Telefon Št. 74.
Posamna Številka 10 h.
Po pošti prejeman:
za
eelo leto naprej 26 K — h pol leta » 13 » — » četrt » » 6 » 50 » mesec » 2 » 20»
V upravnlštvu prejeman: za
eelo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — » četrt » » 6 „ — » mesec » 1»70 »
Za pošiljanje na dora 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserate
sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopitar, jeve ulice St. 3.
Rokopisi se ne vratajo, oefrankovana pisma ce vsprejernajo.
Uredništvo je v Seme-niškib ulicah St. 2,1., 17
Izhaja vsak dan,izvzemsi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 21.
V Ljubljani, v torek, 27. januarja 1903.
Letnik XXXI
Katoliška cerkev v Ameriki.
Cleveland, U. St. of America, 11. januvarija.
Ne dvomim, da bi vam »starodomovin cem« manjkalo zanesljivih poročil o delovanju katoliške cerkve v Ameriki, o njenih bo-jib, nadah, zmagah. Poročila od »Atneri-kanca« pa, ki želi biti in ostati strogo cerkvenega mišljenja, vam bodo morebiti dobro iošla. Tu jih imate.
Nekako prerojeno se mi zdi katoliško življenje v Ameriki zadnjih par let. Čisti se. Imeli smo dobo jezikovnega vprašanja. Rim je odločil, da sme vsakdo biti ud angleško govoreče župnije, če želi in ume jezik. Imeli smo dobo šolskih bojev. Šlo se je za kompromis s brezbožno šolo. Rim je odgovoril: »Tolerari non potest« — in kompromis je umrl ne-previdene smrti. Imeli smo dobo, ko so neki vneti Amerikanisti trdili, da nimamo socialnega vprašanja. Dobili bo oa lani socialisti 400.000 glasov pri zveznih olitvah, prišli so bedo provzročujoči štrajki, ^.ledaednik sam je vmes posegel — in da-noa priznava sam nekoč od svetega očeta disciplinirani nadškof K e a n e , da imamo socialno vprašanje in svoje začudenje izraža nad tem, da jo ta evropejski ovet obrodil v Ameriki.
In danes imamo čikaškega nadškofa <Q u i g 1 e y j a , imamo škcfa Spal-d i n g a . imamo jezuita P o 1 a n d o , imamo ameriški nemški »Volkaver-e i n «, vidimo čikaške in buflalske katoličane, ki se vsi bojujejo zoper naraščajoči socializem — a še manjka v tem pravega društvenega življenja.
Pred dvema letoma in pozneje smo čuli od visokih oseb v cerkvi, da naj nikari ne mečemo polen pod kolena naši vladi — če tudi ona ne ugodi katoliškim pravicam na naših novih kolonijah. A kljub temu, da se je celo škof O' G o r m a n pridružil ameriškemu poslanstvu za filipinske za-
deve in torej vsaj moralno podpiral zahtevo: »Menihi morajo oditi!« — kljub temu se je ustanovila katoliška federacija in povzdignila glas za katoliške pravice. Danes je katoliško časopisje prepričano o krivičnoBti naže vlade v tem oziru in vlada to sama priznava s tem, da se počasi umika s svojega neumljivega stališča. Da, oni dan je po katoliških škofih skrivaj dala naročiti po katoliških župnijah spretnih katoliških učiteljskih moči za filipinske otoke. Pomislimo vendar, da je naša vlada poslala na stotine protestantskih učiteljev in učiteljic na Filipine podučevat izključno in intenzivno katoliško deco. Kateri pedagog bi se temu ne uprl z vso silo? Toda pri nas se vzgoje-filovje sproti kuje!
Ali naj molčim o naših Šolah v Ameriki? Saj je Vašim bravcem znano, kako se je angležka Balfourjeva vlada odločno po stavila na versko stališče v zadnjem šolskem zakonu. To, seveda, mora biti malo čudno slovenskim apostatom, da se vladarji sveta toliko menijo za verski poduk! Morebiti bo sodil Vaš izdajica »Slovenski Narod«, da je to znak angleške inferiornosti. Mimogrede bodi povedano, da je »Slov. Narod« po moji nemerodajni sodbi najbolj skurilen in obacer; list na zemaljski polobli. Angleški šoleki zakon priznava, da ima vsaka verska šola pravico do državne podpore, doČim je pouk teh šol v svetnih strokah zadovoljiv. Ah, če bi se hotel ta čut pravice vzbuditi že enkrat Američanom! Tu moramo katoličani zaradi vesti in vere vzdrževati svoje številne zasebne šole, ki pa sicer dajejo izboren verski in svetni pouk.
Država jih formalno ne priznava. Mi jih moramo plačevati z zadnjimi vinarji naših žuljev, zraven pa moramo plačevati svoj delež za javne šole, ki jih nikdar ne vidimo znotraj. Res, obuja se vest nekatoličanom vsled žalostne skušnje — govori se mnogo o potrebi verskega pouka za deco. A tako daleč »pravičen« Američan še ni prišel, da bi se domislil edinega sredstva, ki k temu pomaga. Zato piše celo nekdaj amerikani-
stični newjorški »Freeman's Journal«: »Nekdaj se nam je priporočala modrost zaupanja do vlade, toda nikdar nismo čuli, da je ta politika, če jo smemo tako zvati, kdaj v kaki državi dosegla le najmanjšo reformo. Ta misel je nasprotna zdravi filozofiji, religiozni in politični. Vprašajte in bodete dobili; iščite in boste našli; trkajte in se vam bo odprlo. Toda kaj morete pričakovati, če nočete ne prositi, ne iskati, ne trkati.« Torej moramo katoličani neprestano zahtevati svojih pravic v šoli — in le s skupno, mogočno akcijo jih bodemo izvojevali. ___F. L. Kerže.
Državni zbor.
Dunaj, 26. prosinca. Polž kažo roge!
bkoraj vsi merodajnejši listi se bavijo z vprašanjem, ali je potrebno, da se pro drugači poslovnik poslanske zbornice. Vsi soglašajo v prepričanju, da so razmere v avstrijski zbornici neznosne in da je treba primernih sredstev proti izgredom, ki bi delali čast vsaki žganjarski beznici. Po ovinkih tudi vsi priznavajo, da je prvo, ako ne edino sredstvo, strožji poslovni red, kakor ga imajo razne druge kulturne države. Že 1. 1891 je posl. dr. Kathrein vložil predlog, naj zbornica na podlagi dotičnega zakona iz 1. 1873 sklene času primernejši poslovnik. Ta predlog je podpisalo nad 100 najuglednejših poslancev. Toda tedaj so najodločneje ugovarjali Mladočehi in dunajski anti-semitje, ki so bili v odločni opoziciji proti vladi. Deset let pozneje je isti poslanec ponovil svoj predlog, ki pa je tudi obležal nerešen v omari.
Minoli teden pa ata dr. Lueger in dr. pl. Fuchs nujno predlagala, naj se izvoli poseben odsek, da soatavi nov poslovnik za zbornico, ki bo onemogočil vsaj najhujše izgrede in obstrukcijo onih radikalnih življev, ki le iz nagajivosti ovirajo redno delo. Celo češki poslanci, ki so ravno v obatrukoiji, bo glasovali za nujnost predlogov. In kdo je glasoval proti nujnosti? Poleg soc. de-
mokratov oni dve nemški stranki, ki vedno naglašati, da mora parlament dehti, in ki sta danes v istini glavna podpora vlade. Torej nemška ljudska in napredna stranka sta pokazali svojo pravo barvo, polž je pomolil roge iz svoje hiše. Le poslušajte, kaj pišejo liberalna nemška glasila:
Gode se čudne reči, klerikalno-s 1 o v ans k a - 1ev d a 1na večina sili na dan, železni obroč stare desnice se vari in kujo v politični kovačnici, da zveže roke in noge nemškim liberalcem ter zajezi studence in reke nemške kulture in blagodejne svobode. Z novim poslovnikom hočejo nazadnjaki onemogočiti nemško obstrukcijo, ki je za časa Badenija in Thuna zaslovela po širni zemlji ter pričala o vzvišenosti nemškega duha in moči nemške pesti. In celo »svobodomiselni« Čehi so glasovali za nujnost predlogov! To pač jasno kaže, da vstaja iz groba stara desnica, ki bi z novim poslovnikom davila bodočo nemško opozicijo. Tako — tako se tolažijo nemški Ka-toni — iz te moko ne bo kruha, vi delate račun brez nemškega krčmarja. Stari poslovnik Še živi in s tem poslovnikom v roki morejo liberalni Nemci onemogočiti vsak nov poslovnik in tudi novo večino. Oba nujna predloga sta intriga, o kateri veljajo Schillerjeve besede v »Wallensteinu« : »War' der Gedank' nicht so venviinscht geseheit, man wiir' versueht, ihn herzlich dumm zu nennen«.
To jih imate može, ki vedno kriče proti češki obstrukciji. In ko Čehi sami glasujejo za sredstvo proti obstrukoiji, kažejo rogovi-lice. To je treba javno pribiti, da iz same politične in narodne samogoltnosti liberalni Nemoi odklanjajo zdravilo proti obetrukciji. To pa tudi priča, kako malo zaupanja imajo sami v pravičnoBt svoje stvari. Hiša gori, a ker je prihitela gasit slovansko klerikalna garda, rBje vidijo, da hiSa zgori do tal in se razsuje v razvaline. Tega pa ti možje ne pomislijo, da morejo razvaline zasuti njih postojanke, s katerih so branili stare svoje privilegije.
