Kaj je novega? Cenjenim narožnikom, ki še niso vsaj deloma plačali naročnme za drugo polovico leta, naznanjamo, da smo jim z zadnjo številko ustavili list. Toliko v pojasnilo, da ne bo nepotrebnih reklamacij. Ako ti bivši narooniki takoj poravmajo zaostalo narocnino, še lahko dobijo zadnje številke »Slovenskega Gospodarja«. — Upravništvo »Slovenskega Gospodarja«. Kraljeva dvojica poseti Zagreb. Zagrebški listi poročajo, da prideta čez zimo kralj in kraljica v Zagreb, koder ostaneta dva do tri mesece. Kralj je že pred kratkim izrazil željo za ibivanje v Zagreb«, pa je bil zadržan radi važnih državnili poslov. Kraljeva dvojica se bo nastanila v banskem dvorcu, ki je že prirejen za njuno bivanje. Ker ostane kralj dalj časa v Zagrebu, se bo najbrže vršil tam tudi dvorni ples. Če ne bo prisiljen po političiiih dogodkih, bo kralj ostal najbrže vso zimo v hrvaški prestolicd. Duhovniške spremeinbe. Za provizorja k Sv. jMHdavžu na Polje pride dosedanji provizor^v Zagorju č. g. Janko Mlakar. Župnijo Zagorje bo oskrboval č. g. župnik na Pilštajnu Jakob Ra^er. Prestavljeni so sledeči čč. gg. kaplani: Adolf Adamič iz Šmartna ob Paki na Pilštajn, Friderik Strnad od Sv. Marka niže jPtuja v Šmartno ob Paki. č. g. Franjo Urleb, dosedaj provizor na Črešnjicah pri Vojniku, je imenovan za župnika ištotam. — C. g. Jožef Laasbaoher, kaplan pri Sv. Lenart uv Slov. gor., pride za provizjorja k Sv. Bolfanku v Slov. gor. Č. g. bolfanski župnik Ferdinand Pšunder, dobi župnijo Ruše. — Č. g. marenberški kaplan Franc Vaupotič dobi župnijo Dobje. — Č. g. župnik pri Sv. Križu nad Mariborom Martin Gaberc dobi župnijo Sv. Petra v Gornji Radgoni. Uiiio Apostolica Lavantina ima obcni zbor dne 26. septembra ob pol 11. uri v Rogaški Slatini in sicer v Zdraviliškem domu, na kar ponovno opozarjamo. Spored: 1. Porooilo škofijskega voditelja o življenju in poslovanju lavantinsike unije. 2. Duhovnikovo čednostno življenje v duhu častitljivega služabnika božjega Jerneja Holzhauserja, govori U. A. 3. Predlogi in slučajno&ti. Ker je obcni zbor edi¦nd naš sestanek v letu, so vsi člani uljudno povabljeni, da se ga udeležijo. Nečlani in gostje so vselej dobrodošli. — Voditelj. Nesreža vsled nepreyidnosti. K puskarju Sternadu na Aleksandrovi cesti je prišel v petek predpoldne kmet z lovsko puško, katero bi mu naj puškar popravil. Vprašam, če je puška prazna, je odgovril kmetič, da je, in puškar jo je oddal pomocniku, da jo odpre in zaone s popravilom. Pri odpiranju orožja, ki je bilo nabito, se je naboj sprožil in je moono poškodoval pomočniku prste na roki. Prvo pomoč je imdil poškodovancu zdravnik g. dr. Thalmaim. Požar povzročil 100.000 Din škode. Zadnjo sredo je izbruhnil v Domanjšovcih v Prekmurju pri posestniku Aleksandru BTeskolcu. Žrtvi požara sta postala hiša ter hiev. Ogenj je dzbruhnil nenadoma s tako bliskovito naglico, da ni bilo niti prav misliti na kafco uspešno gašenje. Gasilnega dela so se lotili gasilci, financni stražniki in domaSini. Posrecilo se je rešiti živieo in nekaj pohištva ter ogenj omejiti. škoda znaša do 100.000 Din, ker je zgorelo zelo veliko sena in slame. Nesreeni Breškolec sploh ni bil zavarovan. Vse sumi, da je bil ta požar podtaknjen od zlobne roke, katero zasleduje orožništvo. Nesramen volilni trik samostojnih demokratov. Vse mogočih zvijač so se poslužili SDSarji v miimlem volilnem boju, da bi odvroili naše volilce. En primer: Volilci iz Očeslavec, ki spadajo v volilni okoliš Negova, so dobili nekaj dni pred volitvami tiskana vabila od samostojno-demokratske stranke z obioajnim^besedilom in z označbo volišča, kjer je bilo napisamo: ^še volišče je Kapela. Hoteli so s tem zvebiti volilce k Kap'eli, kjer seveda ne bi smeli voliti, a k Negovi pa bi imeli predaleč in bi