam. Torej le naprej! Ovir ne poznamo. Razbijmo plast ledene bariere. Če se nam bo pa upirala, naprtimo vse sile in »Nautilus« bo kar zdrčal čeznjo. >
Čeznjo?« je še bolj ironično odvrnil kapitan Ne čeznjo, ampak pod njo.«
»Pod njo?«, sem vzkliknil, Zdaj sc mi je zabli-skalo v glavi, kakšen predrzen načrt je imel kapitan.
»Vidim, da ste me razumeli, gospod profesor«, je dejal kapitan in se lahno nasmehnil. »Česar nobena druga ladja nc zmore, to se posreči »Nautilusu«. Ako se na tečaju nahaja celina, potem se bo pač podmornica na svoji podmorski poti pred njo ustavila. Če pa jc okrog tečaja prosto morje, ga bomo na ta
način dosegli.«
Zanesen po teh izvajanjih kapitana sem vzkliknil:
To drži. Čeprav površina morja zamrzne, njegove spodnje plasti zaradi modre previdnosti narave, ki je maksimum gostote morske vode določila 1 sto-
pinjo nad lediščem, ne zamrznejo. Če se ne motim, proporcija med množino ledenega sklada, ki se nahaja pod vodo, in onim, ki se nahaja nad vodo, enaka 4 :1.«
»Približno tako, gospod profesor. Ako je ledena gora nad morjem visoka 1 čevelj, se pogreza v morje 3 čevlje. Ker tukaj ledene gore niso višje od 100 metrov, zato ne segajo v morje globlje nego 300 metrov. Kaj pa je 300 metrov globine za »Nautilusa«?«
»Nič, kapitan.«
»Lahko se bo pogreznil še globlje in plul v znosni temperaturi, medtem ko bo mraz na površini znašal 30 do 40 stopinj.«
»Res je«, sem odgovoril, že ves navdušen.
»Edina težava«, je nadaljeval kapitan, »je ta, da bomo morali ostati pod vodo več dni, ne da bi mogli obnoviti svoje zaloge zraka.«
»To ni nobena težava za nas,« sem odgovoril. «Nautilus» ima tako obsežne shrambe, da nam bo kisika še preostajalo.«
»To vam moram dati prav, gospod Arronax,« je smehljaje odgovoril kapitan, »toda jaz ne bi hotel, da bi me dolžili prevelike predrznosti. Zato moram navesti vse ugovore.«
»Katere neki?«
»Mogoče je, da bo morje na južnem polu, ako se tamkaj nahaja, popolnoma zamrznjeno, tako da ne bomo mogli več vzpluti na površino.«
»Ne pozabite, gospod kapitan, da je «Nautilus» oborožen s strašnim ostrogom. Če «Nautilusa» naravnamo diagonalno proti ledeni plošči nad nami, jo bomo razbili.«
»Poglejte no, gospod profesor, kako ste predrzni!«
»Sicer pa, gospod kapitan«, sem nadaljeval z največjim ognjem, zakaj ne bi na južnem polu ne^ bilo morje nezamrznjeno, kakor je na severnem tečaju? Stopinje mraza tako na južni kakor na severni pol-krogli ne sovpadajo s tečaji zemlje in zato lahko z največjo verjetnostjo domnevamo, da se na teh točkah zemlje nahaja ali ledu prosta celina ali pa ne-zamrznjen ocean.«
»Tudi jaz sem tega mnenja, gospod Arronax«, je odgovoril kapitan resno. »Zdaj pa pojdimo na delo!«
I
tn 3
0	< . ^
X ST ju
ri « o O
Coa Ba K a 5S.D-JS'
1
' «—Sf . w Ofe-
a cg
N tO	ffi
ra
£s', I I g o 2 O' «ag f
51
s
tug/^
cr
a =
o^ai:!'