In morda ni le slučaj, da tudi današnja
LISTEK.
Ženitev z zadržki.
(Zgodovinska črtica. Posl. —n) (Dalje.)
Princ Valeški je to izvedel, in silno ga je razburilo. Da bi se umaknil kar meni nič, tebi nič, tega v svoji prevzetnosti ni mogel dopustiti. Jakob je znal pridobiti španske velikaše za se, in ti so pregovorili Filipa IV. da je pozabil, kar je bil dejal [ njegov umrli oče, in je nadaljeval pogajanja z Angleško.
Zidaj se je zdelo Mariji sami, da je čas, da sama poseže vmes. Ko je živel še njen oče, je še vprašali niso, kaj misli ona zaradi možitve. A zdaj se je razcvetla v od-rastlo deklico, ki so jo krasile vse lepote njenega rodu. Kratko in odločno je rekla, da je že sita teh kupčij in da pojde rajši v samostan, kot da bi imela postati žena angleškega prestolonaslednika.
Takoj so sporočili na Angleško, kaj Marija pravi, in na Angleškem so takoj vedeli, pri čem da so. Kari sam Be je odpravil v spremstvu svojega zaupnika markfja Buckin-ghama v Madrid.
Da bi izvršil svoj obisk javno, tega ni
smel že zaradi razmer, ki so zavladale med španskim dvorom in njim, pa tudi ne zaradi običajev, kakoršni so bili na dvorih sploh. Nepoznan je moral potovati, dasi mu ni bilo preveč ugodno. A to je bil sklenil, da izvrši vse sam in da ne odjenja toliko časa, dokler Be ne ud& Marija.
Kari je bil tedaj star dvaindvajset let in prav zal dečko. Vzgojen je bil kaj skrbno in dobro izvežban, posebno v viteških stvareh. Upal je, da bo všeč Mariji, in da bo izpodrinil Ferdinanda, ki bo ni mogel ponašati s takimi vrlinami. Marca meseca 1623 je prišel z markijem in drugim spremstvom v Madrid.
Kralj je takoj izvedel o njegovem prihodu. Nam se zdi dandanes po vsej pravici čudno in smešno, kake običaje so imeli takrat, ako se je vršil obisk na skrivnem. Ob določeni uri se je peljal Filip s soprogo in Marijo skozi park blizu gradu na izprehod, in tu so se srečali z angleškim princem, ki se je pripeljal tudi v kočiji. Po vseh tedanjih pravilih uljudnosti so se pozdravili s pokloni, a ne besede niso zinili, nadaljevali izprehod ter se še večkrat tako srečali, da so se bolje spoznali. Ljudstvo pa je med tem žo davno izvedelo, kako visok gost je v Madridu, in kar v celih gručah so hiteli za njegovim vozom.
Sele drugi dan je smel princ pred kralja, a le za par minut, in to na prostem in sicer v kočijah, ko sta se zopet Brečala. Deset dni je trajalo to, in še-le potem je sklenil kralj, da povabi gosta k sebi in ga privede v svečanem sprevodu v svoj grad. 11 hiše, kjer je stanoval dotlej, je spremljalo princa štirideset španskih velikašev in ne-brojna množica strežajev v kraljevi grad. Ceste, kjer se je pomikal izprevod, so bile okrašene, in šestkrat so se ustavili med potjo ter gledali plese in igre, ki so se prirejale angleškemu princu v čast. Španski kralj je pomilostil onega dne mnogo hudodelcev, kraljica pa je poslala princu v dar dragoceno pisalno mizico z zlato ključavnico in zlatimi ključi ter dva dragocena kovčega.
Da bi pa povabili princa v kraljevo družino, to še ni bilo dovoljeno. Se-le čez mesec dni je smel Kari nagovoriti Marijo, a o ženitvi ni smel niti Bpomniti. Kar je mislil govoriti ž njo, je moral napisati na papir, in kar mu je kralj odobril, to je smel povedati infantinji.
Hočeš, nočeš, princ je povedal vpričo kralja, kraljice in nekaj dvornikov Mariji, kar se je bil naučil. Tolmač je prestavil govor v Španski jezik in z nekaj pokloni je bilo končano tudi to, a princ ni bil za korak bližje svojim ciljem, Najbolj ga je jezilo vse
to, ko je naposled opazil, da ga Marija rada vidi. Nekega dne je hotel poskusiti srečo na svojo roko, a izpodletelo mu je. Izvedel je bil, da se izprehaja Marija v vrtu. Splezal je čez zid in hitel k infantinji. Komaj ga je ta zazrla, se je obrnila in zbežala. Revež se je uštel.
A Karol nikakor ni mogel odjenjati. V pogodbi, katero mu je bil predložil Filip, je bilo precej točk, ki mu preje niso bile všeč. Jel je pregovarjati očeta, in tako so se že nekoliko bolj zedinili. Kralju Jakobu I. se je mudilo še skoraj bolj kot sinu. Ravno takrat (1623) so na zboru v Reznu vzeli Frideriku V. knezu palatinskemu volivno čast in jo izročili bavarskemu vojvodi Maksimilijanu. Jakob se je bal za palatinske dežele, da se zgodi tudi ž njim taka kot s Friderikom, ker je ime! tam svoje posadke in tudi njegovi zavetniki. Tu bi ga rešila samo Španska. Da bi dosegel kolikor mogoče kmalu svoj namen, je poslal princ infantinji v dar dragoceno okrasje iz deman-tov in biserno verižico, a tudi kralja in kraljice ni pozabil; obdaril je tudi dva princa in najimenitnejšo dvorno gospodo z dragocenimi darovi.	(Konec prib.)
vladna BMontags-Revuou trobi v isti rog, pišoč: „Akoravno imata Luegerjev in Fuchsov predlog dober namen, vendar v tem tre-notku nista umestna. Razburila sta soc. demokrate, zbornica je zgubila dva dni in pokazalo se je, da se duhovi v zbornici de niso pomirili. Ravno poslovnik je ono poglavje, na katero parlament ne sme misliti, ker dogodki so vsem strankam še v pre-iivem spominu. Nemci in soc. demokratje še niso pozabili Falkenhayna in policije, ki je prišla v svete prostore poslanske zbornice; Poljaki in Čehi pa še čutijo udarce nemške obstrukcije. Vse stranke se še nanašajo na obstrukcijo v skrajni nevarnosti. ZiB to, da so tudi Čehi za premembo poslovnega reda, mora pri Nemcih vzbujati sum. Priti morajo mirnejši časi, a ti pridejo, ko bod® rešeno v Avstriji jezikovno vprašanje."
Ali slišite čuka, kako skovika v vladnem grmu! To ni več ironija, marveč gola sebičnost, ki raje žrtvuje sosedovo poslopje, nego svoj plot. Ako bo zbornica čakala, da se zedinijo vse stranke za nov poslovnik ali da bode rešeno v Avstriji jezikovno vprašanje, potem sedanji rod ne učaka mirnejših časov.
Mladočelii in Češki radikalci.
Češki radikalci, posebno njih voditelji Klcftič, Fresl in Choc, nikakor ne morejo pozabiti, da so jih Mladočebi v zadnji bitki proti vladi tako pustili na cedilu. Tej svoji jezi je v nedeljo na shodu v Pragi dal duška posl. C h o c , ki je sedaj, ko je že vse razbito, govoril proti češko nemški spravi ter posebno proti posl. Kramaru. Konečno je shod sprejel resolucijo, v kateri poživlja mladočeške poslance, naj odlože mandate. ker so s svojo prijenijivostjo pokazali vso svojo nezmožnost za zastopstvo interesov češkega naroda. Konečno je shod sklenil, da se jezikovno vprašanje no sme rešiti na drugi, nego na državno - pravni podlagi Enako ae ie izvršil shod, ki ga je priredil posl. K 1 o i a č.
Szeli lil Banffy.
Ogrska magnatska zbornica se je včeraj pečala z raznimi važnimi zakonskimi osnovami. Rišila je brez debate bruseljsko sia-dorno konvencijo ter zakon o izseljevanju in priseljevanju na Ogrsko, konečno pa je prišel na dnevni red načrt o potnih listih. To priliko je porabil bivši minister baron B a n f I y , da je vdaril po svojem nasprotniku SzpiSu radi njegovega patriotizma. Baron BanlTjr je v svojem govoru izjavil mej drugim sledeče: Govornik odklanja predlogo, ker ae vlada ne ozira na opravičene zahteve. Odločno mora zastopati ogrsko stališče, po katerem smejo ogrski potni listi za inozemlje biti pisani le v madjarščini in francoščini. To mora veljati tudi za Hrvatsko. V Avstriji, pravi govornik, ki v narodnostnem oziru gotovo ni tako enotna, kakor Ogrska, rabijo pri vseh (') potnih listih le nemščino. Isto tako smejo vse druge državno tiskovine poleg madjarskega jezika imeti le ftanco-
tolmačijo program 1. 1894. in dapotem vsi složno delajo v celem javnem življenju hrvatskega naroda. Resnobni so časi za hrvatski narod, zato je neobhodno potrebno, da vsi složno delamo v hrvatskem duhu po hrvatskem programu. Le v tem je naša rešitev, katera mora tudi priti, kajti on veruje v zdravo hrvatsko domoljubje vseh skupščinarjev, brez osebnih in postranskih stvarnih ozirov.