vsled utrujenosti ne šli volit. No, seveda ta esdeesarski volilini manever je bil brez uspeha, ker naši volilci niso tako zabiti, da ne bi vedeli za svoje pravo volišče, pa vendar ta slucaj kaže dovolj jasno, kakšnih sredstev se poslužujejo gg. demokrati v dosego svojega cilja. Jim pac teče voda v grlo in je lepo spričeAralo o njihovi »naprednosti«. Nesre^a. Iz Negove poročajo: V soboto, dne 17. t. m., je bila pokopana tukaj Elizabeta Heitehofer, kmetica iz Ločjaka. Pred kratkim jo je brcnil domači konj tako nesrečno v prsa, da je vsled težkih notranjih poskodb morala v radgonsko bolnico, iskat pomooi. Toda zdrafvnišika pomoc je bila zamanj in je dne 14. t. m. podlegla. Truplo pokojne so v petek pripeljali domov, ker je rajna tako želela. Rajna je bila pridna in verna žena in dobra mati svojim otrokom. Naj pociva v rairul Možu pa, ki je zvest naš priistaš, naše sožalje! Dobro organizirana in vežja tatinska banda se že klati dalje casa po Celju in okolici. Najbolj drzni vlomi so kar na dnevnem redu in U2moviči odnesejo prav vse, kar jim pade pod roke. Škoda vsled povodnji v Savinjski dolini. 0 razdejanjih, ki jih je povzročila nenadoma narasla Savinja tako na obstojeoih obrambnih ddih in mostovih, kakor na obmejnih /zemljišcih, smo že poročali. IžŠlp p tudi podrobno poročilo 6 poškodbah ob Savinji od LetuŠa do CŁJ,ia> ugotovljenih o priliki ogleda od. §trani oblastnih poslancev gg# Ant. Cest"!i!~Ł lH M. Levstika ter narodnega poslanca dr. lioaz^T^¦V isredo, dne 14. t. m.? sa dalje oblastni .poslanec Levstik in Satodnf poslanec dr. Modžar ogledala posledice povodnji >po narasli Hudinji. Posebno huda so razdeiap.js 6d bregovih Hudinje nad -Majdičevim mlinom in Škofjovasjo. Skoraj vse dosedanje obrambne naprave so zrahljane, na mnogili inestih popolnoma porušene, voda je odnesla zopet neverjetno mnogo najrodovitnejše zemlje obrežnim posestriikom. Široko in strokovno zasnovana akcija za končno regulacijo Savinje in njenih pritokov je eno najnujnejsih vprašanj v celjskem okraju. Priznati moramo, da je okrajno glavarstvo pridno na delu, od mariborske oblasti pa sta si predsedni kg. dr. Leskovar in gradbeni inžener g. Fišer ogledala posledice povodnji. Po končanem ogledu se je vršil v Celju še sestaiiek obeh funkcijonarjev z zgoraj oraenjenimi poslanoi v pogledu odpomooi. V kratkem je pričakovati posebne ankete prizadetih faktorjev glede vprašanja regulacije Savinje in njenih pritokov. Ugotovitev škode radi zadnje poplave v gornjegrajskem okraju. Takoj prve dni po zadnji poplavi je odposlal mariborski oblastni odbor šefa gradbenega oddelka g. inž. Fišerja v po povodnji prizadete kraje, da ugotovi škodo. Za inž. Fišerjem se je podal v gornjegrajski okraj g. predsednik oblastnega odbora dr. Leslkovar. Pregled po povodnji prizadetih krajev je pokazal, da zadnja poplava ni oškodovala krajev v Mežiški dolini, ampak je tamkaj videti le še sledove lanskih pošikodb radi povodnji. V gornjegrajskem okraju je poškodovala povodenj cestno zvezo Radmirje— Solčava—Luče—Gornjigrad. Treba pa posebej povdariti, da ,je poprava ceste Luče—Solčava radi lanske povodnji pri letošnji vzdržala. Od L/uč do Ljubnega je razdrtih precej škarp. V Radmirju močno poškodovani most je že popravJjen in je izvrši delo gornjegrajski okrajnd zastop. V Gormjemgradu je Dreta most popo-Lnoma razdrla ter odnesla Jilodovje, ki so ga pa našli nekaj ikilometrov mižje in se bo dal porabiti ta les pri popravi. K popravi tega mosta bode poleg okrajnega zastopa prispeval tudi precejšnjo svoto obia9tni odbor. Močan plaz je zasul okrajno cesto na Cernivcu (prelaz iz Štajerske na Kranjsko). Nadalje je poškodovan most na Kropi v Žadrecki dolini, vendar je promet mogoč in bo popravil škodo okrajni zastop. Vas Luče