Sedmi Božič Sedmič bomo praznovali božične praznike v tujini. Saj so povsod lepi: na jugu v poletni vročini in tropski vlagi in na severu, v hla¬ du in snegu. Povsod bomo šli k polnočnici, povsod postavljali ja¬ slice in peli: Sveta noč, blažena noč, povsod bo pogrnjena miza nudila domačim in gostom božič¬ nih dobrot, pa bomo vendar vsi rekli: doma je bilo lepše. ..Doma! To je tista skrivnostna beseda, ki nam bo priklicala te dni žalost v srca. Doma, kjer živita oče in mati, kjer nas čaka žena in otroci, kjer je toliko znancev, ki bi jim radi privoščili toplo besedo. Doma, kjer čaka hiša in grunt svojega gospodarja. Doma, kjer tišino domače vasi ne zamenjamo za nobeno velemesto in kjer se vam domača cerkev zdi lepša ka¬ kor vse katedrale sveta. Doma, kjer ima vsaka gora, vsako drevo, vsaka stezica, vsaka ozara shran¬ jenih toliko spominov na dni, ki so bili, kljub skromnosti in mor¬ da pomanjkanju, tako lepi. Ti spomini na dom v naših du¬ šah ne bodo nikdar zamrli. Morda nam v trdi borbi za življenje ma¬ lo zblede, a se obnove vselej, ka¬ dar zaslišimo božične zvonove in pesmi. Ponekod so božičnim praznikom rekli kar družinski prazniki. Dru¬ žina, čije odrasli člani so že odšli izpod rojstne strehe, se je za praz¬ nike zopet zbrala. Vsakdo je čutil nujo, da v teh dneh obudi v sebi spomine, ki ga vežejo na mlada leta in da se navžije toplote ob materinem srcu. Posvetimo mi božične praznike svojim družinam. Če je cela dru¬ žina v novem svetu, dajmo ji v teh dneh vsaj nekaj tgga, kair smo mi imeli doma. Ohranimo v dru¬ žini stare in lepe božične navade. Govorimo o tem zlasti mladini, ki tako hitro dorašča v velemestnem trušču in ki je odšla od doma prej, predno so se ji vtisnili v srce ne¬ izbrisni spomini na dom. Če je na¬ ša družina po krivdi zločincev raz¬ trgana, vzdržujmo družinske vezi z vso ljubeznijo. Upamo si trditi, da ne bo med nami nikogar, ki se v teh dneh ne bi spomnil svojih v domovini s spoštljivo mislijo, pi¬ smom in darilom, kar vse bo onim, ki toliko trpe v veliko tolažbo, češ, naši dragi, ki žive v svobodi, nas niso pozabili. Skušajmo zlasti te dni obnoviti v svojih srcih pravi krščanski pojm družine, čigar vzor mora biti sveta begunska družina nazareška. Mi, ki živimo v velikem, skoro paganskem svetu, smo v ne¬ varnosti, da se navzamemo po¬ kvarjenih, materijalističnih poj¬ mov o tem, kar mora biti krščan¬ ska družina. Povsod vidimo toliko družinskih razvalin, povsod sliši¬ mo toliko plehkih slavospevov dru¬ žinam na čast, istočasno, ko člo¬ veška družba, ki se je oddaljila od Boga, dela in dopušča naj večje zlo¬ čine, ki izpodkopujejo korenine zdravemu družinskemu življenju. Družinski prazniki naj bodo tu¬ di prazniki naše narodne družine. Narod je družina v velikem. Naše dolžnosti napram narodu so po¬ dobne onim, ki jih imamo napram družini. V družini lahko žive člani vseh starosti: od otroka do deda, različnih stopenj izobrazbe, različ¬ nih temperamentov in različnih gledanj na dnevna vprašanja, pa se vendar lahko razumejo. Treba je le ljubezni, ki dobro hoče in od¬ pušča napake, pa je sreča in mir v družini. Isto pravilo velja tudi za narodno družino, če hočemo iskati na bližnjem to, kar nam ne ugaja, bomo vedno našli dovolj razlogov, da se skregamo z vsemi. Če pa v pravem krščanskem tova¬ rištvu iščemo to, kar je na sleher¬ nem izmed naših rojakov dobrega, B. M. Kramolc, Kanada Božična krajina Orig. lin. 1951 Srečne in blagoslovljene bo¬ žične praznike čeli vsem svojim sotrudnikom, naročnikom, pod¬ pornim članom ter oglaševal¬ cem, vsem Slovencem v Argen¬ tini, doma in po vseh konti- 'Vt P'V) h SVOBODNA SLOVENIJA Vesele in blagoslovljene bo¬ žične praznike, srečo, zdravje, blagoslov in obilje božjega var¬ stva v novem letu 1952 čeli vsem svojim članicam in članom in vsem Slovencem v Argentini DRUŠTVO SLOVENCEV KORAK NAPREJ Konferenca med Anglijo in Francijo ' v Parizu se je zaključila s pomembnim uspehom za tiste, ki upajo, da se bo Evropa rešila s tem, da se bo povezala v unijo. Predsednik angleške vlade Churchill in zunanji minister Eden sta bila dva dni v Parizu, ob zaključku raz¬ govorov pa je Churchill obiskal še ge¬ nerala Eisenhowerja v njegovem gene¬ ralnem štabu pri Parizu. Razgovor med ameriškim generalom in Churchillom je trajal zelo dolgo — tri ure sta se raz- govarjala moža, ki sta dejansko največ storila za uspešni zaključek druge sve¬ tovne vojne. ANGLIJA NE BO STALA OB STRANI Uradno poročilo, ki je bilo objavljeno po razgovorih v Parizu, povdarja pred¬ vsem to misel, da Anglija v nobenem primeru ne bo več stala ob strani. To sicer ne pomeni, da bo Anglija pristo¬ pila k evropski uniji, pač pa pomeni, da bo z njo sodelovala in jo podpirala. Iz¬ rečno je bilo rečeno, da bo Anglija pod¬ pirala evropsko zvezo in to vojaško in gospodarsko — v političnem oziru pa bodo še naprej odrejale angleško sta¬ lišče njene zveze z ostalimi državami imperija. V obeh primerih — v gospodarskem in političnem — pomenijo pariški skle- bomo lahko prijatelji z vsemi in ne bomo nikdar mi tisti, ki bomo vrgli kamen na brata, ki ima na¬ pako. Za nas v tujini Velja to še bolj kot za one v domovini. Ne rahljaj¬ mo narodnih družinskih vezi. Bo¬ dimo si bratje med seboj, ki se ra¬ di imajo in si medsebojno poma- gajo.Veliko napako naredimo, če se kdo po naši krivdi oddalji iz na¬ rodne družine: ker smo znali stro¬ go nadzirati bližnjega, ne pa iska¬ ti vzrokov, zakaj je omahoval, ker smo znali brezsrčno izločevati iz našega občestva, ne pa odpuščati in pridobivati, ker smo se posta¬ vili v vlogo privilegirancev in smo s prezirom zrli na one, ki so osta¬ li izven naše kaste. Preglejmo v tihoti svete noči na¬ še obnašanje napram sorojakom: tisti, ki smo se morda oddaljili od ideala narodne družine in tisti, ki smo zašle prehitro in zato krivično obsojali in zavrgli. Kako malo je treba storiti, da se take razlike po¬ ravnajo, če je v nas kaj ljubezni, in kako ogromne so zapreke, če ljubezni ni. Družina in narod: ti dve misli naj nam bosta vodnici, ki jima bo¬ mo posvetili letošnje praznike. Pa bodo potem res srečni in veseli. pi velik korak naprej. Evropska unija se snuje predvsem na gospodarskih do¬ govorih, glavni temelj za vse nadaljnje delo pa je Schumanov načrt o skupnem razpolaganju premoga in jekla. Anglija je trdno stala na stališču, da je nemo¬ goče, da bi angleška vlada sprejela sklep, da bo njeno industrijo jekla in premoga nadziral kak mednarodni od¬ bor. Toda med tem se je na evropskem kontinentu Schumanov načrt že začel uveljavljati. Prva je bila Nizozemska, ki je ratificirala načrt in dogovor. Prej¬ šnji teden je francoski parlament z iz¬ redno veliko večino ratificiral dogovor. Sedaj napovedujejo ratifikacijo Belgije, Italije in Luksemburga — ostala bo še zahodna Nemčija, ki bo poleg Francije glavna nosilka vsega dogovora. Nemški kancler se sicer bori z veliko opozicijo socialistov, toda v prvem branju je bil v zahodnem nemškem parlamentu do¬ govor že odobren. Angleška vlada je načrt dosedaj dos¬ ledno odklanjala. Toda v obeh industri¬ jah je Anglija deficitna in bo nadaljnja produkcija premoga in jekla v Angliji odvisna od ameriške pomoči, ki ne bo majhna. GLAVNA NALOGA; DVIG EVROPSKE PRODUKCIJE Vzporedno s konferencami v Parizu pa so bile konference med glavnimi go¬ spodarskimi zastopniki Francije, Angli¬ je in USA. Harriman, Monnet in sir Plowden pripravljajo gospodarsko iz¬ vedbo oboroževalnega načrta, ki ga je za države Atlantske obrambne zveze pripravil general Eisenhower. Sedaj so vsi trije končali prvi del in ugotovili, da more Eisenhovver svoje oboroževalne načrte izvesti le, ako se dvigne evrop¬ ska produkcija. Skupno z nemško indu¬ strijo mora biti produkcija evropske in¬ dustrije zvišana za 14%, da bo zahodna Evropa mogla do začetka 1954 imeti to¬ liko orožja, kakor to terjajo skupni ob¬ rambni načrti. Za evropsko industrijo pomeni to ve¬ lik dvig. V šestih letih po vojni je pro¬ dukcija v Evropi v nekaterih industri¬ jah že dosegla stopnjo, ki je za 40% višja od one v letu 1938. Sedaj se terja še 14% več, kar ni malo, če se vpošte- va, da se je vsa ameriška produkcija vkljub svoji sijajni opremi in organiza¬ ciji mogla dvigniti v tem letu po izbru¬ hu vojne na Koreji samo za 10%. Ameriški kongres je za to povečano evropsko oboroževalno industrijo določil 15 miljard dolarjev podpore. V Angliji so sicer vedno trdili, da bo velik del teh dolarjev ostal v Združenih državah, ker bo ameriška industrija do¬ važala glavni del orožja v Evropo; Ev¬ ropa nima surovin, ker je ves svetovni trg pod nadzorstvom ameriških financ. Toda sedaj so sklenili predlagati stro- Comenzo en el Mes Hitimo un Vaslo Plan de Obras Camineras Informo la Administracion General de Vialidad que suman 205.000.000 de pe- sos las obras que inicio, contrato y proyecto en el mes de noviembre ultimo. Senala la noticia que el valor de los caminos que han empezado a construirse en el trascurso de ese mes asciende a 42.500.000 pesos e incluyen algunos traba- jos de alto costo, como el ensanche de la ruta a Mar del Plata, entre Etcheverry y Samborombon, con un costo de časi 8.000.000, y el tramo Corrientes - Ramada Paso, de la ruta 12, que supera los 13.000.000. En igual periodo se contrataron trabajos por valor de 92.000.000 de pesos, de los cuales 20.000.000 corresponden a la pavimentacion y puentes sobre las vias del Ferrocarril Central Nacional General Roča, en el segundo tramo del Ac- ceso Sudeste a la Capital federal: 17.000.000 a la primera seccion del tramo Atucha - San Pedro, en Buenos Aires, y 16.000.000 al de La Rinconada - Ojo de Agua, en San Juan. Los proyectos aprobados representan un gasto de 66.000.000 de pesos y abar- can trabajos de suma importancia, como la segunda seccion y parte de la prime¬ ra, del acceso a la ciudad de Mendoza, asi como tambien los tramos Raices - Villa- guay y Viale - Arroyo Moreira, de la ruta 18, en Entre Rios, čada uno de los cuales ha sido presupuesto en 15.000.000 de pesos, aproximadamente. Obsežen načrt za zgraditev novega cestnega omrežja Glavna cestna uprava je objavila, da je v mesecu novembru pričela, odobrila in izdelala načrtov za ceste v višini 205 milijonov pesov. Vrednost cestnega omrežja, ki so ga pričeli graditi v tem mesecu, znaša 42,5 milijona pesov, vključno veliko cesto v Mar del Plato na področju med Etcheverry in Samborombonom, ki stane skoro 8 milijonov pesov ter cesto med Corrientes in Ramada Paso za nad 13 milijonov pesov. V istem času je uprava podpisala pogodbe za dela na cestah v višini 92 mili¬ jonov pesov, od katerih je določenih 20 milijonov za tlakovanje in most vzdolž že¬ leznice FCNGR, 17 milijonov za področje Atucha - San Pedro v Buenos Airesu in 16 milijonov za področje La Rinconada - Ojo de Agua v San Juanu. Odrobreni načrti predstavljajo višino 66 milijonov Pesov ter so z njimi skle¬ nili pokriti stroške za dela na področju okoli Mendoze, Raices - Villaguay ter Viale - Arroyo Moreira na cesti 18 v Entre Rios, od katerih vsako znaša približ¬ no 15 milijonov pesov. EISENHOWER GRAJA NERAZUMEVANJE ZAHODA ZA NUJNOST OBOROŽITVE Eisenhover je pred zastopniki ati. pakta imel oster govor, v katerem je zlasti poudaril nerazumevanje tistih na¬ rodov, ki svojih izdatkov za močno o- borožitev nočejo povečati, češ da bi s tem preveč trpelo njih civilno gospodar¬ stvo. “Oborožene sile združene Evrope”, je dejal Eisenhower, “morajo Evropej¬ cem odstraniti strah pred bodočnostjo, kajti samo zaradi teh sil bo mogla Evro¬ pa nekega dne doseči ponovno svojo vi¬ soko stopnjo, ne da bi pri tem morala doprinesti še večje vojaške žrtve.” Nadaljevanje razgovorov za premirje na Koreji Mirovni razgovori v Pan Nun Jonu na Koreji so se spet premaknili z mr¬ tve točke, ko so komunisti pristali na razpravo o izmenjavi vojnih ujetnikov. kovnjaki, da naj se doseže porast ev¬ ropske produkcije za 14% in rečeno je, da naj se Evropa sama pobriga, kako bo sodelovala pri nabavljanju surovin. Tako bi odpadel očitek, da razpolagajo samo Združene države s surovinami — toda pri delitvi vsega bo Evropa vpo- števana le kot celota in ta celota bo v ameriških očeh tem več podpore delež¬ na, čim bolj se bo razvijala v smeri ev¬ ropske unije. Tako se sedaj napoveduje iz Londo¬ na, da je Churchill Eisenhowerju v Pa¬ rizu obljubil zlasti sodelovanje angleške vojske pri snovanju evropske oborože¬ ne sile. Angleška oborožena sila bo sle- ! dila istim organizacijskim predpisom in njena oprema bo enaka, kakor oprema evropske kontinentalne sile, vključena pa bo v evropsko oboroženo silo le kot ! članica atlantske zveze. Prvi komentarji o pariških sklepih iz- zvenevajo v tem smislu, da so angleški konservativci vendarle sklenili, da naj Anglija prevzame v Evropi večje obve¬ ze, kakor pa so jih obljubljali laboristi. Sicer je to šele začetek angleškega po¬ puščanja, vendar računajo, da bo to angleško sodelovanje še večje po bliž¬ njih razgovorih med Churchillom in Trumanom v Washingtonu sredi janu¬ arja in po atlantski konferenci, ki bo februarja v Lizboni. Sicer so komunisti postavili za Ameri- kance delno nesprejemljive pogoje, pa so Amerikanci do skrajnosti popustili, tako da je prišlo v torek do izmenjave seznamov vojnih ujetnikov na obeh straneh. Amerikanci so objavili, da jih imajo nekaj nad 135.000, komunisti pa javno niso izdali številke. Na drugi stra¬ ni pa so Amerikanci sporočili komuni¬ stom, da bodo odslej naprej njihova leta¬ la napadla vsak vojaški konvoj, ki se bo pomikal v smeri od mandžurske me¬ je proti jugu, ker so komunisti doslej izkoristili proti vsem dogovorom delno premirje za pojačevanje položajev in dovažanje novih oddelkov na bojišče. EISENHOWER ZA USTVARITEV FEDERACIJE ZAHODNIH EVROPSKIH NARODOV Eisenhower je pred zastopniki kmetov iz devetih evr. držav dejal ,da tako dol¬ go ne more biti zagotovljen mir, dokler se ne ustvari federacija zahodno evrop¬ skih narodov, kajti politično združenje Evrope iz toliko različnih narodov, ki se danes med seboj borijo za lastne in¬ terese, bo ustvarilo trden gospodarski blok, ki je najboljša podlaga za nadalj¬ nje delo tako v kmetijstvu kakor v in¬ dustriji. Zato Eisenhower najtopleje priporoča Schumanov načrt, označujoč ga kot velik korak na poti h gospodar¬ ski združitvi Evrope. Našim naročnikom in prijateljem Vsem nam je znano, da je nasto¬ pilo veliko pomanjkanje časopisne¬ ga papirja in da so se cene časopi¬ som izredno zvišale. Uprava "Svo¬ bodne Slovenije" in vsi njeni sode¬ lavci so pripravljeni doprinesti vse žrtve, da bi bil naš list čim cenej¬ ši. Zato je za sedaj določila naroč¬ nino za leto 1952 takole: Pri enkrat¬ nem vplačilu 60 Pesov za celo leto, pri polletnem plačevanju 34 Pesov za pol leta, 18 Pesov za četrt leta za četrtletno plačevanje. Ta naročnina bo mogla ostati le, če bodo vsi naročniki takoj porav¬ nali zaostalo naročnino, čim prej plačali naročnino za leto 1952 in če ne bo bistvenih podražitev papirja in ostalih stroškov med letom. Z združenimi močmi ohranimo in vzdržujmo nas list! Podpirajte SVOBODNO SLOVENIJO Prispevajte v tiskovni sklad Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 20. XII. 1951 SLOVENSKA ZRELOST Ob sedmi obletnici smrti dr. Janka Kralja Dne 27. decembra 1944 je umrl v Rimu voditelj goriških Sloven¬ cev dr. Janko Kralj. Dr. Janko Kralj spada ne samo med naj večje, najbolj požrtvoval¬ ne, vztrajne in nesebične sloven¬ ske javne delavce, ampak tudi med najbolj izobražene in svetov¬ no razgledane Slovence. Poznal je svetovno in slovensko zgodovino do potankosti, poznal vse mogoče idejne in politične struje, poznal sile, ki za kulisami vodijo usodo narodov, študiral je zlasti proble¬ me in psihologijo malih