HoclilObl. K.k. Hofbibliothek, Wien V Gorici, v cetvrtek*17. junija 1875. Tecaj Y. „So8a" izbajft vaaktetvrtekinvelja 8 p«ito prejeman* ali v Gorici na dom poiiljanat Vseleto ...... I 4.50 Pol leta .....- „ 2.30 Cetvrt leta .....,1.20 - uifmetoTalec'* za naroSnike Soce Vse 1. f. 2.—Pol leta f. 1. Za nenaroSnike: Vss leto f. 8.- Pol leta f 1. GO Pri oznanilih in ravno tako pri „po. damcah" se placuje za navadno trtetopno usto: 5 kr„ Le ae tiska 1 krat 7 „ „ „ „ 2 krat 6 „ » »» „ 3 krat Za refie crke po prostora. SOČA Posamezne SteTiJke se dobivajo po 10 soldovvGorici -pri PaternolHjiij y Tratu y tobakarnicah „Via del Belvedere 179/ in „Via della cftBerma 60° NaroSnina in dopisi naj se blago-voljno poSiljajo. pod naslovom; .Vlk» tor Dolenec v Gorici, — Kokopwi bo fio vmvajo; dopisi naj i*o blagovdjno fraukujojo. — Uelalcota in tkugim no« prouioftnim se narofninn xniftn, alio ae oglase pri urodniitvu. Glasilo slovenskega politiftiega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic, P. ii» naroSnikom, In druglm rodofjubom! Prvi semester bliza se kraju; a 1. julijam zafine HOfa narofcba na $asnike.»Mi se torej priporoeamo svojim dosedajnim naroSnikom, da nam zvesti ostanejo tor pred ko mogofie po^Ijejo inorda se zaostalo narocnino od 1. aemestra in pa tudi novo, te le mogoee, do konee leta, ker prav silno potrebujemo svojega denara, da zadosti-mo svojim dolznostim in zamoremo nadaljevati tru-dapolno delo brez tolikih skrbi za materijalne potrebo. Na§e sedajne narofinike in sploh prijatelje napredkapa nnjno prosimo, da nam pomagajo se nekoJiko raz&riti krog nn§ih &tateljev; kjer se enemu zdi stroSek pre-velifc, naj se zdruzJta dva in naj si narofiita vsakemu posestniku koristna lista: „Soeaa in wKmetovalee",— Posebno na zadnji list raoramo opozoriti slovensko ro-doljube. „Kraetovaloc,a dasiravno prvi in edi-ni ilustriran kmetijski in strogo Btrokovnjaski list, nij se tako razSirjen, kakor bi moral biti; korist tega lista se jo pokazala povsod s tern, da so se ssadole po vsem Slovenskom, posebno pa na Goriikem, uvazati mnoge novo kiuetijntce priprave inmnoge kmetijske marine ; a se bolj koristen in dalje segajoe" mora postati upliv tega lista, fie ga bodo posestniki podpirali na vsako stran. Osnovatelji tega lista se nijso ustraMli no truda, ne stroSkor; eeno so lista postavili tako nizko, da si ga more drzati vsak revni kmet; ampak ilustracije stanejo dosti in list zamore pri tej ceni le po tern postati aktiven, te ima blizo 1000 naroSnikov. — Dozdaj pa smo komaj dosegli §tevilo 600.—Ha srce torej po-laoramo svojim prijateljem in sploh kmetovaleem, da se marljivo ozirajo po novih naroSnikih in „Kmetovaleaw priporofiajo pri vsaki priliki, po tem bo list §e ob§ir-nejSi postal in §e ve5 ilustraeij prinasal.—(}q kedo ^eli vse dosedaj iz§le itefilke „KmetovaIca", mu jib tudi lekko poSljemo.—Sploh pa smo pripravljeni vsaki opra-vifieni &el|i narofiniko? vstre6i, in pravim reveXem na-rocbo tudi zlaj§ati.— NaSe gesio je in ostane: napredek slovenskega Ijndstva t vsakem ozira in nale najlepSe pla^ilo bo zavest, da smo k temn kaj pripomogli. — Rodoljnbje podpirajte nas 1 Ha posled pro si mo so gg. dopisnike LISTEK. (Pofeg Volka G6the-ta.) Voda kipi, voda snmi, Ob njej je ribift mlad, Pokojno ˇ Yodico strmi, Y srce pihlja mn hlad. In kak sedi in vlofte sluh Pritok se razkrhlja, Mokrotna iz valofja rnh Zenica pri§umlj&. In joj6 ! Kaj m mn, in pravi ma : mani§ moj zaplod Zvijaioj lju&kega rodu Tie gori t smrtni hod ? On» da bi ?edel ribieam Kak tn na dnn je prav. Hot zletel bi ko h deklicam, Postal bi *§e le zdrav. Ne krepi v morji solnSice, He krepi i njim se mlaj, - He pride njega Hdice j 01ep§ano nazaj? Ne ?abi nizko te nebo" V vi§njelosti vodic, He mika lastno ie oko V kraj veenih te rosie. da nam dopiso poSlijajo o pravem Sasu, da bo list mo-" bolj rodno izhajati in da sploh marljivejSe dopisu-jejo.- mmmmmmm^ Ur*dniStvo So fie, Y Gorici 17. junija 1875. Zadnji dogodki v Dnlmaeyi in v hrvatskem saboru obra&yo na-so pozor vseh Slovanov, posebno pa avstrij-•kih in ker so ti dogodki novfiefini ustavoveroera, Ma-djarom in Italijanora, naetal je velik hrup v ustavover-skih in raadjarskih listih.—Vidi se, da se gospodovalne stranke v Avstriji 6ez vse boje slovanskega profianja: te se le kaj gane v slovanskih deielah, so ustavoverei inMadjari straSno iznerairjeni.^-Ustavoverei bi zatorej radi pred ko mogoSe postavili Avstrijo pod Bismarkovo varstvo, Madjari jih raorajo sekundirati in Italijani se tudi menda manj boje prijatej(ja Bismarka, kakor pa Slovanov,—Unisono dasniki omenjih strank, oxiroma narodov donuncirajo Slovanstvo avstr^ski vladS in vi-soki kroni tor izrafcujejo ?,e|jo, da bi se Slovane v kot potisnilo.—Ustavoveree in njih zaveznike plaSi slaba vest in boje se ustajoSega Slovanstva, kateremu bi naj-rajie sterli glavo ter za zmerora neSkodljivo storili; a to ne gr§ vefij Slovanstvo v Ivropi v ob8e in v Avstriji posebno je hidra, katera so ne da uni$ti.— V Dalmaeiji uze mnogo let ogromnave6ina Slovan-ska trpi pod jarraom italijanskih oderuhov in mogoteev v mestih. Haravna je torej jeza Slovanov na Italyane, kateri so se postavili pod varstvo ustavovercev le za to, da jim bodo ti pomagali braniti gospodarstvo fiez ubo-zega Slovana. Enake razmere so tudi v Istri, kder pa Slovani §e nijso priSli do tiste stopinje politigne in clo-vecanske zavednosti, da bi se energieno v bran postavili, kakor njihovi bratje po drugih dezelah. — V Dal-matineu se je ohranila juna§ka kri; on nij potrt, ampak on tirja, da je na lastni zemlji sam svoj gospodar, da v Dalmacijo dogli Italijani to pripoznajo in se do-Uimm primerno vedejo.— Iz tega stali§6a je treba torej soditi zadnje dogod-ke v Dalmaeiji, kar se ti5e uzroka, zakaj so strue nekoli-ko napete.