PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 110 (13.048)
Trst, sreda, 18. maja 1988
Ekstremisti pozdraviti »južnotirolski paket« z nasiljem in terorjem
Bočen prizorišče niza atentatov Šest eksplozij odjeknilo v noči
Korenine paradoksa
VOJMIR TAVČAR
Nihče si verjetno ni delal iluzij, da bo s "paketom" mirno rešeno vprašanje Južne Tirolske, malokdo pa je pričakoval tako ostro reakcijo, ki le za las ni zahtevala človeških žrtev. Bombne eksplozije, ki so prejšnjo.noč Povzročile preplah v Bocnu in v okoli-ei, so zgovoren dokaz, da skrajneži ne nrislijo odnehati in da bodo skušali z eksplozivom minirati pri temeljih vsak poskuspomirjanja in zbliževa-nja. Lahko se celo zgodi, da pravna ureditev še odprtih vprašanj iz "pake-ta in "razrešnica" avstrijske vlade Italiji še zaostrita položaj na Južnem Tirolskem, da se dežela, ki je imela vse predpogoje, da postane laborato-rij sožitja, spet spremeni v laboratorij narodnostne mržnje in nasilja. Posledice "paketa"' bi v skrajnem primeru lahko bile povsem nasprotne s cilji, ki so si jih zastavili sestavljalci enega najbolj naprednih in popolnih ukre-Povza zaščito narodnosti.
včerajšnje bombe so eksplodirale e nekaj ur pred začetkom srečanja, na katerem bi moral južnotirolski vo-,.}l SHvius Magnago skupaj z avstrijskimi voditelji preučiti, ali naj rPnaj podpiše "razrešnico" Italiji in ako* z diplomatskega vidika da dokončno "ad acta" vprašanje Južne Tirolske. Vendar opomin ni bil nasloven le Dunaju in voditelju SVP. Snoč-l1 atentati so imeli kot naslovnika udi Rim in celotno prebivalstvo Juž-e Tirolske. Prvič po dolgih letih t°rnbe niso razstrelile le simboličnih Qrc' Pač pa so imele izrazit ustraho-alni pomen, saj so teroristi postavili Peklenske stroje v stanovanjske hiše eksplozije le za las niso zahtevale etoveških žrtev. Očitno je torej, da so zločinci ustrahovati ljudi, po-ipftti preplah, ustvariti vzdušje, ki udalo na Južnem Tirolskem v šestdesetih letih.
sal?ni.ne iažnotirolskega paradok-ne~ ki sili skrajneže zaščitene manjši-§1^ terorizem, večino v objem neofa-fjs ?f-ne stranke, omejuje pa pravice ali ri k* se nočejo opredeliti za eno drugo narodnost - segajo daleč na-ProhiCas’ nedvomno pa je k zaostritvi ka ° ema prispevala zgrešena politi-to narodnostnega ločevanja, za kate-0m*e ie opredelila SVP, ki pa jo je rQtsk°č^a tuc^ rimska vlada z birok-SHvi Počasnostjo svojega aparata.
■1Us Magnago - in z njim \
sno obračunati z naj-
m u ‘j* Magnago - in z njim vsa SVP boli i nikoIi jasno obračunati z na\ 10J skrajnim in nacionalističnim kri-sirc^ranke, nikoli ni hotel iti preko,
je, da je diplomacijo spre-ludi politika tratila. Vlade, ki v Palači Chigi, tudi niso zavzeti do južnotirolskih pro-
sicpr ,	‘ukou m noiei m preno,
donn fV° redkih, verbalnih obsodb,
^ll /0. fin io rl i ni n m n ni in c n ro_
h°ot%iIediie
blemr\ zPVZCu juziiuuiuismn ^jio-
so , V lasnega stališča, zavlačevale omeiJZyaianiem določil "paketa", li roi .f. M zavirale tiste, ki so ime-tudi n,,C1 s?žitje in zbliževanje. In ževanii,na^ n‘. veHko prispeval k zbli-Avsfr/;,'' Sai le dopustil, da najdejo v schatLZato-čišče teroristi in da se nirni rnn 'zz,vljajo z najbolj radikal-PosZTfestaci’amt •lužnem Cr- S0 na dlani: položaj na Vroč v rr, ,kem. Postaja najbolj dokončno8™-k.° yai bi zadnji ukrepi ^tonomuir,1«11 obrise južnotirolske 'fzročiln .e to bo nedvomno po-iu in Mnn„ecel Preglavic Rimu, Duna-kot °bičainngUi Pojvlšjo ceno pa bodo Takoj1™ pJačali ljudje. bll° slišnH bombniji eksplozijah je varnosti	organom javne
s°bijo ter rdiZ, udloerjo akcijo onespo-nedvomno nnf' fu.HePski ukrepi so Yarnosti mnrd*^111 ln organi javne Redijo zločm0 napeti vse moči, da
Pravo zri™ ,' Jasno pa ie' da to
ladijskih vn“;VJi° ■ za razvozlavanje bslovij Zdrn,^i°V lužnotirolskih pro-uttniti pa k io 76 lahko Ie politično, u^den bo kndn-0ml° Precei časa, Ui,rikovai kakršen koli lek lahko
Detonacije povzročile veliko gmotne škode - Žrtev na srečo ni bilo f dve osebi sta si za las rešili življenje
BOČEN Štiri silovite eksplozije v manj kot pol ure. Bočen je dočakal jutro s ponedeljka na torek v strahu, da ponovno poči, da se atentati, ki so povzročili znatno gmotno škodo, sprevržejo v pokol. Ura je kazala 2.12, ko je na Trgu Mazzini, v novem delu mesta, eksplodirala prva bomba, ki je bila nameščena v kombiju. Vozilo je bilo parkirano v bližini zelenice, ki se nahaja pred večnadstropno zgradbo, v kateri ima RAI svoj deželni sedež, nekaj uradov pa je namenjenih redakciji tiskovne agencije AGI. Bomba je popolnoma raznesla kombi (ostanke njegove skrotovičene pločevine so našli na strehi RAI, v sedmem nadstropju), uničila desetino parkiranih vozil ter razbila vse šipe poslopja.
Le nekaj minut po prvi eksploziji je ponovno odjeknil močan trušč. Približno 300 metrov proč od kraja, kjer se je pravkar razletel kombi so neznanci podtaknili drugi peklenski stroj. Eksploziv so namestili na Korzu Italija, v bližini drevesa. Močna detonacija je popolnoma razrila drevo in povzročila
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Prizorišče enega izmed atentatov, prebivalstvo
ki so predsinočnjim pretresli bocensko
(Telefoto AP)
Papež Wojtyla na obisku v Paragvaju
ASUNCION - Papež Janez Pavel II. je včeraj dospel v Paragvaj. Njegov obisk v to državo je bil do zadnjega v dvomu, ker je diktator Alfred Stros-sner sprva prepovedal, da bi se ugledni gost srečal z vsemi družbenimi in političnimi komponentami v državi, tudi s tistimi, ki nasprotujejo diktaturi. Vatikan pa ni klonil diktatorjevemu izsiljevanju in papež se je odločil, da obišče tudi Paragvaj šele, ko je general Strossner javno preklical svojo prepoved.
Prvi dan obiska v Paragvaju je zato potekel pod vtisom ostrih polemik iz prejšnjih dni, čeprav znani spori niso prišli javno do izraza. Strossner, ki samovoljno vodi državo že celih 34 let, je v svojem pozdravnem nagovoru hvalil »blagostanje in svobodo«, ki vladata v tej zelo revni državi ter med vrsticami tudi kritiziral Cerkev, ki se po njegovem preveč in pogostoma vmešuje v »politične zadeve« Paragvaja. Znano je, da namreč v tej državi, bolj kot kjer koli drugje vladajo velika nasprotja med katoliško cerkvijo in režimom diktatorja Strossnerja.
Poljski papež pa se je v svoji zdravici zavzel za dialog med vsemi družbenimi komponentami in za družbeno pravičnost, ki je v tej državi žal nepoznana beseda.
V mestecu Villarica, 140 kilometrov južno od prestolnice, je Janez Pavel II. nagovoril kmete in podčrtal upravičenost njihovega boja za kmetijsko reformo.
Po včerajšnjem sestanku med De Mito in pristojnimi ministri
Ultimatum sindikalnih organizacij šolnikov Vlada bo danes obrazložila svoje ponudbe
RIM — Mučna pogajanja med neodločno vlado in razdrobljenimi sindikati za obnovitev delovne pogodbe šolskega osebja stopa v najbolj vročo in odločilno fazo. Danes bo verjetno vsem bolj jasno, kakšna bo končna usoda letošnjega, tako razburljivega in hkrati ohromljenega šolskega leta. Ministra za šolstvo in javne službe Galloni in Cirino Pomicino bosta sindikalnim predstavnikom šolnikov končno povedala, koliko je vlada pripravljena ponuditi šolnikom, da bi se izboljšale njihove poniževalno nizke plače, in kako namerava postopati, da bi se popravil in izboljšal šolski ustroj. Nato bo imel besedo sindikat, ki postaja iz dneva v dan bolj bojevit. Pri tem ne mislimo samo na uporniške in avtonomne sindikate, ki so se že zdavnaj odločili za neizprosen boj, temveč tudi na zvezni sindikat CGIL, CISL in UIL, ki je včeraj napovedal vladi ultimatum. Če z današnjega srečanja v palači Vidoni ne bodo prišli jasni in pozitivni znaki pripravljenosti vlade, da ugodno reši tudi in predvsem finančno plat delovne pogodbe šolnikov, bomo brez odlašanja pretrgali pogajanja, je včeraj napovedal zvezni sindikat. To bi seveda znatno zaostrilo že tako zaostreni položaj in vso zadevo bi moral nemudoma prevzeti v svoje roke parlament.
Vladni predstavniki se bodo današnjega srečanja s sindikati vsekakor udeležili z izdelanimi in soglasno sprejetimi predlogi. Tako je napovedal minister za javne službe Cirino Pomicino po sinočnjem sestanku z ministrskim predsednikom De Mito, ministrom za šolstvo Gallonijem in zakladnim ministrom Amatom. Kaj več ni hotel povedati. »Številke bodo sindikatom šolnikov in vsej javnosti znane danes,« je dejal Cirino Pomicino. »Sploh ne bi bilo korektno, če bi jih razglasil že sedaj. Dejstvo pa je, da je vlada v tem oziru naredila velik napor in če doslej nismo govorili o številkah, smo to storili zato, ker smatramo, da je vprašanje denarja za poviške šolniških plač tesno povezano z vprašanjem prenove šolskega sistema.«
Nič dokončnega ni prinesel niti opoldanski sestanek ministrskega kabineta, ki je razpravljal o splošnem načrtu za zajezitev državnega primanjkljaja. Kabinet je sicer sprejel ekonomski načrt, o katerem se bo 25. maja dokončno izrekel ministrski svet. Podrobnosti vladnega ukrepa za zmanjšanje javnih stroškov in povečanje priliva sredstev, v državne blagajne v obliki raznih davčnih posegov niso znane. Vladni predstavniki so zagotovili samo to, da finančni ukrep ne bo običajni »udarec« za italijansko javnost.
DUŠAN KALC
Andreotti se bo sestal s predstavniki iz F-JK
RIM — Zunanji minister Giulio Andreotti se bo verjetno v bližnji prihodnosti sestal s parlamentarci iz Furlanije-Julijske krajine, da bi se z njimi porazgovoril o razvoju političnih in gospodarskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo po januarskem podpisu memoranduma o gospodarskem sodelovanju. Željo po poglobitvi tega vprašanja je v pismu zunanjemu ministru izrazil videmski komunistični poslanec Renzo Pascolat in čeprav še ni prejel uradnega odgovora, je šef rimske diplomacije že izrazil pripravljenost, da se sestane z deželnimi parlamentarci.
Italijansko-jugoslovanski sporazum o industrijskem in tehnološkem sodelovanju, ki sta ga v začetku leta podpisala v Rimu takratni italijanski ministrski predsednik Giovanni Goria in predsednik jugoslovanske zvezne vlade Branko Mikulič, predvideva, kot znano, podporo 500 milijard lir Italije za skupne gospodarske pobude italijanskih in jugoslovanskih podjetij po izredno ugodnih pogojih. Začetno navdušenje je v zavesti javnega mnenja počasi prekril molk, čeprav je zlasti v gospodarskih krogih obeh držav zanimanje zanj vedno zelo živo. (dk)
Jutri zaključek razprave o Bližnjem vzhodu v poslanski zbornici
Odločna obsodba izraelske politike
RIM - Razprava v poslanski zbornici o položaju na Bližnjem vzhodu se bo zaključila jutri, ko bodo poslanci tudi glasovali o vloženih resolucijah. Do preložitve glasovanja je prišlo zaradi velikega števila razpravljalcev, saj se je k razpravi prijavilo kar sedemnajst predstavnikov vseh parlamentarnih skupin.
Krščanski demokrati, republikanci, liberalci in socialni demokrati so vložili skupno resolucijo, v kateri poslanski zbornici predlagajo, da od vlade zahteva ustrezne pobude, ki naj bi prispevale, da na zasedenih arabskih ozemljih pride do stabilnega in trajnega miru, ki je glede na trenutni položaj ter stališča Izraela in Palestincev vse bolj daleč. Podobno resolucijo so vložili tudi socialisti, svoje resolucije pa so vložili tudi predstavniki opozicije.
Uvodni poseg na včerajšnji razpravi je imel zunanji minister Giulio Andreotti, ki je ostro obsodil izraelsko politiko na zasedenih arabskih ozemljih. Italijanski zunanji minister je poudaril, da Izrael ne more v nedogled izvajati terorja nad palestinskim prebivalstvom, ki je med zadnjim uporom, ki traja
od decembra lani, imelo že 232 mrtvih, medtem ko sta v tem času v spopadih umrla le dva Izraelca.
Izhod iz tega začaranega kroga je po njegovem mnenju mogoč le s pogajanji, na katerih pa mora izraelska stran nujno priznati Palestincem pravico do samoodločbe in pri tem tudi pristati, da v zameno za mir vrnejo zasedena ozemlja iz leta 1967. Po drugi strani pa morajo po Andreottijevih besedah tudi Palestinci priznati Izrael in s tem tudi pravico do zajamčenih in varnih meja židovske države. Vse to naj bi bilo dogovorjeno na mednarodni mirovni konferenci, ki bi morala nujno potekati pod pokroviteljstvom Organizacije združenih narodov.
Italijanski zunanji minister pa je spregovoril tudi o vlogi, ki naj bi jo pri tej zadevi igrale evropske države. Andreotti se je zavzel za konkretne pobude, ki naj nadomestijo sedanje načelne izjave, saj je po njegovem mnenju le tako mogoče računati, da se bo končno našla mirna politična rešitev, ki bo sprejemljiva za obe strani.
Po Andreottijevem posegu so predstavniki posameznih parlamentarnih skupin pojasnili resolucije svojih strank. Praktično vsi so zagovarjali pravico
Palestincev do samoodločbe in lastne države, več razhajanj pa je bilo glede vloge PLO, ki po mnenju misovcev in republikancev ne more sodelovati na mirovnih pogajanjih.
