• 'RT! ^fS-T ; t Prvi slovenski list v /neriki* GEŠLOrZA VERO^TN NAROD — ZA PRAVICO IN RESNICO — OD BOJA DO ZMAGE.' GLASILO ¥ K. DELAVSTVA — DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU — IN S. P. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO. ŠTEV. (No.) 10. CHICAGO, ILL., TOREK, 20. JANUARJA — TUESDAY, J VNUARY, 20, 1925. LETNIK XXXIV. Iz katoliškega sveta. AMERIŠKA KATOLIŠKA DRUŠTVA S£ PRIPRAVLJAJO ZA RAZŠIRJENJE KATOLIŠKEGA TISKA PRIHODNJI MESEC. — DRUGE KATOLIŠKE VESTI. JOHN L. CABLE Ameriška kat. društva za kat.|S tem, da je odprl Sveta vrata tisek. i v baziliki sv. Petra. Tako se bo- V ameriškem katoliškem me- do tudi letos vile dolge proce-sečniku "Columbian," ki je last sije romarjev \ večtio mesto. Kolumbovih Vitezov se čita, Velike slovesnosti se priprav-da se razni lokalni distriktni ljajo; italijanska in vse drža-oddelki te vrle ameriške kato-jve, kjer žive katoličani dajejo li*ke organizacije Kolumbovih olajšave romarjem v Rim. Zo-Vitezov pripravljajo na vso pet se bo oziral ves krščanski moč, da bodo v svojih okrožjih svet tja. kjer stoluje Kristusov kar največ mogoče razširili vikar, ki deli blagoslov vsem, ki so dobre volje. -o- dobro katoliško časopisje. Tako torej so začeli katoliški Amerikanci spregledavati „ _ • „„„,„„„„4.; • j „ . Katoliška Francija orani ?vo- m spoznavati, da le danes nai- J , 1 ., . . . jo vero. vec.ia sila na svetu časopisje. J Zato bodo prihodnji mesec feb- Sedanji francosTd ministrski ruarii. ki, je od ameriških ka- predsednik Herriot je zračel že toliških škofov določen za raz- pred meseci dobro premišljeno širjenje katoliškega tis"ka dela- gonjo proti katoliški cerkvi. li v tisočih za katoliški tisek. i Začele so se debate o odpravi -o--francoskega poslaništva na pa- Kaj bomo storili ameriški Slo- peževem dvoru; nato je izdal venci? par odlokov, naperjenih proti samostanom. Tedaj je pa zavr- VEČJA MORNARICA. Ameriški senat vstraja na stališču povečanja mornarice o-ziroma dviganja topov, katero bi bilo enako Angliji. Iz Jugoslavije. KANONIK IVAN (SUŠNIK SEDEMDESETLETNIK. — POGAJANJA RADI PROSTIH POTNIH LISTOV. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Washington. Čudil se bo, kdor pozna o- budiča. Ponekod je treba šer Ponovila se, sebno kanonika Ivana Sušnika, zadnjih izpopolnitev na nasipih ie debata v senatski zbornici da mu pišemo životopisno črti- in prekopih ter na postajnih glede predloge, da se dovoli v oo v spomin njegove sedemde- zgradbah, ki so že vse pod stre-svrho zboljšanja mornarice setletnice. Raven kakor sveča, ho. Potem preostane te še po- svoto dvestosedem in osemdeset milijonov dolarjev. \ Skupina senatorjev se tradi, da bi se sprejel amendment do katerem bi se dovolilo. $6,500.-000 za dviganje topov na bojnih ladjah, kar je pa v nasprot-stvu z idejami predsednika Coolidgea. prožen, čvrst, vsestransko vpre- laganje tračnic. Prvo pošilja- žen v razno delo, duševno ne- tev tračnic, ki je došla na Su- navadnp čil, zanimajoč se za *ak, so porabili za najnujnej-vsak nov pojav, posebno na pri- poprave na progi Zagreb- rodoslovnem znanstvenem po- Belgrad, prihodnja pošiliatev lju, živeč svojemu poklicu, na nojde na progo Gračač-Knin. delu vsaki dan ob štirih zju- Ker se preko zime dela na pro- traj, žrtvujoč ves svoj čas in gi zaradi snega ustavijo in bo vse svoje moči Bogu v čast in trajalo potem polaganje trae- Senator McKellar, autor te bližnjemu v pomoč ostal je nic približno dva meseca, je predloge je izjavil, da ako bo mladosten, ne vrjame, da je računati na otvoritev liške že-sprejeta ta predloga bo postaj sedemdesetletnik in se čudi. da leznice — ako pojde vse po sre-Kongresnik John L. Cable iz vilo Ameriko na stališče, ki bo ne more več skakati čez dvelči — meseca maja ali junija Slovenci smo katoliški narod. Smo sinovi in hčere katoliških očetov in mater in ponosni samo na to! Ohio, ki je te dni predložil enaka angleški mornarici. kongresu predlogo, da kadar -o—— kandidatje pri predsedniških Oče našel svojega sma mrtve- volitvah ne dobijo večine in da ga. kadar dobijo potem taki kandidati v kongresu in senatu e- stopnici navzgor kakor nekdaj. 1925. Kakoj poroča splitska Ivan Sušnik se je rodil 21. dec. 1854 v Škof ji Loki v u-* matinski krogi povodom otvo salo po vsej Franciji. Katoliške vrste so se strnile. Ustanovila se je "Narodna zveza franco- Današnje razmere m*d Slo-|^ katoličanov,» ki se je iz-venci v Ameriki seveda ne za voditelja generala Ca- žejo več tega. Mnogi so se po- felnaua, moza ki se je v sve-kvarili in obračajo hrbet nan- tovm vojni .zelo odlikoval. Ta-Vu svojih očetov in mater: Ve- zveza ^eja shode po državi^ ro so zavrgli, v cerkev hoditi ne /a * pravda o se jim zdi nazadnjaško. Od- vprašanjih, ker kod vse to ?! Vse to vidiš čita- Herrin, 111. — Umbert Car- „ _ „ . negie, star 16 let je šel na lov. nako število glasov, tedaj naji-rr _ • ^ ______ -______ . . . , . _ _ , . Ker se pa ni o pravem času vr- bi postal predsednik Zdr. držav državni tajnik RAZNE VESTI. "Nova Do.ba," nameravajo dal- nil je skrbelo očeta in se podal ga iskati. Našel je pa na svojo žalost mrtvo truplo sina, kakor so okoliščine kazale, je, ko je gledni meščanski družini Krm-birtovi. Ljudsko šolo je obiskoval v domači mestni šoli, ki jo je tedaj vodil direktor Kramar. Nižjo gimnazijo je pohajal v Kranju, višjo pa v Ljub- i sej m je že v teku. ljani, kjer je dovršil tudi bogoslovje in bil 27. julija 1877. po- ritve liške železnice prirediti v Splitu prvi Jadranski velesejm, . ki naj bi se potem redno vršil, a vsako leto v drugem dalmatinskem mestu. Akcija za vele- - j lezel čez oprrajo se mu po ne- j»svečen. — Služboval je v Ra- Dve ženi. Dne 4. novembra s eje poro- dečah in potem dolgo