Vzroki bombardiranja utrdbe San Carlos
so po poročilu listov zelo različni Venezu-eloi pravijo, da so sami jeli prvi streljati na nemške vojne ladije, ker so prišle preblizu zaliva, nemška zasebna poročila pa trdijo, da je neka tuja ladija prodrla skozi mejo blokade. To so hoteli Nemci zajeti, a ker se je potegnila zanjo posadka na utrdbi, se je pričelo bombardiranje. Poslednji razlog bo najbrže pravi, a potrebuje nekaj pojasnil. Venezuelci so vsled blokade, ki jim zapira vsa pristanišča, ž« v veliki stiski. Pomanjkanje živil je postalo že silno občutno. V tej zadregi je izkušal predsednik Castro na kolumbijskem ozemlju odpreti novo pot za uvoz blaga, obenem pa tudi orožja in stre ljiva. Istotako bi se izvažalo venezuelsko blago. Načrt je bil pa ta-le: Blago se po ladiji pripelje v veliki zaliv Maracaibo, ki je zaprt z morsko ožino San Cirlos, na katere vzhodnem delu je utrdba enakega imena, in potem po suhem v notranji del dežele. Ta načrt predsednika Castro, ki bi seveda silno oslabil namen blokade, so pa Nemci preprečili z razrušenjem utrdbe.
Belgijski parlament in morala.
V bruseljski poslanski zbornici je predložil po8l. V o « s t o zakonski načrt glede kaznovanja r a z š i r j e -valcev nemoralnih in sploh nečednih in drugih v to stroko spadajoči h produktov. Senator de Mot in župan bruseljskega mesta, sicer liberalec, je podpiral v celem obsegu ta predlog s posebnim dostavkom, da ne zadostuje kaznovati le razširjevalcev nemoralnih izdelkov, marveč in tem več izdelovalce same. Ta postava, ki se je nespremenjena izročila plenumu bruseljskega senata, zadela bode tudi izvestno časopisje in njega so trudnike. Kako dobro bi bilo, ako bi tudi pri nas v Avstriji in posebe še na Kranjskem posnemali Belgijce!
Predsedniška kriza v nemškem drž. zboru.
Prihodnji Četrtek je v nemškem državnem zboru na dnevnem redu volitev zborniškega predsednika vsled odstopa dosedamega predsednika grofa B a 11 e s t r e m a. Cei-trum, konservativna ter nacionalno-liberalna stranka bodo brezdvomno oddale svoje gla-Bove zopet grofu Ballestemu, dečim oddajo levičarske stranke prazne glasovnice. Pripomniti je, da so pri zadnji volitvi oddali zanj glasove tudi socialni demokratje Teh seve sedaj ne dobi. Poučeni krogi trdijo, da grof Ballestrem izvolitev vsprejme, ker je sedaj uverjen, da stranke v večini niso obsojale njegovega nastopa proti socialistom. Za slučaj pa, da grot nikakor ne vsprejme
F ?* »— — —j------o- j	£ CJCft diuvuj	uinnnvi >i \J vojii VJIIK
šfiino. Z njim so potegnili grof Keglevich, j iZVolitve, bo postal zborniški predsednik nje
grof Esterhazy in baron Pronay, za azella je pa šel v boj podpredsednik Ernuszt, ki je mej drugim dejal, da govori B%nffy lo skozi okno ; patriotizem ni monopol in chauvini zem ni patriotizem. Govornik dokazuje, da ima Hrvatska avtonomno pravico za rabo hrvatskega jezika. Ko bi drugače ravnali, bi prekršili nagodbo z leta 1868. Te krepke udarce jeBanffy prenesel molče, a zmaščuje se bržkone o prvi priliki.
Dr. Bresztj enszky in skupščina hrvatske opozicije.
Kakor je znano, je sklicana skupščina hrvatskih opozicijonalnih strank v Zagreb za 29. januvarij. Odločiti se ima na tej skupščini o imenu združene opozicije na temelju programa 1. 1894. Ker pa so m8d opozicijo taki življi, ki nno za popolno združenje, so svetovali predsedniku kluba, da odgedi še za nekaj časa skupščino ; toda dr. Bresztj-enazkv ni privolil v to, nego jo izdal 20. ja-nuvarja svojo izjavo, da ne more odstepiti od svoje nakane, in da se ogbsena skupščina na željo ogromne večine opozicije mora vršiti. Sam jo prepričan, da jo neobhodno potrebno, da se Hrvati združijo v obrambo za obstanek hrvatskega naroda Kdor ni slep, mora vendar videti, kako so so složili vsi sovražniki hrvatskega naroda, da ga ugonobe gmotno in duševno in da mu zatro vsak spomin na njegovo starodavno državo. Posebno potrebno pa je, da smo složni vsi v času, ko se pripravljajo na Balkanu važni dogodki ne samo za celo državo, nego še posebej za Hrvate. Dr. Bre8ztvonszky je prepričan o domoljubju vsakega člana opozicije, zato pa tudi ceni mišljenje in nazore vsakega pojedinega ter ne sili nobenega v zvezo, kogar ni volja; ali nekaj pa zahteva od vBakega, tudi če ne pride do zaželjenega cilja, da vsi enako
gov Bostrankar profesor baron H e r 11 i n g, ki si je pri zadnjih pogajanjih z Vatikanom pridobil veliko naklonjenost vladnih krogov.
Iz brzojavk.
Dr. Ebenhoch kandidat Dnč 28. februvariia se vrši dopolnilna volitev mesto umrlega drž. posl. \Vengerja. Shod zaupnikov katol. ljudske stranke poživlja volivce, naj enoglasno volijo dr. Ebenhocha, obenem pa roti tega samega, naj se uda volji volivcev. — Ukradena spomenica grofaApponyja. Dunajski listi vedo poročati, da ie (lotično spomenico izročil dopisniku »N. Fr. Pr « Singerju sam ministerski predsednik Szell, valed česar je tudi umljiv nastop poslednjega v prilog ži dinji. — Razveljavljen sklep dalmatinskega dežel, zbora. Dalmatinsko namestništvo je razveljavilo sklep dež. zbora, naj se na učiteljišču v Borgo Erico poučuje starosrbščina, na elementarnih šolah pa g 1 a g o 1 s k i abecednik. — Nemško - liberalni odsek za premembo poal o v n i k a , obstoječ iz posl. Gross, Gotz, Menger, Noske in Urban, je imel včeraj prvo sejo. — Poslanec Fort za obstrukcijo. Na volivskem shodu je posl. Fort te dni ostro obsodil taktiko večine mladočeškega kluba, izjavil se brezpogojno za obstrukcijo ter povedal, da je stališče Rezkovo nevzdržljivo.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 37. januvarija.
Schonerer v Beljaku — pogorel!
Iz Celovca, 26. jan. Slavni bivši vitez in veliki »bog« Nemcev, Schonerer je doživel minulo nedeljo v Beljaku pošten poraz.
Znano je, da sta se prej združena bratca &oh6nerer in Woll ločila, in da med njima vlada sedaj najhujše nasprotstvo. Med Vse-nemoi ste zato zdaj dve stranki —> ena vredna druge! — ki sta si napovedali hud boj. — Sohdinerer je prišel dne 25. t m. v Beljak, da tam svojim zvestim oznanja svoj evangelij ter govori o spravnih pogajanjih in o gibanju »Proč od Rima«. A do shoda ni prišlo. Za predsednika je bil imenovan poal. Franko Stein. Takoj se oglasi zdravnik dr. Hock, pristaš VVolfov, in zahteva, da se zagotovi tudi njemu in njegovim pristašem prosta beseda. Schonerer to zahtevo kratko-unalo zavrne, ker hoče imeti besedo samo on s svojimi. A to razburi v obilnem številu zbrane \Volfove pristaše (iz Celovca, Beljaka in drugod), in ti začno pravo pravcato obstrukcijo z razbijanjem, vpitjem in razgrajanjem, da je vsaka mirna razprava nemogoča. Vladni zastopnik je zato shod razpustil. Schonerer si je zapalil smodko in s svojimi ljudmi odšel, dočim so mu njegovi sedanji nasprotniki, ki bo ga še nedavno tega obožavali, burno klicali »pfui« in »Ab-zug Sch5ncrer«. Oni, ki je bil poklican (?), »rešiti« avstrijske Nemce, je moral tudi v Beljaku spoznati, kako hitro mine posvetna, tudi nemška slava! Wolfovi pristaši so ostali še nadalje zbrani. Peli so »Wacht am Rhein« in navduševala Bta jih dr. Hock in znani poštni uradnik (!) Pogatschnig iz Trsta. Slednji je znan vsenemški agitator. Vprašamo pa, ali C. kr. poštni uradniki ob sedanjih časih nimajo nujnejžega posla, kot huj-Bkati po takih shodih V Najbolj žaluje nad tem, da je Schonerer tako imenitno pogorel, beljaški pastor Heinzelman. Pričakoval jo, da mu Schonerer prižene kaj novih ovčic v njegov še prav prazni hlev, ki si ga je B pomočjo »Gustav Adolf Vereina" sezidal v Beljaku, a upanje mu jo aplavalo po deroči Dravi! Svoje posebno junaštvo so pokazali zbrani „Vsenemcia še a tem, da eo dobro opljuvali poročevalca lista „K. Z." S tem so hoteli vendar nekaj doseči, pokazati namreč svojo pravo pravcato nemško »kulturo". Hajl!
