V i /M S /T i GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 17. NOVEMBRA 1961 >Y POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI LETO X. — ŠTEV. 47 S PLENUMA PROMETNIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE V KOPRU Nagel razvoj gospodarstva v vsej državi zahteva hitrejšo gradnjo koprskega pristanišča in tudi nujno povezavo Kopra z jugoslovanskim železniškim omrežjem Tovariš Miloš Minič v Kopru V petek, 10. novembra, je obiskal koprski okraj predsednik Izvršnega sveta LB Srbije Miloš Minič. Na njegovi poti po okraju so ga spremljali predsednik IS LK Slovenije. Boris Kraigher, član IS LR Slovenije Jože Ingolič, sekretar Okrajnega komiteja ZK Koper Albert Jakopič-Kajtimir in predstavniki okrajnega ter občinskega ljudskega odbora. Predsednik Miloš Minič je obiskal kokošjo farmo v Neverkah, v Kopru pa si je ogledal Iuko in Tomos. Po podrobnem ogledu tovarne Tomos se je v sejni dvorani upravnega odbora zadržal v daljšem razgovoru s člani svojega spremstva in z direktorjem Francem Pečarjem. Sodelavcu Radia Koper je izjavil, da so njegovi vtisi o gospodarskem napredku-v okraju več kot pozitivni, čeprav seveda ni imel možnosti, da bi videl vse, kar je delovno ljudstvo tega okraja storilo v nekaj zadnjih letih ob podpori iin pomoči republiških in zveznih organov. Poudaril je, da je doseženi gospodarski napredek solidna osnova za dosego še večjih uspehov v naslednjih letih. Na sliki: tovariš llvajtimir tolmači Milošu Miniču zasnovo in bodoči razvoj koprskega pristanišča Plenum, ki ga je imela Zveza prometnih inženirjev in tehnikov Slovenije v sejni dvorani občinskega ljudskega odbora v Kopru minulo soboto in nedeljo, je bil za naš koprski okraj pomemben v dveh pogledih: Na dnevnem redu sta bili med drugim predavanji »Koprska železniška proga« (inž. Alojz Po-ljanšek) in »Koprska luka« (inž. Miloš Gnus) in drugič: prometni inženirji in tehniki koprskega okraja so na tem plemimu ustanovili svoje društvo. Pomembno je še to, da je razprava o navedenih predavanjih izzvenela v soglasno spoznanje, da so še hitrejša gradnja koprske tovorne luke in hitrejše ter odločnejše priprave za vzpostavitev železniške zveze s Koprom naloge, ki se BOGAT PROGRAM PRIREDITEV V ČAST 20. OBLETNICE VSTAJE IN USTANOVITVE JLA Občinski odbor SZDL v Postojni je izdelal pred dnevi bogat in izredno pisan program prireditev v čast 20, obletnice ustanovitve JLA. Meseca decembra bodo v Planini, Studenem, Bukovju. Šmihe-lu, Prestranku, v Kapunah, Dola-nah in v Zagorju ~~ bni mitingi, na katerih bodo govorili o vlogi JLA. Na mitingih bo z izbranim programom nastopala tudi kulturna skupina, sestavljena iz pripadnikov JLA in članov postojnske DPD Svobode. Od 1, do 22. decembra bodo po SEMINAR V STRUNJANU Včeraj se je začel v domu glavnega odbora SZDL v Strunjanu dvodnevni seminar za sekretarje občinskih odborov SZDL našega okraja. Na seminarju obravnavajo naloge Socialistične zveze o vseh aktualnih političnih vprašanjih, o metodah dela občinskih odborov SZDL, finančno problematiko in podobno. Referenta za osrednje teme sta predsednik ¡krajnega odbora SZDL Gustav j-zej in organizacijski sekretar »ga foruma Miro Okratič. Vzporedno s seminarjem poteka tudi skupen posvet blagajnikov občinskih odborov SZDL. šolah in vaseh predavanja o nastanku in vlogi JLA. Šolska mladina bo pisala o tej temi posebne šolske naloge, neposredno pred Dnevom JLA, 22. decembra, pa bodo ob priliki razgovorov na šolah nagradili 21 najboljših nalog z nagradami. V nedeljo, 17. decembra, bodo vojaki in mladina pomerili svoje znanje o temi »Kaj veš, kaj znaš o naši lj-udski armadi« v Kulturnem domu v Postojni, nakar se bodo udeleženci tekmovanja razvedrili na družabnem večeru v hotelu »Javornik«. 20. decembra zvečer in dan kasneje bosta v Pivki odnosno v Postojni svečani akademiji v čast Dneva JLA. Kulturnemu sporedu bo v obeh krajih sledil družabni večer. 22. decembra ob 11. uri bo v Postojni veliko množično zborovanje, ki mu bodo prisostvovali Postojnčani in pripadniki krajevne garnizije JLA. Istega dne bo v Postojni in Pivki sprejem pionirjev, predsednik ObLO Postojna Adolf - Gerželj pa bo priredil poseben sprejem za pripadnike JLA. Poleg številnih športnih dvobojev med društvi Partizan in vojnimi moštvi bo šolska mladina obiskala 22. decembra krajevne garnizije JLA na Postojnskem. Kaže torej, da nameravajo v postojnski občini proslaviti dvajseto obletnico ustanovitve JLA množično, s številnimi in 'kvalitetnimi prireditvami, ki naj še enkrat potrdijo nerazdvojno vez med narodom in ljudsko vojsko, vez, ki se je klenila in sklenila v NOB. Za razliko od prejšnjih let bodo za letošnji 22. decemher deležne številnih kv al'Motnih odreditev tudi vasi v okolišu Postojne in Pivke. (ma) ne tičejo le koprskega okraja, temveč vsega našega gospodarstva. Kot je namreč ugotovil v razpravi direktor podjetja »Pristanišče Koper«, so perspektive za dosego dveh milijonov ton blagovnega prometa čez koprsko luko mnogo bližje, kakor si je bilo mogoče misliti pred tremi, štirimi leti. Po izpolnitvi rekonstrukcij-skih načrtov slovenske industrije bo v petih letih samo ta potrebovala Koper kot luko (za izvoz in uvoz) v obsegu 1,200.000 ton blagovnega prometa, temu pa je treba dodati vsaj še 700.000 ton generalnega tovora in 300.000 ton tranzita. Prav te bližnje perspektive nas silijo, da vzamemo gradnjo železniške proge resneje v poštev. Po zadnji, zaenkrat samo v Ljubljani sprejeti varianti, naj bi potekala proga od vzhodnega konca starega Kopra ob levem bregu Rižane do naselja Rižana, kjer bi prečkala reko in se nadaljevala do Hrastovelj, Tu bi naredila lok in se obrnila nazaj, potekala tik izpod Podpeoi do Črnotičev, od tu dalje pa po apnencu do Preš-nice na obstoječi železniški progi Kozina—Reka. Ta trasa je od številnih doslej že obravnavanih tras najugodnej- ša: poteka namreč po gradbeno razmeroma najmanj zahtevnem terenu in je zato tudi najcenejša. Za rentabilnost proge je treba, da prepelje v obe smeri 781.000 neto ton blaga. Če vemo, da bo ta blagovni obseg spričo potrebnega razvoja koprske luke mogoče doseči v 5 ali 6 letih, postane jasno, da je gradnja te proge — kakor pravimo — potreba jutrišnjega dne. Plenuma so se med drugimi udeležili tudi sekretar okrajnega komiteja ZK Koper Albert Ja-kopič-Kajtimir, pomočnik sekretarja sekretariata IS Slovenije Daniel Lepin in podpredsednik Zveze inženirjev in tehnikov Slovenije univ. prof. Friderik Gerl. Sekretar Albert Jakopič-Kajtim'ir je v razpravi med drugim poudaril, da bosta ta plenum in ustanovitev okrajnega društva prometnih inženirjev in tehnikov močno spodbudila strokovnjake te stroke k naglemu in kompleksnemu reševanju številnih prometnih vprašanj v okraju v kar največjo korist družbe. mf Naročite SLOVENSKI JADRAN svojcem v tujini PROSLAVA OBLETNICE OSVOBODITVE SKOPJA V ponedeljek je LR Makedonija slavila velik praznik: obletnico osvoboditve svojega glavnega mesta Skopja. Ob tej priložnosti so dali v promet nov odsek Ceste bratstva in enotnosti med Grde-lico in Skopjem v dolžini 138 km. Trak čez cesto je prerezal predsednik republike Josip Br.oz Tito in tako predal ta pomembni objekt velike mednarodne vrednosti svojemu namenu. Nato je bil v Skopju velik mi- OBSEŽNE PRIPRAVE NA PROSLAVE 20. OBLETNICE VSTAJE IN USTANOVITVE JLA PRED 29. NOVEMBROM Za Dan republike pripravljajo v Ilirski Bistrici več proslav. Na večer .pred praznikom bodo priredili slavnostno akademijo z bogatim kulturnim sporedom. Sodelovali bodo pevci domače Svobode in Glasbene šole ter dramska skupina. Proslave bodo priredili tudi .po vaseh kot v Kne-žaku, Kuteževem, Jelšanah, Pre-mu in drugod. Programe pa bodo pripravile osnovne šole. V vrsti letošnjih proslav jubilejnega leta vstaje in revolucije jugoslovanskih narodov bo prav gotovo med najlepšimi slavje v vzhodno bosanski vasici Rudo, kjer je bila 22. decembra 1941 rojena naša ljudska armada. Na ta dan -pred dvajsetimi leti je bila v Rudem z ukazom Vrhovnega komandanta narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije tovariša Tita ustanovljena prva redna vojaška enota te vojske — I. proletarska brigada. Tovariš Tito je enoti že ob ustanovitvi napovedal slavno prihodnost in I. proletarska se ni vsa dolga leta gigantskega boia PO XXII. KONGRESU KP SOVJETSKE ZVEZE Po vsej Sovjetski, zvezi gre val iiščenja ostankov Stalinovega spomina. Odstranjujejo vse njegove spomenike in slike, spreminjajo po njem imenovane uilice in gospodarske organizacije ter ustanove. Tako so mesto Stalin-grad preimenovali v Volgograd in prav tako tudi vso pokrajino. V nekaj desetletjih je to že tretje ime tega mesta (prvotni Caricin). Prav takšno čiščenje gre tudi po drugih deželah vzhodnega bloka. Tako so na primer v DR Nemčiji povsem izbrisali vsa imena Stalina in podrli vse njegove spomenike. Stalinstadt so preimenovali v Eisenhuttenstadt. V Berlinu so .preimenovali Stalinovo alejo v Alejo Karla Marxa, deloma pa v Fran!kfurtsko alejo. za svobodo nikoli izneverila tej napovedi. Izpolnila je še veliko več kot samo pričakovanja in upe vseh svobodoljubnih Jugoslovanov in drugih ljudi po vsem svetu, ki so se v zadnji vojni bojevali proti mračnim 'silam fašistične koalicije. Prva proletarska je bila kovačnica vojaških in političnih kadrov naše revolucije, bila je temeljni kamen naše ljudske armade in osnova naše moči, udarna pest naše revolucije. V najtežjih trenutkih našega boja je vedno častno izpolnila svojo dolžnost in s svojo visoko moralno in vojaško močjo zadajala okupatorjem in njihovim domačim hlapcem smrtne udarce. Krvavela ie tudi sama, toda prelita kri hrabrih proletarcev je bila seme, iz katerega je 'klil vedno močneiši upor, so vstajali vedno novi borci. Zdaj se bodo 22. decembra vsi nrcživeli borci te enote zbrali v Rudem, da se po dvajsetih letih spet srečajo med seboj. Rudo se na ta slavnostni dogodek živo pripravlja. Vse mestece so rorenovili, postavili so več spominskih plošč in na mestu, kjer ie bil ob ustanovitvi zbor brigade, len spomenik. Napeljali so vodovod in elek- triko, .popravili stare in sezidali nekaj novih .poslopij, uredili ulice in nasade. Na trgu bodo 22. decembra odkrili spomenik I. proletarski brigadi, pred tem pa bo veliko ljudsko zborovanje, na katerem bodo obudili spomin na slavne dni ljudske revolucije in osvobodilnega boja s posebnim pogledom na pomen in vlogo JLA v tem boju. ting, na katerem se je zbralo nad 200 tisoč prebivalcev mesta in okolice. Govoril jim je tovariš Tito, ki se je v svojem izvajanju dotaknil perečih domačih in zunanjepolitičnih vprašanj našega časa. Vse svetovne agencije, listi in radijske postaje so prenašali dele Titovega govora in ga tudi obširno komentirale. Posebno so se zaustavljali .pri delih govora, ki se nanašajo na Nemčijo, na odnose, med Jugoslavijo in ZDA, na protijugoslovansko kampanjo Kitajske in Albanije in na XXII. kongres KP Sovjetske zveze. Jasna in odločna stališča Jugoslavije do vseh omenjenih zadev so bila sprejeta s posebnimi simpatijami .zlasti, v krogih vseh iz-venblolkovskih dežel. Poudarjajo posebno neomajno stališče, z vsemi državami, ki to želijo, vzdrževati vsestranske stike, toda brez kakršnihkoli .pogojev, brez vmešavanja v notranje zadeve in v .politiko pogodbenih partnerjev. Posebno pozornost so vsi posvetili tudi izjavi, da je sreča, ker danes obstajata dve Nemčiji, da ni samo ena, revanšistična, ki pripravlja obračun s tistimi, ki so se nekoč zakonito bojevali proti njenemu nasilju. KOPRSKI OKRAJ VRNIL OBISK PULJSKEMU Minulo sredo so predsedniki občinskih odborov SZDL koprskega okraja skupaj s predsednikom in sekretarjem okrajnega odbora SZDL Koper Gustavom Guzejem in Mirom Okretičem vrnili obisk organizaciji SZDL pulj-skega okraja. V Pulju je bil namreč sestanek občinskih predsednikov in vodstev SZDL puljskega in koprskega okraja —, .podobno kakor je bil 22. maja letos v Kopru. Predstavniki Socialistične zveze obeh Okrajev so na podlagi poročil in obširne razprave izme- izkušnje najbolj njali bogate delovne uveljavljanja te naše množične politične organizacije predvsem kot najširše "oblike družbenega upravljanja na vseh področjih življenja, predvsem pa o tem, kakšen ie njen delež pri uveljavljanju novega gospodarskega sistema in razvoju življenja v komuni. Na nekatere najbolj tehtne izkušnje in probleme s posvetovanja se bomo še povrnili, ker je ob zaključku lista posvet še trajal. 7. I.ETNE SKUPŠČINE KLUBA ŠTUDENTOV KOPRSKEGA OKRAJA VPRAŠANJE NEMČIJE IN BERLINA SPET V OSPREDJU Še vedno nerešeno vprašanje Berlina, ki postaja čedalje bolj resen kamen spotike med Vzhodom in Zahodom ter neposredno ogroža mir v svetu, je to dni zopet na dnevnem redu diplomatskih razgovorov. Svetovna javnost se posebno zanima za domnevni nov sovjetski načrt o ureditvi berlinske krize ter o razgovorih zahodnonemškega veleposlanika v Moskvi Krolla s premierom Hruščevom. Zvedelo se je, da Hruščev sicer zavrača nekatere Krollove predloge, da pa je vendarle pripravljen nekatere njegove idc.ie z zanimanjem proučiti. Na Zahodu prevladuje tudi mnenje. d:i se zde najnovejši sovjetski predlogi zmernejši in zato ne bi smeli zavrniti možnosti Dogajanj za dokončno ureditev berlinske krize. Bonn sam na je Krolla odpoklical na zagovor ter trdi. da ie Kroll vodil to akcijo nepooblaščeno. KATANG\ PRED OZN Predsednik osrednje kongoške vlade Ciril Adula je pred dnevi pozval Organizacijo Združenih narodov, naj bi dokončno likvidirala odcepitev Katarzo. Adula NE\V DELIII — Ur.idno so objavili. da bo predsednik Vrhovnega -ov leta ZSSK Leonid Brcinjev prišel na 15-dnevni obisk v Indijo. BUKNOS AIRES — Med tro-dnevno generalno stavko v Argen-tini so aretirali 519 ljudi. Na >plo$-no stavko je pozvala ljudi Generalna konfederacija dela. .MOSKVA — V sovjetskem «lavnem mestu so se sestali veleposlaniki zda. Velike Britanije. Francije :n Zahodne Nemčije in -o se posvetovali o najnovejšem sovjetskem predlogu glede reiitve berlinskega problema. LONDON — Predstavnik kenijske delegacije v Londonu Je izjavil. da bo kenijski voditelj Jo-mo Kenyatta zahteval od britanske viade, naj dobi njegova dežela neodvisnost 1. februarja 1902. PARIŠ — Na tisoče alžirskih rodoljubov, k; so po francoskih zaporih. nadaljuje gladovno stavko in zahteva osvoboditev zaprtih voditeljev osvobodilnega gibanja. TOKIO — Osrednji meteorološki zavod v Osakl sporoča, da se je nad Japonsko zaradi sovjetskih jedrskih poskusov povečala radioaktivnost. Radioaktivne delčke so zmenil v padavinah ln v ozračju. PARMA — Neznanci so v tem severno italijanskem mestu minirali spomenik, ki ga je pred šestimi leti v spomin na partizane svečano odkril predsednik Gron-chl. Eksplozija je močno poškodovala spomenik. HELSINKI — V bližini finskega glavnega mesta je bila konferenca vladnih predsednikov Danske. Finske, Islanda, Norveške in Švedske. Obravnavali so sodelovanje nordijskih dežel. UMRL JE dr. BOŽIDAR LAVRIČ V sredo zjutraj je v ljubljanskem sanatoriju*Emoni umrl kirurg dr. prof. Božidar Lavrič. Star je bil C2 let. Njegovo ime bo z zlatimi črkami zapisano v zgodovini slovenskega zdravstva in naroda nasploh, saj je bil med organizatorji partizanske zdravstvene službe, po vojni pa socialističnega zdravstva v Sloveniji. Vzgojil je veliko število mladih zdravnikov in bil vedno na čelu prizadevanja za uvedbo najnovejših medicinskih izsledkov v naše zdravstvo. jo med drugim izjavil, da pričakuje od sedanjega zasedanja Varnostnega sveta jasna stališča o praktičnih ukrenili za likvidacijo odcepitve Katange. Po vesteh iz dobro obveščenih krogov naj bi pripadnikom plemena Baluba uspelo prevzeti oblast v dveh velikih središčih Severne Katange, kjer je prebivalstvo sovražno razpoloženo do Čombeja. Na posvetovanju v Leopoldvillu pa je osrednja kon-goška vlada proučila tudi možnost o morebitni večji ofenzivi proti Katangi. PEN BELA V BOLNIŠNICI Kot je znano, je po petnajstih dneh gladovne stavke premestila francoska policija podpredsednika alžirske vlade Bon Belo in druga dva ministra iz zapora v gradu Turquant v neko bolnišnico v okolici Pariza. Gre za nasilno premestitev najbolj odločnih alžirskih borcev za svobodo, zato je razumljivo vzbudil ta ukrep v Alžiru val ogorčenja. Notranji minister alžirske vlado Krim Belkasem je v zvezi s tem novim incidentom pozval vse prijateljske dežele, naj zastavijo vse sile. da bi