CELJSKI TEDNIK CELJE, PETEK, DNE 1. JULIJA 1955 LETO VUI. — ŠT. 26 — CENA 10 DIN Urejuje uredniški odbor — Odgovoroi urednik Tone Maslo — Tiska Celjska tiskarna — Ured- ništvo: Celje. Titov t. 1 — Pošt. pred. 123 — Teléf.: uredništvo 24-25, uprava 25-23 — Tek. rač. 620-T-230 pri NB FLRJ т Celju. — Letna naročnina 500, polletna 250, četrtletna 135 dinarjev. — Izdaja vsak petek — PoštniM plačana v gotoviai — Rokepisvr ве vračamo OLÄSILO »OCIäLISTICME ZVEZE DELOTMIH LJUDI CELJSKEGA ОКВАЈД Deset let po vojni - mir Pred desetimi leti se je človeštvo od- dahnilo. Topovi so utihnili, ko je sve- tovni pokol izzvenel v strašnem finalu — eksploziji atomskih bomb v Hiro- šimi in Nagasaki. Takrat je bila pod- pisana ustanovna listina OZN. Vzduš- je, ki je takrat prevevalo svečano zoi- sedanje v San Frančišku, je obetalo, toda bilo je istočasno uvod v razoča- ranja, ki so jih doživeli vsi tisti, ki so želeli resnični mir. Deset let po vojni je človeštvo živeli v negotovosti, v napetosti hladne vojne, ki se je ponekod sprevrgla v krvave spopade. Svet, razdeljen na bloke, je stal dostikrat v zelo napetih kritičnih trenutkih, ki sp jih povzročale velike sile. Kdo ve, če ne bi človeštvo spet zakrvavelo v svetovnem pq^aru, če bi narode sveta ne prežemala želja po miru in da zaradi tega ekstremna poli- tika ni našla opore niti pri njihovih narodih. Želja po mirnem sožitju, sodelovanju med narodi in enakopravnosti na svetu je zavzela takšen obseg, da so vlade nekaterih velikih sil morale spremeniti svojo dosedanjo politično orientacijo, če niso hotele priti v spor z vsem miro- ljubnim svetom in lastnimi narodi. Danes, po desetih letih, je postala be- seda mir vodilna v mednarodnih raz- govorih. Ni več v podrejenem položaju, kot je bila vsa leta doslej, ko so velike sile svoje interese postavljale kot pred- pogoj za dosego miru. Svečano zasedanje OZN ob desetlet- nici te svetovne organizacije je spet zajela toplota in sleherna beseda za- stopnikov držav je blagodejno vplivala na miliione ljudi, ki so spet začeli upati, da bo na svetu po desetih letih mir res takšen kot bi moral biti. Če- prav nezaupanje še ni izginilo, vendar je ta sprememba toliko bolj pomembna, saj zdaj si nasprotniki niso segli v roke kot leta 1945 pod vtisom skupne- zmage nad fašizmom, temveč v spo- znanju, da bo treba popuščati in se odreči misli na vodstvo sveta. Koraki, ki so jih vlade velikih sil, zlasti pa Sovjetske zveze, storile, so tako pomembni, so na svetovno javnost naredili takšen vtis, da bi ljudje težko odpustili tistemu, ki bi mednarodna vprašanja iz ekstremnih nagibov spet zaostril. 'Ce danes lahko z zaupanjem gleda- mo na razvoj dogodkov v svetu, če se nam poraja optimizem in verjamemo, da bomo v bodoče lahko živeli brez napetosti, v resničnem sodelovanju, potem smo lahko Jugoslovani še po- sebno ponosni na to spremembo, saj je levji delež za izboljšanje mednarodnih vprašanj ležal ravno na naši zunanji politiki. Ideja koeksistence, ki sta jo predložila predsednik Tito in indijski premier Nehru narodom sveta, se je. zelo hitro razširila in našla plodna tla v vseh predelih sveta. Jugoslavija, In- dija in Burma so prevzele vodilno vlo- go v tem gibanju, ki je že zajela po- lovico prebivalstva na svetu. To so neprecenljivi uspehi resničnih borcev za mir v svetu, ki so s svojo dosledno politiko sodelovanja, enakopravnosti in nevmešavanja v tuje zadeve postali vzor vsemu svetu, brez naslanjanja na oborožitev na najvišji ravni. Resnica in odkritosrčnost sta premostili nezaupa- nje. Sile miru so premagale sile oboro- ženega zastraševanja. Poborniki miru so postali tako močni, da bi vsak, ki bi z orožjem hotel reševati mednarodna vprašanja, bil postavljen na zatožno klop svetovne javnosti. Borci za mir in sodelovanje med na- rodi, poborniki enakopravnosti in spo- štovanja drug.h narodov so se podali na pot. Kamorkoli potujejo Tito, Ne- hru in U Nu, povsod z velikim uspe- hom utrjujejo te človekoljubne, napred- ne ideje. I Naš predsednik Tito je obiskal Indi- jo in Burmo, razgovarjal se je z egip- tovskim premierom Nasarjem, doma pa sprejel visoke goste velikih in malih držav. Vsaka deklaracija jc bila nov dokument, nov temeljni kamen za zgradbo mednarodnega sožitja — spo- menika resničnega miru. Burmanski predsednik U Nu je po bandunški kon- ferenci, kjer so azijsko-afriški narodi izrekli svojo odločno besedo, odšel na pot. Obiskal je Egipt, Jugoslavijo, An- glijo in se sedaj nahaja v Ameriki. Indijski premier Nehru je odpotoval v Sovjetsko zve^o, obiskal je tudi Polj- sko, pred dnevi se je mudil v Avstriji, ki se je tudi zelo zanimala za politiko aktivne koeksistence. Dobrodošel Djavaharlol Nehru, veliki pobornik miru! Včeraj je indijski premier Nehru prišel v Jugoslavijo, ki je dragega go- sta, velikega borca za mir, nad vse svečano sprejela. Razgovori, ki jih bo imel z našim predsednikom Titom bodo nadaljevanje uspešnih razgovorov ob obisku Tita v Indiji o vseh perečih sve- tovnih vprašanjih, poleg tega pa bodo obe prijateljski državi še bolj povezali. Vsi ti državniški obiski, če vključimo še predvideno potovanje maršala Tita v Sovjetsko zvezo, Francijo in bržčas tudi v Ameriko, jasno kažejo, da je naša politika najbolj napredna, da že- limo sodelovanje in dobre odnose z vsemi narodi, čeprav odločno odkla- njamo priključitev h kateremu keU bloku. Svet upravičeno pričakuje, da se bodo rmrodi sveta začeli preko svojih pred- stavnikov pogovarjati drugače kot do- slej, da bodo ti predstavniki zares za- stopali želje svojih ljudstev, kajti časi, ko so bile ljudske množice žrtve po- sameznikov in njihovih ekstremnih in- teresov, so minuli. In če bodo mali in veliki narodi v okviru OZN to uspeli, mi verjamemo, da bodo, potem bo naš ponos še večji in naše zadoščenje, da naši napori in žrtve v tej smeri niso bile zaman, veliko. VELIK PARTIZANSKI MITING no Dobrovtfah bo ti. 17. julija Pod vodstvom tovariša Jakoba Žena je bila v ponedeljek popoldne v Bra- slovčah seja pripravljalnega odbora za organizacijo velikega partizanskega mi- tinga na Dobrcvljah, ki bo prirejen v počastitev desete obletnice osvoboditve ter hkrati združen z otvoritvijo prvega dela Partizanske ceste na Dobrovlje. Poleg domačinov so se sestanka udele- žili tudi zvezni poslanec Helena Borov- šak, sekretar komunskega odbora ZKS za bodočo savinjsko komuno Ivan Kavač, nadalje ljudski poslanec Ivan Rančigaj ter zastopniki delovnega ko- lektiva »Kamnik« iz Kamnika in po- litičnih organizacij iz Kamnika. Že na začetku seje so se vsi navzoči strinjali s tem', da je zaradi nekaterih tehničnih razlogov umestno preložiti veliki partizanski miting od 10. julija NA NEDELJO, 17. JULIJA. V tej zvezi pa so sprejeli tudi sklep, da bo parti- zanski miting ob vsakem vremenu. Za to veliko proslavo na partizanskih Dobrovljah so priprave v polnem teku in vse kaže, da se bo ob zboru parti- zanskih patrulj zbralo več tisoč ljudi. Prireditelj zlasti računa na udeležbo članov delovnih kolektivov celotnega celjskega okraja. Na mitingu, ki bo pod pokroviteljstvom ljudskega poslanca Mice Marinko-Šlandrove, bo govoril tudi član republiškega izvršnega sveta Viktor Avbelj-Rudi. Na tej proslavi pa bo odprt še prvi del Partizanske ceste na Dobrovlje, ki se konča pri kmetu Kramarju, po do- mače pri Rovšniku. Zato bo tudi zbor partizanskih patrulj ter veliko zboro- vanje v bližini zgrajenega prvega dela ceste. Na veliki proslavi bodo med drugim p>eli združeni pevski zbori Svobod celj- skega okraja ter »Solidarnost« iz Kam- nika, nadalje bosta sodelovali godbi na pihala iz Velenja in Zabukovce itd. Okoli 9. ure dopoldne bodo 17. julija prispele na Dobrovlje tudi mnoge par- tizanske patrulje, ki jLh bo vodil tov. Ivo Zupanc-Ludvlk. Patrulje bodo od- šle iz mnogih krajev Savinjske doline, iz Šaleške doline pod vodstvom tov. Toneta Ulriha-Krisitla, nadalje iz Kam- nika in drugod. Za to priložnost je občinski odbor Zveze borcev v Braslovčah že izdal rdeče trakove s posvetilom, ki bodo hkrati veljali za vstopnico na zborova- nje; njihova cena pa bo 30 din za ko- mad. Poleg ostalega bo izšla tudi bro- šura pod naslovom »Dobrovlje v borbi in v svobodi«. Lepo in bogato oprem- ljeno knjižico bo prireditelj prodajal po propagandni ceni 100 din. Dobrovlje in Braslovče vabita v ne- deljo, 17. julija vse prebivalce celjskega okraja na veliki partizanski miting. —ič . Učenci kmetijsko gospodarskih šol na poučnih izletih Na pobudo OZZ Šoštanj sta se letos- ob koncu pouka organizirala dva ix)uč- na izleta za učence kmetijsko gospo- darskih šol v okraju Šoštanj. Za učence prvega letnika je trajal izlet en dan, za učence drugega pa dva dni. Prvi so si ogledali termoelektrarno Velenje, zdravilišče Dobrno, perutni- narsko farmo v Ločah, zdravilišče in steklarno v Rogaški Slatini, kmetijsko šolo Šentjur in vrtnarsko šolo v Med- logu. Drugi letnik pa se je podal na Ko- čevsko, kjer si je ogledal državno po- sestvo v Kočevju in še druge zanimi- vosti. Vsi učenci so bili s poučnima izle- toma prav zadovoljni. Odboru OZZ Šoštanj izrekamo v ime- nu predavateljev in učencev iskreno zahvalo. Upamo, da nam bo v prihod- nje tudi OZZ Celje šla tako vsestran- sko na roko. Burmanska vojaška delegacija je obiskala Celje ie več kot mesec dni se v Jugoslaviji ■audi burmanska vojaška delegacija, ki je na prijateljskem obisku pri jugo- slovanski ljudski armadi. Delegacija je •biskala že Tse naše republike. Bila je T Bosni in Hrvatski, kjer si je ogledala VSe znamenite tovarne in druge ob- jekte, zgrajene po zadnji svetovni vojnL V ponedeljek je bila delegacija v Ma- Biboru, kjer ei je ogledala avtomobilsko tovarno »TAM« in Tovaimo glinice in aluminija ▼ Kidričevem. V torek dopoldne je burmanska vo- jaáka delegacija piispela ▼ Celje. Tu so si ogledali proizvodnjo т Tovarni emaj- lirane posode. Delegacijo vodi commo- dor Than Pe, ki je na položaju koman- danta burmanske mornarice. Poleg nje- fa je še 10 oficirjev burmanskega ge- Biecalneiia štaba. Delegacijo spremlja burmanski vojaški ataže v Beogradu major UnungTin in vojaški ataše FLRJ v Burmi polkovnik Ilijan Radaković. Visoki burmanski gostje so si ogledali vse prostore Tovarne emajlirane posode in zasledovali ves delovni î)roces. Gostje so se ix)hvalno izrazili o kvalitetnih proizvodih te tovarne in se zanimali za uspehe delavskega samoupraivljanja. — Delovni kolektiv Tovarne emajlirane posode je goste pogostil, ob odhodu pa so jim darovali praktična darila. Burmanski gostje so iz Celja odpoto- vali v Ljubljano. V Sloveniji se bodo mudili nekaj dni in si ix>gledali vse večje industrijske objekte, hkrati pa znamenitosti Slovenije. Delegacija bo Po dvomesečnem bivanju v Jugoslaviji odpotovala nazaj v prijateljeko Burmo. SZDL v Celia posveča vso skrb delu z mladino Odbor SZDL celjske komune je sicer posvečal prrenstveno skrb tudi delu ■ mladino, čeprav se z mladinsko proble- matiko ukvarja predvsem komite LMS celjske komune, na katerega območju deluje 42 organizacij LMS. Mladina v okviru svoje organizacije sicer uspešno deluje, vendar je pa na nekaterih te- renih v Celju zaslediti večje število mladincev, ki še niso vključeni v orga- nizacijo LMS. Znano je namreč, da ob- stajajo mladinski aktivi na ustanovah, ▼ podjetjih dn šolskih zavodih — torej povsod tam, kjer mladina živi in dela, »i pa uspelo postaviti aktivov LMS tudi »a nekaterih terenih, kjer biva dolo- čeno število mladine, ki zaradi tega, ker ni vključena v delo ali ne poseča šole, stoji izven organizacije LMS. Odbor SZDL celjske komune je za- radi tega priporočil osnovnim organiza- cijam SZDL, naj posvečajo vso skrb vzgoji te, doslej še neorganizirane mla- dine. Tako je odbor SZDL svetoval vodstvom osnovnih organizacij SZDL, naj povabijo vse na njihovem F>odročju bivajoče mladince na posvet, na kate- rem naj bi predvsem ugotovili , kakšne so težnje njihove mladine v pogledu organiziranega dela. Ta oblika pritego- vanja mladine k organiziranemu delu je že rodila lepe sadove. Tako je vodstvo osnovne organizacije SZDL terena Cret pred icnatftim imelo tak posvet, katerega se j^e udeležUo večje število mladincev in mladink. Za- nimivi so zaključki tega posveta. Glede na izraženo željo, da bi se mladina rada izživljala v raznih športnih grah, je od- bor SZDL sklenil iziposlovati pri upravi mestne ekonomije Lava odstop primer- nega zemljišča oziroma travnika, na katerem si bo mladina s prostovoljnim delom in ob pomoči članov SZDL ure- dila skromno športno igrišče za odboj- ko in nogomet ter strelišče za zračno in malokalibrsko puško. Nabaviti namera- vajo tudi rekvizite za igranje namiz- nega tenisa. To igrišče bo služuo tudi pionirjem. Za ureditev igrišča so ia- brali poseben iniciativni odbor. KMEČKI PRAZNIK V LOČAH V soboto in nedeljo bo v Ločah velik kmečki praznik, ki ga organizirajo Agro-komisija pri OO Ljudske tehnike. Okrajna zadružna zveza in Kmetijska sekcija DIT. Praznik bo pod pokrovi- teljstvom predsednika Okrajnega odbo- ra SZDL v Celju tov. Franca Simoniča. Namen tega praznika je v glavnem ta, da prikaže napredek mehanizacije in koristnost ufKDrabe kmetijskih stro- jev za izboljšanje kmetijstva. V ta na- men bo ob tej prUiki v Ločah prirejena tudi razstava kmetijskih strojev, ki naj kmetovalcem nazorno pokaže vso pred- nost ter rentabilnost kmetijskih strojev. Poleg strojev bo na razstavi tudi dosti grafikonov, ki bodo te prednosti,še bolj podkrepili. Otvoritev kmečkega praznika v Lo- čah bo že v soboto ob dveh popoldne, ko bodo odprli razstavo kmetijskih strojev. Ob treh popoldne bo organi-' ziran ogled selekcijske postaje za pe- rutnino v Ločah, ob osmih zvečer pa bo inž. Tone Marolt predaval o mehaniza- ciji v kmetijstvu. V nedeljo bo ob 6. uri zjutraj budnica v Slovenskih Konjicah, pol ure pozneje pa tudi v Ločah. Igrala bo godba JLA iz Maribora. Ob pol osmi uri v nedeljo bo v Ločah velika povorka, ki bo prikazala razvoj kmetijskih strojev in načina obdelova- nja zemlje od lesenega pluga do naj- modernejših strojev. Obis-kovalci bodo lahko videli, kako bo izgledala naša vas v bodočnosti. Ob pol deseti uri bo govoril pred- sednik Ljudske tehnike^za okraj Celje tov. Jože Piki in predsednik OZZ tov. Franc Lubej. Popoldne bodo prirejene meddruštve- ne hitrostne motodirke, ob i>etih pa bo razdelitev nagrad najboljšim tekmoval- cem. V okviru tega praznika bo orga- niziran tudi demonstracijski prikaz setve in oranja z »Unimogi«. Po kon- čanem sporedu proslave bo prosta za- bava. Organizatorji tega praznika vabijo vse zadružnike, napredne kmetovalce in druge delovne ljudi, da se tega praz- nika gotovo udeležijo. Od- Slovenskih Konjic do Loč bo ves dan vozil avtobus. ZADRUŽNIKI, NAPREDNI KMETOVALCI! UDELEŽITE SE VSI KMEČKEGA PRAZNIKA V LOCAH V NEDELJO 3. JULIJA! štev. 26 — stran 2 CELJSKI TEDNIK, 1. julija I955 Pogle po svetu »Ubijalec človeštva — jedrska ener- gija naj postane njegov najpridnejši hlapec!« Tako nekako je dejal pred- sednik ZDA v svojem zelo odmevnem govoru v San Franciscu, kjer so se pre- tekle dni zbrali zastopniki narodov, ki jih združuje ta v zgodovini doslej naj- večja mednarodna in medddržavna or- ganizacija, ki si je kljub neuspehom po desetih letih napisala nov, a treba je reči smotrn in pameten program: delo za razorožitev, pomoč zaostalim pod- ročjem na našem planetu in vsesplo- šno pomirjevanje. Sekretar OZN Dag Hammarskjöld je v svojem govoru re- kel, da išče organizacija, ki jo je ne- koč pred 10 leti ustvaril skupni strah narodov pred ponovnim dvigom faši- zma, sintezo med interesi vseh dežel. Morebiti je to sintezo izpovedal Krišna Menon, simpatični indijski diplomat, z integralnim geslom: »Svet naj se od- reče vojni!