Romanje v Rim. L% zglaševanje za nameravano romanje v Rim je zadnji rok do 3 0. j anu var i j a. Na poznejša oglasila se ne bo oziralo. Pcleg priglasila je do tega roka vposlati tudi dotični znesek. Čas odhoda dunajskega posebnega vlaka v Pon-tebo se naznani poznoje. Pripomniti treba še, da sa vplačani in že dunajskemu odboru odposlani znesek pozneje vrne vsled kakorš-negakoli važnega vzroka zadržanemu prigla-žencu le v tem slučaju, če se dunajskemu pripravljavnemu odboru posreči mesto njega dobiti drugo osebo.
Leonova slavnost. Od S v. B a r -bare pri Mariboru se nam poroča: Velezanimivo papeževo Blavnost priredi tukajšnje bralno društvo na Svečnico popoldne. Nastopila bo posebno naSa mladina v petju, dcklamacijah in v govorih. Kratke govore v proslavo 251etnice Leonovega papeževanja bosta imeli dve dekleti in dva mladeniča. To bo veselo! Videli bomo in spoznali, kaj premore naša mladina. Domačini in sosedje, na svidenje dne 2. (ebr. popoldne ob pol 3. uri pri krasni Leonovi slavnoeti pri Sv. Barbari pri Mariboru!
Ricmanjske zmešnjave. V Ricmanjah je umrl 22ietni mladenič Matej Kuret, kateri je — po poročilu »Edinosti« — pred smrtjo izjavil, da „mu ne smejo puatiti k mrtvemu truplu latinskega svečenika". Pokopal ga je vaški župan, kateri je — po poročilu „EdinoBti" — trikrat vrgel zemljo na krsto in slednjič zaklical pokojniku v slovo: „Večnaja ti pamjat!"
Irredente ni! Tako zatrjujejo »odkritosrčni« Italijani in vlada. — No te dni raz-
pošilja društvo „Patriau v Milanu, ulica Pas-earella, zanimiv list, „Trieste italiana« z geslom »alere flammam". L<st je datiran z dne 20. dec. in nosi letnici 1882—1902. Na naslovni strani vidimo sliko znanega anarhista Oberdanka, katerega junaštvo ae opeva v poezijah in prozi, dočim se govori o nameravani žrtvi z najpodlejšimi, najgnasnejšimi izrazi, ki se ne dajo ponavljati. Ta list sa razpošilja v zaprtih kovertah neznanih trgovinskih tvrdk iz — Gorice. Je-li primorsko namestništvo dobilo kak izvod V Ali še ostane vlada prepričana, da irredente ni?
—	V cesar Frano Jo šefovi bol-nloi usmiljenih bratov v Kandtji je
bilo v minulem letu skupno oskrbovanih s preostalimi 73 iz prejšnjega leta 1631 bolnikov. Od teh je bilo 1111 ozdravljenih, 317 zbol|šanib, 78 neozdravljenih, umrlo jih je 43, v nadalnji oskrbi je pa ostalo 82 bolnikov. Iz Kranjske ie bilo 1887 bolnikov, iz stajarske 38, iz Hrvatske 79, po 10 iz Primorske in iz Italije, Č*hov je bilo 7, Ogri 4. Po veri je bilo 1518 rim. katoličanov, 31 grško katolikov, 8 pravoslavnih in en protestant. Oskrbovalnih dni je bilo skupno 27.316, operacij se je izvršilo O^O, od teh 408 s prav dobrim vspehom. 't vsakega bolnika odpade povprečno 1' 5 oskrbovalnih dni, na vsak dan pa 74 84 <t-nikov. Po atanu je bilo največ (914) I tov, 166 dninarjev, 68 šolarjev, 37 obo. .o« vežev, 3Ž čevljarjev, 24 zidarjev, 21 tov. delavcev, 19 duhovnikov, 17 tesarjev, 16 redovnikov itd. Poročilo, kateremu smo povzeli te podatke, sklepa s temi le besedami: »Predstoječe poročilo izročamo hvaležnim srcem svojim blagim dobrotnikom. Kar poklic zahteva od oaebne naše delavnosti, od naše marljivosti in vstrajnosti, temu hočemo zadostovati ter bodemo zadostovali z naporom vseh svojih sil, toda mi hrepenimo tudi po tem, da bi vedno v dobrem stanu ohranili svoj zavod tor ga dvignili na višino novodobne zdravstvene vede. Tega pa nikakor ne zmoremo brez vsestranske izdatne podpore. Premnogo skrbi nam uie nalaga vsakdanje oskrbovanje tolikega števila bolnikov in le vsled skrajne varčnosti v gospodarstvu zmagamo to breme. Koliko težav-neje mora tedaj biti za nas, vsporedno napredovati z nepretrganim napredkom, ki ga dandanes kažejo ugledne bolnice! Kar ae , dooihmal v nsšem zavodu storilo v tem oziru, omogočila je nam velikodušna podpora visokega deželnega zbora vojvodine kranjske in plemenite naše do-brotnice, slavne kranjske hranilnice, potem prispevki slavnih zastopov zdravstvenih okrožij, občin in posojilnic. Njim vsem izrekamo iskreno zahvalo in priporočamo svoj zavod ob jednem njih daljni blagonaklonjenosti«.
—	Na stotine zmrznjenih ptičev.
I i Gradca se poroča, da radi aiinega mraza leži po graškem gradu na stotine zmrznjenih ptičev.
—	Umrl je v Rimu hrvatski kanonik Draarotin Parčič. Rodil se je v Vrbrii, « na Krku leta 1832. L.elo svoje življenie posvetil atari glagolaki književnosti. U v mladih letih ji Bosta vil hrvatsko - italijanski slovar, ki je doživel dvo izdaji. Na priporočilo biskuoa strossmayerja je prišel za kanonika v Rim v zavod sv. Jeronima, da ondi prouči glagolako knjigo. Tu je sostavil staro-slovanski misale, ki naj bi odgovarjal zahtevam rimske kongregaeije, katera jo naposled odobrila rokopis. Nastopilo pa je vprašanje,
a katerimi črkami naj se tiska missle. Črnogorci so zahtevali cirilico, avstrijska in ruska diplomacija pa glagolico. Ostalo je pri gla-golici. Parčič se je mnogo trudil, da je dobil primerne črke. Italijani so ga dolžili. da ponareja denar. Misale je izšel letu 189J. Profesor Jagič je v »Archivu« pohvalil delo. Parčič je z dovoljenjem rimske kongrega cije sostavljal še druge cerkvene knjige. Parčič je izdal tudi hrvatsko slovnico in v rokopisu zapustil glagolako slovnico in pBal-tir. Bavil se je mnogo tudi z drugimi vedami, a umrl je skoraj pozabljen v tujini.
—	Tatvine. Bivši davčni praktikant Gabrijel Majcen Ukral je v Mariboru ure nekoviču, Lasbacherju in sedaj že v zaporu.
—	Nenadno obolel je, kot se javlja iz Litije, vojvoda Pavi Meklenburg-S v e r i n s k i, ki ae že dalj časa mudi na gradu Važenberk in je minulo soboto hotel odpotovati na Dunaj. Radi bolezni je moral odložiti potovanje na poznejši čas. zdravi ga okrajni zdravnik g. dr. Paulič.
—	Benetke na Kranjskem. V Benetkah B9 je porušil alavnoznani Campamlle — zvonik sv. Marka. Nič več ne bo nanj jahal Napoleon! V Benetkah na Kranjakem se je pa poaušii Canal grande. Tudi poi>*« di Rialto so odstranili, da bi ne prišlo pr< več tujcev po zimi v Tržič. Sedaj kaže samo prazna struga prostor, kamor bi bili lahko zakopali tržiški senatorji 14.000 kron deželne in državne podpore, ki je letos zanje zapadla. Hoteli so vse naenkrat imeti. Zato so ae zakasnili. Električno luč so napravili v Tržiču, da bi delavci lahko tudi po noči hiteli z delom. Tri obločnico čakajo na trgu delavcev. Kdaj bodo začele dajati luč, Se no vemo. Sedaj je ledeni kanal napravil samo načrt. O tem bodo debatirali benečanski senatorji. Mogočo bode prihodnji »dože« napravil vodovod prod kanalom, da bo voda sama izkopala na državni M»t< 4ako potrebni kanal. V kratkem bo na trgu razprodaja ledu. Načrt za kanal bo prišel na boben. Komur letos ledu primanjkuje, naj pravo-časno pošlje ponudbo v Benetke na Kranj skem.