narodov. V decembru 1943 — torej leto dni pred svojo smrtjo — je v manjši slovenski družbi v Rimu dejal: “Vesel in ponosen sem, da sem Slovenec. Tako zrelih naro¬ dov je malo. Celo to lahko rečem, da ne poznam naroda, ki bi v ta¬ ko revnih okoliščinah in pri tako majhnem številu in pri tako ne¬ varnih sosedih toliko napredoval in se tako dvignil, kot se je slo¬ venski narod. Da, Irci so občudo¬ vanja vredni, in tudi Švicarji in še drugi. Toda sodim, da nas Slo¬ vencev ni treba biti sram in da nismo nič manjši od teh.” “Vidite”, je dejal dr. Janko Kralj ob drugi priliki na spreho¬ du po rimski ulici, “prava sloven¬ ska zavest, ki ji je bilo katolištvo osnova, je povzročila, da so Slo¬ venci odklonili protestantizem, ki je, bil prednja straža prodirajoče¬ ga nemštva proti Jadranskemu morju. Pa se nam je protestanti¬ zem ponujal v najbolj zapeljivi obliki — v obliki prve slovenske knjige. Kljub temu ni premotil Slovencev in ni jih potegnil za se¬ boj. Drugi veliki katoliški narodi s staro kulturo so mu podlegli, če bi mu bili Slovenci tedaj podlegli, bi jih danes ne bilo več na svetu. Germanstvo bi pritisnilo do Jadra¬ na in nas pohodilo.” “Slovenska zrelost se je pokaza¬ la ob neštetih prilikah”, je nada¬ ljeval dr. Janko Kralj. “Sicer ni¬ smo bili Slovenci nikoli bombasti¬ čni. Nismo narod govornikov, ne gesel, ne fraz. Ne omenjamo ne¬ prestano programov in jih tudi ob vsaki priliki ne poudarjamo. Ka¬ dar pa je potrebno, tedaj povemo svojo besedo in tudi udarimo”. “Slovenska zrelost je pravilno presodila razmere med prvo sve¬ tovno vojno in je pomagala, da smo se dobro pripravili na dogod¬ ke v letu 1918. Nekateri sicer pra¬ vijo, da na tiste dogodke nismo bili pripravljeni. Toda to so le po¬ litične- krilatice, ki ne morejo za¬ senčiti dela velikanov kot so bili Dr. Janez Evangelist Krek, škof dr. Bonaventura Jeglič in dr. An¬ ton Korošec”. “Slovensko zrelost ste pokazali tudi vi Slovenci, ki ste imeli to srečo, da ste živeli v Jugoslaviji. Mlada država je imela brez števi¬ la težav. Na površje so prišli mno¬ gi nepošteni politiki. Marsikaj se je napravilo proti slovenskim ko¬ ristim. Slovenske politične pred¬ stavnike so zaprli, slovensko ime prepovedali. Kljub temu — in to po zaslugi velike politične zrelosti — ni slovenski narod storil nobe¬ nega prenagljenega in nespamet¬ nega koraka, kot so ga napravili drugi.” “Tudi naši primorski Slovenci, ki jih je nesrečna rapalska pogod¬ ba prisodila Italiji, kjer smo do¬ živeli toliko trpljenja in gorja, so se izkazali kot narod junakov in značajev. Ne streli, ne zapori in konfinacije, ne prepoved sloven¬ ske besede, nas niso omajali.” Naj ob tej priliki ponovim iz¬ javo dr. Janka Kralja, kako smo bili Slovenci pripravljeni na ko¬ munistično revolucijo. Glede tega je dr. Janko Kralj v decembru 1943 piscu teh vrstic v svoji sobici v Rimu dejal sledeče: “Slovenci so bili na komunistič¬ no revolucijo pripravljeni tako kot nihče na svetu. To so mi nešteto¬ krat priznali v Vatikanu in tako so mi rekle visoke in razgledane osebe raznih narodnosti. Slovenci smo bili prvi, ki smo v široke ljudske množice zanesli študij so¬ cialnega vprašanja. Tudi marksi¬ zem in komunizem smo že pred desetimi leti bolje poznali kot ga IZ TE DIVA. V TEDEN Is s v o Ih o d nega sveta USA: Zaradi velikanskih denarnih po¬ neverb, ki so se v USA'dogajale zadnja leta in ki so prišle nedavno v javnost, ko so davčni uradi sklepali visoke de¬ narne kupčije s težkimi davkoplačeval¬ ci (industrija), je moral Truman javno objaviti vsesplošno preiskavo po vseh a- meriških državah. Določil je za vodenje preiskave znanega strogega ameriškega federalnega sodnika Thomasa Murp- hy-a, ki bo v kratkem pričel s preiska¬ vo. Zaradi finančnih škandalov so vse druge svetovne novice v ameriški jav¬ nosti stopil^ v ozadje. Truman je objavil, da bo kljub orga¬ nizirani opoziciji protestantskih ločin v USA poslal kot ameriškega veleposlani¬ ka v Vatikan generala Clarka. Z novim letom napovedujejo v USA sjdošno stavko v jekleni industriji, ker lastniki nočejo zvišati plač delavcem in strokovnjakom. Cene jeklenim izdelkom pa je vlada dovolila zvišati. Po poročilu United States News and World Report je Eisenhower sprejel pred¬ sedniško kandidaturo na. republikanski listi in odbil ponujeno predsedniško mesto s strani demokratov. Objava Ei- senhowerjeve republikanske kandidatu¬ re da bo proglašena 15. marca 1952. MacArthur je ostro napadel Eisenho- vverja, da je tudi on kriv sedanjega po¬ ložaja svobodnega sveta napram komu¬ nistični nevarnosti. Očita mu popuščan¬ je napram ZSSR in satelitom, ko mu je bilo jasno, da s tem lahko povzroči ka¬ tastrofo zapadne civilizacije. Prav tako je MacArthur izjavil, da v USA pada moralna višina naroda in da se vodilnih osebnosti oprijemlje bolezen politične neodgovornosti pred lastnim narodom in pred vsem svetom. V USA bodo početverili izdelovanje atomskih eksplozivov ter so v ta namen odobrili nad 2 milijardi dolarjev. f Dr. Filip Dominikovic V četrtek, 13. decembra t. 1. so se iztekli dnevi dr. Filipu Dominikoviču, ki je bil pred nastopom komunistične diktature doma odpravnik poslov jugo- slov. poslaništva v Bs. Airesu. Pok. je bil rojen v Metkoviču. Gimna¬ zijo je študiral v Splitu, nato kot pravnik na Dunaju in je tam 1. 1917 tu¬ di diplomiral. Ob začetku druge svetov¬ ne vojne je prišel v Bs. Aires ter je po odhodu ted. poslanika dr. Izidorja Can¬ karja prevzel odpravništvo poslov po¬ slaništva. Ko je v Jugoslaviji zavladal komuni¬ zem se je pok. dr. Dominikovic izkazal celega moža. S komunizmom ni sodelo¬ vanja, tako je bilo njegovo trdno sta¬ lišče in je tako tudi storil. Podal je os¬ tavko na svoje mesto in si poiskal pri¬ vatno službo. Živel je skromno. V do¬ movini je imel nekoč družino, a se je tudi ta razbila. Sinove so mu poklali komunisti, mati mu je nedavno umrla. Poleg doslednosti v politiki je rajne¬ ga odlikovala tudi govorniška zmožnost in pisateljska spretnost. Mož s koreni¬ to izobrazbo stare avstrijske šole je zalagal jugoslov. časopis “Naša Sloga”, nato pa vse do svoje smrti “Protest” s temeljitimi članki. Nasproti Slovencem je bil vedno zelo prijazen. V njem so na¬ šli vedno polno razumevanje in podpo¬ ro za vse, kar je bilo mogoče. Biv. izselj. duhovnik g. Janez Hlad¬ nik ga je obiskal nekaj dni pred smrt¬ jo. Pogreb pok. dr. Dominikoviča je bil v petek 14 decembra t. 1. Naj v miru počiva! poznajo mnogi vodilni politiki na zapadu danes. Slovenci smo bili med prvimi, ki smo začeli komu¬ nizem znanstveno pobijati, ki smo se zoper njega organizirali in za¬ čeli z njim krvavo borbo, ko so mu naivni zapadnjaki še naseda¬ li.” Naj te kratke misli zadoščajo, da vidimo, kako je pok. dr. Janko Kralj sodil o slovenski zrelosti. Danes — po sedmih letih smrti tega velikega slovenskega moža, čigar duša naj v miru počiva — moremo ob pogledu na naš narod doma in v emigraciji reči: “Bog daj, da bi se še v bodoče tako dr¬ žali kot se držimo sedaj, tako, da bodo tudi o nas lahko rekli, da smo v najusodnejših časih sloven¬ ske zgodovine pokazali veliko zre¬ lost!” Sm. R. URUGUAY: Nedeljski plebiscit v U- ruguayu, ko so volilci glasovali ali za sedanji predsedniški sistem vladavine a- li pa za sistem vrhovnega devet članske¬ ga vladnega odbora (kakor v Švici), je dal naslednje rezultate: od 1,158.939 vpisanih volilcev je glasovalo za prvi 168.472, za drugi pa 195.758. Uruguay bo tako imel odslej namesto predsedni¬ ka devet članski vladni odbor. Zanima¬ nje je bilo majhno, saj je volila komaj četrtina upravičencev. ANGLIJA: Anglija bo potrebovala 600 milijonov dolarjev za preprečenje finančne krize v prihodnjih šestih me¬ secih. Bivši laburistični min. Dalton, je v zvezi s ponovno nemško oborožitvijo de¬ jal naslednje: “Zdi se, da bo ponovna o- borožitev Nemčije v okviru skupne ev¬ ropske armade