leži nižje nego struga Savinje. Da bi bili Lučani zavarovani pred povodnijo, so izgradili poseben obrambni zid in tega je zadnje neurje pretrgalo na več mestih in je voda poškodovala vas ter okrajno cesto. Škoda, katero je povzro&ila povodenj na okrajnih cestah in mostovih, še ni tako občutna, ampak bolj prizadeti so posamezniki in to predvsem lesni trgovci. V Gornjemgradu je odneslo valovje dva velika jeza in povzročilo g. Podbrežniku škode nad dva milijona Din, ker niu je poleg jeza odneslo ogromne zaloge lesa, Povodenj je ^la z YSeni legom, ki je bil pripravljen pri žagah za splave. Že vse abite in za odhod pripravljene splave je odtrgalo in odplavilo les. Ogromno škodo zasebnikov si je ogledal g. marodni poslanec Pušenjak, ki bo posredoval v Beogradu za državno podporo. Poškodb vsled povodnji krog Celja, katere je napravila predvsem Hudinja, oblastni odbor ni pustil oceniti, ker spadajo ti kraji že pod kompetenco hidro tehničnega oddelka na velikem županstvu in bo ugotovil ta škodo in izposloval državno podporo. Okrajna cesta I. razreda na progi Gornjigrad—Novaštilta—Kamnik je vsled po poplavi povzročenega porušemja dveh mostov in drugili znatndh poškodb za promet z vozili do nadaljnega nerabna. Zopetna vpostavitev mostov in odstranitev nedostatkov se svoječasno objavi. Ogenj iz neznanega vzroka. V nooi od zadnjega četrtka na petek |e izbruhnil požar v zgornjem delu stanovanjskega poslapja g. Grebenca nasproti železniški postaji Trbovlje ter na desni strani Save. V omenjenem poslopju staimje zelo veliko revnih družin, ki so si komaj otele golo življenje, vecina skromnega imetja je pos-tala žrtev ognja. Dve požarni brambi sta bili takoj na mestu nesreče in se jima je posreoilo ogenj pogasiti in je pogorel le gornji del stanovanjske hiše. Kdo je zakrivil nesrečo, še ni znano. Več ubogih družin bo seda] na zimo brez strehe. Požar v župniji Dobje. Strašna nesreča je zadela v soboto, dne 17. t. m., dobro in daleč na okrog spoštovano dru žino Brdavšekovo iz Ravnega, ker je ob pol 12. uri med kratko nevihto udarila strela v gospodarsko poslopje, katero je bilo takoj v ogniu, da so komaj živino rešili. Hiša je bila komaj 30 korakov oddaljeina in s slamo krita, se navzlic napornenm gašenju vsled prevelike vročine ni mogla rešiti, posebno še radi tega, ker je veter vlekel proti hiši. Pohvala se mora izreči požarni brambi iz Planine in vsem drugim, ki so pridno in neumorno gasili, posebno ženam in dekletom, ki so vstrajno in z velikim naporom vodo donašala. Škoda se ceni nad 150.000 D, zavarovano pa je bilo pri družbi »Vardar« za 4000 Din. Posestnica in vdova Urša Gračnar je bila dobrotljiva in usmiljena do revežev; upamo, da bo tudi ona našla sedaj usmiljena srca, brez katerih ne bo mogla posfaviti si svoj dom! Moderni ov^ar. Mi si ovčjega pastirja ne moremo predstavljati drugačnega nego je in kakoršnega smo vajeni videti. Toda v krajih, kjer ima lastnik po vec desettisocev ovac, je ovčji pastir opremljen z avtomobilom. V Avstraliji, Kanadi in drugod, kjer imajo ovac, da sami ne vedo koliko, je videti pastinja, kako se vozi med tropami semintja, poleg sebe v avtomobilu pa ima svojega ovčarskega psa. Na njegovo znamenje skoci pes iz avta ter nažene ovce, če so se porazgubile. Nato pa spet skoči k pastirju na avio. Dr. Valerija Valjavec, Maribor, se je preselila v Aleksandrovo cesto št. 6 (Zadružna gospodarska banka) fer ordinira od 8. do 9. in od 14. do 16. ure. 1287 Občinske volitve. Sestavljalce kandddatnih list opozarjamo, da dobijo vsa dolooila o občdnskih volitvah v zakonu o volitvi v občinska zastopstva v Sloveniji. Dobi se za 5 D v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Prodamo opalogra! po zelo ugodni ceni. Vprašati je v Cirilovi tiskarni.