vrsto let - Washington. političnih; nJu predsednika Coolidgea jej' i sreči sprožila puška in ga u- kot kapelan župnik y Se,_ Po m-iieJjpmrtila. _ , ~ cih. U a&9 kot so bile običajne mesecev je bj]o tukaj VrlT- kajzerja ^ in strašili j nih 500 Polieija je pri_ s ______- ~ ščanske in katoliške misli po- vso moc za svoje katoliško ca-____ . . , • , sopisje ? Ne ! isiljajo vladi svoje posebne zah- za časa z Bratje in sestre! Tudi mi se|teve- Posebno p ov dar j a jo, da Na sejo so tudi prišli nekateri n a m n r, a i« 1 r * « i4-i rv nI r\ m ir«4-iT m » 1. *__Y * * 1 • 1 • W 1 . njimi na seji v Nuernbergu. š]a na s,e(J taUnsk- družbiHki \Tzimo z vso silo v močno kampanjo za razširjenje katoliškega časopisja. V vsako slovensko hišo mora katoliški list, to poskrbimo in delajmo na to, da se uresniči tekom prihodnjega meseca, ki je določen za razširjenje katoliškega časopisja. V kratkem bomo objavili natančen program, po katerem se bo vodila močna kampanja po vseh slovenskih naselbinah za naše slovensko katoliško časopisje. Rojaki in rojakinje pripravimo se vsi, da bo naše delo rodilo kar največji vspeh, tak vspeh, da bo nam prinesel toliko zaželjeni katoliški dnevnik! —-o- se ne sme ukiniti poslaništvo v bivši vojaki, ki so še danes zve- Jubilej vsega krščanskega sveta. Letos praznuje krščanski svet triindvajsetič "Sveto leto." Praznovanje Svetega leta je Vatikanu in da se bodo borili do zadnjega moža proti brez-verskim vladnim ukrepom. Katoliška Francija je spregovorila ; Herriot, ki misli, da bo mogel nadaljevati s starimi pro-ticerkvenimi gonjami, bo moral spoznati, da so padli vsi, ki so cerkev preganjali. -o- — Rochester, N. Y. — Pri avtomobilski nesreči so bile tukaj 3 osebe usmrtene, skoro ravno v istem času na drugem kraju mesta je bilo pri slični nesreči 11 oseb ranjenih. ie v zvezi s to tatvino in aretirala 75 oseb. — Burges, Francija. — Lovci so preganjali mrjasca. Mr-jasec se je pa zatekel v neko kmetsko hišo, kjer je ležal na postelji neki bivši vojak že od konca svetovne voine. Bolnik se je pa tako prestrašil nena- - , , - vadnega obiska, da je skočil s začelo 1. 1300 pod papežem , ® . , - i - i , postelje in skozi okno usel mr- sti monarhisti. Na drugemu kraju so se pa zbrali nasprot- j . A niki reakcije, da pokažejo tu-' amerava Je poročiti, a o- di oni svojo moč. Republikanci imajo v rokah silno orožje, s Bonifacijem VIII. Pomen tega slavlja je tem, da kliče sveti oče vernike k skupni pokori in skupnem očiščevanju ter pridobivan ju odpustkov. Zadnje sveto leto se je praznovalo pod katerim bodo pokazali nacionalističnemu kabinetu, da hočejo braniti republiko za vsako ceno; in to je generalni štrajk. — Bloomington, 111. — Kakor se je poročalo, da sta dva prefriganca oropala banko v Chenoa in odnesla $75.000, se naknadno poroča, da ko se je' natančno preiskalo knjige, se je pokazalo, da je izguba $184.000 in da je sedaj banka zaprta. — Chicago, 111. — A. Gech, star 54 let, je bil najden v svojem stanovanju na 1633 Brig-ha^m cesti mrtev. Zdravniško se je dokazalo, da je podlegel od preveč zavžitega alkohola. letela ga je smrt v starosti 134 let. New Orleans. — Najstarejši človek v New Orleans, Antonio Solitana, 134 let, star, je imel pripravljen načrt, da bi se poročil. Mladega starčka je pa prehitela smrt, ko se je prehla-dil in bil dva tedna v postelji. Sto let svojega življenja je prebil na morju in sicer kot kuhar oziroma mornar. s kirurgijo. Ako so se fantje j stepli med seboj, so se tolažili rekoč: Nas bo pa župnilr za-šil in obvezal. Tedanji loški1 zdravnik dr. Arko je njegove! šive in obveze večkrat pohval- i no omenjal. ^ ni, in se je pod njegovi mirne-nom drugič poročil. Obtožen je bil hudodelstva dvojnega zakona v smislu paragrafa 106 k. z. in je bil obsojen na 1 mesec ječe. £akon seveda ni veljaven. K umom v Studencih. Umor Miklove družine je Rad je zahajal na planine; , , . . _ „„ t, • , • u-, , . . j brez dvoma umor kakršnega na Triglavu je bil petindvajset- ki- i .. .. f Wo* „ • i- •?• ne beleži mariborska policijska krat. Sedaj vec ne misli iti na w . .. . ... „ - ji v. kronika dlje časa. Oroznistvo Triglav, razen ce se odloči • , , , si,«* a*, ti- 4. * iJe Pridno zasledovalo opisana skof dr. Jeglič na to pot; za * .... . , . i-. . ... ,.J *, neznanca m je imelo pri tem ta slučaj mu je obljubil, da ga , * , , - - spremi nenavadno srečne roke, kajti 250 "Fordov" na uro. jascu. Takoi po temu dogodku ^ JSS-SSlSkl. w/7.Walk—J* spu,sti.ia.v tož- — Chicago, 111. — Mrs. Ma- na delo. bo za izplačilo pokojnine po I svojemu umrlemu soprogu, ka-— Elgin, Ilk — V Elginu i- teri je bil policist. Pri temu je Detroit, Mich. — Največji rekord je dosegla Fordova kompanija v pretečenem letu, ko zaznamuje za 300 delavnih dni po 24 ui* na dan za vsako uro po 250 avtov katere kompalnija prodala. Pred kratkem je omenjena kompanija poslala v Rusijo 2000 motornih vlačilcev. Posestnik Janšč iz loških hribov je navdušil Sušnika še kot dijaka za lov. Zato je tudi pozneje rad stopil s puško v gozd ali na planine, vendar pa se lovčevske latinščine ni navadil. Njegova puška skrbno osnaže-na počiva že mnogo let v njegovem stanovanju in čaka, da puride po njo profesor Iso Cankar, kadar ostavi cigarete, kakor se glasi dogovor. Rad bi še kaj omenil glede kanonikovega značaja, pa se bojim, da bi ga v njegovi skromnosti ne žalil. Toliko pa vendar lahko rečem, da kanonik Sušnik nima nobenega sovražnika, in da ga čislamo in ljubimo vsi, ki ga poznamo. Kanonik Sušnik je še eden tistih redkih mož, ki stoje na stališču prodajalca, kadar kupujejo, in na strani kupovalca, kadar prodajajo in to se mi enega se ji je že posrečilo prijeti. Miklov pomočnik je opisal nekega mizarja iz Ptuja, za katerega ime ni vedel, ki ! je sklepal z njegovim gospodarjem usodnega dne čudne kupčije. Vsled tega je takoj nanj padel sum. Orožništvo je dognalo, da je to Fran Šlahtič v Ptuju. Orožništvo je izvršilp pri njem hišno preiskavo, ki je imela nenavaden ugoden vs— jeh. Našli so polno raznega blaga, ki je zelo slično z blagom*, ki ga pogrešajo pri Miklu, nakar so Šlahtiča takoj zaprli. Miklov pomočnik je med temi predmeti spoznal nekatere za lost svojega gospodarja. Šlahtiča poznajo sosedje kot zelo surovega človeka. Osumljen je že bil dvojnega umora. Šlahtič taji vsako krivdo in se čuti zelo užaljenega radi tega josum-Ijenja. O blagu, ki meče nanj bilo seveda treba advokata, ki je od S5.798 katere bi imela Samomor radi kazni. Leonom XIII. 1. 