« Eisenhower je skoraj istočasno ime- noval jubilejno leto OZN leto velikega upanja. »Ne samo orožje stran, marveč treba je vse storiti za napredek, za novo manifestacijo življenja. »Pred- sednik najbogatejše države ni povedal nič novega. To upanje je staro prav tako kakor človeško hrepenje po sreči in zadovoljstvu, staro je kakor svet. Podoba pa je, da to upanje danes le ni prazna utvara. Kajti velikanska večina narodov in držav noče vojne. Te si žele samo tisti, ki menijo, da imajo premoč, in sicer tako veliko, da bi omogočila bliskoviti zaključek vojne. Blitzkrieg! Zastopnik Indonezije Sunardzo je v San Francisco opozoril na koloniahia varuštva — 200 milijonov ljudi živi še pod njimi — Nehru pa je vsemu svetu zapisal pro- gram, ki mu gotovo pritrjuje večina človeštva: Svoboda in mir! Prvo brez drugega ne gre, ker ni miru v kolonia- lizmu, ne svobode v vojni. Male države so na jubilejnem zasedanju OZN ter- jale univerzalnost OZN in demokratič- nost Varnostnega sveta, z drugo bese- do, v OZN naj se združijo vsi narodi in naj tu poravnajo medsebojne nespo- razume. Varnostni svet pa naj dobi tako ustavo in tak poslovnik, da VS ne bo mogel postati orodje v rokah te ali one velesile. Svetovni mir je gotovo zelo odvisen od nemškega vprašanja. Adenauerja so v Ameriki zelo potrdili v njegovem zvestem partnerstvu ZEZ, tako da ni misliti na kako spremembo v centru Evrope. Vedo povedati, da bi Adenauer pristal na redne odnose s SZ le pod pogo- jem, če SZ izpusti vseh 190.000 nemških ujetnikov, dalje da ne bo nikoli pri- znal vzhodnonemške republike niti poljskih meja úa Odri in Niši. Če ho- čejo Rusi združeno Nemčijo, naj prista- nejo na svobodne volitve, vsenemška vlada pa bi se naslonila na Zahod. Tu je prag, ki ga bo težko prestopiti. Ce ga bodo Rusi lahko prestopili, potem, no, kdo bi prerokoval! Nekaj se bo tega videlo že 18. julija v Ženevi, ka- mor pa Adenauer ne namerava poslati svojega Brentana, da bi Vzhodna Nem- čija ne imela vzroka terjati povabila še zase. Sicer pa v Nemčiji demokra- cija cvete 'tudi za nacistične »jeklene čelade«, ki jih je zbral fašistični voj- skovodja v Italiji Kesselring. Na nekem zborovanju jih je bilo 2000, antinacisti so napadli, 1000 policajev je poseglo vmes, rezultat: Ranjenih in zaprt.h je bilo antinacistov več. Tudi vojni zloči- nec von Manteufel je reaktiviran in je prišel pod poveljstvo maršala Mont- gomeryja. Kdo bi to pred 10 leti verjel! Dulles v San Franciscu ni bil tako Vzpodbuden kot njegov državni šef. VeVk del svojega govora je posvetil medna-Zodnemu komunizmu in libera- lizaciji Vzhoda: vzhodnoevropske drža- ve so zasužnjene, ker SZ ni izpolnila prevzetih obveznosti. Ce bo prišlo do razorožitve — toda ta je najožje pove- zana z nemškim vprašanjem — potem mora Zahod paziti, da ne bo prevaran, kakor je že bil. Za pesimiste torej do- volj snovi. Toda ruska diplomatska ofenziva pomeni hudo preizkušnjo fran- coskih živcev. Rojstvo nove nemške ar- made tam ne more najti samih nav- dušenih botrov, pa tudi v Angliji ne. In še nekaj na rob: Obiski so še vedno na dnevnem redu: V Evropi sta Nehru in U Nu, Cu En Laj se odprav- lja v Pakistan, Ho Si Minh se mudi na Kitajskem, maršal Tito je povabljen v SZ in ZDA. — V Italiji imajo vlad- no krizo, ki pa se bo verjetno končala kakor vse doslej: tristrankarska for- mula bo obveljala najbrž kljub levi- čarskim simpatijam predsednika re- publike Gronchija. Kočljive točke pro- grama se bodo odrinile, razdelili se bodo stolčki, apeninska republika pa bo istočasno, ko slavi svoje odporniško gibanje, vodila pred sodni tribunal ude beneške čete, slovenske partzane. Ita- lija najbrž ne bo mogla nikdar doka- zatì, da spoštuje narodnostne pravice. To je povedal ItaVjanom pred kratkim tudi Avstrijec Figi, ko je govoril o tem, kako polentoni ravnajo z avstrij- sko manjšino na Tirolskem. — Malta hoče drug položaj, Ciper pa se upira Angležem, tako da se Turki pripravlja- jo na obrambo, Grke pa bodo Angleži obtožili na prvem sestanku Atlantske- ga pakta, da niso fair zavezniki. Da imajo tudi Angleži dovolj skrbi s ko- lonijami, se kaže še v Malaji, kjer upor ne poneha, pa tudi v Adenskem pro- tektoratu. Zgledi mičejo! — V Агдеп' tiniji je Vatikan oziroma njegova ka- toliška akcija potegnla za meč, toda bila je z mečem »okoli prinesena«, če- prav stoji za njo orjaški ameriški ka- pital. Verske organizacije so v Argen- tini šele zdaj prišle pod ministrstvo za pravosodje, doslej so namreč bile pod ministrstvom za zunanje zadeve. Bili so pripravljeni prelivati kri kakor že tolikrat v zgodovini. Ne za vero, mar- več za last, oblast in čast! — »Hitler ni bil nikjer tako navdušeno sprejet kakor prav na Dunaju!« je v sveti jezi zaradi nemškega premoženja v Avstri- ji očital Avstrijcem Adenauer. Hud očitek, k.i so ga vsaj na videz spravili s sveta, ko je bil v avstrijski državni pogodbi izbrisan. Resnica v oči bode, toda včasih je bolje molčati kot govo- riti resnico. —• Zaključimo pa s pamet- no besedo francoskega predsednika Faura: Narodna obramba v revščini in socialnih krivicah ni možna! Bilo bi nevarno krepiti vojaško silo na škodo gospodarstva in napredka. T. O. Velenjski rudarji pred pomembnimi praznilci v znamenju velikih delovnili zmag Verjetno ni kraja v Sloveniji, kjer bi se izgradnja socializma tako odra- žala kot v Velenju, pod katerim ležijo skladi rjavega zlata. To moramo prav poseibno poudariti ob dveh pomembnih praznikih ob deset- letnici svobode: ob rudarskem prazniku 3. julija in občinskem ргагпгки 6. julija. Tradicionalni rudarski praznik bo letos še prav posebno poudarjen. Takrat bodo otvorili nov in moderen stadion z atletsko stezo in vso drugo potrebno opremo. Dne 3. julija dopoldne bo otvo- ritev, povezana z množičnim nastopom telovadcev Partizana in SK Rudarja., Sodelovali bodo najboljši atleti iz Slo- ' veni je. Še bolj privlačno bo popoldne, ko se bosta na zelenem igrišču pome- rili državni nogometni reprezentanci Dinama in JLA. Na večer pred velikim praznikom bo slavnostna akademija na Jezeru. Tudi dni, ko je naš narod trpel in se boril proti desetkrat močnejšemu fa- šističnemu osvajalcu, ne smemo poza- biti. Na večer pred 6. julijem 1941 je Savinjsko-šaleška četica z junaki Iza- kom, Stropnikovo, Ulrihom, Kodelo in drugimi potrgala v Velenju vse nemške parole in napise, ki so govorili o ne- smrtnosti nemškega Raj ha. Kresovi so goreli na bližnjih hribih in grozili oku- patorju. Šesti julij je za Velenje občin- ski praznik. Tudi letos bC'do goreli kresovi, kre- sovi zmagoslavja in veselja. Na večer pred praznikom bo na Jezeru v letnem gledališču promenadni koncert in pred- stava »Matiček se ženi«. Po njej bo pogostitev še preživelih prvoborcev iz Šaleške doline. Drugi dan zjutraj bo godba igrala budnico. Ob 7. uri bo slavnostna eeja mestnega ljudskega odbora. Ob 8. uri Pogled na Novo Velenje bo v starem Velenju zbo-r partizanskih patrulj in govor. Le-te bodo nato na- padle bližnji Šentilj. Tam bodo na pro- svetnem domu odkrili spominsko ploščo padlim borcem in otvorili nov gasilski- dom. Slavje obeh praznikov bo zaklju- čilo veselo rajanje. Oba praznika bodo proslavili v zna- menju velikih delovnih zmag. Poglejmo jih: Rudnik lignita je nekajkrat po- večal proizvodnjo. Leta 1945 je dal 182 tisoč ton lignita; leta 1948 že 410.000 ton. Nato so odprli nov jašek. Leta 1953 so nakopali že 883.000 ton. Letos bodo pre- segli bajno številko: milijon ton. Do 1963. leta bo dal rudnik 3 milijone ton letno. Za rudarje so zgradili majhno in moderno mestece Novo Velenje. Tudi za oddih delavcev so poskrbeli. Uredili so Velenjsko jezero z mičnimi weekend hišicami in udobno restavra- cijo. Jezero je danes najbolj privlačna letoviščarska točka v Šaleški dolini. Poleg njega je letni kino in nov sta- dion. In še ena pomembna pridobitev za Velenje — nova šola. Dolga leta so jo Velenjčani težko čakali. Do jeseni bo zgrajenih in pripravljenih osem higien- skih učilnic v paviljonskem sistemu. Novo Velenje, večkrat povečana pro- izvodnja lignita, poživi j ena lokalna obrtna dejavnost, Velenjsko jezero, nov stadion in šola so svetle točke med objekti socialistične izgradnje v naši domovini. Velenjsko jezero vabi • • • Kot majhen in dragocen biser se blešči v osrčju Šaleške doline Velenj- sko jezero. Ce se ozreš proti severu od tod, te pozdravljajo turistične točke: Sv. Križ, Smrekovec in prav zadaj Uršlja gora. Čudovito lepe so te pla- nine ob večernem soncu, ko se njih vrhovi zrcalijo na zeleni gladini jezera. Utrujen si, pa prespiš v weekend hi- šici, od koder lahko opazuješ snežno- bela laboda, ki rahlo vznemirjata gla- dino. Željan si plesa? Stepi v restavracijo, kjer dobiš tudi pristna vina in jedila iz domače kuhinje. Ce želiš mir, pojdi na teraso, opazuj ob vonju rož kopalce, ki se spuščajo kot lastovice s stolpa v vodo. Letos so začeli urejevati tudi južno stran o'brežja. Radi bi zgradili hotel z najmanj dve sto sobami, kajti ljubite- ljev naravnih lepot ob Jezeru in nje- govi okolici je vedno več in več. Ves junij so naši najmlajši iz vseh predelov Slovenije in Hrvatske občudo- vali delo velenjskih rudarjev. Hrvati, ki jih je tu vedno dosti, kaj radi vzklikajo: »Divna priroda!« Res je! »Ce bo dosti denarnih sred-j ste v,« mi je pripovedoval upravnik,; »moramo zgraditi hotel, preurediti na' vrhu rudarsiko restavracijo, nov bife ini še marsikaj ...« Í —V— j Podjetje »PLANINA« Celje kaznovano s strogim javnim ukorom Podjetja,, ki odkupujejo živino, bi se morala zavedati, da s preplačevanjem kršijo poslovno moralo, vnašajo nered na tržišče in ustvarjajo psihozo pomanj- kanja blaga ter tako škodujejo potro- šniku. Tako je podjetje »Planina« Celje kršilo dogovor lO najvišgih odkupnih cenah in je v aprilu in maju odkupo- valo goveda, teleta ter prašiče po višjih odkupnih cenah od dogovorjenih, od- nosno plačalo odkupljeno živino z niž- jim odstotkom klavnostL po cenah, ki ne odgovarjajo višiini dogovorjenih cen za te vrste živine. Najvišja dopustna odkupna cena za- živino I. vrste z nad 50 % klavnosti je določena na din 125 za kg žive teže. Podjetje »Planina« je prav posebno kršilo ta dogovor v nekaterih primerih, ko je na primer kupilo dva vola s 46,7 % klavnosti po ceni 127 din, dva vola za 48,7 % klavnosti po 134 din za kg, enega vola s 47„6 % klavnosti po 127 din, enega vola z 48,6 % klavnosti po 135 din in enega vola z 49,9 % klavnosti po 132 din za kg. Pri odkupu telet in prašičev se je dizkazalo, da so bile prav tako v šte- vilnih primerih prekoračene odkupne cene in to v razponu od 1 do 20 dinar- jev pri kg žive teže. Ta kršitev dogovora v preplačevanju cen se je odražala tudi na celjskem tržišču, predvsem pa ob priliki pre- klaslifikacije pmodaje mesa na drobno, ko se je dvignila cena nekaterim ko- madom, odnosno, ko se je struktura količin boljšega in slabšega mesa zače- la spreminjati. Zato so tudi jiekatera gostinska podjetja v Celju svoje cene uslugam dvignila, kar je bilo spričo dejstva, da se je meso podražilo, nujno. Senat častnega sodišča pri Trgovin- sko-gostinski zbornici Celje-mesto je podjetje »Planina« spoznal kot odgo- vorno in krivo za kršitev dogovora in ga kaznoval, s strogim javnim ukorom. Kaznovano podjetje je moralo plačati tudi stroške postopka. Antonu Zorku v slovo Pred dnevi je bilo Celje priča pogre- bu, kot jih le redkokdaj vidimo. Ogromna množica ljudi od blizu in da~ leč se je zgrnila okrog grobnice Antona Zorka ter tako izpričala, kako izredno prilj'ubljen je bil pokojnik. Anton Zorko se je rodil pred 71 leti na Vranskem kot sin davčnega usluž- benca in malega posestnika. Naklonje- na usoda mu je dala poleg krepkega, odpornega telesa še mnoge vrline, ki krasijo plemenitega človeka. Dala mu je kremenit značaj in dobro, sočutno srce, ki je vsekdar imelo razumevanje za težave in nadloge sočloveka, poleg tega pa mu je naklonila še odličen pev- ski glas ter veselo naravo, same last- nosti, ki so mu pridobivale povsod, ko- der je bival in hodil mnogo iskrenih prijateljev. ■Pokojnik je služboval kot sodni urad- nik na Brdu pri Lukovici nato v Ljub- ljani, po prvi svetovni vojni pa v Celju, kjer je bil kot višji pisarniški ravna- telj okrožnega sodišča tudi upokojen. Užival je sloves odličnega sodnega uslužbenca in predstojnika. ■ Njegova dejavnost pa se ni izčrpala v poklicnem delu. Antona Zorka si našel v odborih mnogih društev, orga- nizacij in ustanov. Povsod je sodeloval z velikim elanom, vztrajnostjo in vest- nostjo, predvsem pa sta mu bila pri srcu ribiška in lovska organizacija. Smisel za naravo m-u je bil že prirojen, poglobil pa se mu je v lepi vranski okolici, kjer je bil v stalnem stiku z gozdom ,in poljem ter z bistro Bolsko, ki je bila polna rdečepikčastih postrvi. Resno se je posvetil lovski in ribiški organizaciji po prihodu v Celje. Postal je tajnik Lovsksega društva ter tajnik in gospodar Ribiškega društva. Obe funkciji je vršil do okupacije. Ribiško društvo je bilo po prvi vojni še v nem- ških rokah. To stanje je bilo Zorku neznosno. Začel je zbirati okrog sebe zavedne slovenske ribiče in dosegel leta 1923 slovensko večino. Pod njego- vim vplivom je društvo do okupacije stalno napredovalo in dosegalo zavid- ljive uspehe. Ob okupaciji pa je moral Zorko s krvavečim srcem predati ribo- gojnico in vse posle nemškutarju, od katerega jih je leta 1923 prevzel, sam pa je- bil poslan s svojo družino v iz- gnanstvo, kjer je štiri leta okušal gren- ki kruh izseljencev. Po vrnitvi v Celje se je zopet lotu porušene organizacije lovstva in ribi- štva. Bil je tajnik pri Okrajni lovski zvezi do svoje smrti, RibiškO'društvo pa ga je izvolilo za predsednika. Z vso vnemo se je posvetil obnavljanju iz- ropanih vod, zbiral je okrog sebe ribiče ter jih vzgajal v zavedne gojitelje in športnike, obnovil staro ribogojnico ter bil vsem vzgled neumorne delavnosti in nesebične požrtvovalnosti. Ko je po- stala ribogojnica v Pečovniku nepri- kladna, je zgradil novo v Zvodnem, ki po vsej pravici n<3si njegovo ime. Lani je postavilo društvo po njegovi inicia- tivi že drugo ribogojnico v Nazarju ter pričelo s postopnim obnavljanjem kra- povskih ribnikov v celjski okolici, ki naj bi s časom znatno dcprinašali k ceneni prehrani prebivalstva. Tonetu Zorku se leta niso poznala. Z neizčrpno energijo in vztrajnostjo se je posvečal delu, koval vedno nove na- črte in bi bil še marsikaj ustvaril, da ni posegla vmes zavratna, neozdravljiva bolezen, ki je v kratkem času uničila njegovo plodno življenje. Po svojem delu je bil pokojni Zorko znan in čislan zlasti v lovskih in ribiških krogih širom po naši ožji domovini in prek njenih mej. Z neumornim delom za dvig ri- bištva se je razvil v enega najboljših slovenskih športnih ribičev in gojite- Ijev. Bil je prvi podpredsednik Ribiške zveze Slovenije, ki ga je kot prvega in doslej edinega odlikovala s častnim znakom za zasluge, enako odlikovanje je prejel tudi od Lovske zveze LRS. KOLEKTIV GROSISTIČNEGA PODJETJA JEZERO V VELENJU čestita za rudarski praznik 3. julij in občinski praznik 6. julij vsem gostom ter se ponovno priporoča. Vsem radi postrežemo s pristnimi domačimi vini in prvovrstnimi jedili. Weekend hišice Vas vabijo z izredno okusnostjo in domačnostjo. v SOBOTO BO v CELJU POSVETO- VANJE INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE V soboto popoldne ob 4. uri bo v Celju v dvorani hotela Savinja 'druga letna skupščina Društva inženirjev in tehnikov Slovenije. Razpravljali bodo predvsem o nalogah društva za napre- dek našega gospodarstva. Poleg vablje- nih delegatov iz vse Slovenije bodo gotovo navzoči tudi vsi člani DIT Celje. LEP ZGLED Delovni kolektiv Zdravstvenega doma v Šentjurju je daroval namesto venca na grob pokojnega Vladka Fajgla 2000 dinarjev odboru za postavitev spome- nika junaku Malga ju in žrtvam faši- stičnega terorja v Šentjurju pri Celju. CELJSKI TEDNIK, 1. julija 1955 Štev. 26 — stran 3 po SLAVNIH STOPINJAH TEŽKIH DNI.. . Velik pohod patrulj kurirjev relejnih postaj PATRULJE IZ VSEH KRAJEV SLOVENIJE SE BODO STEKALE OD 15. JULIJA K STIČNI, KJER BO 21. IN 22. JULIJA CENTRALNA PRIRE- DITEV. — IZ ŠTAJERSKE BO ODŠLO PET PATRULJ. — NAJ NE BO KURIRJA ALI BORCA RELEJNE POSTAJE, KI BI V TEH PATRULJAH NE SODELOVAL. — KURIRJI NAJ POŠLJEJO SVOJE NASLOVE OKRAJ- Nl^MU ODBORU ZVEZE BORCEV. Od 15. julija bodo v počastitev 10. obletnice osvoboditve pohitele iz vse Slovenije številne patrulje kurirjev re- lejnih postaj proti Stični na Dolenj- skem, kjer bo 21. in 22. julija central- na proslava in zbor vseh bivših bor- cev-kurirjev. Relejne postaje so v nairodnciosvobo- dilnli borbi odigrale ,zelo odgovorno in važno vlogo. Od leta 1943 so vzdrževale redne zveze med štabi partizanskih edinic in med političnimi delavci na terenu. Kurirji teh postaj so prenašali zaupno pošto 'n partizansko literaturo. Mnogi med njimi so s svojim politič- nim, delom veliko pripomogli, da je narodnoosvobodilno gibanje vedno bolj prodiralo med ljudi, ki sio zadnji d^e leti številčno prihajali v partizane ali pa nudili borcem vso potrebno pomoč in zavetišče. V relejnih p ostajah so hili zbrani najboljši borci, drzni in neustrašni kurirji, ki so mnogokrat v največji nevarnosti prehajali preko so- vražnega ozemlja, izvrševali drzne in življensko nevarne diverzantske akcije in sabotaže. Mnogokrat je bUo odvisno od njih, od njihovih kurirskih zvez, kako bo ta ali ona akcija uspela. Borci relejnih postaj so vršili tudll obvešče- valno službo. Zbirali so podatke na te- renu C sovražniku, kar je bilo največ- krat odločilnega pomena za uspeh v borbah. Nešteto primerov vrlin in junaštva bi lahko našteli pri teh borCih, ki so nosili marsikdaj največjo težo v na- rodnoosvobodilni borbi. Za primer ju- naštva naj omenimo samio šestnajstlet- nega kurirja Milana, ki je 1944 leta sam s še dvema borcema napadel dva- najstčlansko nemško posadko v Mako- lah lin jo razorožil. Poleg tega je bil še tako drzen, da je telefoniral gestapu v Ptuj,, da so v Makolah »banditi«. Pre- den so Nemci prišli, pa je kurir Milan odpeljal orožje in opremo v gozd na varno. Se in še bi lahko naštevali takih primerov, saj j'ih je bilo na stotine,... V teh nevarnih akcijah pa je mnogo kurirjev :n borcev relejnih postaj tudi padlo. .Preživeli pa se bodo v počasti- tev spomina padlih sotovarišev in v okviru proslav 10. obletnice osvobodit- ve zbrali 21. in 22. julija v Stični. Od 15. julija pa bodo številne patrulje ku- rirjev relejnih postaj hitele preko par- tizanskih vasi in krajev na zborno me- sto v Stično. Na Štajerskem bo tiste dni odhitelo proti Stični pet patrulj. Prva bo odšla iz Murske Sobote preko Ljutomera, Sv. Barbare in Pohorja proti Šoštanju. Druga od Šoštanja