Komunist Napolitano, ki je v okviru KPI odgovoren za zunanjo politiko, se ie pohvalno izrazil o uvodnem posegu ministra Andreottija, v zvezi s konkretnimi problemi na zasedenih arabskih ozemljih pa se je zavzel za takojšnjo prekinitev izraelskega nasilja nad palestinskim prebivalstvom, ob tem pa je treba istočasno iskati pot za mirno rešitev izraelsko-palestinskega spora. Pri tem je Napolitano tudi pozval parlament in italijansko vlado, da priznata PLO kot nezamenljivega predstavnika palestinskega ljudstva na morebitnih mirovnih pogajanjih.
Izredno ostre kritike na račun izraelske politike na zasedenih ozemljih je izrekel tudi socialistični podtajnik Martelli, kije od parlamenta zahteval jasno in odločno obsodbo izraelskega vojaškega nasilja nad Palestinci, kakor tudi obsodbo hladnokrvnega in premišljenega umora podpredsednika PLO. Po Martellijevem mnenju bi morala parlamentarna razprava prinesti čim širšo podporo vsem prizadevanjem za politično rešitev palestinskega vprašanja.
Mudžahedini so menda zasedli mesti Hešarad in Džadži, obe v bližini Kabula
Prvi sovjetski vojaki od danes doma Pakistanci naj bi že kršili sporazum
Odmevi v ZDA
NEW YORK — Bela Hiša je včeraj začetek umika sovjetske vojske in Afganistana označila »kot prvi korak na poti k popolni samoodločbi in neodvisnosti Afganistancev«. Eden izmed ciljev Reaganove administracije je ohraniti naklonjenost različnih afganistanskih gverilskih skupin tudi potem, ko jim bodo ZDA prenehale pošiljati vojaško pomoč.
Večina tukajšnjih analitikov, ki proučujejo razmere v Afganistanu namreč ocenjuje, da se bo po umiku sovjetske vojske okrepilo »islamsko krilo« gverilskega gibanja, v katerem se bo postopoma krepila protiameriš-ka razpoloženja, še posebej če jim bodo ZDA v skladu z ženevskimi sporazumi, po umiku sovjetske vojske ustavile vojaško pomoč.
Umik sovjetske vojske iz te države predstavlja uradni Washington sicer kot veliko zmago tako imenovane »Reaganove doktrine«, vendar pa v času sporazumevanja s SZ in še posebej pred bližnjim Reaganovim obiskom v Moskvi, ZDA tega dogodka zaenkrat niso poskušale izkoristiti za dosego svojih strateških ciljev v tem delu sveta.
Nadaljnji razvoj dogodkov v Afganistanu bo po tukajšnjem mnenju odvisen predvsem od tega ali bo 7 glavnih afganistanskih gverilskih gibanj uspelo pomiriti svoja medsebojna notranja nasprotja in ali bo vlada v Kabulu uspela preprečiti razsulo svoje vojske, potem ko se bodo sovjetske čete dokončno umaknile iz Afganistana.
Dejstvo, da je gverilsko gibanje razdeljeno na sovražne plemenske, družinske in druge klane gre po tukajšnjih ocenah zelo na roko vladi v Kabulu. Spričo tega so v Washingtonu odstopili od ocene, da bo režim v Kabulu padel kakor hitro bo zadnji sovjetski vojak zapustil ozemlje Afganistana. Ker bodo sovjetski vojaški svetovalci ostali v Afganistanu tudi po umiku sovjetske vojske, bo po mnenju tukajšnjih vojaških analitikov, vlada v Kabulu ohranila sposobnost vojaškega delovanja, pod pogojem, da ne bo bistveno padla morala v vojski in, da bodo preprečili množično dezerterstvo iz vojske. Glede na to da so komunistični aktivisti, kot poudarjajo tukaj, običajno zelo visoko motivirani ljudje, je zelo težko verjetno, da bo sedanja afganistanska vlada padla z ohdodom sovjetske vojske, tako kot je na primer padel južnovietnamski vojaški režim takoj po umiku ameriške vojske iz Južnega Vietnama.
Predstavniki Reaganove. administracije izjavljajo, da bodo ZDA vojaško podpirale mudžahedine dokler bo tudi SZ vojaško podpirala vlado v Kabulu. Strateški cilj ZDA je sicer doseči padec Nadžibulahovega režima, vendar pa Reaganova administracija zaenkrat ni pripravljena priznati začasne vlade Afganistana, ki jo utegnejo v prihodnjih mesecih ustanoviti mudžahedini. Glede na to, da ZDA posebej v muslimanskih državah niso posebej priljubljene, bi bil to po mnenju predstavnikov Reaganove administracije »prej poljub smrti kot pa podpora gverilcem«. Zato jim bodo ZDA sicer še naprej pošiljale vojaško pomoč, vendar morebitne začasne vlade Afganistana v tem trenutku ne bodo priznale.
UROŠ LIPUŠČEK
MOSKVA — Danes bi morali prvi sovjetski vojaki, ki so »služili vojsko« v Afganistanu, prekoračiti sovjetsko-afganistan-sko mejo pri Termezu v Uzbekistanu. Sovjetska tiskovna agencija TASS je omenila, da je v obmejnem kraju že vse pripravljeno za slovesen sprejem prvega kontigenta 1.200 motoriziranih strelcev in 300 vojaških vozil, ki so v soboto odpotovali iz Džalalabada, v nedeljo pa ob prisotnosti afganistanskega predsednika Nadžibulaha zapustili Kabul.
Povratek v domovino prvih sovjetskih vojakov so spremljale tudi vesti o novih ofenzivah in napadih, ki nosijo podpis te ali one skupine mudžahedinskih upornikov. Kabulska vlada je že uradno nastopila pri misiji opazovalcev OZN, da bi jih opozorila na prve kršitve ženevskih sporazumov. Po izjavah kabulske vlade naj bi Pakistan namestil nekaj svojih orožarn na afganistanskem ozemlju in to potem, ko je zapadel rok, za katerega sta se dogovorila Kabul in Pakistan. Na razvoj sovjetskega umika ter na spoštovanje ženevskih sporazumov pa s posebnim zanimanjem sledijo kitajske oblasti, ki bi lahko zdaj ponovno navezale diplomatske stike s SZ.
Mudžahedini so včeraj izjavili, da so zavzeli mesto Hešarak, ki se nahaja na pol poti med Džalalabadom in Kabulom. Gverilci so menda napadli nekaj sovjetskih vojaških odredov in tudi mesto Džadži naj bi že bilo v njihovih rokah. Iz Pešavarja, kjer se zbirajo voditelji sedmih mudžahedinskih organizacij, so gverilci sporočili, da utrjujejo svoje strateške pozicije na poti, ki pelje v Kabul, kar pomeni, da pripravljajo tudi svojevrstno spremstvo sovjetskim vojakom na poti domov.
Na sliki (Telefoto AP): afganski otrok v naročju sovjetskega vojaka v Kabulu
Komunisti polemični do Craxija K D se že pripravlja na kongres
RIM — Komunisti odgovarjajo milo za drago Bettinu Craxiju, ki jih je med nedavnimi volilnimi shodi po Toskani in Umbriji obtožil, da v mnogih krajevnih upravah stremijo po političnem sodelovanju s krščansko demokracijo. Socialistični voditelj je podčrtal, da KPI in KD trenutno sodelujeta v kar 700 občinskih upravah. O tem je tekla beseda na včerajšnjem zasedanju komunistične direkcije, na katerem sta o teh problemih poročala Gianni Pelli-cani in Walter Veltroni. Slednja, ki sta se po seji vodstva srečala s časnikarji, sta naglasila, da je v Italiji trenutno samo 79 občinskih uprav, ki slonijo na dvostranskih odnosih med komunisti in demokristjani. »Craxi govori netočnosti in njegove izjave ne odgovarjajo resnici,« je podčrtal Pellicani, po mnenju katerega v mnogih krajevnih up-
ravah poleg komunistov in demokristjanov sodelujejo tudi predstavniki ostalih demokratičnih sil, torej tudi socialisti.
Komunistično vodstvo pa na včerajšnji seji ni obravnavalo samo nedavnih Craxijevih izjav. Beseda je tekla tudi o institucionalnih reformah in o vladni gospodarski politiki. Komunisti so prepričani, da morajo pri reformi državnih institucij sodelovati vse demokratične stranke, torej tudi levičarska opozicija. KPI se ne boji soočenja in bo zato med bližnjo parlamentarno razpravo o teh kočljivih vprašanjih stremela po čimširšem sporazumu med vsemi strankami. O institucionalnih reformah bo danes in jutri tekla razprava v senatu in v poslanski zbornici.
Bettino Craxi se je včeraj izognil ostrim polemikam in je vsaj na videz pokazal večje politično razumevanje do ministrskega predsednika De Mite. Slednji namerava vsaj do kongresa KD ostati istočasno predsednik vlade in voditelj največje italijanske stranke. O kongresu KD, ki se bo odvijal po poletnih počitnicah, najverjetneje septembra ali oktobra, je tekla beseda na včerajšnji seji strankinega vodstva. V rimskih političnih krogih se govori, da utegne Ciriaca De Mito naslediti bivši ministrski predsednik Giovanni Goria. To so sicer za sedaj samo govorice, tudi zato, ker bo potek jesenskega kongresa odvisen od odnosov ter od razmerja sil med raznimi strankinimi komponentami.
G. R.
Bočen
NADALJEVANJE S 1. STRANI
veliko škode na poslopju, v katerem imajo svoj sedež deželni uradi SIP ter zavod Banco di Roma.
V	obeh primerih sta atentat povzročila občutno škodo, žrtev pa ne, saj sta bila tako parkirišče RAI kot ulica pred sedežem SIP prazna. Hujše posledice bi lahko imel tretji atentat. Neznani teroristi so namreč počakali peščico minut in sprožili detonator peklenskega stroja, ki je bil nameščen v pritličnih prostorih »hiše mladoporočencev«, ljudskega stanovanjskega bloka, ki se nahaja v Ulici Genova in v katerem bivajo družine italijanske narodnosti.
V	poslopju stanuje 24 družin, dve mladi osebi, ki sta se vračali domov ob pol treh, pa sta si po srečnem naključju za las rešili življenje. Bombo so neznanci skrili pri vratih notranjega dvigala, ko je eksploziv počil, pa je bilo v bloku samo razdejanje. Poleg dvigala je detonacija prekinila električno napeljavo, omet je letel vsepovsod, zidaki prav tako, sesule so se nekatere notranje stene in podstrešja. Kljub razvalinam in razdejanju pa se lahko imajo prebivalci bocenskega bloka za srečne, saj so v hiši pravkar izvajali nekatera gradbena popravila. Zaradi tega so pred dnevi odstranili nekaj sten pritličnih prostorov. Ko bi bomba eksplodirala v zaprtem prostoru, bi bila moč detonacije večja in bi lahko popolnoma porušila poslopje.
Bocenske noči terorja še ni bilo konec. V desetminutnem razmahu je ponovno eksplodiralo, tokrat v Ulici Duca D'Aosta. Bombo so atentatorji skrili v cvetlično vazo, ki je krasila vhod hiše št. 84. Pozna nočna ura je preprečila pokol, razbite šipe, raztreš-čeni avtomobili, škoda v bližnjih trgovinah in javnih lokalih pa so vse preveč spominjali na vojne čase.
Noč sta sklenila dva manjša atentata: dva peklenska stroja sta eksplodirala ob brenerski železniški progi, nista pa povzročila velike škode, predvsem pa nista prekinila železniškega tira. Promet je bil vsekakor ustavljen vse dopoldne.
Avtorji atentatov niso pustili svojega podpisa oziroma ga najbrž niso hoteli pustiti, preiskovalci pa so v Ulici Duca D'Aosta našli razbitine jeklenega valja, na katerem je pisalo ime Peter. Preiskovalci ne izključujejo možnosti, da se Peter navezuje na Petra Kienesbergerja, nevarnega avstrijskega terorista, ki trenutno živi v Nemčiji, v preteklosti pa je večkrat sodeloval pri izvajanju atentatov na Južnem Tirolskem. Včeraj so meščani spontano odgovorili na nočne provokacije in demonstrirali po mestnih ulicah, ne-glede na narodnostno pripadnost, vsi enako ogorčeni, predvsem pa enako prestrašeni.
Na seji predsedstva SZDL Slovenije kritično o Mikulicevih predlogih o ustavnih spremembah
LJUBLJANA — Predsedstvo slovenske socialistične zveze je včeraj povzemalo razpravo o spreminjanju zvezne ustave. Povsem jasno je, da Slovenija nasprotuje vsem tistim predlogom, ki vodijo k večanju pristojnosti zvezne države na račun republik in državljanov.
Zvezni poslanec Jože Šušmelj pa je sprožil vprašanje predloga predsednika zvezne vlade Branka Mikuliča o hitrih spremembah nekaterih členov ustave, ki urejajo gospodarske razmere. O tem naj bi v zveznem parlamentu govorili že v začetku prihodnjega meseca.
O Mikuličevem predlogu se je razvila burna debata, v kateri je letelo največ zamer na način, kako zvezna vlada vstopa v spremembe ustave - šele takrat, ko se javna razprava končuje. Na tovrstno neenakost med javnostjo in zvezno vlado je še posebej
ostro opozoril Ciril Zlobec, Poldeta Bibiča pa vse to spominja, kot je rekel, na »štacuno«. Res pa je, da je v predlogu predsednika vlade tudi dobro: naj se ne sprejemajo vsi ustavni amandmaji skupaj. Ključno pa je, da bi se ta hitra sprememba verjetno nanašala na tuja vlaganja - Jugoslavija pa tuj kapital potrebuje kot žejni vode, kajti domačega skorajda nima več. »Ladja se vsaj nagiba, če že ne potaplja,« je Božo Kovač, glavni urednik Dela, strnil svoja opažanja zveznega poslanca z zadnjega zasedanja parlamenta v Beogradu. In predednik Slovenske gospodarske zbornice Marko Bulc se je strinjal z njim: »Čas dela proti nam.«
Predsedstvo je govorilo tudi o poročilu o mednarodnem sodelovanju Slovenije, o katerem bo prihodnji teden razpravljal republiški parlament. Podpred-
sednik slovenske socialistične zveze Viktor Žakelj je opozoril, da bi bilo koristno, če bi v Jugoslaviji spoznali, da je njihova država stranski del tega sveta in se odrekli mesijanskemu spreminjanju celega planeta, za kar država enostavno nima moči. Zunanjo politiko bi morali podrediti gospodarskim interesom in zgto iskati stike predvsem z razvitim svetom. Zato pa bo potrebno temu prirediti tudi koncept neuvrščenosti. Predvsem pa bi morali pustiti in spodbujati vse državljane in podjetja, da se sami mimo in brez države povezujejo s svetom - država naj sledi njim in ne obratno. Vsi razpravljalni so se strinjali, da se mora Jugoslavija tudf institucionalno vključiti v evropske integracijske tokove. Za začetek bi morah proučiti, kako priti in potem tudi iti v evropsko združenje za svobodno trgovino (EFTA).