1900. Sicer je majo zabave po snegu s ski-bilo spočetka določeno naj se jem. Da pa je zabava še več- praznuje sveto leto le vsakih' j A za to je skrbela lastnica ne-| dobiti vdova, se ga 100 let; a potem se je ta doba kega paviljona v Fox River, $5.200. Dober "job." , skrajšala na 50 let. Romarji, Grove Mrs. Anna Kunch in u- — Oslo, Norveško. — Tukaj- ^^y P ? * ki prihajajo iz vseh delov sve-; trujene športnike krepčala s, šni komunisti so grozili z ge- East Liverpool, O. — Percy Frost je bil kaznovan $1000 radi prestopka prohibicijske po-.. .stave ker so suhaški agenti na-p I šli v njegovi hiši likerje. Ka- gove sedemdesetletne starosti. -o Volilne metode P. _ i v. P. režima. ta v Rim. morajo obiskati štiri: prepovedano pijačo. Vse pa, neralno stavko v protest proti glavne bazilike: sv. Petra, sv. zvohajo suhaški agenti, takoj vladi, ker ni hotela pomilostiti Pavla, sv. Janeza Lateranske- so tudi to zavetišče, katero so, njih tovariše, ki so obsojeni ve- Chicago. ga in sv. Maria Maggiore. da. preiskali in zaplenili 11 sod leizdaje. Pač pa jim je bilo je posrečilo priti do živega dobe popolen odpustek. Na bo- čkov piva, večjo množino žga-j dovoljeno se udeležiti seje, a morilcu dveh policistov. Morilec je m. m. izročilo državni komi-žične praznike je papež Pij) nja in tudi vina. Lastnico so a-j ko je bila seja končana, so mo- je Herbert Ziegler star komaj j siji popolnoma dovršeni del Pokvarjena mlad i na. 111. — Policiji se do n-rii An ____• • i sum, ne more nič povedati. zdi, da je edino znamenje nje- , , , „ f ___'--i.- Miklovega trupla se niso mogli najti. Mogoče je bilo vrženo v Dravo ali*pa sta ga Šlahtič in njegov pomagač kam zakopa- Po vesteh iz Subotice so ob- la. Obe nesrečni žrtvi so vče-lasti izgnale okoli 400 prista- raj pokopali. Pogreba se je u-šev HRSS. v njih rojstne kra- deležilo veliko ljudi, med nji-je. Na ta način sj hočejo radi- mi župan v Studencih, kali in somostojni demokrati zagotoviti mandat. -o-- DRUŽINSKA PRATIKA Otvoritev liške železnice in prvega Jadranskega velesej-ma. Primorsko stavbno društvo je dospela iz starega kraja za leto 1925. To leto so jo izdali v jubilejni izdaji in je lepša kot kedaj prej. S poštnino stane 25c. "ArtgftfKANSKI SLOVENEC IN "EDINOST * •vi in najstarejši slovenski katoliški list Ameriki. Amerikanski Slovenec mtanovljcc m 1891. Edinost lete 1914. The first sod the oldest Slovenian Catholic Newspaper is Amcnea Amerikanski Slovenec established 1891- Adinosi 10m Uhaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek — Issued e*err r Wednesday. Thursday and Friday. PUBLISHED BY: — Publishing •849 - West 22nd Street Telephone: Canal 0098 Chititfo, UL Ceng oglasoir n» rshtcvo Advertising rates 00 a^M**-* #ARO<**NlNA. Za 7edi»jrr" •f-'.ar" m .^rlo »rto ........... , " Za Zediujene-driave za pol leta ........... Zs» Ohiraflro. in »r -»' /a Chicaeo. Kanado in Evropo za pol leta INSCRIPTION. For United States per vear ............. For TTn;ted States per half rear ......... For Chicago, Canada and Europe per vei __"*__Oilr*rn C^naH? Pm«' 'Entered as second class ma*ter June 27. 1924. 31 thi i»<< pi:,.,,;* *Vi» A r> f IflrfK * lp-n •• thfj* «1 : ir Breznačelnost in sleparstvo slovenskega socializma v Ameriki. Opomba ured.: — Glasilo K. S. K. Jednote je prineslo pod rajšnim naslovom imeniten članek v štev. 52. * dne 24. dec. 1924. Kal dodatek in kot nekak moralni pečat celi stvari pa je naredil k temu članku v isti štev. zgodovinsko interesanten članek izpod peresa našega najuglednejšega slovenskega duhovnika in ustanovnika K. S. K. Jednote Very Rev. M. Šavsa. Prinašamo ga dobri stvari na ljubo, ker vcmo:.da Ka marsikateri čitatelf našega lista ni čital. a oba članka pa zaslužita, da prideta pred oči slehernega ameriškega Slovenca! Članka sc glasita, kakor sledi: V Združenih državah ameriških živi približno 30 različnih narodov, ki tvorijo 110 milijonov skupnega prebivalstva; med te narodne skupine spadamo tudi Slovenci. Ako bi hotel kak nepristranski kritik napisati o teh narodnih skupinah povsem resnično sodbo, bi ameriški Slovenci zaslužili prvo mesto v medsebojnem kreganju in neslogi. Kreg in nesloga nam je menda že prirojena iz starega kraja. Človek t>i mislil, da smo te grde razvade pustili onstran oceana, ko smo se preselili v novo domovino, ali pa da bomo kot adopti-rani sinovi našega strica Sam-a v gentlemanstvu sledili drugim ameriškim narodom. Kdo* to misli, se zelo moti. Kdo je pravzaprav temu kriv? Oni voditelji, ki so naš, sicer pošten narod razdelili v razne stranke ali skupine. To vražje delo so v največji meri izvršili lastniki in uredniki raznih slovenskih listov, ki nočejo slediti ,načelom ameriških časnikarjev. Ker je vsakdo bolj "smart" od drugega, se še ti vedno med seboj prepirajo. Posledica tega pričkanja je, da čitamo danes v raz-n.'h listih že o naših klerikalcih, reakcijonarcih (nazadnjakih,) naprednjakih, liberalcih, socialistih" svobodomislecih in komunistih. Vse te označbe