ijreko Dobrovelj do Mrzlice. Tretja iz Sladke gore nad Rajhenburgom proti Sevnici in Jur- kloštm do Rimskih Toplic. Četrta bo odšla iz Rimskih Toplic preko revir- jev do Mrzlice in peta od Mrzlice pre- ko Izlak in Vač v Jevnico. V Jevnici bo velik miting III. relejnega sektorja, od koder se bodo združene patrulje napotile proti Stični, kjer bo dne 21. in 22. centralna proslava vseh kurirjev in borcev relejnih postaj v Sloveniji. Patrulje bodo na svoji poti obiskale partizanske vasi in domačije, ki sio ku- rirjem v najtežjih trenutkih nudile za- vetje in jim pomagale. Z njimi bodo stari znanci v toplem in prisrčnem po- govoru obujali spomine na težke in slavne dni, ki ne bodo nikoli pozablje- ni. Najbolj zavedne in zaslužne med njimi pa bodo ob tej priliki nagradili. V krajih, kjer se bodo patrulje na svio j i poti zaustavljale, naj bi jim organiza- cije ZB pripravile dostojne 'in lepe sprejeme. V patruljah bodo sodelovali vsi ku- rirji in bivši borci relejnih postaj. Da bo udeležba čim večja in organizacija pravilna, naj le-ti pošljejo svoj točen naslov in kratek opis, kje sio v času NOB delali, Glavnemu odboru ZB v Ljubljani ali pa Okrajnemu odboru ZB v Celju. Prav bi bilo,, da bi v tem času poslali tud' okrajnemu odboru ZB svo- je spomine iz raznih akcij, da bi še preko tiska dali bivšim kurir-jem pri- znanje, ki jim gre tei* da »bi pred pro- slavo v Stični v naših listih obujali njihove junaške spomine. Kurirji in bor- ci relejnih postaj naj pošljejo čim prej svoje točne naslove, da bi lahko okrajni cdbc- ZB sklJcal sestanek, na katerem bodo le-ti zvedeli vse podrobnosti o organizaciji patrulj. Na sestanku bodo dobili podrobna navodUa lo času in krajih pomikanja patrulj in kje ter kdaj se bodo posamezni kurirji pri- družili patruljam. Padlim junakom so postovili spomenike ODKRILI JIH BODO V^EDELJO NA POBOČJIH JAVORNIKA IN SVETINE Letos bodo hoste na pobočjih Javor- nika in Svetine že drugič sprejele stare znance, partizanske borce, ki bodo ob- iskali groibove svojih tovarišev. V teh gozdovih so našli zavetje borci prve Celjske čete, pozneje pa pripadniki vseh enot NOV, ki so po slovenski zemlji preganjali nasilne in vsiljive okupa- torje. Zopet si bodo segli v roke pre- kaljeni borci partizanskih čet, bataljo- nov in brigad, obveščevalci, kurirji, člani bivših oblastvenih organov, pod- ročnih komand in vsi, ki so na kakršen koli način pomagali borcem za svobodo, prehodili pota in steze po gozdovih in naseljih od Štor, Šentjurja, Slivnice do Planine, Jurkloštra, Sevnice in še dalje. Zopet bodo oživeli spomini na tiste dni, ko je zvestoba domovini in plemenitim ciljem kovala močne vezi tovarištva, kakršnih poprej nismo poznali. Vsi ti ljudje, ki bodo prispeli iz raznih krajev naše domovine, se bodo zbrali ob gro- bovih junakov prve Celjske čete, II. ba- taljona Kozjanskega odreda in XIII. Udarne brigade Mirka Bračiča, ki so v teh hostah padli v žilavih borbah z okupatorji. Občinski odbor ZB NOV v Štorah je na zadnjem občnem zboru prevzel nalogo, postaviti tem borcem dostojne spomenike. To ni bilo lahko delo, ker so nekaj borcev svojci pre- peljali domov, za vse pa tudi ni točno znano, kje so pokopani. Zato je občin- ski odbor ZB NOV Štore postavil okrog Slemen pri Svetini štiri spomenike. Trije od teh so manjši in stojijo na mestih, kjer so pokopani trije borci, med njimi en rdečearmejec, posebej pa je postavljena nekako v sredini pira- mida kot trajno znamenje za vse borce XIII. Udarne brigade Mirka Bračiča in II. bataljona Kozjanskega odreda, ki so padli v teh gozdovih. Znano je, da so se s Švabi spoprijeli 18. marca 1945 borci II. bataljona Kozjanskega odreda, kjer jih je padlo okoli 100, ker niso mogli prebiti obroča zelencev, ki jih je bilo na tisoče (najbrž izdaja). V tej borbi sta padla tudi Cvetka Jerinova in Du- šan Lah, ki imata skupen grob malo niže. Ob tem grobu je letos že bila spominska svečanost, ki jo je organi- ziral Okrajni komite Ljudske mladine. Pred tem so celjski učiteljiščniki imeli- spominsko prireditev v Domu kulture v Štorah in tako že 18. februarja po- častili spomin Cvetke Jerinove in Du- šana Laha. V nedeljo, 3. julija pa bodo •odkrili štiri spomenike ostalim padlim junakom in s tem zaključili tudi pro- slave 10. obletnice osvoboditve v občini Štore. Povabljeni so preživeli borci prve Celjske čete, svojci padlih borcev te čete, razen teh še borci vseh enot, ki so prehodile ta teren in neizprosno tolkle okupatorje in njihove hlapce. Na grobove bodo prišle delegacije pionir- jev, mladine, SZDL, URO J, strelcev, invalidov in ostalih množičnih organi- zacij in položile vence najboljšim si- novom naših narodov in naših zavezni- kov. V Langer j evih hostah sta našla smrt tudi dva Arabca, Junis in Krim, ter en pripadnik Rdeče armade. — Iz Šentjurja in Štor pa tudi iz Brez nad Laškim bodo odšle partizanske patrulje, izveden bo napad in obramba, po go- voru bo sledilo polaganje vencev, potem pa bo stekla sproščena partizanska be- seda. Vsak udeleženec te proslave bo lahko dobil okrepčilo v šotorih, dohro- došli pa bodo posebno stari znanci pri družinah Gradišnikovih in Mulejevih (Slemenških in Resenških), ki so rade nudile zavetje borcem in pomagačem partizanov tudi v najtežjih letih oku- pacije. Marsikaj si bodo imeli povedati stari znanci, ko bodo napolnüi prostore Slemenškove, Resenškove pa morda še malo oddaljene Jagrove hiše in bodo deležni gostoljubja, kakor v partizan- skih časih. Občinski odbor ZB NOV Store je prevzel zelo odgovorno nalogo, posta- viti spomenike in dostojno počastiti padle junake. Številnejša udeležba na proslavi v nedeljo, 3. julija bo organi- zatorjem najlepša nagrada in priznanje Za požrtvovalnost in prizadevnost. Ob prvem občinskem prazniku v Strmcu v noči med 3. in 4. julijem so pred enajstimi leti borci Tomšičeve brigade napadli Strmec in ga začasno zasedli. V spomin na to drzno akcijo partizanov so si prebivalci izbrali 4. julij za svoj občinski praznik. Ob tem napadu je bilo v kraju uni- čeno nemško gnezdo, pregnali pa so tudi domače izdajalce, ki so onemogo- čali večji razmah narodnoosvobodilnega gibanja. Cim pa so prebivalci svobod- ne j e zadihali, se je iz dneva v dan ve- čalo število borcev v četah, ki so ope- rirale na tem sektorju. Lep zgled ostalim občinam so dali prebivalci tega kraja, ki so s prosto- voljnimi prispevki krili večino stroškov za gradnjo lepega spomenika padlim borcem in žrtvam. Praznovanje se 'bo pričelo že v ne- deljo z odkritjem spomenika, nato pa bo sledil pester kulturni spored, ki ga bodo izvajala kulturno-umetniška dru- štva iz Socke, Dobrne in Celja. Z le- pimi točkami pa bodo nastopili tudi pionirji osemletke Strmec. Popoldne bo ob zvokih domače godbe na pihala ljudsko rajanje na prostem, zvečer pa bodo na bližnjih hribih za- goreli partizanski ognji. Naslednje jutro bo godba na pihala oznanila vaščanom praznik, nato pa ibo svečana seja občinskega ljudskega od- bora. Bivše borce, ki so z nami preživljali najtežje trenutke naše zgodovine, va- bimo, da se udeleže našega slavja, da se z njimi razveselimo in obudimo spo- mine na partizanska leta. ŠOLSKI ODBORI so se sestali Pred kratkim so se sestali v Šo- štanju predsedniki in tajniki ter šolski upravitelji onega predela okraja, ki bo spadal pod šoštanjsko komuno. Na tem sestanku so pod vodstvom predsednika SZDL tov. Marolta razpravljali o delu posameznih šolskih odborov. Iz poročil posameznikov je bilo razbrati, da se je p>onekod, tako n. pr. v Šoštanju in v Šmartnem ob Paki, samoupravljanje v šolstvu že kar vkoreninüo in pokazalo prav lepe uspehe, drugod pa šolski od- bori še sploh niso zaživeli. Na tem se- stanku se je tudi jasno pokazalo, da so odbori s svojim delom zaživeli posebno tfim, kjer so občine naklonjene šoli kot pravi prosvetni ustanovi, kar posebno velja za zgoraj omenjena kraja. Upati je, da bo že prihodnje šolsko leto samoupravljanje v šolstvu v polni meri zaživelo in tako pripomoglo k čim lepšemu razvoju našega šolstva v ko- rist naši mladini, kateri želimo vsi vse dobro. Redek ¡ubiíej agttnega prosvetnega delavca Ivana Tomana Tovariš Ivan Toman se je rodil dne 1. VII. 1905 v Kamni gorici in je sin revnih delavskih staršev. Ze v zgodnji mladosti je okušal vso trdoto proletar- skega življenja. 2e kot 12-letni mlade- nič si je moral izbrati sam svojo živ- ljenjsko pot. Večkrat je menjal službe- na mesta in bil v letih najhujše krize žrtev brezposelnosti. Po osvoboditvi je služboval na Jesenicah, od tam pa je kasneje prišel za skladiščnika na Trafo- postajo v Laško. Na kulturnoprosvetnem polju je začel sodelovati že v letu 1920. S prihodom na Jesenice leta 1925 ga že najdemo med prvimi člani takratnega DPD »Svo- boda«. Kjerkoli je služboval, je aktivno sodeloval tudi v naprednem kulturno- prosvetnem življenju. Laščani poznamo tov. Tomana kot zelo agilnega, sposobnega in požrtvo- valnega dramskega igralca, saj ga naj- demo na odru ob vsaki priliki. Kot zelo sposoben igralec se je isto- časno vzgojil tudi v zelo dobrega re- žiserja. Za seboj ima že dva režiserska tečaja, tretjega pa namerava obiskovati sedaj. Tovariša Tomana najdemo tudi med prvimi agitatorji za ustanovitev DPD »Svoboda« v Laškem, ki je bilo usta- novljeno med prvimi društvi te vrste v mesecu juliju 1952. — Istočasno kot predsednik DPD »Svoboda« Laško je član upravnega odbora sindikalne po- družnice na Trafo-postaji, kjer prav tako vlaga vse svoje sile za dvig kul- turne ravni v podjetju zaposlenih de- lavcev. Ob 50-letnici njegovega rojstva in 35-letnici kulturnoprosvetnega dela mu kličemo Laščani še na mnoga leta. KMETIJSKA ZADRUGA VELENJE čestita vsem Velenjčanom ob rudarskem prazniku 3. juliju in občinskem prazniku 6. juliju OBCmSKI LJUDSKI ODBOR, OBČINSKI ODBOR SZDL, OBČINSKI ODBOR ZVEZE BORCEV IN ORGANIZACIJE ZK ČESTITAJO VSEM DELOVNIM LJUDEM IN ČLANOM MNOŽIČNIH ORGANIZACIJ K PRVEMU OBČINSKEMU PRAZNIKU OBCINE STRMEC! naj ŽIVI OBČINSKI praznik' OBCINE STRMEC! kmetijska zadruga V strmcu Cestita ob prvem občinskem prazniku svojim odjemalcem kakor tudi vsem ostalim prebivalcem strmca! Tovarna tehtnic Celje POTREBUJE za delo v računovodstvu in delo v komerciali več oseb z dovršeno srednjo ekonomsko šolo in 2 leti prakse ali nepopolno srednjo šolo in najmanj 5 let prakse; za delo v konstrukcijskem oddelku — tehnične risarje in 7 vajencev za ključavničarsko stroko. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Stev. 26 — stran 4 CELJSKI TEDNIK. 1. julija 195« vladko fajgelj v nedeljo, 26. junija okoli 8. ure zju- traj je celjske planince pretresla novi- ca, da se je v Štajerski Rinki smrtno ponesrefčil mladi geograf in biolog Vladko Fajgelj, navdušen alpinist, ja- mar in ljubitelj narave. Bil je star ko- maj 22 let. Ze v gimnaziji je pokazal svoje iz- redno lepe sposobnosti. Bil je marljiv, natančen in vztrajen učenec, bister in razgledan, poln duha, ves prežet z vo- ljo do znanja in napredka. Akademski študij si je izbral že v gimnaziji, v kateri ga je predvsem mikal študij zemljepisa in prirodoslovja. Na univerzi je v kratkem času razvil svoj smisel za znanstveno proučevanje.л Prvo delo je posvetil svoji preljubi Sa- vinjski dolini, delo, ki si ga je določil že kot maturant leta 1951. Sistematično je obdelal planšarstvo od Klemenčje jame do Golt. Izvleček je objavil v Planinskem Vestniku, celotno delo pa je izšlo v Geografskem Vestniku. Od- likujejo ga vse tiste vrline, zaradi ka- terih smo Vladka cenili in čislali. Tudi svoje diplomsko delo je posvetil pro- učevanju Savinjske doline. Nekaj dni pred tragično smrtjo se je s kolesom podal v Luče, od tam pa na Korošico, kjer je nameraval zbirati gradivo za diplomsko nalogo iz geomorfologije. Studijsko delo pa je hotel združevati s plezanjem, ki se mu je posvetil že v sedmi šoli. Pokojni Vladko je bil mlad človek, toda človek izrednih kvalitet, izredno zrel in jasen v svojih nazorih, plemenit in čist v svojih čustvih. Bil je neizre- čeno dober in pošten. Bolela ga je vsaka krivica, neodkritost in nečimernost. Med mladimi alpinisti je bil edini, ki je resno razmišljal o idejni vsebini al- pinizma, ga študiral in mu skušal dati boljšo smer in bogatejšo duhovnost. Dasi mlad, je že posegal v javno živ- ljenje, ne zato, da bi se uveljavljal, marveč zato, ker je bil zavzet in vnet za stvar. Kar mu je narekoval njegov čut za poštenje in čast, to je zagovar- jal in ni odnehal. Iz mladega alpini- stičnega voda se je dvigal kot vzgled resničnega humanista, ki svoje priro- jene in privzgojene lepe lastnosti zdru- žuje z najlepšimi humanimi vrednota- mi klasičnega alpinizma, predvsem kot vzgled skromnosti in požrtvovalnosti. Z njim smo izgubili mnogo obetajočega intelektualca, ki je dobro razumel od- govorno vlogo intelektualnega dela v družbi, lepodušnega človeka, ki je po- vsod naletel na ljubezen in spoštovanje, in športnika, ki je preizkušnjo svojih telesnih sil izrabljal za svoje študijsko delo, za poklic, ki si ga je izbral. Bil je cenjen član Geografskega društva in Društva za raziskovanje jam, bil je član markacijske komisije pri PZS in to eden od najbolj delavnih in domisel- nih, bil pomočnik načelnika AO pri PD Celje, zanimal pa se je tudi za gospo- darstvo svojega matičnega planinskega društva. Vsi, ki smo ga poznali, smo ga imeli radi in smo cenili njegove do- sedanje delovanje, veselili smo se nje- govega napredka in zidali nanj. Kako resno je pojmoval planinstvo, kažejo njegovi spisi, ki jih je objavil v Pla- ninskem Vestniku 1954 in 1955. Največ odmeva je imel njegov članek »Na samotnem vrhu«, ki ga lahko imenuje- mo njegovo oporoko. Bil je proti špor- tiziranju alpinizma, proti plezalstvu, ki je samo sebi namen ali, ki bi bil športna panoga kakor vsaka druga. Sodil je, naj se alpinistično dejanje meri po doživetju, ne pa po težavnosti in rekordu. Naj bi se ta oporoka nikoli ne pozabila! Naj bi ne propadle dobre človeške misli, s katerimi je bil prežet, naj ne propadejo njegovi ideali, kajti brez njih bo življenje prazno in tudi hoja v gore bo izgubila svoj čar. Kam v nedeljo iz Celja? Na Kunigundo (St. Jungert). Na zidu celjske bolnišnice proti kon- cu Ipavčeve ulice zapaziš ptrvo marka- cijo za pot na . Kunigundo. Preko že- lezniškega prehoda in Dečkove ceste nadaljuješ pot na desni strani naselja Ostrožno skazi Lokrovec, nato skozi senčnate gozdove, ter preko travnikov in polj prideš do lepe vasi Šmartno т Rožni dolini, kjer je dosti češenj in jagod. V vasi se lahko oddahneš, saj si pre- hodu že skoro dve uri. Še pol ure hoda in prideš do cerkvice St. Jungert, ki stoji na daleč okrog vidnem hribčku, odkoder imaš lep razgled na vse strani Savinjske doline in daleč tja proti Po- horju. Vračali se bomo mimo graščine Preš- nik, kjer je bü prej urejen počitniški dom Tovarne emajlirane posode, sedaj pa je tam ekonomija OLO Celje. Po lepi cesti, ki drži skozi gozdove in nekaj časa prek travnikov bomo prišli mimo znane gostilne Superger na Lopati in Po dveh urah hoje bomo prispeli v Celje, veseli, da smo preži- veli po tedenskem delu lep nedeljski izlet. Dr. M. ^ Nehaj misli oli preimenovanju ulic v [elju Na dvanajsti seji ljudskega odbora celjske mestne občine so ljudski od- borniki poleg ostalih odlokov sprejeli iMdi odlok o preimenovanju ulic v me- stu Celju. Odlok je bil sprejet z zamu- do, saj bi moralo biti to preimenovanje tevršeno že pred časom. Odlok o preimenovanju- celjskih ulic je bJl sprejet predvsem z namenom, da ee odpravijo imena naselij, kot so Sp. Hudinja, Jožefov hrib, Nova vas, Za- Todna, Čret Ln podobno in da ulice in ceste v teh naseljih dobijo svoja prva anena. Preimenovanje ulic v središču »esta pa je v prvi vrsti vskladüo ime- na sosednjih uMc, oziroma imena ulic >a neko določeno področje. Poseben problem v tem preimenovanju je po- menila Partizanska cesta,, oziroma na- selje Lisce. Po novem odloku bodo hiše ob cesti nosile tablice z napisom Parti- zanska cesta, dočim bo hribovito nase- lje oddaljeno od ceste, ostalo Lisce. v središču mesta so bila izvedena naslednja preimenovanja: Trg muče- nikov bo odslej Trg bratov Vošnjakov, Jetniška ulica pa bo dobila ime po Drobniču. Ulica 29. novembra bo po- slej ulica Zmage, medtem, ko se je Slandrov trg preimenoval v Trg hero- jev. Kocbekova ulica je dobila novo ime in sicer po heroju Kraigherju, Lesko- škova иПса v Gaber j u pa se je pre- imenovala v Erjavčevo. Tudi Plečniko- va ulica je dobila novo ime, in sicer po Pleteršniku, dočim bo Malga jeva ulica odslej nosila ime po Copu. Mi- klavški hrib je dobil novo ime po umr- lem častnem meščanu Celja dr. Josipu Tomiinšku, cesta na Tominškov hrib pa se bo imenovala Maistrova cesta. Jože- fov hrib je pravzaprav že sedaj pred- stavljalo le področje okoli vrha, dočim so mnoge ulice na tem hribčku že ime- le svoja imena. Hrib bo po odloku o oreámenovaniu no^il ime ^ go Aljažu, dočim se bo dosedanja Kalvarija ime- novala Aljaževa pot. Ipavčeva ulica bo ostala le na odseku do ovinka pri bol- nišnici. Od tod dalje,, pa mimo naselja ob Dečkovi cesti in vse tja do Sp. Do- brove se bo cesta imenovala po slav- nem primorskem junaku Vojku, torej Vojkova cesta. Najlepši predel mesta Celja, to je nabrežje ob