—Pa spoznati mora vsak uepristranski politi-kar, da ta pot so Italijani najbr&e sami provocirali do- Voda Sumi, voda vrii Mu lidkici moSe, Srce tak zeljno mu kipi Kot ljubico Ijubo. Beseda mu, prepeva mu, Ha enkrat I njim je preL, Pol vpre se mu, poi vdr6 se mu In videl se ni vel. , Lukavefki. Peter Veliki, car ruskl. (Spisal Antonij Leban, Mozirski.) Pred carom Petrom je So Rusija malo znana bila v Evropi—Hjene prebivalce so za Azijate imeli, kajti posnemali so njih noinjo, §ege in navade. — Stopeiv pod Petrom Yelikim je Eusija zaeela v omiki napredo-vati in povzdignila si je do velike dr^ave evropejske.— Peter je bil naj mlajsl sin cara Ale§a. — Njegov starejs* brat Teodor je u2e leta 1682 umerl in je pre-pustii vladovanje mlademu Petru.—A stoperv po mno-gih bojih si je on pridobil prestol in sicer je imel naj huj§e boje s6 strelei in svojo sestro Zofijo.—Veliko lju-di je radi te ustaje pokonMo.— Izredil se je Peter v majhni vasi PrcobraSenskoi pod varstvom Le Forta iz Geneve, kateri mu je tudi pokazal pot do omike. On je tudi druge narode opa-zoval in tuhtal njih omiko in napredek.— Zbral je okoli sebe mjadeniie svoje starosti, kate-re je moral Le Fort v telovadbi in vojskovanju uditi in vaditi. On je bil namrefi vojak z duso in tclom.— Ti vojaki so strelce razgnali in Busijo povzdignili.— godok v Hebeniku. Oni so namre5 vsled mdnjega ce-Barjevega potovanja po Dalmaeiji mo6no iznemlrjeni; jezi jih, da jo Cosar svojo milost posebno skazoval Slo-vanom in da jo sploh dalmatinska degelna vlada Slora-nom pravitna.—Zato pa riiojo in bi radi namertnika podkopali, pa Slovane pri cesarju komproinitiraJi.—Sli-U se, da Bajamonti, de%. poslanoc ia Jiupan Spletski, hud Lalioii, je prav dobro vedol, da v Sobonlku, kder je prebivalstvo veomoma slovansko, ga ljudstvo no more trpeti; bilo mu jo tudi svotovano, naj no zapusti pa« robroda, a on so je vkljub toinu podal v Sobonik in ljudstvo ga jo sprejolo z neprijazno demonilraeijo,—• l'o domonsn-acijo, katera pa nokda nij bila tako stra-hiio nevarua in volikuuska, ampak kolikor toliko nudoU /na, so dalmatinski Italijani porabili, ali hotoli pora-biti v svojo korist. v Telegrafovali so na vse votrove • strainih dogodkih v Sebeniku in vofiina italijanskih poslan* cev izstopila je iz dot zbora dalroatlnskega z motivacijo, da italijaiiKki poslanei nijso vsled onih dogodkov ve5 vsta-nu poslanikovati po svoji vesti in po svojom prepriiia-nji. B torn in da po gasnikih dezolno vlado daltnatin-skd tofcijo, tnengo datmatinski Lahoni, da bodo dosegli svoje namene, da bo namre6 odstavljen Bodic, da na njegovo mesto pride sopet kak Wagner ali Koller, ki jim bo pomagal zatirati Slovane. A nadejati se jo, da, ee tudi bi morda ministre fcga&kalo kaj taeega sto^ riti, krona tega ne bo dopustila, poznavsa predobro tendence dalmatinskih Lahonov in zvestobo Slovanov. Sploh se je nadejati, da nij ve6 dalec" 6as, ko bode Avstrija svojo proti slovansko politiko spreobrnila ne sa-rao v Dalmaeiji, ampak tudi v Istri, Trstu in na Gori-Skem, kajti Slovanstvo, krepko Slovanstvo na jugu jo nalboljsa trdnjava proti Italiji, v katero Skilijo veil-noma primorski Italijani, ki prav za prav nijmajo do primorskih dczei nobenih naravnih pravic, ker so le kolonisti, ali naseljcnci na slovanski zemlji.— Avstrijo vezejo najvefii interessi na slovanski jug tudi zato, ker so avstrijski Jugoslovani, kakor smo uze enkrat pisali, pravi kvas za avstnjske interesse na jutroveiu in jutrovega Avstrija ne more prezirati, JSe nofie propasti kot mogocna velevlast in popolnoma za-nemariti svoje materijalne interesse. Kar se pa tifie dogodkov v hrvatskem saboru so tudi ti prevelike va-znosti in te no v fakticni zvezi z dalmatinskimi do- Zofya je pak, ki je za njega in njegovega brata vladala, spoznala nevarnost teh vaj in je iskala prilo« inosti Petra umoriti.—-A Peter vidSi to nevarnost, za-pre sestro v samostan ter nastopi leta 1689 vlado.— Svoje ljudstvo pomirivSi se je podal v ptuje de&e-le, a ne za cesarja, ampak samo za spremljevalca po-slanstva, katero je po taeasni navadi v ptuje defcetopo-&i^al.—Nacelnik tega poslanstva bil je Le Fort—Po-dali so se 6ez Kraljavec in Berolin, v Amsterdam. Po poti ga je vsaka neznana re5 raikala vse je hotel razu-meti.—Barke na morju so ga jako zaniraale in sedem tednov je pomagal kot prosti delavec ladje delati. Se dandancs stoji hisica, v koji jo Peter prebiyal.-Podal-Si se potem na AngleSko, napravi kralj Viljem njemu , na fiast veliki pomorski manever. To ga je tako raz-veselilo, da je tez 500 Anglicawv v slu&bo vzel in jih odpeljal v Rusijo.—Potem je Sel v BeS in bag je bil namenjen v Italijo poiovati, ko poizve, da je v Mo-skvi zopet punt; naglo se vrne v Rusijo in pomiri ustajnike,— He dolgo potem jo umerl njegov grijatelj Le Fort. Po njegovi smrti je bil MenSikov njegov Jjabljenec. Za8el je Peter zdaj svojo deieio reformovati. napake odpravljati, dobre Sege in navade upejjevati.-- Prepovedal je dolge suknje in brado nositi: Samo popi so smeli brade nositi, in kdor je hotel z dolgo suknjo ali brado v mesto iti, je moral velik davek place vati.—Rusinje upe\je v drufcbe in zdrufci—oba spola Poproj je bila Rusinja samo za dom. Sedaj se je mo-rala po ptuji Segi nositi, te je to pravico uSivaln. Osno-val je tudi sole in bukvarnice; pustilje ptuje znandtve-ne knjige i. t. d. v ruScmo prestavljati in tako je pn-sijalo solnce omiko v Rusijo. ITCeae ptujee jo skliQftl godki kakor tc trdijo ustavoverni listi, vendar pa jih vke ena in tista, toje jngoslovanska ideja. — Narodna ˇefiina v hrvatskem saboni je mocno dopustljiva nas-proti ogrski vladi; odloenonarodna, boljSe receno, jugo-slovanska stranka, protestovala je po vrlera Makaneu proti tej mlafino&ti. Dr. Makanec je z desetimi drugi-mi poslanei nasvetoval ˇ hrvatskem saboru sledeSi predlog: Nj. Velicanstvu naj se predlozi adressas proSnjo, da naj se uze v prihodnji sabor poklicejo zastopniki if prejSnje vojne krajine; da naj se hrvatski in dal-matinski sabor pozoveta, da izbereta vsak poseben od-bor, katera odbora se bodeta potem o nacinu zedinje-nja Dalmac'je z Hrvatsko in Slavonijo dogovarjala ter da so po tern popolnerau saboru trojedine kraljevine pwdtoii ogrsko-nmtska revidirana nagodba v potrje-Dje, cziroma za piemembo. Dr. Makanec je nastetoval, naj se ta predlog pri-pozna kot nujen; a sabor nij pripoznal nujnosti, am-pak izrocil je predlog posebnemu odseku in porofceva-fec tega odseka je nasvet stavil, da se predlog zavrzo &§, da se bo vtelesenje graniee in tudi Dalmacije izvrsilo po doloSbah nagodbo ob svojfin Lasu.