so pa v resnici samo na papirju in v možganih raznih urednikov izvzemši male peščice socialistov, ki kot taka stranka javno nastopa in kateri bije že zadnja ura. Izmed 200.000 ameriških Slovencev je danes samo okrog sedemsto (700!?) slovenskih socialistov; to je toliko, kakor kaplja v morju. Ako bi bilo mogoče vse naše rojake in rojakinje sirom držav na kako konvencijo skupaj sklicati, in če bi vsakega vprašali kaj da je pravzaprav, bi vam odgovorili: "Jaz sem ameriški Slovenec (Slovenka) in nič drugega! Kaj je kle-rikalizem, socializem ali komunizem, tega še ne razumemo. To so same časnikarske fraze in psovke. Kdo bi si mislil, da hoče baš peščica naših rdečih petelic-kov (socialistov) diktirati vsem ameriškim Slovencem?! Že celih 19 let nam pridigajo v svoji rdeči fliki "Proletarec," zabavljajo čez ameriško ustavo, vlado, institucijo itd. in nam zidajo zlate gradove v obiakih, če jim bomo sledili pod zastavo socializma. Vprašanje nastane, kako je baš ta stranka v teh 19 letih napredovala, ali kaj je za narod v obče že koristnega storila? Odgovor je lahek. V teh letih je njih organizirana peščica narastla na sedemsto! Članov. Njih^ glasilo bi bilo že davno poginilo, dasi ga niso s tremi Judeževimi tisočaki izvlekli iz dolga. Ta denar je t*il naroden in namenjen za naše nesrečne Primorce in vojne sirote v stari domovini. Ta vnebo-vpijoči čin se bo prej ali slej in gotovo sam na sebi maščeval s tem, da bodo naši socialisti zginili iz javnosti, z njimi vred pa tudi njih glasilo, ki je zopet zadolženo čez glavo. Drugo vprašanje je: kaj so sploh naši socialisti v 19 letih že koristnega storili za naš narod? Odgovor je tudi lahek: Prav nič! Naj pridejo z dokazi in fakti na plan! Saj tudi ni čuda. Tredniki "Proletarca" so bili v obče samo "greenhorni," ne pa zavedni in gentlemanski Amerikanci; dosti je že sedelo za "Proletarčevo" uredniško mizo takih narodnih voditeljev, ki niso imeli niti prvega ameriškega državljanskega papirja. Pa naj nas taki možje učijo, ko niti ne vedo, kaj je Amerika?! Neradi se spuščamo v kako polemiko s tem ali oninu'Ti-stom, najmanj pa še z glasilom male peščice socialistov. Ker si pa urednik "Proletarca" večkrat privošči našo K. S. K. Jednoto, da jo blati in napada, tako tudi naš list, si štejemo v sveto dolžnost, da mu posvetimo ta članek v odgovor. "Proletarec" je obelodanil v št. 901 z dne 18. decembra poldrugo stran obsegajočo brozgo pod naslovom: "Breznačelnost in sleparstvo slovenskega klerikalizma v Ameriki." Mi mu odgovarjamo pod sličnim naslovom; samo eno besedo smo premenili. Med drugim čitamc v omenjeni brozgi sledeče: "Po konvenciji je prevreTT-odstvo slovenskih katoliških (?) la-jikov pogrebnik Anton Grdina iz Clevelanda, novi predsednik K. S. K. J., kateremu so kmalu pričeli nekateri 'katoličani' očitati, da je o-rodje v rokah Kazimirja. On pa jim je odgovarjal, da mu je le za širjenje in utrjevanje pravega katoličanstva in Rev. Zakrajšek mu je pritrjeval. Sklicali so večje število katoliških shodov, na katerih je nastopila kopa duhovnikov, predsednik Grdina in sempatam še kak da ima Fran' tu pa tam še spodtakne ob ne- ceIj letos par 50 Slonov več kaj kar je slovenskega? Saj je Ians^o leto. To se že lahko ona vendar vsa Ruska, ali bo ,zprevidi fz °Pazk med stavkf res tista dobra vlada Kumo-! paprllce ! nix in BoIše-nix, kmalu prepad- Naš Peter, in predsednik ka- la? Da vsled tega Slovenija iz- toliškega shoda se jezi, ker se haja še v slovenskemu jeziku ? paprika ne mara pokazati z Briki prirediti take'!Vraga ! R°Jakl*! čudite se, pravim imenom. Peter, kar po- slavnostne združitve, obhode in zborovanja; samo k nam,! tjt^T^ jtoIaŽe? b?df paprika Je veIik° članstvu K. S. K. Jednote radi prihajajo ameriški svetni in du- slovenskem jeziku. Od Ko-; premalo storila v tistem kislem hovm veljaki, govorniki in domoljubi; samo pri naših slav- ! ^ Miv TB°ISemx ,m* prlcako- i krompirjuki je bil serviran za nostih se oni čutijo domače ker vedo, da so v sredini rodo- JT ' finer' ves blla nesL'nl- Za" Ijubnih, domoljubnih vernih državljanov. Pri naših sestankih 11 . Nekega poIetne^a ^eva je to pa jo solijo sedaj tam doli • - jr-a , • , , .... . ... hllo kn if» tiikniSni trornvoo 14 Dri Mili Urški" Jslnvoni ii r govornike, ki imajo vedno kai pametnega, koristnega, zanimi-: papnke' Nekl rojak 12 Sheboy- v Shebovganu. NI izključeno, vega in podučnega povedati, tako povedati, da čutimo, te~ Človeštvo, ki šteje dve mili-sevati fn hudičevati; saj drugega tako ne znajo, drugače, ko X1 Juba PaPrika- Ker si me že jardi ljudi, spada v vrsto naj-M jih dobri naši državljani slišali in razumeli, bi jih kar ta- tako ,epvega> tako Pranega, manj razširjenih bitij. V kožar zavestno živo zavrisnemo in vsem brezvernim slovenskim čcvcem šegavo po starokrajsko zakličemo: "Kaj boste smo mi, vi ste pa naše u . . .!" Drugi korak naprej — ustanovitev kolegija slovenskih frančiškanov v Lemont, III. Slovenski frančiškani delujejo v duhu pokojne cim ni- storim> da moi trebuh res nih mesecev življenje 60 bili-vi? Mi tako velik' kot si ^ pred- jonom naraščaja. Morska zve'z-stavljaš ? Kedaj ugasnem o- da znese do 300 milijonov jajc, genj, da bojo klobase ravno nekatere ribe do 10 milijonov! prav pečene ? Ce mi daš pravi- Najhitreje pa se množijo tako-len odgovor na to, ti še pri- zvana nižja bitia. Mikroorga-Zyeze Imaknem k oni nagradi 500 bo1;- nizem, ki se vedno enostavno nanovo, je dal tekom let 3092 pokol jen j. Ce bi __u j , , . . J ,. i - ^----------- ~vse to potomstvo pri živ- prenehala iz znam^ vzrokov; potreba pa,- delovati v duhu se, ti kupim frakelj boljšega. Ijeniu. bi zavzelo 10.000 krat Zveze, je danes večja m bolj nujna, nego je bila pred petin- Toraj draga paprika