Savinji bo nosilo novo ime po umrlem velikem revolucionarju Bo- risu Kidriču. Kidričevo nabrežje bo segalo od bodočega novega ovinka Sa- vinje pa do brvi, ki pelje v park. To nabrežje bo vzp>oredno z regulacijski- mi deli Savinje na novo urejeno. Samo nabrežje bo dvignjeno za okoli 1 me- ter ter urejeno po načrtih znanega ar- hitekta Musica. Prvi načrti za ureditev Kidričevega nabrežja predvidevajo tudi odstranitev vseh vrtov na levem bregu. Tudii hiše, ki zapirajo pogled iz na- brežja v mesto bodo preurejene, zlasti pa njihova pročelja. Nabrežje od brvi dalje pa se bo imenovalo Savinjsko nabrežje. Dosedanje ime Kajuhov park, to je za mestni park, se ni udomačUo, zato odlok znova predvideva imenovanje tega predela na desnem bregu reke v Mestni park. Odlok o preimenovanju ulic v Celju nadalje predvideva, da bodo ulice v kar treh p)odročjih mesta nosue imena po slovenskih pesnikih in pisateljih, in sicer na Aljaževem hribu, nadalje na področju okoli Mestnega gledališča ter na predelu zahodno od dosedanje Nove vasii, to je v novem naselju. Tako bomo na Aljaževem hribu dobili imena po Vilharju, Galusu, Bohoriču, Janežiču itd. Okoli gledališča bomo srečavali ulice z imeni po Kopitarju, Copu, Ka- juhu (ta ostane) in podobno. V predelu novega naselja, zahodno od dosedanje Nove vasi, pa imena po Ketteju, Gor- tanu,. Murnu, Zupančiču, Savinšku itd. V Selcah se bodo ulice odslej ime- novale po slovenskih krajih. V Cretu bodo nove ulice nosile imena po Sara- noviču, Nazorju, Zoisu itd., ulice v Za- vodni i>a po Kosovelu, Bezenšku in slično. V dosedanji Spodnji Hudinji bomo dobili imena cest po Cufarju, Švabu, Reslju, Popoviču itd. V predelu pod Golovcem pa srečujemo imena ulic, kot Sternenova, Vodovnikova ... V dosedanji Novi vasi odlok predvi- deva imena'cest, ki nas sEK>minjajo na ljudsko revolucijo. Tako bodo ulice v tem predelu mesta nosile imena,, kot Savska, Roška, Pohorska, Goriška, Ku- rirska in podobno. Kot je razvidno iz odloka, so neka- tera dosedanja imena ulic in trgov povsem odpadla tako n.pr. tudi Trg mučenikov itd. Okoli tega dejstva se je tudi na seji ljudskega odbora spro- žila živahna debata, ki se je zaključila z mislijo, da naj bi Trg mučenikov imenovali neko lepo urejeno področje^ mesta, ki spominja na okupatorjeva; grozodejstva. Ljudski odborniki: sO' predlagali, da naj hi v prihodnosti da^- sedanji Trg svobode pred Narodnimi domom imenovali Trg mučenikov, Tig; svobode pa naj hi bil tisti predel me- sta,, oziroma lep in širok trg, ki bo nastal takrat, ko se bo Tovarna telïtnic v celoti preselila v nove prostore na Sp. Huditnjo. Načrti ureditve tega pre- dela namreč predvidevajo na tenx delu široko, ploščad, kjer bi stala tudi neka impozant/.ia stavba. Zdi se, da bi bila ta rcišitev okoli preimenovanja teh dveh trg,m z/elo primerna. -ič nesocialistiCni odnosi privatne lastnice do socia- lističnega gostinskega obrata Z novo uredbo o gostinskih podjetjih in gostiščih, ki je izšla lani, je privatno gostišče Ožek Majde na Mariborski cesti prešlo v socialistično upravljanje. LOMO Celje je sklenil pavšalno po- godbo, s katero so določene družbene obveznosti gostišča, ki ga po dosedanjih ugotovitvah dokaj dobro upravlja po- šlo vodkin ja Ožek Majda. Gostišče se nahaja v hiši, ki je pri- vatna lastnina. Hišo upravlja v imenu dedičev Hilda Cerinšek, ki pa od usta- novitve socialističnega obrata z naj- različnejšimi neupravičenimi ukrepi ovira delovanje :in razvoj tega obrata in mu skuša škodovati. Tako je pred kratkim demontirala vodnjak pred hišo, ki ga vozniki že desetletja uporabljajo za napajanje. Nadalje je zaprla dovoz do kleti, tako da gostišče ne more pra- vočasno vsldadiščiti blaga, ki je za po- slovanje potrebno. Odstranila je vodo- vodne naprave za umivanje, ki so po- trebne gostom in uslužbencem. Razen tega si izmišljuje najrazličnejše vzroke za odpoved, za spremembo pogojev itd. Ker smatramo, da takšen odnos ne ustreza načelom naše družbene ureditve in dokazuje le osebno sovraštvo, bi bilo potrebno napotiti predstavnike gostišča na naša sodišča, kjer bodo gotovo našli svojo pravico. Ljudje pa, ki s svojo lastnino škodujejo načelom socialistič- nega gospodarstva, ne zaslužijo, da jo posedujejo. Iz pisarne tgz Celje Laško in Rečica praznujeta... Laško in Rečica sta s svojo industrijo, zlasti pa rudnikom »Huda jama« vedno predstavljala ploden teren za revolucio- narno gibanje, ki sega daleč nazaj v predvojni in medvojni čas. Nasprotja med naprednimi in reakcionarnimi si- lami so bila v tem kraju vedno ostra, zato je tudi okupator po pnihodu v te kraje zelo drastično nastopal in pre- ganjal rodoljube ter naprednjake. Tako majhen kraj je dal veliko število žrtev za svobodo, a narodnoosvobodilno gi- banje se je tu v težkih pogojih zelo dobro razvajalo. Leta 1942 je 2. maja partizanska vojska najiadla rudnik »Huda jama«. Napad je dobro uspel in še bolj podžgal narodno- osvobodilno gibanje. V spomin na ta dogodek, ki bo ostal v Laškem in Rečici vedno živ, praznu- jejo delovni ljudje laške in rečiške otočine skupni občinski praznik. Letos bodo svečanosti občinskega praznika obeh občin v petek in soboto. K OBČINSKEMU PRAZNIKU LAŠKO IN RECICA, i DNE 2. JULIJA TER K DESETI OBLETNICI OSVOBO- ; DITVE, ČESTITAJO VSEMU PREBIVALSTVU LAŠKE • IN RECIŠKE OBČINE IN MU ŽELIJO NADALJNJIH j USPEHOV: ] OBČINSKI LJUDSKI ODBOR LAŠKO * \ OBČINSKI LJUDSKI ODBOR RECICA i KOMUNSKI KOMITE ZKS LAŠKO \ ROMUNSKI ODBOR SZDL LAŠKO i OBČINSKI ODBOR ZVEZE BORCEV LAŠKO IN RECICAÏ KRAJEVNI SINDIKALNI SVET — LAŠKO ^ Za proslavitev občinskega praznika so y Laškem in Rečici pripravili naslednji SPORED: v petek zvečer bo v domu »Partizan« svečana akademija. v soboto bo ob sedmi uri svečana skup- na seja Občinskega ljudskega odbora Laško in Rečica. Ob osmi uri bo komemoracija pri spo- menliku padlim borcem in žrtvam fa- šističnega terorja v Laškem Popoldne bo na vrtu hotela »Savinja« promenadni koncert godbe na pihala. RUDNIK RJAVEGA PREMOGA LAŠKO »VOLNA« — LAŠKO PIVOVARNA LAŠKO ZAVOD ZA REHABILITACIJO INVALIDOV »ZDRAVILIŠČE« — LAŠKO TRGOVSKO PODJETJE »IZBIRA« — LAŠKO KMETIJSKA ZADRUGA — LAŠKO HOTEL IN RESTAVRACIJA »SAVINJA« PODJETJE »ODPAD« — LAŠKO CELJSKI TEDNIK, 1. julija 1У55 Stev. 26 — stran 5 Društvo prijateljev mladine v Celju je postalo pomembna vzgojno družbena organizacija Pred dnevi je bil v sejni dvorani LOMO letni občni zbor Društva prija- teljev mladine, na katerem je podal iz-, črpno poročilo predsednik prof. Bojan Luznar, navzoči pa so v pestri in ži- vahni razpravi dopolnili predsednikova izvajanja in v medsebojnih razgovorih iskali izhodov nekaterih perečih vpra- šanj, ki zadevajo našo mladino. Dveletno delo je pokazalo, da se je Društvo prijateljev mladine v Celju že uveljavilo in postalo pomembna vzgoj- no družbena organizacija, v kateri so našli zaslorabo in oporo starši in mla- dina. V zimskih mesecih je društvo pri- redilo za starše vzgojni teden, ki se je zelo obnesel in dal iniciativo za širšo obliko pedagoškega dela s starši, ki se bo še to jesen uresničila s pravo šolo za starše. V tej »šoli« bodo starši iz- popolnjevali svoje vzgojne sposobnosti s sodelovanjem najboljših celjskih vzgo- jiteljev-pedagogov. Lepe uspehe je v preteklem in teko- čem letu dosegla vzgojna posvetoval- nica s pravnim, pedagoško vzgojnim, zdravstvenim in logopedskim oddelkom. Samo logopedski oddelek, kjer strokov- njak Supančič zdravi govorne motnje, je imel od lanskega septembra do le- tošnjega maja 1262 obiskovalcev. Dru- štvo je posvetilo mnogo pozornosti tudi vzgoji vajenske mladine, vendar kljub skrbi ni doseglo zadovoljivih uspehov. Mojstri in pomočniki v obrtnih delav- nicah se namreč ne zavedajo, da imajo pred seboj mladinca v razvojni dobi, ki je zelo dovzeten in občutljiv za razno- vrstne vplive. To mladino je društvo hotelo izvabiti v razne športne organi- zacije, vendar brez uspeha. Zato so sklenili, da bodo v bodoče komite LMS in druge organizacije morale posvetiti več EKDzornosti težnjam vajenske mla- dine. V Celju imamo dve dijaški kuhinji, ki sicer nudita dobro in ceneno hrano, vendar sta obe v neprimernih, kletnih prostorih. Zato se je društvo borilo in se še bori za ustanovitev osrednje di- jaške kuhinje z dnevnim zavetiščem za zunanje dijake. Na zboru so mnogo razpravljali tudi o pionirskih organizacijah, ki niso od- igrale zadovoljive vloge. Problem so predvsem pomanjkljivi prostori, ker se mladina nima kje shajati. Opažati je, da je naša mladina zadnje čase nekam osamljena, ker je pravzaprav nihče ne vodi. Od 22 terenskih odborov v Celju sta zadovoljivo uspevali samo pionirski organizaciji v I. in III. četrti. Pionirska organizacija na terenih ni mogla tako zaživeti, kot po šolah, ker so znali uči- telji bolj delati z otroki. Vendar so bili starši mnenja, da ne bi bilo prav, da bi pionirsko organiza- cijo naprtili spet samo šoli. Z mladino naj bi navezali tesnejše stike vodniki Partizana, mladinci LMS, strokovnjaki iz LT, glasbeniki, pevovodje, gledališki igralci in športni funkcionarji. Načinov dela z mladino po raznih krožkih je dovolj, treba je najti le požrtvovalnih voditeljev. V tem smislu bo v bodoče Društvo prijateljev mladine usmerilo svoje delo. Velika pridobitev za Celje bo brez dvoma tudi lutkovno gledališče, za katerega so že rezervirana potrebna sredstva za opremo. Poročilo in razprava je nadalje do- kazala, da je bil doslej večji del bre- mena le na ramenih odbora, člani pa so bolj malo delali. Zato je nekdo pred- lagal, da bi odbor v bodočem delu našel načine, kako bi se starši-člani udejstvo- vali na terenu in pomagali društvu pri reševanju perečih vprašanj. Člani se bodo morali zanimati predvsem za dru- žine, ki imajo kakšno napako ter pre- vzeti patronat in držati moralno roko nad otroki takih družin. Znano je, da nam take družine dajejo največkrat tisto mladino, ki zaide v kriminal. V zvezi s tem vprašanjem se je med navzočimi razvila tudi razprava o or- ganizaciji rejniške mreže. V Celju so izkušnje pokazale, da družine rade sprejmejo mlajše, do 2 let stare otroke, izogibljejo pa se starejših otrok brez staršev, ki so najbolj potrebni družin- ske vzgoje. Problem je zlasti tista mla- dina, ki je prisilno odvzeta staršem. Vzgajališče sicer doseže lepe, pozitivne uspehe, ko pa pride ta mladina iz 2:a- voda, ni ljudi, nima pravega doma, ki bi jo sprejel, pa se vrne spet k staršem, ki so navadno ali pijanci ali moralno pokvarjeni in zapade spet pod iste vplive. Organi rejniške mreže zato že- lijo da bi Društvo prijateljev mladine tudi tej mladini na nek način pomagalo in jim po možnosti preskrbelo dobre rejnike. Zborovalci so živahno posegli v raz- pravo tudi glede vprašanja alkoholizma pri nas. Postavui so javno vprašanje: ali se je kdaj v Celju ukrepalo proti gostilničarjem, ki dajejo alkoholne pi-^ jače mladini pod 18 leti starosti! Niso namreč redki primeri, da vidimo mlade ljudi — in to celo dijake ali pa vajen- sko mladino — ki opita meri celjske ulice. Za gostilničarja ni važno, kdo si, ne zanima ga starostna doba — važno mu je le vprašanje: »Ali boš lahko plačal.« In če pokaže mladinec tisočak, se lahko napije po mili volji. Navzoči so grajali dejstvo, da je pri nas tudi borba proti alkoholizmu postavljena na gospodarski račun. Udeleženci občnega zbora so zato sklenili, da bodo tudi v tem pogledu zavzeli pozitivno stališče. Kot je ta izredno plodna in živahna razprava pokazala, čaka člane Društva prijateljev mladine mnogo odgovornosti za našo mladino, mnogo nalog, ki jih bodo lahko le s skupnimi močmi reše- vali. Zato bodo odslej posvetili več pozornosti aktivizaciji članstva, da bo to društvo tudi v bodoče ostalo med najboljšimi v Sloveniji, kot jim je na zboru priznala zastopnica Zveze DPM Slovenije. Ob slo\?e5u dramaturga Filípica 2e nekaj mesecev so ljubitelji gleda- lišča v Celju z obžalovanjem govorili, da bo zapiistn. Mestno gledališče tov. Lojze Filipič, obče spoštovani in uspe- šni umetniški vodja celjske kulturno- ixmetniske ustanove št. 1. Te dni se je govorica spremenila .v dejstvo — Lojze Filipič je premeščen na še odgovornejše mesto. Ob tej priliki je naša dolžnost, da v našem listu zabeležimo ponovno Dramaturg celjskega gledališča Lojze Fuipič veliki delež;, ki ga odhajajoči drama- turg ima za hitro rast in nagel vzpon Mestnega gledališča v Celju. V megli pozabljenja se izgubljajo povojne sezo- ne amaterskega gledališča, ki je oživ- ljalo lepo gledališko izročilo slovenske- ga Celja, obenem pa že v drugem letu po vojni razodelo željo celjskega gle- dališkega občinstva in celjskih gleda- liščnikov po poklicnem gledališču. Tra- jalo je nekaj" let, da se je zamisel ure- sničila, treba je bilo prebroditi mnogo težav, preden je prišlo do sklepa: V Celju se ustanovi profesionalno gleda- lišče. Tioda ko se je ustanovilo, se je šele prav pokazalo, kaj mu manjka. Preobrazba amaterskega gledališča v poklicno je dokaj zapletena in težavna stvar, izvršiti pa se mora hitro, kajti sicer izgubi svoj smisel in namen. V tem trenutku je prišel pred tremi leti mladi absolvent ljubljanske Akademije za igralsko umetnost Lojze Filipič, ki ga je javnost že poznala po njegovi gledališki publicistiki,, in v dveh letih izvršu delo, ki ni več pomembno samo za mesto Celje in njegovo okolico, mar- več i>osega v vse slovensko gledališko snovanje in naše celotno kultumo- umetniško tvornost. Osnova gledališkega dela in merilo njegovega uspeha je dobro izbran in dobro izveden repertoar. Izbiro reper- toarja določajo sicer neka utrjena pra- vüa, ki se jih več ali manj drže skoraj vsa gledališča, vendar je nekaj, česar pravUa ne morejo d^ati — to je nav- dušenje za stvar, polet, občutek, za čas in za občinstvto. Poleg tega seveda še nekaj: Smisel za novost, revolucionar- nost posebne sorte, in neomajno vero v neprenehno prerajanje gledališča. Pri izbiri repertoarja je potrebna razgleda- nost, pri izvedbi pa je poleg tega po- trebna še vzgojiteljska sposobnost,, s katero imietniški vodja svoj igralski zbor priteguje, vodi, oblikuje in usmerja. Vse to je Lojze Filipič imel in Celju dal, čeprav ni imel tu svojega doma. Bila je cela vrsta zadev, ki jih je büo treba urediti: najprej izpopolnitev an- sambla, brez katerega ne more biti smotrno izbranega niti izvedenega re- pertoarja. Filipiiču se je zaradi njego- vega razgleda po slovenskih gledališčih in po mlajši igralski generaciji posre- čilo v kratkem času zbrati in ogreti za celjsko gledališče vrsto mladih igralcev iz Ljubljane in Kranja. Prišli so dalje režiserji tov. Baranovič-Battelino, Gom- bač in Hieng. Uredile so se gledališke delavnice, med tem pa se je odprla impozantna stavba Mestnega gledališča, v katerem se je rešilo v eni sezoni drugo izredno važno vprašanje gleda- lišča, vprašanje gledališke publike, vzročno povezano z repertoarjem. Sta- tistike nam povedo,, kako je rasel obisk v gledališču, kako je raslo število abon- majev in izrednih predstav ter gosto- vanj v bližnjih in daljnih krajih. Celj- sko gledališče je izpričalo svojo upra- vičenost s svojim delom, s števiiiom svojih predstav, števuom svojih abo- nentov, predvsem pa z repertoarjem, ki je sledil duhu časa, potrebam družbe in stanovitnim zahtevam gledališke kul- ture. Učvrstila se je organizacija dela, ves gledališki ustroj je začel harmo- nično delovati, kakor da je to že od nekdaj in kakor da drugače biti ne more, dvignil se je umetniški nivo an- sambla in umetniška vrednost predstav, izpopolnil se je Gledaliišl^ list,. Mestno gledališče je dobilo stik is publiko In danes ni več človeka, ki bi si Celje mogel zamisliti brez njegovega gleda- lišča. Neizpodbitne zasluge za to ima tov. Lojze Filipič, naj bo to komu prav ali ne. V zgodovini slovenskega gledali- škega tvorstva bo ostala trdno zapisana tudi organizacija gostovanj slovenskih gledališč v Celju, predvsem letošnji festival slovenske drame, ki je po voj- ni nedvomno naj resnejši napor gleda- liškega organizatorja za to, da se po- žene v rast šibka kal slovenske drama- tike. Gledališče so že od nekdaj šteii za merilo narodne kulture in v dobi pre- bujenja narodov so celo rekli, da na- rod brez gledališča ni narod. Dolžnost gledaliških voditeljev je torej predvsem ta, da so najožje povezani z življenjem družbe, z njenimi ustvarjalnimi naporL Dramatika mora biti hkrati diagnostič- no in zdravüno sredstvo obenem, vzgoj- na ustanova v pravem pomenu besede. Tov. Lojze Fuipič je z vsem svojim delom dokazal, da to hoče in da to tudii zna. Na koncu mi dovolite še osebno opombo: Za Fujpičem nam ni žal le zaradi gledališča,, v njem smo pri vsem skromnem sodelovanju, kolikor smo mu ga mogli nuditi, videli vselej izredno plemenitega, taktnega človeka, ki ne pridobiva svoje okolice samo s svojim znanjem, marveč še bolj z močjo svoje osebnosti, s svojo strpnostjo in široko- grudnost jo. Zares nam je žal za njim. Na novem slvižbenem mestu pa mu želimo jiopoln uspeh. T. O. Otvoritev poti skozi Hudičev graben, v nedeljo, 26 t. m. je Planinsko dru- štvo odprlo pot skozi Hudičev graben. Pot so celjski izletniki zadnja leta že skoraj popolnoma opustili, kajti potr- gana je bila vsa varovalna žica, klini in skobe so bili polomljeni, v skalo vsekane stope pa je voda, ki dere skozi »Graben«, ponekod že izlizala. Savinjska podružnica SPD je pot napravila leta 1929. Bil je res že skrajni čas; da se pot obnovi. To je terjal turistični zna- čaj mesta Celja, pa tudi spoštovanje do turističnega izročila v našem mestu. Mnogi starejši Celjani so se vpraševali, zakaj planinci ne skrbe več za ta ro- mantični dohod na Tovst, Svetino in Celjsko kočo. Eden od vzrokov je bil pač ta, ker se je 1. 