—Ta pred log bil je sprejet z dostavkam, da so hrvatski vladi priporoca, naj pospesuje, kolikor mogoce vtelesenje graniee in Dalmacije. Narodna veeina se sicer ne more popolnoma obro-diti zarad tega koraka; ona hoce po diplomatiSnem potu tudi to dosefii, kar Mahanec; a Ogri sq boje pre-moSne Hrvatske in bodo re& zategnili, dokler bodo mogli in se bo narod navelieal ter se popolnoma poprijel Makancevega programa in uze denes je vsa in-teligeneija, posebno panadepolna jugoslovanska mladi-na za Afakancem. Stranka 3Iakaneeva danes Se nij na krmilu; ampak bodocnosi je gotovo njena; okoli nje se bode zbiral cvet hrvatskega naroda. ona bode zopet ozivela jugoslovansko idejo, ona bode poravnala razpor mej Srbi in Hrvati; v njo stavimo tudi mi Slo-venei najboljso nado, ker njon program je pravi jugo-slovanski.— Zadnje dogodke na Hrvatskom in v Dalmaciji za-torej zaznamujemo kot zaeetek boljSe dobe, kot zaf-o-tek odloJSne borbe avstrijskih Slovanov na jugu zasvoj obstoj in za svojo narodno neodvisnost.—Mi Slovenci sicer za zdaj dirQktno §e n\jsm» v okviru omenjenega programa; a cas je priscl, da se priblizujemo na du-levnem polji naSim jugoslovanskim bratom in da za-cnomo rtsno gojiti idejo dusevno solidarnosti mej Ju-goslovani, ker edino po tern zaraoremo resiti svoj narod propada, za to idejo pa nas more edino navduSevati Makanceva stranka.— Dopisi. Iz Gorice 16, junija (Izv. dop.) (Nov sloven-ski list v Trstu.) Kakor gobe po jesenskem dezji, tako so se zaeeli y novejsem easu slovenski easniki rodici. Vsako leto nam vzrase na Sasnikarskem polji kak nov sad, kateri zopet kakor goba po kratkem hiranji odpade. Trst je bil v tem oziru posebno rodoviten, le skoda, da je do zdaj §e vsak tamosnji sad nezrel ali prezrel poginil. Zdaj namoravajo tamosnji rodoljubi zopet izdavati nov fiasnik kot glasilo polit. drastva ^Edinost". Namera je v svojo dezelo in po njih se je ljudstvo omikalo. — Pa-pezevo-oblast si je sain prisvojil, vsaki pop mu je moral kot najvisjemu dnhovnemu gospodu pokornost pri-se5i. On je potem vse denjirje, kateri so v Rim roma-li prisvojilsi. Leta 1703 je zafiel zidati novo mesto, katero se po njem Petrograd imenuje.—Od vsih strani |e na tisufie delaveev sprejemal in v desetili letih jo bilo uze veliko tisuc, velikih in majhnih hi§, dozidanih. Da bi pa novo mesto prebivalee dobilo, so morala vsa mesta in kraji dezele, trgovee, nmetnike, rokodelce i.t.d. v njo poSi^ati.—Tako je Petrograd v teku Sasa postalo jedno najvefiih evropejskih mest.— ¦^ Peter se je tudi bojeval z Karlom XII., kraljem Svedov, kakor tudi z Turkom.— : _ V bitkah je bil sreSen in tako si je veliko dezol pndobil; dne Ni§tedskega miru si je pridobil ime rVe-liKi" in tudi „car vseh Busov."__ • 0nJe velike vaJnosti za r«sti ndrod: po njem so stoprv Eusi, kod drzava in—narod povz'dignili se do stopinje popolnosti, dosegli so visoko svrho, katero tero dandancs uzivajo v polnej meri.-~A„ Peter Teliki" je lmeljtudi napake, katere se mu kot Busu tafiasne aobe, odpustiti morajo.—Vse napake so bile majhne yaznosti za njegovo vladovanje, in mi ga moramo ve-fT°-?aT>,,VeIikegaa vIadarJa ceniti in eislati. On jo po-stavil Eusom, nalem bratom, temelj, na katerim stoji seoaj raogo6no poslopje, moena, krepka Rosija, na ko-jo gleda eeia Evropa. Severni medved, ali pa „sevmi ftne , kakor ga Slevjani imenuje jo, ima evropejske va-jeti y rokah; od Bjega je odvisen evropejski mir Po smrti cara Aleksandra nastopi kraljevie prestol, kateri je, kakor znano, velik sovrag Prusov; takrai bode »raus m kaus"; Kozaki bodo brusiii njih Jance" in potem vbogi pruski wvampi'% kajti: nSajve5 otsveta rokom slisi Slove". vsakakor hvalevredna, kajti vsak, kedor se je v zadnjih 10 letih na Slovenskem se Casnikarstvom kolikaj pecal, moral se je preprieati do jas.iegaT koiiko se je zapoce-tnikom, nredntkom in soic-!a\eem zrtovati in zatajevali, da more list vsaj na vktoz dostojno izhajati. — Mogoce, da je politicno drustvo nEdinosttt razmere y tem oziru dobro pretreslo in da si je zagotovilo kapital, ureel n i s t v o in n p ra v n i s t v o, sploh vsa dusevna in matorjalna sredstva, katera morejo obetati zanesljiv us-peli in vefi nego eno ali dveletni obstanek novemu Ii-stu. A skoro bi o tem dvomil, ker vendar zadostno poznam trzaSke in trzagko—okolteanske razmere in za to prosim slav. nredniStvo „SoSe*t naj blagovoli spreje-ti mojo se v»>, da malo mcrodajno—mnenje o tc»j zade-vi v cenjeni svoj list. Na vseh taborjih, kolikor smo jih na Slovenskem doziveii, nijsmo nobene z^ihtcve s tolikim navdu§enjem pozdravijali, nogo zedinjwije nasega naroda v meje ene saiuo kronovine. A pozdeva se mi skoro, da j* bilo to navdufienje samo umctno, fcajti nikdor se memla tako konservativno no goji priwip najozega domafinstva, nego im polit. zsiruzenjaV Jaz mo-nini, da nikakor no, marker bi inislil, la jo §njicah ugiteljskih je uze davno suSa; vendar, pravi s^, da se je na c. kr. davkarije plo-ra ulila, scilicet tukaj na Krasu. Tedaj je :^A tisti uci-telj prav, ki je pri izpitu odgovoril na zuanstveno upra-sanje: Kaj je prazni prostor? Uciteljska mosnja! nar-vec zaiostno je pa, da prijde z moSnijskim praznikom tudi post v dotiko. Ako nij vest bosa, je vse srefino prestano. I zdaj tiho. ZTn bel tacer non fu mai scritto! Jako nas je veselilo nedavno v "Soft" citajoce, Ja bo izdal Koseski svoj prevod Dante-j;i. Naj bi vendar za zdaj natisniti dal, kar jo uze prestavil. Tujcem ne more biti znaua tvorivost i bogastvo nasega jezika, ker ga merijo po tem, kar vidijo, po Stevilu Sloveiwev. Proti tem sm» pa za gotovo trditi, da jim bodo presta-va tako ogromnega pesnika slovenScino v drugej svit-lobi pokazala. Kaj nij uzo pred loti prijSel agent ne-kega it. pesnika v Gorico