manj nevarna/ Moramo pa se vprašati, ali Nemčija s ponovno pridobljeno močjo ne bo nadvladala v tej vojski in jo prisilila k sodelovanju za dosego svojih lastnih ciljev’’. NEMČIJA: Amer. komisar McCloy je izjavil, da “je\iemško prebivalstvo, če¬ prav idejno naklonjeno zahodu, vendarle sito okupacije”. McCloy je pred wuertemberško- ba- denskim parlamentom dejal, da “more vključitev nemške republike v evrop- | sko skupnost nujno priporočati, kajti če ne pride do ustvaritve te skupnosti, za katero je bilo narejenih že toliko žrtev, potem ne moremo od ameriškega ljud¬ stva pričakovati, da se bo še nadalje za¬ nimalo za bodočo usodo Evrope.” GRČIJA: Vrhovno sodišče je odločilo, da se desetim poslancem, članom demo¬ kratske fronte (komunisti), odvzame poslanski mandat. PERZIJA: V velikih spopadih med komunisti in nacionalisti so slednji po¬ rušili vse komunistično navdahnjene ti¬ skarne, prav tako pa tudi zažgali “Mi¬ rovno palačo”, sedež kom. aktivnosti. Perzija je poslala vsem zahodnim dr¬ žavam ultimat, v katerem jih poziva k takojšnjemu nakupu petroleja, sicer ga bo primorana prodati kateremu koli kupcu. “Kateri koli kupci” so: ZSSR in njeni sateliti. ITALIJA: Kom. poslanec Francesco Moranino, ki je lani zbežal v ZSSR, je bil v odsotnosti obtožen ufnora več u- porniških patriotov in njih žena v letu 1944|45. EGIPT: Kljub povečanemu delovanju egiptovske guerille in številnim demon¬ stracijam so USA preko svojega posla¬ nika ponovno pričele akcijo za mirno u- reditev spora med Anglijo in Egiptom. Tudi Eden se bo v Parizu sestal z egip¬ tovskimi delegati. TUNIS: Visoki komisar za Tunis Francoz Perillier je bil z odlokom franc, vlade odstavljen, češ da se je pre¬ več zavzemal za koristi tuniškega pre¬ bivalstva in preveč glasno priporočil njih popolno samostojnost. LIBIJA: V torek, 18 .t. m. je bila proglašena nova samostojna država Li¬ bija s kraljem Mohamedom Senusijem, čigar prestolnici bosta Bengazi in Tri¬ polis. Znani Glubb paša,, bivši povelj¬ nik Arabske legije, nekdanji angl. čast¬ nik, sada j podanik Jordanije in velik strokovnjak za arabski svet, se bo v kratkem podal v Libijo v svrho organi¬ ziranja libijske armade. PALESTINA: UNO komisija za ure¬ ditev spora med Izraelom in Arabskimi državami je objavila popoln neuspeh v svojih naporin. Mladinska knjiga "Naša beseda" je izšla v založbi '“Svobodne Slove¬ nije" skupno s koledarjem - zborni¬ kom Svobodne Slovenije za leto 1952. Je to knjiga trajne vrednosti. Nobene slovenske družine v svetu naj ne bo brez nje. Starši, fantje in dekleta, ki si pripravljate družinsko ognjišče, sezite po njej! Stane samo 15 Pesov. Obdarujte z njo slovenske otroke za božične praznike! Društveni oglasnik Pisarna Društva Slovencev bo zaprta na božični dan 25. decembra in na Novo leto 1. januarja. Društvena kuhinja bo za božični dan pripravila kosilo le za tiste goste, ki se bodo za to prijavili v nedeljo 23. decem¬ bra t. 1. CERKVENI OGLASNIK Polnočnica za Slovence na pod¬ ročju Velikega Buenos Airesa bo tudi letos v spodnji cerkvi Santa Rosa, Pasco 430. Med mašo bo pev¬ ski zbor "Gallus" pel slovenske bo¬ žične pesmi. Od pol enajste ure da¬ lje bo prilika tudi za spoved. Na Božič bo na Belgrano ob 10.15 uri slovesna peta sv. maša. Zahvalna pobožnost za Slovence in zadnjikrat skupen prejem svetoletnih odpustkov za Slovence bo v nedeljo 30 decembra ob štirih popoldne v župni cerkvi v Ramos Mejia. — Sv. spoved je treba opraviti vsaj 31. dec., s katerim se sveto leto zaključi. Koledar in zbornik Svobodne Slo¬ venije za leto 1952 je najlepše bo¬ žično in novoletno darilo. Obda¬ rujte z njim svoje znance in prija¬ telje tu med nami v Argentini, še večje veselje pa boste napravili z njim vsem tistim svojim rojakom, ki žive osamljeni po kakih drugih dr¬ žavah in kontinentih! Stane samo 35 Pesov. Recsfacijski večer Balantičeve družine Najpomebnejši vsakoletni kul¬ turni nastop je gotovo tradicio¬ nalni recitacijski večer Balanti- čevcev. Po pomembnosti se je mo¬ gel vsaj dozdaj primerjati ž njim samo še vsakoletni izid zbornika- koledarja Svobodne Slovenije, ki prinaša še več, a ni namenjen le uživanju enega večera. Do zadnje¬ ga so se naši ljudje pomembnosti tega večera zavedali. Zadnjo so¬ boto je prišlo pa vsega 24 ljudi, vštevši 5 recitatorjev in 4 avtorje, katerih dela so se brala. Smo mis¬ lili, da so duhovne obnove ljudi od¬ vrnile. Kaj še! Pri Marianistih jih ni bilo niti toliko, kot tu, v S. Mar¬ tinu nekaj malega več. Vreme ta¬ ko pripravno, da bolj biti ne bi moglo. Prireditev se je vršila v največji slovenski naselbini, v bli¬ žini sedeža dveh gledaliških dru¬ žin, pevskega zbora, zbirališča fantov itd. Ne najdemo nobenega opravičila. Ta recitacij ski večer tako po vrednosti izvajanih del kot po kvaliteti izvajanja ni zaostajal za nobenim dosedanjim. Aplavz po posameznih točkah bi dal sklepati na več kot največ 23 parov rok. Tem ljudem, ki so tako iskreno dojeli vrednote tega večera, pisati oceno bi bilo odveč. Da bi jo pisal tistim, ki jih iz nemarnosti ni bi- SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Družabna Pravda, December 1951. Vsebina: Pojdimo v Betlehem (M. L.); Gospodova molitev — naša molitev (Mgr). Ustanovna listina srednjeevrop¬ ske federacije krščanskih strokovnih zvez; Družabna zavednost (Janko Host¬ nik) ; Država in stanovska uredba (Dr. I. Ahčin); Beseda o družini (Rudolf; Smersu); Nastanek programa stanov¬ ske ureditve Slovenije (Milan Maj¬ nik; Ob zaključku našega leta (France žužek). lo, da bi se hvalili, saj smo brali, kako je bilo, mi je pod čast. Samo da izpolnim dolžnost kulturnega kronista, dam gradivo bodočemu registratorju in da popravim na¬ pako teh in skoraj vseh drugih prirediteljev, ki. vnaprej ne obja¬ vijo sporeda, naj ta sledi. Spored je bil dodelan, vsak del je začela ena Balantičevih pesmi. V prvem delu smo slišali drugo izmed dese¬ tih Vombergarjevih spominskih črtic o svojem birmancu Balanti¬ ču, nato Debel jakovo balado Ded in vnuk in Karla Mauserja iz kao¬ sa divjega zapada občuteno doma¬ če Življenje. V drugem delu so sledile Balantičevemu uvodu tri pesmi Stanka Janežiča, Novakova novela Jagned v pampi, dve Igor¬ jevi pesmi in Krivčeva novela Vi¬ nogradnik. Recitirali so s trmasto voljo popraviti praznino dvorane Rus, Perharič, Kovačič in Brand- steterjeva, kot nova moč je deba¬ tirala Vanda Majcen. Naj Balantičeva družina ne po¬ stane malodušna. Eden najlepših motivov v slovenski literaturi je v Abadonu zadnji Slovenec s Pre¬ šernovimi poezijami. Na recitacij- ski večer bo pa vedno prišel vsaj poročevalec Svobodne Slovenije, dokler bo to vaš vdani M. M. ARGENTINA Na dan petroleja dne 13. t. m. je govoril predsednik gral Peron vse¬ mu delavstvu v petrolejski industriji. Naglašal je, da je vlada v tem letu izpolnila vse obljube, ki jih je dal lan¬ sko leto on osebno in izvedla vse načrte za razširitev petrolejske in¬ dustrije. Ideal vlade je in ostane in ga bo vlada tudi uresničila, da bo Argentina v kratkem lahko sama proizvajala toliko petroleja, da bo krila vse domače potrebe. Isto velja za premog in železo. Za dosego cilja pa je potrebna samo volja vseh, da se to čimprej izvede. V Bs. Airesu so pred dnevi zaklju¬ čili tretjo Vseameriško konferenco za zdravljenje gobavosti. Udeležence kongresa je ob zaključku sprejel gral Peron ter jim je govoril o sa¬ nitetni službi svoje vlade. Med dru¬ gim je navajal, da je ob nastopu svoje vlade zatekel v Argentini 10.000 zdravnikov, ki pa niso bili razdeljeni po potrebi krajev, pokra¬ jin in prebivalstva. Danes jih je še vedno premalo. Zatekel je tedaj tudi min. za kmetijstvo in zdravlje¬ nje živinskih bolezni ni pa bilo min. za narodno zdravje, kakor obstoja sedaj. Navajal je zatem vse ukrepe, ki jih je vlada izdala za zboljšanje sanitetne službe in ljudskega zdrav¬ ja. Problema gobavosti v Argentini dejansko sedaj ni, ker jih je v celi republiki samo 8.000, katere zdravi¬ jo po najmodernejših metodah. Zdravstveno stanje Eve Peron se stalno zboljšuje. Po cerkvah so pa še vedno prošnje maše za njeno po¬ polno ozdravitev. 