1945 v planinstvu uveljavilo načelo, da lažje dostopne iz- letniške postojanke v obližju mest ne spadajo več v oskrbo planinskih dru- štev, ki so imeli res polne roke dela z obnovo in gradnjo porušenih planinskih koč in domov, z obnovo in nadelavo potov v višjih gorah. Izkazalo pa se je, da tudi nižje postojanke prispevajo k razvoju planinstva, ker bude v ljudeh smisel za prirodo,, za njene lepote in vrednote, s tem pa izvršujejo namen, ki ga v urejeni družbi izletništvo ima. Pot je strokovnjaško obnovil Solča- van Jože-Plesnik, ki se po svoji vest- nosti in solidnosti prav lahko uvršča med naše klasične gorske »cestarje«, znamenite Trentarje, ki so s svojim delom prepredli čez in čez Julijske Alpe. Jože Plesnik je lani skoraj sam, brez pomoči, izpeljal drzno plezalno, a odlično zavarovano pot preko Križa, južno od Vrha Mrzlega dola. Vse stroške za obnovo poti skozi Hu- dičev graben, ki znašajo preko 120.000 din,, je poravnal LOMO Celje in s tem pokazal razumevanje za turistične in planinske potrebe mesta in okplice. Dan pred otvoritvijo si je pot ogledal predsednik tov. Fedor Gradišnik in bil z obnovo poti zadovoljen. V nedeljo pred 10. uro je bil Hudičev graiben zaprt s »šrango« iz srobota. Pred njo se je zbralo kakih 50 izletni- kov, med katerimi so bili tudi zastop- niki PD Celje in OTD Celje tov. dr. Mejak in tov. Pelikan, ki sta oba imela kratek nagovor o pomenu in namenu te poti. Na vrhu soteske je čakal družbo oskrbnik Celjske koče tov. Novak in jo nato sprejel v dobro oskrbovani posto- janki. Pot skozi Hudičev graben je res vred- na ogleda. Ne zaradi svojih klinov, skob in žice, marveč zaradi svoje tihe od- maknjenosti, tajinstvenosti in mikav- nosti. Oživlja jo bistra vodica, ki si je iizvrtala pot skozi skalnati bok gozd- natega hribovja, potopljenega v morje gostega drevja. Človek bi ne verjel, da imamo Celjani na robu mesta prirodno divjino, dragocenost, ki jo morajo drugi meščani iskati ure in ure daleč. Da vinogradi nejbodo ostali nepoškropljeni Pri sadjarjih in vinogradnikih na terenu je siLno razburjanje, ker ni ni- kjer moč dobiti modre galice za škrop- ljenje, peronospora pa se v našem okraju strahovito širi. Pri nas so še nekatere zadruge, kjer niti prvega škropljenja niso izvršili, drugim pa so bue dobavljene le malenkostne količi- ne, tako, da niti polovične potrebe niso krite. Pred dnevi se je sestal sadjarsko- vinogradniški odbor pri OZZ Celje, da bi skupno z zastopniki trgovskih pod- jetij Okrajne zadružne zveze,, kmetij- skega magacina in Cinkarne proučili vzroke pomanjkanja modre galice in možnosti nabave. V pogledu potrebe in pomanjkanja škropiva so najbolj kri- tični kraji: Konjice, Imeno, Frankolo- vo. Rogaška Slatina, Rogatec, Strmec, Vojnik in Slivnica pri Celju. Vzroki, da galice ni, so kaj različni Ce bi Kmetijski magacin v Celju s škropivom oskrboval samo celjski okraj, bi nekako še šlo, toda dobavljati mora tudi krškemu okraju. Galica je že pred meseci pošla, dobava iz Cinkarne pa je nezadostna. Poleg tega je pred meseci večji kontingent, ki je bil namenjen celjskemu okraju, šel na Primorsko, kjer je toča močno poškodovala vino- grade in sadovnjake. Celjska cinkarna pa je imela tudi težave z zakasnelo do- bavo bakra. Zato je proizvodnja modre galice v najkritičnejših mesecih zastala in so jo začeli proizvajati šele v marcu, ko bi galica morala biti že na trgu. Da je danes pri nas takšno pomanj- kanje modre galice, je brez dvoma vzrok tudi v tem, ker so nekatere za- druge in privatniki z galico še pred pravo potrebo razsipno postopali, ker niso predvidevali, da škropiva ne bo. Büi so primeri, da so ljudje ponekod že pred cvetenjem dvakrat škropui. Kljub vestnim inštrukcijam, ustnim in pismenim pogostim opozorilom Okrajne zadružne zveze v Celju mnogi sadjarji pri nas še vedno ne škropijo pravUno in mešajo preveč galice. Kot izgleda, bo EK)trebno še več tovrstnih predavanj po terenu. Ker so izgledi,, da bo dobava modre galice zaradi pomanjkanja bakra tudi v bodoče problematična,, je sadjarsko- vinogradnJški odbor sklenil, da bo po- sebna komisija strogo kontrolirala na- ročUa (zlasti kmečka), če so realna ali ne ter strogo nadzirala, da bo razdelje- vanje galice pravilno in pravično. Situacija pri kmetih je namreč taka: nekateri so si nabavili galice v zadost- ni količini — oziroina več, kot so je potrebovali. Danes jo ponekod .kmet kmetu zamenjuje za delovno sUo. Znani so bui tudi primeri, da si je kmet v Savinjski dolini nabavil kar 40 kg modre galice in jo uporabil za prebeljenje hiše in gospodarskega po- slopja. Da pa bi trenutno рокгШ vsaj naj- nujnejše potrebe po modri galici, je sadjarsko vinogradniški odbor pri OZZ Celje dosegel, da bo kontingent modre galice, ki je bü namenjen industriji, dobü celjski okraj, ki ga bo pravilno porazdelil najpotrebnejšim. Ne bi mogel verjeti, da je to delo otrok, ki so doma pod Pohorjem... Večkrat smo že pisali o Kmetijski zadrugi v Zrečah, da je med najbolj- šimi v Sloveniji, prav tako pa je bilo že veliko pohvalngea slišati o tamkaj- šnjem delovnem kolektivu Tovarne ko- vanega orodja, ki se je v letih po osvo- boditvi razširila v moderno tovarno. Le malo pa je bilo do sedaj napisanega o šolski mladini iz tega kraja, to je o bodočem naraščaju te srednje velike vasi ob vznožju Pohorja. Osnovna šola v Zrečah zajema v glavnem nižinski del sedanje zreške občine, ki ima na svojem področju še tri osnovne šole. Učenci zreške šole, ki ima več različnih krožkov, kot n. pr. za elektrotehniko, za prirodoslovje, za ročna dela itd., prirejajo ob zaključku vsakega šolskega leta razstavo svojih izdelkov, ki so jih ob pomoči in vod- stvu svojih učiteljev sami napravili. Lahko trdimo, da je letošnja razstava, ki zajema dva šolska razreda, izredno pestra ter bogaita, tako da človek skoraj ne bi mogel verjeti, da so to napravili otroci, ki so doma pod zelenim Pohor- jem, ampak bi to prej prisodil kakšne- mu mestu. V enem razredu so prika- zani izdelki iz prirodoslovja, dekliškega in deškega ročnega dela, na stenah pa visijo njihove risbe, medtem ko je v drugem najbolj ipomembno delo elek-- trotehničnega krožka, poleg tega pa še zvezki učencev nižjih razredov in iz- delki tečajnikov kmetijske nadaljevalne šole. Ob pogledu na vse to, ikar je tu razstavljenega, ima človek vtis, da je med učenci in učenkami te šole vrsta dobrüi talentov, ki že sedaj kažejo, kam bo treba to mladino usmeriti. * Izdelki, ki so jih napravili učenci elektrotehničnega krožka, povedo, da imajo že precej jasnosti o elektriki, njenem ifwrenasanju in delovanju. Dru- gače si namreč ne moremo predstavljati dobro izdelan majhen transformator za enižanje električne napetosti ter dru- gimi majhnimi strojčki, ki so povezani z električno žico. Razna navijanja žic, kar terja dokaj potrpežljivosti, so opra- vili vse s prostimi rokami. Tudi risbe so, tako izdelane, da jim človek skoraj ne bi prisodil, da so bile izdelane v osnovni šoli. Ne smemo prezreti še raznovrstnih ročnih del, ki so jüi iz- delale deklice, različnih okraskov iz navadnih pločevinastih škatlic, hišic, izdelanih iz leskovih palic in še vrsto drugih predmetov, izrezanih iz lesa ali pa sestavljenih iz več kosov. Ni treba posebej poudarjati, kaj naj delajo pionirski in drugi krožki -po šolah. Na tem zreškem primeru se naj- bolje vidi, da imajo otroci do ročnih del veliko veselje. L. V. CAS bi 2E bil Lanska velika povodenj je porušila tudi železobetonski most čez Voglajno. Most je nekaj mesecev ležal v strugi reke. Potem pa so ga razrezali in raz- rezane železne dele spravili na desni breg, kjer razmetani ležijo še sedaj. Cas bi že bil, da bi jih odstranili tisti, komur priipadajo ali pa naj bi se jih usmilil Odpad, da ne bodo kvarili iz- gleda okolice. Mestni ljudski odbor Velenje čestita vsem Velenjčanom ob rudarskem prazniku 3. julija in občinskem prazniku dne 6, julija Splošno gradbeno podjetje „stavbenik" CELJE, Lava 4 telefon št. 26-18 sprejme večje število zidarjev, gradbenih delavcev im pleskarjev za gradbišča v Celju Plača po tarifnem pravilniku oziroma po učinku., zunanjim delavcem plačamo tudi tereriski doćLatek Sekretariat Stev. 26 — stran 6 CELJSKI TEDNIK, 1. јцИја 1955 Iz Celja... K tragični nesreči v Savinfshih Atpah v nedeljo, 26. junija t. 1. o>b 8. uri zjutraj je žalostna novica prišla v Ce- lje. Minili sta dve uri, preden je bil mobiliziiran reševalni avtq, s katerim so se iz Celja odpeljali ob 10. uri tov. Meštrov Mirko, Gradišnik Dušan, dr. Cetina Jože, Lednik Slavko in Orel Tine. V Logarski je prisedel še Sclča- van Herle Jože. Reševalci so bili na Okrešlju ob 13,15. uri, ponesrečenca pa sio sprejeli pri Šumanovi plošči pod Mrzlo goro iz rok tov. Keršiča Marja- na, ki je na obvestilo tov. Dobrotinška Toneta mobiliziral alpimistične tečajni- ke iz Medvod in Celjana Mirnika Jan- ka, zdaj vodjo AO v Medvodah. Rese-' vanje iz stene ni bilo težko, ker se je nesreča pripetila v prvih dveh vstopniih dolžinah, kakih 60 m višje od vstopa v znano smer Modec-Režek v severni steni Štajerske Rinke. Celjski reševal- ci so ponesrečenca prenesli v Logarski kot, od koder ga je avto odpeljal v sol- čavsko mrtvašnico ob polpetih popol- dne. V torek, 28. t. m. ob pol šestih popol- dne smo dragega pokojnika spremili na zadnji poti. Pogreba so se udeležui njegovi tovariši iz gimnazije in univer- ze, zastopniki alpinističnih odsekov in množica meščanov, ki so sočustvovali s hudo prizadeto družino. Pevski zbor »Ivan Cankar« mu je ob odprtem gro- bu zapel tri pesmi,, nato pa je v imenu PD Celje spregovoril poslovilne besede podpredsednik tov. Mimik Bog- dan, v imenu slovenskih geografov univ. prof. dr. Svetozar Ilešič, v imenu slovenskih speleologov pa dr. Valter Bohinec. Vsi govorniki so poudarjali umske in moralne odlike pokojnika, predsvem. pa hvalili njegove lepe last- nosti, ki so mu pridobile nedeljeno pri- znanje, prijateljstvo in ugled. Ob grobu so govorili še zastopnik mladih geogra- fov in ožjih tovarišev IV. letnika, za- stopnik PZS tov. Bučer Tone in sošolec iz gimnazijskih let tov. Beg. USPELA PRIREDITEV UCENCEV II. OSNOVNE ŠOLE V CELJU Dhe 17. in 18. t. m. so učenci 4. d raz- reda II. osnovne šole v Celju priredili v dvorani gradbenega podjetja »Beton«, akademijo z zelo pestrim sporedom. Po nagovoru je ves razred podal zborno recitacijo »Naša ljubezen«. Sledile so tri vrste skupinskih plesov, ki so še prav posebno navdušile gledalce. Tudi deklamacija »Tito — imš kralj Matjaž« je bila prijetno podana. Nato pa je sle- dila igra v štirih dejanjih »Mačeha in pastorka«. Vse točke so izvajali učenci 4. raz- reda pod skrbnim vodstvom svoje uči- teljice Bornskove. Imenovana je sama sestavila skoraj vse plese po napevih narodnih pesmi. S harmoniko jih je spremljal profesor Ferirne. Plesi so bUi zelo prisrčno podani. Ko smo gledali to otroško rajanje, ki se je tako brezhibno odigravalo na odru, smo videli, koliko truda in časa je morala tovarišica Bornškova posve- titi svojemu razredu za tako uspelo akademijo. Imenovana je štiri leta vo- dila ta razred, ki je bil ves čas tesno povezan s svojo učiteljico. LEP IN ZABAVEN IZLET SINDIKAL- NE PODRUŽNICE ZDRAVSTVENIH USTANOV CELJSKE BOLNIŠNICE Dvainpetdeset izletnikov najrazličnej- ših poklicev se je pred bolnišnico zbralo za krožni avobusni izlet, ki nam je nudil mnogo zabave in razvedrila. — Avtobus drvi dalje in že zapuščamo Celje, Vojnik, Frankolovo, Stranice, Konjice, Slovensko Bistrico in že smo v Kidričevem, kjer si hočemo pobliže ogledati tovarno aluminija. Vodič nam razkazuje moderno tovarno od oddelka do oddelka. Naša naslednja postaja je ptujski muzej. Kdor ga je že enkrat videl, ga še vedno rad obišče. Tudi mi smo ga zapuščali z najlepšimi vtisi. Daljši po- čitek smo si privoščili na gradu Borlu, kjer smo v restavraciji ob igranju godbe obedovali. Popoldne smo si ogledali še kmetij- sko posestvo Zavrč ter krasno viničar- sko stavbo. Tu je tudi lepa dvorana za goste. Toda lepo vreme in razcvetele rože so nas potegnile na teraso. Tu smo pričeli s pravim rajanjem. Harmonika, kitara, ples in žlahtna kapljica so pri- pomogli, da je bilo razpoloženje izlet- nikov na vrhuncu. V pozni nočni uri smo se prav dobre volje vrnili v Celje in bili organizatorjem nadvse hvaležni za tako lep in zabaven izlet. A. F. V NEDELJO BODO V CELJU OTROŠKE DIRKE Prometni delavci mesta Celja bodo nudili našim pionirjem Ln cicibanom za časa počitnic nekaj ur razvedrila. Pri- pravljalni odbor je organiziral v nede- ljo ob 9. uri dopoldne otroške dirke vseh cicibanov in pionirjev od 3. do 14. leta starosti. Start in cüj bo v Gubčevi ulici na parkirnem prostoru pri »Kopru«. V soboto ob 17. uri bo komisija iz- vršila še zadnji popis udeležencev na dvorišču mestne osnovne šole, kamor naj pionirji pripeljejo svoja vozila. Gibanje prebivalstva v Celju v času od 18. ote pri Podčetrtku je pri padcu utrpela pretres možganov in težje poškodbe na glavi, -o- V kamnolomu v Cerovcu pri Rogaški Slatini se je vdrla plast kamenja na delavca Franca Šketa. Dobil je poškod- be na roki, nogah in hrbtenici. Pri košnji trave je gad ugriznil v ro- ko Potočnik Jožeta iz Trličnega pri Ro- gatcu. -o- Mizarju Golavšek Francu iz iBukov- žlaka je pri delu padel na trebuh nek težki predmet. Dobil je notranje po- škodbe. -o- Preveliko količino taiblet za pomir- jen j e živcev je zaužila Zelenger Neža iz Celja in se zastrupila. -o- Pri prevažanju kamenjia je Štefanu Golež iz HOtunj pri Ponikvi padel na nogo kamen in mu jo težje poškodoval, -o- Vse ponesrečence so celjski reševalci pripeljali v bolnišnico. ^ Težka prometna nesreča v Zavedni Dne 25. junija se je ob 4,05 pri- petila v Za vodni pri Celju težja pro- metna nesreča. Voznik-amater Požun Franc, direktor »Toper« iz Celja se je vračal proti Celju z osebniim avtomo- bilom, last omenjene tovarne. Ker je na Teharjih popival v kavarni pri Mlinar- jevem Janezu, ni pri povratku bil v stanju obvladati vozila. Požun, kakor tudi družba, ki se je vozila z njim, so bili pijani in je bilo predvidevati, da ne bo šlo vse gladko. V Zavodno je Požun pripeljal s prekoračeno hitrost- jo, kljub temu, da je na tem odseku označena dovoljena hitrost 30 km na uro in ga je zaradi tega na ovinku za- čelo zanašati proti levi strani ceste v smeri vožnje vse dokler ni treščil v obcestno drevo pred hišo štev. 22. Od udarca se je prednje levo kolo odtrgalo in odletelo preko travnika okoli 80 m daleč. Osebni avtcmobil se je odbil od drevesa in obstal na desni strani tik ob pločniku. Pri nesreči sta biila poško- dovana voznik Požun Franc in potnik .Jezernik Marko, katera sta bila takoj odpeljana vi celjsko bolnico. Komisija je ugotovila, da je prišlo do nesreče zaradi prekoračene hitrosti na ovinku in zaradi pijanosti voznika. Ta primer nam kaže, da tudi v tovar- ni »Toper« v Celju niso čisti računi med delavskim svetom in vodstvom tovarne. Ta nesreča je četrta v zadnjem letu,, zato ni čudno, da delavci upravi- čeno kritizirajo. Njihov glas smo jasno razumeli tudi ob tej nesreči, ko sio pri- šli pogledat razbit avtomobil, ki je pravzaprav državna last. Zadnjo bese- do o krivdi bo izreklo sodišče, zoper voznika pa je odrejen odvzem vozniške- ga dovoljenja. BIVŠI DIREKTOR PROJEKTIVNEGA ATELJEJA CELJE PONOVNO PRED SODIŠČEM Znuderl Bernard je bil lani pred okrožnim sodiščem v Celju obsojen na 3 leta in 6 mesecev zapora. Znuderl je bil direktor pri Projektiv- nem ateljeju Celje. Kot uradna oseba je grobo izrabljal svoj položaj. Izdajal se je za inženirja arhitekture, čeprav za to ni imel potrebne fakultetne iz- obrazbe. Kot direktor je navidez sklenil v imenu Projektivnega biroja s Kme- tijsko zadrugo Zreče pogodbo za izde- lavo gradbenih načrtov, ki pa jih je nekaj sam privatno izvršil in prejel za te načrte honorar. In še več drugih ne- pravilnosti mu očita obtožnica v nje- govem uradnem poslovanju v tej zadevi. Za Projektivni biro je naročil cement, ki ga je delno porabil pri gradnji svoje hiše, ostalega pa prodal. Podkupil je upravnika KZ Zreče Karla Kuzmana, da mu je izposloval izplačilo honorarja za izvršene, pa tudi za načrte, ki jih ni izvršu. Znuderl je zagrešil dvoje kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja, štiri kazniva dejanja ponareditve uradne li- stine, dvoje kaznivih dejanj goljufije, kaznivo dejanje nevestnega dela v službi in dvoje kaznivih dejanj dajanja podkupnine. Znuderl se je proti lanski razsodbi okrožnega sodišča pritožil na Vrhovno sodišče LRS, ki je njegovi pritožbi delno ugodilo v nekaterih točkah, v ostalem pa je pritožbo Znuderla kot neutemeljeno zavrnilo. V ponovni, več dni trajajoči razpravi je sodišče zopet razpravljalo o Znuder- lovi krivdi. Obsojen je bil na 5 let strogega