povprasevat, koliko se je uze glede l)unte-ja storilo meju Slovonei? Pafe res, indi-rektno se ptujci veL brigajo za nas, kakor mi za-se. Ljubezen do domovine je lepa i naravna; kdor pa samo pri njoj ostanu, i niL druzega za njo no stori je kakor tisti, ki se leu za pecjo grejo. Nas pesnik K. si je uze pridobil velike zasluge; a bodi zagotovljen, da z omenjeno prestavo proslavi na§ narod vel ko kateri si bodi s prevodom najimonitnisih pisateljev. Saksonski kraij (pod imenom Philalethes) si je s provodom • Dan-teja priborii ime ueenjaka prve vrste. Koseskega pes-niska zila, njegova dikcija, njegova spocetnost i snag* v predelavi visih umotvorov nam je tako znana, da iz-rekain tu gotovo le zeljo vseh njegovih castitoljov, naj bi: Pekel i Vice brze ko bene! dal na svitlo, pa — s koinentarom!.... Delo, delo, ne pa samo: mill inoje dr«»ga moja! To je vse lepo, pa od tega so naSa refi ne zredi. Kar je kaj, deli seneo. Pamotnopredrzni bodi-mo v do.segavali, par prestanih rabot nas naj ne opla&i. Kdor zna s tesloni, naj tese, kdor z voslom, naj vesla, vsaki po svoje; ali vsi za eno ref\ Kar je narareft ne-kaj casa sem, pusa i poSa slovenski ogeisj. To no kazo nikainor. Zaiostno jo tudi, da veCina naSih bogataftev malo pa nic ne stori za razvoj slovenski. Tu se govori sploh od vse slovenske vdezelo, Ko bi drustev no imeli, po nas bi kmalu bilo. Oasnistvo se malo malo obrajta i podpira; bero so pa Se manjo. Kde so 6asi, ko se je reklo: Hlovenski kmet % eno roko orje, z drugo drzi ca-sopis i bero V Hli so; pa upafci jo, da se ponovo. Tudi jo to potrebno, drugaco bomo na mestu litorarnih gu-banic i strukljov jedli moenik i nezabeljeno zolje; kajti utegne se pripetiti, da se uleni tudi pisatuljski stan. Glede na prihodnje tukajwnjo volitvo, ue more so se nic povedati, ker jo se vse tiho kakor v kralj Ma-tjoSevej votelj gori. Hitro ko se tukaj zbudi v tem zini* siu politieni zrubec, i bo zaeel le kaj porezgotati i pobr-eati, dobito poroeilo. Tudi so bo povedalo. kateri izmed kandidatov, kedar bo visela zupanova krena, bo vsled splosnega mnenja najblize z glavo podnjo. Ker je na-brezinsko zupantitvo preeej imonitno, si jo srecni gotovo pritisne prav krepko na glavo, — Ker rad pocencam, dovolito mi, da teh par vrstic se smehnico koncam. V neki vasi na tem svetu je bila nedavno proco-sija. Vse se je vrSilo v prav lepem redu, prav izgledno so stopali ljudje po ulicah ; uzo so je sprevod povrafial v eerkcv med ubrantm zvonenjem, kar prinese sam netek zarobljenega kmeta iz druge vasi s polno veliko v;-Iiko pletenico cresinj, ki je ravno pred cerkvijo pod lejeo na prodaj izpo.stavi. Meznar, sicer miren iilovek in izglo-den v svojej sluzbi, to videti, se zakadi ko besen nad kmetaca, zgrabi pletenico i klobuk nesrecno naletelega prodajnlira, ter zabrusi vse tija dalefi na tla. Skrat ga potiplji, ali se je spustil nesrecnez pobirat fieSinj, ki so lezale kakor rudece morje na prahu. Menilo se je: zdaj bo mir- A kaj se zgodi? V tem trenutku, ko otroci, ki so sli v procesiji, zlahtne rudeeo okroglico zapazijo na tleh, zapusti ko bi trenil vsa mala truma red i vr-sto, ter jo ulije naravnost nad cresnjo v veliko zalost nbozega meznarja, ki se kaj tacega nij nadejal, ceravno je le svojo d dznost storil. Da ne zabim; se nekaj. Kedaj priroraa tudi k nam zemljevid g. V. da povemo tudi mi svojo misel? Ker irnamo Kettnerjev zemljevid, bomo imeli §e posebej priliko ti deli primeriti. Iz Ivanovega grada dne 15. junija. (Izv. dop.) Lepo, vgodno vreme gorke pomladi blagodejne vsem organic nim stvarem—odskoduje nas za prestali hudi mraz letosnje zime in nada nas navdaja, da bo polje plodo-nosno v vsakem obziru, ako nas ne bo mrhasti Godr-njac z voglatim ledenim gruscem posul. In res, da se.komenska okolica proti Sutemu (glej opazko zadej)* in Skrbini radi ravnega polja in goste-ga hrastovja. kakor tudi nekolikih travnikov od druzega spodnjega Krasa odlocuje in da je naravin kras tu-kej bogatejsi, ker ponuja ocesu obilo premembe razliS-ne zelenjadi. ki kinca kmalu proti desni se vijoSe piano zitno polje, kmalu proti levi z koSatim drevjem se vzdigajoci holmec, priljubljeni dom kralju krilatih pev- *) Znana podobcina komenske sknpn« obaine, kjer m'jso bili obcinski racuni zadnjih let prevo6 natanjeni in je bilo marsikaj zamotana, za kar bo tre^a doticnim. mozem v samotne celice se podati, kjer bodo pri vodi, katera je za to delo pripravnejSa in ne zmesa tako mozgan kakor craec, katerega so vn takih prilikah. prevec na pomoc klicali, so motrili in tubtili, kuko bi bilo bolje PlB. cev malemu slavulju in skledi podobno dolinico kjer se skriva Slovekovemu sledu plahi zajec, vendar imajo tudi diuge bolj puste z ogromnim proti nebu strle&m skalovjem obdane kragke strani letos ves drag! obraz, kakor do sedanjih let. Veselega srca Seta se v obraz za goreli KraSevec po obilen sad mu obetajoSem polji in marsikateri vroS izdihljaj Tkrade so mu iz dna serca ti-ja gor proti nebu, kjer biva On, ki vse to dainpokon-5a, saj je Tse le bozja volja. Ker je pa uze vse tako lepo, da v mesto do§li kmetifi mestjanu zamol eati no more, mic'e tudi tega ven na dezelo, da opazuje bogati naraviui kinc in se okrep-ca izven zapuhlega mesta v Cistern ozracju. K popol-nemu okrepfenju je pa dobro vino in „kaj za pod zoba talio neobbodno potrebno, da je earn cisti zrak zelode-cu, ki ima pri llovekn veliko besedo, celo nasproten; za-to si pa tudi poiSfojo mesfianje take kraje, kjer jim je z obojnim dobro postrezeno. Za take kraje spozna-li so tudi Komen in zgorej omenjeno seio Suto. Sem-kaj prihaja jih o praznikih mnogobrojno. Ali cudno se nam je vendar zdelo, da so le dru-zih narodnostij mescanje tisti, katere nasi kraj\ nag zrak in nasa viua iz mesta vabijo in da je gosposka suknja, ki bi krila po&teno serce narodnjaka, bela vra-na. Pa tudi temu se je zadostilo v nedeljo 6. t. m. PriSlo je okolo 25 trza&kih Sitalnicarjev v Suto, kateri se so pa tudi Iehko preprifcali, kako na§ kmet take „SkriceM fituje, ki so verni ostali narodnej stvari, do-maekn §egam in naradam tudi v gosposki suknji. Zbra-li so se namrec popoludne tamoSnji povci zdruzeni s Komen ski mi in domaoa godba, katera obstoji vecmoma iz ravno kar imcnovanih pevcev, pa nekaj Stanjelcev, kateri se so tudi v Suto potrudili, da bi mestno sloven* sko gospodo razveseljevali na svojib tleh ter pokazali, da brat brata ijubi in da kri enega plemena, ki se pre taka po krepkih njihovih zilah, nij vo.la. Sicer zapazilo se je pa, (vsaj jaz—stari fades) da je posebno med lepim spolotn, ki se mu jo morebiti iz dolzega casa—katorega mislim mu nikoli ne primanj-kuje—zljuoilo v drufcbi narodnjakov si ogledati naSo o-kolico, nekaj takega katero je premofino diSalo po nm es t n o n a p i h nj e n e mM, ki se z priprosto, pa lepo sutsko okolico no more nikakor vjemati,—toliko le ruimcgnMle; sicer pa vabimo gg. narodnjake trfcaske prevljudno, naj nan se vefckrat obisfejo in naj pripelje-jo se seboj svoje slavike—da bodemo sliSaii tudi y na-sih kraSkih logih njihove mitoglasne pesnice. Co se bi pa morebiti kujali, gosp. dr. P. lefiite jih, pri nts napravijo naSe gospodiuje, kedar jim kokoSi klokajo na jeziku nekako operacijo, po doma(e jim zdcrejo piko. 13. t. in. predaval je v Komnu gosp. Kuralt o vin-ski in nekoliko o trtni bolezni, ter navajal ljudi, kako obojno zakljufciti. Predavanje bi!o je prav dobro in ka-ze, da ima gosp. ueitelj spretnost v tern, da priprosto in za kmeta umevno govoriti zna, samo priporocalo se bi, da bi gosp. ucitelj nekatere strokovnjasko izraze z do-macimi pri nas navadnimi nadomestoval, katere si po mojem mncnji s tern lehko priiasti,—da poprasa za-nje gori&ke domaSe gospode ; nij li„tropinarjevwv Gorki ? Taka predavanja so jako koristna; opomniti pa moram, da je c. k. kmetijsko drustvo z Sezano in Kom-nom v Sezanskem okraju predavanja koncalo,—pokaza-lo je, da razmere v sezanskem okraju prav malopozna-ker pritnerno se najvec v nasem okraju z vinorejo pe-5ajo obcine, &tat.jel-Kobdilj, Stjak z tamosnimi raz-troSenimi oddelki, z belim vinogradskim, Toraaj, Avber, Dutovije, Dobravlje in okolica pa crniui latnji.sLim , in ce je imelo biti samo dvojno predavanje v tej stroki, bilo naj bi v srediscih ravno kar iraenovanih vasij. Sicer pa so je nadejati, da se bo s predavanji narialjeval" Nij dolgo tega, od kar mi je nek prijateij pravil, da je videl okoio osme ure zjutraj neurnno zensko, ki je v Adaraovi obleki po javni cesti v Gorjanskcm ho-dila, to je spet lepo znamnje, kako se za take reci male po dezeli skrbi. Xa.se zupanije izvrsujejo svoje policijske dolznosti tako slabo in na tak nacio, da bi bilo skoro treba njim samim kakih policijskih oblastnii, katere bi je k redn podile. Tukej pri tem prigodljaju trpi javna morala ; pii prigodljajih, kakor se so godUi v Tupeljcah tudi od strani norega, kateri je nekaterim sosedom trtni pridelek vni6il, pa Clovekova Iastnina. Naznanila se je zadeva tupeijska sodniji, sodnija vvelaje preiskavo, krivec poslal se je v Tr&t, tarn so ga za norca spoznali in nazaj poslali—kaj da bode na dalje zupanstvo v Stanjelo vkre-nilo—da se sosedom strati odpravi—hocemo—zvedeti. Od zgome Soce. flzv. dop.) Slovenci na GoriSkem se ze ve5 let borijo za svoje narodne pravice, ali priborili so le male. Oni se veliko bolj zavedajo svojih pravic, kakor n. p. pred 10. leti, to je res in dokazev ne manj-ka, vendar se ne more stvar vkorininiti. Pa kako bi to mogo^e bilo, ker je ministefstvo nasprotno.in ker eden podira, kar je drogi nazidal. Zalostnih zgledov je dovolj povsod, kamor se obrnemo. Eakor smo v po-prejSnih letib po Sasopisih brali, jo sadanji nas c. k. namestnik v Trstu, gospod baron Pino kotokrajni gla-var v Gorici dobro na to gledal, da je v ta namen kmalt pridobil potrebne moci, tudi se je sam pri-dno ufiil slovenski. Se osramotil je kakega gupana pri-Iizavea, da mu je na nerasko vlogo slovenski odgovor ali dekret poslal. Komaj je od§el iz Gorice v Bukovino, obrnilo se je vse, novi okrajni glayar je delal nasprotno, in veliko nevoJjo je zbudil v Slovencih. Izkreni slovenski zu-pani so, opiraje se napostave, protestovali navso moL, pa ^alibog skupno nijso delali, in pomagalo je malo, ali ni6, ker je zgoraj inla6nost vladala, ali je cel6 na-sprotni veter pihal. V Tolminskem okraji smo bili tudi v tem obziri na konji, dokler je bil gospod Winkler glavar. (Mine so dobiyale le slovenske dopise, v golskem svetu jeslo-vensdina gospodovala, in tako povsod, kjer jeimelonkaj opraviti. Zupani in ijudje so bili veseli, ker so vse za-stopili in nij bilo treba iskati tolmaca, katerega dobi kak zupan le daleS pro6; zato sopanjegaukazeinodlo-ke kaj radi brali, dobro in voljno jih izv rSevali. Jako koristno je bilo ze prej, posebno koristno je pa v sadanjih 6asih, da je katerikoli, posebno pa politieni uradnik govornik, ker irae im beseda mnogo ve6 mofii; ko pisana, in tolikrat je treba z govorom ukaze, postave pojasnavati in ^udi preprifiati, cel6 vneti za kako javno naredbo, n. p. za zidanje cest, Sol i. t. d. Duhovnik, ki je dober govornik ima vefii upliv na poslufialce, ko drugi, ki govornik nij; prav tako je zgovornomu sodniku lofce prav-darje spraviti, in zgovoren glavar premaga cel6 veliko nasprotvanja brez silo. Da je pa oiovek zgovoren, mora dotifini jezik dobro poznati. Uradnik pa mora zra* ven tudi liudstvo poznati in ga ^ubiti. Tudi pri nasje zdaj vse drugafie, iz konja smo pali, iJe hofiete, na tla. Nova dva gosp. uradnika pri glavarstvu znata sicer slo-vensko, in kraali bi se izurila, saj morata imeti v ak-tih veliko izvrstno pisanih konceptov in kopit, in fce 6ez leto sta pri nas ; ali vse gre rakovo pot, in iupani so zafieli jako godrnjati, da jih glavarstvo martra % nemlkimi spisi. Tudi malosti, ki jih pigejo kancelisti in diurnisti, so nomsko pisane, ioravno so poproj prav to os*»be vse slovensko opravljale, da ce!6 sloven sko tiskano obrazce izpolnavajo z nomSkimi bescdami! Zdaj pa naj ima in goji Clovok zaupanje v tnko osobe, Kar je prednik nazidal, podira tudi lu uaslednik. Ustmene pritozbe in prognjo tako no pomagajo nift, za to se na-ravnost obrafiamo na visoko c. k. names*nijo v Trslu, menda dobimo tarn pomo5, saj sta tarn gospoda, kato-rima mora mar biti, da vse no valine, kar sta zasejala. Pa ne samo v toh zadevah gremo nazaj, tudi v Soli je kaj Lttdno se zaftelo obragati. Ljudska ftola jo bila Listo narodna, in otroci so napredovali, kakor v popiejSnih fiasih nikdar ne. Te^a so se vsi proprifiali in celo taki, ki nijso mislili, m vedii, da ima materni jozik tako mofi. Pa kar Sloven cem koristi, ne more, no smo doBti fiasa trpeti, in res zo je hudifi rep pritaknil. NemSfina mora v Ijudsko Solo, no pomaga nifi. Kakaj so pa pri Nemcih in drugih narodih no ucijo tudi drugi jeziki v prvih nizkih §olah? Nu vsak vidi, da otrokom no sme se preveft naloziti, da ne opo§ajo in ne zaostajajo. 