DEJAN VERČIČ
Abdič dolži vodstvo BiH za polom kombinata
BIHAČ — Zaradi neenotnosti v političnem vrhu BiH so odkrili afero Agrokomerc. Vse je bilo dogovorjeno, tudi to, da ne bo nič šlo v javnost, naenkrat pa je vse propadlo.
To je izjavil bivši prvi človek Agrokomerca in prvo-obtoženi v procesu v Bihaču četrti dan svoje obrambe pred navedbami obtožnic, ki ga bremenijo izdajanja menic brez kritja in za druge nezakonitosti. Pred polomom Agrokomerca, ko je bilo jasno, da tako ne gre več naprej, so se dogovorili, da se menični dolg spremeni v posojila za tri leta. Soglasje bi morala dati republika, kot garant pa tudi Gospodarska banka Sarajevo - Združena banka, je povedal Abdič.
Naenkrat pa se je nekaj zataknilo, ker se je izvršni svet skupščine SR BiH dogovarjal s predsedstvom SR BiH. Prišlo je do razlik v pogledih na pokritje Agroko-merčevih menic. Nikola Stojanovič je tedaj dejal, da smo prešli na politiko izvršenega dejanja. Toda ni šlo le za to, ampak je tokrat politika razsojala o gospodarstvu. Če bi bilo več dobre volje v političnem vrhu, bi bilo vse v redu - pravi Abdič.
Fikret Abdič je nato govoril o delu glavne obtožnice, ki ga bremeni za neizvajanje ukrepov razvojne in gospodarske politike BiH in države. Zavrnil je navedbe obtožnice in odločno zatrdil, da bi moral dobiti za to priznanje, ne pa da sedi na obtožniški klopi. Razvoj kombinata je ocenil kot pozitiven in navedel, da je praktično prvi v državi začel proizvajati zdravo hrano, v kateri ni bilo pesticidov in umetnih gnojil. Sojenje se bo nadaljevalo danes, (dd)
Waldheim noče sprejeti poziva iz ZDA, naj odstopi
DUNAJ — »Zadeva Waldheim«, ki je doslej sprožila in povzročila najrazličnejše zaplete in reakcije, je dobila tudi komično plat. Peterica demokratskih poslancev parlamenta ameriške zvezne države New York je včeraj ob 11. dopoldne hotela vstopiti v uradno rezidenco avstrijskega predsednika na Ballhaus-platzu, zato da bi mu izročili resolucijo, ki so jo bili pred mesecem dni sprejeli parlamenti petih ameriških zveznih držav (Illinois, Kalifornija, Michigan, New York in Pennsylva-nia), v kateri se Kurta VValdheima poziva naj odstopi. Na njihovo trkanje ni bilo nikakršnega odziva, zato so ameriški poslanci sklenili, da kuverto z rezolucijo potisnjeno skozi
špranjo pod vrati. Pravtako so sklenili, da si čakanje na razplet olajšajo z opazovanjem ceremonije, ki jo je ob zvokih godbe na Ballha-usplatzu izvajal častni oddelek avstrijske vojske ob prihodu treh tujih veleposlanikov zaradi izročanja ^poverilnih pisem avstrijskemu predsedniku. Čakati ni bilo treba dolgo. Po nekaj minutah so se duri odprle, na pragu predsednikove rezidence pa se je pojavil policist, ki je ameriške poslance poučil o tem, da jim po nalogu člana kabineta avstrijskega predsednika Ralpha Scheideja vrača rezolucijo in da je predsedniška pisarna ne namerava sprejeti. S tem je bilo pravzaprav le ponovlje-
no sporočilo, ki ga je predsednikov pisarna izdala že včeraj, ko so ji bili javili dan in uro prihoda ameriških odposlancev, čemur je ' kot kaže - iz predsedniške pisarne oseb]11 predsedniške palače sledilo tudi navodil0' naj ne odpira vrat.
Odposlanci parlamentov petih ameriških zveznih držav so za tem novinarjem pojasnil1, da bodo o podobni rezoluciji razpravljali še ^ parlamentih nadaljnjih petnajstih ameriških zveznih držav. Kar zadeva vrnjeno ovojnico 7 rezolucijo pa so povedali, da jo bodo Kurtu Waldheimu - pač glede na prilike - poslali P° pošti.
BOJAN GROBOVŠEK
Zastrupitev otrok v Novem mestu
TREBNJE — Zdravje vseh otrok, zlasti štirih, ki so bili nekaj časa v novomeški bolnišnici, ni več v nevarnosti in so vsi doma ter se dobro počutijo.
To je poglavitna novica po neljubem dogodku, ko se je v soboto dopoldne v Trebnjem vaja civilne zaščite spremenila v resnično reševanje 24 otrok, ki so se nenadoma znašli v dimu, ki je izpodrival zrak, vseboval pa je tudi plin kihavec.
Otroci, sicer taborniki odreda »Sive Jelše« iz Trebnjega, so za potrebe vaje »markirali« učence, ki so se po scenariju vaje »poškodovali« med namišljeno eksplozijo v kemičnem laboratoriju šole. Kmalu po pričetku vaje pa je Jure Žlajpah, sicer občinski sekretar za ljudsko obrambo, čeprav to sploh ni bilo predvideno v scenariju vaje, samovoljno aktiviral v pritličju šole štiri dimne škatle, dim pa je kmalu napolnil poslopje.
Na srečo so v vaji sodelovali tudi zdravstveni delavci iz Trebnja, ki so otrokom takoj nudili pomoč, štiri najhuje zastrupljene pa so za nekaj časa odpeljali v novomeško bolnišnico.
Preiskava o brodolomu
ZAGREB — Slabe vremenske razmere in preobremeni® nost ladje z devetimi osebami - po dosedanjih spoznanjih niso mogle povzročiti potopitve ladje Basto nedaleč 0 _ Dubrovnika. Tako poudarjajo v informaciji, ki jo je PrlP?g. vil republiški komite za pomorstvo, promet in zveze z rajšnjega zasedanja izvršnega sveta sabora SR Hrvaške.
Iz informacije izhaja, da je bil na ladji en član Posa<^1 manj, kot določajo predpisi, in da se je potopila iz d°s neznanih razlogov zaradi nenadnega vdora vode v trup. ^
V nesreči, v kateri je umrlo šest potnikov, bi bilo lahko ^ veliko več žrtev, če ne bi kapitan ladje - po izjavi očividce takoj, ko je ugotovil, da je v strojnico vdrla voda, poklica1 pomoč druge ladje. Več kot deset rešilnih čolnov je prišlo z hitro na kraj nesreče. Preiskava še teče. (dd)
Z včerajšnje tiskovne konference v Vidmu
KPI se postavlja kot stranka korenitih sprememb v deželi
MANJŠINSKI MOZAIK
Razgledi po manjšinski teoriji in praksi
_ Piše: Pave! Stranj__________
Vloga manjšinskega dnevnika
Koroška: tudi s policijo proti
dvojezičnemu
šolstvu
CELOVEC — Kar ob začetku vpisovanja otrok na dvojezičnih ljudskih šolah po vsem Južnem Tirolskem, je prišlo že do prvega škandala. Tokrat pa ne na tradicionalnem dvojezičnem ozemlju - tam prijavljajo starši na pobudo zveze slovenskih organizacij in nadregionalne iniciative staršev za ohranitev skupnega dvojezičnega šolstva na Koroškem -svoje otroke izrecno za skupni dvojezični pouk - , temveč v koroškem glavnem mestu samem. Kakor smo že večkrat poročali, si tudi v Celovcu prizadeva skupina staršev za to, da bi končno lahko dobili otroci tudi v Celovcu dvojezično vzgojo. Medtem ko je torej v teh dneh več staršev prijavilo svoje otroke na raznih ljudskih špolah v Celovcu k dvojezičnemu pouku pa je prišlo ravno na poskusni ljudski šoli, ki je priključena zvezni pedagoški akademiji v Celovcu, do pravcatega škandala.
Na pedagoško akademijo je vko-cakala cela skupina državnih policistov. Poklical jo je vodja oddelka Hugo Reinprecht, eden izmed se-stavljalcev ločitvenega modela. Po-yod: ena mati, zavedna koroška Slo-venka, je hotela na tamkajšnji ljudski šoli vpisati svojega sina k dvoje-Hčnemu pouku. Reinprecht prijave ni hotel sprejeti. Ko je mama vztrajala in zahtevala pismeno zavrnitev, je Reinprecht zagrozil s policijo. Ta le tudi prišla. Sam policijski direktne je moral prevzeti posredniško vlogo in končno dosegel, da je Rein-Precht izstavil pismeno potrdilo, da zavrača prijavo.
Postavlja se torej vprašanje, ali nočejo ločitveni strategi s policijo Ustrahovati starše.Reinprechtovo postopanje je vsekakor zgovoren pri-n»er za to, kako hočejo koroški »pe-Uagogi« izsiliti ločevanje in preprečiti Slovencem dvojezično izobrazbo tudi v Celovcu.
ANDREJ MOHAR
VIDEM — V ponedeljek zvečer je deželni komite KPI odobril program, s katerim se stranka obrača na volilce pred junijskimi deželnimi volitvami; dokončno je potrdil tudi kandidatne liste za vseh pet volilnih okrožij. Program, kandidate, predvsem pa volilno propagando so strankini predstavniki s tajnikom Robertom Viezzijem na čelu orisali včeraj na tiskovni konferenci v Vidmu.
Volilna propaganda KPI se predvsem opira na predloge, ki jih KPI daje v razmislek deželnemu prebivalstvu, da bi podprlo njen cilj, to je programsko alternativo, s katero bi zamenjali sedanji način upravljanja naše dežele. Izhajajoč iz potreb in tudi številnih krivic, ki jih prebivalstvo mora prenašati v raznih sektorjih družbenega življenja, je KPI z režijo priznanih strokovnjakov, med katerimi so televizijski režiser Sergio Spina ter karikaturista Altan in Calligaro, pripravila vrsto četrturnih televizijskih oddaj, ki jih že nekaj časa predvajajo krajevne televizije. V njih je govora o najbolj aktualnih problemih, ki gredo od problema vojaških služnosti in prisotnosti nuklearnega materiala v naši deželo in preko vprašanj energije in njenega pridobivanja, mladine in zaposlovanja, ostarelih in njihovih številnih problemov, pa do problemov zdravstva in zdravja nasploh. S temi oddajami KPI razkriva odprte probleme, poleg tega pa daje tudi svoje predloge. Niz vseh teh oddaj, ki naj bi se nadaljevale tudi po volitvah nosi naslov »A carte sco-perte«.
Stranka je torej izbrala drugačen oprijem, da bi se v čim večji meri pri-, bližala prebivalstvu in njegovim problemom. V primerjavi s prejšnjimi je tudi njen volilni program drugačen; v glavnih obrisih ga je orisal tajnik Vi-ezzi (podrobneje ga bo stranka predstavila v petek, ko bo v Videm prispel predsednik komunističnih poslancev Renato Zangheri). Program KPI se v bistvu opira na šest točk.
Prva zadeva institucionalno reformo in pravice prebivalcev, ki med drugim predvideva revizijo deželnega statuta,
reformo volilnega zakona ter utrditev enotnosti in posebnosti F-JK. V drugi točki svojega programa se komunisti zavzemajo za drugačno politiko dela in razvoja. Na tretjem mestu je zaščita okolja, ki je ena glavnih predpostavk za drugačen razvoj dežele.
Komunisti pripisujejo važno vlogo problematiki miru in mednarodnega sodelovanja (četrta točka); v tem okviru se zavzemajo za čimprejšnjo odobritev zakona o mednarodnem gospodarskem sodelovanju in o vojaških služnostih; zavzema se tudi za denuk-learizacijo obmejnega pasu, nasprotuje namestitvi bombnikov F16 v Avia-no in odločno podpira razširitev sodelovanja v okviru Delovne skupnosti Alpe-Jadran. Nadaljnji dve točki zadevata pravice ostarelih, zdravstva in socialnih posegov ter valorizacijo šole in kulture in vseh njenih značilnosti, ki so prisotne v deželni stvarnosti.
Govoreč o vseh teh programskih točkah je tajnik Viezzi med drugim podčrtal, kako so ti predlogi povsem realistični. Ob tem je tudi negativno ocenil dosedanje upravljanje dežele od šeststrankarske večine. Po njegovih besedah je bilo v delovanju deželnega odbora veliko uradne retorike, ker ni bil na višini, da bi lahko reševal nastajajoče spremembe v sedanji družbi. Zato je torej po njegovih besedah potrebna nova faza razvoja, pri čemer ni mogoče mimo institucionalnega vprašanja: očitno je namreč, da je tudi pri nas politični sistem v krizi.
Viezzi se je obregnil tudi ob deželnega predsednika Biasuttija, ki noče slišati o institucionalnih problemih na krajevni ravni, medtem ko pa vsedržavni tajnik stranke De Mita nanje stalno opozarja; obregnil se je tudi ob socialiste, katerih politika se je poplit-vila v podrejenosti do KD, tako na deželni kot na ravni občinskih uprav, kjer je PSI razbila več demokratičnih in levičarskih uprav. KPI se zato postavlja — je zaključil Viezzi — kot stranka, ki bo lahko zagotovila predlagane spremembe v deželi.
ALEKSANDER SIRK
Številne obveznosti za volitve
TRST — V današnji številki Uradnega vestnika dežele Furlanije-Julij-ske krajine je objavljen odlok predsednika Dežele Adriana Biasuttija, s katerim sklicuje volilne shode in dodeljuje število sedežev posameznim okrožjem. Z objavo odloka bo v bistvu stekel celoten postopek za izvolitev šestega deželnega sveta Furla-nije-Julijske krajine.
Do petka bodo ustanovljeni volilni uradi v petih okrožjih. V soboto ob 8. uri bodo stranke lahko začele vlagati volilne znake, s katerimi se bodo predstavile na volitvah; rok za vlaganje bo zapadel dan kasneje ob 20. uri. Naslednjo soboto (28. t. m.) pa bodo stranke lahko vložile kandidatne liste; rok za to obveznost bo zapadel v torek, 31., ob 20. uri.
Izvolili bomo 62 deželnih svetovalcev in sicer 14 v tržaškem, 7 v goriškem, 22 v videmskem, 5 v tol-meškem in 14 v pordenonskem volilnem okrožju. Odlok tudi določa, da bo prva seja novoizvoljene skupščine v sredo, 20. julija.
V zadnji številki revije »La batta-na« (1), ki jo izdaja italijanska manjšina v Jugoslaviji, je sociologinja Ne-lida Milani Kruljac objavila zanimivo analizo o vlogi italijanskega dnevnika La Voce del Popolo, ki izhaja na Reki.
Dnevnik izhaja v nakladi približno 1.500 izvodov, kar pomeni, da pride po 9,9 izvoda na 100 prebivalcev italijanske narodnosti, če njihovo število ocenimo po podatkih zadnjega popisa prebivalstva iz leta 1981. Ta vrednost je nekoliko manjša od jugoslovanskega poprečja (11 na 100), a veliko manjša od evropskega poprečja (20 na 100). Vendar avtorica ni omejila svojega raziskovanja na golo številčno oceno o pomenu tega dnevnika za italijansko manjšino, ampak se je rajši lotila kvalitativne analize.