— Nezgoda s samokresom. Iz Celovca, 26. jan. 18 letni pomočnik T. Graggl
je spreten tat ur. gimnazijcem Se-Sarku. Majcen je
pri trgovcu bpilerju v Celovcu je imel minulo soboto iz neke sobe prinesti nekaj ja-bolk. V sobi je bil tudi samokres. Graggl ga je vzel, in ne vedoč, da je nabaBan, je nameril na kuharico A Hameršal, ki je bila tudi v sobi. Pritisnil je dvakrat. Samokres se je sproiil in smrtno ranjena se je kuharica zgrudila na tla. Prepevali so jo v bolnišnico. Zadeta je bila v prsi.
ljubljanske novice.
Javno predavanje. Danes zvečer ob pol S. uri predava v veliki dvorani »Katoliškega Doma« salezijanski duhovnik č. gosp. Alojzi j K o v a č i č. K obilni udeležbi vabi — odbor »slovenske kršč.-sco. zveze«.
Slavnostni večer katol. društva za delavke. Prelepo je proslavilo papežev jubilej katoliško društvo za delavke s svojim slavnostnim večerom v nedeljo večer v „Katol. domu". Dvorana je bita za to priliko okrašena z venei in zastavicami. Večer je počastilo mnogo odličnih gostov, med njimi presvetli gospod knezoškef. Med sporednimi točkami nam jo omeniti slavnostnega govora, ki ga je imel sam društveni predsednik, g. prelat Rozman, ki je z vzneseno besedo pa obenem poljudno, kakor zna le on, Blavil visokega jubilanta kot dobrega očeta svojih otrok in kot moža molitve. Koncem govora je vse občinstvo na poziv govornikov stoje zaklicalo trikrat »Slava!« sv. očetu in trikraten »Živio« premilostnemu knezoškofu.
—	Pevske točke je izvrševal društveni pevski zbor s tisto preciznostjo in lineso, katero smo pri tem zboru občudovali že mnogokrat. In reči moramo, da so ae za to slav-
,„jlno priliko še posebno pripravile. Med vsemi točkami pa je najbolj ugajala za ta večer posebe prirejena Vilhar Ferjančičeva »Planinarica«. Brez pretiravanja rečemo, da je to po narodu posneto, kakor tudi vse Ferjančičeve venčke narodnih pesmi, poslu sati prava slast. Kadsr Brno jih še slišali, vselej smo izrekali in slišali sodbo: Čoz narodne je pa m! »Planinarico« so morale ponavljati. Za tako izvrstno izvežbanost pevskega zbora hvala g. F e r j a n č i č u, ki se ž njim jako mnogo in požrtvovalno trudi.
—	Alegorična igra »Zima i n pomlad" je nekaj jako interesantnega in prikupnega. Zima prikima na oder vsa snežena in z osornim obrazom. Zanjo pomlad vsa v zo-V«n;u in ovetju. Uname se med njima vojska.
toa se upira in upira, dokler solnce ne V veti in jo — umori. Pomladi pridejo na pomoč Cvetana, kraljica cvetnega kraljestva, in štiri Vile, vse s cvetjem in zelenjem na-kičene. Konec igre se je za to slavnostno priliko tako priredil, da se jo završiia z živo podobo, predstavljajočo proslavo sv. očeta, čegar jioha se je v ozadju odgrnila. Vsa igra je prepletena z ljubkimi spevi, kar jo posebno poživi. — Bil je skratka lep večer in dostojna pros'ava izrednega jubileja. Katol. društvo za delavke more lo zato prirejati tako lepe reči, ker se članice tako nesebično in požrtvovalno posvečujejo svojemu dru štvu in njega nameram. V tem oziru naj bi bile v zgled vsem drugim društvom in njih članom, pa bodo izvrstno vsjievala!
Umrl je asistent ljubljanske mestne hranilnice g. Evgen Suš ni k, rodom iz Skotje Loke. — Na Poljanskem nasipu št. 14 je umrla gospa Berta J a n e ž i Č. — Umrla je gospa Marija Riedl pl. Raitonfels.
Novo društvo. Soc. demokratje ustanavljajo strokovno društvo dimnikarskih pomočnikov za Kranjsko.
Splašeni konji radi električne železnice Včeraj popoludne r,ta se na Dolenjski cesti pri mitnici poleg Cernivčeve gostilne hlapcu Antonu Lončarju, v službi pri I. Zakotniku v Tesarskih ulicah, splaš'la konja pred električnim vozom in prevrnila voz, na katerem so bile naložene deske. Na mostu čez Gruberjev kanal pa ee je eplašil električnega voza Černivčev konj in je skočil s sprednjima nogama na voz nekemu kmetu, ki je peljal mimo. Hlapec Anton Vidic je moral porezati strange, da je rešil konja z voza. Josip Pečnikar, hlapec pri I. Bergmanu v Zgornji Šiški je pustil danes dopoludne t Prešernovih ulicah pred Borgmanovo pro-•^•ualnico v voz vprežencga konja brez va-■uha. Kon| se jo splašil električnega vosa in skočil na tir električne cestne železnice pred električni voz. K sreči je mogel voznik Ant. Virant voz še pravočasno ustaviti, da je preprečil večjo nesrečo. Viranta je oje Bergma novega voza sunilo v lovo roko in mu odrgnilo kožo.
Na včerajšnji letni semenj je bilo prignanih 986 konj in volov, 146 krav in 27 telet, skupaj 1159 glav. — Kupčija je bila posebno za pitano živino jako živahna. Kupci so dosli v velikem številu iz tujih krajev.
Zaprli so Požlepovega hlapca Ivana Mrvarja, Komenskega ulice štev. 19, ker je svojemu gc' pocLirju zapravil denar, ki ga je skupil za premog. Mrvar je včeraj cel popoldne s svojimi prijatelji popival po gostilnah in je zapil 30 kron. Prišedši domov se 1 je z«8ei 'i gospodarjem prepirati in ria dvorišču razgrajati, tako da so poslali po policaja, ki ga je odpeljal v zapor. Na Radec-kega cesti se jo neki njegov vinski bratec
potegnil za njega in jo policaj še tega vzel seboj.
Iz bolnice. Včeraj dopoldne je v Ota-ležu pri Idriji posestnikov sin Ant Peternel, 27 let star, padel v gozdu tako nesrečno, da si je izbil desno oko. Prepeljali so ga v deželno bolnico.
Ljubljanski »Sokol« je včeraj izvolil starosto zopet dr. Tavčarja, podstaro sto dr. V. R a v n i k a r j a in za načelnika telovadbe dr. M u r n i k a. V odboru so še: Janko vitez Bleivveis, Bojan Drenik, Avgust Jagodic, Alojzij Novak, Pavel skale, Oskar Terglov in dr. M. Zarnik. — Revi zorja sta gg. Fr. Čuden in Viktor Rohrman. — Društvo bo svojo 401etnico letos slovesno praznovalo.
Spremenjena krava. Franc Pečkaj, posestnik v Čevci pri Logatcu, je postavil včeraj popoldne svojo kravo v Kalanov hlev na Poljanski eeati. Ko jo je pozneje hotel odvesti, je ni dobil več v hlevu, pač pa je bila v hlevu druga boljša krava, katero je potem Pečkaj odgnal domov.
Rešilna postaja. Posli rešilne postaje v „Mestnem domu" »o od novega leta Bem v oskrbi gasilnega društva ljubljanskega, ki točno funkcionira.
Kdaj se pomnoži omrežje električne železnice? To vprasnnje ju že marsikdo stavil, odgovora, zanesljivega namreč, pa lo ni dobil, ker ga nihče dati ne more. Radoved nost občinstva pa je opravičena. Ta železnica vozi zdaj prav za prav le po polovici mesta, za drugo polovico pa nema bogve koliko vrednosti. Ali podjetnik res ne pozna prometnih razmer v Ljubljani, da se ne od loči n. pr. za črto Tržaška cesta Rimska cesta (ali Gradišče) Vegove ulico Marijin trg, in Tržaška cesta južni kolodvor? A izplačale bi se tudi še druge proge, saj ima Ljubljana šest mestnih okrajev, izmed teh štiri veliko v notranjščini, ki za tako železnico nekai izdado!
Tatovi ukradli voz in konja. Mesarju J. Paternostu iz M.tr. Dov. v Polju je včeraj zvečer okoli V» 10. ure nekdo ukradel b Cu-zakcvega dvorišča na Poljanski cesti voz in konja in sa odpeljal. Ljudje so videli okoli 10 ure poditi dva fanta v voz vpreženega konja po Poljanski cesti proti Stepmovi vasi.
Iz blaznice ušel. Anton D^franceschi, 31 let sUr, iz Sturij, silovit norec, je včeraj popoludne okoli 5. ure ušel iz blaznine. Do mneva se, da jo je potegnil proti Novemu mestu, kjer Be je poprej nahajal, in grozil Hvojim Borodnikom, da jih bo umoril. — Res čudne razmero morajo vladati v deželni blaznici, da more uiti človek, ki je splošno nevaren. Naj bi merodajm krogi vendar poskrbeli, da se taki slučaji ne bedo dogajali.