upam, da večji prosto- ne-0 ce^a n-ša dvajsetimi letmi. Kedo se bo pobrinil za dušni J^lagor Slo-; sprevidiš, da ti še nisi ciganka, zemlja vencev? Kedo jim pridobival vedno bolj potrebnega naraščaja ki rešuje pravilno Crossword _o_ slovenskih duhovnikov? Kedo jim zidal cerkv§ in šole in jim do- Puzzle's — A. B. 1 J^iveč prijateljev ie na s-e- baval krvavo potrebnih slovenskih verskih vodnikov in vodite- Mogoče ti je še neznano te- tu takih ki svoie or iatelisl liic? Kedo se sploh briga za nas Slovence tu v Ameriki? Ke-jbi ljuba paprika in tudi tam proda j o* za R^hm i dnlar. Imperfect in Origina Ta Tyoj nedeljski tovariš. Rev. Kazimir Zakrajlelc, O. F. M. TEDENSKI KOLEDAR. I Kolikor večkrat p« človek kak 3. po razgl. G. — J«. ozdrJ «reh t?11)50 ae gob Mat 8 1 1 s^ruP strasti zajeda v življen- 25 Nedelja i- Spreobrnitev ?ke moči človešk* du»e, tako da Sv. Pavla P0^*8* ce*a človeška domiš- 26 Pondeljek — Polikarp, ljija\ V°lja in P°časi tudi ra" škof in muč I zum kmalu popolnoma zastrup- 27 Torek — Ivan KrizostomJ !jen* Vzemimo nečistnika, pi- ■ janca, lakommka in druge. Sa- 28 Sreda — Flavijan, muč.1 ™°1na.e1no ^ una fe*V Mis~ Marjeta dev | l' mis"» besede, katere 29 Četrtek — Frančišek Sal J gOVOri- vse nosi na sebi smrad gk0f i te strasti. Je pač cela duša za- 30 Petek — Martina, dev. in! ^mpljena. Slednjič človek za-muč. 31 Sobota — spozn. -o— sit zdravja bolezen bo zato napredovala in ga večno vni-čila. POTRATA VODE. Ako bi vsakdo, ki po nepotrebnem trati vodo v mestu se čez noč pre- Zato varuimo se ereha ki .* ■ vseeno sko« kapljanje 1 U1 VaV1-»™0jse K1, oropalo tisoče druiip njih deleža za nas lahko okuži, da postanemo vodo. Na sto prostorov je, ki kap- duševni gobovci. Ako smo Že lia voda, da lastnik niti ne ve za to Peter Nol, OZNANILO. Danes je 3 nedelja po raz-glašenju Gospodovem. — Spomin spreobrnenja sv. Pavla. Jutri, 26. januarja spomin sv. Polikarpa škofa in mučen-ca. slepi popolnoma, začne opuščati vse, kar je v zvezi z Bogom, dolžnosti stanu, nima srca za nič več, postane brezverec, slednjič sovražnik božji, konec je — popolnoma duševna smrt. Zato. nas sv. apostol Pavel tako resno v današnjem listu opominja: "Ne pusti se od hudega premagati, marveč zma- morda v oblasti kake strasti, ki nas vleče od greha do greha, da smo že gobovi, hitimo k duhovniku pogosto. Edino pogostna spoved nas bo ozdravila. Da bomo to mogli, se ne sramujmo priznati svoje grešnosti. Greh ni sramota, napuh pa je. --O- Važni dogodki koncem pretočenega tedna. Pariz, 15. t. m. — V francoski poslanski zbornici je prišlo do nemira, tako, da je bil predsednik primoran sejo prekiniti. Komunisti so psovali vse ostale poslance, posebno pa toliko časa dokler n«f nastane luža. Vodomer pa najde vse te razpoke kjer se voda po nepotrebnem izgublja in prisili lastnika, da pusti nedostatek popraviti, še predno se je izgubila večja množina vode. Vodovodn* naprava po parkih le malo vpliva na vodno zalogo, ker »sto zalaga privatni se^lni 'sistem. Ni za pričakovati nobenega zboljšanja, dokler se ne zabrani potrata vode, tako pravijo uradniki pri vodnemu oddelku. Najboljše in pajvspeš-nejee sredstvo proti potrati vode je vodomer, ako bi se ga vpeljalo v vsako hišo. ker to so že po drugih mestih preizkusili. (Og. No. 4.) -o- MESTNI VODOVODNI DEPARTMENT HOČE VAM DATI BOLJŠO POSTREŽBO LI HOČETE POMAGATI? ^H ^HHm Chicaški vodovodni sistem nasesa Člane bivšega predsednika Mil- ] povprečno 275 galonov vode sleherni leranda, ki je pred kratkim for- £an 2a v*ake*a moža, ženo in otro- miral republikansko narodno li- katerokoli drugo^mesto*"51 J° oči. Zgodovina nam pravi, da je imelo precej velikih mož modre oči, tako Napoleon, Friderik II. in Shakespeare; pa tuP vedno več vode raz-... , X1 , ^ f. gubljajo, postrežba bo vedno slab- iiKansKo sKodo. gasilo je vo- ša. cena vodi pa bo vedno višja- Sta-1 jaštvo ill civilisti. novanjski proračun je nepraktičen San Francisco, Cal. — Tra- »ekonomičen in radi tega bi se £a moralo odpraviti Nove igre! Nove cene! gična zgodba pokvarjene mla- DruRa mesta 5o odstraniJa potrat_ Ravnokar »mo prejeli v zalogo več novih ««„ ______________|______ljudskih dramatičnih iger. Dramatična društva sa jih dine. 16-letna Dorothy Elling-|nost vode z vodnim meterjem, ki me-' bavijo, dokler jih imamo v zalogi. Naročilom je vedno prid jati potrebno svoto, v money ordru. son je pozno zvečer prihajala domov. Zašla je v slabo drušči- ri vodo. Z meterjem v vsakem pos-i lopiu. je voda kolikor se jo porabi J . . natančno zmerjena in kdor jo pora- no in z moškimi popivala cele bi plača toliko kolikor jo porabi, in noči, nakar jo je mati posvari- jo porabi, in nič več. Izkušnja po drugih mestih poka-zuje. da z merjenjem vode se lahko zalaga zadostno količino prečiščene vode in z jako močnim pritiskom tudi v višja poslopja. Toraj ali boste Vi nam pomagali, da se mestu Chicago zagotovi tak vodovodni sistem? O g. No. 16. LOUIS STRITAR la in pri eni priliki celo natep-la^ kar je dekleta tako vjezilo, da je svojo mater ustrelila do smrti. London. — Arthur Aldref, star 79 let, je nesel gorečo svečo, ker pa se mu je tresla roka od starosti je prišel plamen v dotiko s starčkovo sivo brado, katera se mu vname in ker i . . ni bilo pomoči blizu je nesreč- ~ PnPoroc* rojakom za naro-než v hudih mukah na zadob-f.* katerega pripe- Ijenih opeklinah umrl. !jam ™\dom- Plažam pohi- stvo ob času selitev in vse kar spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! 