Kvalitativna analiza je strokovni izraz, ki pomeni, da raziskovalca bolj kot količine in mere zanimajo vzroki in posledice, način in logika nekega dogajanja. Avtorica je želela v tej luči osvetliti predvsem dve točki: a) odnos med posredniki sporočil (novinarji) in njihovimi uporabniki (bralci) ter b) razumljivost in torej učinek samih sporočil. Zato daje vseskozi velik poudarek na jezik, o katerem pravi, da ni le orodje za sporazumevanje, ampak veliko več: prenašalec kulture in narodnostne identitete.
Za kvalitativno analizo ni potrebno veliko anket, zato je raziskovalka postavila serijo vprašanj stotim bralcem dnevnika in se pri tem naslanjala na predhodni temeljit pregled besedil, ki jih je dnevnik objavil v tretjem trimesečju lanskega leta.
Kot vsaka analiza je tudi ta slonela na nekaterih hipotezah. Milani Kruljac je izhajala predvsem iz predpostavke, da dnevnik spada v tretjo sfero tistih dejavnikov, ki posameznika vključujejo v okolje. Na prvem mestu je predvsem družina, v drugi sferi ima najvidnejšo vlogo šola, in med dejavniki, ki spadajo po pomembnosti v tretjo kategorijo, je tudi tisk, zlasti dnevni.
Odnos posameznika do dnevnika lastne manjšine je v glavnem odvisen od odnosa do manjšine, ki se je izoblikoval v prejšnjih dveh sferah, v družini in v šoli. Na tej podlagi se v zrelejših letih ta odnos razvija dalje in doseže neko novo obliko, ki se delno izraža ravno z odnosom do manjšinskega dnevnika. Tako na primer dajati prednost drugim dnevnikom, torej večinskim listom v večinskem jeziku, pomeni bežati od lastne kulture. Glede na to izbiro je mogoče sklepati o tem, koliko pripadnikov manjšine pripisuje večinskemu jeziku in kulturi višjo vrednost in kako močno so še navezani na kulturo svoje skupnosti.
Od anketiranih pripadnikov italijanske manjšine jih je na primer le 42% postavljalo italijanski dnevnik na prvo mesto branja. To vlogo je list imel predvsem zaradi večje pozornosti, ki jo posveča lokalni kroniki. Ljudje (in tudi anketiranci v tej raziskavi) se namreč vse manj istovetijo s širokimi družbenimi sistemi in vse bolj z ožjo okolico svojega bivanja. O tem ožjem prostoru želijo biti čim bolje obveščeni, čeprav večinoma niso niti politično indiferentni ali nevtralni do političnega angažiranja. Čeprav se morda zdi protislovno, bralci cenijo predvsem novinarje, kadar nastopajo kot intelektualne osebnosti, ko podpišejo kak svoj komentar, in želijo brati vsaj en uvodnik na teden, ki bi se vključeval v razprave o aktualnih, širokih družbenih temah. Več poudarka želijo tudi na vprašanjih v zvezi z narodno skupnostjo in s civilnimi pravi-
cami. Avtorica dodaja k temu še ugotovitev, da je manjšina šibka v informiranju večine o svojih problemih in pri premagovanju pomislekov ali predsodkov ob njihovih rešitvah.
Bolj porazna je slika glede razumevanja sporočil med bralci. Polovica bralcev je napačno razumela pet zelo pogostih novinarskih izrazov, povsem pravilno pa le 40%. Tri odstavke, vzete po naključju iz objavljenih besedil, je povsem razumelo le 25% bralcev, nič pa 43%. Pri tem je zanimivo, da po mnenju avtorice težke besede ne delajo preglavic, bolj nerazumljive so lahke besede v nejasnem besedilu.
Bralci so izrazili mnenje, da je večina političnih besedil napisanih v brezosebnem, odmaknjenem slogu, ki ni le težko razumljiv, ampak tudi od-tujevalen. Shematičnost takega prikazovanja dopušča le malo prostora bralčevemu razmišljanju in mu nudi že izoblikovana mnenja, čeprav jih ne predstavlja kot taka.
Enako odtujevalno je shematično prevajanje poročil, ki prihajajo iz osrednje državne tiskovne agencije:
Vloga ljudskega pravobranilca
VIDEM - V svojem odnosu do javnih struktur se ljudje vse bolj poslužujejo pomoči ljudskega pravobranilca. To je osnovni zaključek včerajšnjega razgovora med odgovornim za ljudsko pravobranilstvo Olivierom Drigani-jem in predsednikom deželne skupščine F-JK Solimbergom.
V prejšnjem letu, je poudaril Drigani, je ljudsko pravobranilstvo obravnavalo približno 20 odstotkov več primerov kot v letu 1986, kar je po eni strani odraz zaupanja ljudi v strukturo, po drugi pa težavnih odnosov med ljudmi in birokracijo. Največ pritožb zadeva probleme zdravstva, varstva okolja in družbe.
Javno pravobranilstvo je bilo ustanovljeno leta 1981, F-JK pa je ena od redkih dežel v Italiji, ki je uvedla to službo.
mehanični prevodi so pravo orodje zničevanja kulture - manjšinski list postane le terminal nekih osrednjih, brezosebnih možganov, katere prevevajo v podrejeni vlogi.
Ravnovesje v neki etnični skupini je odvisno od ravnovesja, ki so ga njeni pripadniki dosegli v družbeni in kulturni dimenziji vsakdanjega življenja. Kot kultura je mišljeno tu vse, kar ni materialno: obnašanje, vrednote, odnos do preteklosti itd. Kot družbena dimenzija pa vse, kar je materialno: odnos do oblasti, do dela, do sedanjosti itd. Kultura se spreminja zelo počasi, družbena identiteta pa se v posameznikovem življenju lahko spreminja veliko hitreje, navadno preko konfliktov.
Manjšinci so navadno v položaju, ko njihov jezikovni in kulturni model ni v skladu s širšim družbenim modelom in z dominantnim jezikom. Zato je jasno, da rešitve problemov manjšinskega časopisa ni mogoče najti le znotraj uredništva in samo znotraj jezikovne problematike. Vezane so na celotno družbeno ideologijo, saj je jezikovni konformizem navadno posledica ideološkega.
(1) La battana, št. 87, letnik XXV., str. 79-88.
Gostoljubnost in zaprta vrata ne gredo skupaj
KOPER — V Kopru že tri nedelje zapored ni moč kupiti časopisov, razgled-(V0 ali kakšnega manjšega spominka. Prodajalna oziroma kiosk Primorskega tska v Kidričevi ulici (pri restavraciji Taverna) se namreč zaprli, nihče pa ni Poskrbel, da bi tovrstno nedeljsko prodajo prevzel kdo drug - Delo ali Tobak, ki j'nafa tudi kioske v Kopru. In tako so delu mesta, ki po preselitvi avtobusne Postaje postopno »odmira« - navkljub nekaterim poskusom gostincev, pa ureje-olcev prostora, da bi ga oživeli - odvzeli še kanček življenja. Kiosk Primorske-9o tiska je z leti pač postal že nekakšna posebnost Kopra, a kaj, ko so ugotovili, 0 7e postal tudi nerentabilen. Že pred letom dni so napovedali zaprtje kioska, ™ Delu in Tobaku pa zanj tudi niso zainteresirani. Pri Tobaku pravijo, da ga , ? morejo prevzeti, če ni rentabilen za sedanjega »lastnika«, Delo pa ima svoj l0sk komaj 20 metrov stran. Ta kiosk še posluje rentabilno, a s skrajšanim /nikorn in ne v nedeljo. Zdaj so urnik sicer podaljšali in ugotoviti morajo, če je tl s Podaljšanim urnikom (popoldan) poslovanje rentabilno, posebej pa bo reoa razmišljati še o nedelji. Do takrat pa...
, Koper bo ostal brez nedeljske prodaje časopisov, razglednic in spominkov ^imogrede: tudi na avtobusni in železniški postaji so vrata Slovenijaturistove-9® moška trdno zaprta), domačini bodo nezadovoljni, turisti, ki jih v aprilskih in piskih dneh v Kopru ni malo, pa bodo po mestu večinoma še naprej izgublje-r oegali sem ter tja v upanju, da si bodo kje lahko kupili kak spominek ali j®z9lednico. Iskali bodo kakšen manjši, prijeten lokalček, a ga težko našli, ker tah'e^^na zaPrdh. Tudi zemljevid Kopra je primerno skrit, kakšnih posebnih npri1,-ki bi ljudi vabile ali vodile proti centru mesta, galeriji, Muzeju (ta je v tbeljo tudi zaprt, ker ni obiska) in sploh koprskim zanimivostim, pa v mestu hk nJ' S taIi0 ponudbo, kakršno ima Koper ob koncih tedna (zaprte trgovine, Vf^.1 brez zanimivih prireditev, ki bržčas niso potrebne ali zanimive samo v vi°x poletnih mesecih) si gotovo ne bo pridobil slovesa gostoljubnega, pridnega kraja.
DUŠAN GRČA
V Kopru predstavitev dnevnika S. Kavčiča
18K,?,PILR ~ Jutri- 19- maja. °b
rani1 1,0 v mali gledališki dvo-i2(j v Kopru predstavitev druge 197,1® Dnevnika spominom Vodil i Maneta Kavčiča, ki je Osetih ip{jsRo v*atR> v se^em-
Predct**0. v Sloveniji ena prvih čevihtaVUev dru9e i^aje Kavči-prva zapiskov, potem ko je bila sednr,1Z<laia Pre,i kratkim dobe-Ugrabljena.
ha avtH°- bosta predstavila nje-Janša °r,-a I9°r Bavčar in Janez deldvL?!1 Podstavitvi pa bo soho Drr>l*Udi I9or Omerza. Sledil in ra»r.Sl razgovor. Predstavitev ska k ®Dtvor organizirata občin-obaln°”i,e.renca ZSMS Koper in Slovenije V Dru^tva novinarjev
Problem se vleče nekako od leta 1984 dalje
Bo koprsko in ankaransko bonifiko zalila voda?
KOPER — Dvema depresijskima območjema - ankaranski in koprski bonifiki - v občini Koper grozi nevarnost, da se v juniju znajdeta pod vodo. Ne zaradi kakšne napovedane naravne katastrofe, pač pa zato, ker so se v koprski vodnogospodarski organizaciji Hidro odločili, da ne bodo več upravljali s črpališčema v Semedeli in ankaranu. Po nekajletnih prizadevanjih, intenzivnih pa zlasti v zadnjih šestih mesecih, v koprski občini namreč še niso ustrezno rešili problema financiranja delovanja omenjenih črpališč. Pri Hidru zdaj tako beležijo že 200 milijonov din stroškov (dolga), ki ga nihče ne poravna, za 220 članski kolektiv pa ta vsota predstavlja mesečno bruto maso za izplačilo osebnih dohodkov.
Direktor delovne organizacije Alojz Zorko pojasnjuje, da se problem vleče nekako od 1984. leta dalje, ko so plačniki prispevkov - tako kot je bilo predvideno z zakonom o vodah iz 1981. leta - prenehali plačevati prispevke za obratovanje črpališč kot sta na omenjenih bonifikah. Ker so namreč območja, ki jih »praznijo« v t. i. posebni in ne v splošni rabi, morajo stroške poravnati uporabniki zemljišč, to pa naj bi uredila občina s posebnim odlokom. »Ta odlok že več let brezuspešno zahtevamo, letos smo na problem opozorili tudi po delegatski poti v občinski skupščini, saj je nemogoče, da mi plačujemo stroške za delo, ki koristi predvsem drugim, a ustreznega odgovora ni in ni,« trdi direktor Alojz Zorko. Če prenehata obratovati črpališči Semedel in Ankaran, potem se lahko- kaj kmalu zgodi, da bo območje,
kjer sega depresija do -2 metra, torej krepko pod morsko gladino, oplavljeno in nastane lahko velika gospodarska škoda.
Nevarnost poplav tako preti območju Tomosa, Cimosa, večjega dela Salare, stavbam Indeja, Stavbenika int. Vse stare stavbe bi v nekaj dneh bile 75 cm pod vodo. Podobno grozi objektom na ankaranski bonifiki, kjer jih ob Luki tudi ni malo, ki bi se znašli pod vodo. Zaradi prenehanja delovanja črpališč (mimogrede: Hidro ne plačuje več računov za elektriko in vodo, pa jim grozi tudi izključitev električne energije za omenjeni črpališči) bi zaradi mirovanja voda v kanalih prišlo do usedanja materiala in kanali bi se napolnili z nesnago, da bi jih morali potem temeljito očistiti itn. V Hidru torej opozarjajo na vrsto nevarnih posledic, ko (če) bodo prenehala delovati črpališča, ker oni ne mislijo več upravljati z njimi. Posebej pa opozarjajo na to, da je zlasti ankaransko črpališče z dvema črpalkama potrebno večje sanacije. Dejstvo je namreč, da je bilo črpališče zgrajeno 1932. leta in od takrat ni bilo večjih vzdrževalnih del. Tod bi nujno potrebovali tudi novo črpalko, saj je treba za stare izdelovati rezervne dele po naročilu, če se kaj pokvari. Boljša je situacija s črpališčem v Semedeli, ki so ga sanirali pred petimi leti. Pa tudi sicer bi bilo vzdrževanje črpališč nbujno izboljšati, za to pa so potrebna sredstva. Za obe črpališči okrog 300 milijonov letno, znatno manj od škode, ki bi jo povzročile poplave zaradi prenehanja obratovanja.
D. G.
Lepo doživetje v Divači
SEŽANA — Pod vodstvom Kosovelove knjižnice Sežana, deluje že vrsto let privlačno urejena krajevna knjižnica v Divači, ki jo ljudje radi obiskujejo. Velikokrat izražajo želje, da bi tako kot v sežanski knjižnici, bile tudi tam od časa do časa kulturne prireditve. A kaj, ko pa ni denarja.
V petek, 20. maja, ob 18. uri, pa se obeta lepo doživetje. V knjižnico so povabili priljubljenega in znanega pesnika Ivana Minattija in likovnega umetnika Petra Jovanoviča, ki ga je Minattijeva poezija tako prevzela, da je narisal ciklus risb na temo Minatti-jeve poezije. Te risbe bo prvič razstavljal prav v Divači Ker pa je Peter Jovanovič znan predvsem kot izvrsten kipar, bo na razstavo prinesel tudi nekaj manjših kipov. Jovanoviča bo v
lovec, v kulturnem večeru pa bodo sodelovali še, gledališka igralka iz Trsta Miranda Caharija in učenci Osnovne šole iz Divače.