zapora. M. C. ...in zaledja ZAKLJUČNA ŠOLSKA PROSLAVA V KOMPOLAH Na osnovni šloli Kompole je bila te dni zaključna šolska proslava, združe- na s proslavo 60 letnice naše Moderne in z razstavo vseh ročnih del. Učite- ljica tov. Motoh Jožica je lepo orisala like naših modernistov, otroci pa so zelio uspešno predvajali najrazličnejše točke. Upravitelj tov. Rutar je podal izčrpno EKDročilo o delu šole ter orisal pogoje, ki so potrebni da bi se splošni uspeh učencev še dvignil. Po prizade- vanju šolskega odbora in posebnem ra- zumevanju predsednika LO Štore tov. Cernetiča so že pričeli z deli za grad- njo vodnega zbiralnika, da bo končno urejeno tudi pereče vprašanje preskrbe vode za šolo. IZ ŠMARTNEGA OB PAKI Člani dramatske družine so uprizorili pred kratkim Zagarjevo igro »Vrtinec«. Priznati moramo, da so se igralci v svo- jih vlogah potrudili in tako nudili pol- noštevilnim gledalcem res lepo popol- dansko razvedrilo. Želeli bi, da bi v kratkem videli na odru kako večje do- mače delo. Igralci so vendar dosedaj dokazali, da so sposobni izvesti tudi kaj takega. V kratkem bodo prvič nastopili na odru tudi naši mladinci. Upamo, da se bodo izkazali. * Naša KZ je ustanovila prepotrebno kolarsko delavnico. Kakor izgleda, bo ta lahko uspevala, kajti že sedaj je de- la za tri mesece v naprej. Nujno pa bi bilo, da bi se ustanovila tudi krojaška delavnica. V občini, ki šteje nekaj nad 2000 ljudi, danes ni niti enega krojača, pa tudi niti ene šivilje. Ce pa bi ustanovitve ne zmogla niti KZ, niti občinski ljudski odbor, potem Pa bi naj dali to možnost privatnikom., ki se za to že zanimajo, da se jim omo- goči opravljati to nujno in prepotrebno delo v našem kraju. SVARIMO PRED NESRECO Most čez Pako v Rečici je po vojni že tretji provizorij, zato je nujno po- treben obnove. Promet, ki gre čez njega, je velik. Vsak dan pelje po njem desetine in desetine težkih tovor- nih avtomobilov in vprežnih voz nalo- ženih z lesom. Zato ni čudno, da ob- stoja nevarnost, da se bo lepega dne most zrušil. Cestna uprava naj bi že vendar enkrat obnovila zraven njega betonski most, ki je bil med vojno po- rušen. Ali mislijo mogoče še na četrti provizorij? Ce bo tako, bomo lahko rekli, da je to čisto navadno razmeta- vanje denarja! IZ MOZIRJA Preteklo nedeljo so Mozirčani in oko- ličani slovesno proslavili 10. obletnico obstoja nižje gimnazije v Mozirju. Dopoldne so dijaki pod vodstvom strokovnega učitelja Kojca nastopili v vseh športnih disciplinah na nogomet- nem igrišču ob Savinji. Temu nastopu je prisostvovalo lepo število ljudi, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem ip>o- sameznih telovadnih točk. Popoldne pa so dijaki uprizorili ipod vodstvom predmetne učiteljice tovari- šice Jelke Remse Korbanovo mladinsko igrico »Povodni mož«. Tovariš ravnatelj Vajd je v začetku imel slavnostni go- vor, v katerem je opisal zgodovino za-r voda. Tudi popoldanske prireditve se je udeležilo precej ljudi, posesbno staršev, ki so z zanimanjem sledili predstavi. IZ SLOVENSKIH KONJIC Ob zaključku šolskega leta so učenci šele v gospodarstvu v Slovenskih Ko- njicah pripravili razstavo svojih izdel- kov. V dveh šolskih prostorih so bili razstavljeni predmeti iz različnih^ obrt- niških panog, največ pa iz mizarstva, krojaštva in šiviljstva. Pri večini iz- delkov so bili priloženi tudi dobro iz- delani načrti, iz česar se vidi, da bo iz teh učencev postal dober strokovni kader. Razstavo si je ogledalo precejš- nje število ljudi iz Konjic ter bližnje okolice. * Te dni je v Slov. Konjicah divjala nevihta, združena z močnim nalivom. Ker je deroča voda v zgornjem delu mesta nanesla kamenje in dračje na mrežo, kjer se voda steka v lani zgra- jeni pokriti kanal, se je na tem mestu i razlila in tako začela teči na hodnike ^ niže ležečih hiš. Šele s posredovanjem gasilcev, ki so mrežo očistili in dvignili, se je voda začela odtekati. Isti dan je narasla tudi Dravinja s svojimi majhnimi dotoki. S seboj je no- sila drevje, hlode, pa tudi nekaj do- mačih živali je v njej utonilo. Ker v spodnjem delu Dravinjske doline naliv ni bil močan, zaradi tega v okolici Polj- čan tudi ni bilo večjih poplav, ki so sicer ob večjem dežju kar normalne. * Neznani vlomilec je pred dnevi sku- šal vlomiti v brivsko delavnico Suc v Slov. Konjicah. Na vratih se pozna uporaba različnega orodja, s katerim je hotel sneti ključavnico. Verjetno pa ga je pri tem poslu kdo presenetil in je tako moral z delom končati brez plena. * O priključitvi KZ Špitalič je bilo že precej govora. Eni so se zavzemali za priključitev h KZ Ziče, drugi pa h KZ Konjice. Zmagalo je mišljenje drugih, saj so se špitalski zadriažniki pretekli teden dokončno odločili, da se ipriklju- čijo konjiški zadrugi. Sedaj je v konji- ški okolici od manjših zadrug edino še KZ Tepanje, ki je samostojna. Ta za- druga za enkrat še kar dobro posluje, vendar pa je skoraj gotovo, da se bo prej ali slej tudi le-ta priključila k svoji sosedi. * Otroci iz konjiškega otroškega vrtca so pred dnevi v konjiškem kulturnem domu uprizorili majhno igrico. Obisk je bil zadovoljiv, otroci pa so F>okazali kar precej znanja. L. V. IZ LAŠKEGA Vse dogajanje v Laškem je v zad- njem času osredotočeno na priprave za dostojno proslavo občinskega praznika, ki bo v dneh 2. in 3. julija. V okviru te proslave so najavljene razne kulturne in druge prireditve, o ikaterih smo 2e poročali. * V nedeljo je priredila vajenska šola razstavo svojih izdelkov. Razstava je bila zelo zanimiva in poučna ter je bila prav dobro obiskana. Le žal, da zaradi majhnega števila vajencev niso bile za- stopane vse vrste obrti. Kar pa je büO' izdelkov, so bili prav lični. Opaziti je bilo viden napredek od zadnje razstave: te vrste. Sodelovala je tudi tekstilna tovarna »Volna« s svojimi izdelki. Pri- rediteljem gre vse priznanje. * Prebivalci Laškega si želijo boljše- ' preskrbe s sadjem in zelenjavo. Ne-^ umestno je tudi nabavljati v Celju slaibO' in drago blago, ki ga je v okolici mesta na pretek. Gibanje prebivalstva v Geljsl(iol(olici v času od 18. do 25. 6. 1955 je bilo rojenih 11 dečkov in 13 deklic. Poročili so se: Franc Rožič, topilničar iz Lise pri Celja in Frančiška Selič, poljedelka iz Curnovca, obč. Breze; Štefan Spec, rudar in Ljudmila Pušnik,, oba iz Vel. Grahovš, obč. Breze; Alojz Obu, posestnik iz Podkraja, obč. Velenje in Marija Sitar, poljedelka iz Št. Andraža, obč. Polzela; Peter Klančnik, poljedelec iz Podgorja in Ju- stina Melanšek, poljedelka iz Št. Andraža, obč. Polzela; Pavel Turnšek, poljedelec iz Lok, obč. Tabor in Marija Grašinar, poljedelka, stanujo- ča istotam; Anton Imenšek, progovni delavec iz Grlic, obč. Pristava in Marija Galič, polje- delka, stanujoča istotam; Franc Štorman, tov. delavec iz Bukovžlaka, obč. Štore in Angela Flis, tov. delavka iz Vin, obč. Strmec; Viktor Korošec, poljski delavec iz Socke, obč. Strmec in Kristina Cehner, poljska delavka iz Vizor, obč. Strmec; Mihael Kolar, veterinarski higie- nik iz Kozjega in Rozalija Cernezl, gospo- dinja, stanujoča istotam; Stanislav Kroflič, mi- zarski pomočnik iz Jankove, obč. Vojnik in Ana. Špes, gospod, pomočnica iz Malih dol, obč^ Vojnik; Štefan Dajčman, kmetovalec iz Laz, obč. Dramlje in Marija Preložnik, gosp. po- niočnica 'jz Kladnarta, obč. Vojnik; Martin Preložnik, kmečki sin iz Kladnarta, obč. Voj- nik in Marija Majger, gosp. pomočnica iz Zelč, obč. Vojnik; Franjo Vuk, mlin. p^omoč. iz Brezja pri Podplatu in Ana Boršič, poljedelka iz Lemberga pri Šmarju. Umrli so: Ema Drofenik, gospodinja iz Strmca, obč. Rogatec, stara 56 let; Jožef Terčič, kmetovalec iz Stojnega scia, star 28 let; Karol Dvorjak. prevžitkar iz Sp. Doliča, obč. Vitanje, star ?6 let; Marija Iršič, poljska delavka iz Ljubni- ce, obč. Vitanje, stara 57 let. V Domu onemog- lih v Vojniku so umrli: Cecilija Zorič ìx. Dramelj, stara 44 let; Marija Mastnak iz Kra- jnč, obč. Šentjur pri Celju, stara 77 let; Mari- ja Golčman iz Sp. Doliča, obč. Mislinja, stara 8? let; Alojz Klakočer. prevžitkar iz Zdolč, obč. Kozje, star 93 let; Marija Žlender, pre-_ vžitkarica iz Zeč, obč. Kozje, stara 81 let; : Katarina Mastnjak, prevžitkarica iz Socke, obč. Strmec, stara 54 let; Ivan Gaberšek. prevžitkar iz Sodne vasi, star 86 let; Kari Škoberne, pre- vžitkar iz Večjega brda. obč. Planina, star 8t let; Jakob Škoberne. kmet iz Slatine, obč. Pla- nina, star 85 let; Terezija Bratec, prevžitkari- ca iz Lahovgrabna, obč. Jurklošter, stara 77 let; Terezija Škorjanc. gospodinja iz Podplat«, obč. Rog. Slatina, stara 72 let; Anton Mikša. kmet iz Nimncga, obč. Rog. Slatina, star 70 let; Rudolf Krumpak, upokojenec iz Zg. Sečova- obč. Rog. Slatina, star 73 let; Zadnje prometne nesreče v celjski okolici Na cesti Brezno-Rimske Toplice se je pred kratkim prii>etila prometna ne- sreča, pri kateri je bil težje poškodo- van motorist iz Laškega. Motorist in sovozač D. F. sta v gostilni v Sv. Je- derti nad Laškim popivala in se po- zneje odpeljala z motornim kolesom proti Rimskim Topiicam. Med vložnjo je motorist zaradi vinjenostii zavozil na večji kamen, zaradi česar sta se prevr- nila. Pri padcu si je motorist težje po- škodoval levo nogo in ranil tudi roke. Do nesreče je prišlo zaradi vinjenosti motorista,, ki je bil odpeljan v bolniico. * V Celju se je pred pošto pripetila lažja prometna nesreča med motori- stom, ki je privozil po Teharski cesti, in žensko, ki je šla po pločniku proti Zavedni. Motorist je namreč startal iz- pred shranjevalnice koles pri Pošti in med vožnjo opazil, da mu krmilo ne deluje. Ker ni mogel vozila takoj urav- nati; je zavozil iz desne strani ceste proti levi in tu s krmilom zadel v levo roko omenjene ženske. Komisija je ugo<- tovila, da je prišlo do nesreče zaradi nenadnega defekta na vodilnem meha- nizmu motornega kolesa. * V Škof j i vasi pri Celju je v gostilni popival kolesar Škof lek iz Vojnika pri Celju. Ko se je odpravil domov, ni bil v stanju obvladati kolesa niti sebe. Iz smeri Vojnika je pripeljal voznik osebnega avtomobila TS. 16231, kateri se ni mogel Škofleku izogniti, ker je taval vijugasto po cesti. Zadel ga je s prednjim desnim blatnikom tako, da je vinjeni kolesar obležal na cesti lažje poškodovan. Pred poslopjem Tovarne tehtnic v Celju je dne 17. 6. zadel tovorni avto- mobil kolesarko C. F. iz Višnje vasi pri Vojniku. Kolesarka je pri udaru na obcesti rob .zadobila težje poškodbe na glavi in na nogi,, zaradi česar je mo- rala v bolnico-. Pio nesreči je voznik nadaljeval vožnjo, ne da bi počakal komisijo, ki ga je kljub temu kmalu iz- sledila. Komisija prosi priče, ki so ne- srečo videle,, da se риз možnosti ogla- sijo na prometnem odseku soba št. 56 TNZ Celje, zaradi pojasnu. DVE SMRTNI NESRECI wSLOVENJ GRADCU Dne 21. 1955 sta se v Sllovenj Gradcu pripetili dve smrtni prometni nesreči. Prva se je zgodila ob 19,30, ko se je na traktor naložila skupi- na vinjenih oseb, ko so se vračale pro- ti domu. Traktorist je sicer posvaril potnike naj izstopijo iz traktorja, ven- dar brez uspeha. Med vožnjo preko že- lezniškega prelaza je eden lod potnikov padel pod kolesa prikolice. Med prevo- zom V bolnico je potnik izdihnil. Druga nesreča se je zgodila ob 21,30, ko je voznik Unimoga s prikolico prevažal opeko za nekoga, ki mu je pred nekaj dn- pogorela hiša. Voznik je privozil v bližino razkladanja in hotel vozilo ustaviti. Med tem je sovozač oziroma delavec lizstopil iz traktorja in tako nerodno padel vznak, da je pri- kolica peljala čez njega. Delavec je zadobil težje pioškodbe na prsnem ko- šu, zaradi, česar je tudi izdihnil. Gornja primera nas opozarjata, da se nesreče pri vožnjah s traktorjem ne zmanjšujejo, temveč se dogajajo vedno bolj pogosto. Kakor je bilo že večkrat pisano v našem listu., je prevoz pot- nikov na traktorjih in prikolcah pre- povedan, vendar se tega predpisa ne držijo niti vozniki niti potnki. Za tako ravnanje so tudi večkrat odgovor- ni upravniki podjetij oz. zadrug, ki take prevoze celo zagovarjajo oziroma silijo voznika na tako ravnanje. CELJSKI TEDNIK, 1. julija 1955 Stev. 26 — stran 7 Rado Guč: poplava Smo pač taki. Vsi. Iz drugega jezika si zapišemo za uho kako besedo in že smo tam: postavljamo se z njo in do- mačo bi kmalu kar .pozabili. In se je tudi med menoj in južnimi brati razvil naslednji pomenek: »... dan« sem pozdravil nerazločno. »Dobar dan! — Jednu litru, brate to- variš, kajne?« »Kaki litru!« »Dakle ti ... ovaj ... nisi tovariš Slo- venac?« »Sremac.« »E, e, bre .. . Ma rakije ni kapi.« »Pa onda pola litre. — A odakle vi, ljudi?« Sa Timoka... I2 Zaječara.« »I pravite kšeftove?« »Pa — onako, pomalo... Pa znaš ovaj ... da ti istinu kažem, piju ... Piju ti ovi tovariši, kao, *ao — duga. Sve popiju. Popili bi, prosti bože, i naš Timok.« »I vi sipate na veliko, brojite pare in nikome ništa.« »Pa dabome nikome ništa. Vredni su ovi ljudi i braća i piju. Plate — i piju, nose kući i opet piju. Evo, ovo već treći vagon ...« »Na zdravje, ljudje!« »Baš da si nam zdravo!« Ko sem potlej spotoma cruntal, ali bo zajela tudi ta poliček draga statistika o poluckanem alkoholu v republiki, me je prijatelj Vinko Vodopivec, ki je bil njega dni general »Svete vojske« in je sedaj osamljen, ko general brez vojske, krepko udaril po rami: »Torej ti tudi?« »Kaj jaz tudi?« »Piješ! Na nosu se ti pozna. — Ru- žico ...« »A tako? Zakaj je pa ne bi tudi jaz, če jo vse, staro in mlado, revno in bo- gato. Seveda sem jo. Pol litra sem je pravkar. Zakaj pa ne bi, te vprašam, človek enkrat tudi računal: v mestnih oslarijah šišensko po 200, ružica pa po okolnih kleteh po 120. In .. . Nič ne pro- težiram, boljša je. Veš, Vinko, kar pit- na je. Sicer pa kaj ti veš ...« »Ze, že, ampak... Ali ni to izpodko- pavanje tal domačemu vinogradništvu"! Jasno sem videl, da se prijatelj ni počohal tam, kjer ga je srbelo. Zato sem se ponaredil še jaz. Takole sem vzkriknil: »Nič strahu, prijatelj! Steklo bo ko Savinja in Voglajna. Vse bo steklo, ono iz Šiške in to od Timoka in virštajnsko in pišečko in še figovo kot najnovejši hišni proizvod povrh. Ti re- čem vse in še premalo bo!« Tako sem se razvnel in potem sem še pomodroval: »Navsezadnje pa si je treba med brati tudi bratski pomagati. In zatorej te vprašam, kam bi oni s svojo ružico in mi s svojo žejo, a? In je delo usmilje- nja žejne napojiti.. .« »Nehaj, nehaj, nesrečnež!« me je pre- kinil. Prav tako je r^kel »nesrečnež«, kakor da bi me iz dna svoje duše po- miloval. Zatem pa je povesil glavo in užaloščeno vzdihnil: »Tudi tebe je za- jela poplava.« »Kakšna poplava le?« »Mar ne vidiš? Prav nič ne vidiš? Ali ni to prava pravcata poplava, alko- holna poplava od Jesenic do Sobote in od Raven do Metlike in tudi v našem belem Celju? Ali ne vidiš?« »Nobena reč ni le v škodo na svetu in tudi taka poplava ne. Utopi skrbi, če ne vseh pa vsaj nekaj in to je že tudi nekaj.« »Pogubljen!« je obupano zlomil pri- jatelj Vinko besedo nad mojo trmo. Potlej je zamrmral nekaj takega kot, češ da mi ni šla nič do živega neka protialkoholna razstava, ki da je od sile poučna. Ubral je svojo pot, ne da bi mi dal roko kakor drugekrati. Zaradi tega sem bil žalosten in me je imelo, da bi se tolažil z ružico. VESELI KARAMBOL Stoje, stoje tam Teharje, do njh prelepa cesta gre, ob cesti tej pa Janez tam odprt ima veseli hram. Vso noč tam peli, pili so, nazadnje se zložili so gosposko pač v avtomobil . in svit jim je pokazal cilj. Peš hodi le še teleban! Direktor je prevzel volan in kot Elijev voz je šlo po cesti skozi Závodno. Čemu ta divji, nori lov? Naj bo rekord dosežen nov? Ov'nki mar jim niso nič! Ta naš direktor res je ptič! In tresk! Prekleto to drevo! Odbije avtu se kolo! Na gumah treh ostalih, glej, še dalje hupajo: Naprej! Zaman! Prilezejo na dan, vsi polni prask in bunk in ran, glave si otipavajo, nad smolo obupavajo. Rešilni avto priskaklja, jim novega zavetja da in že v špitalskih posteljah jim hitro mine prazni strah. , Saj to ni prvikrat bilo in je v četrto rado šlo. A za milijon lahko bo zdrav še avto in bo vse spet prav. A kdo milijon naj plača, veš? Potrošnik pač, ki hodi peš in tisto noč prespal je vso, ko nam preluštno je bilo! Najnovejši in največji britanski helikopter »Bristol 173« se je pred nedavnim vračal z med- narodne razstave v Parizu in je pristal v Londonu. Povsod je vzbudil veliko zanimanja. - Helikopter ima dva motorja in prostora za 10 do H ljudi. Uporabljajo ga tudi za vojaške namene. Posebno koristen bo posadkam podmornic za dovažanje raznega materiala. 1. za transatlantski telefonski \ kabel? | 2. za koncentracijo sadnih so- i kov z zmrzovanjem? ; 3. za hitrost razmnoževanja i bakterij? ^ 1. Transatlantski telefonski ka- bel je projektiran med ZDA in Anglijo v dolžini 3200 km in bo ■ imel tako svojevrstne lastnosti, da za njegovo izdelavo gradijo posebno tovarno v mestu Erithu v ZDA. Ta kabel bo veljal 36 milijonov dolarjev. Njegova traj- nost je predvidena na 20 let. 2. Stisnjen sok oranž in limon zmrznejo pri —3 C, nato ledeno maso centrifugirajo, nezmrznjena tekočina pa vsebuje skoraj vse aromatične snovi. Iz ledenega ostanka izparijo ^veöino vode, ostanek, pomešan z aromatično tekočino pa pošljejo kot koncen- trat v prodajo. 