2018 W. 2!st Place paniji nastala eksploziia, ka-' CHICAGO, ILL. tera je zahtevala dve človeški Phone: Rosevelt 8221. Chicago, III. — Na 2342 N. Hoyne ave. je v poslopju kjer se nahaja American Piano in Frank S. Lewis Varnish kom-: žrtvi in več delavcev je bilo ranjenih. Vsled eksplozije je nastal ogenj, kateri je napra- PRIJATELJA SE SPOZNA V POTREBI. Tukaj je slučaj vpošteva- vil iz velikega poslopja razva- nja vrednega prijateljstva: lino. Terpentin, varniš, gasolin "Pittsburgh, Pa., 22. dec. 1924. in alkohol, katerega je bilo Trpel sem že več let na slabi velike množine in je pričelo go- prebavi in zabasanosti, pred reti je delalo velike preglavice kratkem pa me je obiskal moj gasilcem. Škode je $500.000. j stari prijatelj in mi nasveto-———__ val, naj poskusim s Trinerje-WILLIAM WIITAMAKI vim grenkim vinom. Kupil sem steklenico tega vina in reči mo- Najboljši zlatar 213 Grant Avenue EVELETH, MINN. Phone: 91. JAZ MARY ŠTALGER CLEVELAND,, O. ram, da nisem še nikdar rabil nobenih zdravil ki bi mi dala tako hitro odpomoč. Od sedaj naprej boni gledal da imam to izvrstno zdravilo vedno pri rokah, in priporočati ga hočem tudi drugim . mojim prijateljem." W. M\ Engle, Mt. Vernon St. "TrineVjevo grenko vi- zopet izgine? da se kje drugje zopet pokaže. Te hraste so pa počasi vedno večje in večje, In vse se v njem upira ponižanju, katero je zvezano z vsako spovedjo. "Saj nimam nič gre- dokler se ne sprimejo vse v sa- hov," pravi drugi zasleplje-mo eno veliko ostudno hrasto, j nec. "Kaj pa storim slabega?" Strupeni gnoji začno \eti iz Ubijem ne, kradem ne, druge-ran. Ud za udom počasi omah- | ga pa tudi nič ne storim. Da pa ne, segnije in slednjič odpade, t ni samo pete in sedme zapove-Tako je kmalu nesrečno žrtev j df, da zapoved je deset božjih, samo kup strašnega nagnjusne-1 šest cerkvenih, da je sedem ga gnoja, dokler je smrt ne re- i poglavitnih grehov, da so tuji ši strašnega trpljenja. j grehi, o tem noče nič vedeti. Duševna gobova bolezen sej Da, če hočemo dobiti zdrav-popolnoma enako razvija. Člo- je duše od Gospoda, moramo vek se uda grešni strasti en-' se ponižati, greh priznati, krat. To je pa samo začetek, j Dokler se človek ne bo po-Strast je razburjena. Po tem nižal, ne priznal svoie greš-prvem grehu ga vlsče v dru- nosti, ne priznal svojih gre-drugem v tretjega, če- j hov, svoje gobove bolezni, nik-itega in ;jevo grenko sem rabila Wahčič no je zanesljivo zdravilo za že- sem rabila Wahči- lodčne nerednosti, očisti vam cevo Alpentinkturo za lase, ker so mi črevesje in na splošno okrepi strašno odpadali ta- ves sistem. Narejen je iz čiste- ko da bi bila vse in naravnega californijske-zgubila, ako ne bi w . _ ... . rabila \Vahčičeve ga rdečega vina. Tudi ženske Alpentinkture, od ga imajo zelo rade. Mrs. H. prenehil-,aod- Jasiek nam PiŠe iz Woif Lake pa dad i^dalje^kra- Corner, Muskegon, Mich., dne j sno in gosti rastejo 16. dec. sledeče: "Skoraj ne, tako. da imam se- morem najti besed s katerimi daj en jard in trt . . , , , palce dolge lase za- naJ izrečem zadostno pohvalo kar se g. AVahčiču Trinerjevem grenkem vinu. lepo zahvalim. Kako izvrstno zdravilo je!" Imam pa še več druurih zdravil, ka- XT , .. , , , . „„ tere bi morala i-neti vsaka družina Nabavite SI Steklenico pri va- pri rokah v slučaju potrebe, kako so šem lekarnarju ali pa trgovcu moške, ženske in otročje. Za rane, z zdravili Še nocoj. Imejte na opekline kraste grinte, bule, turove. d t di Xrinerjev Liniment, srbeti kozo, prahute na glavi, zoper vvt J > sive lase. revmatizem. kostibol in tr- VSpeŠnO zdravilo proti revma- ganje. kurja očesa bradovice itd. Piši- tizmu, neuralgiji, premrazeno- te takoj po cenik, ga pošljem zastonj. prehladu pa Trinrejve j Cough Sedative. Pišite za po-polen imenik vseh naših zdra- Afričanka opera v 5 dej a njih..................................$ Andrej Hofer, Ljudska i- gra v 5 dejanjih............. Azazel. Zaloigra v 4 dejanj iff............................ Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanjih..................... Burke in šaljivi prizori .... Carostrelec. Romantična opera . .............................. Domen, mešane vloge, i-gra s petjem v 5 dejanjih Diletantski oder. Pouk in navodilo igralcem........... Divji lovec, ...................... Dolina solz. Tri enode- janke ............................... Gorenjski slavček komična opera v 3 dejanjih .... Goslarica naše ljube Gospe .................................. Jenufa. Opera iz raorav-sko kmečkega življenja .. Kacijaner, tragedija v 5. dejanjih ......................... 1 Krivoprisežnik, mešane vloge narodna igra s petjem ................................. Lovski Tat....................... Lepa maska, pouk o mas- kiranju ........................... Marija Stuart tragedija v petih dejanjih ............ Modra ptica. Čarobna pravljica v 4 dejanjih .... Marta opera .................... Martin Krpan, dramska pripovedka v 5. dejanjih Mati dramska slika v 3. dejanjih.......................... Mati sv. Veselja, skrivnost vstajenja v 5. slikah Mefistofeles opera v 4. dejanjih s prologom in e- pilogom .......................... Mož beseda, v 5 dejanjih Miklova Zala.................... Naša kri, mešane vloge .. Na smrt obsojeni, mešane vloge v 3. dejanjih .......... Na krivih potih................ Nižava. Muzikalna drama s predigro ....................... Nedeljske ure na Društvenih odrih, 4 kratke igre: za ženske vloge; nevesta z Libana, ženin z Naza-reta, seljski angelj in dve rokinji ............................ K Mamici igra za otroke IGRE: | Okrutna šala. Šaljiva igra .35 v 4. dejanjih _______ Ob vojski, Krek____ .50 Orliči in drugi tiči, igra za dečke........... .50 Prodana nevesta. Komična opera . ___________ .50 Ploha. Vesela vaška igra .75 v 3 dejanjih ________■ Proslava Cirila in Metoda .20 Deklamacije in prizor_ Slovenska Talija, I. *v, .75 Razvalina življenja, Žata- j.igra v 3 dejanjih _ .45 Donna Diana_________ .35 Slovenski Oder,' L *v, i-gre za mešane vloge; Sie-.50 venski oder. Pri kapelica in "čarovniea"_______ .20 Slovenski oder, IL V boju za poklic, moške vte-.25 ge, Palčki, mešane vloge— Seviljski brivec. Komična .20 opera ___________________ Sfinga. Drama v 4 deja- .00 njih .................... Sin. Drama v 4 dejanjih Trubadur, opera____ .75 Tajnost. Komična opera .75 Tekma. Drama v 3 deja njih. Turški križ_____ .25 Tihotapec ............. Užitkarji. Kmečka žafe- .75 igra ...................... ; Volkašin .............. .50 Veseloigre in šaljivi p«- .15 zori ........................ Vrag in Katra. Opera v S .50 dejanjih................ Za križ in Svobodo - ~ ', L .75 Zbirka ljudskih iger:£ zvezek, občinski tepček-. .50 Zbirka, 13 snopič: Vestal ka, Smrt Marije device ; Marijin otrok, suoe .20 ženske vloge __________ .45 Zbirka, 14. snopič: Jnsa-.60 ška deklica; Materin fefea-.60 goslov, ženske vloge: i Boštjan, M. ul.________ .45 Zbirka, 15. snopič: FfefeS-.20 ■ ola in Neža, ženske vte-ge; Turki pred Dunajem, .20 Mož, vi___________________ Zbirka, 20. snopič, Sv. Just, M. vloge; , marijinega otroka, ženske vi.................... - Za križ in svobodo ____ .50 Zbirka ljudskih iger Ifc. .05 in 19. snopič ....... -3C ae ,20 .35 ,45 .SO .45 .50 .45 ,20 .35 .20 .45 .5€ .20 \.30 JAKOB WAHCIC 1436 E. 95th St. "AMERIKANSKl SLOVENEC" IN "EDINOST.** ^Moj padrone," pravi k Steinerju in zastane za tri takte. ^Kateri?" vpraša ta in utihne z basom. "Oni v neumno pisani ofcteki,"' odvrne Pohl. "In drugi, ki prihaja z njim, je poštni a-srsteirt iz mesta." "Duša, piskaj vendar!" ga opominja Steiner, sam pa tudi ne trobi. Tudi pek se pomeša semtertja v razgovor, da je godba vedno bolj pomanjkljiva. Samo Robert Winter jasno in v taktu nape v. K"ar preneha tudi on. Strme gleda proti vhodu. Lora! ^ ob desetih! Iz sosednje vasi! Lora! ** Spodaj nastane hrup. "Godba!" kriče fantje, "godba! Ali ste zaspali?" "Da godba!" vpije Steiner in zahrešči nekaj popolnoma p^Srešemh glasov v dvorano. Počasi in škripaje kot voz, ki se je ustavil, se začne zopet oglašati godba. Tbdi Robert Winter zopet trobi, toda rdečica mu poliva lJe*. Ne trene z^očesom od Lore. Ona ga pogleda, se malo nasmehne- in mu pokima lahno pozdrav. Kmalu pride k nji ti-sf>, ki ga je imenoval Pohl za poštnega asistenta, in zapleše z nje po dvorani. Kako se ona smeje in kako zaljubljeno ji govori dolgin! Vesel, razposajen napev zadoni iz roga, toda godčevo srce bije v težkem, tresočem se taktu. V daljšem odmoru zapusti Robert Winter dvorano in sto-p? »a temno cesto. Upa, da bo prišla Lora za njim. In ni se motil. Deklica kmalu priteče in ga prime za roko. ~Kane, izdali me ne boste, Robert?" ~Kaj? — Kaj naj ne izdam?" ~Kaj! Da tukaj plešem. Stric in teta ne vesta nič o tem. TUdI Kristina ne. Rekla sem, da me glava boli, in Šla ob desetih yr svojo sobo. Hitro sem se seveda preoblekla in zdaj sem tukaj." "Toda Lora — gospodična Lora, to ne gre, pa ne gre!" To je rekel s stisnjenim, jeznim glasom. Zasmehljivo se je namrdnila. -A, Vi ste tudi taki ? Taka Čmerika ? Mlada sem in hočem zabave! Ne maram biti vse leto zaprta. In če morate čvekati, pa čvekajte!" Hotela se je jezno obrniti od njega, pa Robert jo prime trdfcno *a roko. Toda Lora — gospodična Lora, prav nič ne mislim čvekati. Sploh mene prav nič ne briga. Toda glejte, zdaj ponoči hodite v tujo vas — po temnih potih, lahko se Vam pripeti kaka nesreča." "Pot je komaj pol ure dolga," odvrne. "Pa tudi Fisher-' jeva Selma je z menoj in potem — potem sva med potjo slučajno dobili dva znana gospoda iz mesta." "Da, angleškega trgovca in — in poštnega asistenta," od-vr*e Robert s stisnjenim glasom. ^Ali ju že poznate?" "Slišal sem postrani." Zastokal je in stal pr.ed njo in ni vedel nič povedati. Tudi «w»a je molčala in ga opazovala. Kar se začne smejati. MVi ste strašno smešni, Winter! Kot da ste ljubosumni!" Smejala se je od srca. Rdečica ga oblije in začne težko požirati. Ko se je deklica še vedno lahno smejala, jo prime krževito za rame in jo drži kot z železnimi kleščami. "To boli, Winter! To boli!" - "Lora — ne vem, kaj govorim — kaj delam -»-ves sem zmešan — ves neumen — strašno mi je, Loraf ljubim te, ljubim te,, ljubim te!" Pritisne jo z ž.elezno silo k sebi in poljubi z vsem ognjem vžgane strasti. Ni se branila in ni odbežala, ko je ni več~tako pritiskal k sebi in so jo roke samo še lahko in nežno objemale. "Lora, ubog sem — toda delati hočem, delati noč in dan — sebi nič privoščiti, se komaj do sitega najesti — vse tebi dati — vse tebi — vedno in večno te ljubim." Kar se mu iztrga. "Ko bi bila videla to Kristina," pravi. Robert migne z rameni in se smeji v zadregi. "Kristina! Kaj mi je za gospodično Kristino?" "Ne govorite tako, Winter! Saj Vam je zelo dobra. Saj se vendar vidi. Vedno se moram smejati, če pomislim, kaj bo rekla teta, ko sliši, da hoče vzeti Kristina Vas." "Mene vzeti — Kristina? To meni na misel ne pride. Jaz hočem — hočem vzeti vendar Vas —." Ona se zopet zasmeje. "Vi se šalite. Winter! Jaz sem za ipožitev še mnogo premlada. Zdaj moram pa zopet v dvorano. Doma ne boste izdali. Ob dvanajstih se itak že vrnem. Ni vredno skoraj besede." Se enkrat jo je hotel ujeti za roko, pa se mu je izmuznila in izginila v hiši. Gospodarske slike sveta: < Valuta. Angleški funt je zadnje dni zopet nekoliko poskočil napram dolarju, holandskemu goldinarju in drugim valutam. — Francoski frpnk se je dvignil za dobra dvi centa pri 100 frankih. — Švicarski frank je nazadoval vsled ! drugih valut za en point pri j 100 frankih. —► Jugoslovanski dinar, ki je dosegel pred dobrim* tednom $1.72 za 100 di- veliki ekspanziji francoske industrije postavila vedno na stran dviganja agrarne prodtik-cije. Francoska zunanja trgovina. Tekom