Razstava bo na ogled do 15. junija.
a. n.
knjižnici predstavil umetnostni zgodo vinar iz Loškega muzeja Andrej Pav
Po sklepih občinskega sveta
V Dolini se bodo podražile nekatere občinske storitve
lil	11	lil				jami upravitelji ob koncu mandata	1			1	lili
__________javm »Prelij ob koncu mandata_
Zorko Harej (SSk): V odboru
narediš več kot v opoziciji
V skladu z izvajanjem sindikalnega sporazuma je dolinski občinski svet sprejel na ponedeljkovi seji vrsto sklepov za preureditev občinskih služb in uradov. Med drugimi upravnimi sklepi bo za prebivalstvo imel najvidnejše posledice sklep o povišanju tarif nekaterih občinskih storitev. Odločitev v tem smislu je odbor sprejel, potem ko je pokrajinski nadzorni organ zavrnil prvotni sklep in zahteval, naj porabniki krijejo vsaj 36 odstokov stroškov za individualne občinske storitve. Če ne bi občinski svet ustrezno prilagodil sklepa, bi izgubil del dopolnilnega državnega prispevka za izenačenje proračuna v znesku 100 milijonov lir. Sklep bo najbolj ‘prizadel porabnike občinskega gledališča, ki bodo odslej morali plačati okrog 60 odstotkov višjo najemnino. Drugi znaten povišek se nanaša na dodatek za prehrano šolarjev in ga bo treba začeti plačevati z novim šolskim letom. Za sklep so glasovali komunisti in socialisti, demokristjani in predstavniki SSk pa so se vzdržali z utemeljitvijo, da ga je odbor predstavil zadnji trenutek in da zato ni bilo dovolj časa za poglobljeno obravnavo.
Pred tem sklepom Je občinskemu svetu poročal župan Švab. V zvezi z včerajšnjo etapo Odprta meja kolesarske dirke dežele FJK je Švab poudaril, da je zajela tri pobratene občine: Dolino, Koper in Sežano. Pobudnik prostega prehoda meje je bila prav Občina
Dolina, ker tako z dejanji potrjuje svoja načela za mir in sožitje med ljudmi in narodi. Ta načela bodo botrovala tudi 2. avtomobilskemu slalomu od Doline do Socerba, ki ga je župan napovedal za prvo nedeljo v oktobru.
Švab je nato poročal o prispevkih za javna dela. Od Dežele je Občina prejela prispevek 560 milijonov lir za gradnjo VI. odseka kanalizacije, 381 milijonov pa za vodovod Krmenka-Mačkolje. Državna banka je nadalje odobrila posojilo za 610 milijonov za prilagoditev šolskih poslopij in gledališča Prešeren varnostnim predpisom, 420 milijonov pa bo Občina namenila 3. odseku del za ureditev županstva. O večjih delih, ki so v teku, je Švab omenil kanalizacijska dela v Ricma-njih, ureditev vaške hiše v Gročani, molznega centra v hlevu zadruge Dolga krona in šole Simon Gregorčič. Tudi projekt za zaposlitev mladih je v polnem teku. Predstavniki Občine so se srečali s komisijo Sklada za Trst in še enkrat utemeljili zahteve za takojšnji izredni prispevek^ 85 milijonov lir za razna nujna dela. Župan je nadalje opozoril, da je odbor prejel dokončni načrt za ureditev ceste Domjo-Lakotiš-če, tako da bodo zastoji v prometu kmalu manjši. Na koncu je Švab še sporočil, da so gozdni čuvaji pogozdili hrib Sv. Roka, na katerem so posadili 4000 akacij na hektar, torej skupno 30 tisoč sadik.
Tokrat objavljamo intervju z Zorkom Harejem, odbornikom za kulturo na Pokrajini Trst. Harej je bil prvič izvoljen za pokrajinskega svetovalca na listi Slovenske skupnosti leta 1980. V prvi mandatni dobi je bil odbornik za kmetijstvo, v drugi mandatni dobi pa je bil odbornik za kulturo. Zorko Harej je med drugim tudi pokrajinski tajnik SSk. Slovenska javnost pa ga pozna tudi kot kulturnega delavca in glasbenika.
Ko ljudje ocenjujejo delo javnega upravitelja, nimajo jasne predstave o tem, kakše so njegove pristojnosti. Katere so »meje« odbornika za kulturo na tržaški Pokrajini?
Treba je ločiti institucionalno in tako imenovano promocionaino dejavnost. V prvo spadajo dejavnosti, ki jih mora Pokrajina kot javna uprava dolžnostno opravljati; v drugo dejavnosti, ki jih izvede prosto, po lastni izbiri, v skladu s svojim značajem, pomenom in vlogo, ki jo ima. V mojem primeru spada v prvo vrsto upravljanje dobršnega dela dež. zakona 68, ki zadeva denarne prispevke kulturnim ustanovam in društvom ter dež. zakona 43, ki predvideva denarno pomoč za seminarje in tečaje za člane in kandidate pevskih zborov, instrumentalnih skupin in godb. V drugo sodijo pobude proste izbire, kakor so bile razstave o kmečki arhitekturi na Krasu, o arhitektu Pulitzerju Finaliju, o arhitektu in urbanistu Maksu Fabianiju, ki jo bomo odprli
konec prihodnjega meseca,- raziskave o glasbeni preteklosti Trsta s predvajanjem najznačilnejših primerkov, o italijanski, slovenski in nemški kulturi v Trstu z objavo zadevnih izsledkov v treh knjigah; o knjižnicah na pokrajinskem ozemlju; koncerti, od katerih ciklus osmih nastopov z glasbo 20. stol. poteka prav v tem mesecu v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost.
Krajevne ustanove podeljujejo sredstva številnim kulturnim ustanovam in organizacijam, pogostokrat
Rimsko srečanje ni obrodilo rezultatov za železarno AIT
Bodočnost italijanskega železarstva in neposredno usoda škedenjske železarne AIT sta bili včeraj osrednji temi srečanja med predstavniki deželne uprave FJK, sindikatom in ministrom za javno udeležbo Fracanzanijem. Pred srečanjem sta deželni odbornik za industrijo Carbone in odbornik za finance Rinaldi imela v Trstu sestanek s sindikalnimi organizacijami, na katerem so okvirno zarisali vsebino pogovorov s Fracanzanijem in ministrom za industrijo Battaglio. Ta bo deželne upravitelje in sindikaliste sprejel danes.
Carbone in Rinaldi sta ministra Fracanzanija podrobno seznanila z industrijskim položajem na Tržaškem, o železarni AIT pa sta dejala, da ni mogoče tega primera obravnavati ločeno od ostalih železarn v krizi. Odbornika sta poudarila, da je treba čimprej izdelati podrobno sliko o splošnem stanju javnih podjetij v FJK, ustanova IRI pa se mora zavzeti predvsem za ustrezno soočanje z zasebniki, ki želijo prevzeti nekatera podjetja, med njimi tudi škedenjsko železarno. Dokler pa vlada ne bo izdelala lastnega načrta za železarski sektor, je vsako ocenjevanje načrtov zasebnikov in odločanje o njihovem vstopu v javna podjetja, zaman.
Prvi odmevi iz Rima pa žal niso kdove kako spodbudni. Odbornik Carbone je vsebino srečanja označil za razočarljivo, saj za pogajalno mizo
z ministrom Fracanzanijem in zastopniki ustanove IRI niso prišli na dan ne industrijska strategija, ne načrti, o katerih se že toliko časa govori. Prav tako je bilo le malo govora o zaposlitveni politiki oziroma o skrbi za ohranitev sedanje zaposlitvene ravni v javnih podjetjih. Krajevni upravitelji in sindikalisti so sicer zahtevali od vlade primerne ukrepe, ki bi preprečili zaprtje škedenjske železarne, otipljivih odgovorov pa niso dobili. Minister Fracanzani je sicer zagotovil, da bo čimprej odprl tudi druge oblike pogajanj, saj ima železarski sektor po njegovem mnenju odločilno vlogo za poživitev celotnega industrijskega ustroja na Tržaškem.
Kljub vsemu pa je na včerajšnjem srečanju v Rimu le prišlo do nekaterih dogovorov. Tako je ministrstvo za javno udeležbo sprejelo predlog sindikata in Dežele, da izdela koledar vseh bodočih srečanj. To bo omogočilo štiristranska pogajanja med Deželo, sindikatom, ustanovo IRI in ministrstvom za javno udeležbo, na katerih bodo lahko podrobneje obravnavali položaj škedenjske železarne in vseh javnih podjetij v FJK. Minister pa je tudi zagotovil, da bo mogoče o železarni AIT razpravljati povsem ločeno od ostale problematike. Danes se bodo Carbone, Rinaldi in sindikalisti srečali še z ministrom za industrijo Battaglio.
Priprave pri Trgovinski zbornici
Kmalu steče postopek za neobdavčeni bencin
Preteklo soboto so pri rimskem računskem dvoru končno registrirali odlok ministra za industrijo, trgovino in obrt, ki določa in ureja posebni režim kontingentov neobdavčenega bencina za vso tržaško pokrajino in za 25 občin videmske pokrajine.
Gre za nadaljnji korak k začetku konkretnega razdeljevanja bencina po neobdavčeni ceni, ki bi ga bili sicer morali napraviti še preden je bil ministrski odlok sploh objavljen v Uradnem listu. Predsednik tržaške Trgovinske zbornice Tombesi je prav zato že večkrat odločno posredoval v Rimu, sedaj pa bo ustanova končno lahko sprožila postopek za čimprejšnje uresničenje upravičenih pričakovanj prebivalstva tržaške pokrajine.
Medtem je zbornica že stopila v stik s posameznimi občinami tržaške pokrajine, ki bodo zbirale prošnje za bencinske kupone, hkrati pa se je s sodelovanjem vseh interesentov začela organizacijsko pripravljati na zahtevni potek njihovega razdeljevanja. Na osnovi 2. člena ministrskega odloka morajo namreč posebni razširjeni odbor Trgovinske zbornice za upravljanje bencinskih kontingentov sestavljati tudi predstavniki vseh šestih občin v pokrajini in zastopniki deželne uprave.
Že jutri pa se bo sestal izvršni odbor Trgovinske zbornice, ki bo odobril pravilnik posebnega podjetja, ustanovljenega prav za upravljanje in usklajevanje vseh vprašanj, ki zadevajo bencinske kontingente in način njihovega razdeljevanja.
V petek in soboto v organizaciji Pokrajine
Posvet o »družbi ostarelih« v Trstu
Prepoved kopanja med Devinom m Tržičem
Zaradi onesnaženja morske vode v Tržaškem zalivu je Krajevna zdravstvena enota izvedla vrsto analiz, da bi preverila higien-sko-zdravstvene pogoje za kopanje. Župan devinsko-nabrežinske občine Bojan Brezigar je na podlagi teh analiz odredil začasno prepoved kopanja na območju pred Devinom do meje z občino Tržič. V vseh drugih obmorskih krajih devinsko-nabrežinske občine je kopanje dovoljeno. Redarji te občine in vsi pristojni organi javnega reda bodo poskrbeli za spoštovanje županove odredbe.
Naj zapišemo, da se je kopalna sezona na Tržaškem uradno pričela preteklo nedeljo in da je kopanje v skoraj vseh kopališčih dovoljeno. Laboratorij za higieno in profilakso bo ves čas kopalne sezone opravljal analize vzorcev morske vode in objavljal rezultate.
»Trst kliče Italijo«: pod tem geslom se bo v petek, 20. maja, pričel posvet, ki ga Pokrajina Trst posveča vprašanjem ostarelih in njihovega položaja v sodobni družbi. Trst je s 23,4 odstotka ostarelih, ki so prekoračili 60. leto starosti namreč vzorec italijanske družbe leta 2000, tako da prav analiza tržaškega položaja lahko prispeva k izdelavi novih političnih in upravnih strategij ne le za današnji Trst, pač pa tudi za jutrišnjo italijansko družbo.
Položaj ostarelih in vloga javnih ustanov, družbeni procesi in gospodar-sko-družbeni vidiki staranja prebivalstva bodo torej vsebina dvodnevnega posveta z naslovom »Družba ostarelih v Trstu«, ki bo v petek, 20. maja, in soboto, 21. maja, v kongresnem centru Tržaškega velesejma in ki ga je pokrajinski odbornik za skrbstvo Salva-tore Cannone predstavil včeraj na tiskovni konferenci. Posvet bo potekal v dveh delih: v petek bo govor o splošnem pojavu staranja zahodne družbe, kjer bodo za vzorec vzeli današnji Trst
(govorili bodo profesorja na Univerzi La Sapienza Sandro Bernardini in Lu-cia Vitali, predsednik italijanskega združenja za sociologijo Luciano Gal-lino in ravnatelj Inštituta za raziskave o prebivalstvu pri CNR Antonio Goli-ni), v soboto pa bo razprava osredotočena na specifično tržaško situacijo in torej na možnosti posegov v korist ostarelih (poročala bosta odbornik Cannone in raziskovalec družbe Ri-cerca In-Formazione Eduardo Stagnit-ti, v razpravo pa bodo posegli predsednik KZE Bevilacgua, predstavnik Sklada Finney Pastori, predsednik ITIS Satti in predsednik Trgovinske zbornice Tombesi).
Za pripravo na posvet je Pokrajina Trst naročila pri rimski družbi Ricerca In-Formazione raziskavo o »družbi ostarelih v Trstu«. Njeni izsledki — povprašali so skupno 2035 prebivalcev tržaške pokrajine — nudijo precej popolno sliko položaja ostarelih, saj je raziskava vzela v poštev več vidikov njihovega življenja: delo, stanovanjske razmere, medsebojne odnose, družinsko situacijo, socialno skrbstvo, zdravstveno stanje, stopnjo družbene emar-ginacije, odtujevanja, izolacije in integracije. Najbolj zanimivi podatki iz raziskave pa zadevajo finančni položaj ostarelih, njihovo vključenost v družbo in seveda stopnjo osamljenosti.
Naravnost dramatičen je finančni položaj nekaterih plasti ostarelih: kar 11 odstotkov jih ima zelo nizke dohodke oziroma pokojnine: 1,5 odstotka prejema le 300 tisoč lir na mesec, 9,5 odstotka pa 500 tisoč lir, kar ne zadostuje niti osnovnim potrebam. Drugi velik problem ostarelih je seveda osamljenost: kar 30 odstotkov jih živi
samih, 48 odst. s soprogom in le 5 odst. z otroki in njihovo družino. Poleg tega pa je tudi raven njihovih socialnih in medsebojnih odnosov čestokrat nezadovoljiva, saj kar 25 odstotkov ostarelih preživlja svoj prosti čas v popolni samoti, 6 odst. pa jih živi v obupnih razmerah brez vsakršnega človeškega stika. Tudi zaradi tega večina ostarelih želi učinkovitejše socialno in zdravstveno skrbstvo, za katero bi bili tudi pripravljeni odšteti več denarja kot doslej.
