4 Dinarska smiljka (Cerastium dinaricum) je ena izmed najredkejših poznanih rastlinskih vrst pri nas in je uvrščena na seznam kvalifikacijskih vrst za ob- močja Natura 2000. Edino nahajališče te vrste v Sloveniji, na katerem raste le nekaj več kot deset osebkov, je leta 1994 odkril profesor Tone Wraber v kotanji Smrekova draga na Snežniku. Tudi sicer je razširjenost dinarske smiljke omejena na le nekaj ločenih populacij v Dinaridih na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Črni gori in Al- baniji, kjer vrsta večinoma raste na hladnih in vlažnih meliščih na sever- nih pobočjih ter v skalnih razpokah najvišjih vrhov. Rastišče v Sloveniji je tako v ekološkem oziru posebno. Dinarska smiljka je bila kot samostojna vrsta prvič prepoznana konec 19. stole- tja, ko jo je na botanični odpravi v Črno goro nabral poljski botanik Ignaz von Szyszyłowicz in jo opisal kot novo vrsto iz pogorja Komovi. Je trajnica s šopasto do blazinasto razrastjo in spada v druži- no klinčnic (Caryophylaceae). Rod smiljk (Cerastium) je zelo raznolik in obsega več kot 100 vrst. Od tega jih okoli 65 uspeva v Evropi, kjer je najpomembnejši center raznolikosti tega rodu ravno Balkanski polotok s približno 35 vrstami, od katerih je 17 vrst na tem območju endemičnih. Najpomembnejši mehanizem diverzifi- kacije v tem rodu je bila gotovo poliplo- idizacija (pomnožitev celotnih garnitur kromosomov), s katero je nastalo veliko novih vrst, nekatere izmed njih tudi s 144 kromosomi. Dinarska smiljka ni ena iz- med njih, saj spada med vrste z najnižjim številom kromosomov v rodu (36). Po no- vejših dognanjih naj bi to bili tetraploidi, saj naj bi prišlo do podvojitve kromoso- mov pri skupnem predniku smiljk. Genetske raziskave, objavljene v medna- rodni reviji Molecular Phylogenetics and Evolution leta 2014, v katere smo vklju- čili 10 populacij dinarske smiljke iz vseh delov njene razširjenosti, so nakazale na obstoj dveh evolucijsko ločenih skupin populacij znotraj te vrste. Ti dve skupi- ni predstavljata geografsko ločeni eno- ti: severna skupina obsega populacije iz Slovenije (Snežnik) in Hrvaške (Velebit in Dinara), južna pa populacije iz Bosne in Hercegovine (Prenj, Volujak), Črne gore (Durmitor, Komovi, Prokletije) in Alba- nije (Prokletije). Znotraj vsake izmed teh dveh skupin pa se najsevernejši popula- ciji (populacija s Snežnika znotraj sever- ne skupine in populacija s Prenja znotraj južne skupine) genetsko še dodatno razli- kujeta od ostalih predstavnikov pripada- joče skupine. Kljub temu da med osebki iz severne in južne skupine ni moč zaznati jasnih morfoloških razlik, se skupini raz- likujeta tudi v velikosti genoma. To lahko nakazuje, da ti dve skupini populacij v re- snici predstavljata dve kriptični vrsti, saj razlike v velikosti genoma pogosto one- mogočajo križanje med takimi populaci- jami. Jasna genetska ločnica med skupi- nama, ki sovpada z geografsko ločenostjo, nakazuje na obstoj dveh do štirih ločenih evolucijsko pomembnih enot, ki bi mora- le biti prepoznane v prihodnjih ukrepih, usmerjenih v varstvo dinarske smiljke. Današnja redkost in močno disjunktna razširjenost dinarske smiljke je verjetno posledica višinskih selitev vrste med ohla- ditvami in otoplitvami ozračja v pleisto- cenu. Ker je dinarska smiljka rastlina hla- dnih rastišč, je med zadnjo poledenitvijo verjetno naseljevala širši in bolj sklenjen Dinarska smiljka: ogrožen endemit zahodnega Balkana s skrito genetsko raznolikostjo Besedilo: Denis Kutnjak in Božo Frajman Foto: Božo Frajman Smrekova draga na Snežniku je edino znano naha- jališče dinarske smiljke v Sloveniji. Na dnu vrtače, kjer iz podzemlja izhaja hladen zrak, uspeva le okoli 15 rastlin. Značilna rastišča dinarske smiljke so izpostavljena ovršna skalovja ali vlažna senčna melišča. Fotografira- no v Črni gori (Durmitor in Komovi). 