1 V La Plati bodo zgradili novo pa¬ lačo za medicinsko fakulteto. Po¬ slopje bc stalo 17 miljonov Pesov. Smučarski oddelki argentinske voj¬ ske so pred dobrim tednom dvakrat dosegli vrh kraljice Andov Aconca- guo, ki -je 7.021 m. visoka. Obe sku¬ pini sta ob tej priliki tudi zboljšali telefonsko linijo med Plaza de Mulas in planinskim zavetiščem Planta- mura. Državni pravdnik je odredil areta¬ cijo nekaterih civilnih oseb, ki so bi¬ le zapletene v poskus revolucije dne 28. septembra J. 1. za zrušenje seda¬ njega zakonitega stanja. V gledališču Colon so pred dnevi izročili sablje novim častnikom. Na¬ vzoč je bil pri slovesnosti tudi pred¬ sednik republike gral Peron, ki je imel na nove častnike vzpodbuden rodoljuben nagovor o vzvišenosti vo¬ jaške službe. V argentinsko področje Antartide je pred dnevi odplula iz Bs. Airesa skupina vojnih ladij. Ob slovesu so bile navzoče visoke državne oblasti. Ravnateljstvo drž. žel. FCNGB Mitre je radi velikega navala potni¬ kov na vlake te železnice odredilo, da bo v bodoče vozovnice za to pro¬ go izdajalo na ime potnika in vozov¬ nica ne bo prenosna. S to odredbo hoče preprečiti spekulacijo z vozov¬ nicami v letni in jesenski sezoni. V baziliki sv. Frančiška v Mendo- zi so pred dnevi položili k večnemu počitku v mavzoleju urne s posmrt¬ nimi ostanki sorodnikov Osvobodite¬ lja Grala San Martina. Na mehaničnih stopnicah podzem¬ skih železnic v Bs. Airesu se na 15 miljonov potnikov ponesreči en pot¬ nik. To statistiko je objavilo ravna¬ teljstvo podzemskih železnic v zvezi z zadnjo nesrečo na mehaničnih stop¬ nicah na Palermo. V Buenos Aires bo prihodnje dni prispel prvi nemški veleposlanik po 2. svet. vojni Herman Terdenge s 17 sodelavci. Bilanca centralne uprave buenos- aireške občine je 30. nov. izkazovala višek nad 438 milj. Pesov. LEPE NAGRADE kot n. pr. škatljico barvastih svični- kov, kolekcijo zvezkov, ilustrirana knjigo Martin Krpan, knjigo Mali lord, vse koledarje Svobodne Slo¬ venije za leta 1949, 1950, 1951 in 1952, knjigo "Naša beseda" in še marsikaj drugega bo uredništvo Koledar j a-zbornika Svobodne Slo¬ venije razdelilo med tiste otroke, ki bodo pravilno rešili uganke v mla¬ dinskem delu Koledarja, in ki bodo^ izžrebani. Za dodelitev nagrad pri¬ dejo v poštev samo rešitve slede¬ čih ugank: Odbiralnica, Čarobni kvadrat. Po¬ setnica, Planine in Hodniki. Uredništvo bo sprejemalo rešitve i do 29. februarja 1952. Buenos Aires, 20. XII. 1951 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. 'Tirnice vz PROTILETALSKE zaščitne vaje in POSKUSNI ALARM OB PROSLA¬ VI 50 LETNICE SALEZIJANSKEGA JUBILEJA NA RAKOVNIKU Proslava petdesetletnice delovanja sa¬ lezijanskih ustanov v Sloveniji je bila v nedeljo 21. oktobra na Rakovniku sil¬ no skromna in preprosta, a vendar pri¬ srčna in domača. Bila je združena s po¬ svečenjem dveh salezijanskih novomaš- nikov Egidija Dolinarja in Štefana Žer- dina. Marijino svetišče na Rakovniku je bilo lepo okrašeno in razsvetljeno. Ko¬ munisti so storili vse, da bi obseg pro¬ slave zmanjšali, če že ne popolnoma^ preprečili. Zato so dopoldne brez pred¬ hodne napovedi uprizorili protiletalske zaščitne vaje in poskusne alarme, tako da od 8.—11. ure nihče ni mogel nika¬ mor. Tako se je pom. škof g. Vovk lah¬ ko podal šele ob pol dvanajstih peš pro- to Rakovniku. Slovenost v cerkvi se je pričela radi tega šele ob pol eni uri pop. in je trajala poldrugo uro. Ob treh je bilo kratko kosilo, ob pol štirih pa že blagoslov in slavnostni govor. Pom. škof g. Vovk je imel dva govora. Med mašo je v govoru poudarjal pomen vzgoje du¬ hovniških poklicev, pri večernicah pa je govoril o splošnem delovanju Salezijan¬ ske družbe na vzgojnem, dobrodelnem in apostolskem polju ter o velikem šir¬ jenju češčenja Marije Pomočnice. Sa¬ lezijance je pozival naj se ne strašijo nobenih težav. Kakor doslej jih bo tu¬ di v bodoče, če ji bodo ostali zvesti, va¬ rovala Marija Pomočnica. Zato se Bo¬ gu in Mariji zahvaljuje za vse milosti in dobrote teh 50 let delovanja salezijan¬ cev med Slovenci. Po njegovem govoru je po cerkvi za¬ donela zahvalna pesem. Za zaključek} pa sta novomašnika, ki sta skupaj s kanonikoma dr. Pogačnikom in dr. Ar- r.ejcem asistirala škofu, podelila vsem novomašni blagoslov. Praznika se je udeležil tudi g. Ivan. Pcrovšek, edini še živeči član one salezi¬ janske skupine, ki je prva prišla 23. no¬ vembra 1901 na Rakovnik. Predstojniku redovne province, inšpektorju Ivanu Špa¬ nu, ki že nad 15 let vodi jugoslov. sale¬ zijansko inšpektorijo, so ob tej priliki poslali čestitke številni prijatelji sale¬ zijancev iz Jugoslavije in tujine. Iz tu¬ jine predvsem dr. P. Tirone in dr. Franc \Valland, oba biv. rakovniška ravnatelja in provincialna predstojnika. Prisrčno pismo je poslal tudi nedavno umrli vr¬ hovni predstojnik Salezijanske družbe s sedežem v Turinu dr. Peter Ricaldo- ne. V njem med drugim pravi: “Izre¬ kam najglobljo hvaležnost cerkvenim in državnim oblastem, dobrim sotrudnikom in dobrotnikom, ki so velikodušno po¬ magali pri razvoju naših ustanov. Naj dodeli nebo, da bi mogli dragi sobratje, ko se razpršijo oblaki, še z večjo goreč¬ nostjo množiti že tako obilno žetev, ki so jo v preteklih letih zbrali v potu in trudu in da bi ostali vedno na višku, kar se tiče idealov in delavnosti naše¬ ga očeta. Sv. Janez Bosco naj bo vedno z Vami in naj vas tolaži s svojim pogle¬ dom, naj vas vzpodbuja in blagoslav¬ lja”. Komunisti so nenadkriljivi mojstri v svoji birokraciji. To ugotavljajo celo v svojem ljb. listu, v katerem beremo do¬ besedno tole: “Dolga in lepa je cesta, če se napo¬ tiš z Bleda proti Radovni in naprej v Krmo. Toda ko se mi je posrečilo usta¬ viti kamion, sem se kar zadovoljen od¬ dahnil .Zlezel sem na vrh cepanic in se tako pripeljal na dvorišče tovarne Kreda”. Delavci so kar hitro raztovo¬ rili do vrha naložen kamion ,toda koj na¬ to so začeli kamion spet nakladati z drvmi, cepanicami iz skladišča, do ka¬ terega je drva dovažala žičnica. Začu¬ den sem vprašal šoferja, kam bo peljal ta drva. Prostodušno mi je odgovoril, da na Bled. “Ja pa odkod ste pripelja¬ li malo prej drva?” — “Z Bleda.” Ni¬ sem vedel, ali sem nor ali sanjam. To¬ da po radaljnih poizvedovanjih sem iz¬ vedel od merodajnega moža iz “Krede”, da je tovarna zaprosila lesno - indu¬ strijsko podjetje Bled, da jim odstopi drva, katere dovaža žičnica do tovarne. Toda lesnoindustrijsko podjetje jim je prošnjo odbilo in jim nakazalo drva v Boh. Bistrici, Soteski ter na Pokljuki, od koder jih sedaj vsak dan dovaža avto v Radovno. Da pa bi bili kamioni polno izkoriščeni, pa odvažajo drva izpred nosa tovarne na Bled. Tako bo morala tovarna “Kreda’’ prevoziti iz Boh. Bist¬ rice, odkoder je 40 km, in Soteske — 23 km ter iz Pokljuke 20 km 600 kub. metrov drv, čeprav enaka drva dovaža žičnica pred nos tovarne. Pa še naj kdo reče, da to ni “vzorno gospodarjenje”. Umrli so: V Ljubljani: Anton Costič, polic, stražnik v p., s. Venceslava Ku¬ helj, iz družbe Hčere božje, Minka Me- rala, roj. Reven, Ignacij Koderman, u- pokojenec, Valentin Bulc, uslužb. Tobač¬ ne tovarne, Marija Jaklič, roj. Peček, Bogomir Fischer in Ivana Fatur, roj. Leskovec na Rakeku, Marija Hrovatin, roj. Kos v Borovnici, Martin Mlakar,, rudniški upokojenec v Mokronogu, Ma¬ rija Černivec v Preski, Rok Vergel, upo¬ kojenec na Jesenicah, Fortunat Pičulin, carinik v Sežani, Angela Prijatelj v G. Radgoni, Mihael Pik, v. polic, stražnik v p. v Celju, Alenka Vovk v Svetinjah, ing. Jan Vanek v Mariboru in Pavla Če¬ šenj, s. Lucija v Št. Vidu nad Ljubljano. V ljb. listu beremo, da pod komunisti znajo v Ljubljani