Nekateri podatki so torej izredno zaskrbljujoči, tako da so nujni čim hitrejši ukrepi javnih ustanov. Odbornik Cannone je na včerajšnji tiskovni konferenci sicer zagotovil, da bo tudi bližnji posvet ustvarjalna priložnost za ustrezno načrtovanje bodočih posegov na področju socialnega skrbstva za ostarele. Kljub temu pa ostajajo dvomi, da bo tudi ta posvet, kot marsikateri drugi, prej prilika za preučevanje nekega pojava kot za iskanje stvarnih možnosti za rešitev problematičnih situacij. In nenazadnje so tudi volitve pred vrati, (bg)
■ Od včeraj deluje »telefonska mavrica«. To je telefonska služba, ki jo mladi komunisti ponujajo občinstvu ob torkih, sredah in četrtkih od 16.30 do 18.30. Interesenti naj zavrtijo številko 744535 in na drugi strani telefonske žice jim bodo odgovorili: odvetnik Marino Pittoni na vprašanja v zvezi s stanovanjem; sindikalist Bruno Mercu-ri in prof. Cecilia Assanti na vprašanja o zaposlitvi in dr. Pierandrea Salvo ter prof. Bruno Norcio na vprašanja o mamilih, alkoholizmu in emarginaciji.
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA
SKLICUJE
predsednike vseh svojih članic in predsednike društev, včlanjenih v ZSKD in ZSŠDI, na
ZBOROVANJE
ki bo jutri, 19. maja, ob 20 uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4, s sledečim dnevnim redom:
Z zavračanjem slovenskih prošenj nam dežela F-JK jemlje že uveljavljeno pravico
pa prejmejo podporo izjemno šibke organizacije, takšne, ki delujejo le občasno. Dogaja se, da pride do razpršitve sredstev. Kakšni so bili vaši kriteriji pri razdeljevanju sredstev?
Pokrajina sprejema prošnje in podeljuje denarne prispevke številnim kulturnim organizacijam, predvsem na podlagi 3. in 6. naslova (titolo) že omenjenega zakona 68. O kriterijih porazdeljevanja sredstev je bilo nemalo diskusij: ali dati prispevke vsem društvom, ki pravilno sestavijo prošnje in zahtevane dokumente, ali samo važnejšim organizacijam; ali dajati prednost določeni dejavnosti, npr. znanstveni, literarni, humanistični, razstavni itd. Prevladala je prva hipoteza, to je dati prispevke vsem društvom, ki delujejo, ker da je treba kriti vse pokrajinsko ozemlje, tudi odmaknjene vasi in naselja; iz majhnega krožka nastane včasih prav čvrsta kulturna organizacija in ker kulturne ustanove in večja društva dobivajo sokove od manjših, vsaj kar zadeva vzbujanje zanimanja za kulturno življenje. Osebno sem vedno imel kulturo za dobrino, ki naj bo dostopna vsem, ki jo potrebujejo in si jo želijo.
Kot slovenski odbornik ste prisostvovali za Slovence neljubi zadevi, ko je deželna uprava odklanjala in še odklanja prošnje v slovenščini (doslej ni bilo teh problemov). Podobno je ravnala, vsaj kolikor vemo, tudi tržaška pokrajinska uprava. Kako ocenjujete to odločitev?
Prošnje v slovenščini, ki so jih prejšnja leta prosilci naslavljali na Deželo in so bile deležne normalnega postopka, je letos ustavil računski dvor. S tem je prižgal opozorilno luč tudi za Pokrajino. Nastala je bojazen, da ne bi Nadzorni odbor ustavil ali proglasil za neveljavne prošnje v slovenščini, ki so bile poslane na Pokrajino. Zvedel sem, da je vodja zadevnega urada dal obvestiti prizadete prosilce o nevarnosti, z navodilom, naj prošnjo prevedejo. Pokrajina tudi nima zapriseženega prevajalca in zato ne more jamčiti za verodostojnost prevodov. Stvar je nato prišla v obravnavo v pokrajinski odbor. Prevladalo je stališče, da je treba vprašati za mnenje prefekturo. Na prefekturi pa sem bil nekaj dni prej, kjer mi je prefekt povedal, da pri njih prejemajo prošnje v slovenščini, ki jih dajo potem prevesti svojim prevajalcem. Prefektura je tudi odgovorila Pokrajini v smislu Londonskega memoranduma in Osimskega sporazuma. Problem je odpadel in postopek sprejemanja in obravnavanja prošenj se odvija po ustaljenih tirnicah.
Vi ste človek, ki se je dolga leta ukvarjal s kulturnimi vprašanji in 2 glasbo. Kako ste se počutili v družbi politikov in med čermi, ki označujejo politično življenje?
Zajadral sem v nemirne politične vode, ne da bi to posebej hotel. Vsak človek ima v glavnem začrtano življenjsko pot. Mene je ta pot vodila iz rodnega Dornberga v goriške zavodske šole, od tam po univerzitetnih študijah učit na slovenski licej v Trst, od tam urejevat in načrtovat progratnf na tržaški radio in nazadnje na tržaško Pokrajino, kjer sem bil svetovale0 in odbornik, kar sem še zdaj. In tja sem prišel kot predstavnik politične stranke. V politiki delujem že vrs^? let in sem se moral nanjo privaditi- ^ ostaja v meni neka osnovna težnja' da tudi v politiki iščem njene kulturne in humane strani. Val protislovenskega duha pljuska tudi na tržaško Pokrajino, na splošno pa vlada dovod kulturno sožitje, da sem mogel izpe' Ijati tudi pobude s poudarjeno slovensko komponento.
Kaj menite, na podlagi vaših izku' šenj, o prisotnosti svetovalca SSK pokrajinskem odboru, ki je hof® nočeš odraz sedanjega tržaškega p°' litičnega položaja?
O tem sem sam veliko premišljal ^ smo veliko razpravljali v stranki. čina nas je končno prišla do prepri°a_ nja, da je koristneje za stranko in k ^ stranka predstavlja, da smo prisotni večinah in odborih, to je v organ1 mih, kjer se odloča o političnem, dP ravnem, družbenem, gospodarskem kulturnem življenju tržaške pokrajin ^ kjer se le da. Zunaj večine, ki večinoma svoje predstavnike v ooD rih, še velike in organizirane stran ^ malo pomenijo, kaj šele majhna povrhu še manjšinska stranka z en samim predstavnikom. Sicer pa v boru niso samo predstavniki LiS' marveč tudi DC, PSI, PRI in sama, če nanjo mislite, je heterog gibanje, kjer so ljudje zelo razhčn 9 mišljenja in vedenja. V odboru ljudje različnega porekla, zna - J ' različne vzgoje, različnih ideolog 1	.
političnih izbir in zato sodelovanj . vedno lahko. Vendar v odboru n . _
storiš, kar izven njega ne bi m0®,eAgr-lahko preprečiš, kar bi bilo sicer
,en°'	Pogovor zapisa*
ACE MERMOLJA
Tiskovna konferenca svetovalcev KPI in NL
Pokrajina se je izneverila vlogi spodbujevalke sožitja
Odločilen je bil vpliv nazadnjaških usmeritev Liste za Trst
Poglavitni očitek, ki ga komunistična svetovalska skupina v tržaškem pokrajinskem svetu naslavlja Locchijevi upravi oziroma njenemu delovanju v zadnjih šestih letih, je pomanjkanje vsake pobude pri eni od prvenstvenih nalog ustanove, ki ima naravno in institucionalno vlogo povezovalca med Deželo (ki ima zakonodajno oblast) in krajevni-nri skupnostmi, ki jih predstavljajo občine. Popolnoma nič ni storila v zadnji mandatni dobi, da bi prispevala k vzajemnemu spoznavanju in zbliževanju med obema skupnos-tima, Slovencev in Italijanov, ki živita na njenem ozemlju.
Čeprav je imel Locchijev pokrajinski odbor formalno Podporo velike večine (19 od 30 svetovalcev) pokrajinskega sveta — je poudaril v svojem uvodnem posegu na včerajšnji »obračunski« tiskovni konferenci, ki sta jo priredili skupaj svetovalski skupini KPI in Neodvisne levice na sedežu Pokrajine, načelnik komunistične skupine Martone — si pokrajinska uprava ni upala ne samo izvajati te svoje Prvenstvene vloge, ampak se je celo branila sprožiti o tem Poglobljeno razpravo v skupščini. Komunisti so namreč že v začetku mandatne dobe, marca 1983, vložili (skupaj z zastopnikom Neodvisne levice Omerom) v pokrajinskem svetu resolucijo, ki je predlagala uvajanje prostovoljnega uče-uja slovenskega jezika in kulture v italijanskih šolah vseh stopenj in pri programih permanentnega izobraževanja za odrasle. Toda odbor o resoluciji sploh ni hotel razpravljati, kaj šele, da bi jo sprejel in izvajal, čeprav je imel v svoji sredi kar dva slovenska odbornika, je poudaril Martone.
V vseh šestih letih delovanja pokrajinske uprave je bil torej odločilen vpliv nazadnjaških usmeritev Liste za Trst, ki se mu demokristjani in socialisti niso znali postaviti po robu in ki je oviral živahnejšo in koristnejšo dejavnost Pokrajine tudi na drugih področjih. Tako se je Locchijev odbor 2ačel zavzemati za bodočnost italijanske manjšine v Jugoslaviji šele na pobudo KPI in Neodvisne levice, je naglasil
Martone, povsem nezadostno in zlasti nenačrtno pa je bilo odborovo delovanje na področju šolstva, kulture in zaščite krajevnega gospodarskega ustroja, pri čemer je Pokrajina popolnoma podredila svojo vlogo odločitvam in pobudam tržaške Občine in Dežele.
Uvodni poseg načelnika svetovalske skupine KPI so dopolnili s podrobnejšimi ocenami (in seveda kritikami) o delovanju pokrajinske uprave na raznih področjih njenih institucionalnih pristojnosti neodvisni levičar Omero ter komunisti Spadaro, Lusova in Apostoli. Prvi je poudarjal pomanjkanje vsakega načrtovanja dejavnosti Pokrajine na kulturnem področju, pri čemer so prevladovale pobude brez pravega pomena in razprševanje podpor najrazličnejšim društvom. Spadaro je zlasti kritiziral birokratski odnos pokrajinske uprave do problemov šolstva, kar se je izkazalo tudi v neuspehu zadnje pobude (tridnevnega posveta z naslovom »Dan za tvojo bodočnost«), namenjene šolski mladini, ki se ni odzvala. Zelo oster je bil tudi do kulturne politike Locchijeve uprave, ki je podlegla nazadnjaškim usmeritvam Liste za Trst (in pri tem je bil Spadaro posebno kritičen do slovenskega pristojnega odbornika Hareja).
Svetovalka Perla Luša je zelo kritično ocenila delovanje uprave glede skrbstva (šest let je potrebovala, da je naposled le predstavila sklepe o stanovanjskih skupnostih in o preventivnem delu pri socialno ogroženih otrocih), raziskave za ostarele (ki ji je očitala namen, da se predstavi kot »volilni golaž«) in glede pokrajinskega osebja (kar je nedavno privedlo do protestne zasedbe skupščinske dvorane). Apostoli pa je zaključil tiskovno konferenco z ostrimi očitki o odborovi nedelavnosti in z opozorilom na pomanjkanje iniciativ za obrambo krajevnega gospodarskega ustroja, ker ni znal spodbujati razreševanja protislovij, ki se pojavljajo pri prehodu med starim in novonastajajočim.
0 rasizmu na Tržaškem in o nerazumevanju rasizma
Se rasizem širi po Italiji? To vprašanje si v teh dneh zastavlja marsikatero italijansko sredstvo javnega obveščanja pod vtisom dogodkov iz najnovejše kronike, kot so izpadi proti temnopoltim priseljencem v Rimu, atentati na Južnem Tirolskem, pojav raznih severnjaških "lig", od "Lige Venete" do "Lege Lombarde", itd. Vprašanje si je zastavila tudi tiskovna agencija ADN-Kronos, ki pa ni tvegala kakih svojih razlag navedenih pojavov, marveč je za odgovor povprašala razne osebnosti iz krajev, v katerih naj bi rasizem najbolj zaskrbljujoče dvigal glavo. Za nas je posebej zanimivo, da je svojo anketo raztegnila tudi na Tržaško, kjer »sožitje s slovensko manjšino beleži vzpone in padce« in kjer »se slovenska skupnost čuti nerazumljeno in zapostavljeno od italijanske večine«.
Kako je z rasizmom na Tržaškem, so tiskovni agenciji odgovarjali pisatelj Fulvio Tomizza, tajnik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Dušan Udovič in tržaški župan Giulio Staffi-eri. »Ne vem, če lahko govorimo o rasizmu,« je povedal Tomizza, »toda predsodki, ki jih ena skupnost goji do druge, že močno spominjajo nanj. Razširjeno je med ljudmi prepričanje, da je njihova narodnostna istovetnost ogrožena od obstoja komponente, ki ima svojo kulturo in dostojanstvo.«
Udovič je ADN-Kronosu povedal, da »ni pravega razumevanja in da italijanska večina slabo pozna Slo-
vence«, v ponazorilo pa je navedel konkreten dogodek: »Zveza Istranov je lanske jeseni priredila v Trstu shod in ob tej priložnosti razdeljevala brošuro, ki vsebuje hude žalitve slovenske narodnostne skupnosti. Naša organizacija je odgovorne prijavila sodnim oblastem,« navaja agencija Udoviča.
Od treh intervjuvancev je edini Staflieri odločno zanikal, da bi bil rasizem doma na Tržaškem. »Tržačani niso rasisti, toda paziti je treba, da ne bi poudarjali koristi slovenske manjšine pred koristmi Julijcev, ki so ogromna večina,« je dejal. »Absolutno ni mogoče govoriti o kakem nerazumevanju slovenske manjšine, o kateri velja spomniti, da tvori komaj pet odstotkov tržaškega prebivalstva. Obstaja pa proslovenska manipulacija KPI, kakor tudi manipulacija z nasprotnim predznakom MSI in z njegovim pretiranim nacionalizmom,« je še pristavil.
Saj, tako "razume" Staflieri Slovence. Z istim razumevanjem je pred nedavnim izjavil nekemu drugemu sredstvu javnega obveščanja, da biti "ščavo" za Slovence ni žaljivo, (mb)
t
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
Tudi radikalci bi radi tekmovali na volitvah
Kermaunerjevo razmišljanje v DSI
Razvijajoča se civilna družba pogoj za napredek slovenstva
Čeprav so se italijanski radikalci na zadnjem vsedržavnem kongresu slo-vesno odločili, da stranka ne bo več tekmovala na nobenih, niti političnih Titi upravnih volitvah, se nekaterim le skomina (znano je, da nista niti discip-kna niti doslednost pri oboževalcih vrtnice ravno prislovični) po sodelovanju na junijskih volitvah v Trstu in v ezeh Furlaniji-Julijski krajini. Med emi je tudi senator Gianfranco Spa-r uC'a’ k* te Prišel včeraj v Trst vodit tiskovno konferenco, v kateri se je rudii razlagati, zakaj naj bi bili ravno nase mesto in dežela izjema, ki bi dovoljevala kršitev pravila.