enajstih mesecev 1924. je znašala vrednost fran-naraščanja coskega izvoza 37,412.066.000 frankov, za 10,120,725.000 frankov več nego prejšnje leto. Vrednost uvoza izkazuje 36,014,120.000 frankov, za 7,-narjev zopet pada nazaj in je 259,729.000 frankov več nego te dni bilo dobiti na borzi že lani. za $1.62 — 100 dinarjev. — Italijanska lira je padla zadnje dni za celih 7 in tri četrt pointa. -T -o- Iz švicarske industrije. Po statističnih podatkih je bilo lani v švicarski kovinski strojni in urarski industriji 2231 obratov s 116,669 name- Bondi in delnice. Bondi in zlasti delnice, o- ščenci in delavci, ki so dobili Ubogi godec stoji sam v jesenski noči. Mrzlo vleče sapa krog katerih so pred kratkim plače 330,110.000 frankov: v na vroče čelo, vleče s hladnmi rokami čez utripajoče, polne ži- borzijanci rajali padajo. Zad- tekstilni, oblačilni in obutveni le, v katerih se podi nemirna kri vedno od srca v glavo, vedno od glave k srcu. Vroči občutki valove navzgor, pametn§ misli navzdol, pa pametne misli kmalu utonejo in vsa rdeča reka je polnila strasti. Roki se skleneta na prsih ; tako je mladeniču, kot bi obje- nji. petek so razne delnice na industriji 2594 obratov s 126.- borzi padle za cele tri pointe. 474 nameščenci in delavci, ki so dobili plače 269,678.000 t frankov, Kjer je zaposljenih Farmarski produkti. Cena prašičem živa vaga je mnogo žensk, se vidijo razme- mal sladko, vitko deklico. In misel, da jo je poljubil, da se ni za $2.80 višja od lanskega le-! roma manjše plače, kakor ka- branila, ga je zazibala v omotico. Na žensko ljubezen in žen- ta. Sedaj veljajo 100 funtov žejo baš navedene, številke. sko zvestobo je zidal dom svoje prihodnjosti, ki je stal pred $9.85, boliše vrste nekoliko več. -o- njim,kot bi ga zgradila čarovniška roka, in se mu smejal s — Drobnici se je dvignila cena Gospodarsko ozdravljenje v prijazno streho in svetlimi okni vabljivo nasproti. [ za celih $5.00 pri 100 funtih. Nemčiji Nekaj ga zmoti v teh mislih. — Teleta pa so padla od lan- ugodno napreduie. Število ne- Malo naprej na cesti sliši, kako se prepirata dva moška, skega leta za 75c. pri 100 fun- zaposlenih se krči. delo na kra- dekle se pa joka. Stara pesem o novi ljubezni in stari pravici, tih in sedaj veljajo $7.75, bolj- tko dobo gine pred polnim ob- Hitro se obrne in odide nazaj v dvorano. ša Tako je trobil dalje. V srcu je čutil blaženost, trpljenje in < težek nemir. Njegove oči so visele vedno samo na eni. Kadar je prišel dolgin iz mesta — prišel je pa pri vsakem plesu in plesal dolgo z njo — se je moral Robert z vso silo premagovati, da ni vrgel*roga proč in zavpil v dvorano: "Pusti jo — proč od nje — ona je moja — samo moja!" nekoliko več. -o- 2 i to. Pšenica je veljala zadnje dni od $1.47 do $1.85 in pol. ratom. V tekstilni industriji se pozna polagoma zboljšanje. Železni trg je miren ali stalen : velika depresija je večinoma premagana. Ehektrotehniška industrija dobiva ' znatna naro- Diferenca v ceni se določa po kvaliteti. — Koruza se je zad- čila. Uvoz narašča pa v glav- Toda tega ni smel storiti, igrati je moral, da je oni ple- nje čase silno dvignila radi pre- nem obsega živila, sirovine in sal. V obraz je bil bled in oči so se mu svetile v mrzlici lju- kupčevanja. V resnici pa velja polfabrikate. Izvoz raste pcča- bosumja. Ker je ta bogatejši kot on, ker lahko izda tolar, on si pa mora zaslužiti pet mark, zato sme ta z njo plesati, jo sme objemati, ko mu mora on gosti." ©®®<8Kg)®®<^ SEVEDA FOREST CITČANI r < Vedo, da se kupi najboljšo vsakovrstno že-leznino, ki se jo potrebuje bodisi pri graje-[ C '"' ' nju domov, garaž ali 4 " l^fc. kar*ne£akoIi poslopja, kakor tudi najboljše raznotero pohištvo po najnižjih cenah pri znanem trgovcu BENJ. EICHHOLZER Trgovec z vsakovrstno železnino 527 — Main Street. Forest City, Pa. (T.) mm ^ Za dobro pohištvo SE obrnite vedno na staro poznano veletrgovino. Ako hočete Vaše domove opremiti s trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj - pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaja. Ako hočete imeti v Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tedaj pojdite isto kupiti h W. SZYMANSKI VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM POHIŠTVOM. t ZDRAVA ČISTA USTA — POTREBNA ZA ZDRAVJE NEWY0RSKI ZOBOZDRAVNIK iJXUUIXUU »!»!>!> L>1>I I*11«JLa!*JLAIAJL>I»^^ Premakljivo in nepremakljivo umetno zobovje. Zlate—gumijaste in aluminijaste plošče umetno narejene — nizke cene. Zobe ( preiščem brezplačno. Zobe izrujem brez bolečin. Phone: CANAL 1651 1958 W. 22nd St., Chicago, 111. Vogal Robey ceste. w »rv w y wwwti w try mm wv vw w w wi mi w ire tre ire tre ire tre ire E SL07EČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST | na žitnem trgu od $1.25 do si ali obeta dobro. $1.36 bušel. — Oves velja od -62 do 70c. bušelj. Jesenski oves je nekoliko cenejši. — Rž velja okrog $1.39 do $1.59 bu-; šel. Pripomniti je treba, da so i žitne cene v nekaterih mestih1 spreminjajo, zato navajamo najnižjo in najvišjo ceno. -- Ameriška obrt. \ Po Božičjj se v večih krajih Združenih držav, kakor poročajo obrača na boljše.* Industrijske tovarne imajo v svojih I proračunih obširne programe, ki kažejo na zboljšanje. -o- --TT Nemecea 1439 W. 18th St IZDELUJE NAJBOLJŠE KE! SLI- SVOJ POKLIC VRSl ŽE 3Q-LETNO IZKUŠNJO! J. K0SMACH Šur Majk! KARKOLI 5»r D\ TISKATI IN KARKOLI NAP. > KJE DRUGJE. ' • V) v M O TUDI MI!" TO SO BESEDE NAŠIH TISKARJEV. Naša Tiskarna izdeluje tiskarska dela lično in točno. 2e na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj nc bi še Vas? Vsem cenjenim društvam se priporočamo. za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih barvah. Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potre-i jo