0 tem se je sicer dosti ze pisalo, in stvar je davno raz-sojena in dognana; toda pri nas je vse kaj druzega vmes, za kar nijso drugi dobri, moramo biti mi Slovenci in Slovani! Sploh nij pri nas vec poprejsnega miru in bati se je, da utrpne veselje za javna opravila v §kodo nam in drugim. __________ Trst 14. junija 1875. (Izv. dop.) „Na dnevni red!u To je prva beseda za vsako ulogo Slovencev v trzaSkem mestnem alt dezelnem zboru od nasprotne la§ke, bolj-le 1 ah on eke strani, kajti, ako pregledamo imenik mes-tnih svetovalcev, vidimo, da so razun okolifianov, drugi skoraj iz vseh vetrov skupaj privandrani razlicne naro-dnosti, pa polagfteni, in huji sovrazniki Slovanstva, kot vsak Lah, bolj la§ki od Garibaldija. „Na dnevni red" krmi Armenec Hermet, isto tako Machlich (MahliG,) in tovarSi, ker 6utijo,da slovan-ska lipa vendar navzlic vsemu nasprotovanji svoje veje dobro razprostira in obsencujo jadranske obalo od leta do leta bolj. Resolucija ktero je vlozilo doI. druStvo „Edinost" v kteri je tirjalo energicno od mestnega svetovalstva, da mora z slovensko okolico v slovenskem jeziku nradovati, bila je pod klop vrzena, pre&o se je o njej na dnevni red. Debata je trajala cez dve uri, borili so se ne-vstraSljivo od narodne stranke Nabergoj in Dr. Lozer, kakor tudi okolifianski poslanec Burgstailer, po tem zmerni Pascotini in Wittman. G, Nabergoj povedal je, da magistrat je dolzan spolnili §. 19 osnovnih dri. postav, da mora toraj to resolucijo vslisati, ovrgel je laznjive in bombastic\ie fraze, s katerimi je znani sloveno-zerec Hermet zanikal trXaskim Slovoncem pravico do svobode jezika. Forma resolucije je bila zato ta'xo ener-gi6no ostra, ker Slovenci dobro ved6, da Italyanissimov no gane moledovanje. „Na dnevni rod4* z vsako refijo, ktero zahtevajo Slovenci, to je geslo, pri tem pa ne pomislijo, kako se bo na dnevni red pre§lo enkrat 0 njib, ko bo naSa pravifina avstrijska stranka vefiino v zboru imela, kajti pravica mora prej ali slej zmagati. Da ima la§ka stranka vecino v zboru, to je ona prenapeta stranka, ktera le v Italiji svoj „Eldoradou vidi, je zakrivila vlada pod famoznim Moringom, klcn je kot krut Prusijan se z Lahoni zvezal ter nas na steno pritiskal; pripomogel je magistratu k takej av-tonomiji, da je pred vlado osigurjen, pomagal je izde-lovati novo organizacijo magistrata, ktera organizacija je okolici vse pravice pogoltnila. Mesto da bi bil bra- nil pravico ta c. k. namestnik, je podpiral in priporo-U\ na Dunaji krom sankcijo krivifenihrnestnihstatutov. Pod njegovo senco konstituiral se je v Trstu znani la-ib komitat rovarjev proti Avstriji, da zdaj vsako leto petardemecejo predhiSo poSteno avstrysko misleftih prebivalcev v Trstu. Daaasna viada neraa resne volje pomagati Slovanom v Trstu ter na prste giedati krutim Lahom, ker je reft preve6 zapletena fie po prejSnih namestnikih. Oas pa je, da vlada poda/roko zvestemu smu Slave, kteri je prestol in dinastijo v burnih casih branil m obranil sovraznikov, kteri so se uze razruibe Avstrye veselili, ter si obetali dedsino, Izdajstvo, zav-ratna moritev so kinfii nasprotnikov, kterih se Slovan J1 wkdar posluzeval, bil je zvest in pogumen, Mi tr-zaSki Slovenci ne tirjamo od c. k. namestnika kako posebno ali pristransko refi, temvefi le izvrgitev pravioo, potem smo zadovo\jni, in nafia stara zvestoba so bo podvojila za oara in dooa. Ns DunaJI, 14. junija 1876. (Izv. dop.) Danes o poludne je Nj. Vehcanstvo blagovoliio spwjeti depute-cno bukovinskega doz. zbora, katera ga jo prosiia. naj so svojitn pohodom pocesti de%elo, katera bad lotos pra-znujo stoletuico, odkiir je vtelesena AvstrHi. Cesar letos ne pojde v Bukovino, a ob^ubil je, da k ietu. Letos no more, ker je uze potovanje po juinih krajih mnogo stalo, in ker Nj. y. noce vigo drzavnih flnaneo obte-ziti. Veliko piSejo dunajski listi o uporu (?) v Dalma-ciji. Nakaton jej prorokujejo uze obsedni sten, a ves ta upor je menda nicev. Citajto le izvirno porooilo u^be-niskega dopisnika v noiloljskom „Neu6B Froradenblatt". List jo sicer poluvraden, toda nikdar Slovanom prijateij. In tii pifio noki dobro podu&oni dopisnik: ves ta hrup jo bila lo gola otrogka domonstraolja nokaterih me-stnih pobalinov proti zagriznjenerauLahonu dr, Bajamon-tiju. Dopisnik Se celo trdi, da je dr. B, nala&fi Isksl to demonstracijo, samo da bi so fie boljo oilavi) prod svo« jimi privrzonci. Ljudstvo se nij tega iunda nij najma* nje udelczilo. A vsi drugi listi razen omenjonega pile-jo tako, kakor bi so bila tarn doli vnela krvava, moist-bojna vojska. Pri vseh toll dopisih in poro(5ilih pa nijso toliko v mislili zalostni nasleaki, ki bi iz istinotega bo-ja lehko nastali, nogo edino lo ces, namestnik Kodift, Slovan po rodu in dejanjih, katerega bi radi izpodriul-li; in res, nekateri so nU novico prinesli, da je od-stavljen. Ali kolikokrat ga nijso uze odstavi'i in zopot postavili ? •— Ce dovoli numestnistvo, bodo prihodnje nedelje procesije tudi v glavnem mesta, ker je letos sveto leto. Verujte mi, do vseh process tukaj v glavnem mostu nij mam ni$ spoStovanja; ker ne da le ti obhodi slavo bozje ni6 ne poviSajo, marive6 jo Se poni-zajo. Procesije v velicem mestu nijso nic drugega, nego zijalaste. Nij je duge, ki bi