Radikalni veljak je na dolgo in široko poudarjal, da osebno (in z njim nekateri drugi parlamentarci PR) čuti Posebno odgovornost do usode teh Krajev, v katerih je njegova stranka vedno pobirala dobro volilno bero, kot orugi vzrok za odločitev, da poskusijo U(li radikalci spet srečo pri bližnjih spravnih volitvah, pa je navedel tudi 2avzetost krajevnih somišljenikov. Ti 6 namreč ogrevajo za uveljavitev »al-ernativnih Pst«, niso pa mogli sprejeti sbiia psi za zavezništvo laičnih in eformističnih sil, ker socialisti niso Povabili k sodelovanju tudi Liste za
p° ostri kritiki vsevprek ostalim j^ankam, od KD in KPI do PSI (ki da I °Ce »hegemonizirati« druge manjše g cne sile) in PSDI, PRI ter PLI, je Padaccia vendarle prišel na dan s
svojim predlogom: tako v našem mestu kot v drugih krajih naše dežele naj bi se izoblikovale »laične in zelene mestne liste«, ki naj bi s svojim znakom avtonomno sodelovale v volilnem tekmovanju. V ta namen so že v teku pogajanja, zlasti z republikanskimi odpadniki iz gibanja Giustizia e liberta in z raznimi »zelenimi« skupinami, ki se bodo nadaljevala še do konca prihodnjega tedna (in prav zato bo Spa-daccia v petek in soboto znova v našem mestu), da se do kraja preverijo možnosti za oblikovanje takih list.
Na naše izrecno vprašanje, ali predlagajo radikalci za tako morebitno zavezništvo kakšno programsko osnovo, ki naj bi upoštevala etnično, kulturno, gospodarsko in politično posebnost naših krajev, je Spadaccia odgovoril negativno, češ da ni več časa za pro-gjrame. Potrdil je le, da se za to iniciativo krajevnih in nekaterih vsedržavnih radikalnih voditeljev ogreva tudi sam Marco Pannella (ki je že bil v tržaškem občinskem svetu v letih 1978 in 1979), ki bi bil baje tudi spet pripravljen kandidirati v Trstu. Čeprav je Spadaccia zatrjeval, da bi lahko take »mestne liste« računale na potencialnih 10 odstotkov volivcev, se zdi ta pobuda bolj nagnjena k temu, da prikrajša PSI za morebitne glasove razpršenih radikalcev in drugih manjših skupin, kot pa resna politična iniciativa, ki naj bi privedla do konstruktivnih izhodov.
V	ponedeljek zvečer so obiskovalci Društva slovenskih izobražencev prisluhnili razmišljanju Tarasa Kermaunerja o slovenstvu, krščanstvu in civilni družbi. Ker se predavatelj ni mogel osebno odzvati vabilu prirediteljev, je na njegovo mesto stopila profesorica filozofije iz Ljubljane Alenka Goljevšček, ki je prisotnim prebrala Kermaunerjev tekst.
V	svojem spisu se je avtor dotaknil pomembnih vprašanj o vlogi krščanstva in posameznika v svetu ter o pomenu civilne družbe. Prišel je do spoznanja, da bog ne sme biti neposreden soudeleženec političnih bojev za oblast. Večkrat pa se dogaja, da postane, čeprav nehote, predmet politike. Kermauner je v svojem tekstu opisal vlogo krščanske cerkve v raznih zgodovinskih obdobjih in opomnil, da se je cerkev v 80. letih odpovedala boju za oblast.
Kermauner je v svojem razmišljanju razčlenil predvsem situacijo, ki se pojavlja v Sloveniji. Večji del svojega teksta je posvetil vprašanju civilne družbe, ki mora temeljiti na svobodnem tržišču, na tekmi različnih gospodarskih in političnih subljektov. Slovenstvo ima možnost gmotnega in kulturno-du-hovnega razvoja le v okviru razvijajoče se civilne družbe.
V	odsotnosti predavatelja se je ob koncu večera razvil med prisotnimi dolg razgovor, v katerem so razpravljalni poglobili najzanimivejše točke Kermauner-jevega razmišljanja.
Pravno-ekonomska terminologija predmet srečanja na sedežu SSS
Na sedežu Sindikata slovenske šole v Carduccijevi ulici 8 je bilo 6. maja srečanje za rešitev problemov, ki jih imajo strokovnjaki na pravno-ekonomskem področju. Nenehno morajo namreč iskati najprimernejše izraze za tuje strokovne besede, ki se vedno znova pojavljajo zaradi stalnega razvoja na tem področju. Že ustaljeni slovenski izrazi pa pogosto povzročajo precejšnje težave, ker niso pomensko usklajeni in se je treba zato večkrat posluževati italijanskih izrazov.
Na srečanje so bili pisno vabljeni predstavniki raznih slovenskih gospodarskih in družbenih ustanov. Na žalost se vsi niso odzvali vabilu.
Med udeleženci pa je prišlo do ponovne ugotovitve, da res potrebujemo strokovnjake, ki bi reševali sporne primere. Naslednje srečanje naj bi bilo v septembru in zato že danes vabimo vsakogar, ki ga zanima ta problematika, naj se oglasi na našem sedežu, da bi s skupnimi močmi prišli do najboljših rešitev.
Josip Gorup - Gori
Pogreb bo jutri, 19. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Opčinah.
Žalujoči sin z družino, sestre z družinami in drugo sorodstvo
Opčine, 18. maja 1988
Zapustil nas je naš dragi mož I in oče
Ivan Rebula
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 19. t. m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v šempolajsko cerkev.
Žalujoči žena Marica, sin David, hči Marta in drugo sorodstvo
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Šempolaj, 18. maja 1988
t
V ponedeljek, 16. t. m., je prenehalo biti plemenito srce naše drage
Fani Mejak por. Del Linz
Ravnatelj Unesca danes v Miramaru
Geofizikalni observatorij je odkupil ladjo Explora
^Stanka znanstvenega odbora ednarodnega centra za teoretsko fi-rj 0 v Miramaru se bosta danes in jut-^ udeležila tudi pred kratkim izvolje-generalni ravnatelj mednarodne or-rjcnizacije Unesco, znanstvenik Fede-Mph May°r in generalni ravnatelj nii dnarodne agencije za jedrsko ener-Jo na Dunaju Hans Blix. Ravnatelj k a®arskega centra prof. Abdus Šahov b° jUtra Por°čal 0 delovanju ustali ,e v letošnjem letu, o kratkoročnih 0^90r°čnih načrtih ter o delovanju Srp.nst;vene akademije tretjega sveta. stavaiva- se bodo udeležili tudi pred-rodJ11^ Italijanske vlade pri Medna-centru za teoretsko fiziko Gi-Med *'osso Cicogna, podravnatelja gij0 .ar°dne agencije za jedrsko ener-Prerict ^ifferero in J. W. Dircks ter Pom avniki organizacije Unesco A. °rtl' V. Zharov in A. Kaddoura.
Koncert v Verdiju
5.	bo v gledališču Verdi
ba v	ciklusa koncertov »Glas-
rujina t stoletiu<<, ki ga prirejajo Pok-
sicale inSjj z<^ruženje Continuum mu-
za kulturo in umet-
^itha '\A7ProHramu le glasba Hinde-s°Prani	in Eislerja v izvedbi
tov	Kuise Castellani in pianis-
erta Repinija in Rite Verardi.
Eksperimentalni geofizikalni observatorij pri Briščikih bo imel svojo ladjo za posebne geofizikalne raziskave. Deželni odbor je namreč tej znanstveni ustanovi dodelil izre-
den prispevek, poldrugo milijardo lir, s katerim bo Observatorij odkupil ladjo Explora. Ladjo, ki je opremljena s posebnimi aparaturami za znanstvene raziskave, so zgradili leta 1973 v nemški ladjedelnici Elsfleth za družbo Prakla-Seismos iz Hannovra. Znanstveniki Geofizikalnega observatorija so ladjo — ki so jo tudi preimenovali v OGS-Ex-plora — izkoristili že za prvo geofizikalno odpravo na Antarktiko, ki je se je začela letošnjega januarja in se zaključila 8. marca na Novi Zelandiji. Ladja je dolga nad 73 metrov, ima dva glavna motorja z močjo po 1760 konjskih sil, potuje s hitrostjo do 15 vozlov, težka pa je skoraj tisoč ton. Explora je v celoti stala sedem milijard lir, Observatorij pa je imel možnost, da jo je kupil, ker je dobil prispevek še od Sklada za Trst (milijardo) in ker si je istočasno izposodil denar. Stroške bodo delno krili tudi z dohodki, ki jih bodo prejeli za znanstveno dejavnost. Ladja bo oktobra znova odplula na Antarktiko, še prej pa jo čaka pot v Singapur in nekaj raziskav, ki jih bo po naročilu Vsedržavnega sveta za raziskave opravila med Sardinijo in francosko obalo.
Ranili tri karabinjerje
Sinoči nekaj po 22. uri so se trije moški spopadli s prav tolikimi karabinjerji in jih lažje ranili. Dogodek se je pripetil v baru Vienna v Ul. Diaz v Trstu. Ranjeni karabinjerji so 23-letni Marco Biofava, 26-letni Tommaso Regina in 25-letni Pietro Murgia. V glavni bolnišnici so jim ugotovili rane, zaradi katerih se bodo morali zdraviti vsak po 10 dni, vendar jih niso zadržali. Imena treh napadalcev niso znana, razvedelo pa se je, da so vsi v priporu.
Deževno vreme včeraj zakrivilo več nesreč
Čeprav včeraj ni prišlo do hudih prometnih nesreč, so imeli karabinjerji, prometna policija in mestni redarji polne roke dela. Precej trčenj je povzročilo predvsem jutranje deževje.
Najhuje se je včeraj poškodovala 34-letna diplomirana babica Cristina Serberi por. Ardessi iz Ul. delle Campanelle 166, ki se bo morala zaradi hudih udarcev po vsem telesu in poškodb kosti zdraviti dva meseca na ortopedskem oddelku bolnice na Katinari. Serberijeva se je vozila po Trbiški cesti v avtomobilu fiat 500, ki ga je upravljal 45-letni zdravnik Adriano Purini. Voznik se je zaletel v zadnji del turškega kamiona.
V mesecu dni bo okreval 30-letni bolničar Alberto Diani iz Klanca delle Rose 1, ki se je poškodoval v nenavadni prometni nesreči na Ul. Forlanini. Okrog 11. ure se je namreč rešilec s tulečimi sirenami nenadoma zaletel v parkirane avtomobile na desni strani ceste. Kaže, da je nesrečo zakrivila spolzka cesta. Voznik Riccardo Cepec se ni poškodoval.
Tudi Ul. Bonomea je bila včeraj prizorišče slikovite prometne nesreče. Leandro Milic iz Ul. Carsia 47 je včeraj popoldne nenadoma izgubil nadzorstvo nad kamionom fiat in se silovito zaletel v obcestnizid. Voznik se ni ranil, njegov 32-letni sopotnik Aldo Alachkar iz Ul. Frausin 19 pa se bo moral zdraviti v katinarski bolnišnici 10 dni. V nesreči se je potolkel predvsem po levi strani telesa.
Do trčenja je prišlo okrog 13.30 v bližini železniškega prehoda na strmi in ozki Ul. Bonomea. Milič je s tovornjakom vozil navzdol: nenadoma pa ga je zaneslo proti desni strani ceste. Zaletel se je v zid in ga napol porušil. Divje vožnje pa s tem še ni bilo konec, saj je tovornjak nadaljeval pot še za nekaj metrov. Vozilo se je namreč obrnilo za 90 stopinj in za kako uro zaprlo ozko ulico prometu. Kmalu so na Ul. Bonomea prispeli tudi gasilci, ki so morali porušiti del poškodovanega zida, saj je bilo nevarno, da se zruši na cesto.
Pogreb bo danes, 18. t. m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Za njo žalujejo: mož Leopoldo, hčerka Franka, sinova Piero in Leo z družinami, vnuki Janja, Massimilia-no in Andrea ter ostalo sorodstvo.
Posebna zahvala naj gre primariju dr. Valenteju, gospe Vidonis in celotnemu osebju klinike IGEA v Trstu.
Trst, 18. maja 1988
V 78. letu starosti nas je nenadoma zapustil
Danilo Sahar
Po pogrebu sporočajo žalostno vest žena Karla, sinova Lučko in Marino ter drugo sorodstvo.
Podlonjer, 18. maja 1988
Ob težki izgubi drage none Milene Zahar izrekata fantovska in dekliška iz Boršta in Zabrežca globoko sožalje vnukom ter svojcem.
Tajnice slovenskih šol izrekajo kolegici Boži Zahar občuteno sožalje ob smrti drage mame.
Na tekmovanju v Sestu San Giovanni
Lepa glasbena uveljavitev gojenke GM Jane Radovič
Še en pomemben uspeh gojenke glasbene šole Glasbene matice. Na vsedržavnem tekmovanju za mlade glasbenike, pridržanem samo za zasebne glasbene šole in torej z izključitvijo konservatorijev, licejev in njim izenačenih šol, ki je bilo v dneh od 12. do 15. t. m. v Šesto San Giovanni za Nagrado »Citta di Šesto San Giovanni«, je Jana Radovič, gojenka klavirske šole GM iz razreda prof. Aleksandra Rojca v svoji skupini med štiridesetimi izvajalci osvojila v vsedržavnem merilu odlično tretje mesto.
Jana Radovič, ki se pravkar pri-
pravlja na izpit na konservatoriju za peti letnik, je tekmovala v skupini B za mlade pianiste od 13. do 16. leta starosti, vseh skupin oziroma kategorij pa je bilo pet za nastopajoče od 9. do 25. leta starosti, v kategoriji za due, trie in kvartete pa od 16. do 30. leta starosti.
Jana Radovič, ki je marca letos osvojila tretje mesto tudi na tekmovanju v Stresi, je izvajala Debussyjevo Suito Children's Corner ter po eno Czernijevo in Kramerjevo etudo. Mladi obetavni pianistki in njenemu profesorju iskrene čestitke, (jk)
Obisk »starejših« osnovnošolcev iz Nabrežine v našem uredništvu
Velik uspeh hudomušne predstave v organizaciji Združenja slepih
Tržaški oddelek Italijanskega združenja slepih je pred dnevi priredil v dvorani Oiicirskega krožka hudomušno predstavo »Ridendo e cantando che male ti io?«. Avtorji predstave, ki je pri številnem občinstvu požela izreden uspeh, so Lino Carpinteri, Mario Faraguna in Ugo Amodeo. Predstavo so si med drugimi ogledali tudi občinski odbornik za zdravstvo Lucio Cernitz, občinski odbornik za socialno skrbstvo Marino Colombis, Primo Rovis, ravnateljica trgovskega oddelka zavoda IRFOP Luciana Dellisanti, poveljnik Ciro Vecchio in predsednica tržaškega oddelka Italijanskega združenja slepih Ada Maria De Crignis.
V	Kosmačevi knjižnici v Tolminu je
od danes na ogled potujoča antološka razstava MILKA BAMBIČA.
V	Kraški galeriji razstavljajo do 15. junija F. DEGRASSI, R. DE MATTIA, M. ISRAEL, N. LAURENI in E. ŽERJAL.
V	galeriji Minerva (Ul. S. Michele 5) razstavlja do 20. t. m. slikar LEOS MON-TREE.
V	umetnostni galeriji Nadie Bassa-nese - Trg Giotti 8/1 - bo do 31. maja odprta razstava pod naslovom RONDE. Te dni razstavlja slikar R. KUSTERLE;
20.	maja ob 18.30 otvoritev razstave slikarke O. PAMICI in 31. maja ob 18.30 otvoritev razstave F. VECCHIETA.