tudi takole streči lju- den: “V poslovalnici “Peciva” v Ljub¬ ljani na Tržaški cesti 24 sta si dva u- službenca izmislila čudne načine post¬ režbe. Ko bi morala zadnja štruca bele¬ ga kruha priti v roke najbližjemu v vr¬ sti, jo je uslužbenec vrgel v zrak, češ kdor jo ujame, tistega naj bo. Ko je štruca padla na tla, je vajo z njo še en¬ krat ponovil in neka žena je štruco sreč¬ no vlovila in plačala. V drugem prime¬ ru čudne postrežbe pa je bilo takole: Gospodinja plača hlebec, uslužbenka, ki je menda to prezrla, pa zahteva plačilo še enkrat. Prizadeta in tudi drugi opo¬ zarjajo, da je kruh že plačan, a ker u- službenka ne verjame, ga gospodinja plača še enkrat. Prodajalka potem za¬ dovoljna zakliče vsem v prodajalni: “Torej ste videli ,da me je hotela osle¬ pariti!” slovenskih pesmi, vmes sta bili še dve j deklamaciji. Po kratkem prizoru je bilo predava¬ nje^. Štancarja, kateremu je sledila ži¬ vahna debata. Vsa prireditev je doka¬ zala, da so starši željni takih sestan¬ kov, ki naj bi v bodoče postali stalni. Prirediteljem čestitamo! OSEBNE NOVICE Duhovniški spremembi. Rev. Ciril Mi¬ lavec, ki je doslej služboval v Baradero je prestavljen v Moron na področju Ve¬ likega Buenos Airesa. Na njegovo me¬ sto v Baradero pa je imenovan novo- mašnik g. Lojze Legan. t Johana Rožnik, roj. Sitar. Iz Slove¬ nije je prišlo sporočilo, da je v Gornji Radgoni po večletnem trpljenju v 86. j letu starosti 23. nov. t. 1. umrla ga. Jo¬ hana Rožnik, roj. Sitar. Pok. je pod ko¬ munisti veliko pretrpela. L. 1945 so jo z lastnega doma v Rožni dolini pregna¬ li in jo prepeljali v Gornjo Radgono. Pokopali so jo ob veliki udeležbi ljudi v nedeljo 25. nov. na gomjeradgonskem pokopališču. Pok. zapušča v Argentini hčerko Marijo, poročeno Petrič, zeta, vnukinje in vnuke ter ostalo sorodstvo. Vsem izrekamo iskreno sožalje, pokoj¬ na pa naj počiva v miru v domači zemlji. Iz Kaira v Egiptu je prispela v Bue¬ nos Aires 13. t. m. gdč. Ivanka Kralj, doma iz Dornberga. Iz Italije je dopo¬ tovala v Buenos Aires 9. novembra gdč. Frančiška Jurjevčič, doma iz Laz. Na¬ selila se je v San Justo pri svojih so¬ rodnikih. Iz Nemčije pa sta prišla v Buenos Aires g. Jože Rupnik in gospa Ljudmila Rupnik. Nastanila sta se v Palomarju. B Al Ml H To nedeljo smo imeli birmo. Prvič je stopil v našo cerkev škof in delil za¬ krament svete birme v njej. Delil ga je pomožni škof Msgr. dr. Enrique Rau ob asistenci našega župnika č. g. Janeza Hladnika in čč. gg. Oreharja in Juraka in enega p. frančiškana. Pri birmi je bilo 247 otrok. Nato je pa bila počasti¬ tev visokega cerkvenega dostojanstveni¬ ka v dvorani. G. škofa je pozdravilo tudi slov. zastopstvo. Mendoza Akademijo na čast Brezmadežni je priredila mladina 8. decembra. Pripra¬ vila se je nanjo s tridnevnico. Popoldne so bile pri Maristih pete litanije in aka¬ demija. Program si je zamislil in ga tudi režiral g. Rudi Hirschegger. Za uvod je dušni pastir govoril o dogmi, nato so sledili recitirani prizori in živa slika Oznanjenja. Med petjem Magnifi- cat sta dva fanta prinesla Marijin kip na oder. Drugi del je obsegal deklama¬ cije, govorčke in pesem — vse izpoved idealne mladine. V tretjem delu pa je skupina deklet izvajala simbolično va¬ jo, ki jo je g. Plahuta spremljal s pet¬ jem “Morske Zvezde”. Prireditev je vse navzoče napolnila s plemenitimi čuf stvi. Izlet v Tunuyan je pripravil odsek SFZ 9. dec. pop. Ni zmanjkalo pesmi vso dolgo pot tja in nazaj, ko je natr¬ pan velik omnibus dirjal z mendoškimi Slovenci pod zelenimi oboki četnih dre¬ voredov in potem preko žalostne pam¬ pe ob vznožju Kordiljer proti rodovit¬ nemu Tunuyanu, kakih 85 km daleč. Naigrali in naskakali smo se po zeleni trati in v senci alamovih dreves. Peče¬ nega jarca in polno drugih jestvin in pijačo je preskrbel šef tunuyanske elektrarne g. Florijan Hafner, ki se je s svojim strokovnim znanjem in z do¬ brohotnim značajem zelo prikupil oko¬ liškim prebivalcem. Obiskali smo ob od¬ hodu tudi župno cerkev. Na izletu je bil tudi dušni pastir Malenšek in pri¬ družil se je v Tunuyanu še tamošnji kaplan, mladi simpatični ukrajinski go¬ spod Bazilij Wynnyczuk. Stari in mla¬ di udeleženci so bili z izletom zadovolj¬ ni. Ob razhodu so se dekleta fantom zahvalila za njih povabilo in obljubila, da bodo v bodočnosti tudi one kaj ta¬ kega priredile. Slovenci v Argentini Pregled glasbenega dela svobodnih Slovencev v 1. 1950-51 (Od oktobra dalje) Muenes Aires PRVO SVETO OBHAJILO naših otrok 14. dec. t. 1. je bilo tudi le¬ tos v župni cerkvi v Ramos Mejia. Kljub malo zgodnji uri (ob 7. uri) se je zbralo k temu pomembnemu dogod¬ ku lepo število odraslih, ki so zasedli v cerkvi vse prostore. Točno ob osmi uri ! je prišel v spremstvu č. g. Kalana in učiteljstva v cerkev sprevod prvoobha- jancev: 5 deklic in 17 dečkov. Zasedli so zanje pripravljene, lepo pogrnjene in s cvetlicami okrašene klopi v spred¬ njem delu cerkve. Sv. mašo je daroval č. g. Jurak, ki je imel pred sv. obhajilom tudi lep in vzpodbuden govor prvoobhajancem, pa tudi njihovim staršem. Med sv. mašo je prepeval Ramoški mladinski pevski zbor pod vodstvom gdč. Anice Šemrov, ki je prav za to pri¬ liko naštudirala Kosijevo “Mladinsko sv. mašo”. Po sv. maši je prvoobhajance v žup¬ nijski dvorani pogostilo Društvo Slo¬ vencev, ki je pravtako gmotno podprlo zadnjo prireditev na Mladinskem dnevu. RODITELJSKI SESTANEK dne 16. dec. t. 1. v Ramos Mejia je zbral lepo število staršev in ostalih odraslih, ki se zanimajo za vzgojo naših otrok. Po cerkvenem opravilu so se starši in otroci zbrali v župnijski dvorani. Zbor mladih pevcev in pevk je zapel nekaj Dve splošni značilnosti glasbenega u- dejstvovanja delita tudi pregled glasbe¬ nega življenja v preteklem letu (od ok¬ tobra 1950 naprej) v dva dela: na eni strani delo poklicnih glasbenikov, na drugi starni pa ljubiteljsko udejstvo-. vanje, v prvi vrsti zborovskega petja. Poleg naših že znanih in priznanih umetnikov, katerih delavnost se je raz¬ vijala v smeri poklicnega dela, pretež¬ no na področjih, kakor jih navaja lan¬ sko poročilo, je bilo opaziti tudi mnogo obetajočo rast mladih in nadarjenih glasbenikov. Gdč. Ančica Kraljeva in g. Anton Soler imata brez dvoma vse po¬ goje, da postaneta odlična klavirska u- metnika. Sodeč po kritikah ob priliki koncetrov g. Solerja je mladi pianist ne samo prepričal o resnosti svojega dose¬ danjega dela, marveč tudi o možnosti pravega umetniškega razvoja. Končna sodba pa bi bila seveda preuranjena saj jesen ne prinaša cvetja in pomlad ne sa¬ du. Č. g. Mirko Rener pa se uveljavlja s svojim resnim glasbenim delom na zavodu St. Michael College v Toronto (Kanada); Koncert, ki ga je vodil v gle¬ dališču Hart House (24. febr. 1951), je našel ugoden odmev v tamkajšnji kriti¬ ki. Na področju glasbene vede je prof. Jože Osana očrtal filozofske temelje glasbene umetnosti v razpravi “Musiča perennis”, ki je izhajala v vseh štirih številkah prvega letnika (1951) znan¬ stveno umetnostne revije “Vrednote”. Zborovsko glasbeno udejstvovanje pa postavlja glasbo v službo skupnosti, s tem da goji v prvi vrsti slovensko na¬ rodno in umetno glasbo. V službi tega smotra nahajamo zbore v New Yorku (Slovenski moški zbor in pevski zbor “Domovina”), v Clevelandu (pri fari sv. Lovrenca pevski sbor pod vodstvom g. I. Zormana), v Rochdale (Anglija), v Nizozemski, v Torontu (Kanada) pod Vodstvom č. g. M. Renerja itd. Kakor razbiramo iz poročil je v njih izvedbi ob najrazličnejših prilikah zaživela sloven¬ ska narodna in umetna pesem kot blagi in davni ter vedno zaželeni spev dra¬ ge domovine. Narodni pesmi je posvetil pevski zbor (Nadaljevanje na 4. strani) SILVESTROVANJE SLOVENCEV NA PRISTAVI V M0R0NU bo 31. decembra t. 1. Začetek ob 19. uri popoldne, konec ob eni uri. Najprej bo slovesna otvoritev Pristave, nato sledi pester program, pripravljen za