3. Hitrost razmnoževanja bak- terij je odvisna od temperature okolja. Ob normalni človeški tem- peraturi se ena bakterija v 24 urah razmnoži v 5^.000,000.000 bak- terij, pri temperaturi 10 C pa v 24 urah le v 500 bakterij. Še o šolskih izletih Pred dnevi je izšel v Celjskem ted- niku članek o šolskih izletih. Dopisnik je izrazil željo, naj še drugi o tem razpravljajo. Ker pa drugih razprav ni bilo, je nevarnost, da bi se smatrali dopisnikovi nazori za pravilne.] Zato je potrebno, da se k dotiČnemu članku še kdo oglasi. Dopisnik je primerjal dva vzgojite- lja: učiteljico, ki drži na izletu pretira- no strogost, in učitelja, ki pusti učen- cem, da uganjajo na izletu vse vrago- lije. Zagovarja učitelja. Mnenja je, da se naj učenci enkrat na leto popolnoma sproste in razvesele. če bi prišlo do izbire, komu naj po- verim otroke, da jih popelje na izlet, bi se vsekakor odločil za učiteljico, se- veda s primernim navodilom, da naj ne bo tako stroga. Tovariši^a na izletu ni menjala svojega obraza. Čemu naj bi bili^na izletu drugačni kot v šoli? Če učenci v šoli in doma ne smejo uganjati vragolij, zakaj bi jih na izle- tu? Na naši šoli se učenci sezujejo in so v parketnih razredih v copatah. Ne vem, kako bi bilo, če bi tu skrivali drug drugemu čevlje, kakor so to de- lali učiteljevi učenci na izletu. Ali pa naj učimo učence, da tega v šoli ne smejo, na izletu pa lahko? Nikakor ne! Dvojnega vedenja, dvojne morale ni! Šola vzgaja učence za življenje, tudi za izlete. Čitali smo že o izletih od- raslih, ki so se nelepo končali. Na izle- tih se učenci sami od sebe sproste. Tu spozna učitelj njihovo pravo narav, njihov značaj, kako je razvito tovariš- tvo itd. Skratka, na izletu pokažejo, kako so vzgojeni. Če bi pa dali veselje in sprostitev učencem le na izletu, bi oni imeli to, kar je mei Haložan v kapitalistični družbi: na furežu se je dobro najedel in napil, potem pa je vse leto stradal. Glavni namen izleta tedaj ni, da se učenci razvesele in sproste. Veseli naj bodo vse leto. Na izletu se učenci učijo. Zato naj bo izlet vnesen v učni načrt in skrbno pripravljen. Vse priprave pa naj vodi pionirska, odnosno mladinska organizacija. Mladinski aktiv mojega razreda je bil zaposlen z izletom že od ziačetka šolskega leta. Franjo Sega Pripravimo kožo na vroče poletne dni Po koledarju se že bližamo kopalni letni sezoni, muhasto vreme pa nam še ne daje tega užitka. Vsekakor pa je čas dopustov tu in po ulicah že srečavamo zagorele obraze, ki jim je dalo barvo južno sonce. Vsako leto srečujemo na kopališčih poleg lepo ožganih teles in oibraza tudi posameznike, ki se — skriti v kakšni senci — klavrno drže in si ovijajo ra- mena z vlažnimi brisačami, da bi olaj- šali sončne opekline. Nesistematično senčenje jim je odvzelo svežost, lepoto — pa še dobro voljo po vrhu, saj pre- našajo nemajhne bolečine. Menda ne bo napak, če takim neučakancem, ki bi kar čez noč hoteli dobiti lepo bronasto barvo, spregovorimo nekaj besed o pra- vilnem sončenju. Kožo je treba za vroče poletno sonce polagoma pripraviti. Zdaj, ko nestrpno pričakujemo lepih sončnih dni, izrabi- mo popoldneve (če imamo sončna sta- novanja ali vrtove) in nastavimo hrbet sočni pripeki. Koža se bo polagoma privadila in ko bo šlo zares, ko bomo na dopustu in razpolagali z več časa, bomo hitreje dobili lepo rjavo barvo, ne da bi se prej opekli in luščili. Pri tem pa ne smemo pozabiti naj- važnejšega: sonce nam daje moč — a tudi utruja. Zato nikoli in nikjer ne pretiravajte! In sončenje tudi ni za vsakega priporočljivo. Ljudje, ki imajo jiogosto visoko temperaturo, bolni na jetrih, jetičniki in ljudje s čiri naj se nikar ne sončijo na morju. Koža je zelo občutljiva za pretirano sončenje. Na soncu se močno osuši in na obrazu rada naguba. To je zlasti opaziti na obrazih žensk, ki si žele, da bi hitro in močno počrnele. Sonce ne polepša vsakogar. Ce imate nagubano lice, se izogibajte pogostemu in preti- ranemu sončenju, ker bodo gube po- stale še izrazitejše. Če pa so opekline že tu, jih zdravimo kot vsake druge opekline. Mazati se je treba z mastno kremo in linolinom. Ko pekoče bolečine popustijo, je treba še nadalje mazati, da se koža ne bo olupila. Kdor dobi vročico, naj si daje na noge tople ob- kladke iz vode in kisa. Nekaterih ljudi se sonce nikakor »ne prime«. Postanejo le rdeči in dotoijo po vrhu še sončne pege. Taki ljudje naj opustijo sončenje. Kdor se hoče pamet- no sončiti, naj si vselej namaže telo. V trgovinah dobite najrazličnejše kreme in olja za sončenje. Lahko pa si tudi sami napravite dobro- mazilo za son- čenje, po katerem koža postane bro- nasto rjava in če v sončenju ne boste pretiravali, tudi opeklin ne bo. Zmes, sestavljena iz 80 g parafinske- ga olja, 20 g vazeline in 10 g žafranove tinkture bo zelo hladila opečeno kožo in preprečila luščenje. Še boljša pa je zmes iz 40 g palmovega olja, 60 g para- finskega in 50 g orehovega olja. Ta zmes vam bo dala lepo bronasto barvo. ■ Za vse ljubitelje sonca in lepe, zdra- vo porjavele kože pa velja načelo: ne pretiravajte pri sončenju, sicer vas vse kreme in olja ne bodo rešile neprijet- nih bolečin in luščenja.. JUNAK Oženjen je bil in ni bil oženjen, na zakon priklenjen in zopet odklenjen, pri deklicah nekih visoko še cenjen. A kratko le maral je zakonski jarem, ni dolgo izdržal v objemu rad starem. Le škoda da v modi pri nas ni več harem! Dober zgled komunskim^odborom SZDL Ker je vloga tiska v naši socialistični družbi nad vse važna, si naše uredni- štvo prizadeva, da bi na sedežih vseh komun celjskega okraja dotouo vsaj enega dobrega dopisnika, ki bi objek- tivno poročal o vseh važnejših dogod- kih na sedežu svoje komune. Zaenkrat pa nam še ni uspelo organizirati in utrditi dopisniško mrežo povsod na te- renu. Zato nas je prav prijetno prese- netila pobuda in sklep Komunskega od- bora SZDL v SI. Konjicah,, ko so sami poiskali dopisnika in nam v zvezi s tem poslali sledeči dopiis: Komunski odbor SZDL v SI.- Konjicah je ugotovil, da se v našem časopisju pre- malo piše o delu in uspehih naših organi- zacij, kakor tudi o važnejših dogodkih iz našega kraja in da so včasih nekateri objavljeni članki premalo objektivni. Da bi se to stanje popravilo, smo na zadnji seji komunskega odbora sklenili, da po- leg že obstoječega dopisnika iz Konjic, ki sicer precej piše o dogodkih iz na- šega kraja, vendar pa se omejuje pred- vsem na delo sindikatov, določimo še enega dopisnika, ki bo skrbel, da bodo niredništva naših listov obveščena o vseh važnejših dogodkih iz našega kraja. V ta namen smo se pogo'^vorili s tov. Seručar Franjom, ki je tudi član naše- ga odbora, da bo prevzel to nalogo. Omenjeni tovariš se je obvezal, da bo vedno v stiku s komunskim odborom ZKS, občinskim odborom SZDL in osta- limi društvi ter bo o vseh važnejših dogodkih obveščal Vaše uredništvo. Smrt fašizmu — svoboda narodu! Sekretar: (Veber Ferdo) Priredil: Jurček Krašovec Ilustriral: Tonček Skok Iz tehničnih razlogov, ne po krivdi Celjske tiskarne, odpadejo v tej številki »Celjski grofje« Energičen ukrep k članku »Žalostna slika iz celjskega predmestja" Z zadovoljstvom ugotavljamo, da naše časopisje posveča čedalje večjo pozornost socialni pro- blematiki, kar kaže, da ima na- men pomagati družbi pri reša- vanju teh problemov. Verjetno ni nikogar od pazlji- vih bralcev članka »Žalostna slika iz celjskega predmestja«j Ш se ne bi z grenkobo zamislil nad težkim življenjem družine, katero verjetno že leta in leta, dan za dnem uničuje ravno tista oseba, ki bi ji morala dajati v življenju največ opore in najlepših vzgle- 'dov. Da, oče... ali ste že videli pio- nirčka, ki se je v družbi svojih sovrstnikov I ponosno postavljal s svojim očetom? Mar nista vsa- kemu otroku ravno mati in oče tisti dve osebi, ki jih otrok naj- raje posnema, s katerimi živi v najbližnjem stiku in katere naj- bolje pozna. Ne bodimo optimistični, ne de- lajmo si iluzij. Mali Radoslav, s kakšnim ponosom, s koliko za- upanja in vere si povedal svoji materi, da ti ne boš nikoli pil. Na svojem lastnem življenju občutiš zlo alkoholizma. Up'raš se mu po svojih močeh. Ali bodo sile malega Radovana zadostovale, da se bo obranil tega zla — sam? Verjetnost ni velika. Ste že kdaj opazovali v življenju med svojimi sostanovalci ali sosedi škodo, ki jo povzroča družini prekomerno uživanje alkohola? Stalni prepiri, pretepi, zmanj- ševanje delovne sposobnosti, po- manjkanje, zmanjševanja odpor- nosti proti bolezni, tuberkuHoza vsled podhranjenosti, nervoza in druge duševne bolezni, moralni pad, kriminal, prostitucija itd. Samo pri starših? Ne, tudi otroci se lahko okuž'jo. Če se hočejo ubraniti tega zla, jih to stane mnogo truda in naporov in le 2 intenzivno pomočjo družbe ob- stoja verjetnost, da otroci alko- holičarjev ne bodo postali alko- holičarji. Kaj pa njihovo zdrav- stveno stanje, emocionalno živ- ljenje, moralno vrednotenje? Če je otrok oropan za mirno dru- žinsko življenje v zgodnjih otroš- kih letih, bo ta primanjkljaj prav gotovo pogrešal vse življenje. Družba mora ostro obsoditi vsak tak primer ravnanja z družino, mora vsakega takega alkoholi- čarja — očeta kaznovati za pijan- čevanje, zanemarjanje in prete- panje družine. Nujno je, da z energičnimi ukrepi osvobodimo družine takih škodljivih članov in jim pomagamo pri vzgoji in oskrbi otrok. Vsak član družbe bi moral čutiti potrebo, da do- prinese svoj' delež v borbi proti prekomernemu uživanju alko- hola. J. R. Obvezniki pred vojaške vzgoje celjskega okraja taborijo Severovzhodno ob Savinji, v redkem gozdu pri Grižah, je Svet za prosveto in kulturo v Celju organiziral tabor- jenje obveznikov pred vojaške vzgoje. Sem prihajajo mladinci na 14-dnev- na taborjenja. V vsaki izmeni tabori okoli 250 do 300 mladincev, delavskih in kmečkih. Tabor vodijo rezervni ofi- cirji, ki nudijo mladincem čim več ko- ristnega znanja in jih usposabljajo za dobre čuvarje domovine. Prihajajo F>a sem tudi razni predavatelji, ki preda- vajo mladincem o raznih zanimivih te- mah. Vsako popoldne imajo tudi 2 uri kulturnoprosvetno delo. Svoj prosti čas mladinci izkoristijo za športne igre, saj imajo v taboru lepo urejena igrišča za odbojko itd. Na razpotjih med po- sameznimi šotori je več okusno ureje- nih vrtičkov, tam je tudi akvarij z ri- bami (ščuke in belice). Vsi mladinci v ta^boru niso organizi- rani člani LMS, mnogi niti ne poznajo vloge in vsebine organizacije, zato ima OK LMS Celje s to mladino posebne sestanke. Mnogi mladiinci so izrazálji željo, da bi postali člani mladine. Ti so bili na zaključni mladinski konfe- renci svečano sprejeti v organizacijo LM. Obljubili so, da bodo v svojih va- seh širili* vpliv mladinske organizacije še med ostalo, neorganizirano mladino. __M. C. ESPERANTO IN FILM Nacionalni esperantski kinematograf- ski center v Milanu je prva institucija te vrste na svetu. Bavi se ne samo z razdeljevanjem obstoječih esperantskih filmov, temveč tudi s proizvodnjo fil- mov s področja tehnike, znanosti, vzgo- je in turizma. Podjetje bo leto^ v Bo- Ic'gni snemalo dokumentarni filfn o 40. svetovnem kongresu esperantistov. Na- dalje imajo v programu tudi snemanje biografskega filma avtorja esi)eranta dr. Zamenhofa. Nedavno so v raznih deželahi Evrope, Azije in Amerike, predvsem po šolah vrteli zanimiv kulturni zvočni fUm »Avstralija danes« s tekstom na med- narodnem jeziku, esperantu. Film je povsod vzbujal izredno zanimanje. V Italiji si je film ogledalo nad ll.OOO ljudi. Industrija volnenih izdelkov »VOLNA« Laško razpisuje mesto vajencev-vajenk za tkalsko, predilsko in apretersko stroko. Pogoji: 1. da je duševno in telesno zdrav-a; 2. da je dovršil-a 4 razrede gimnazije ali vsaj 2 razreda; 3. da ni starejši-a od 18 let Prijave je poslati do 17. julija 1.1. na tajništvo »VOLiNE« Laško. Stev. 26 — strem t CÄLJSKI TEDNIK, 1. julija 195S Kaj bodo športniki СеЦа pokazati v Ljubljani na paradi Slovenski športniki že ves teden proslavljajo s kvalitetnimi športnimi prireditvami velik praznik v počastitev 10-letnice osvoboditve pod geslom »10 let športa v svobodi«. Tudi izbrani celjski športniki so bili povabljeni na sodelo- vanje na teh prireditvah. Tako sodelujejo mla- di nogometaši Kladivarja kot prvaki CNP na mladinskem nogometnem turnirju, sabljači Kla- divarja na turnirju osvoboditve, na katerem so zbrani najboljši jugoslovanski sabljači in atleti Kladivarja, ki bodo nastopili v nedeljo, 3. julija §opoldne na stadionu Odred« v odmoru med- ržavne nogometne tekme. Kaj pa parada, ki bo osrednja prireditev tega praznovanja? Sredstva za udeležbo celjskih športnikov so zagotovljena, društvom in kinbom dela težave le nabava športne opreme. Od vseh celjjskih drflštev bo ZSD Celje postavilg naj- večje število udeležencev — vsega 105, od tega 33 nogometašev, 30 plavalcev, 22 rokometašev in 20 košarkarjev. Atletsko društvo Kladivar bo postavilo v parado kar 100 atletov in atletinj, poleg njih pa še številen sodniški zbor, smu- čarji bodo zastopani s 50 udeleženci, ND Kla- divar bo postavilo štiri nogometne ekipe, ŠD Beton bo sodelovalo v paradi s kegljači, nogo- metaši in odbojkarji, ŠD Svoboda z nogometaši, kegljači in igralci namiznega tenisa, IIDK Celje s hokejisti na ledu, hokejisti na travi in umet- nimi drsalci, strelske družine bodo poslale kar 100 strelcev, planinci pa 30 alpinistov in pla- nincev, V paradi bo Kladivar postavil še 12 sabljačev, tu bodo še številni športniki iz celj- skih delovnih kolektivov Metke, Tehnometala, Tovarne tehtnic. Cinkarne in drugih. Celjanom se bodo pridružili tudi športniki Kovinarja iz Štor — nogometaši, košarkarji in strelci. Na čelu posameznih društev bodo športniki nosili društvene embleme in zastave, poleg tega pa še večje število zastav, ki bodo poživjjale kplonç celjskih športnikov. Po prijavah sodeč bo Celje zastopano v nedeljski paradi y Ljubljani kar s 700 udeleženci. Zadovoljiva številka, ki bo dostojno pokazala po različnih športnih panogah moč in pestrost športnega življenja ▼ našem mestu. Športniki iz Celja bodo odšli т Ljubljano 9 Sosebnim vlakom, ki ima odhod iz Celja v ne- eljo, 3. julija ob 5,25, povratek iz Ljubljane pa ob 20,20. Vodje društvenih ekip morajo po- skrbeti za svoje članstvo objave za vožnjo s 50-odstotnim popustom, sindikalni športni aktivi pa potujejo na sindikalne objave prav tako s 50-odstotnim popustom. Po prihodu т Ljubljano se bodo vsi športniki takoj podali na tehnično sredijo šolo T Aškerčevi ilici, žeaske i»a шш ekonomsko srednjo šolo ▼ Prešernovi ulici, kjer so garderobe in zbirni prostori za parado. Pa- rada se prične točno ob 10. uri, po zaključke parade pa si bodo udeleženci iz Celja do večer- nih ur ogledali vrsto kvalitetnih športnih pri- reditev. TVD PARTIZAN T CELJU SE PRIPOROČA »Partizanu« т Celju je letošnje leto dvakrat jubilejno: deset let telesnovzgojnega razvoja т novih ekonomskih in družbenih pogojih in i5 let slovenske napredne telesnovzgojne organi- zacije v Celju. Ta dvojni jubilej so »Partizani« mesta Celja nameravali počastiti z razvitjem durštvenega prapora v okviru Pokrajinskega zleta »Partizana« v Celju, pa je slavnost pre- iirečilo slabo vreme.. Društvo je to slavnost od- ožilo na poznejši, za to primerni čas. Ob tej griložnosti čuti društvo dolžnost, da se za- vali vsem delovnim kolektivom in posamez- nikom za odkup zlatega žebljička, hkrati pa se priporoča za enako naklonjenost še ostalim. RAZGIBANO DELO TVD PARTIZAN ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI Po zadnjem občnem zbora so sklenili, da bo- do v letošnjem letu napeli vse sile za dosego boljših uspehov. To jim je tudi uspelo. Danes telovadijo v društvu vse vrste. Vsaka vrsta ima s>oje vaditelje. TVD Partizan Šempeter je iz- vedel Titovo štafeto skupno s šolo in ostalimi organizacijami; priredil je slavnostno akademi- jo z 78 telovadci in telovadkinjami; na pokra- jinski zlet v Celje je društvo poslalo éi telo- vadečih; sedaj se pripravljajo na letni nastop, ki bo 10. julija. Prav tako do društvo uredilo letno telovadišče, zlasti če bodo krajevna pod- jetja pokazala razumevanje *m procvil TVD Partizana. 