istinito nobozno molila in He je tudi, jo moti" okolistojega mnozica ljudij, katerim so taki obhodi le pustne maskerade. Kaj vse drugacne-ga je na dezeli,, Lder uij le navidezna poboznost, ma-rivefi srena. Tarn je ljudstvo verno, in ker veruje se iz tacih katoliSkih sicer, a nepotrebnih demonstracij npr ca ne dela. Italijanski mojster Verdi je tukaj sedaj naj bolje znana osoba. Ko je dogel, so ga sli italijanski* visoko-solci na kolovodvor cakat in bil jo sprejet prav nav-dufieno, kakor je pri Italijanih, obifiajno. Ovorno gledi-S5e je bilo obakrat, ko se je njegov „Requiemw pel, popolnoma natlaficno. Da se sedaj v glediSfiih tudi cetk-veno petje goji, tega bi se ne bil nekedaj tako lehko mislil, §e manje nas kmet, kteremu so rtteatre" (siol) naj pregreSnejse shajalis&e samih nagib. hudob. Koliko- krat me je moja dobra matt pregovarjala, naj rnikar v ^teatre" ne zahajam, ker tarn gotovo hudimanu v krem-plje padem. Sploh je mej prebivaistvom gorifikih gor tako slabo in «rivo mnenje o glediSftih, da se je le cu-diti. Gorski duhovnik mu je to neumnost vcepil iz go-le nevednosti, ker nij nikoli nobenega glediSca videl. Visoko poletje imamo in dunajska gospoda nij Se zapustila mesta ter kopita pobrala v znane toplice. Me^ sto da bi §la v Baden, Ischl, Karlovar i. t. d. vzha pod ve6er v mestnem vrtu zdravi zrak; k vecemu ob nedeljah si privo§itf majhen izlet v bliznjo okolico, a fie drugam nef vsaj v Prater. A do sedaj nij imela posebne srefie se izleti, ker je vreme jako muhasto. Zjutro sije na nebu najlepSe solnce, po poludne se na nekako namrdne, in nij ga skoro dne b: -* plohe in nevihte. PreSU teden je bila po mestu u celo toea, kakorsno sem bil navajen videti le po juimh krajib. A veliko Skode nij napravila, ker je z deijem padaUu CeSnje, ki m goriskih krajev sem dohajajo, so prvio drage in drugi5 vodene in velhke, tako da so pray brO^ Xi Slastl. ammmmmmmmmm ¦i ..I. »- Politi&ii pregled. Cesarjo. se je 14. t. m. predstavila deputacya bukovinska, ki ga jo vabila na otvorenje Tsett6i-lisea in svefemost stoletnice pripadanja te dezele k Avstriji. Cesar je odgovoril, da ne more letos obi-skati Bukovine, ker nooe prevefc obteziti ddSaw denarnico, pa da bode prihodnje lefco gotoTO obi-skal Bukovino.-Btkor se sliSi, odpade m letos tum uameiarani obisk GaUcije.—Ceski Todja Pala-ckyje slavil ? nedeljo svoj 77 letni rojstm dan; gtsrofeski casnM so slavili ta prigodek v posebnih uvodnih clankih.— Bfladocebi pa naznanjajo Husovo slaynost, katero l>odo praznovali 6 julya.—Isii dan je pred 460 letmi zgorel Hus v Kostnici na gro-madi. Smrt njegova je imela za nasledek najslav-nejgi dobo ceskega naroda.—Kedo ne obcndnjehra-brost CehoT ? busitski Tojski! N* Donaji je fcila 15. t. m. obratnava proti Wiesiiigerjtt, ki se je ponujal Jezuvitom, da hoce za 1 nuiyon Tsmrtiti Bismarka. Obtozenec je btt oproficen, karsebo Frasakom mocno kadilo r nos.— ,Na Dnnaji ao podali mnogi Cohi proSnjo kardina-ln Bauscherjn, naj bi ˇpeljal y kaki dunajski cerkri boijo sloibo Y ceskem jeziktt za na Dunaji stanu-joclh 140,000 Cehov; a klerikalni ustavoverec Rau-tthtt na to proSnjo Se odgotoril nij iz Cesar se ?idi, da tudi na katoliSki podlagi ne more Slovan zadobiti s?ojih pratic V Hrvatskem saborn je priSlo zadnje dni do bwnih debat. — Predlog Makancev, katerega smo omenili ? uvodnem. clankn, dal je povod. — Dasi-ntno je padel ta predlog, je Tendar po ?sem Hr-vatskem na§el Makancev klic vesel odmev in dija-ki zagrebSke nniyerze napravili so Makancu krasno baklado. 14. im. je bil zakljuSen hrvatski sabor.—- J[a spomlad pa bodo nove volitve, pri ka-teri priliki bo narod odloCil, fie zeli drzati se Makancevega ali pa programa sedajne saborske Ye* fine.—-Ogrski listi nze zdaj godrnjajo, da Hrvatje prevec" zahtevajo in da jim ministerstvo ne bode pri-Yolilo ene stopinje gez nagodbo, vendar pa seiz vsega Yidi, da se Ogri mocno boje za Hrvatsko, kar je Hrvatom popolnoma ugodno. Y zunanji politiki se je nekda zadnji cas zgo-dil Yelikanski prevrat. — Z v e Z a treb Cesar-j e y, nasega, ruskega In nemikega, napravljena po nemko-francoski vojski kot pokroviteljiea miru je nekda razrusena In namesto nje se pripravlja ziez-ssa mej Rnsko in Angleiko. Y to zvezo bi stopile tudi Avstrijska, Francoska in Italijanska.—NemSka. ki Yedno prezl na Francosko, bi bila po tern popolnoma izolirana in ker je ona edina tista drzava, ki stavi vnevarnosfc Evropski mir, bi se po tern ne bUo veg bati bli2nje vojske.—Ce je to res, po tem se je vresnicllo tudi nase mnenje in glede nas Slo-YanoY je le Beleti, da se Avstrija izpuli iz Bismar-koYih krempljev. SliSi se, da je hotel Bismark uze kmalo planiti na Fracosko; toda ruski ear in angle-Ski diplomati so ga svarili in mu zugall, vsled Cesar se je menda zdaj podal na nedolo^en odpust.— Ce se ta zyeza vresniCi, po tem ytegne tudi nas Andrassy podati se y pokoj in i njim tndi posko-fiti na§e ministerstYo in corpore.—UstavoYerei ta-jijo sicer to; ampak zraven vendar bojazen ovajajo. —Tudi na Bayarskem se nekaj pripravlja, kar ne ho ravno Bismarku po volji; kralj jeraspnstilzbor-nico; blizajo se nove voiitve, pri katerib bodosko-ro gotovo emagaU kat>li§ki federalist!. Razne vesti. Doliniki pozor! Starim dol^nikom, ki ne bodo poravnali Ysega -dolga do. 1. jnlija, bomo list Ystavili in jib pozne-je javno tirjali ali pa proti njim §e bolj strogo pdstopali. UpravniStTO wSoee.