francoske oblasti izpustile vseh nel alžirskih ministrov, kar naj bi prispevalo k uspehu pogajanj za ureditev alžirskega vprašanja. KPI O XXII. KONGRESU KP SZ XXII. kongres KP SZ je sprožil vrsto razprav o sklepih kongresa, ki da nudijo močno podporo KPI v boju zoper protisov-jetsko in protikomunistitno gonjo. Posebno je zanimiva occna člana CK KPI Robottija, ki je bil dlje časa zaprt v Sovjetski zvezi. Robotti pravi, da je v razdobju, ko je vladal v SZ kult osebnosti, bila v inozemstvu organizirana zarota zoper mnoge zaslužne tovariše v vrhovih sovjetske oblasti in da so slonele obtožbe na potvorjenih dokumentih nemškega gestapa. S tem. da je bila osvetljena doba kulta osebnosti in številne naoake v zvezi z dogodki v SZ v času stalinizma, io do izjavi Robotti ia dobila tudi KPI konkreten nauk za nravilno ideološko vzgojo svojega članstva in za sooštovanje zdravega duha v Partiji. Prejšnji teden jo bila v Ljubljani redna letna skupščina Kluba študentov koprskega okraja, ki so se je udeležili tudi nekateri predstavniki okraja in nekaterih občin. V minulem letu je priredil klub skupaj /. goriškimi študenti kulturno zabavni večer v počastitev 70-letnice primorskega pisatelja Franceta Bevka, skupaj s prekmurskimi študenti so priredili družabni večer, v Postojni so organizirali akademski ples, v Portorožu seminar za člane in pohod po partizanskih poteh na Krasu in Vrheh v aprilu in več posvetovanj s srednješolci. Kakor vsako leto, so tudi tokrat ugotovili precej težav, ki močno otežkočajo delo kluba. Med največje sodijo pomanjkanje klubskega prostora, saj morajo imeti vse sestanke v zasebnih sobah ali v gostilnah; premajhno zanimanje študentov za svoj klub; preskromna gmotna sredstva kluba in problem štipendij. Kar zadeva gmotna sredstva pa velja omeniti, da je v lanskem letu okraj nakazal klubu 500 tisoč letaj o ilelu SZIL v Komnu D Od izvolitve pred letom dni se je krajevni odbor SZDL v Komnu sestal sedemkrat, ob krajevnem prazniku 15. februarja pa je imel slavnostno sejo. Na sejah je obravnaval vrsto vprašanj in mnoga teh vprašanj so tudi uspešno rešili. To pa ne bi bilo mogoče, ko bi odbor že takoj v začetku ne zastavil svojega dela pravilno. Vsakega člana so zadolžili za posebno nalogo. Tako je lepo uspela proslava 21). obletnice ter vrsta drugih akcij, ki bil predvidel delovni pro- « vstaje jih je gram. Odbor je vabil na svoje sej.' tudi zastopnike posameznih sekcij, s katerimi je pretresal nekatere probleme. Med sekcijami sta se najbolje izkazali sekcija za prosveto, šolstvo in telesno vzgojo. ki je skupaj s PD >15. februar uredila klubske prostore, ter sekcija za komunalno dejavnost, ki jo zasnovala poseben program dela in tesno sodelovala s krajevnim odborom pri reševanju komunalnih problemov. Na pobudo članice SZDL, predmetne učiteljice Marijane Lenassi, je po daljši prekinitvi spet začel delovati krajevni odbor RK. Zbral je lepo število aktivnih članov ter u- ocš-no izvedel krvodajalsko akcijo. dinarjev. To na je premalo, da bi mogel klub uspešno izvršiti vse svoje akcije. Ne bi bilo napak, ko bi po svojih močeh pomagale tudi posamezne občine. Lani je na primer občina Sežana omogočila klubu, da je lahko izvedel tako uspeli pohod oo Krasu, Glede štipendij so na skupščini ugotovili, da so prenizke in da nikakor niso v skladu z naraščajočimi življenjskimi stroški. Povprečje štipendij je okrog 3 do 10 tisoč. Marsikdo stanuje privati; in mora odriniti za skromno bico 3 do 6 tisoč. Kaj mu ostan? Bore malo, vendar se mora s tem preživljati. Od doma nima šti-pendiranec kaj pričakovati, vrh tega ie pa tudi novi režim študija na univerzi takšen, da si ne more vzeti časa za honorarno zaposlitev. Če kdo dela honorarno, trpi zaradi tega njegov študij. Študentje so na skupščini predlagali, naj bi imeli v »Slovenskem Jadranu« svoj kotiček, nrek katerega bi seznanjali ljudi o svojem delu in svojih težavah. Novi odbor, ki so ga izvolili, je sprejel nalogo, da bo skušal rešiti vse te probleme, da bo poglobil sodelovanje s srednješolci in tudi letos organiziral pohod po partizanskih poteh, tokrat po Pivškem. Po splošnem mnenju je ta akcija od vseh najbolj uspela, saj je moč tako najbolje in najnepo-srednoje navezovati prijateljsk s!z 'iudmi in kraji, iz kate :'' 'irir>r ■ ip h n i a * o f i" V Moskvi so ob XXII. kongresu KI* Sovjetske zveze pomeflli z Rdeče ploščadi spomenik Stalina, hkrati pa so odkrili velik spomenik Karlu Marxu, kl ga doslej v sovjetski metropoli še nI bilo. Gornja slika kaže novo sovjetsko partijsko vodstvo in vodje dclegacij komunističnih partij dežel po končanem kongresu pred Marsovim spomenikom ZAHTEVE I>0 ZNIŽANJU CEN V OBČINSKIH MENZAH Na seji tržaškega občinskega sveta so razpravljali o socialistični resoluciji proti zvišanju cene obedov v občinskih rnenzah. Svetovalci so zahtevali. naj cene znižajo na prejšnjo raven. enotna stavka slovenskih ŠOLNIKOV V Trstu je pretekli teden v celoti usicla enotna stavka vsega učnega osebja na slovenskih osnovnih šolah, na slovenskih srednjih šolah pa je stavkalo, podobno kot na italijanskih zavodih, samo upravno in strežno osebje. Stavka slovenskih šolnikov je bila povezana s sindikalnim gibanjem vseh državnih uslužbencev. VEI. I; S E J E M ALP E - A I> RIA Na seji odbora Trgovinske zbornice so pozdravili pobudo ljubljanske Tr- govinske zbornice za aloski velese-jem, ki naj bi ga prirejali v Ljubljani v sporazumu z avstrijskimi in italijanskimi trgovinskimi zbornicami obmejnih pokrajin. Jugoslovani In Avstrijci so že dosegli o tem sporazum. zdaj pa »ečelo pogajanja med trgovinskima zbornicama iz Vidma ln Gorice. ^^ r) E VIN S KO - N AB REZ IN S K A OIICIN A JE TURISTIČNO PODROČJE Na sestanku tretje sekcije osrednjega sveta za turizem so sprejeli sklep, da proglasijo obalni predel devinsko-nabrežiinske občine za turistično, le-tovlščarsko In zdraviliško področje. Zdaj bodo v teh krajih ustanovili avtonomno ustanovo, ki bo imela pravico do znatnega dela dohodkov od davka na turistični promet. SESTANEK KOPRSKIH IZREDNIH SLUŠATELJEV MARIliORSKE VIŠJE KOMERCIALNE SOLL Menda je le malokmu znano, da je mariborska Višja komercialna šola omogočila izredni študij vsem že zaposlenim osebam, ki izpolnjujejo zanj pogoje — bodisi, da imajo popolno srednjo šolo, ali pa jim je bila priznana ustrezna kvalifikacija na delovnem mestu. Zal si ta izredna priložnost za pridobitev višje komercialne strokovne izobrazbe v našem okraju ni utrla poti v takšnem obsegu, kot je to bilo pričakovati spričo močnega zastopstva transportnih in industrijskih podjetij z rednim poslovanjem s tujino, zunanjetrgovinskih podjetij, Pristanišča Koper ter raznih agencijskih zastopstev. Tako je naš okraj zastopan z vsega 38 slušatelji od skupnega števila 800 izrednih slušateljev iz vse Slovenije. Krivični bi bili, če bi posplo- odnos podjetij Višje komerci- S posojilom šfto tudi v Izoli Potreba po gradnji nove šole v Izoli je bila že večkrat vsestransko utemeljena, zato o pomenu tega objekta ne bi posebej govorili. Osvežili bi mogoče samo podatek, da znaša predračunska vrednost predvidene sodobne gradnje celih 329 milijonov din. Ker predvideni prispevak gospodarskih organizacij za prvo fazo gradnje v višini 48 milijonov din v tem letu zaradi investicijskih omejitev ni izvedljiv v celoti, je bil na zadnji skupni seji občinskih političnih forumov — Socialistične zveze, komiteja ZKS in sindikata — soglasno sprejet sklep, da se razpiše posojilo za izgradnjo osnovne šole. Tako bo po zgledu Kopra tudi Izola s prispevki iz posojila občanov dobila ta pomembni objekt. sevali nepravilen do teh slušateljev alne šole, kajti niso redki primeri, da podjetja podprejo prijavljene kandidate gmotno in moralno. Predvsem gmotna pontoč je pogoj, da se kandidati odločajo za ta študij, saj znaša samo vpisnina 12.000 dinarjev, skripta in drugo učno gradivo več kot 6 tisočakov, da ne omenjamo še izpitne tarife in podobno. Zal pomembnosti takšnega študija ob relativno zelo ugodnih pogojih niso povsod sprejeli s potrebnim razumevanjem. To jo tudi glavni vzrok, da so nekateri prijavljeni kandidati odstopili, ali pa se sploh niso nri-javili, čeprav izpolnjujejo za študij vse pogoje ter imajo tudi voljo in željo do učenja. Med temi so vztrajali le najbolj orl'očni. ki si utirajo pot do višje izobrazbe z lastnimi sredstvi, brez štu-diiskih dopustov in v podobnih težavnih okoliščinah. Seveda terja študij od takšnih kandidatov izredne napore in kdo bi i»m zameril če se bodo no usoešno zaključenem študiju zatekli v drugo podjetje, kier bodo znal-' strokovno usDosobljenost svojih ljudi bolj ceniti. Na sestanku izrednih slušateljev konec preteklega tedna so izvolili tudi 5-člnnski upravni odbor. ki bo skrbel za koordinirano in svstenviitično delo Izrednih slušateljev VKŠ, da bi vskladili tudi izpitne roke. S tem bi namreč odpadlo potovanje kandidatov na izpite v Maribor, ker se bo izpitna komisija sestala v Kopru. Slušatelji VKS našega okraja pa so izrazili tudi željo, da bi sc za uspešnejši odziv novih kandidatov in za potrebno pomoč sedanjim izrednim slušateljem zavzeli razen podjetij v večji meri tudi družbeni in politični forumi ter občine in okraj. (bb) SEMINAR ZA ODBORNIKE Svet za šolstvo ilirskobistriške občine je pred nedavnim priredi! enodnevni seminar za člane šolskih odborov. Namen tega seminarja je bil, da bi seznanil člane šolskih odborov z nrhovimi nalogami jn pravicami. Na seminarju so razDravljali o šolskem sistemu o delovnih odnosih na šolah. o noslovanju mlečnih kuhini itd. Seminarja se ie udeležiloj^ članov iz 13 šolskih odborov. vremena od 17. do 23. novembra Preko zahodne Evrope prodira v Sredozemlje hladni zrak, zaradi katerega je prišlo do poslabšanja vremena. V tem času lahko pričakujemo spremenljivo vreme z dežjem in slabotnim severozahodnim vetrom. IZ DELA SOCIALISTIČNE ZVEZE NA SEŽANSKEM serais iiiiiEi so delovni Krajevni odbor SZDL v Gornji Branici je .-prejel več važnih nalog in med najnujnejše naloge .sodi vsekakor nadaljevanje gradnje krajevnega vodovoda. Po daljši prekinitvi so z deli zopet začeli. Ni dvoma, da bodo že prihodnje leto slavili veliko delovno zmago. Vsekakor bo potrebno, da se za to pomembno gospodarsko akcijo ogrejejo in tisti, sicer zelo redki posamezniki, ki se skušajo otresti dolžnosti, čeravno bo tudi njim vodovod mnogo koristil. Organizacija SZDL bo tudi v bodoče sodelovala s krajevnim odborom pri reševanju običajnih komunalnih problemov, kakor so popravilo in ureditev vaških poti in podobno. Pri političnem delu programa je odbor SZDL predvidel predavanja s področja gospodarstva ter z družbeno političnega in ideološkega področja, -er Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bra-diikja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo ln uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen izvod 20 din. — Letna naročnina SOD din, za tujino 1600 d'narjev ali 5,5 um. dolarja, — Bančni račun 5M-70-1-181. Rokopisov ln fotografij ne vračamo. — Tisk ln kltšejt tiskarna CZP .Primorski tisk. KMETIJSKA ZADRUGA POSTOJNA V NOVEM SISTEMU GOSPODARJENJA Poslovanje po ekonomskih enotah se v naših podjetjih, tovarnah, na posestvih in zadrugah čedalje bolj uveljavlja in utrjuje. Med prvimi, ki so v okraju uvedli ekonomske enote v kmetijstvu, je kolektiv kmetijske zadruge v Postojni. Medtem ko marsikje šele proučujejo možnosti in pogoje za uvedbo novega sistema gospodarjenja in delitve dohodka na osnovi stvarno opravljenega dela, delajo v tem kolektivu po pravilnikih ekonomskih enot že od letošnjega aprila. (■■■■ > V letošnjem aprilu so na Postojnskem združevali manjše 2adruge, Iz štirih (v Postojni, Planini. Prestran-ku in Hruševju) so ustanovili le eno, gospodarsko močnejšo enoto. Prav tedaj pa je postajalo vse bolj aktualno tudi uvajanje ekonomskih enot v gospodarskih podjetjih, z reorganizacijo v zadrugi so obenem uveljavili tudi -nov sistem poslovanja. nadaljnjim proučevanjem osnov-a namena novega sistema delitve Bhodka so se zedinili, da osnujejo ekonomske enote po strokah dejavnosti. Tako so ustanovili sedem ekonomskih enot, in sicer: trgovsko-kmetljsko (odkup in trgovina z reprodukcijskim .materialom), gozdarsko, živinorejsko (pitallšča in hlevi), kmetijsko-proizvodno (posestva), mlekarsko, .mesarsko (mesnica) in ekonomsko enoto administrativno-račun-skega servisa. Z osvojitvijo te variante so združili praktično vse dejavnosti po strokah na širšem območju dotedanjih šturLh zadrug. Pri tem so zmanjšali število zaposlenih od 153 na 125, ne da bi zaradi tega .količkaj zmanjšali obseg dela, proizvodnost ali usluge. Nasprotno! Načrtneje so začeli izkoriščati razpoložljiva proizvodna sredstva, mehanizacijo in vozni park, Z vse večjo zavzetostjo, čutom odgovornosti in skrbnejšim gospodarjenjem slehernega zaposlenega so dosegli, da poslujejo v okviru ekonomskim enot še do tedaj večinoma pasivne stroke z aistivo in na podlagi ekonomske računice. Vzemimo samo primer živinoreje, pri kateri so trenutne težave zaradi omejitve izvoza, ne glede 'na to, da so dobršen del dohodka imeli od nje prej kot posredniki, Toda aktiva se je .redko- Težko je opisati preplah, ki je v torek, 7. t. m., nastal v družini Leopolda Starca v Toma ju št, 10. Bila je prava .pravcata sreča, da je ostalo pri preplahu, zakaj v nekaj trenutkih bi se lahko zgodilo najhuje. 2e dopoldne je opazil nekdo v nosilnem zidu, ki deli sobo od hleva, rahlo razpoko. Nič posebnega. Za to se ni nihče zmenil. Starejši sin je pozno ponoldne bral v tej sobi knjigo. Tedaj je prišel- v sobo oče, ki ga je zanimalo, kaj neki bere sin. Takoj za njim je stopila v sobo tudi mati. Njeno oko se je ustavilo ob razpoki. Zdela se ji je nekam široka. in ko jo je natančneje gledala, se ji je zazdelo, da se raz- uj o prijavah sodeč pa bo šolo obiskovalo nad 30 mladih slušateliev, Po-uk na mladinski večerni politični šoli v Postojni, ki se bo pričel v začetku decembra, bo trajal približno tri mesece. (ma) spregovoril sekretar občinskega komiteja ZKS Postojna tovariš Jože Baša. Program večerne politične šole v Postojni daje letos močan poudarek študiju sodobnih procesov v razvoju svetovnega socializma s posebnim poudarkom na naš notranji razvoj ter hkrati opredeljuje naloge, ki stoje v tem procesu pred članstvom ZK. Šola v Postojni bo trajala približno 4 mesece, nakar bodo slušatelji spomladi opravljali zaključne izpite. (ma) Keneth Graham: VETER V VRB JU. Izdala Mladinska knjiga. Le kaj naj bi se zgodilo v vrbju ob relti? O, marsikaj, saj tod žive žabe, ža-barji, podgane, krti ... In o teh prebivalcih in njihovem nenavadnem življenju, ki ima obilo podobnosti s človeškim, nam pripoveduje ta prikupno napisana knjiga anglosaškega pisatelja. Delo je prevedel Jože Dolenc. «NOVO NA KNJIŽNI POLICI * N O V O NA & N J 5 Ž Mi P © L 5 € S -fr MOVO MA & N J I ž N 5 POLBCB^ (Odlomek iz pomorskega vojnega romana cušima. izšlo v zbirki Levstikov hram založbe Mladinska knjiga v Ljubljani v prevodu Vladimira Naglica) Potem pa je napočil veliki trenutek, ko so opazili, da se bliža ruski ruišilec: »Bujni«! Na njegovem krovu je mrgolelo ljudi, podobnih utopljencem, ki so jih potegnili iz vode; to je bilo 270 re-šencev z »Osljabje«. »Bujni« je priplul ob bok »Suvorova« in njegov poveljnik Kolomejcev je za-klical z govorilom: »Ali imate kak čoln, da prekrcamo admirala? Jaz nimam čolna.« Torej je le nekdo prišel rešit admirala! Tudi v peklu se gode čudeži. Kolomejcev hoče imeti čoln? Na vsem »Suvorovu« ni ostalo deset kvadratnih centimetrov celih, on pa hoče čoln? Toda res, kako naj pride admiral s »Suvorova« na rušilec? Valovi so bili visoki in razburkani, Ob istem času se japonskemu admiralu Devi ni posrečilo prekrcati s križanke »Kasagi«, ki je bila hudo poškodovana, na »Čitoze«. Zato sta se obe ladji napotili v najbližjo jaoonsko luko. Deva pa je moral za ta čas predati svojo divizijo admiralu Uriu. Spričo stanja, v kakršnem je bil pa »Suvorov«, se je vsem navzočim zdelo skoraj nemogoče prekrcati ljudi, in še celo hudo ranjene, z ene ladje na drugo. »Bujni« je plesal na valovih kakor gugalnica na sejmišču. Na levi strani, na katero se je ibil »Suvorov« že globoko nagnil, je bilo nemogoče pristati zaradi vročega dima, ki ga je veter nosil na to stran. Na desni je bila pa razbitina »Suvorova« tako visoka, da bi bilo preskakovanje na tor-pedovko čisto nemogoče. Razen tega je bil desni bok ladje od topovskih zadetkov ves raztrgan; topovi so viseli ven, železni tramovi in posamezne oklepne plošče so štrlele iz ladjinega trupa kakor polomljeni meči ali sulice. Zdaj zdaj bi lahko kak večji val vrgel rušilec na te štrline in ga zdrobil kakor nvušico. »Kje je admiral? Pojdite po admirala!