5 areal na nižjih nadmorskih višinah. S se- grevanjem ozračja se je skupaj z drugimi vrstami s podobno ekologijo selila na prej poledenela območja na višjih nadmorskih višinah, kar je povzročilo krčenje in fra- gmentacijo njenega območja razširjeno- sti. S pospešenim globalnim segrevanjem, ki smo mu priča v današnjem času, se po- večuje tudi ogroženost vrst, ki so vezane na hladne in visoko ležeče habitate. Razi- skave namreč kažejo, da je ena izmed po- sledic globalnega segrevanja tudi selitev vrst v višje lege v Alpah (in drugih gorov- jih). Hladnoljubna dinarska smiljka se je v odzivu na segrevanje ozračja po ledenih dobah lahko selila na ekološko ustreznej- ša, višje ležeča rastišča in tako dosegla najvišje vrhove Dinaridov. Tak »beg« pa danes v Dinaridih ni več mogoč, saj rastli- na tam že poseljuje najvišje vrhove, poleg tega pa je tudi vlažnih, s snegom dolgo pokritih melišč vedno manj. Z modelira- nji, ki predvidevajo krčenje ustreznih ha- bitatov vrste pod vplivom napovedanega globalnega segrevanja ozračja, smo tako ocenili, da se bo do leta 2080 območje primernih habitatov za dinarsko smilj- ko skrčilo kar za 70 %. To nakazuje na veliko ogroženost te vrste in verjetnost izumrtja nekaterih populacij v relativno bližnji prihodnosti. Zlasti populacije v se- vernem območju razširjenosti, torej tudi v Sloveniji, so zelo ogrožene, saj so v tem delu Dinaridi precej nižji kot na primer na jugu v Prokletijah. Terenske raziskave, opravljene v zadnjem desetletju, so poka- zale, da vrsta na nekaterih nahajališčih, navedenih v literaturi, ne uspeva več, in tako še okrepile zavedanje o ogroženosti dinarske smiljke. Tudi njeno nahajališče v Sloveniji je zelo ogroženo, saj se je njen habitat zaradi močnega razraščanja oko- liške vegetacije (zlasti waldsteinove vrbe) precej zmanjšal. Aktivni naravovarstveni ukrepi bi lahko omilili ali celo preprečili zmanjševanje populacije na Snežniku. Ti ukrepi bi morali preprečiti zmanjševanje ustreznega habitata z odstranjevanjem okoliške vegetacije, ki se širi, in s tem omogočiti ohranjanje ustreznih meliščnih rastišč. Hkrati bi lahko aktivno gojenje vr- ste iz semen, nabranih v Smrekovi dragi, in presajanje ex situ vzgojenih rastlin na naravno rastišče pripomoglo k ohranitvi tega edinega nahajališča v Sloveniji za prihodnje rodove. Značilna blazinasta rast dinarske smiljke. Rastišče dinarske smiljke na dnu Smrekove dra- ge na Snežniku, kjer raste na odprtih kamnitih tleh, ogroža tudi zaraščanje z waldsteinovo vrbo in rušjem. Dinarska smiljka ima disjunktno razširjenost v Dinaridih med Snežnikom v Sloveniji in Prokletijami v Albaniji. Genetske raziskave so pokazale delitev populacij na vsaj dve evolucijsko pomembni skupini – severno in južno. S številkami označena nahajališča so bila vključena v genetske raziskave, ostala znana nahajališča so označena s črnimi točkami. Prirejeno iz Molecular Phylogenetics and Evolution, 78C, Kutnjak D. in sod. (2014): Escaping to the sum- mits: Phylogeography and predicted range dynamics of Cerastium dinaricum, an endangered high mountain plant endemic to the western Balkan Peninsula, 365–374; z dovoljenjem Elsevierja. Modeliranje predvideva znatno zmanjšanje območja ustreznih habitatov za dinarsko smiljko pod vpli- vom napovedanega globalnega ogrevanja ozračja, zaradi katerega je ta vrsta ena najbolj ogroženih vrst Dinaridov.