silvestrovanje. Poskrbljeno bo za vsakovrstne jestvi¬ ne in pijačo. Dohod na Pristavo s postaje Moron: Tri kvadre na desno (gleda¬ no v smeri vlaka proti Lujanu) do ulice L. N. Alem, po tej ulici na levo tri kvadre do tovarne “Tintoreria Moron" in od nje dalje čez most še tri kvadre po isti ulici, ki se nalahno vzpenja. Na koncu tre¬ tje kvadre stoji na desni strani običajni poštni nabiralnik. Ob tem nabiralniku je treba zaviti na desno v ulico Monte. Sredi druge kva¬ dre leži Pristava. Ulica Monte je netlakovana, od železniške postaje do omenjenega nabiralnika pa je cesta betonirana. Vabi Društvo Slovencev M. M. KOLEDAR-ZBORNIK 1952 i Dolga je pot od koledarja — pratike do koledarja-zbornika. Pri nas Sloven¬ cih je trajala več stoletij, saj smo že v poznem srednjem veku imeli prve sli¬ kane pratike. Vmes je bil koledar-pn- ročnik: Mohorjev, pozneje Slovenčev in Jutrov in Vodnikove pa Cankarjeve družbe. To so bili nekakšni splošni pri¬ ročniki za vse dnevne potrebščine, s pol¬ judnimi razlagami svetovnih novosti in neizogibnimi vremenskimi vražami. Pri¬ ključili so se jim še specialni koledarski priročniki: dijaški, misijonski, trgovski itd. Pa tudi slovenski zbornik, almanah ima že častitljivo starost: kmalu bo 200 let od Devovih “Pisanic” in 120 od “Kranjske Čebelice”; potem so sledili zborniki “Slovenske matice” in nato zborniki učenih razprav na univerzi in akademiji. Dolga je vrsta vseh vmesnih členov od pratike do zbornika in ta dva krajna pola že nimata nič skupnega, več; vse skupno je v vmesnih členih. Koledar je bil pri nas združen s pre¬ lepim izrazom knjižnega daru. Koncem leta, v pozni jeseni je prišel ta knjižni dar v hišo, poleg koledarja - priročnika vedno še nekaj drugih knjig. Prihod Mo¬ horjevega ali Vodnikovega knjižnega daru je bil uvod v najlepši čas sloven¬ ske družine, v tisti čas okoli Božiča, ko je bila posebno na kmetih družinska skupnost najmanj motena po dnevnih opravkih. Božični knjižni dar je prelep kos slovenske narodne tradicije, spada k njej kot velikonočni žegen ali potrka¬ vanje na lepo nedeljo. In še nekaj je bil posebej Mohorjev koledar: vez med vsemi Slovenci od somboteljske do vi¬ demske škofije in do onih onstran mor¬ ja. Četrtič je letos izšel v založbi “Svo¬ bodne Slovenije” naš koledar-zbornik ir, prihaja v naše hiše kot knjižni dar, sam ali v družbi še ene ali dveh knjig, mla¬ dinske “Naše besede” in Debeljakove pesniške zbirke “Poljub”. Res, drago¬ cen je ta knjižni dar, da dostikrat v le¬ pih, starih časih naše založbe niso zmogle kaj podobnega. Če pa upošteva¬ mo še to, da so imeli doma knjižni da¬ rovi skoraj vedno tudi nekaj navlake, ki ji pravimo “kič”, potem je naš letošnji knjižni dar skoraj edinstven, kajti ves je polnovreden. Pri tem je treba pa ta¬ koj pristaviti, da to branje ni težko u- mljivo; vsak odrasel misleč človek bo lahko s polnim razumevanjm in užit¬ kom prebral vse; za otroke je pa še po¬ sebej in zelo obilno poskrbljeno. Zbornik nudi vrsto člankov, ki mora¬ jo zanimati vsakega izseljenca, zlasti političnega begunca. V tem delu je knji¬ ga še vse mogočnejša vez med Sloven¬ ci na vsem svetu kot je bil včasih Mo¬ horjev; veže jih vse od Aljaske in Ko¬ reje do Avstralije in Ognjene zemlje z onimi na Koroškem, v Italiji in na Trža¬ ški m in z usodo najnesrečnejših za že¬ lezno zaveso. Članki so pa deloma tudi prisrčna vez med bralci in onimi ljud¬ mi, ki jim je narod zaupal svoje zastop¬ stvo, in med onimi, ki so po božji volji pastirji naših duš. Poleg teh člankov pa nudi zbornik še vrsto črtic, novel, po¬ vesti in pesmi, pa lepo število slik. Ko¬ ledarski del je letos omejen na kalenda- rij v najožjem pomenu besede,, ki ga spremljajo le naslovi nedeljskih evange¬ lijev in izreki velikih borcev za svobo¬ do. ' 2 Članke bi zaradi lažjega pregleda obširne snovi razdelil v knjižno sprem¬ ljajoče poslanice, načelne članke, živ¬ ljenjepise, politične članke in članke o našem kulturnem delu v preteklosti in sedanjost;. A. Pod naslovom “Namesto uvoda” podajajo uredniki svoje misli, ki so jih vodile pri sestavi knjige in dajejo pri¬ znanje svobodi, v kateri so mogli pisci povedati resnico. — Dr. Miha Krek na¬ poveduje, da gremo “V sedmo hudo le¬ to”, a je poln vere v končno zmago, ker Slovenci poznamo svoje poslanstvo. — Prevz. škof dr. Gregorij Rozman piše: “Počasi se jasni. Širi se spoznanje, da izven Boga ni pravega miru. Vsakdo je dolžan prispevati k razjasnitvi te re¬ snice, ki prinaša odrešenje.” B. Dr. Vinko Brumen je prispeval članek “Življenja je naloga’’, ki izdaja temeljito podkovanega vzgojeslovca. Namenjen je v prvi vrsti odrasli izsel¬ jenski mladini, ki ji daje pravilne napot¬ ke, kako naj se s pravo samovzgojo u- veljavi v novem svetu, da si pribori po¬ ložaj, ki mu pripada ob pravilni upora¬ bi božjih darov. — Poznamo že priza¬ devanja g. rektorja dr. Alojzija Odarja za smotrno usmeritev vsega izseljen¬ skega organizacijskega življenja. Svoje gledanje na ta velevažni problem je strnil v jasno pisani razpravi Sloven¬ ska organizacija v izseljenstvu. Pisatelj črpa svoje nauke iz poznanja slovenske¬ ga organizacijskega razpoloženja v pre¬ teklosti in naših sedanjih potreb. — Predvsem žene bo zanimal sestavek ge A. K. Mati ali žena. Seveda ga bodo ra¬ di brali tudi možje, saj svetuje pisatelji¬ ca ženam, naj ob preveliki skrbi za ot¬ roke ne omalovažujejo brige za moža. Dobra žena je pa že po naravni nujnosti vedno tudi dobra mati. (Nadaljevanje v prihodnji štev.) Kupi srečko tombole “Poderžajeva cerkev za slovensko seme¬ nišče”, ki bo na praznik Sv. Treh kraljev. Imaš možnost zadeti lepe dobitke, obenem pa pomagaš slovenskemu semenišču v potrebi. Srečne in blagoslovljene božične praznike želi vsem svojim ce¬ njenim strankam SANTERIJA y PAPELERIA “SANTA J U L I A” VICTOR MARTINEZ 3 9 — CAPITAL Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 20. XII, 1951 SLOVENCI P O SVETU Chile Prisrčno voščim božične praznike vsem Slovencem v Argentini kot pravo¬ slavni Srb, ki sem s Slovenci po čudnem naključju usode delil vse gorje na boji¬ šču, zatem v koncentracijskih taboriščih in nazadnje sem med njimi tudi v emi¬ graciji. ' Mirko Popovič. PRODAM V LANUSU lepo stavbno parcelo 250 m2. Vprašati ustno ali pismeno Reconquista 3390, Lanus (Este) (Nadaljevanje s 3. strani) “Gallus’’ v Buenos Airesu poseben kon¬ cert (29. aprila 1951) z geslom “N’mau čez izaro’’ ter dve radijski oddaji (Ra¬ dio del Estado). Ob tej priliki in na po¬ budo vodstva zbora (dr. Julij Savelli) so nastali trije novi venčki narodnih pesmi (A. Geržinič —- Sonce je za go¬ ro šlo, J. Osana — Fantje na vasi, in D. M. Šijanec — Odmevi s koroških pla¬ nin). Zbor je žel za svoje umetniško de¬ lo polno priznanje občinstva. -a -e (Gornji sestavek je bil namenjen za objavo v Koledarju — zborniku Svobod¬ ne Slovenije za leto 1952. žal ga tam nismo mogli objaviti, ker smo ga dobi¬ li prepozno.) Avstrija V imenu vseh Slovencev v begunskem taborišču v Spittalu želim srečne in bla¬ goslovljene božične praznike in Novo leto vsem slovenskim rojakom v Argen¬ tini in drugod po svetu. Mihael Burja, slov. dušni pastir. Avstralija Vsem rojakom v Argentini in ostalim znancem po svetu vošči vesele in sreč¬ ne božične praznike in Novo leto iz dalj- nje Avstralije. Franc Robida. Španija Odbor Zveze slovenskih katoliških vi- sokošolcev želi v svojem in v imenu čla¬ nov vesele božične praznike in srečno ter blagoslovljeno novo leto uredništvu in upravi “Svobodne Slovenije’’. Vesel božič voščimo tudi vsem Sloven¬ cem v Argentini. OdborZSKV. Sprejmite lepe pozdrave! Lojze Lašič; predsednik. Sučko Pregel; tajnik Išče se zakonski par za kinto v Las Tortugas, prav tako tudi spo¬ sobna kuharica. Oglasiti se v svrho nadaljnih informacij na Tel. 658-2626 od 11 — 13 vsak dan Vsem svojim cenjenim odjemalcem želi blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto w TRANSITO” ENCOMIENDAS INTERNACIONALES CANGALLO 439, Oficina 602. T. E. 34-9185 CAPITAL Ure budilke, žepne in ročne ure. Verižice, obeski, zapestnice, perle itd. Opozarjamo na novo pošiljko ročnih Kuder ur. Vsa urarska in zlatarska popravila točno in solidno. Blagoslovljene božične praznike želi vsem strankam in prijateljem URARNA IN ZLATARNA SILVESTER LIPUŠČEK Provincias Unidas 3616 San Justo, FCNDFS "HOTEL GARDENIA« — Mar del Plata PLAYA PERLA — AVENIDA INDEPENDENCIA 1122 — T. E. 2-38-57 Odprto celo leto. - Sobe s toplo in mrzlo vodo in z razgledom na morje. Kuhinja družinsko domača. Dnevno sveže morske ribe. Cene ekonomične. Informacije v Capitalu: Avenida de Mayo 840. Ofic. 17 — T. E. 34 -0211 ZA BOŽIČNE PRAZNIKE IMAMO PRIPRAVLJENE ŠUNKE, KLOBASE IN DRUGE JESTVINE. PROSIMO, DA NAM VSA NAROČILA SPO¬ ROČITE DO NEDELJE 23. T. M. VSEM SVOJIM ODJEMALCEM ŽELIMO SREČNE IN FIAMBRERIA VESTER - MAČEK BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE. Mercado San Esteban RIVADAVIA 11576 LINIERS V globoki žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 23. novembra ob pol deveti uri zvečer, previdena s svetimi za¬ kramenti po dolgi mučni bolezni v 86. letu starosti mirno v Gospodu zaspa¬ la naša preljuba, dobra, blaga mamica, stara mama, teta in tašča, gospa dohatta Možnih, roj. Sitar K večnemu počitku so jo položili v nedeljo dne 25. novembra po pol- dvanajsti sv. maši na pokopališču v Gornji Radgoni. Preč. gospod, ki jo je spremljal na njeni zadnji poti, je imel lep go¬ vor in naglašal, kako veliko je blaga pokojnica trpela in kako tiho in vda¬ no je prenašala bolečine. Veliko je tudi molila. Pri pogrebu so ji peli. Za vse njeno trpljenje naj ji bo Vsemogočni dober plačnik. Vsem pa, kateri so blago pokojno poznali, jo tolažili v bolezni in jo spremljali na njeni zadnji poti: Bog povrni! Priporočamo jo v molitev in blag spomin! Žalujoči hčerka Marija Petrič, zet, vnukinje in vnuki ter ostalo sorodstvo. Buenos Aires, Nebraska, Cleveland v USA, Tristach na Tirolskem, Ljublja¬ na, Šenčur pri Kranju, Olševek, Bukovica-Sevnica. Dotrpeli so naša nad vse ljubljena, srčno dobra mama, stara mama, sestra, tašča, gospa 31arija Grebene, roj. Knavs po hudem in dolgem vdanem trpljenju dne 17. novembra 1951. Blago mamo priporočamo v molitev in hvaležen spomin. Ribnica, Litija, Trebnje, Osijek, Austria, Kanada, Lanus, dne 12. decembra 1951. Ivanka in Jože Rome in otroka USA Vse naročnike “Svobodne Slovenije” prosimo, da poravnajo zaostalo naroč¬ nino. Za pošiljanje z a vi jonsko pošto stane 8 dolarjev, za pošiljanje z navad¬ no pošto 6 dolarjev. Ista je naročnina tudi za leto 1952. Vse naročnike prosi¬ mo, da plačajo zaostalo in novo naroč¬ nino upravi “Ameriške Domovine” v Clevelandu za račun “Svobodne Slove¬ nije”. OBVFSTILA Slov. dekliška organizacija vabi vsa slov. dekleta na svoj božični sestanek, ki ga bodo imela v nedeljo, 23. dec. ob pol štirih popoldne v Colegio Ana Ja- ner, Juan B. Alberdi 2555. Vsa dekle¬ ta vabljena. Tudi mlajše sestrice pripe¬ ljite s seboj. Slovenska fatovska zveza vabi vse fante na svoj božični sestanek, ki je zla¬ sti namenjen fantom, ki so tu brez svo¬ jih domačih. Sestanek bo v nedeljo 23. decembra ob petih popoldne (ne ob treh kot navadno!) v Don Boscovemj zavodu v Ramos Mejia. Pogovorili se bomo tudi o skupnem izletu v januarju. Vsi fantje vabljeni. Frizerski salon "Vena" PRVI SLOVENSKI V BS. AIRESU se vljudno priporoča vsem gospem in gospodičnam za cenjeni obisk. Traj¬ na in vodna ondulacija, kakor tudi druga dela po Vaši želji in okusu. Cene solidne Obiščite nas v Calle ERCILLA 6120 Iz Liniersa pridete s colectivom štev. 15 v petih minutah VILI-VENA POTOČNIK Vse rojake obveščam, da sem odprl krojaško delavnico. Pripo¬ ročam se rojakom in jim voščim božične praznike in srečno novo leto. Ivan Starič Coronel Rauch 1301 Moron, FCNDFS Vesele in blagoslovljene bo¬ žične praznike in srečno novo leto želi obiskovalcem in vsem rojakom BRIVNICA - PARFUMERIJA "Los A 1 p e s” Calle Drysdale 5614 (nasproti šole) Carapachay, FCNGB SE VENDE toda clase de madera para techos, cemento armado y carpinterias. Informes, 25. de Mayo 749/IV. of. 16 15—19 hs. Vesele in blagoslovljene bo¬ žične praznike in srečno novo leto želi vsem svojim odjemal¬ cem danko Arnšek krojaški mojster • Luis Pasteur 851 - Evita, FCNGBM Dopolnilo: V poročilo o mladinski a- kademiji Brezmadežni, ki smo ga obja¬ vili v zadnji številki je treba še vstavi¬ ti, da je dekleta naučila pevske točke gdč. Mimica Kopačeva, za otroško ra¬ janje in prizor na odru sta pa mladino pripravila gdč. Šemrovova in g. Mize- rit. Marsikdo še ne ve . „. ...da je Kanada edina dežela na svetu, ki nima svoje narodne zastave. . . .da je v USA dovoljeno uva¬ žati brez carine katera koli umet¬ niška dela in vse nad 100 let sta¬ re antične izdelke. .. .da v Indiji kače dnevno piči¬ jo 300 ljudi. .. .da je več komarjev v polar¬ nih kakor v tropskih krajih. da so mrežice za lase nosile Ki¬ tajke že pred 3500 leti. .. .da- je Vatikan največja pa¬ lača na svetu s 1000 dvoranami in kapelami. "ČASA BOYC w - urama in zlatarna OLAZABAL 2336 Tel. 76-9160 pol kvadre od Cabilda 2300 BOŽIČNA IN NOVOLETNA DARILA TRAJNE VREDNOSTI: ČASA BOYU Vam — kakor vedno — tudi tokrat nudi najljepšo izbiro ur. zlatnine, nakita, zapestnice, denarnice, pravega kristala, izbranega porcelana; AVTOMATIČNE URE vodilnih svetovnih znamk Cyma, Doxa, Record Watch Geneve, Unver, Hidalgo; POSEBEN POPUST IN UGODNO PLAČEVANJE NA OBROKE nudimo našim slovenskim strankam, da jim tako olajšamo najsmotre- nejši način kupovanja. VSA POPRAVILA UR IN ZLATNINE STROKOVNO IN ZANESLJIVO. Ob sobotah popoldne in nedeljah se lahko zglasite tudi v našem stano¬ vanju, ki je v isti hiši, Olazabal 2338, prvo nadstropje, dto. 5. PAKETI PRISPEJO V 20 DNEH Najboljše in najcenejše pakete pošilja v Slovenijo in Evropo sploh 66 AMERICA 99 VSI PAKETI SO ZAVAROVANI! Osebno: AVENIDA BELGRANO 1323, BUENOS AIRES — Tel. 37-6904 Pismeno: CASILLA DE CORREO No. 3985, BUENOS AIRES VSAKO, TUDI NAJMANJŠO ŠKODO POVRNEMO V CELOTI. I. Ti paketi prispejo že v 20 dneh: od 8. — 12% in od 14% 20. ure. KVALITETA PRVORAZREDNA! Paket A: % kg kave 2 kg sladkorja 2 kg riža Paket B: 2 kg kave 2% kg sladkorja Paket G: 2 kg kave 2% kg riža Paket I: 1 kg kave 2 kg sladkorja 2% kg riža 100 gr popra v zrnju Paket H: 1 kg kave 1 kg riža 2% kg sladkorja 100 gr Ceylon čaja Cena $ 85.— Nadalje prispejo v roku 20 dni sledeče velike pošiljke: Cena $ 125.- Cena $ 125.— Opozorilo: Pri vseh teh paketih Opozorilo: od Cena $ A do M Paket L: % kg kave 1 kg sladkorja 1 kg riža 1 kg masti 1 kg slanine 100 gr čaja Paket M: % kg kave 1 kg sladkorja 1 kg riža 1 kg čokolade 1 kg kakaa 100 gr čaja Pri naročilih blaga v vrečah plačamo prevoz do državne meje, za doplačilo prevoznine do zadnje železniške postaje prejemnika dodamo v paket enako vred¬ nost v blagu (n. pr. riž), kar navadno predstavlja več kot dvakratno vrednost od vsote, ki jo prejemnik mora plačati ob prevzemu naročila. — To je praksa vseh agencij. III. Dnevno odpošiljamo z letalsko pošto sledeča zdravila: 10 gramov streptomicina 3.600.000 enot penicilina 1000 tablet PAS . 190.— 190.— 500,— Za Bolgarijo pri vsaki letalski pošiljki 60 Pesov več. 1 kg surove kave Santos: 33.—; 1 kg riža ali sladkorja: 14.—; 1 kg čokolade: 24.—; 1 kg kakaa: 20.—; 100 gr Ceylon čaja: 16.— ; 1 kg svinjske masti: 20.—; 50 gr popra: 17.-—; 1 kg pralnega mila: 14.—; Kombinirani paketi ne smejo biti manjši od 5 kg bruto. Odpošiljamo tudi pakete, ki jih stranka sama pripravi in nam jih prinese. Za odpošiljatev takih paketov je treba plačati: za paket do kg 5 teže: 60.—; do 10 kg: 70.—; do 20 kg: 80.—. Kdor pa želi pošiljati pakete po letalski pošti, plača za paket do 1 kg teže: 90.—. Za Bolgarijo 150.