« so zaklicali častniki. Semenov je kakor hribolazec splezal skozi neki jašek v 15-cm ® Odlomek iz knjige KRUH ZGODNJIH LET. Izšlo kot žepna knjiga © Školjke v prevodu Ale Peče in v opremi ter z ilustracijami © Tince Stegovec Motril sem Ullo in se začudil, lcot sem se začudil že tolikokrat, če so postala njena čedna, polna usta ozka in tanka, podobna črtam, ki jih je vlekla z ravnilom. Z zapestja sem snel uro in jo položili poleg nje na mizo. Kazala je deset čez šest. šel pa bom četrt pred sedmo. Niti minuto kasneje. »Rad bi bil plačal tistih dvajset mark, da bi govoril s tabo dve minuti več, rad bi ti bil v slovo podaril ti dve minuti kot dve dragoceni roži. Toda okradla si sama sebe. Zame sta bili ti minuti vredni dvajset ■mark.« »Da,« je rekla, »postal si velik gospod, poklanjaš rože, katerih vsaka stane deset mark.« »Da,« sem dejal, »zdi se mi, da je bilo vredno truda, ker si nisva nikoli ničesar podarila. Nikoli, ali ne?« »Ne,« je odvrnila, »nikoli se nisva obdarovala. Meni so vcepili v glavo, da si mora darilo človek zaslužiti, in nikdar se mi ni zdelo, da bi si ga bil ti zaslužil, in videti je, da si ga tudi jaz nisem nikoli zaslužila.« »Ne,« sem dejal, »in to edino, kar sem ti hotel dati, čeprav si nisi zaslužila, nisi hotela sprejeti. In kadar sva šla z doma,« sem tiho govoril, »nisva nikoli pozabila pobotnice za davek, pustila sva si jo izstaviti izmenoma enkrat na vaše, drugič na moje ime, In če bi bile tudi pobotnice za poljube, bi jih gotovo vestno shranjevala,« »Saj so pobotnice za poljube,« je rekla, »in nekega dne jih boš dobil pred oči.« Dekle je prineslo UJli kavo, meni pa čaj in zdelo se mi je, da se je zavlekla ceremonija te postrežbe v neskončnost; postavljanje krožnikov, skodelic, vrčka z mlekom, sladkor-nice, podstavka za čaj, in sledil je krožniček z majhnim srebrnim stiska-čcm in z rezino limone med zobmi. Ulla je molčala in zbal sem se, da too zakričala. Nekoč sem jo slišal kričati, ko ji je oče odbil željo, da bi smela podjetje opolnomočeno zasto- stolp in našel Rožestvenskega, ki je sedel čisto zlomljen na svojem zaboju. Glava, ki je bila povita z okrvavljeno brisačo, mu je kakor odlomljena visela na ^rsi. Naznanil mu je, da je prišla torpedovka, da ga prepelje na drugo ladjo. Videti je bilo, da Ro-čestvenski premišlja. Zahteval je, naj pride častnik za navigacijo FRANK TIIIESS iz njegovega štaba, Filipovski. Ni hotel, da bi ga rešili, zato da bi bil rešen; hotel je zopet voditi brodovje. Vzrok njegove prejšnje potrtosti je bil le obup človeka, ki so ga razorožili. Če ga prepeljejo na drugo ladjo, se lahko še bojuje. Toda ko se je poskusil vzdigniti, je omahnil. Odkimal je z glavo. Njegove moči je bilo konec. Skupaj s Kursslom in nekim krovnim podčastnikom sla napravila Semenov in Bogdanov iz sežganih plutovinastih rešilnih jopičev nekak splav. Medtem se -je »gugalnica« s svojimi 270 re-šenci zibala pred ,Suvorovom'. Japonci so opazili, da se tu nekaj godi in so za vsak primer začeli zopet obstreljevati razbitino. Vrtinec vodnih stebrov se je že približal torpedovki, postalo je nevarno. Poročnik Virubov je našel navigacijskega častnika. Semenov je prijel admirala za roko: »Eksce-lenca, pridite ven! Filipovski je že tu!« Admiral je vzdignil glavo in je Semenova molče pogledal. Tedaj so ga prijeli in vzdignili. Admiral je zastokal in se onesvestil. Treba ga je bilo odnesti iz stolpa! Toda kako naj to store? Jeklena vrata so se zagozdila. Vlekli so in potiskali hudo ranjenega skozi priškrnjena vrata; nekaj se je zataknilo, njegov jopič se je razparal, toda sedaj ga imajo zunaj. Privezati ga hočejo na »splav« in spustiti v vodo, tedaj pa udari japonska granata v vodo, curek pati: Cas se ni premikal: ura je kazala 13 minut čez šest. »Presneto,« je Ulla zamolklo pričela, »vsaj uro umakni.« In prekril sem uro z jedilnim listom, Zdelo se mi je, kot da toi 'bil vse to že neštetokrat videl, slišal in vonjal, prav tako kot slišim gramofonsko ploščo, ki jo vrte vsak večer ob določenem času stanovalci nad mano, ali kot vidim film, ki ga prikazujejo v peklu; vedno en in isti film, in ta vonj v zraku po kavi, potu, parfumu, likerjih in cigaretah: to, kar rečem jaz, in tisto, kar pove Ulla, in vse skupaj sploh ne drži, besede dobivajo v ustih lažniv priokus: podobne so mojemu pripovedovanju očetu o črni borzi in o lakoti: v trenutku, ko človek izreče besedo, že ni več res — in v hipu sem se tako nadrobno spomnil prizora, ko mi je podala Helena Franke] kos kruha, da mi je bilo, kot bi okusil navadno rdečo marmelado, in zahrepenel sem po Hedvigl, in po tem.nozelenih sencah mostu, kjer se je izgubil Brolaski. »Povsem,« je pričela Ulla, »povsem ne razumem, ker ne morem razumeti, da so stvari, ki jih ne počenjaš zaradi denarja — ali ima denar?« »Ne,« sem odkimal, »nima denarja, toda ve, da sem kradel. Nekdo izmed vas je moral povedati človeku, ki je zaupal njenemu bratu. Tudi Wolf me je pravkar spomnil moje kraje.« »Da,« je ugotovila, »dobro je bilo, da te je spomnil; postal si tako visok, da si sploh pozabil, kako si kradel električne plošče, da si si lahko kupil cigarete.« »In kruh,« sem pristavil, »kruh, ki mi ga nisi dala in in mi ga ni dal niti tvoj oče, le Wolf mi ga je včasih ponudil kak košček. Wolf lakote sploh ni poznal, toda če sva delala skupaj, mi je odstopil svoj kruh. Mislim,« sem tiše nadaljeval, »ako bi mi dala ti enkrat samkrat kos kruha, bi mi ne bilo treba zdaj sedeti na tem kraju in tako govoriti s teboj,« »Vselej smo plačali nad tarifo in vsak pri nas uslužben delavec je prejemal del svoje plače izplačane v~na-turalijah in opoldne zastonj krožnik juhe,« vode jih premoči, morje vzvalovi, torpedovka poskoči kakor leteča riba in se ugrezne nazaj v globino. Zdaj zdaj bo butnila ob bok »Suvorova« in se zdrobila kakor sleklo... Admirala vlečejo dalje, vlečejo ga skozi ozki prehodni hodnik, kjer se morajo pritiskati ob ža-rečo steno zgornje baterije, vlečejo ga z zadniega na sprednji zunanji krov. Japonske granate tulijo, leteč nad njihovimi glavami, Sedaj so zgoraj. Globoko pod njimi je torpedovka, na kateri mrgoli na pol živih mrtvakov, ki strme navzgor, Val privzdigne torpedovko — Kolomejcev zavpije: »Vrzite ga sem čez!« Jurgen je premišljeval, kako veliko sovraštvo vzbujajo, da se vsi borijo proti njim ... Zeblo ga je. Spet je začutil prste na nogah. Spomnil se je noge, ki jo hoče izgubiti zaradi Helene. Misel se mu je nenadoma zazdela neumna. Helena je zgubila nogo, ostrižena ženska pred njim pa bo zgubila življenje. Vojna ne pozna usmiljenja. »Vse vas bomo pobili,« je dejala ženska, »vas gosposko raso!« Eden od tankovskih pešakov jo je sunil s puškinim kopitom v hrbet. Opotekla se jc in spet zravnala. Jurgen se ji je znova zagledal v obraz. Opazil je, da govori dobro nemščino. »Ste Nemka?« »Ne, Poljakinja.« Nerodno mu je bilo spraševati dalje. Podobnost oči s Heleninimi ga jo bodla. Mislil je na streljanje talcev na Poljskem, na upore in metode igestapa, o katerih je slišal in ni verjel, da so res takšne. Morda so jo odgnali v eno od nemških javnih hiš, kakršnih je bilo na Poljskem mnogo. Smehljala se je in zdelo se mu je, da se smehlja njemu, slokemu tan-kovskemu nadporočniku, ki je stal pred njo, rahlo sklonjen, z ozeblo nogo in nemirnim obrazom, kakršnega ima 'človek, ki se bori za zgubljeno stvar. Jiirgen se ije obrnil. »Odvedite jih k barakam.« Med ruševine postaje je pridrvel maijor von Glasenap v spremstvu svo- »Seveda,« sem .pritegnil, »vedno ste plačevali nad tarifo in vsak pri vas uslužben delavec je prejel del svoje plače izplačane v naturalijah in opoldne zastonj krožnik juhe.« »Podlež,« je dejala, »nehvaležni podlež.« Privzdignil sem z ure jedilni list, pa še ni bilo pol sedmih, zato sem ga ponovno razprostrl preko nje. »Le še enkrat preštudiraj izplačilne liste,« sem svetoval, »liste, ki si jih vodila ti, in glasno, pazljivo, kot se berejo litanije, preberi imena, izkliči jih in reci za vsakim imenom posebej: oprosti, potem imena seštej, pomnoži dobljeno vsoto s tisočimi hlebci kruha, dobljeni izid pa ponovno s tisoči: tako boš prišla do kletev, ki težijo bančni konto tvojega očeta. Kruh je osnova računa, kruh teh zgodnjih let, ki ležijo v mojem spo-minu kakor pod gosto meglo. Dali ste nam juho. Slabotno se je preko-picevala v naših želodcih in zvečer, ko sem se v tramvaju zibal proti domu, se je juha dvigovala v naših želodcih vroče in kislo: lcolcalo se nam je od slabosti in edina šala, ki smo jo zmogli, je bilo sovraštvo,« sem pripovedoval, »sovraštvo, ki je že davno odšlo iz mene kot kole, ki je močno tiščal v želodcu. Ah, Ulla,« sem nadaljeval in jo prvič prav pogledal, »me res hočeš pregovoriti in me prepričati, da je bilo vse, kar ste mogli storiti, storjenega z juho in z majhnim dodatkom . . . Hočeš? Pomisli samo na velike zvitke oljnatega papirja.« Pomešala je kavo, me znova ošinila in mi ponudila cigareto. Vzel sem jo, ji pomolil ogenj in si cigareto prižgal. »Kar ste pripovedovali tistim ljudem o moji pravljični tatvini, mi je popolnoma vseeno, toda kaj me res hočeš prepričati, da bi mi vsi ne mogli dobiti z vaše plačilne liste le včasih polovico kruha za nameček?« Se vedno je molčala, gledala mimo mene in jaz sem rekel: »Takrat sem kradel doma očetu knjige, da bi si lahko kupil kruh, knjige, ki jih je oče ljubil in kot študent stradal zanje, knjige, ki jih jc plačeval za ceno dvajsetih hlebov kruha, te knjige Loveč ravnovesje na odprti lo-puti topovske line ga pograbijo, vzdignejo, zavihte in vržejo na torpedovko, Kolomejcev in nekaj njegovih mornarjev ga prestrežejo. »Hura!« zavpije Werner Kurs-sel, »admiral je na torpedovki!« In vsi drugi na »Suvorovu«, posadka na »Bujnem«, preostali z ■»Osljabje«, — vsi zavpijejo »Iiu-ra!«, mahajo in se histerično smejejo, Rešen je ,., Nekaj častnikov štaba poskače za njim. Nekaj ranjencev čofne na slepo srečo v vodo. Že udarjajo prvi japonski zadetki v bok »Suvorova«, odbiti drobci pobijajo posadko »Bujnega«. S torpe-dovke vpijejo Kursslu in Bogda-novu in Virubovu, ki stoje zgoraj: »Skočite! Dajte! Tak skočite že, hudiča!« Toda Kurssel zapove; »Hitro se odrinite!« In Bogdanov zagrmi: »Niti minute več! Odrinite! Ne ogrožajte admiralovega življenja!« In iz topovskih lin »Suvorova«, jega pribočnika, poročnika yorja, »Takšna svinjarija,« je kričal. »Takoj postavite vso druščino k zidu.« Stopil je k Jurgenu. Tankovski pešaki so gnali partizane s postaje. Jiirgen se je zazrl v Glasenapov oze-bli nos. »Prevzamete tole, Schiemann?« »Kaj naj prevzamem?« »Eksekucijo.« »Ne!« je dejal Jiirgen. Major je strmel vanj. Mlahava .lica so mu vznemirjeno trepetala. Zgrabil se je za zmrznjeni nos in ga jezno podrgnil. »Nočete izvršiti povelja?« »Tega nisem razumel kot povelja.« »Potem vam ukazujem,« je dejal von Glasenap. Pri tem je pogledal v viteški križec in odmaknil glavo kakor bik pred zaletom, ko da je odlikovanje rdeča krpa v areni. Spet so zaslišali streljanje ruskih strojnic. Goreče barake so razsvetljevale nebo na vzhodu. Jürgen se je umaknil za korak. »Navzlic temu ne bom storil tega, gospod major.« »Že drugič odrekate pokorščino, gospod nadporočnik. Mislite, da vas bo viteški križec večno varoval?« Jiirgen se je ravnodušno obrnil in pustil majorja von Glasenapa pred ruševinami železniške postaje. Počasi je odšel skozi mesto proti gorečim barakam. Brzostrelko je obesil čez rOko. Desno nogo, zavito v cunje, je vlekel za seboj. sem prodal za ceno ene polovičke: dobljene obresti: minus dve sto do minus neskončno.« »Tudi mi,« je Ulla tiho pristavila, »tudi mi plačujemo obresti, obresti,« in .rekla je še tiše, »ki j.ih sploh ne poznaš.« »Da,« sem prikimal, »plačujete jih in niti tega no veste, kolikšna je obrestna mera. Jaz pa sem knjige jemal od kraja, gledal sem samo na debelino. Moj oče jih je 'toliko imel in mislil sem, da ne bo opazil, šele pozneje sem zvedel, da .pozna vsako posebej, .kot pastir svojo čredo; ena izmed knjig je ibila drobna in oguljena, bila je grda, dal sem jo za škatlo vžigalic, potem pa sem videl, da je vredna nič manj kot cel vagon kruha. Kasneje me je oče prosil in pri tem zardel, naj mu prepustim prodajo knjig, prodajal jih je sam, mi pošiljal denar in kupil sem si kruh...« HEINRICH BÖLL Ob besedici »kruh« se je zdrznila in tedaj se mi je zasmilila. »Udari me, če hočeš,« je rekla, »zlij mi čaj v obraz, govori, nadaljuj, ti, ki sploh nisi hotel govoriti, samo prosim, ne izreči več besedice ,'kruh': prihrani mi, naj je ne slišim več, prosim,« je dejala in zatrdil sem polglasno: »Oprosti, ne -bom več.« Znova sem jo premeril in prestrašil sem se: Ulla, tam, na stolu se je spremenila pod vplivom mojih besed in mojih pogledov, pod učinkom malega kazalca, ki jc skrit za jedilnim listom meril čas: zdaj ni bila več tista Ulla, ki sem ji namenil svoje besede. Mislil sem, da bo mnogo govorila in da bo imola na neki nepomemben način prav, zdaj pa sem jaz bil listi, ki je mnogo govoril in ki je imel na neki nepomemben način prav. Zazrla se je in vedel sem, kaj bo storila, ko bo doma šla mimo temne delavnice v očetovo hišo, ko bo stopala po peščeni poti med grmičevjem in pod bezgovim grmom: storila bo, kar bi bil najmanj pričakoval od nje: jokala bo in jokajoča Ulla je bil nekdo, ki ga nisem poznal. z zunanjega krova, s prelomljenih topovskih cevi gledajo glave in kličejo: »Odrinite, odrinite!« Kolomejcev se ozre sekundo ali dve navzgor na tiste, ki so ostali zgoraj. Vidi njihove obraze, spa-čene v bežnem nasmehu, vidi, da mahajo s kapami — noče prepustiti tovarišev gotovi smrti, še enkrat hoče poskusiti —, Tedaj udari prva japonska granata v »Bujnega« in mu razbije enega izmed kotlov. Torpedovka poskoči, val jo pograbi in odnese. Kolomejcev obrne ladjo. Torpedovka odhiti skozi točo japonskih izstrelkov. Možje na torpedovki ne mor^A jo odtrgati pogleda s »SuvorovaJ^ 2e se vidi del njegovega rdeče opleskanega dna, tako zelo se je že nagnil. Okorno se giblje po razburkanem morju, kakor bi stežka dihal in trpel hude bolečine. Skozi luknje v njegovih bokih vidijo ogenj, ki divja v trupu bojne ladje. Japonci pa streljajo dalje. »Oborožen bordel,« je dejal podčastnik, ki je stal zraven Jiirgena. »Kdo je videl kaj podobnega — namesto, da bi jih položili v postelje, jih bomo ustrelili. Kakšna neumnost.« »Tukaj ni postelj,« je dejal Jiirgen. Ni vedel, če so ženske zares vlaču- HANS WERNER RICHTER ge, kakor so trdili vojaki. Morda imajo prav. Bilo mu je vseeno, kaj so — zanj so bile ženske. Eksekuclji ni hotel prisostvovati, toda pritegnila ga je ostrižena ženska s sivimi očmi, Heleninimi očmi. Ženske so stale tile zraven goreče barake. Plameni so plapolali in z osvetljenih obrazov je tekel znoj. Ženske so se poskušale znebiti obleke. ki se je začela smoditi. Vojaka zraven Jiirgena sta se za-smejala. »Ako se še enkrat zasmejeta, vama razbijem gobec,« je dejal Jurgen. Nastal je mrtvaški molk. Poročnik Widemeyer je stal bledega obraza pri strojnici. Jiirgen se je obrnil. Majorja von Glasenapa ni bilo nikjer. Ženska z ostriženo glavo je stala v sredini, med suhim, mladim dekletom in neko starko. Mlado dekle je vpilo in poskušalo zbežali, vendar zaman, ker so ji zvezali noge. Starka je glasno psovala. Jurgen je slišal besede, ki so odločno letele proti vojakom. Jiirgen je strmel v ostriženo žensko. Smehljala se je in spet je mislil, da se smeje njemu. Nemške častniške bluze ni nosila več. Srajco je imela odpeto in videl je njene prsi. »Ogenj!« je dejal poročnik Widei^Ä yer. V, Spregovoril je liripavo in tiho, kar kor da trpi. Rafali iz strojnice so se zarili vže.