8w NOVI USPEHI CELJSKIH ŠPORTNIKOV Mladinke Celja — prvakinje LRS v košarki, mladinci Kladivarja — prvaki LRS v atletiki Zadnja nedelja je mladim celjskim športnikom in športnicam prinesla nove pomembne uspehe. Kar dva visoka naslova republiških ekipnih zmagovalcev sta romala v Celje . . . Zopet nov dokaz, da je v Celju vedno večje število mladih ljudi, ki se udejstvujejo v športu in kjer do- segajo kvalitetne rezultate. Mlade Igralke košarke Ramskuglerjeva, Lovre- čeva, Suševa, Joštova, Ažmanova, Smonova in Tončičeva, ki nastopajo v ZSD Celje, so po- kazale na mladinskem prvenstvu Slovenije v košarki najboljšo igro in so zasluženo osvojile naslov prvaka. Ta uspeh so dosegle že v pre- teklem letu, letos pa so ga ponovno potrdile. Najprej so premagale ekipo ljubljanske Svo- bode s 53:19 (10:2), nato ljubljanskega Odreda z 32:18 (21:9) in v finalni tekmi mariborskega Branika z 38:23 (13:8). Vse igralke so'bile od- lične in so pokazale visoko kvalitetno znanje, od vseh pa je bila najboljša Lovrečeva, ki si je s svojo uspešno igro zagotovila mesto v državni reprezentanci. To je vsekakor lepo pri- znanje za celjsko košarko, če pomislimo na težave, s katerimi se naši košarkarji borijo. V Celju nimamo trenerja za to igro, niti po- trebnih igrišč, mladine pa vedno več, ki se navdušuje za to moderno dinamiCno igro. Vse- kakor bo treba našim mladim košarkarjem nu- diti več materialne in moridne podpore in pre- pričani smo lahko, da se bodo v kratkem času povzpeli raojo ob ramo z Mariborčani. Mladinci ŽŠD Celja т Mariboru niso ponovili lanskega uspeha. Zaradi slabega razporeda tek- movanj so morali v teku 2 ur odigrati kar tri tekme, od katerih so prvo z Domžalami odločili T svojo korist z visokim rezultatom 63:17 (37:9), nadaljnji dve pa so zaradi utrujenosti izgubili in to proti Braniku s 33:57 (U:20), proti Olim- piji pa s 37:49 (11:38). V konkurenci devetih mladinskih košarkarskih ekip so se uvrstili na 6. mesto v Sloveniju Izredno pa smo lahko veseli uspehov mladih atletov Kladivarja, ki so v nedeljo na domačih tleh v finalu republiške mladinske lige pre- pričevalno premagali vse ostale slovenske ekipe in pobrali naslov prvaka Slovenije v skupini mlajših mladincev. Tega uspeha smo lahko ve- seli še posebej zaradi tega, ker rasejo v Celju vredni nasledniki sedanjih velikih atletov Lor- gerja, Zupančiča, Kopitarja itd. To nam je naj- boljše jamstvo, da bo atletski šport v Celju tudi po odhodu sedanjih vrhunskih tekmovalcev ostal na kvalitetni višini. Kdo so gonilne sile v mladinski ekipi? Brez dvoma je med najbolj nadarjenimi mladi Lešek, ki je dosegel v da- ljino rezultat že kar 6,33 m, pokazal pa je tudi Erav dobre sposobnosti v tekih na kratke proge, orber, Naraks in Hedžet v teku na 1000 m, kjer so dosegli rezultate 2:43,6, 2:49,0 in 2:51,0, v skoku v višino s 170 cm Tratnik, v metih pa Dimec in Kač. Ekipa Kladivarja je dosegla 9762 točk, za njo pa je ZAK Ljubljana z 9243, Partizan Kočevje z 8767, Odred z 8653 in Svo- boda (Ljubljana) s 7842 točkami. Nogomet_ MNOŽIČNA UDELEŽBA NOGOMETAŠEV V TEKMOVANJU ZA TITOV POKAL Prvenstveni plesi na nogometnih igriščih so prenehali, nogometaši pa kljub temu še ne od- hajajo na svoje počitnice. Pričelo se je nič manj zanimivo tekmovanje za Titov pokal, ki vsako leto s svojimi izidi preseneča nogometno občinstvo. Pojavljajo se nove nogometne ekipe, ki prekrižajo načrte že rutiniranim ligašem. V Celjski nogometni podzvezi so v letošnje tekmovanje za to trofejo zbrali rekordno šte- vilo nogometašev. Tekmuje kar 27 moštev ali 300 nogometašev, ki se trudijo, da bi dosegli za svoje moštvo kar najboljše uspehe. Moštva so porazdeljena v dve skupini — zasavsko in celjsko. V celjski skupini so doslej poskrbeli za največje presenečenje nogometaši iz Ro- gatca, ki so najprej odpravili moštvo celjske garnizije JLA s 4:3, v nedeljo pa še slovenske- ga ligaša Kovinarja iz Stor s 5:3. Ostala sre- čanja so doslej dala naslednje rezultate: Kla- divar II : Svoboda (Celje) — 6:1, Kladivar I : 2SD Celje — 2:0, Kovinar (Store) : Beton — 8:0, Rudar (Velenje) : Usnjar (Šoštanj) — 3:1, Kladivar П : Kokarje - 3:0 p. f.. Rudar (V) : Konjice — 11:1. Letošnje tekmo\;anje za Titov pokal je doslej po svoji udeležbi najbolj množično v celjskem okrožju in nam služi v dokaz, da je nogometna igra le še najbolj popularna in razširjena med našimi ljudmi. Ženska odbojkarska ekipa »Krapina« in »Metka« sta se srečali Ze vfcč let obstoja pri Tekstilni tovarni Metke v Celju ženska odbojkarska ekipa. V preteklih letih so odigrale več tekem z eki- pami tekstilnih tovarn v Mariboru, Kranju. Zagrebu itd., kjer so dosegle več zasluženih zmag. V nedeljo, 26. junija pa jih je .povabila na prijateljsko srečanje odbojkarska ekipa iz Krapine. Čeprav so članice iz Metke letos le malo trenirale, so se vabilu odzvale. Ob 3. uri popoldne se je začela tekma. Na igrišču se je zbralo veliko število Krapinčanov, ki so navdušeno pozdravili brhke odbojkašice Celja in Krapine. Celjanke so 1. in 2. set izgubile s tesnim rezultatoni (15:17, 13:15), 3. in 4. set so pa zmagale, zadnjega pa zopet izgu- bile. Tako se je tekma končala z rezultatom 3:2 za Krapino. Ccljankam manjka le še nekaj tehničnih sposobnosti, vendar če bodo zopet tako požrtvovalne, lahko prihodnjo nedeljo, ko se bosta epiki srečali v Celju, pričakujemo obraten rezultat. M. C. __SAH_ CSK — Edinstvo 5,5 : 2,5 V nedeljo je bila v Rogaški Slatini prvenst- vena šahovska tekma med Celjskim šahovskim klubom in tamkajšnjim klubom »Edinstvo«. Zmagali so Celjani z rezultatom 5,5 : 2,5. Za CSK so bili uspešni: Oder, Modic, Pojs, Hojnik in Primožič, remi je igral ing. Lah. Za Rogaško( so zmagali: prof. Grašer in Kitak Rudi, remi" je Igral Srimf. Igralci CSK so v zadnjem času imeli še dva pomembna uspeha. In sicer si je Misura na f>olfinalnem turnirju za prvenstvo LRS v Ljub- jani priboril naslov mojstrskega kandidata. Misura je obenem prvi mojstrski kandidat v Celju. Zelo lep uspeh je imel CSK na jubilarnem brzoturnirjn T Mariboru, kjer je т močni kon- kurenci med 19 sodelujočimi moštvi zasedel drugo mesto. Savudrija ~ naše otroško letoi^išče Glavni odbor Rdečega križa Slovenije upravlja že več let v Savudriji ob- morsko okrevališče za bolne in bolehne otroke v starosti od 4 do 14 let. To je edino si)ecialno okrevališče za otroke iz vseh krajev Slovenije. Samo lani je bilo v petih izmenah po 28 dni na okrevanju nad 840 otrok. Pri- bližno taka zmogljivost okrevališča bo tudi letos. StevUne izjave staršev do- kazujejo hvaležnost za veliko pozor- nost, ki so je bili deležni njihovi otroci v okrevališču. Mnogim se je zdravstve- no stanje močno izboljšalo, drugim so se ublažili težki astmatični napadi, ne- kateri pa so vsakoletni gosti, ker to zahteva način njihovega zdravljenja. Savudrija je mnogim otrokom kraj le- pih spominov, ki so jih tam preživeli, da si okrepijo svoje zdravje. Da bomo tudi letos omogočili okre- vanje najpotrebnejšim otrokom, je pri izbiri nujno potrebno sodelovanje šol- skih zdravnikov oziroma šolskih poli- klinik ter patronažnih sester, ki najbolj poznajo zdravstveno stanje otrok, pa tudi socialne prilike, v kateiih se otroci nahajajo. Glede na to, da so potrebe terena mnogo večje, kot pa je zmoglji- vost in zato, da bi prišli v okrevališče res najpotrebnejši otroci, je treba takoj pričeti z izbiro. Do sedaj so bUi tam na okrevanju predšolski otroci. V času šol- skih počitnic pa pridejo na vrsto šolski otroci. V interesu zdravja naših otrok je, da se bodo letos sredstva, ki so т proračunih ljudskih odborov, društev in družbenih organizacij za prirejanje otroških letovanj, prvenstveno uporabi- la za zdravstveno in socialno najbolj šibke otroke, ki jim mora biti posve- čena pirav posebna skrb naše skupnosti. Vse informacije glede sprejemanja otrok v okrevališče v Savudriji dajejo okrajni in mestni odbori Rdečega križa. EAZPÖ Industrijske koviaarske šole Татага« fiifll- raae posode Celje za sprejem сојашм* strojno kljačaTBičank«, strugarske, orodjarske, varilne in kovaške stroke. Kandidati, stari od 14 do 17 let, s dovršeno nižjo gimnazijo naj vložijo osebno ali naj po- šljejo po pošti na upravo šole lastnoročno pi- sano in s 30 din kolkovano prošnjo s naeled- njimi prilogami: zadnje šolsko spričevalo, izpisek iz matične knjige rojsteT, potrdilo o imovinskem stanju, zdravniško spričevalo in kratek življenjepis. Učenci prejemajo od šole mesečno nagrado, in sicer prvo leto 1.000 din, drngo leto 1.500 din in tretje leto 2.000 din. Oskrbovalnina т inter- natu znaša 4.000 din mesečno. Uprava šole ESPERANTA (PO RADIJSKEM TECAJU TONETA LOGARJA PRIREJA IVAN JAZBEC) 12. leciono Saluton. kamaradinoj kaj kamaradoj! Kiel vi fartas? Kako se počutite? Dankon. ni fartas bone! Hvala, po- čutimo se dobro! Ein la vagonaro ni hava® tempon, pro tio novajn vortojn: Mašino — stroj, fervojo — železnica, fino — konec, fina — končni, sidloko — sedež, konstruajo — poslopje, cgradba, ves tibio — veža, pordisto — vratar, lito — postelja, šlosilo — ključ,^ lifto — dvigalo,' etago — nadstropje, libera — prost, svoboden, kelka — nekateri, -a, -o, tria — tretji, trovi — najti, demandi — vprašati, respondí — odgovoriti, povi — moči (morem), doni — dati, kiel — kako (korelativ), do — torej, se — če, ako, ko, ambaù — oba, poste — potem. Per kio ni veturas? Ni veturas per la rapidvagonaro. Kion (4. sklon) ni vidas tra la fenestro de la vagonarao. Tra la fenestro de la vagonaro ni vidas gran- dan ebenajon. Kio estas sur la ebenajo? Sur la ebenajo estas multaj^domoj kaj fabrikoj. Kio estas en la fabrikoj? En la fa,brikoj estas mašino j. Cu en la fa- brikoj estas nur mašinoj? En la fabrikoj ne estas nur mašinoj, sed ankaù labo- ristoj. Kion faras laboristoj? Laboristoj laboras per masinoj. Kion ni vidas en malproksimo? En malproksimo ni vidas montaron kaj arbarojn. Apud la fervojo estas malgrandaj stacidomoj (pastaje, postajne hiše). Fero — železo, vojo — pot, fervojo — železna pot, železnica. i Ni veturas per rapidvagonaro, kiu ne ihaltas en ôiu stacio. Em ciu stacio — na vsaki postaji. Vlak zapelje v postajo in ne na postajo. Torej: En — v, na. Esperanto je lo- gičen, smiseln in ne dobeseden! Baidaù ni alveturas eis la fina stacio.maradoj! Kmalu se pripeljemo do končne рх)- staje. Al -veturi, alveturi — pripeljati, ve- turl — peljati. Ni éliras el la vagonaro. Izstopimo iz vlaka. Zadnjič smo imeli eniri — vstopjiti, danes eliri — izstopiti, torej: En — v, el — iz. Gis la hotelo estas longa vojo, tial (zato) ni veturos per aùtoibuso. Ni vetm4)s — se bomo peljaJl Pravilo: Prihodnji čas tvorim« s končnico -os. Spregajmo obliko veturos! Mi veturos, vi veturos, li, si, êi ve- turos, ni veturos, vi veturos, ili veturos. Ponovimo vse oblike glagola, ki smo jih do sedaj imeli! Nedoločnik: veturi — p)eljati, pretekli čas: mi veturis — peljal sem, sedanji čas: mi veturas — r>eljem, "prihodnji čas: mi veturos — peljal bom, velelnik: veturu! — p>eljite! Spregajte vse glagole, ki smo se jih do sedaj naučui, v vseh oblikah in časih! Do (torej) ni veturos per aùtobuso. Ni eniros en la aùtobuson. Ni trovos liberajn segojn (sidlokojn). sidi — sedeti, loko — pirostor, kraj, sidloko — sedež. La aùtobuso forveturas. AvtobiK od- pelje. Post dek minuto j ni estas jam antaü la hotelo. Hotelo estas granda, bela kaj moderna konstruajo (zgradba). En la vestiblo estas pordisto. Pordo — vrata, -isto — pripona za poklic, px>rdisto — vratar. Ni demandis (vprašali smo) la por- diston, se li havas liberajn čambrojn. La pwrdisto respxjndis: Jes, mi havas ankoraù kelka j n (nekatere) čambrojn liberajn. La podristo diris: Mi ix)vas doni unu cambrón kun unu lito por la kamaradino kaj unu cambrón kun du li toj por ambaù kamaradoj. La pordisto donas al ni la slosilojn de la cambroj kaj poste ni veturas per lifto. car la cambroj estas en la tria etato. Smo v tretjem nadstropju velikega hotela, v našo sobo ibomo pa vstopili prihodnjič. Gis la revido, kamaradinoj kaj ka- ESPERANTSKO NACELO JE: Z ROJAKI GOVORI v NARODNEM JEZIKU, S TUJCEM PA OBCUJ v MEDNARODNEM ESPERANTU. Kmetijska zadruga Salek S kmetijskim gospodarstvom, trgovino, gostilno, gradbenim odsekom, lokalno elektriko, gozdarstvom, sadjarstvom, živinorejo, strojnim, kreditnim in prosvetnim odsekom čestita vsem potrošnikom za rudarski praznih 3. juli j in občinski praznik 6. fulif Veem se priporoči e solidno postrežbo i OBJAVE IN OGLASI laTmateljsiT* Metalurško indneirlJA* M« T Štorah KAZPISUJB »lirejem nčencev т šolskem letu 1955-94 »e ie- BČitev naslednjih poklicev: LIVAR, TALJAK, TOPILEC, STROJNI KLJUČAVNICAH, OROD- NI KLJUČAVNIČAR, VODOVODNI INSTALA- TER IN STRUGAR. Vpišejo se lahko vsi telesno in dnševno spo- sobni državljani FLRJ, stari od 14 do 17 let т času od 15. junija do 31. avgusta t. 1. osebno ali po pošti. Možnost vpisa imajo kandidati, ki šo uspešno dokončali najmanj 3 razrede gim- nazije ter zadostili 8 letni šolski obveznosti. Pri sprejemu ob danih pogojih imajo prednost otroci padlih borcev in žrtev fašističnega teror- ja. Kandidati morajo predložiti upravi šole na- slednje listine: 1. lastnoročno napisano prošnjo (kolekovano s 30 din) z navedenim točnim naslovoMi, pošte in železniško postajo; 2. zadnje šolsko spričevalo; 3. izpisek iz rojstne matične knjige; 4. zdravniško spričevalo z röntgenskim pre- gledom pljuč. v času šolanja prejemajo učenci mesečne nagrade po doseženem učnem uspeha, in sicer: I. letnik od 1.000 do 1.500 din; II. letnik od 1.500 do 2.500 din in III. letnik od 2.000 do 3.000 din. Najboljši absolventi naše šole imajo možnost prejemati štipendijo od Železarne Štore za na- daljnji študij na Tehnični srednji šoli in na visoki šoli. Tisti, ki želijo stanovali v internatu, se mora- jo v prošnji prijaviti za sprejem v internat. Vzdrževalnina v internatu znaša 4.000 din me- sečno. Vse ostale informacije lahko dobite pri rav- nateljstvu šole pismeno ali telefonično — Rav- nateljstvo Metalurške industrijske šole Štore, štev. tel. 21-08 interno 28. Ravnateljstvo MIŠ Store Gostovanje »TOTEGA TEATRA« iz Maribora z novim sporedom štev. 2, v dvorani Ljudskega odra v Celju, v soboto, 2. VII. 1955. Tri pred- stave: ob 16,30, 18,30 in 20,30. Predprodaja vstopnic v petek od 16. ure naprej. VSE INFORMACIJE za taborjenje Družine >Mušnic< v Radmirju dobite v upravi Celj- skega 1е4дЈ.ка.. — Tabojno ,vo£Utyq_Cfelj.e' miomi£ Nedelja, 3. julija 10,00 Splet partizanskih pesmi in koračnic 10,15 Mladinska oddaja: Fran Milčinski »Butalci« 10,30 Na harmoniko igra Edvard Goršič iz Celja 10,45 Radijska kronika 11,00 Kar ste želeli — to bomo zavrtelil 11,45 Reklame in objave, vmes plesna glasba Ponedeljek, 4. julija 19,00 Zabavna glasba, vmes reklame i> objave 19,05 Športni tednik 19,30 Prenos iz Ljubljane Torek, 5. julija 19,00 Pregled >Večera«, poročil« 19,10 Reklame in objave 19,15 R. Gobec: Planinska roža 19,30 Prenos iz Ljubljane Sreda. 6. julija 19,00 Poročila 19,10 Lahka glasba, reklame in objave 19,20 Vi vprašujete — mi odgovarjamo 19.30 Kar ste želeli — to bomo zavrteli! 20,00 Prenos iz Ljubljane Četrtek, 7. julija 19,00 Pregled »Večerac, objave in reklame 19,05 Gospodarska in kulturna kronika 19,15 15 minut z velikimi violinskimi orkestri 19,30 Prenos iz Ljubljane Petek, 8. julija 19.00 Prep'fd Celist""« tednika, objave 19,10 20 minnt Z Tclikimi zabavnimi in plesnimi orkestri 19,30 Prenos iz Ljubljane Sobota, 9. julija 19.00 Poročila in objave 19,10 Kar ste želeli — to bomo lavrteUI 19,30 Prenos iz Ljubljane RAZGLAS P* odlokn Okrajnega ljudskega ed' bora Celje, štev. 11-6/1-4116/1-55 z dne 25. VI. 1955 se odreja pogon na divje prašiče na področju lovskih družin Celje, Rečica, Laško, Griže, Petrovce in Žalec. Tega pogona se morajo obvezno ude- ležiti člani omenjenih lovskih družin ter od občin Rečica, Griže in Petrovce določeni gonjači. Pogon na divje svinje bo ob vsakem vremenu. Kdor se od oseb določenih za pogon ne udeleži pogona, bo kazno- van s kaznijo od 500 do 3.000 din т smisla določb Ur. 1. LRS štev. 26/55. Tajništvo za gospodarstvo LOMO Celje IZJAVA Podpisana Šnajder Marija obžalujem obreko- vanja, s katerimi sem obrekovala Raček Marijo, gospodinjo v Celju, Šlandrov trg 2 ter izjavljam, da za taka obrekovanja nisem imela utemeljitve. Zahvaljujem se ji, da je odstopila od kazen- skega pregona zoper mene. Šnajder Marijm. DVOSTANOVANJSKO HIŠO in šest stavbenih parcel v neposredni bližini mesta prodam. Gracer Viljem — Kmetijski magazin Celje. VECSTANOVANJSKO HISO ali posamezna sta- novanja v neposredni bližini mesta prodam. Gracer Viljem — Kmetijski magazin Celje. RPODAM majhno posestvo blizu Celja in ob glavni cesti, ravna lega. — Naslov v upravi lista. PRODAM dobro kravo, brejo 7 mesecev. Na- slov v upravi lista. SOBO, lepo s pritiklinami (9 km iz Celja — direktna avtobusna zveza) zamenja za prazno sobo v mestu značajna vdova srednjih let. Kdor mi to preskrbi, mu dam dobro nagrado. Ponudbe na upravo lista. IZGUBILA sem belo sandalo z visoko peto na Ljubljanski cesti med Glazijo in Siršetom, dne 27. 6. 1953 med 8. in 9. uro zvečer. Pro- sim poštenega najditelja naj jo vrne proti nagradi na upravo lista. SPREJMEM deklico staro od 12 do 14 let. Pred- nost imajo tiste deklice, ki so brez staršev. Naslov v upravi lista. USEL je moder papagajček. Prosim da ga vrne- te Vrankoviču, Zagata 2. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 3. 7. 1955, dr. Cerin Jože, Celje, Can- karjeva ulica 9 Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure dalje do ponedeljka do 8. ure • zjutraj. Ki:9i O KINO UNION, CELJE Od 29. 6. 1955 — 12. 7. 1955: Z a p 11 o I KINO DOM, CELJE Od 29. 6. 1955 — 4. 7. 1955: TRPLJENJE«, ameriški film Predstave dnevno ob 16,15 in 20,15. Ob nede- ljah ob 16,15, 18,15 in 20,13. CELJSKI AKADEMSKI KLUB z žalostjo obvešča, da je tragično preminul Vlado Fajgl absolvent geografije m biologije, član Celjskega akademskega klu- ba in PD Celje. Ohranili »ga bomo v lepem spKjminu. Celjski akademski klub ZAHVALA Vsem, ki so spremili mojega ncpozabnega- moža, očeta in starega ateka MLAKAR IVANA na njegovi zadnji poti, iskrena hvala. Posebna zahvala Zvezi komunistov, sindikalni podružni' ci, godbi, oddelku stiskalcev ter vsem za po- klonjeno cvetje. 2ena Marija, hčerka, zet in sorodniki