Mestna posredovalnica za delo in službe, Mestni trg št 27 Od 16 do 22. januvarja je dela iskalo 14 moških in 39 ženskih delojemalcev. DjIo je bilo ponudeno 11 moškim in 29 ženskim delavcem, v 37 slučajih je bilo de>lo sprejeto. Od 1. do 22 jaiiuvarja je došb 206 prošenj za delo in 182delopo nudeb. V 128 slučajih so je delo sprejelo. Delo dobe takoj: 2 natakarici, 1 gospodinja, 2 gostilniški kuharici, 6 deklic za vsako delo, l sobarica, 3 kuharice, 4 tesarji, 1 kolar, 1 kovač, 1 kočiiaž, 6 konjskih hlapcev, 1 pekovski vajenec. Službe iščejo: 1 trgovski pomočnik, 1 gozdar, 2 natakarja, 1 kletar, 1 najemnik gostilno 2 kurilca, 2 pisarja, 1 korespondentinja, več trgovskih prodajalk. Oddati je stanovanja z 2 —4 sobami, več mesečnih sob, 1 pisarna, 1 prodajalna. V n a j e m se iščejo stanovanja z 1 in 5 sobami
Statistika iz L ubljane Lota 1902 je bilo v Ljubljani rojemn 1112 otrok, mod temi 245 nezakonskih. M-fvorojenih ie bilo 73 otrok. Poročilo se je 384 parov. Umrlo je 1140 oseb.
Salezijanski sotrudniki. Predsednik sa-lezijanskih sotrudnmov naznanja spoštovanim sotrudnikom žn sotrudnicam, da bo v četrtek dne 29. t. m. ob 6. uri zvečer pri sv. Jakobu v Ljubljani govor o saleziianskih napravah. Vspored: 1. Pismo Don Riie. 2. Petie. 3. Govor. 4. Litanije in blagoslov. K obilni udeležbi vabi dr. Ivan Janežič, predsednik sal. sotrudnikov.
Radi tifusa v artilerijski vojašnici je
prišel danes kot odposlanec vojaške uprave proučevat vzrok bolezni g. dr. Florijan Krat-schmer. Tudi c. kr. pr f. Prauusnitz je poklican radi jtnga v Lubljano.
Podsut prisiljenec Andrej Kolbitsch iz bteinfelda na Koroškem, prisiljenec v tukaj šnji prisilni delavnici, je včeraj popoludne kopal v mestni jami poleg prisilne delavnice pesek. Mej kopanjem se je vdrla plast peska na njega in ga do pasa podsula. Drugi prisiljenci so ga sicer takoj rešili, vender so ga morali prenesti v bolnico, ker je čutil v nogah hude bolečine.
V	Ameriko. Danes po noči j« odpotovalo z južnega kolodvora 27 Hrvatov v Ameriko.
V	Begunje. Orožniki so spremili danes zjutraj tri ženske v kaznilnico v Begunje.
Licealno poslopje je Bodaj že skoro vse do tal podrto. Na prostoru licealnega po-| slopja se sedaj od Vodnikovega trga do < Šolskega drevoreda razprostira prostoren trg.
Tepei V Samičevi gostilni na Dunajski cesti št. 21 sta se včeraj popoludne sprla in stepla delavec Franc Mehle in brezposelni pekovski pomočnik Frano Uran, in je prvi slednjega udaril s steklenico po glavi, da mu je prebil kožo in ie krvavel.
Zgubljene stvari. Učiteljska kandidatinja A. R. je mej potjo od Poljanske oeste po Kopitarje\ih ulicah in po Resljevi cesti do učiteljišča zgubila areberr.o žensko uro. — Posestnica Mirija Verant, Ilovica št. 22 je zgubila včeraj na sejmišču denanvco s 8 petaki.
V Bohinjsko Bistrico se preseli gosp.
Albert. F e 1 d s t e i n , član pevskega dru štva »Ljubljane« in bivši član slovenskega gledališča. Poročil se je z gdč. Reziko V r -t o v š e k , s katero bo vodil gostilniško podjetje. Mnogo sreče!
Književnost in umetnost.
*	Najstarejši biblični rokopis?
Razni listi poročajo, da so našli v Kaj n rokopis starega zakona, ki je bil Bpisan 1. 116 po mohamedanski štetvi v Siriji, torej leta 735 po Kristusu. Ta rokopis obsega 5 Moj zesovih knjig. Od društva „R'>yal Asiatic Society" je poslan znameniti angleški orien-talist Mr. George Zeichen, da prouči ta rokopis.
*	251etnica slovenskega igralca g Danila. Kakor smo že včeraj omenili, bo dne 6 fabruvarija zaslužni član sloven-Bke dramo g. Danilo praznoval 25letnico svojega delovanja na slovenskem odru. Ob tej priliki se bo predstavljala na slovenskem odru narodna igra »D e s o t, i brat«.
*	Stenografski stroj. Poleg pisalnih titrojev. kaien so dosegli že precejšnjo vpo-rabnoat, mislijo tehniki že na Bienogrefski stroj. Italijan Michele je iznašel tnk stroj, ki so rabi v italijanski državni zbornici. Francoz L<faurie je iznašel zda) nov stroj »Sto nodaclyle", kateri piše V3e črke s številkami, in sicer tako, da se lahko pritiska z vsemi des tirni prsti naenkrat Tako so lahko naenkrat celi »akordi« črk pritisnejo na papir. Pisatelj teh vrstic je videl tak »stonogram", a se mu ne zdi praktičen ta zietem, kajti 1. ee p rabi preveč prostora, 2. se ne dajo kombinirati črke v en znak, 3. je treba silno mnr-go vaje, predno se moro doseči, ne ste-nogrutdka, ampak brzina navadnega pisma.
Tehnik.
*	.Grad Zagreb". Zagreb sa ponaša. Deset let župani v njem Adoll Mošinski, kateri je zasedel župansko stolico nsmostu dr. Atnrnaa. Z i desetletnico se je osnoval poseben odbor. Hrvatje pozabljajo tužnaga stanja svojega ubogega naroda in izdajajo krasno knjigo, katera naj predočuje razvoj zagrebškega mesta v zadnjem desetletju. Diči jo mnogo krasnih slik. Knjigo je s p sal g. Milan Hijdiniak; nastali je po iniciativi rne^toega zdravnika Slavka brepla. Tiskal jo je Witta«ek.
*	Arheologija ima med Hrvati mnogo jako pridnih pisaieliev. »Arheološko društvo« izdaje svoj »Viesnik« pqd uredništvom g. dr. Josipa Brunšmida. Najnovejša knjiga tega Vjeanika ima jako mnogo temeljitih spisov z natančnimi ilustracijami. ^Arheološko društvo" ima jako dobro organizirane poverjenike, kateri mu natančno poročajo o vseh novih iznajdbah v raznih kra,ih.
izpred sodišča.
Odškodnina po nedolžnem zaprtemu. 73ietni kmečki posestnik Franc Ja-nikovski iz Jelena v G iliciji je bil obsojen na 10 mesecev težke ječe, ker bo g i ob dolžili, da je obrekoval dva sodnika. Ko je mož že več mesecev sedel, je njegov zagovornik dognal njegovo nedolžnost in fiiično ter duševno onemoglega Janikovskega je sodišče izpustilo iz zapora. Janikovski jo sedaj zahteval od justičnega ministra 4000 kron odškodnine in plačilo rente 1752 kron. Justično ministerstvo mu je določilo le 873 kron odškodn ne, nakar jo Janikovski ju-Btično ministerstvo pri drž. sodišču tožil za zahtevano svoto. Državno sodišče je dolo čilo, da justično ministerstvo mora poleg 87-3 kron Janikovskemu še plačati 1335 kron in 300 kron pravdnih stroškov tekom 14 dnij.
Strup v mašnem vinu. Zdravniki so izjavili, da je kaplan Mašek, ki je svojemu župniku v Bistrici na Koroškem na-mešal strupa v mašno vino, duševno popol noma zirav. Porotna obravnava proti Ma-šaku se bo vršila meseca marca v Celovcu. Mašek je izgubljen človek, s katerim je imela corkvena oblast že mnogo sitnosti.
Velik nasledek pisarniške malomarnosti. Odvetnik dr. Henrik B 1 o c h na Dunaju je bil te dni obsojen, da mora plačati okolu 180 OOO kron gospej Sehma-tzer, ki je poslala 4. decembra 1. 1900. na njegovo pisarno neke svoje akcije, da po dogovoru s hišnim posestnikom g. Dubom dobi za to neko hišo na Dunaju. Pozneje je
izvedela, da je Dub hišo prodal drugemu. Pisala je Dubu, a ta je odgovoril, da ni prt-jel akcij in da torej gospa ni storila to, kar sta se dogovorila. Skoro na to se je dognalo, da so akcije res došle v pisarno dr. Blocba in je požiljatev ob dr. Blockovi odsodnosti prevzel dr. Blochov uradnik Anton Trittra-bein, ki je polotil pošiljatev v dr. Bloohovo sobo, a odvetnika pozabil nanjo opozoriti. Go spa Schmatzer je sedaj tožila dr. Blocha radi odškodnine in ker je zadevo zakrivila dr. Blochova pisarna, in je tudi Bloch g. Dubu rekel, naj hišo le proda drugemu, je bil dr (Jloch obsojen gospej povrn.ti zgoraj orne njeno svoto.
Razne stvari.
Najnovejio od rasnih strani.