\-ska telesa. Ostrižena ženska se je zdrznila, klecnila in počasi omahnila. DrugI rafal je bil nizek, tik pri tleh. Namcr-jen je bil v ženske, starce in otroke, ki so popadali na tla. Krik suhega dekleta se je razlegel nad trgom, pred gorečimi barakami. Jiirgen je stopil k ustreljenim. Po bledem obrazu mu je tekel znoj. Tankovski pešaki so klicali za njim in poročnik Widemeyer je dejal: »Umaknite se, gospod nadporočnik,« Jiirgen jih ni poslušal. Gledal je v suho dekle, ki je še vedno kričala. Bilo je hudo ranjeno. V roki je držal samokres in sklonil se je h glavi sto-lcajočega dekleta. Videl je njene prestrašene oči. Ženska z ostriženo glavo je ležala zraven nje. Skoraj golo zgornje telo je krvavelo. Plameni so segali do njegovega plašča. Ustrelil je dekle v sence, se obrnil in počasi odšel nazaj. Tankovski pešaki so ga molče gledali. »In zdaj izginite,« je dejal. Zganili so se. Odšel je mimo voja^ kov, proti razsežni, temni, zasneže^H planjavi, kjer sta se oba tanlcovs^B bataljona branila pred napadajočimF Rusi. Drdranje ruskih strojnic se je približevalo. Desno nogo je vlekel za seboj, V roki je še vedno držal samokres. Jiirgen ni več vedel, čemu naj bi se boril. In spoznal je, da tega sploh nikoli ni vedel. Toda kljub temu se je moral boriti. Nekje za njim so plameni gorečih barak že lizall obleke postreljenih partizanov. Plapolali so nad trupli. (Odlomek iz romana NE UBIJAJ. V prevodu Branka Avsenaka in v opremi Janeza Vidica izdala Založba Obzorja v Mariboru) Wideme- Pol ure kasneje so ustrelili partizane v siju gorečih barak, Ustrelitvi je poveljeval poročnik Widomeyer. »Vzemite strojnico, zadostovala bo,« je dejal von Glasenap. Dva tankovska pešaka sta legla k strojnici. Partizani so stali pred bara^ 'kam i drug zraven drugega. Bilo jn je približno štirideset, večinoma sfl| me ženske. Eden izmed najlepših športov, Id pa terja tudi mnogo prisebnosti, zdravja in poguma, je prav gotovo padalska šport ali kakor mu tudi pravijo — sinji šport. Čudovit je občutek, ko sediš pod svileno kupolo in se polahko bližaš zemlji. Nedolgo tega je bil moj -prijatelj na nočnem skakanju in doživel je nekaj nenavadnega. Ko bi izgubil prisebnost duha ... No, pa naj sam pripoveduje: »Bil je lep jesenski večer, ko sem s tovariši sedel ob vzletni stezi letališča in čakal, da se po-vzpnemo v letalo. Bili smo skoraj razposajeni. Odhajali smo na nočno skakanje, nebo je bilo jasno in mesečina je sijala. Drug za drugim smo stopili v O © Nekaj časa se nisem mogel niti ganiti. Bil sem kot odrevenel. Nisem in nisem mogel verjeti, da sem ušel smrti, da sem ji ušel le za las. Čez čas so pritekli k meni ljudje s postaje. Strmeli so in me začudeno gledali. Bili so (prepričani, da bodo našli tod le še kup krvavega in negibnega mesa. Bolščal sem vanje in dolgo nisem mogel spregovoriti niti besedice. Naposled mi je planila okrog vratu stara ženica in me brez besed in solznih oči objela. Tedaj sem se zdramil iz otrplosti in zmedeno zamrmral: »Saj ni nič. Nič hudega ni. Saj mi je kar dobro ...!« ZAPISEK PRED DNEVOM JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE letalo. Motorji so zarohneli in že smo se odlepili od zemlje. Dosegli smo primerno višino in stoje pričakovali znano povelje: ,Skači!' Skozi majhna okenca smo opazovali luči mesta, ki so-v daljavi •migotale. Inštruktor nam je dal znak in drug za drugim smo se poganjali v globino .. . Prejadral sem hangar, V mesečini so se pod menoj zasvetlikale tračnice, malo vstran cesta dn daljnovod. Moram priznati, da mi je postalo pri srcu nekam tesno. Ko me je gnalo proti daljnovodu in železnici, sem v daljavi ugledal dve premikajoči se lučki — po tračnicah je sopihal vlak. Sprva na to nisem bil kdo ve kako pozoren. Prepričan sem bil, da bom odjadral preko železniške proge, Toda bolj ko sem se približeval zemlji, bolj sem bil sam v sebi prepričan, da se bo moj doskok končal nekje na tirih. 2e sem bil tik nad progo. Vlak je prihajal vedno bliže. Z železniške postaje, ki je bila nekaj niže, sem zaslišal krike. Bržkone so veljali meni, toda v tem hipu nisem mislil na to. Doskočil sem. Spodrsnilo mi je na gladih tračnicah in padel sem prek tirnic. Čutil sem 'drhtenje tračnic, bobnenje vlaka. Ošinil me je snop svetlobe in žarometov ... Niti za hip nisem razmišljal. Nagon je bil močnejši in ur-nejši od razuma. Z enim samim skokom sem se pognal čez nasip in že v naslednjem trenutku je švignil mimo vlak. Vagoni so drdrali drug za drugim, kupola mojega padala ca se je še spuščala in se počasi zapirala. Postojnski jadralci na svojem letališču Skok iz letala Ozemlje koprskega okraja zajema sicer le zadnji odrastek alpskega predgorja in začetek Dinarskega gorstva, vendar ima nekaj pomembnih in privlačnih vrhov, kot so Snežnik 173G m, Nanos s 1231 m, Javorniki s 1268, VremSčica s 1007 m, Slavnik s 1028 m, Rasušiea s 1048 m ter še nekateri nižji. Kljub temu pa, da ne dosegajo višin Julijcev in kamniških ■velikanov, nudijo široke in nekateri res prekrasne razglede. Zaradi tega so si že davno pridobili obilo vnetih •obiskovalcev. Že pred prvo svetovno vojno smo imeli v naših krajih slovenska planinska 'društva, med njimi tudi v Trstu, še bolj je bilo seveda Tazvito planinstvo na Goriškem, kjer segajo mnogi vrhovi tudi čez 2000 m: Triglav 2863, Jalovec 2643, Kanin 2585, Krn 2215 itd. Tuja nadoblast je delovanje teh naših društev najprej zavrla in nazadnje popolnoma zaustavila. Kakor v vsem, smo morali tudi v planinstvu po osvobojen ju začeti povsem znova. Obnoviti je bilo treba društva, ki so nekoč že delovala, ustanoviti pa tudi nova tam, kjer jih nikoli nismo imeli. Naloge, katere so ta društva prevzela, niso bile lahke. Mnoge stare planinske koče so vojne vihre uničile. Vendar moremo ugotoviti, da uspehi prizadevanj niso izostali in da so naša planinska društva mnogo storila, čeprav večinoma v tesnih razmerah. Dobili smo tudi nekaj novih planinskih koč, v našem -Okraju na. Šlavniku in Nanosu, ter obnovljeno, odnosno skoraj povsem novo na Snežniku. Razen tega smo dobili po zaslugi gozdnih uprav na nekatere vrhove tudi za motorna vozila uporabne ceste. Kljub vsemu temu vendar še ne moremo biti povsem zadovoljni, posebno se če pogledamo v nekatere druge dele naše republike, kjer niso zrastle le obnovljene ali nove koče, marveč tudi planinski hoteli ter žičnice in vzpenjate. Mimo tega je postalo tam planinstvo množično. Planincev ni več samo po nekaj sto, marveč gredo v tisoče in tisoče. Vneto se vključuje v njihove vrste tudi mladina. Pri nas pa so društva še razmeroma šibka in boriti se morajo z znatnimi težavami. Koprsko društvo je sicer postavilo kočo na Šlavniku. a prav pomanjkanje zadostnega števila zares pravih, vnetih planincev je povzročilo, da jo je moralo prepustiti v upravo planinski podružnici ljubljanskih železničarjev. Sežansko je pričelo akcijo za zgraditev koče na Vremščici, a ostalo je samo pri pobudi, ker ni našlo povsod potrebnega razumevanja in podpore. Pa tudi na Goriškem ni malo težav. Da bi delovanje primorskih planinskih društev poživili, pritegnili vanje več aktivnih članov in našli večjo podporo v javnosti, so stopili goriški 'in koprski planinci v zadnjem času v tesnejše stike. Tako so se zbrali pred dnevi na pobudo goriškega društva v izletniški restavraciji »Kekec« nad Novo Gorico predstavniki planinskih društev iz Nove Gorice, Bovca, Tolmina, Kobarida, Kopra, Sežane in Ilirske Bistrice, na sestanek pa so povabili tudi zastopnike Planinske zveze Slovenije iz Ljubljane ter bratskih slovenskih planinskih društev Iz Trsta in Gorice, Na sestanku, so sklenili poskrbeti za še tesnejšo povezavo vseh primorskih planincev. Mimo tega so razpravljali o vrsti konkretnih nalog: o oskrbovanju planinskih koč, vsklaje-vanju cen, markiranju planinskih potov, propagandi, delu z mladino itd. (Pomenili so se o predavanjih, preskrbi razglednic naših koč in gorskih motivov, razširjanju »Planinskega vestnika« in sodelovanju v njem. kakor tudi o vprašanjih novih postojank itd. Končno so sklenili, da se bodo v kratkem spet sestali, koprskemu društvu pa so poverili nalogo, da skliče meseca marca prihodnjega leta na večji sestanek zastopnike vseh primorskih planinskih društev, da se še tesneje povežejo. R. Goljak NAŠ DOMAČI FELJTONCEK Fantovščina je ljudski običaj, Tudi Lenart ga ni hotel prezreti. Povabil je vrstnike iz svoje vasi in okolice, najel harmonikarja, naročil pijače in so rajali do zore. »Pij, Lenart! Nocoj si še fant, jutri boš. že mož. Rad imej ženo, le hlače obdrži!«, ga pouči prvi, »Pazi, da bo imela nevesta zibelko v bali!« ga opozarja drugi. »Ni več v modi! Voziček za dvojčke ie bolj imeniten!« namigava tretji. »Počasi, fantje! Po vrsti! Najprej se moram vendar oženiti!« se otepa Lenart, ves žareč v obraz. »Ko se bom jaz oženil, bo moral biti voziček poln! Nočem mačke v žaklju!« se petelini bled dolgin udr-Uh oči, že nekoliko okajen. Godec razpotegne meh in prekine objestno besedičenje. Pri nevesU so tisti večer vasovale njene tovarišice. Niso ji dale prej miru, dokler ni pomerila poročne obleke. S prikrito zavistjo so jo občudovale. Vse bi 'bile rade v Marušini koži in obleki. »Ko boš imela še mlrtin venček na glavi in bele nageljne v naročju, boš kakor angleška kraljica!« se dobrika Ančka. »Maruša, po pravici povej, ali ti bo hudo za dekliškimi leti? Glej, zdaj boš žena, potem mamica in nazadnje baibica. Pravijo, da se možu najbolj prikupiš, če si mu vedno ljubica. Kako lepo se to sliši, ne?« Tako in podobno so gostolele, vreščale in se smejale prijateljice. Potem jim je morala razkazati še balo. Kos za kosom so otipavale in občudujoče cmo-kale. Nazadnje so zapele in pripravile Marušo do solz. »Nič ne jokaj, Maruška! Ne bomo te tolažile. Te bo že jutri Lenart!« Šali se je poznala primes rahle zlo-bice. Smeje se so se dekleta razšla. Naslednji dan je bila sobota, Nekateri svatje iz bližnjega sorodstva so bili prišli že prejšnji večer, ostali so b.ili napovedani za poročni dan. Bilo je sončno jutro, ki je naglo razpršilo mačkasto razpoloženje mladih vasovalcev In vasovalk. Vsa vas je bila svatovsko pripravljena. Na Ma-rušlnem domu se je cvrlo in peklo, vonjave svatbenih dobrot so izzivajoče ščegetale nosove sosedov. Prvi avtomobili s povabljenci so pribrneli v vas in se gnetli pred ženlnovim in nevestinim domom. Skupine otrok so postajale vedno gostejše in pasle zvedavost nad naoičkanimi, s cvetjem in darili obloženimi svati. Bil je začetek velikega dogodka. Tedaj so pogrešili Lenarta. »Gotovo je šel Maruši voščit dobro jutro, neučakanec, .neugnani,« je domneval ženinov oče. In 'ko so dognali, da ga je nevesta videla zadnjikrat prejšnji večer, so se zaskrbljeno spo-, gledali. Marušo je stisnilo .pri srcu. »Lenarta ni!« je šlo najprej šepetaj e od ust do ust. »Lenart je izginil!« sta sd na glas povedali sosedi. »2eni;n se je v zemljo vdrl!« je planila novica kakor vihar po vasi. Potem ko so pretaknili vso vas in pretehtali vse možnosti na račun Le-nartove, doslej neznane šaljivosti in tudi — bognasvaruj — trenutne zmedenosti, so razposlali na vse strani zasledovalce na kolesih in' motorjih, ki pa so se vsi .vračali s poročilom, da je za Lenartom izginila vsakršna sled. Svatovsko razpoloženje se je pričelo sprevračati v ogorčenje, sočutno žalovanje, bolestno razočaranje in nepojmljivo ugibanje. Maruša je v poročni obleki ihtela v svoji kamri In z bledimi prsti drobila nežne zelene iglice z mirtinega venca. Na bolo cvetje pred njo so kapale debele solze iz rdeče obrobljenih Ma-rušinih oči. Nageljni so vidno veneli, z njumi je venela njena sreča. Nikogar ni pustila Maruša k sebi v uri najtežje preizkušnje in razočaranja. Hotela je biti sama s svojo bolečino. IZ SPOMINOV NA TRPLJENJE POD FASISTIČNO STRAHOVLADO Vas, pritisnjena v precej ozko dolino. Na enem kraju se dolina odpira .proti morju, na drugi strani se pa izgubi v. nekaj grap, kjer teče voda samo po večjem nalivu. Sredi doline je rečica, ki jo prečkata ozka cesta in železnica. Ob cesti in železnici ter po pobočjih je raztresenih nekaj hiš. Jutro je mirno in navadno v svoji vsakdanjosti, kakor vas, kakor hiše in ljudje, ki v njih prebivajo, Edino spremembo v vsakdanje enolično življenje prinese vlak, ki vsak večer prisopiha po ozkotirni progi. To je Strunjan pomladnega dne leta 1921, ko so prvi streli fašističnega terorja pretresli prebivalstvo. Jutro je bilo kot mnoga druga jutra. Nihče ni mislil, da bi se utegnilo zgoditi kaj posebnega — ljudje so neskrbno hiteli na njive, v vinograde, da bi opravili nujna spomladanska dela. Na križišču, nekaj korakov od takratnega »Doma nacionalnega edinstva«, ki so mu pravili »Dom Iz vlaka je zapokalo socialistov« in so ga vaščani postavili še v času avstro - ogrske monarhije, je stala gruča mlade-ničev. Pogovarjali so se. Ura je bila okrog sedmih zvečer. Tedaj je iz predora počasi prisopihal vlak in rezko zapiskal, ko je pri-vozil na most. Skupina mladeni-čev je ibila zatopljena v razgovor in vse preveč vajena tega vsakdanjega prizora, da bi se za to kdo zmenil. V tem trenutku tudi niso mislili na to, da je Dom socialistov in narodne enotnosti fašistom trn v peti. Vlak je zbudil zanimanje le pri otrocih, ki so prišli zijala past. Tedajci pa so iz vlaka zaropotali streli. Svin-čenke so zažvižgale med mladeniči in otroki in po domu socialistov. Še preden so se mladeniči zavedeli, sta dva. že obležala mrtva, nekaj pa jih je bilo ranjenih. Ostali smo v zmedi .popadali na tla in se zaklenili v bližnjem jarku. Skvadristi, ki jih je vodil piranski fašist in krvnik Benvenu-ti, pa so še naprej streljali po zgradbi. Fašistični kolovodja ni dovolil vlakovodji, da bi na kolodvoru vlak ustavil. Ustrahovali so ga. Vlaka že davno ni več. Fašistični režim ga je s tračnicami vred odnesel v Abesinijo, Ostal pa je spomin na prelito kri, To je bilo nekaj dni pred prvim majem leta 1921. Imena teh žrtev so vklesana v beli marmor na spomeniku žrtvam fašističnega nasilja. * K, M. Le materina božajoča roka ji je nekoliko blažila gorje. Ni slišala očetove kletve, ki jo je poslal za pobeglim Lenartom. Svatje so čakali do poznega popoldneva, ta in oni je se gel ipo koščku pečenke ali ocvrtem p.iščančevem bedrcu, poplaknll zalogaj s požirkom vina, potem pa so drug za drugim z medlim slovesom odhajali. Noč je razgrnila svoja temna krila nad nepojasnjenim dogodkom in vas se je ipogreznila v zagrenjen mir. Drugi dan se je novica raznesla daleč okoli. Ljudje so sočustvovali z Marušo in brez licemerstva priznavali, da kaj takega .ni zaslužila. Prav tako tudi Lenartu niso ničesar očitali, kar bi utegnilo meriti na pustolovske zmožnosti. Oba sta veljala za vzoren par, ki so jima prerokovali najsrečnejši zakon. Začelo je prevladovati mišljenje, da se je siromaku od sreče zmešalo. Teden dni so krožila med ljudmi različna ugibanja, potem pa je začela zadeva pojemati v svoji zanimivosti. Kost je bila oglodana in nihče se ni več pulil zanjo. Nihče, razen Lenarta in Maruše, ki sta se umaknila hrupni svatovščini in ipredila svojo usodo dalje. Maruša je dobila pismo. Iz mesta. Od Lenarta. Naj pozabi na izjalovljeno »ohcet«. Vse se bo lepo uredilo. Naj pride Maruša za njim v mesto, kjer je zastran poroke vse urejeno. Tudi službo da že ima. Dobro službo. Tudi zanjo, za Marušo, je pripravljena zaposUtev. In stanovanje so mu obljubili pri podjetju, kjer dela. Tako ji je pisal. Marusiño srce je vzvalovalo in za-vriskalo v plamenih ozdravljene ljubezni in zadoščenja. Zopet je bi.la sobota. Meglena in deževna. V Lenartovem in Marušinem srcu pa .je 'bil razkošen sončni dan, v kakršnem zori pšenica, ko sta stala z dvema pričama pred predstavnikom ljudske oblasti v mestnem .poročnem uradu in slovesno izjavila, da hočeta drug drugega za vse večne čase. »Zakaj si ml doma tako napravil, Lenart?« je nežno očitajoče pobarala Maruša novopečenega možička in zajela v mehke dlani njegovo kodrasto glavo, ko sta bila sama in brez prič. »Sam ne vem, kaj ml je bilo,« je jecljal spokorjeni grešnik. »Nekdo je na fantovščini česnal o nekakšni mački v vreči, pa me je obsedlo, da me morda nimaš rada!« »Tepček moj neverni! .Prepričal se boš, da nisi dobil mačke v vreči, četudi bi zaslužil, da bi te pošteno opraskala!