* ¦" (Uinrttv* „F so je ustanovUo v I^ubljani, ter so se pravila c. k. dc-ielnemu namestniStvn predjozila vgeraj v potrjenje. (iir. nasi«Kr) zapusti Ljubljano in se poda na svoje posestva v Brezice. Klerikalni listi so sicer razne-sli vest, da se ob enem odpove politignem zivenjiinod-lozi drzavno in dezelno poslanstvo. Pa to so menda Ba-rao pia desiderta klerikaleev, ker Razlag ne rnisli men* da na nobeno odpoved in bo Se dalje delal po svoji mogi za korist naroda. (1» pred porolno soilnlje ) V soboto 12. t. m. io porotniki obsodili Detomorilko x. F. iz Ben5 na tri leta te/.ke jege poostrene z enim mesegnim postom. Po-nedeljek in tvorek, razsirjalca ponarejenih bankoveev, zarad teskega telesnaga poskodovanja in poskusanega zapeljanja za izdajo ponarejenega denarja G. h. iz Ka-nala na 3 in % let tezke jego. J. H. iz K. je bil za-radi posiistva na Q let tezke jece in pokritje stroSkov od porotnikov obsojen. (imenovanje). Finangni minister je imenoval g. pi. Furlanija, davkarja v. Kanalu za glavnega davkarja v Goriei. Tedaj se je na§a zalja, izrazena v 15. §t. „So-ge" da pride Slovenec na to mesto, izpolniia. (o^enj). Pondeljek zjntraj se je po neprevidno-sti z cziganjem zvepljenke v JFerfoljavi Stagani uzgala §topa, pa ogenj {)& bil kmalo zadtiien in Skoda je majhna. (nc&int tambor) je grez gtirideset ;let v farlan-ggini preki.eeval razne stvari; kako smo se te dni za-gudili sli§av§i novega tamborja po itnlijansko krigati. Urarli Pik ki je grez 40 let bobnal in po furfansko krigal, je obgna govorica da je bil kot nalasg za ta posel; da Gorica ne bode imela nikdar vc6 tako izvrstnega tamborja; vgasih jo je tudi po goriSko slovensko za-krozil. (Tatvina). Te dni so vlomili nepoznani tatovi v stanovanje gospoda Pov§e-ta ki zaradi bolebnosti v Sol-kanu stanuje. Odnesli so nekaj obleke in druzib regij, celo ostanke od vegerje so mirno povzili. (FotosraC TrO.ter-Jev) potuje po Tolminskem in je sedaj v Kobaridu ter izvrsnje slike vsake baze. Priporogamo ga nagim tamo§njim gitateljem, posebno pa krasnim dekletom naSib. gora. Naj bi se te pri like po-slazile, saj slika ostane edini spomin lepih, mladib dnij. Tako tudi g. Tr5ster v Goriei prejema vsako delo te vrste, in sicer prav po nizki ceni. (Hmetcj.ki Jttvni podok.) y prihodnjo nedeljo 20. t. m. bodojavna, kmetijska piedavanja. V Ogleji bo govoril J>r. K 6 n i g, v 0 e r v i n j a n n vodja Dr. Hon ainvKvi§kem g. K u r a 11 ob 3 popoludne. Naj bi se posestniki teb govorov povsod v prav obil-nem Steviln delezili. Preteklo nedeljo so bila g. K u r a 11 o v a preda-vanja v Sezani in v Komnu prav dobro obiskovana. Posebno v zadnjem kraji jebilaprava gnjega v prostor-ni iolski dvorani. Prvi pogoj napredka je poduk in te-ga morajo na§t posestniki iskati in se po njem ravna-ti, ge hogejo zboljiati svoje stanje. (Sadjerejtki podwk ia odra^ene.) Tretja vr- sta predavanj v sadjereji za prosto odra§geno ljudstvo bode v kmettjski Soli v Gorici dne 21. 22. in 23. junija. za Slovenge za Italijane pa naslednje 3 dni Ysak, kedor se v ta namen oglasi pri Solskem ravnateljstvu, se sme deleziti. Predmet je za na§e po-sestmke posebno vazen, zatorej naj nikar ne zamudijo ugodne prilike. (lapiti kmetifske Sole) slovenskega oddelka se bodo vergili dne 35. in 26. junija in 29. junija pa na-pravi slovenski oddelek izlet na pianino Bazor na To-minsko za poduk v sirarstvu. (Vabiiu) t besedi katero napravi pod milim ne-bom Mirenska uitalnica dne 20. junija 1875—ob 7. nri zveger. Spored: 1. Govor. 2. Petje, 3. Beklamacija. 4. Petje. 5. Deklaraaeija. 6; Igra: iTo sem bil jaz^ 7. Tombola. Pri besedi in plesu bode svirala narodha godba bri§ka. Ystopiinark besedi^^20 kryk pivsu~"1 gold. Uljudno so vabljeni ndje domage in tujili gitalnic. Odbor., (m* »oieiidrvrBrt B.»v<>rn) konec bomo prinesli v prib. listn, ker nam je dene» zmanjkalo prostora. (Lelolnji* tetlnn) Jfaze 8koro p0 vmm eesarsfcvu kaj dobro. Porogila iz vseh dezel hvalijo lepo stanje, |itnih polja; plenica posebno dobro kaze na ^tajerskem, ueskem, Ogrskem, Hrvatskem, Kranjskem in Primor-skem, sadje je povsod bogato cvelo in obeta veliko naj-boljse pa se dozdaj skoro povsod obnasa trta. <3e ne bo posebnih nesreg, bo letos vina povsad prav dosti, posebno pa pri nas na Primorskem. Vreme je pri nas §e precej ogodno; dezja imamo zadosti, le Ikoda, da i deijam tu in tarn pada tndi toga, ki je v posameznih krajih vse pokonfialaj vendar pa nij So dozdaj segala gez eele okraje in je le tu in tam v kaki posamezni vasi Skodo napravila. Kavalirji so se na Goriskem letos Se precej dobro obnesli. TJze do denes je priSlo en par tisug centov lepe galete na goriSki trg. A ker je dosti robe, pa ma-lo kupcev je cena prav nizka. NajIep§o pSenifieneo pla-govali so dozdaj po 80 soldov funt in cena bo Se pala, ge ne pjidejo tuji trgovci, kajti naii trgovci se znajo pri kmetu prav dobro okoristiti. Kakor smo uze iani omenili, bi bilo dobro, da bi naSi kmetje, ki imajo po veg galeto, omibljli si aparato za oparjenfe galete, ker bi po tem z galeto lehko gakali in ne bi priSH pod nofc nekaterim goriSkim trgovcem, ki uporabljajo dobro v svojo korist zadrego ubozega posestnika, (Toim) J3f t. m. Kakor se nam iz Mirnega poro-ga je toga ondaSnje polje, potem okoli Etore, v Bnbijali, Pe5i, Kupi in ©n del v Sovodnjah,—da ne popolnoma pokongala; Ubogi kmet, ki je vse svoje nade na krasno polje stavil, ki je prejSni dan Se ponosno po polji korakal in se na obilo oblozeno trko oziral,—postal je v ent nogi, bi rekel: z gospoda—berag. Pri vsem torn pa no misli nobeden na zavarovanje svojega polja proti togi o pravem gasu, akoravno naSi gasnili vedno pri-porogajo zavarovalne zavode. Ui& a julljn bo nredknnje lozov dunajskega posojila : Dnnajskih Lozov Ti lozi se vzdigujejo vsako leto 4 krat. Olavne dubitke »o: 2II0,0»0 Kotrt 300000 It.il. ?, *, „ zmt.oon „ soj.ouu i.«.««. Orignialni lozi po dnevnem kurzu na 12 mesegnih rat po 10 gold.- Promesse k srefikanjn | julija, glavas dsbitka 200000 gjd. te dobivajo $e po 2 gld 50 soldov in kolek Weehsfistnbe der k.L, pp. Wieser Handetsbaok, worm, lob C. Solhrti Promesse omenjene banke dobivajo so tudi pri A. V. M&WA v ttorlct Gospodarji pozor! Zavarovalnica fflIIllEilVA* za-varuje po najnizji ceni proti ^kodi po to^i za gotove premije, ali pa proti menjicam. Eavnateljstvo za slov. de^ele JANEZ JEREB Pitarna t L jobljani na starem trgn St. 155. ¦ ¦¦¦¦¦ 1 Sirovi loj i J/*-! Pamperl-ova sina, i (TV.ilaic* n h$, m?»nj» is mU»niic», A '•* > Tfiplitik, mtlljiili In atiiio^nih tvaria T vCELOVCInaKoroskem.f ¦i ¦ ¦ ¦ ¦ Lastnik VIKTOR DOLENIC. Izdavatelj in za urednistvoodgovoren; ALOJHJ YALENTIN<3l& — Tiskar: PATERNOLLI v Gorci.