Samomor igralk«. V Asti na Laškem je nadarjena igralka Rizzi skočila iz okna svojega stanovanja na cesto, kjer je ostala mrtva. — Truplo v koviek« Na kolodvoru v Charkovu je bil pred nekaj dnevi oddan velik kovček, okrašen z gro-fovskim grbom. Škot o na to bo železniški uslužbenci opazili, da teče iz kovčka kri Odprli bo kovček in našli v njem truplo krasne mlade ženske. V srcu neznane lep* mladenke je tičalo bodalo. Zidravniki so iz javili, da se je umor izvršil samo par «ir prej, predno je bil kovček oddan na kolo dvor. — K a n i b a 1 i z e m s j je zopet pričel širiti po Novi Gvineji. Ondotni domačini so pojedli dva Evropejca. — Starosto v e n š č i n a. Dunajska vlada ni potrdila sklepa dalmatinskega deželnega zbora, da sr staroslovenščina uvede kot učni predmet v dalmatinska učiteljišča. — Radi ljubosumnosti jo Jovo Supič v Višnjevi v Bosni ubodel svojo ljubo Vaailijo Rskic So-diščo ga je obsodilo na smrt na vešalih. — Ponesrečeni igralci. Iz Biarice se poroča, da je velik morski val zagrabi* tri na molu se sprehajajoče igralce in jih zagnal v morje. Doslej še niso mogli dobiti iz morja trupel ponesrečenih igralcev. — Ivan O r t h živi? »Frankfurter Zeitung« je dobila z Dunaja naslednje pismo: »Zaksi tajiti? Ijan Orth živi v Braziliji, kjer ima krasno posestvo in številno rodbino, s ka tero je srečen. Nekdo, ki je z Ivanom Or thom govoril.« — Karlistično skladišče orožja je šptmska policija odkrila v Valenci v hiši bivšega mestnega zastopnika Jaine C»rion. Orožje je iz nemških to varn. — Smrt cesarjeviča Rado 1 f a. C isarski arhivi so bili te dni pre nofieni v novo zgradbo pri Ballh.aus trgu. V teh arhivih se nahaja tudi zvezek z doku menti pokojnega cesarjeviča Rudolfa, ki so bili najdeni usodno noč leta 1889 v M*yer limru. Ta zvezek bodo odprli leta 1936, to je 50 let po cesarjevičovi smrti.— U s t a j o pripravljajo Irci, ako Angleži ne pomilost" njihovega državnega poslanca Lyncha, ki je bil r.adi Bodelovania pri burski vojski obso jen na smrt. — R u s k i c a r je odlikoval z Aninim redom vijolin«kega virtuoza Jano Kubelika. — Sedemnajst ljudi umrlo lakote. Iz ^iracasa poročajo, da je neka nizozemska Indija na otoku Lof R'ques in La Gusyra našla 17 ljudi, ki sc umrli lakote. To so žrtve blokade brodovjft evropskih velesil v venezuelskih lukah. — 2 4 milijonov kron je dal zopet v znanstvene narneno ameriški milijonar Car negie. Od te glavnice se bodo delil« ustanove. — S t r o m b o l i deluje. Vulkan Stromboli je pričel bljuvati. — Na cestni železnici povožena je bila na Du naju neka 201etna deklica. Razne dele nje nega telesa so dobili mej kolesi železniškega voza. — Stotnika snedli volkovi. V okolici Velikega Varaždina je jahal stotnik Schvvirz na sprehod. Stotnikov konj je priletel ves krvav nazaj v mesto, stotnika pa ni bilo nikjer. Skoro gotovo so stotnika napadli volkovi. — Veliki po žari. Novo tovarno ogrske akcijske družbe za izdelavo bombaža v Budimpešti je ogenj uničil. Škode ie 400.000 kron. Veliko trgovino Baron & Comp. je ogenj uničil. — Zopet defravdacija v Galiciji. Pri računih o solokopih v Galiciji bo zasledili v blagajni primanjkljaj 62.3S0 K. Blagajnik bohorr pravi, da se je zmotil. — bamomor vajenčev. 'L Dunaja se; poroča: I61etnega vajenca Rudolfa oeiohelo jo poslal njegov oče, pobirat račune. Ko je deček pobral denar, šel si je kupit revolver ter se je prifiedši domov ustrelil. — Zaliv v Solunu je zamrznjen.
Svatovaclavska. Dragocenosti rajnega O rta so na dražbi prodali za 6000 K. Vlagatolii ho znižali doslej svoje zahteve za 1,784 334 K.
Župan dsfravdant. Iz Juma na Por-toriki poročaio: Žipan Manuel E^ozcne je bil danes na povelje inšpektorja Holsta tu aretiran. Obtožen je. da je vniČil knjige tu-kajšnega vodnega urada, ker bi iste imele pričati o velikem poneverjonju katerega je on storil. Postavljen jo pod 5000 dolarjev varščine.
»Ljadska universa« — falira. V
Lvovu je sooialnodemokraška stranka usta
novila »ljudsko tseočiliiče«: »Ui>iweriytet luda\y imčcnia Adama Mickuwicza«, katero naj bi v prostih predavanjih razširjalo omiko med delavstvom. Te »univerze« so se po polnoms polastili iidje. Ne le, da so preda vali na njej svojo posebno »znanost«, ampak med 200 poslušalci, ki so ponavadi poslu šali predavani«, je bilo vse židovsko, krist-lanov-delavcev pa k večjemu 80—50. Zdaj jimj e pa zmanjkalo denarja za najemščino, iidje menda nečejo dajati več, kristjanov pa ni.
Društva.
(Planinski ples.) Prihodnjo nedeljo že bo ples slovenskih planincev, prvi ples slovenskega planinskega društva. V pripravljalni kcmitf- je privzet odbor izkušene moči, ki mu nai pomorejo pri zmagovanju velikega dela. Ustanovil je pa osrednji odbor tudi damski komite in obljubilo mu je svojo pomoč mnogo narodnih dam. Damski odbor «e je lotil v svoji t nemi za sijajen uspeh plesa naloge, da postavi in oskrbuje bufet, Ui bo postavljen v dvorani pod galerijo, kjer hodo v bogato izbero mrzla jedila in kjer se bo točilo izvrstno, društvu v dan plesa podarjeno namizno vino, vino v buteljkah m šampanjec. Vnema, s katero se je popri-lel damski komite svojega posla, je planinskemu društvu v nadobuden znak, da mora vzpeti ples kar najbolje, hkrati vidi v naklonjenosti dam dokaz, da vživa društvo v vseh slojih isto toplo simpatijo, in da si jo vsakdo zvest, da je šteti planinsko društvo med ona za narod zaslužna društva, katera ie krepko podpirati, kadarkoli kliče v to prilika. — O priliki društvenega plesa sta oodarila planinskemu društvu gg. dr. Tomo Zamik, zdravnik v ^agorju ob Savi 26 K, »rimarij dr. Edo S 1 a j m e r v Ljubljani pa :J6 kron.
(Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani) priredi trgov« ki ples v prid podpornega zaklada 7a onemogle člane dne 7. lebruvarja 1903 v veliki dvorani »Narodnega Doma«. Vstopnina la osebn 2 K, obitelj 3 oseb 5 K. Začetek ob pol 0 uri zvečer. Preplačila se hvaležno -»prejemalo z ozirom na blagi namen društva.
Darovi
Z a J e r a n o v o dijaško mizo: Mesto venca cospej Berti Janežič-evi rod -ina Šerc-eva 10 K.
Bog plača)!
T«*«fo!v*K% in frrzojavim
Dunaj, 27. januv. (C. B.) Sladorni odsek je sprejel nepremenjeno novelo k /.akonu o davku na sladkor. Tekom razprave je linaneni minister načelno pri-irdil načrtu posl. Baernreitherja, naj se preostanek iz sladornih premij vporabi /.a znižanje sladornega davka.
Dunaj, 27. jan. Razpor mej Mla-ločehi bo po Foftovem govoru težko omejiti. Fortovi pristaši odločno povdar-jajo, da morajo OeLi najodločnejše natopiti proti Korberju, ki služi le nemškim interesom, in da cilj Cehov mora »iti vreči vlado in zlomiti terorizem !>emške manjšine.
Dunaj, 27. jan. „Vaterland" pravi, • la so neresnične vesti, da bo državni -.bor razpuščen. Na tozadevno vprašanje i« rekel ministerski predsednik Korber, la merodajni krogi še vedno računajo r. možnostjo, da se v parlamentu dosežejo redne razmere in da ne bo treba nasilnih sredstev.
Dunaj, 27. ian. Danes popoludne se je vršila konferenca načelnikov strank, - atero je sklical dr. Lueger, da se izrazijo načelniki o željah glede vojaške •redioge. Nemške stranke na levici so povabilo odklonile in niso prišle h konferenci.
Dunaj, 27. januv. V zadevi mace-> Ionskega vprašanja se še vedno mej /elevlasti vrše dogovori radi skupnega >08topanja, da se ohrani na Balkanu -tatus cjuo, in se napravi red v Mace-•loniji. Zahteva se od Turčije le reformo idministracije in policije. Za to bodo lastopili skupno poslaniki vseh velevlasti t Carigradu.