« Lenart je skesano nagnil glavo nad Marušina nedra, ona pa ga je spravljivo poljubila na teme, O TOČENJU ALKOHOLNIH PIJAČ Zaradi različnih mnenj o prepovedi točenja alkoholnih pijač v menzah in kantinah podjetij in ustanov je Okrajni odbor RK sprejel sklep, da bo na ta problem opozoril Okrajni sindikalni svet, ki naj preko svojih organizacij razpravlja o tem problemu in pomaga pri njegovi rešitvi. Upajo, da bodo sindikalne organizacije zavzele pri razpravi pozitivno stališče in da bodo oblastni organi izdali okrožnico o prepovedi točenja alkoholnih pijač v menzah in kantinah zaprtega tipa. V »Mesecu boja proti alkoholizmu« priporoča OO RK vsem gostinskim podjetjem v našem okraju, naj izdelajo primerne napise, ki prepovedujejo točenje alkoholnih pijač vinjenim in mladoletnim osebam, Res je, da obstajajo o tem zakonita določila, vendar jih gostinski obrati pogosto kršijo. žena m dom * zdravstvo sn vzgoja tv otrok in družina * žef^a dn dom * zdravstvo in vzgoja * otrok in dfc NOVEMBER JE »MESEC BOJA PROTI ALKOHOLIZMU« Po posvetovanju predsednikov občin je o vprašanju zdaravstve-nili centrov razpravljal tudi okrajni Svet za zdravstvo. Mnenja so bili, da je upravičena bojazen, da bi medobčinski zdravstveni center za obalne občine usmerjal svoje delovanje prvenstveno v reševanje lokalne problematike, čeprav bi vršil tudi funkcijo okrajnega zdravstvenega centra. Prav tako pa bi se lahko zgodilo, da bi okrajni zdravstveni center preveč posegal v pristojnost občin ter s centraliziran jem sistema dušil samoinieiativo in neposredno zainteresiranost oziroma odgovornost občin. Ker pa je trenutno najvažnejše, da zdravstveni centri v resnici zažive in pričnejo z intenzivnim delom, je Svet predlagal, naj obveljajo že sprejeta stališča o formiranju medobčinskih zdravstvenih centrov, in sicer v Kopru za obalne občine, v Sežani za Hrpelje iin Sežano ter v Postojni za postojnsko in ilirsko-bistriško občino. Prav tako naj nadaljuje s svojim delom Okrajni zdravstveni center pri Zavodu za zdravstveno varstvo v Kopru. Praksa bo pokazala, kako bo v bodoče najbolje organizirati delo zdravstvenih centrov in ga vskla-diti s potrebami in možnostmi. OKROG UREJANJA ZDRAVSTVENE SLUŽBE V KOPRSKEM OKRAJU Pred »Mesecem boja proti alkoholizmu« je Komisija za sodelovanje z družbenimi organizacijami pri Izvršnem odboru GO SZDL Slovenije sklicala konferenco s predstavniki družbenih organizacij, družbenih in državnih organov in zavodov. Razpravljali so o vprašanju boja proti alkoholizmu nasploh, še posebej pa o tem, kako organizirati »Mesec boja proti alkoholizmu«. Strinjali so se, naj postane ta akcija stalna in vztrajna dejavnost, ki naj konkretno koristi našim delovnim ljudem. Zato pa mora biti delo sistematično-in stalno in ga ni mogoče prepuščati eni sami organizaciji, temveč se morajo tega vprašanja lotiti vse družbene organizacije in društva. Po izvajanjih predsednika Komisije za boj proti alkoholizmu pri GO RK Slovenije dr. Ljuba Bavcona so si boj proti alkoholizmu zamislili kot konstruktivno in pozitivno dejavnost v korist našemu delovnemu človeku v prizadevanju za njegovo telesno in duševno zdravje, za urejene družine, za varnost ljudi v javnem prometu in pri delu itd. Koristna in uspešna bo ta akcija že zaradi tega, ker bodo pri njej sodelovali številni državni in družbeni organi in organizacije, ki že posvoji osnovni dejavnosti morajo sodelovati v tem boju. Na posvetovanju so sprejeli nekaj konkretnih naiog in sugestij, ki naj bi jih izvajali v boju proti alkoholizmu meseca novembra pa tudi pozneje: 1. Kljub bogatim sadnim letinam trgovska mreža še vedno nI sposobna, da bi tržišče preskrbela z zadostnimi (količinami po zmernih cenah. To vprašanje je treba postaviti pred trgovinske organizacije in Trgovinsko zbornico in pa ipred organe za gospodarstvo v republiškem merilu. 2. Pritisniti bo treba ma Gostinsko zbornico in ma gostinska podjetja, ki nočejo sprejemati v svoj asortiment tudi sadnih sokov, če pa jih že sprejemajo, hočejo pri njih doseči čim-večji dohodek, 3. Družbene in politične organizacije in drugi organi so dolžni sodelovati pri uresničenju perspektivnega programa za sadjarstvo in vinogradništvo, (kot ga predvideva petletni perspektivni načrt LRS (obnova vinogradov, odprava samorodnie in uvajanje jedilnih sort. 4. Zavodi za napredek gospodinjstva, ženska društva In druge družbene organizacije naj nadaljujejo z akcijo za izobraževanje žena in deklet ki naj se ne omejuje samo na sadne sokove, 'temveč naj upošteva tudi spremembe v prehrani sploh. 5. Boj proti alkoholizmu bo treba vključiti v redni učni program vseh naših šol, in sicer v okviru predmetov, ikot so kemija, 'biologija, spoznavanje družbe itd. 6. V učne programe učiteljišč in drugih pedagoških šol moramo vključiti obvezna predavanja o alkoholizmu in o njegovih posledicah za družbo in 'posameznika. ® Letno pridelamo v Jugoslaviji povprečno 43.430 vagonov vina. Izvozimo ga okrog 2.100 vagonov, 400 vagonov ga predelamo v razne vinske destílate, 230 vagonov pa za vinski kis. Vse ostalo ostane doma. © V zadnjih nekaj letih popijemo Jugoslovani povprečno 60 tisoč 850 vagonov alkoholnih pijač. Model jesenskega ali zimskega V» plašča. Športni kro'j nam omogoča vsakdanjo praktično uporabo takega oblačila 7. Na 'področju socialnega varstva in zdravstva 'bi morali imeti več zavodov, ki jih nujno potrebujemo, zlasti pa sanatorij za zdravljenje tistih, ki jih ni mogoče zdraviti v ambulantah, Poleg tega se prosto giblje precejšnje število alkoholikov, ki motijo javni red in mir in bi jih zato bilo treba spraviti v posebne delovne zaščitne zavode. 8. Kadrovske in socialne komisije v gospodarskih 'podjetjih je treba mobilizirati za intenzivnejše reševanje problemov, 'ki -so v zvezi z alkoholizmom. Delavcc, 'ki postane alkoholik zaradi raznih osebnih težav, je manj produktiven in bolj izpostavljen nesrečam kakor drugi delavci. 9. Organi državnega sekretariata za IZ DELA OKRAJNEGA ODBORA RK V KOPRU V drugi'polovici novembra bodo organizirali širše posvetovanje o problemih alkoholizma v koprskem okraju. Referat in analize ■na tem posvetovanju bodo govorile o številu alkoholikov, o preventivnem delu na področju borbe proti alkoholizmu in o problemu zdravljenja alkoholikov. Zaključki tega posvetovanja bodo služili občinskim koordinacijskim odborom pri pripravah za konkretni program dela. Na svoji seji v soboto, 11. t, m., je okrajni Svet za zdravstvo med drugim razpravljal o stališču Okrajnega odbora RK in Transfuzijske postaje v Izoli o predlogih, ki so jih dali na prejšnji seji sveta nekateri člani. V imenu Transfuzijske postaje se je oglasila k besedi dr. Božena Boh-Žen. Poudarila je, da pri krvodajalski službi še vedno orjejo ledino in da bo .potrebno še mnogo naporov, da bo ta služba potekala tako, kot si vsi želimo. Po njenem mnenjVi so bili nekateri predlogi, o katerih so razpravljali na prejšnji seji sveta za zdravstvo, taki, da ne morejo koristiti pri urejanju transfuzijske službe na danšnji stopnji razvoja. Ti predlogi so se v praksi izkazali kot slabi in jih je krvodajalska služba v Sloveniji že preživela. Gre za predloga dr. Poldeta Hladnika, naj bi krvodajalcem dajali namesto malice denar Ln naj bi transfuzijska služba prešla na ekonomsko bazo, tako da bi bolnica refundiirala podjetjem izplačilo za ¿zgubljeni delovni čas udeležencem krvodajalske akcije. Praksa je pokazala, da so krvodajalci potrebni okrepčila takoj po odvzemu krvi. Malica, 'ki jo dobi krvodajalec, je sestavljena tako, da dobi telo tiste snovi, ki so mu trenutno najbolj potrebne. Vprašanje je, kaj bi si kupil 'krvodajalec, če bi dobil namesto malice denar. Prav gotovo bi se lahko zgodilo, da bi se napil alkoholnih pijač, še preden je kaj zaužil. V takih primerih bi 'bil odvzem krvi kriv za vse poznejše komplikacije ali nesreče. Na drugi strani pa bi bilo povsem neumestno vme- šavati v to humano dejanje denar in bi bilo za marsikoga žaljivo, ko bi mu ob odhodu stisnili v roko n. pr. 200 dinarjev za malico. Ljubezniva pogostitev in prijetno razpoloženje, ki nastane ob skupni malici pri mizi, je po mnenju večine mnogo primernejše. Vprašanje refundacije pa je uredila za celotno področje Slovenije republiška komisija za krvodajalstvo. Te stroške povsod krijejo podjetja. Razpravljati o tem vprašanju pa je še posebej nepotrebno, ker so naša podjetja pokazala razumevanje za krvodajalsko akcijo in je celo občinski plenum sindikatov v Kopru sprejel sklep o refundiranju izplačila za izgubljeni delovni čas krvodajalcev. Ker je bilo govora, naj bi na Transfuzijski postaji sprejemali tudi tiste, ki jih pošiljajo ambulantni zdravniki izven krvodajalskih akcij, je dr. Boli-Ženova pojasnila, da. so taki izredni odvzemi upravičeni le, če je kri v določenem času nujno potrebna. Pred odvzemom je potrebna vrsta priprav, ki so povezane ne samo z delom, ampak tudi s .posebnimi stroški. Taki odvzemi krvi pomenijo zato izven turnusa neodgovorno in nepotrebno potrato velikih denarnih vsot. Glede predloga dr. Sergeja Cepla-ka, naj bi se uvedla nekakšna moralna obveznost, da bi svojci tistega, ki je ob zdravljenju prejel kri, prišli v vrsto krvodajalcev, je dr. Boli-Že-nova mnenja, da so tak način pridobivanja krvodajalcev uvedli tam, kjer ideja prostovoljnega krvodajalstva še ni prodrla med ljudstvom. V Sloveniji smo to stopnjo razvoja že prešli pred leti in se zdaj že uveljavlja lik krvodajalca, k.i je pripravljen s svojo krvjo pomagati neznanemu bolniku. Novih predlogov glede izboljšanja, dela na področju krvodajalstva nt bilo, razen da so se organizatorji krvodajalske službe strinjali, da bi b'lí še posebno v zimskem času .potrebni večji prostori za čakalnico. Po tej izčrpni obrazložitvi in razpravi je okrajni Svet za zdravstvo> izrekel priznanje organizaciji RK, Transfuzijski postaji v Izoli in vsem krvodajalcem, ki so s svojo zavestjo in požrtvovalnostjo prispevali k vidnim uspehom krvodajalske službe v obalnem področju. V devetih me v-cih obstoja se je na Transfuzijsko postajo v Izoli prijavilo 1G91 krvodajalcev, 15 '/o so jih odklonili, tako t'x je dalo 'kri 1419 oseb. Povprečno to pomeni 50 krvodajalcev na teden, potrebe pa bi krili šele takrat, ko bi bilo G0 do 70 krvodajalcev tedensko. Svet je bil tudi mnenja, da bi b"o nepravilno, če bi 'postavili krvodajalsko službo na ekonomsko bazo in je sprejel sklep, naj bi tudi pri nas veljalo, da gospodarske organizacije in ustanove zagotove darovalcem krvi nadomestilo za izgubljeni zaslužek. To pravilo velja tudi, kadar državljani izvršujejo razne funkcije v družbenih in oblastnih organih in je veljavno na vsem .področju Slovenije. Razen o krvodajalstvu je Svet, razpravljal še o programu perspektivnega razvoja v prihodnjih letih, o izgradnji nove koprske bolnišnice in o zdravstvenih centrih. notranje zadeve naj še strože uveljavljajo prepoved glede točenja alkoholnih pijač vinjenim in mladoletnim osebam in še ostreje naj uveljavljajo predpise, ki poklicnim voznikom pred vožnjo in med njo prepovedujejo uživanje alkoholnih pijač, 10. Naša sodišča in javno tožilstvo moramo pozvati, naj v vočii meri uporabljajo sredstva, ki jim jih daje kazenska zakonodaja za boj proti alkoholizmu. V razpravi je sodelovalo večje število udeležencev konference, ki so pozdravili pobudo SZDL in dali -mnogo koristnih predlogov za bodoče delo. Pred »Mesecem boja proti alkoholizmu« je Okrajni odbor RK v Kopru organiziral v sporazumu z Okrajnim odborom SZDL posvetovanje zastopnikov vseh družbenih organizacij in ustanov o problemih alkoholizma. Imenovali so okrajni koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in ožji' od-bor-komisijo za boljšo izvedbo tehnično Propagandnega dela. Občinskim odborom so priporočili, naj ustanovijo za svoje področje podobne odbore in komisije. NA SEJI OKRAJNEGA SVETA ZA ZDR AVSTVO SO RAZPRAVLJALI V GLAVNEM Prav tako v drugi polovici novembra bo organiziral OO RK tudi tridnevni, seminar za člane občinskih odborov, na katerem bodo obravnavali preventivno socialno službo, metode dela aktivistov RK v socialni službi in alkoholizem kot družbeno negativen pojav. Mogoče ste se kdaj prestrašile ali pa vsaj začudile, drage tovarišice, ko ste gledale na naših modelih čudna in včasih celo smešna pokrivala in klobuke. Naj vas potolažimo z današnjo sliko: .tudi vaše priljubljene in praktične rute so moderne in brez skrbi si jih zavežite ob mrzlih in vetrovnih dneh NAPORI VSEH PRIZADETffl FORUMOV NA OBALNEM PODROČJU W O <20 Načrti podjetja Rižanski vodovod za povečan je virov preskrbe z vodo na naši obali, kjer vode predvsem zaradi nagle gospodarske rasti vsak dan bolj primanjkuje Preskrbo vanje obalnega področja s pitno vodo je bilo že od nekdaj hudo pereče. Medtem ko se kapacitete Rižanskega vodovoda skorajda, niso povečale, pa je bila potrošnja iz dneva v dan večja. V zadnjih dveh letih je porabilo obalno Dodročje več kot tisoč kubičnih metrov vode na dan. Leta 1959 in 1960 je vode celo primanj-l^kovalo. Kolektiv Rižanskega vo-Pdovoda si je na vse kriplje prizadeval, da bi odkril predvsem »notranje rezerve«. Njihovi napori so ' rodili takšen uspeh: Pred letom 1950 so očistili in dali letno omrežju okoli 2,400.000 kubičnih metrov vode, vendar so je 'uspeli prodati le četrtino, to je 600.000 kubičnih metrov. Vse drugo je šlo v izgubo! V letošnjem letu pa bodo očistili in oddali omrežju približno 2,600.000 kubičnih metrov vode in je bodo prodali 2,200.000 kubičnih metrov. Izguba predstavlja le 18 odstotkov. Kakih 8 odstotkov izgube pa gre na račun preslabe občutljivosti vodomerov, ostalih 10 odstotkov pa na račun nekontrolirane porabe. Takšna izguba je normalna tudi za nova vodovodna omrežja. Zaradi tega nr pretirano reči, da v naši republiki ni vodovoda, ki bi imel manjšo izgubo, kakor jo ima Rižanski vo-, dovod. Rezerve Rižanskega vodovoda so izčrpane, potrebe po pitni' vodi 3>a kljub temu naraščajo. Zato so začeli že pred časom zbirati podatke, da bi sestavili investicijski program, ki naj bi omogočil redno in zadostno preskrbo z vodo za celotno obalno področje in v vseh letnih časih. Letos septembra so delali crpalne poskuse za zajetje vode v Sečovljah, vrh tega pa so geološko raziskovali tudi levi breg Dragonje. Sestavili so petletni investicijski program, ki ■v grobih potezah obsega tole: Prenovitev vodovoda in povečanje odjema iz Rižane ter rekonstrukcija čistilne naprave. To BELA KRAJINA je na poti iz New Orleansa za Kontinent BIHAC je 15. novembra priplula v Ancono, kjer manipulira s tovorom BLED je na poti iz Kopra v New York, ikamor prispe 17. novembra BOHINJ je v Piranu in odpluje 24. novembra na Reko BOVEC je 10, novembra odplula iz New Yorka in prispe 21. novembra v Tánger, od koder nadaljuje pot v Gibraltar, Savono, Genovo, Neapelj, Solun, Benetke (Porto Margliera), Reko, Trst in Koper DUBROVNIK je od 5. novembra v Leningradu, od koder odpelje tovor za Tržič (Monfalcone) dne 19. novembra ORANKA je 17. novembra priplula v Aleksandrijo, kjer raztovarja GORENJSKA je 13. novembra priplula v Aleksandrijo, kjer raztovarja in odpluje IS. novembra v Fama-gusto KOROTAN je 15. novembra odplula z Japonske na zahodno obalo ZDA LJUBLJANA je 16, novembra odplula iz Splita za Latakijo MARTIN KRPAN je IG, novembra .priplula v Akabo, kjer manipulira s tovorom PIRAN je 13. novembra priplula v Rotterdam, kjer raztovarja POHORJE je 12. novembra odplula iz Eleusis Baya za Emden, kamor prispe 27. novembra ROG je 13. novembra plula mimo Adena na poti za Jadransko morje TRBOVLJE je 4. novembra plula skozi Panamski prekop na poti v Oran, kamor prispe 22. novembra ZELENGORA je od 11. novembra v Pločah 'in odpluje 18. novembra za Japonsko NOVA PODJETJA V REKI Z zvezi z novim zakonom o upravljanju in finansiranju luk bo v Reki namesto dosedanjega podjetja »Luka i skladišta« kar sedem novih podjetij. Eno med njimi se bo imenovalo »Luka« in bo imelo vse dosedanje remor-kerje, ker bo specializirano za pomoč ladjam pri uplovljenju in jzplovljenju. Edino mali vlačilec »Vesta« bo predan novemu podjetju za iztovarjanje in utovarja-nje blaga. delo naj bi dokončali v prihodnjem letu. Prenovitev vodovoda z odjemom 4,300 kubičnih metrov vode na dan v Sečovljah. Nadaljnje raziskovanje v Sečovljah, Ospu in Rižani. Raziskati nameravajo padavinsko področje Rižane in preštudirati možnosti akumulacije v Brkinih. Na področju Ospa bodo opravili le manjša sondažna dela, da bodo dokončno ugotovili morebitne zaloge vode. V svoj petletni investicijski načrt so vnesli tudi obnovitev zastarelih mestnih omrežij v Kopru in Izoli ter razširitev lastnih poslovnih prostorov. Vrednost teh del znaša 973,500.000 dinarjev. Od tega bodo v letošnjem letu opravili dela v vrednosti 279,500.000 dinarjev, drugo pa v letih od 1962 do 1965. Seveda pa je s tem vsekakor realnim načrtom v najtesnejši zvezi vprašanje kreditiranja teh del. Pri tem se Rižanski vodovod pravzaprav lahko nasloni samo na lastne gmotne možnosti. Obenem z investicijskim programom so sestavili tudi podrobni finančni načrt, ki temelji na tem, da bi ostale dajatve nespremenjene in prav tako bi ostala nespremenje- na tudi cena vode. V času od leta 1962 do 1965 bi zbrali vsoto 189 milijonov dinarjev, ki bi jo namenili za uresničenje investicijskega programa. Primanjkljaj pa bi tako znašal še vedno več kot 504 milijone dinarjev ,,, Pomen del je takšen, da izključuje kakršnokoli polovičarstvo, zato je treba investicijski. program Rižanskega vodovoda skrbno proučiti in način, kako ga izvesti, temeljito preučiti. Pri uresničevanju tega načrta pa bi lahko gmotno pomagale tudi prizadete občine in gospodarske organizacije. Direktor Tomosa Franc Pečar razlaga tovarišema Milošu Miniču in Borisu Kraigherju probleme naše tovarne motornih vozil ob njunem obisku v Kopru minuli 'teden NEKAJ AKTUALNIH PROMETNIH PROBLEMOV V KOPRU Ko zaskrbljeni ocenjujemo naraščajoči promet in nenehno večanje nezgod na naših cestah, se upravičeno sklicujemo tudi na vrsto subjektivnih činiteljev, ki v nemajhni meri vplivajo na varnost v prometu. Številne nezgode se namreč zgodijo v takšnih okoliščinah 'in ob takšnih pogojih, ki posebno v našem okrajnem me- V SKLADU Z NOVIM ZAKONOM O LUKAH Z novim zakonom o upravljanju in finansiranju luk, ki stopi v veljavo v celoti 1. januarja leta 1962, bodo začeli pobirati luške takse. Sredstva, ki bodo na ta način dotekala, ne bodo majhna. Luške takse se bodo vplačevale za vsako tono izkroanega ali vkrcanega blaga, za vsakega vkrcanega ali izkrcanega potnika, za privez vsake ladje in v nekaterih luk ah tudi od ladijske leža-rine. Razumljivo je, da bo konč- ŽENSKE V MORNARICI Norveška trgovska mornarica, ki spada med najmočnejše v svetu, ima med svojimi mornarji, tudi veliko število žensk. Blizu 200 žensk je na norveških ladjah telefonisti*:, mnoge so navigacijski oficirji, največ pa je administra-tork ter med gostinskim osebjem, Vseh žensk v norveški trgovski .mornarioi je okrog 3000! ni znesek za vsako luko posebej odvisen predvsem od njenega prometa, tako tovornega kakor tudi potniškega. Kako velikega pomena bo za luke v tem pogledu tudi potniški pomorski promet, dokazuje primer »Jadrolinije«, ki bo morala plačati po približnih predhodnih obračunih na račun, navedenih taks okrog 350 milijonov dinarjev na leto. Ta znesek ni majhen in zaradi tega je imenovano podjetje postavljeno pred alternativo: ali zvišati prevozne cene ali zahtevati večjo dotacijo. Poleg 'luških talcs bo morala »Ja-drolinija« plačevati tudi poseben znesek za varnost plovbe. Kakor vidimo, prinašajo določbe novega zakona o lukah vrsto vprašanj, ki jih bo treba razumno urejevati, v vsakem primeru pa je .res, da bodo dobri gospodarji v dobrih lulkah prav dobro uspevali. stu terjajo neodložljivo spoštovanje posebnih uredb prometnih organov, odpravo raznih pomanjkljivosti komunalnega značaja in podobno. Podkomisija za preventivo, priporočila in analize v Kopru, ki deluje v sestavi okrajne komisije za vzgojo in varnost v prometu, je pred nedavnim proučila vrsto takšnih problemov, katerih rešitev zahteva neposredno angažiranje nekaterih občinskih in celo Okrajnih forumov in ne nazadnje doslednejše upoštevanje cestno-prometnih predpisov s strani uipo-rabnikov cest samih. V prvi vrsti gre za lastnike živine v samem Kopru. Kljub ustreznim ukrepom prometnih organov so namreč živinske vprege še danes na glavnih prometnih cestah okrajnega mesta vsakdanji pojav. Prav zaradi nespoštovanja teh predpisov je prišlo v Zadnjem razdobju do več nezgod, iki so jih povzročili vozniki živinskih vpreg celo na cestah in odsekih cest, kjer je promet za živinske vprege prepovedan in vidno .označen s prometnim znakom. Očiten je tudi primer neraz-svetljenega cestnega križišča v Škocjanu, kjer je pomembno V ladjedelnici »3. maj« na Reki so pred dnevi izročili .predstavnikom podjetja »Polskie Llnie Oceaniczne« iz Gdinije prvo čez-oceanko, ki jih ta ladjedelnica SMRT ALI POŠKODBA H ^ NEIZBEŽNO PLAČILO ZA »ČRNO« VOŽNJO Poglejmo kroniko nesreč zadnjih dni: Traktorist A, P. iz Sečovelj je povozil na cesti I. ireda 'kolesarja in ga hudo poškodoval . . . 22-letnl A, S, iz Ilirske Bistrice se je na ovinku zaletel v obcestni kamen in obležal mrtev . . . Mopedlst B. R. ije zaradi nepravilne .vožnje trčil v ipešca in ga hudo poškodoval. . . Talko .bi lahko naštevali v nedogled, ali 'bolje: .prometni organi so v tem letu do konca meseca oktobra zalotili na glavnih prometnih žilah BREZ VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA — .torej brez vozniškega lizpita — 102 voznika osebnih avtomobilov, 21 'traktoristov, 249 motoristov in 29G mope-distov! Tudi zgoraj navedeni vozniki, ki so plačali svojo drznost »črne vožnje« s tako hudim .krvnim davkom in so hkrati povzročili souporabni-kom cest .nenadomestljivo škodo na zdravju samo v zadnjih dneh, so iz te čete »črnih« voznikov, ki menijo, da obvladajo tehniko vožnje ter se tako radi sklicujejo .na to, da pomeni za slednjega .izmed njih vozniški Izpit He golo formalnost. — Tri motorna Ikolosa sem že zamenjal in sem še vedno zdrav lin čil! je vedel povedati nekdo v veseli družbi. Seveda se ni .pozabil pohvaliti, kako spretno se izmika kontroli prometnih organov, kajti tudi ta mož je ocenjeval vozniški lizpit za formalnost, za Izgubo časa ter denarja. Pregovor sicer .pravi — o .mrtvih samo dobrp — vendar bi ipokojni motorist, lcl je kmalu za 'tem brez vozniškega izpita žalostno zaključil svoje življenje ma asfaltu, gotovo bil prav po zaslugi te »formalnosti« še danes zdrav med svojimi. Izkazalo se je namreč, da je bil ponesrečenec hudo skregan z osnovnimi prometnimi predpisi. Da, s predpisi o cestnem .prometu, katerih .znanje je pogoj za pravico do vozniškega dovoljenja. Akcija »mopede delavcem« je nedvomno koristna in jo vsi pozdravljamo, Tudi iprometni organi. Vendar je predsednik Okrajne komisije za vzgojo in varnost .prometa Viktor Belcijan ondan s svinčnikom v roki izračunal, .da se kaže vsem podjetjem, kt so opremila svoje delavce z mopedi, zamisliti, ali se jim le ne bi bolj izplačalo streči zaposlenim z avtobusnimi prevozi, če ne bodo nemudoma .poskrbeli za prometno vzgojo mopedistov. Število ponesrečenih mopedistov je namreč doseglo tako kritično točko, da je že danes težko govoriti o rcntabil'itetnem .računu, ki' so ga napravili v ipodjetjih, ko so opremili! svoje ljudi 'z mopedi. V ¡dolgi vrsti ponesrečenih voznikov mopedov namreč prevladujejo zopet 'takšni, 'ki se jim zdi .izpit iz znanja prometnih .predpisov samo — formalnost. Velja za vse .voznike motornih vo-. zil: krivulja o porastu števila motornih vozil v Sloveniji kaže, da se bo že v petih letih gostota prometa podvojila. To .pomenil, .da bo po naših cestah -brzelo leta 196G že 110.000 motornih vozil z, regiistrstelml tablicami slovenskih okrajnih mest, Od tega najmanj 44.000 osebnih avtomobilov, da ne omenjamo števila mopedov. Zatorej ni naključje, da smo tudi pri nas .poostrili varnostne ukrepe .za vse kršilce prometnih predpisov. Izredno visoke denarne (kazni bodo po napovedih prometnih organov kmalu streznile marsikakšno vročo glavo, medtem ko 'že od 1. tega meseca sem prometni organi dosledno odvzemajo prometna dovoljenja vsem, ki vozijo v opitem stanju. Ce dvomite v upravičenost talco poostrenega prometnega režima, vas 'bodo brž streznili podatki o 122 smrtnih ž.rtvah v 'devetih mesecih tega leta na cestah v naši republiki, o več kot tisoč dve sto huje .poškodovanih osebah .ter podatek o gmotni škodi, ki jo lahko ovrednotimo že z devetštevldčno številko. In zopet lahko ugotavljamo, da je udeležba »črnih« voznikov v tej žalostni bilanci hudo visoka. Ali lahko ipo vsem tem še nekdo trdi, da je vozniSki izpit formalnost? Možnost, da 'bo voznik s pomanjkljivim znanjem prometnih predpisov postal žrtev prometne nezgode in da s svojo prisotnostjo na cesti ogroža druge, je očitna. (bb) cestno vozlišče. Sedanja nepreglednost v nočnih urah je na tem mestu .prav posledica slabe razsvetljave. Gospodarska odsek občine je to vprašanje sicer poskušal rešiti skupno s podjetjem Elektro Koper, vendar se še vse do danes niso zedinili glede stroškov ureditve javne razsvetljave. Prometni organi pa ugotavljajo hudo pomanjkljivost tudi v tem, ker Svet za nizke gradnje pri OLO Koper in odseki za gospodarstvo pri občinah ne vabijo ob določanju lokacij za novogradnje ob glavnih cestah v svoje komisije vsaj enega člana prometnega odseka ONZ. Niso redki primeri, .da prav zaradi te pomanjkljivosti pride do nesporazumov in čestokrat celo do rušenj že začetih gradenj na izpostavljenih lokacijah, ker načrti niso v skladu s prometnimi predpisi, (bb) © V koprskem okraju narašča število kroničnih alkoholikov iz leta v leto. Tako jih je bilo n. pr. lani 160, letos do oktobra pa že 183. Od teh se je zdravilo proti alkoholu 70, vendar brez uspeha (tako zdravljenje stane za eno osebo približno pol milijona dinarjev). gradi za Poljsko, M/l »Jožef Con-rad«. Ima 10.500 ton nosilnosti, najsodobnejšo opremo in motor tipa »Sultzer«, iprav tako zgrajen v imenovani ladjedelnici. Ekonomska hitrost ladje pod polno obtežbo bo znašala 16,5 vozla. Moč stroja je 7800 KM. Druga ladja za imenovano podjetje je tik pred dograditvijo in se imenuje »Ko-chanowsky«, tretja »WvspianSki« pa bo v kratkem splavljena. Vse tri ladje so Istega tipa in imajo tudi ipo 12 postelj za potnike. Namenjene so za progo Poljska— Južna Amerika. V naši ladjedelnici »3. maj« pa dovršujejo še 18.500-tonsko ladjo »Bregaglia« za Švico, 10.500-ton-sko »Rio Carcarana« za Argentino, skupaj 7 ladij, 5 za tuje in 2 za domače naročnike. Poleg tega sta v zaključni fazi izdelave supertankerja »Sev.ojno« in »Vla-sina«, ki imata vsak po 32.000 ton nosilnosti. ■V Gruž je prvič vplula nova ladja »Atlantske iplovidbe« iz Dubrovnika, lO.OOO-tonska čezocean-ka »Mljet«, pred kratkim nabavljena v (tujini. Tudi v Pulju so sklenili ustanoviti novo podjetje »Luka i skladišta«, ki se bo ukvarjalo s prometom v luk i. V ta namen nameravajo zgraditi silos in skladišča. Za začetek pa reflektirajo na promet z lesom iz Slovenije. Izračunali so, da zmore obstoječa železniška proga okrog 3600 ton prometa dnevno. Z novim .podjetjem pa bi se začasno združilo po- morsko prevozno podjetje »Istra-plovidba« v izgradnji, ki je še vedno brez ladij, ker ni imelo denarja za nabavo. Pozneje naj bi se osamosvojilo. — Nadalje nameravajo združiti nekateri} ribiška podjetja v eno podjetje, ki naj bi se imenovalo »Kombinat«. Za to idejo sta podjetji »Istra« iz Pulja in »Mirna« iz Rovinja. Skrb Ljudske tehnike za kodre Okrajni odbor Ljudske tehnike v Kopru je v svojem obsežnem programu namenil posebno skrb pouku tehnične vzgoje v osemletkah. Zahtevnejše oblike dela Ljudske tehnike terjajo nedvomno tudi izpopolnjevanje prosvetnega kadra za tehnični pouk, zato bodo priredili v tem šolskem letu kar dva tečaja za vse predavatelje: prvi tečaj bo še ta mesec za predavatelje tehničnega pouka v sedmih razredih osemletk, -meseca decembra pa bo ponovitev tega tečaja, na katerem bo obravnavano gradivo za osme razrede osemletk. Predvidevajo. da se bo obeh tečajev udeležilo najmanj 44 predavateljev, TEČAJI ZA TUJE JEZIKE Pred kratkim je organizirala Ljudska univerza v Ilirski Bistrici tečaia za angleški in nemški jezik. Za ta dva tečaja se je pri-iavilo 35 udeležencev. Razen tega je priredila tudi tečaj za delavce, ki nimajo potrebne kvalifikacije. Na tem tečaju si bo 120 delavcev osvojilo potrebno teoretično znanje, ki jim je potrebno za izpite. STROKOVNI IZPITI Po določilih pravilnika za zunanjetrgovinska podjetja bodo morali vsi vodilni uslužbenci ir. referentu teh podjetij opraviti st.rckovni izpit v relativno kratkem razdobju. Da bi kandidatom, ki jih ho v našem okraju skupno okrog 90. olajšali to obveznost, sta republiška in okrajna Trgovinska zbornico sklenili prirediti dva dvomesečna tečaia za vse interesente. Prvi tečni, na katerem bodo razen domačih ir.redavate-Ijev .predavali tudi predavatelji mariborske Višie komercialne šole. se ie začel danes, naslednii bo meseca marca dn apriln nrihodnie leto. IZ MATAVUNA Na svoji zadnji seji je krajevni odbor SZDL v Matavunu ugotovil, da sekciji za komunalne zadeve in kmetijstvo še nista pričeli z delom. O tem bo odbor razpravljal v najkrajšem času. Razen tega pa nameravajo ustanoviti še sekciji za zunanjo politiko in turizem. Velike težave, ki ovirajo živahnejše delo sekcij, predstavlja pomanjkanje prostora, kjer bi se lahko shajale. Gostilniška soba je namreč dokaj neprimerna za družbenopolitično dejavnost in vendar je doslej edino zatočišče za vse organizacije v tem kraju. -er KOZINSKA ZADRUGA V NOVIH PROSTORIH Tc dni je kmetijska zadruga »Zab-iijfi« v Hipcljah-Kozini preselila svoje upravne prostore v novo zgradbo pri železniški postaji. Tod je tudi njena delavnica za vzdrževanje voznega p a rilca in skladišča materiala. Doslej je bila uprava zadruge ločena od svojega operativnega dela, kar je oviralo medsebojno povezavo. Izpraznjene prostore bodo uporabili v stanovanjske namene. Ko je 14. t. m. L. 2. iz Pirana prijavil organom Ljudske milice vlomilo tatvino v stanovanje, iz katerega naj bi neznani storilec odnesel 900 lisoč dinarjev v gotovini in nekaj zlatnine, gotovo ni računal na to, da. še tako pretkan vlom ne bo ostal organom kriminalistične službe prikrit. Rekonstrukcija vloma dn najdeni sledovi so namreč varnostnim organom kaj kmalu pokazali sled do ugotovitve, da je bil storilec nekdo od domačih. Lastnik stanovanja L. Z. ie kmalu nato pod težo bremenilnih dokazov priznal, da je sam fingiral vlom v svoje stanovanje zgolj iz koristoljubnih nagibov, kar dokazuje tudi podatek, da je mož visoko zavaroval svoje nepremičnine in vrednostne predmete pri DOZ, od .katerega se je nadejal visoke odškodnine. EXPORT — IMPORT KOPER J G O S LAV f J A EXPORT: vseh prehrambenih proizvodov — kmetijskih produktov — živine in divjačine — proizvodov ribje industrije — izdelkov domaČe obrti — lesa in lesnih proizvodov — kuriva in goriva — gradbenega materiala — proizvodov kovinske, kemične, tekstilne in ostale industrije IMPORT: vseh artiklov široke potrošnje rezervnih delov za vse vrste avtomobilov, traktorjev, ladijskih motorjev in za vse ostale stroje, naprave in opremo ■— tehničnega materiala — strojev, opreme in potrebščin za domačo industrijo — reprodukcijskega materiala — ribiških potrebščin in vseh ostalih industrijskih proizvodov "S" Glavni direktor 100 komercialni sektor 43 finančno-računski sektor 244 ~0r IMEX-KOPER Telex: 035-11 [3 142 NB Koper 602-II-1-420 Predstavništva: S" BEOGRAD 27-331 LJUBLJANA 32-746 ZAGREB 35-639 OSIJEK 29-57 RIJEKA 42-74 SARAJEVO — SKOPJE NAGRADNO TEKMOVANJE Tudi okrajna komisija za vzgojo in varnost v prometu v našem okraju je razpisala nagradno tekmovanje za mladino iz znanja cestno prometnih znakov. Na hrbtni strani urnikov, ki so jih tiskali prav v ta namen, je namreč vrsta prometnih znakov, katerih pomen je treba rešiti in poslati rešitev na naslov: Okrajna komisija za vzgojo in varnost prometa v Kopru — najkasneje do 5. decembra letos. Žrebanje udeležencev tega zanimivega tekr movanja bo v Ljubljani, kjer čaka pionirje 200 lepih knjižnih nagrad. RAZPRAVA O ZAVODIH Minuli teden je bilo na ObLO Ilirska Bistrica posvetovanje o vprašanju uveljavljanja družbenih organov v samoupravnih ustanovah in o uveljavljanju politično izvršilnih organov ljudskega odbora — svetov. Ugotovili so, da te ustanove v glavnem izpolnjujejo svoje naloge. Razpravljali so tudi o reorganizaciji proračunskega zavoda otroškega vrtca, ki bi ga kazalo reorganizirati in postaviti na ekonomske temelje. J. Š. Ker sorti zavajanje organov javno varnosti med kazniva dejanja, se bo tudi L. Z. kmalu zagovarjal pred sodiščem. SPREMEMBE V OKRAJNI KOMISIJI ZA NOGOMET KOPER Izvršni odbor Okrajne zveze za telesno vzgojo Koper je na svoji zadnji redni seji razrešil dosedanji odbor zaradi nešportnega vedenja posameznih članov in tudi zaradi neenotnosti pri sklepih in odločitvah komisije. Na islii seji so imenovali novi odbor, ki ga sestavljajo: Marijan Cotič, Maks Kotnik, Miro Marte-lanc. Boris Košele, Danilo Slavec, Franjo Kunaj in Anton Rozman. Novemu odboru želimo čimveč uspeha pri njegovem delu in pri razvoju in širjenju nogometne igre v našem okraju. RAZPIS Upravni odbor Zdravstvenega doma Piran razpisuje delovno mesto za: 1. RAČUNSKEGA USLUŽBEN-CA-ke 2. ADMINISTRATORKE Pogoji: pod 1. srednja strokovna izobrazba z nekaj prakse pod 2. nižja administrativna šola in znanje strojepisja. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Prejemki po pravilniku o osebnih dohodkih. Ponudbe pošljite v roku 8 dni. H22KEEESJ I ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, tašče, tete in svakinje MARIJE M A II O R C I C ki nas je za vedno zapustila dne 3. novembra 1961, se najprisrčne-je zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni izadnji poti, darovalcem cvetja ter pevskemu zboru iz Dvače za ganljive žalo-stinke. Žalujoči: hčerka Elka, sinovi Pepi, Ivan, Franc in Alojz z ■družinami 'ter ostalo sorodstvo. Naklo pri Divači, Divača, Trst, Opčine, Benetke. M i g IÜ8B1 jžggggggglBg^gBlgggilgl V popularni zbirki DETEKTIV so na programu dela svetovno znanih piscev kriminalnih romanov, kot so Georges Simenon, Agatha Christie in drugi. Popularna zbirka DETEKTIV bo izhajala do konca leta 1961 enkrat mesečno, v letu 1962 pa vsakih štirinajst dni. Cena posameznemu zvezku je 150 din. V popularni zbirki DETEKTIV sta doslej izšla dva romana francoskega pisatelja detektivskih romanov Georgesa Simenona: M a i g r e t in stara gospa (v oktobru) M a i g r e t se boji (v novembru) V popularni zbirki DETEKTIV bodo v kratkem izšla še naslednja dela, polna napetih dogodivščin in konfliktov: M a i g r e t v New York u (v decembru) Zločin na H o 1 a n d s k e m (1. januarja 1962) M a i g r e t o v a prva preiskava (15. januarja 1962) Državna založba Slovenije Ljubljana, Mestni trg 26 Po sklepu komisije za razpis delovnih mest pri Zavodu za zaposlovanje delavcev Koper razpisujemo naslednja delovna mesta: 1. šefa izpostave Zavoda za zaposlovanje delavcev v Kopru za Sežano; 2. administrativno moč Zavoda za zaposlovanje delavcev v Kopru za Hrpelje. Pogoji: pod 1. srednja strokovna izobrazba z najmanj 10-letno .prakso v javni službi; pod 2, nižja strokovna izobrazba z najmanj 5-letno prakso v administraciji. Ponudbe je poslati na Zavod za zaposlovanje delavcev v Kcoru najkasneje do 20. novembra 1981. USLUŽBENKA z dolgoletno neprek'njeno prakso v splošno administrativnih, predvsem personalnih poslih, z znanjem strojepisja, delno stenografije in pasivnim znanjem italijanskega jezika želi menjati službo. Pogoj, skromno stanovanje. Pismene ponudbe pod »Vestna« v upravi lista. ZA JESEN (IN ZIMO DOBITE NAJCENEJE V »MAGAZZJNI A-LLA STAZIONE«, Trst, Ulica Cellini št. 2, poleg železniške postaje, veliko izbiro konfekcijskih izdelkov. Odjemalci s pro-pustn eo imajo poseben popust. POHIŠTVO dnevne sobe naprodaj. .Informacije in ogled Vojkovo nabrežje 9 (mizarstvo), Koper. LIDIJE: 25. novembra jugoslovanski film ŠTIRINAJSTI DAN; 26. novembra sovjetski barvni film DEKLE BREZ NASLOVA. ŠKOFIJE: ia. novembra poljsiki CS film ORDEN ZA HRABROST; 19. novembra jugoslovanski barvni CS film BOLJE JE ZNATI; 23. novembra italijansko francoski barvni CS film HERKULES IN KRALJICA LIDIJE; 25. novembra sovjetski barvni film DEKLE BREZ NASLOVA; 2G. novembra .jugoslovanski film STIRINAJSTI DAN. SEŽANA; 16. in 17. novembra ameriški CS film OB 3,10 'PROTI JUffl; 18.—19. novembra jugoslovanski CS film SAM; 21. in 22. novembra italijanski CS film MLADI MOŽJE; 25. in 26. novembra ruski film ŠOFER PO SILI. POSTOJNA: 16. in 17. novembra italijanski CS film VELIKA VOJNA; 18. in 19. novembra ameriški barvni CS CUm HELENA TROJANSKA: 21 in 22. novembra jugoslovanski filrr IZGUBLJENI SVINČNIKI: 23. in 2 novembra jugoslovanski CS filrf KAKŠNO IME DATI MESTU; 25. in 26. novembra ameriški film NEKATERI SO ZA VROČE. 1 PREKLIC Preklicu jem besede, ki sem jih izrekla o Bvanu Franetiču ;z Laž št. 1 ter izjavljam, da so neresnične. Angela Premrl, Senožeče 18 KOPER: 37,—19. novembra ameriški barvni vista-vision film SPI SLADKO MOJE: 20. in 21. novembra sovjetski barvni film DEKLE BREZ NASLOVA; 22. in 23. novembra jugoslovanski barvni CS film BOLJE JE ZNATI; 24. in 26. novembra ita-lijansko-francoski barvni film HERKULES IN KRALJICA LIDIJE. IZOLA: 17. novembra jugoslovanski barvni film EDINI IZHOD; 18. in 19. novembra ameriški film ČRNA ORHIDEJA; 20. in 21. novembra ita-lijansko-francoski 'barvili CS film HERKULES IN KRALJICA LIDIJE; 22. in 23. .novembra sovjetski barvni film DEKLE BREZ NASLOVA: 24. novembra ameriški film DETEKTIVSKA ZGODBA; 25. in 26. novembra jugoslovanski barvni CS film BOLJE JE iZNATI. ŠMARJE: 18, novembra jugoslovanski barvni CS film BOLJE JE ZNATI; 19. novembra poljski CS film ORDEN ZA HRABROST; 22. novembra italijansko-francoskl barvni CS film HERKULES IN KRALJICA KRVODAJALCI V Postaji za transfuzijo krvi Izola, so se prijavili 6., 7. in 9. novembra kot krvodajalci: BOLNICA IZOLA: Marija Premrl, Milka Rožac, Alma Stubelj, Ema Valantič. MEHANOTEIINIKA: Pavla Trebeč; OSNOVNA ŠOLA PINKA TOMAZlCA KOPER: Lina Badallč, Anica Božič. Mire Celin. Mila Elerl, Zora Ličen, Vellja Markovič. Tone Mesec. Nada Mušič, Marčela Rebec, Marija Rodela, Silva Samsa, Sonja Sardoč, Nllca Tavželj, Eda Valentič, Olga 2erjal. PLiU IZOLA: Franc Rapuš; PRIMORSKI TISK KOPER: Vida Cuk, Ana Herkov, Mara Plesničar; TEHNOSERVIS KOPER: Jordan Fur-lainič; GP 1. MAJ KOPER: Jože Bernik, Av-do Besič, Slavko Brajkovič, Slavko Brodar, Stanko Cerne, Ale Dedič, Alojz Furlan, Ivan Karanovič, Lsmet Karadžič, Ivo Knezič, Edham Ko-zarac, Mija Krumpak, Vinko Lanj-šček, Metod Mlinarič, Jože Novak, Milorad Perušič, Marjan iPetretič, Stanislav Remec, Mirko Stotsavlje-vič, Slavko Svetek. Marko Španič, Ivo Urbančič, Marko Vidovič, Romano Vlah, Anton Vrbič, Dušan Zerbo. OZSZ KOPER: Sonja Bcrtok. Vale-rijan Bertok, Marija Ivetac, Stane Kuhar, Franc Semen, Mara šonc, SO C A KOPER: Marjan Dovč. TELESNA VZGOJA -fr © Č! T g A G=§ iVTllLiSMA ¥ Z © © JA^ S P © Í3 T £ ŠAH ir TELESNA VZGOJA S * PRED PRIMORSKIM PRVENSTVOM KOŠARKARJEV V SEŽANI V nedeljo bo v Sežani tradicionalno primorsko košarkarsko prvenstvo za mladince, ki ga prireja komisija za košarko pri OZTV s sedežem v Postojni. Največja zanimivost tega vsakoletnega turnirja je, da se ga udeležujejo tudi mladinska moštva iz goriškega okraja, ki so že nekajkrat osvojila na njem celo prvo mesto. Organizatorjem tega prvenstva so letos poslala društva do predpisanega roka vrsto prijav, kljub temu pa je malo verjetno, da bo nedeljska udeležba v Sežani prekosila lanskoletno, ko je tekmovalo kar osem mladinskih vrst. Lani so osvojili prvo mesto in IZOLSKI TABORNIKI BODO IMELI OBÜNI ZBOR V nedeljo, 19. t. m., ob devetih zjutraj bo peti redni letni občni zbor izolskih tabornikov. V času svojega obstoja so dosegli prav zavidljive uspehe. Naj navedemo le nekatere: priredili so štiri samostojne letne tabore, na katerih je preživelo počitnice več kakor 120 članov, priredili so tri smučarske tečaje in se udeležili vseh tekmovanj v okrajnem, republiškem in v letošnjem letu tudi zveznem merilu. Uspehi, ki so jih NOGOMET X. kolo slovenske conske nogometne lige je prineslo vrsto .presenečenj. Med vsemi je ibila bržkone najbolj nepričakovana zmaga Gorice, ki je v nedeljo na tujem igrišču premagala enajstonico Celja. Po tej tekmi se je Gorica usidrala na tretje mesto v lestvici. Pred njo sta le Triglav (Ljubljana) in Slovan. dosegli na letošnjih tekmovanjih, so razveseljivi, saj so moški v C skupini zasedli dve republiški in eno zvezno prvo mesto. Udeležili so se raznih partizanskih pohodov po Brkinih, na Učko, po občini Izola itd, Razen tega pa so si letos s prostovoljnim delom uredili svoj društveni prostor. Sodelovali so pri raznih delovnih akcijah in opravili več kot 1500 prostovoljnih delovnih ur. Seveda imajo pri svojem delu tudi težave, zlasti jim primanjkuje gmotnih sredstev, vendar upajo, da bodo tudi te težave z razumevanjem odgovornih čini.te-ljev prebrodili. Občni zbor bo zanimiv, zato vabimo vse tabornike, starše in prijatelje taiborništva, da se ga udeležijo. Anton Juriševič pokal mladinci Partizana iz Pirana, čeprav jih nihče ni štel med favorite. Težko pa je verjeti, da jim bo takšen podvig uspel tudi tokrat, kajti Partizan iz Postojne odhaja v Sežano s postavo, ki letos ni imela resnega konkurenta niti v okrajni članski ligi in niti na kvalifikacijah za vstop v prvo republiško košarkarsko ligo. Po-stojnčani, ki jim šteje povprečna starost komaj 16 let in pol, bodo zato tudi v nedeljo v Sežani prvi favorit za osvojitev pokala, čeprav tudi drugačna razvrstitev ni izključena. Moštva iz Sežane, Kopra in Ilirske Bistrice so namreč tako močna, da utegnejo prirediti marsikakšno presenečenje. Turnirske tekme, ki se bodo pričele ob osmih zjutraj, bodo igrali v sežanski telovadnici. Pred jubilejnim Dnevom JLA kratek pogled v življenje njenih pripadnikov: gojenci podoficlrske šole za zveze pri pouku termoelektricitete Naj se besedami V NEDELJO OKRAJNO LAHKO ATLETSKO PRVENSTVO V KOPRU Po uspelem občinskem prvenstvu v atletiki, iki je bilo v začetku tega meseca na obnovljenem stadionu v Kopru, in po vrsti podobnih prireditev v drugih občinskih središčih ter modšclsklh in šolskih tekmovanjih lahko zanesljivo napovemo »kraljici športa« lepše čase tudi v našem okraju. Rezultat vseh .prizadevanj bo tudi nedeljsko okrajno lahkoatletsko prvenstvo, za katero se je doslej prijavilo že okrog 85 tekmovalcev. Ven- feoLcLLo-KOPER VSAK DAN, RAZEN NEDELJE: glasba za dobro jutro z objavami ob 7,15 in 7,35, poročila ob 7,30 in 13,30, dnevnik ob 15,00. NEDELJA, 19. XI.: 8,40 Z vedro pe-.smjijo v nedeljsko jutro — 9,00 Naša reportaža: »Kako kupujemo« — 9,15 Zabavni zvoki — 9,45 Poje Abbe Lañe — 13.30 Sosedni kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,00 Poročila — 15,10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,15 Poje slovenski oktet in ženski kva.rtet — 15,30 Ig.rajo veliki zabavni orkestra. PONEDELJEK, 20. XI.: 13,40 Odlomki iz oper — 14,30 Od ansambla do orkestra — 15,15 Dnevnik — 15,30 Slovenske narodne pesmi. TOREK, 21. XI.: 13.40 V ritmu z malimi ansambli — 14,00 Paleta zabavnih popevk — 14,30 Sola in življenje: »V muzeju NOE v Kromber-ku« — 14,50 S festivala mladinskih pevskih zborov v Celju 1961 — Zbor učiteljišča romunske narodne manjšine iz Vršca p. v. Koriolana Bugari-va — 15,15 Zabavna glasba, vmes releíame — 15,30 V domačem tonu. SREDA, 22. XI.: 13,40 Zabavni ritmi — 14,00 Odmevi iz Jugoslavije — 14,30 Za oddih in razvedrilo igrajo orkestri Norríe Paramour, Arturo Man-tovaoi lin Ricardo Santos — 15,15 Zabavna glasba, vmes 'leklame — 15,30 Poie zbor »Jakobus Gallus« iz Trsta. ČETRTEK, 23. XI.: 13,40 Igra orkester Nelson Riddle — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Melodije za prijetno poooldne — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Slovenske narodne pesmi. PETEK, 24. XI.: 13,40 Poje zbor RTV Ljubljana — 14,00 Vedro in popularno — 14,30 Operetne melodije — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Domače aktualnosti: »Samouprava v manjših podjetjih« — 35.40 Glasbena rnedigra. SOBOTA, 25. XI.: 14,30 Poročila — 13.40 Popevke in ritmi od tu iin tam —■ 14,30 Majhen koncert zabaivne glasbe — 15,15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15,30 Zapojmo in zaigraj-ino. dar vse kaže, da se bodo pomerile na tej športni manifestaciji samo štiri občinske reprezentance: sežanska, postojnska, koprska in lirpeljska, medtem ko do minule srede niso poslali prijav iz Ilirske Bistrice, Izole in Pirana, čeprav je rok za prijave že potekel. Takšen odnos vsekakor ni v prilog dobro zasnovanemu programu atletskih prireditev. Kdaj si bo končno v nekaterih občinskih središčih utrlo pot spoznanje, da nam brez množičnega udejstvovanja športnikov v tej panogi ne bo uspelo vzgojiti kvalitetnih moči za vse ostale športne veje7! ustavimo najprej z nekaj ob delovnem dnevu dijakov naših srednjih šol. Medtem ko velja za vse zaposlene osebe 7 ali 8-urni delavnik, se lahko domala slednji dijak pred nočnim počitkom pohvali vsaj z 10 ali celo večurnim intenzivnim delom. Ob teh tegobah, o katerih naj bi razmišljali sestavljalci učnih programov, pa velja omeniti še deljen pouk z opoldanskim presledkom na večini srednjih šol. No, dijaki, ki stanujejo v dijaških domovih ter imajo topel opoldanski obrok, niso izpostavljeni tej nevšečnosti v takšni meri kot di-jaki-vozači, ki pa na večini šol v tem šolskem letu celo prevladujejo. Niso redki primeri, da se dijak odpravi zdoma ob 5,30 zjutraj in se vrača domov zvečer tudi po 19. uri. Resda je imel nekaj prostega časa med dopoldanskim in popoldanskim delom pouka, vendar naj navedemo samo položaj vozačev koprskih srednjih šol. Ne le, da se dijaki nimajo kam zateči v tem opoldanskem presledku, ampak nimajo tudi nobene možnosti za redno prehrano. Le malokdo izmed teh dijakov se namreč lahko hrani v gostišču ali menzi, kjer velja ob še tako skromnih zahtevah obrok najmanj 150 dinarjev. Zato je razumljivo, da se poslužujejo dijaki-vozači samo svojih od doma prinesenih malic, ki pa nikakor ne zadovoljijo osnovnih prehranskih potreb rastočih mladih ljudi. Ali je torej odveč bojazen, da utegne tak način prehrane ob napornem umskem delu ogroziti zdravje večine vozačev? V Kopru se sicer zelo zavzemajo, da bi kar najhitreje uredili ta problem v dijaškem domu, vendar je zmogljivost domske kuhi- nje očitno premajhna, da bi lahko z.adovoljili vse interesente. Podobno je tudi v Postojni in drugod, zato je skrajni čas, da postane vprašanje cenene in izdatne prehrane takšnih dijakov predmet vseh družbenih sil. Razen tega, da sedanji položaj dija-kov-vozačev ni v skladu z osnovnim načelom naše družbe v skrbi za mladi rod, lahko tudi pričakujemo, da utegne sedanji inačin prehrane teh mladih ljudi povzročiti kasneje naši družbi nenadomestljivo škodo. (bb) leper Mi dom LpiSsSce MmM Številni aktivni člani Ljudske tehnike v našem okrajnem mestu pogrešajo že več let primerne prostore, kjer bi odvijali svoje aktivnosti. Predvsem mislimo na mladino, ki je včlanjena v vrsto krožkov, da ne omenjamo hudo pogrešanih prostorov za pouk tehnične vzgoje na osemletkah v Kopru. Z ureditvijo novega pionirskega doma na se je končno ponu- USPELO SREDNJEŠOLSKO ŠPORTNO TEKMOVANJE V KOPRU Uspešno dvodnevno športno manifestacijo koprskih srednjih šol lahko uvrstimo med doslej najbolj obsežno medšolsfco športno prireditev v našem okrajnem mestu. Športno društvo koprskega Učiteljišča »Jadran«, ki ,je .bilo pobudnik in organizator te športne .prireditve, pa je na ta način najlepše počastilo 15-letnlco obstoja tega zavoda. Športne prireditve so se .pričele že v soboto s slavnostnim uvodnim ceremonialom, na katerem je razvil predsednik ObLO Koper Miran Ber-tok tudi društveni prapor. Razen tekmovalcev oziroma ekip vseh koprskih srednjih šol so prisostvovali na tej slavnosti tudi vsi predavatelji Učiteljišča, Velja omeniti tudi udeležbo tekmovalne ženske ekipe Industrijske kovinarske šole, čeprav je na tem zavodu skupno vsega sedem deklet. S sorazmerno slabo udeležbo pa so nekoliikanj razočarali dijaki slovenske gimnazije, ki so sodelovali le pri nekaterih tekmovanjih. Prijetnega športnega vzdušja in tekmovalne vneme udeležencev nI motilo niti slabo vreme, zato so tudi rezultati dokaj zadovoljivi. Na zaključni prireditvi, ki je bila v nedeljo popoldan v prostorih Uči- teljišča, je predsednik MSD Jadran podelil pokale in diplome najboljšim ekipam. Prehodni pokal je za najvišje število zbranih točk dobila ESS, kateri sledijo po skupnem plas-manu MSD Jadran in IKS, medtem ko oe med ženskimi ekipami zbrala največ točk MSDJ. Pokal so za moško ekipo prejeli tudi dijaki IKS. Branka Z. drla priložnost za takšno pridobitev v poslopju prejšnjega doma. Društvo prijateljev mladine v Kopru je namreč že pred časom ponudilo te prostore Ljudski tehniki v skupno uporabo. Tako so dobršen del obnovitvenih del in prezidav že zaključili in napovedujejo, da bo otvoritev novega doma Ljudske tehnike, ki bo služil tudi za razne druge družbene dejavnosti, še ta mesec — ob Dnevu republike. Dokončno bodo dom uredili do novega leta. V pritličju obnovljenega poslopja bo sodobna modelarska delavnica in foto laboratorij, medtem ko bo v prvem nadstropju učilnica, v kateri bodo tudi sodobne naprave za prometno vzgojo mladine: maketa z vsemi ustreznimi signalnimi napravami. Javna pohvala gre vsekakor kolektivu koprske pošte, ki je na lastno