Dunaj, 27. jan. Na včerajšnji ma-*karadi moškega pevskega društva je nela policija polno dela. Posamezne Maske so predstavljale princezinjo Lu-mo in Girona in trosile zabavljive listke. Policija je konfiscirala listke, češ, da se vrincezinje Lujize ne sme smešiti, ker je še vedno član dvora.
Dunaj, 27. januv. Tukajšnji dimnikarski pomočniki so izjavili, da stopijo v stavko, ako se ne ugodi njihovim novim zahtevam.
Zagreb, 27. jan. Nadškof Posilovic izjavlja, da je časnikarska vest, da bi breve Slavorum gentem ne bil pristen, neumna izmišljotina. Nadškof pravi, da je breve dobil naravnost od kurije z naročilom, o njem obvestiti hrvaške škofe in narod. Vest, da bi nadškof Posilovič šel v Kim, ni resnična. Nadškof ni zapustil Zagreba.
Češke Budjejeviee, 27. jan. Včeraj popoludne so imeli tu češki narodni delavci shod. Po shodu je del zboro-valcev priredil demonstracijo pred hišo mladočeškega poslanca Holanskega. Ko se je Ilolansky pokazal na pragu in dejal nekemu demonstrantu „lump", je prišlo do tepeža ter je bil llolansky do krvi natepen in ranjen.
Bruselj, 27. jan. Danes razpravlja sodišče o prepeljavi umrlega iz Turčije prognanega sultanovega sorodnika Da-mad Mahmud paše zopet na Turško, kar hoče sultan, a se prepeljavi sina umrlega odločno upirata. Turško poslaništvo se je radi tega obrnilo do so-
1 • v v
disca.
llerolin, 27. jan. Grof Ballestrem bo zopet izvoljen predsednikom nemškega parlamenta in bo volitev sprejel.
Berolln, 27. jan. Iz Wihelmsha-vena se poroča, da je nemški mornar Kohler. ki je umoril na krovu nemške vojne ladije .,Loreley" podčastnika Bie-deritzkvja, obsojen na smrt.
Umrli so:
1'2. jan. Rudolf Marboe, četovodja, 26 let, Domobranske ulice 2, se je ustrelil.
'ib. jan. Jera Kobida, kuharica, 63 let, Mestni trg 10, Bronchits. P;iralysis cordis — Fran Steaovec, sodar, 78 let, Radickega cesta II, ostarelost.
Vabilo.
V soboto, dne 31. januarja 1903
priredijo v
dvorani starega strelišča
železniški in električne cestne železnice uslužbenci, člani pravovarstvenega in podpornega društva .Prometne zveze" v Ljubljani
zabavni večer
spojen s
plesnim venčkom, v k šaljivo pošto « «
in
šaljivim srečkanjem.
000
= Sodeluje vojaška godba. =
000
Okolu 600 dobitkov. Vsaka srečka dobi dobitek.
Vstopnina za osebo40 vin.
Začetek ob 8. uri zvečer.
Dvorane starega strelišča bodo električno razsvetljene. * * *
Čisti dohodek je namenjen bolnim članom in za druge dobrodelne društvene namene. Za mnogobrojni obisk prosi z odličnim spoštovanjem
Društveni odsek. Danes ob pol 8. uri zvečer
javno predavanje
v veliki dvorani
„Katoliškegu doma". Predava g. A. Kovač i č. Vstop prosf.
Meteorologidno porodilo.
ViSina nad morjem 306.2 m,prednji zračni tlak 746'0 mm
211
27
Cm epa-»Ttiija
PUnjo barometra. T mm.
Tempf«
ratnra
* P°
Cclnijn
Tetr«W.
Nebo
II i
11 JU I o. ..
9. zveč. 748-9 ]— 6-81 si. svzh. f^jasno
7. ijntr. I 748-7 10-M brezv. I megla 2. popol.f 746-8 | — 1'3 I si. jjzah. | jasno Srednja včerajšnja temperatura —6-1° normale, —2 0*.
0«
Dunajska borza
dnč 27. januvarija.
Skupni državni dolg v notah.....10186
Skupni državni dolg v srebru.....100 86
Avstrijska zlata renta 4% .....121-20
AvBtrij-ika kronska renta 4#.....101-90
Ogcrska zlata renta 4% ......121 16
Ogerska kronska renta 4% .....S>9'85
Avstro-ogerske bančne del.nioe 000 gld. . 16'65
Kreditne delnice, 160 gld..............707 -
London vista......................239 87 V,
Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. dri. velj.	11716
20 mark........................33 42
20 frankov (napoleondor)......1907
Italijanski bankovci.........95'60
C. kr. cckini..........ll'3l
Žitne c?ene
dne 26 januarja 1903 (Termin.)
Na dunajski borci:
Za 60 kilogramov.
Pšenica za spomlad.....K 7-71	do 7-72
Rž za spomlad ....... 6 89	„ 6 90
Koruza za maj - junij 1903 . . . „ — „ -
Oves za pomlad......6-36	» 6 37
Na budimpeštanski borzi:
Pšenica za april .	... K 7-65	do 7'6S
Kž za april........, 6-66	„ 6 67
Oves za april ......... 612	„ 6'14
Koruza za msj (1903)	. , 6 81	, 6 82
(Efekti v).
Dunajski trg.
Pšenica banaška.......K 8-25	do 8-80
» južne železnice . . .	7-70	„ 8-16
99 1-1
Tuinim srcem javljam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče in brat, gospod
Evgen Sušnik,
asistent mestne hranilnice ljubljanske
danes zjutraj ob l',8 uri po prejemu svetih zakramentov mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika vršil se bode dni 28 januvarija t. I. iz hiSe žalosti. Stre-liške ulice št. 2. ob J/,3 popoldne na pokopališče k sv. Krištofu.
Bodi mu žemljica lahka. Ljubljana, dne 27. prosinca 19f 3.
Žalujoči ostali.
Mesto posebnega obvestila.
t
101 l-l
Janko Janeild iavlja v svojem in v imenu svojih otrok Jankota in Mtrkota
sorodnikom, piijateljem in znancem tužno vest, da je umrla iskreno ljubljena, skrbna soproga, oziroma mati, hči in sestra, gospa
Berta Janežič
roj. Praller
danes v ponedeljek, dn6 26. t. m., po kratki mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 36. letu starosti.
Pogreb bode v sredo, dne 28. t. m., ob polu 5 uri popoludne iz hiše žalosti, Poljanski nasip atev. «4, na pokopališče k sv. Krištofu.
Sv. maše zaduSnice brale se bodo v raznih cerkvah.
Blago pokojnico priporočamo t poboSno molitev in prijazen spomin.
V Ljubljani, dno 2fi januarja 1903.
priporoča raznovrstne
vizitnice
po nizki ceni.
Lak za šolske table,
goči tako lahko pisanje, kakor na škrilj. Dobiva se-pri tvrdki BRATAEBEKL v Ljubljani, Frančiškanske ulice.	624 21 11_7
Vnanja naročila proti povzetju.
HftTTTTTfTTfrH
98 1-1
Mestna hranilnica ljubljanska laviju pretužno vest, da je nje marljivi in zvesti asistent, gospod
Evgen Sušnik
po dolgi ni učni bolezni danes zjutraj izdihnil svojo blago dušo.
V Ljubljani, dne 27. jan. 1903.
mm
Otvoritev vinske trgovine na debelo.
Podpisani vliudno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem
wr otvoril ^m
danes v hiši g. Alberta Cerarja pri Krištofu v Kamniku na Nutni št. 22
vinsko trgovini
na debelo.
V	zalogi imam črno, rudeče in belo istrsko vino ra?nih vrst po najnižji ,/ieni.
Priporočam se posebno gospo, om gostilničarjem, prečast. duhovščini in vsem drugim stanovom, da se o pristnosti mojih vin izvolijo prepričati in me počastiti z obilnimi naročili.
Z odličnim spoštovanjem
95 3-1 I. Gašparini.
V	Kamniku, dne 25. januarja 1903.
fm
|ib
Mlf
Trikrat odlikovan s srebrno svetinjo.
Prečast. duhovSčini, cerkvenim predstojništvom ter občinstvu priporočam zajamčeno pristne
čebelno-vožcene sveče
I v«» K 4-90
Za pristnost sveč te vrste jamčim s svoto 2000 K. Voščene zvitke, sveče za pogrebe, stenje in slekla za večno luč po jako nizki ceni.
Kadilo laorimae I a ... Kg po K 2.40
Kadilo laorimae II a Kadilo granla........
Za obilna naročila se toplo priporočam
Z velespoštovanjera
ii ii
2.— 1.20
1358 12
Naročila nad 20 K pošiljam prosto stroškov.
J. Kopač, svečar
Gorica, Ulica sv. Antona 7.
Naročila nad pošiljam prosto
20 K stroškov.
FERSAN-OACAO
je ieleinato redilno in krepilno sredstvo ter kri tvorilno in živce krepčalno, prijetnega okusa in lahko prebavno. — Blagovoli se vprašati zdravnika.	618 60-'
Glavna zalnpa *a Kranjsko: Jos. flVavr, lekarna „prl zlatem Jelenu" v Ljubljani
lada)atsl}fatt od|ovornifc«n4nik: Dr, IfMtH lita*.
ctsk .Katoliške Tiskane* v IfrfcljM*