pobudo ponudil svo'o pomoč in bo v sodelovanju s prometnimi organi uredil vse električne inštalacije za ta prometni kotiček. b Tekmovanje jesenskega dela okrajne rokometne .lige se bliža kraju. Pred nami je le še eno kolo. Zmago-valeč je tako rekoč že znan, ker zadnjo lcolo ne more kdove kako bistveno vplivati na končni vrstni red. Na vrhu lestvice .jc Pa.rtizan I iz Pirana. Edini resni nasprotnik mu je ekipa ESS, ki pa ima precej slabšo razliko v golih. v tekmah VII. in VIII. kola so večinoma zmagali favoriti. Zanimivo je, da je ekipa Učiteljišča premagala mo- O Do oktobra letos je bilo v koprskem okraju 1148 prekrškov, od tega 417 zoper vinjene osebe, v postopku zaradi vinjenosti pa je bilo 658 oseb. štvo Partizana I iz Kopra s tremi goli razlike. Čudno da izgublja to moštvo, ki je bilo še pred dvema letoma v republiški 'ligi in ima dobre igralce s šolskimi ekipami. REZULTATI VII. KOLA: Piran II ; Koper II 20:13 Gimnazija : IKS 17:19 Koper I : učiteljišče 19:22 REZULTATI VIII. KOLA: Koper II : Gimnazija 17:9 IKS : Koper I I!):25 ESS : Piran II 18:7 Izola : Piran I 12:1« KONČNA LESTVICA: I V. SINDIKALNE PODRUŽNICE, PODJETJA, USTANOVE, ŠOLE IN ORGANIZACIJE! Prijavite strelske ekipe svojih delovnih kolektivov za tekmovanje v poeast tev 20. obletnice vstaje in v čast Dneva JLA za prehodni pokal najboljše strelske ekipe mesta Koper! Tekmovanje bo od 5. do 20. decembra 1961 v Strelskem domu. Prijave pošljite najpozneje do 1. decembra 1961 na naslov Strelske družine Koper, v Kopru, Gallusova ul. št. 5. Partizan Piran I 7 7 0 180:79 11 ESS Koper n G 0 138:86 12 Partizan Ko.per 6 4 2 127:93 8 Partizan Izola 7 1 3 156:123 8 IKS Koper 7 3 4 150:165 B Učiteljišče G 2 4 99:129 4 Partizan Piran II 7 2 5 89:139 4 Partizan Koper II 7 1 G 105:144 2 Gimnazija 7 1 G 72:136 2 Tekme me,d Učiteljiščem in Partizanom Koper I nismo upoštevali, ker je bil vložen protest. V zadnjem kolu .igrajo: Partizan iPiran II : Partizan Izola, Partizan Koper I : Partizan Koper II, Gimnazija : ESS, Učiteljišče : IKS, Piran I je prost. »E« TRGO CENTER VELETRGOVSKO PODJETJE Z INDUSTRIJSKIM BLAGOM KOPER vabi cenjene odjemalce, da si ogledajo velike zaloge domačega in uvoženega blaga: tekstila, volne, ženske, moške in otroške konfekcije, obutve, trikotaže itd. v skladiščih na debelo ter v veleblagovnici »DOM« in »MODA« v Kopru in »BRANKA« v Portorožu. Ne zamudite ugodne priložnosti! VOHUNSKI ROMAN IZ II. SVETOVNE VOJNE Nova prepustnica je napravila svoje. Dementjov je-šel v pristanišče takoj za kolono. Ena ladja je bila že zasidrana, druga pa se je počasi in previdno približevala. V daljavi je bilo slišati odločen glas povelja, kovinsko rohnenje motorjev, pljuskanje vode ... Dementjov je stopil na ladjo in si s kapitanovim pomočnikom ogledal ladjo. Videti je bila kakor nova. Pod-palubje je bilo suho in čisto in nekaj močnih žarnic je osvetljevalo vsak kotiček. Ničesar ni bilo pripomniti, Dementjov se je napotil h kapitanu. Bil je neobrit in zanikrno oblečen možakar. RavnoJpjK dušno je poslušal Dementjova in mu potisnil pod nossfjF ladijski dnevnik. Dementjov se je podpisal in mu dejal: »Vaša ladja je dobro urejena, skoraj vzoren red je na njej.« »Ali je mogoče našemu Reichu kaj očitati?« je rekel kapitan in se tiho, skozi nos zasmejal. Dementjov je skomignil in odšel iz kabine. Pred njim se je pojavil Krammerhof. »Delate, kapetan Ruckert?« »Delam, če lahko temu rečem delo,« je rekel Dementjov z vzdihom. »Zakaj se pa jezite?« »Zakaj pa naj bi bil vesel? Na vsakem koraku ti obešajo na nos, da je Nemčija na kolen'h.« »Kdo na primer?« Dementjov je z očmi pokazal na vrata kapitanove kabine. Krammerhof je pokimal. »Hvala lepa, kapetan.« Dementjov je stopil z ladje. Druga ladja se je pravkar usidrala in privezala, vendar mostu še niso spustili.,^. Dementjov se je sprehodil ob ladji in razmišljal tem, kako je obtožil kapitana. »Ne, ne, nič ga nisem po-""""" lomil,« si je dopovedoval, »tudi tokrat sem ravnal povsem pravilno. Krammerhof mi bo potem še bolj veroval ...« K njemu je pristopil Krammerhof, ki je pravkar prišel z ladje. »Ta umazana svinja je rekla to tudi meni,« je dejal zaupljivo in ga prijel pod roko. »Naposled pa so časi zares težki, ne verovati je pravzaprav isto, kakor vdati se, mar ne?« »Tako je,« mu je odvrnil Dementjov navdušeno. »Žal, temu falotu ne moremo do živega. Nikogar ni, ki bi ga lahko nadomestil, on pa mora voditi transport z; vojaki. Toda tega mu ne bomo pozabili. Ne bomo!« Dementjov je osuplo pogledal Krammerhofa. Mar ne dojame, da so Nemčiji dnevi že šteti? S hrupom so prislanjali k drugi ladji mostove. V hipu je Dementjova prebl:snila čudna misel. Za trenutek je obstal in rekel: »Pojdite z menoj na ladjo.« »Z veseljem. Že od nekdaj me zanima, kakšno je vaše delo.« Povzpela sta se na ladjo in dežurni mornar ju je od-vedel do kabine. Ladja je bila stara in bi jo morali že zdavnaj vreči v staro železo. Na dnu se je lesketala voda, zrak pa je bil tako težak in pokvarjen, da je bilo težka dihati. Krammerhof je zakašljal. Dementjov je mornarju velel, naj pokliče kapitana. Ni dolgo trajalo, ko se je pojavil na vratih. Videti je bii kot kakšen veleposestnik s črnimi valovitimi lasmi. Oblečen je bil le v hlače in tesen črn pulover, ki je poudarjal njegove krepke prsi in široka ramena. Iztegnil je desno roko: »Ileil Hitler!« »Ileil,« je zamrmral Dementjov. Krammerhof ni črhnil niti besedice in niti ust ni pre-||i|S\ maknil. »Mar mislite v tein smrdljivem hlevu prevažati Hitlerjeve vojake, kapitan?« se je zadri Dementjov. »Kaj pa morem zato,« je skomignil kapitan. »Preden so me poslali sem, sem z Danske prevažal krave.« »Dajem vam dve uri časa. Organizirajte delo. Izčrpajte vodo, odprite vsa okna in prezračite ta havglijev hlev. Iz zabojev napravite na dnu ladje lesen pod. Cez dve uri pridem pogledat!« »Vse bo v redu,« je rekel kapitan in odšel. Krammerhof je potrepljal Dementjova po rami. »Ruckert, fant od fare ste! Vas res ne more biti sram jesti svojega kruha.« Ob treh ponoči so začeli vkrcavati vojake. Obe transportni ladji sta odpluli. Dementjov se je napotil domov. iSele sedaj je povsem po naključju opazil za svojim hrbtom zasledovalca. Ko je Dementjov zapuščal pristan;šče in šel ob visoki zidani ograji, je mahoma opazil, da se utrinja neka. zvezda in pušča za seboj dolgo, svetlo sled. Dementjov je zadržal korak, da bi si ta naravni pojav bolje ogledal. Spremljevalec, ki je hitel za njim, je obstal in tedaj ga je Dementjov opazil. V tako pozni uri je mogel biti to samo vohun. Dementjov se je hotel o tem prepričati. Meni nič tebi nič je zavil s pločnika in jo mahnil naravnost preko trga. Skril se je za nek vogal in videl, kako je možakar tekel preko trga. Dementjov je nadaljeval Tfff svojo pot. Nič več ni dvomil. Sledili so ga. Kaj naj to pomeni? Ali je Krammerhof igral dvojno igro? Mar ne hi bilo zanj bolj preprosto, da bi ga dal aretirati, ko je bil prišel po novo prepustnico? Enostavno ali ne, tako se je bil pač odločil. Bržčas je hotel izvedeti o njem kaj več podrobnosti. Kdo ve? Dementjov je razmišljal ... Kaj naj storim? Moram biti miren. Delati moram videz, &ot da o tem ne vem ničesar in mi je vse skupaj španska vas. Potrudil se bom, da sovražniku zmedeni štrene. ZMAGALA JE BURJA... Kuzman Milaik, čevljar iz Novega Sada, ki ibo letos dopolnil 71. 'leto svojega življenja, je že dolgoletni navdušeni mopedist in znan po mnogih naših krajih, predvsem seveda v njegovi ožji domovini — Vojvodini, Kadarkoli se vozi s svojim Colibrijem, povsod vzbuja ta vselej dobrovoljni in nasmejani vozač Colibrija veliko pozornost in občudovanje. O njegovem lanskem podvigu — v štirinajstih dneh je prevozil 2000 km dolgo .pot — so pisali Številni .naši časopisi. Letos ipa se ije lotil še večjega podviga. Nedolgo tega je krenil na krožno potovanje po Jugoslaviji ter je v manj kot 20 dneh prevozil več kot. 3,000 kilometrov. Krenil je iz Novega Sada preko Rume, Sabca, Zvornika, Koviljače v Han Pi-jesak. nato preko Romanije v Sarajevo in naprej v Mostar, UČINKOVITA REKLAMA Pred kratkim so ameriški biznesmeni zahtevali od lastnikov kinematografov, naj ne predvajajo reklam le pred predstavo, marveč tudi med predvajanjem Jiilma in to na tistem mestu, kjer doseže zgodba svoj višek. Med predvajanjem filma »Zločin in kazen«, po romanu Dostojevskega, se je na tistem kraju, kjer se Razkolnikov odloči za umor, nenadoma pojavil na platnu napis: »Spoštovani gledalci! Najbrž se sprašujete, zakaj neki se Razkolnikov tako razburja, Zadeva je zelo preprosta: tedaj še niso poznali naših pomirjevalnih praškov!« Split, Omlš. Sibenilc, Zadar, Senj, Pulj in Koper. Iz Kopra pa preko Postojne, Ljubljane in Zagreba domov v Novi Sad. Na vsej razisežni (poti ni imel niti ene okvare na Colibriju kljub 'temu, da je vozil -po zelo težkih terenih, v slabem vremenu in na dolgih reilac.ijah, od katerih je najdaljša (Vlase-nica—Mostar) znašala 240 km na dan. Brez dvoma veliko priznanje dobremu vozaču In dobremu vozilu. KRVNI DAVEK V srednjem veku pri nas niso plačevali (krvnega davka, Imeli so plačane vojake ali ipa kupljene sužnje 'kakor na primer Benečani, Kadar pa je bila kakšna večja vojna, so morale tudi posamezne vasi oddajati določeno število vojakov. Splošno vojaško obveznost so namreč vpeljali šele okoli leta 1750. Naborov niso poznali. Zupan je dobil obvestilo ali ukaz, da mora vtakniti iiz svoje občine določeno število fantov v uniforme. Zupan se je popraskal .po tilniku, zbral okoli sebe starešine ln" premožnejše posestnike. Skupaj so razglabljali o tem, katerega od mladeničev bi žrtvovali cesarju. Skoraj vedno je izbor padel na sinove ubožnih kočarjev, češ saj tako in tako ne morejo živeti. Domenili so se, kdaj jih bodo šli »lovit«. Ponoči so se zbrali na določenem kraju, planili na mladeniča, ga zvezali dn oddali gosposki. Ce pa jim je fant pobegnil, so mu pod noge metali palice, da ibi se ob njih spotaknil in .padel. Tako so ga ujeli in fant je šel za kdo ve leoga v žerjavico '.po kostanj. V Podbrdu pa- so »demobilizirali« še eno vojašnico. V njej so uredili dom počitka za stare in onemogle. . V njem je približno 80 oskrbovancev, nekateri izmed njih so tod že MOTORNA VOZILA V SVETU Število motornih .vozil v svetu stalno raste. Po podatkih iz leta 1960 je .bilo v obeh Amerikah 83,504.000 avtomobilov nasproti 79,444,500 v letu 1959. V Evropi 31,450.000 (28,8), Aziji 3,9 milijona (3,0) itd. Skupaj je bilo na vsem svetu 125 milijonov (117,8) avtomobilov. Na prvem mestu so seveda ZDA s 74 milijoni avtomobilov, druga je Velika Britanija s 6,7 milijona, Francija s 6,2, Zahodna Nemčija s -1,7, Sovjetska zveza s 4,1, Italija z 2,5, Španija s 450,000, Vzhodna Nemčija s 300,000, CSR 270.000, Poljska 200.000 in Jugoslavija z okrog 80,000 avtomobili. Naša država je v tem pogledu na 20. mestu v svetu. Za nami so med drugimi Grčija (77.000), Madžarska (58.000), Romunija (35.000), Bolgarija (32.000), Albanija (6000) Itd, V. K. 17. novembra 1961 ° ZADNJA STRAN • Leto X. - Stev. 47 Znani amerišld filmski igralec Frank Sinatra .ima zaradi obilnih osebnih dohodkov tudi obilne skrbi za svojo varnost. Zaradi tega ima najetih več osebnih čuvarjev. Ti hkrati opravljajo tudi službo streža-jev. Ker se zvezdam večkrat zahoče nenadne zabave, ima Frank vedno s seboj v posebnem priročnem kovčku vse potrebno: od raznih žganih pijač pa do kvart. Na sliki: Sinatra je na ulici srečal starega prijatelja — in srečanje je treba seveda proslaviti, zato osebni Frankov stražar kar pri priči odpira shrambo za žgane pijače, da bo gospodarju in njegovemu gostu natočil čaši viskija Japonski ribiči so preplavili svetovna morja in povzročajo sive lase vsem .pomorskim ribiškim narodom. Pri svojem delu se poslužujejo najbolj sodobnih električnih naprav in so v tem pogledu pred njimi samo še Rusi. Gornja slika kaže obisk italijanskih novinarjev na japonski ribiški ladji v Sredozemskem morju. Vendar pa so bili novinarji razočarani, ker so jih Japonci sicer peljali p6 vsej ladji, niso jim pa pokazali kabine z elektronskimi napravami, katerih skrivnost ljubosumno varujejo V Parizu je bilo pred dnevi veliko govora o sporu med dvema družinama zaradi otroka, sedemletnega Didiera, ki ga je pred leti posvojila družina Novak, zdaj pa so se javili pravi starši in ga hočejo zase. Novakova (na sliki z malim Didierom) ima še to smolo, da se prav te dni ločuje in so zato pravi starši uveljavili pravico do otroka tudi pri sodišču. Novakova je zato otroka skrila pri prijateljih ih ga še zdaj zaman iščejo po vsem Parizu. Mali Didier je na svojo krušno mater izredno navezan in noče niti slišati o ločitvi od nje PES NA SODIŠČU Bivše kasarne v Podbrdu ^ Žal sem njemu dal 7,ad. nji primerek današnjega časo. pisa. . . Poročali smo žc o naporih za zgraditev letečih podmornic. Model takšnega letečega podmorskega vozila v ameriški izvedbi kaže .naša .gornja slika Človeški um je že skonstruiral radarske antene, ki lahko ugotavljajo predmete tudi skozi debele zidove. Na sliki je nazorno prikazano betonsko radarsko zaklonišče, ki varuje elektronske naprave pred arktičnimi vremenskimi nevšečnostmi. Kako ogromna je zadeva, kaže primerjava z ljudmi ob vznožju antene Da, zmagala je burja in to na — bojnem bolju. Pisana zgodovina gotovo ni starejša od naše burje. Nemara je najstarejši pisan podatek o burji na Vipavskem iz leta 392 po našem štetju. Tedaj sta vojskovodji Stili.kon ln Teodozij napadla Evgenovo in Flavija-novo vojsko. Teodozijeve legije, ki so prvi dan utrpele poraz, so krenile naslednjega dne v protinapad. Bvgenova vojska, ki so jo v glavnem sestavljali Galci in Italei. je bila še vedno premočna. Tedaj pa je prišla slabšemu na pomoč burja. Pritisnila je s 'tako silo, da je zmagovalce kar pomen-drala. Zavijala je tako, da vojaki niso slišali povelj. Burja je po svoje gnala puščice in kopja, tako da niso dosegla sovražnikov. Med tem pa je narastel pritisk z nasprotne strani. Teodozij je izrabil zmedo in premagal Evgena ob reki Vipavi. Zdravilišča V bližini nekdanje jugoslo-vansko-italijanske meje so Italijani zgradili več vojaških objektov. Nekdanje vojašnice so po osvoboditvi spremenile svoj pomen in svojo podobo. V vojašnici v Podbrdu že nekaj let sem tečejo statve. Tod je tovarna volnenih izdelkov Bača, kjer izdelujejo najboljši kamgarn in drugo volneno blago. V tovarni so zaposlene delavke iz vse Baske grape, ki so si morale nekdaj .iskati kruha kot gospodinjske pomočnice po raznih mestih in celo v Egiptu. V Petrovem brdu so pred desetimi leti preuredili nekdanjo vojašnico v klimatsko zdravilišče. Tod se vsako leto zdravi blizu pet sto rekonva-lescentov za pljučno TBC, ki so iz vseh krajev naše države, največ iz Slovenije. Petrovo brdo leži na prehodu iz doline Bača v Selško dolino, na kraju, ki je 804 m nad morsko višino. Alpska klima se tod meša z vplivom milega južnega podnebja. Zdravilišče so leta 1951 uredili železničarji in čeravno se zdravilišče še danes imenuje »Klimatsko zdravilišče Železničar«, je v njem najmanj železničarjev in njihovih svojcev. Leta 1955 so namreč sklenili sporazum z bolnišnico TBC Golnik in pro-tituberkuloznimi dispanzerji, da bodo svoje rekonvalescente pošiljali v Petrovo brdo. iz VOpŠBIBC deset let, torej vse od ustanovitve. Najstarejši med njimi je Mihael Leban, ki je praznoval že 96. rojstni dan. Večinoma so ti starčki in te starke brez svojcev, nekateri so upokojenci in sami plačujejo oskrbovalnino, za druge pa skrbi socialna služba naših komun. Tako so vojašnice ob nekdanji italijansko-jugoslovan-ski meji slekle svojo uniformo in .postale tovarne, vračajo ljudem zdravje in nudijo starim zavetišče .in vso oskrbo Naš posnetek kaže klimatsko zdravilišče v Petrovem brdu. Med sodno razpravo v švedskem mestu Rudkdpink je izpod sodnikove mize mahoma planil pes. V gobcu je držal čevelj, ki je bil, kot se je kasneje izkazalo, sodnikov. Med sodnikom in med advokatom, ki je branil gospodarja psa, se je vnela juridična diskusija. Advokat je protestiral proti sodnikovi odločitvi, naj psa naženejo. »V tej deželi,« je rekel advokat, »ni zakona, ki bi branil psom prisostvovati sodnim obravnavam.« Toda sodnik se ni dal. Dejal je: »Obstoji pa zakon, ki prepoveduje prisostvovati sodnim obravnavam tistim osebam, ki še niso izpolnile 18 let. Vaš pes pa še nI polnoleten!« In tako so psa postavili pred vrata-