V	galeriji Cartesius (Ul. Marconi 16) razstavlja še jutri slikarka MARIA ANNA LOTESTO.
V	prostorih Kulturnega združenja Voltaire na Trgu S. Giovanni 3 razstavlja tržaški slikar Giovanni FRANZIL -CASAL. Razstava je na ogled od 16.00 do
19.30	do 20. maja.
V	KD Tabor na Opčinah je na ogled razstava slikarke ROMANE FAVIER ZORZUT.
V	galeriji Rossoni (Korzo Italia 9), bodo v soboto, 21. t. m., ob 18. uri odprli razstavo slikarja GIACOMA CIRAMIJA.
razna obvestila
ZŽI iz dolinske občine vabi svoje članice na SKUPNI SESTANEK, ki bo danes, 18. maja, ob 20.30 v društvenih prostorih KD V. Vodnik v Dolini.
Združenje za zaščito Opčin priredi jutri, 19. maja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah OBČNI ZBOR.
Jutri, 19. t. m., ob 18. uri bo na Visoki šoli za prevajalce in tolmače tržaške Univerze prof. Gerald PARKS predstavil poezije Aleksija PREGARCA »JEDRA«. Pesmi v šestih jezikih bodo brali študentje šole, v slovenščini pa avtor sam.
Sindikat upokojencev za Zahodni Kras CGIL sporoča, da bodo na sedežu v Križu izpolnjevali davčne prijave (model 740) z naslednjim urnikom: torek 8.30-12.00, sreda 15.00-18.00 in v petek 8.30-
12.00	in 15.00-18.00.
Odbor za šolstvo SKGZ, Tržaška knjigarna, IRRSAE vabijo na ogled RAZSTAVE UČIL IN UČNIH PRIPOMOČKOV IZ SLOVENIJE ZA VRTEC IN OSNOVNO ŠOLO. Razstavišči: Trst -Tržaška knjigarna - Ul. sv. Frančiška 20 -vsak dan do sobote, 21. maja, med rednim delovnim časom (8.30-12.30, 15.30-19.30); Gorica - Kulturni dom - Ul. Brass 20 - vsak popoldan od torka, 24. maja, do petka, 28. ma>a, od 17. do 19. ure.
razstave
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Gostuje PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Nova Gorica
John Pielmeier
Agnes dei
Režija: Miran Hercog
V petek, 20. maja, ob 20.30 ABONMA RED A in D v soboto, 21. maja, ob 20.30 ABONMA RED B, E in F v nedeljo, 22. maja, ob 16.00 ABONMA RED C in G
GLASBENA MATICA
TRST
V sredo, 18. t. m., ob 20. uri
v Kulturnem domu v Trstu
6. srečanje mladih slovenskih glasbenikov treh dežel:
-	Slovenija
-	Koroška
-	Furlanija-Julijska krajina
koncerti
Tržaška pokrajina - Združenje Continuum Musicale
Peti koncert ciklusa Glasba 20. stoletja bo na sporedu nocoj, ob 20.30 v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost, Ul. S. Carlo 2. Vstop prost.
Verdi
Sezonski koncerti. V soboto, 21. t. m., ob 18. uri bosta nastopila kot solista Ele-na ZANIBONI in Angelo PERSICHILLI. Dirigent Angelo FAJA. Glasba Maria Zafreda. Orkester gledališča Verdi.
Umetniški in tehnični ansambel gledališča Verdi gostuje v Messini, kjer bo v gledališču Vittorio Emanuele uprizoril opere BOHEME, PRIJATELJ FRITZ in HČI POLKA. Prva opera bo na sporedu 20. t. m.
II Pošto delle Fragole
Jutri ob 20.30 bo v parku bivše umobolnice pri Sv. Ivanu na sporedu koncert skupine MARIO GRENGA.
21.	uri: nastopata ljubljanska skupina Green Town Jazz Band in pozavnist Marcello Rosa.
V klubu Tor Cucherna, ob 23. uri: nastopajo pianist Roberto Magris, saksofonist Nevio Zaninotto in bobnar Gabriele Centis.
Alpe Adria Jazz Meeting V disku Mandracchio, ob
gledališča
LA CONTRADA TEATRO CRISTALLO
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu delo Maria Vargasa Llose KATHIE IN MOR-. SKI KONJ v priredbi gledališča La Con-trada. Režija Orietta Crispino. Nastopajo Stefania Ressico, Adriano Giraldi, Gior-gio Amodeo in Paola Bonesi.
Perujski književnik Mario Vergas Llose se bo srečal s tržaško publiko v petek, 20. t. m. ob 17.30 in sicer v dvorani Tržaške trgovinske zbornice v Ul. Nicolo 5. Pisatelja in njegovo delo bo predstavil Juan Carlos Iglesias.
kino
ARISTON - 17.00, 22.15 Barfly, r. Barbet Schroeder, i. Mickey Rourke, Faye Du-naway.
EXCELSIOR II - 18.30, 21.45 LTnsosteni-bile leggerezza delTessere, dram., ZDA; r. Philip Kaufman; i. Daniel Day Lewis, Lena Olin.
EXCELSIOR I - 18.00, 22.15 Paura e amore, r. Margaret Von Trotta; i. Fan-ny Ardant.
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Domani accadra, pust., It. 1987; r. D. Luchetti; i. P. Hendel, G. Guidelli.
NAZIONALE II - 16.30, 22.00 LTmplaca-bile, pust., ZDA 1988, r. P. M. Glaser, i. A. Schwarzenegger.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Amplessi vertiginosi, porn.,
PENICE - 18.00, 22.15 Baby Boom, kom.; i. Dyanne Keaton.
GRATTACIELO - 16.15, 22.00 L'ultimo imperatore, dram., It./ZDA 1987, 203'; r. Bernardo Bertolucci; i. John Lone, Joan Chen.
MIGNON - 16.30, 22.15 Love Dream, kom., i. Christopher Lambert, Diane Lane.
EDEN - 16.00, 20.00 Fantastica Moana Pozzi, porn., □
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Saigon, □
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 L'at-trazione, □□
CAPITOL - 16.30, 22.00 Ouattro cuccioli da salvare, kom., prod. Walt Disney.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Pazza, dram., ZDA 1988, r. M. Ritt, i. B. Strei-sand, R. Dreyfuss, □
ALCIONE - 16.00, 22.10 La piccola bot-tega degli orrori, srh., ZDA 1986, i. Rick Moraniš, Ellen Greene.
RADIO - 15.30, 21.30 Una moglie per Johnny, porn.,
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □□
včeraj - danes
Danes, SREDA, 18. maja 1988
ERIK
Sonce vzide ob 5.30 in zatone ob 20.32 - Dolžina dneva 15.02 - Luna vzide ob 5.57 in zatone ob 23.51.
Jutri, ČETRTEK, 19. maja 1988
PETER
PLIMOVANJE DANES: ob 5.37 najnižja -61 cm, ob 12.26 najvišja 24 cm, ob
17.09	najnižja -3 cm, ob 22.51 najvišja 42 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 17 stopinj, zračni tlak 1011,5 mb narašča, veter 4 kilometrov na uro vzhodnik, vlaga 90-odstotna, v jutranjih urah je padlo 2 mm dežja, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Cristina Husu, Marco Franzo, Števen Vargiu, Daniele Miceli, Angelica Gelsi.
UMRLI SO: 88-letna Antonia Žagar vd. Vidonis, 82-letna Natalina Scoccni, 66-letni Vlatko Ladavac, 81-letna Francesca Meacco por. Del Linz, 74-letni Carlo Senci, 60-letni Umberto._Paiero, 62-letni Claudio Zaccaron, 78-letni Bruno Olio, 66-letna Concetta Antonelli por. Tomasi, 79-letna Antonia Novel vd. Novel, 93-let-na Elisabetta Albrizio, 89-letna Stefania Lenco, 79-letni Luciano Giacomini, 75-letni Biagio Riccobon, 66-letni Alberto Stevanato.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 16., do sobote,
21. maja 1988
Dnevna služba — od 8.30 do 19.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
BAZOVICA (tel. 226210) — samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razne prireditve
Godba na pihala iz Ricmanj priredi PROMENADNE KONCERTE 20., 21. in
22.	maja v Ricmanjih na Žrebčevem. V petek, 20. 5., ob 20. uri nastop Godbe na pihala iz Ricmanj ob 20. obletnici obnovitve; v soboto, 21. 5., ob. 20. uri nastop Godbenega društva "Viktor Parma" iz Trebč in godbe Associazione Filarmoni-ca Maniago iz Maniaga (Videm); v nedeljo, 22. 5., ob 18. uri nastop godbe Banda musicale "Camillo Borgna" e majorettes furlanutes iz Madrisia di Fagagna (Videm) ter Mladinskega pihalnega orkestra ' Karol Pahor" iz Pirana. Vabljeni!
Društvo naravoslovcev in tehnikov TONE PENKO prireja v petek, 20. maja, predavanje univ. prof. Loredane Rizzi Longo na temo: AEROBIOLOGIJA V DEŽELI. V svojih izvajanjih, ki bodo opremljena z diapozitivi, se bo predavateljica ustavila predvsem na alergenih vrstah peloda. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 s pričetkom ob 20.30.
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monte Ser-nio 27, gostuje MePZ JADRAN iz Milj v soboto, 21. maja, ob 20.30. Vodi Mirjana Bonin. Sodeluje Stane Raztresen. Vabljeni!
V nedeljo, 22. t. m., ob prazniku 50-letnikov bo v barkovljanskem društvu v Ul. Cerreto 12 nastopil čarodej VIKJ s svojo skupino. Začetek ob 18. uri. Vabljeni!
Volčiči in veverice iz Devina vabijo na RAZSTAVO KMEČKEGA ORODJA v prostorih osnovne šole v Medji vasi. Otvoritev bo v nedeljo, 22. maja, ob 18. uri. Razstava bo odprta v nedeljo in ponedeljek od 18. ure do 20.30.
SK Devin - Kajakaška sekcija priredi jutri, 19. t. m„ ob 20. uri v domu I. Gruden v Nabrežini projekcijo videofilma O SPUSTU Z RASTOM PO REKI TARI V ČRNI GORI. Ob tej priliki bo tudi vpis za odpravo na Taro, ki bo od 3. do 6. junija in predvpis za začetniške in nadaljevalne tečaje kajaka. Vljudno vabljeni!
Ženski pevski zbor TABOR bo slavil 10-letnico svojega obstoja. Zborovodja prof. Sveto Grgič in pevke si želimo, da bi bili ob tem prazniku z nami v Prosvetnem domu na Opčinah, v soboto, 21. t. m., ob 20.30.
čestitke
Danes praznuje 50. rojstni dan naša draga SILVA GRGIČ iz Padrič. Veliko zdravja, sreče in veselja ji želijo Sonja in Paolo, Tatjana in Lenard, Igor in Tanja, nono Stanko ter vsi, ki jo imajo radi.
__________prispevki________________
V	spomin na Pjerina Cesarja darujeta Drago in Ankica Sedmak 50.000 lir za spomenik padlim v NOB v Gabrovcu.
V	spomin na Pavla Bajca darujeta Majda in Dejan 10.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Petra Cesarja daruje Anita Frassinelli 20.000 lir za pevski zbor V. Mirk.
V	počastitev spomina Pavla Bajca daruje Robert Petaros z družino 50.000 lir za Slovensko zamejsko skavtsko organizacijo.
V	spomin na g.o Milko Žerjal daruje Vesna Zahar 10.000 lir za šolo v Boljun-
Namesto cvetja na grob botre Milke Žerjal daruje Franka 20.000 lir za Center za rakasta obolenja in 20.000 lir za tam-buraško skupino KD F. Prešeren.
V	spomin na Dragico Kosmino daruje Malka Kosmina 20.000 lir za KD Vigred.
V	počastitev spomina Ivanke Rupel vd. Caharija darujeta Štefanija in Nadja
30.000	lir za Sklad M. Čuk .
V	spomin na dobro gospo Bruno Koko-ravec daruje Neva Ferjančič 20.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost.
V	spomin na Tiberija Rukina daruje Mimi Bogateč 50.000 lir za ŠD Vesna.
Ob 6. obletnici smrti Tiberija Rukina darujeta Silva in Elena 20.000 lir za ŠD' Vesna in 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Križu.
V	počastitev spomina tete Rožjne Le-giše vd. Adamič daruje družina Legiša (Prečnik 14) 50.000 lir za spomenik padlim v NOB v Prečniku in 50.000 lir za Zvezo vojnih invalidov.
Namesto cvetja na grob Ljudmile Ten-ce vd. Starec daruje nečak Darjo z družino 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek,
20.000	lir za FC Primorje, 20.000 lir za MPZ V. Mirk, 20.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel in 20.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Ivanke Rupel vd. Caharije darujejo svakinja Ivanka in nečakinje Marinka, Sonja in Lidija 100:000 lire za Center za rakasta obolenja.
Ob 12. obletnici smrti Dominika Sedmaka darujejo Kristina in Majda 30.000 lir ter Julka Meden 10.000 lir za spomenik padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Fani Prašelj daruje Dorka Husu 20.000 lir za FC Primorje.
V	spomin na brata Ivana daruje Tonko Milič 30.000 lir za FC Primorje.
Nosilci krste pok. Vanke Rupel vd. Caharija darujejo 100.000 lir za*FC Primorje.
Ob obletnici smrti Ferdinanda Daneva daruje družina 20.000 lir za ŠD Kontovel.
Ob treh obletnicah smrti svojih dragih: 11. mame Štefanije, 34. brata Želka, 43. očeta Stanka in v spomin na Giordana Marzija darujeta Stana in Sonja z družinama 50.000 lir za KD Skala.
V spomin na Drago Starc, Angejo Starc in Liseto_ Krečič daruje Lojzka Cijak
10.000	za ŠD Kontovel.
Ob 1. obletnici smrti dragega brata Bogomira daruje Viljem Sirk z družino
30.000	lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Križu.
Ida Bogateč Rukin daruje 40.000 lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Križu.
Ob obletnici smrti Ferdinanda Daneva daruje družina 20.000 lir za ŠD Kontovel-
mali oglasi
OSMICO V SOVODNJAH (v vasi) je odprl Franc Lukman (Magrinov). Toč1 belo in črno vino, posebej priporoča sivi pinot.
OSMIČO ima Ferfolja v Medji vasi. Toč1 belo in črno vino.
SANCIN KARLO je v Dolini na št. 360 odprl osmico. Toči belo in črno vino.
ZDENKO IZ RICMANJ je odprl osmicO’ Toči belo in črno vino.
OSMICO je odprl Alojz Kante - Prapro1 št. 18. Toči belo in črno vino.
UPOKOJENEC PRODA kamionček tig-rotto, nosilnost 3-5 ton, v dobrem stanju, cena 1.000.000 lir, možnost dogo" vora. Anton Drufovka, Vallone del'e Acgue 1, tel. 0481/34220.
PRODAM stanovanje: 2 sobi, shramba' velika kuhinja, kopalnica, avtonomn0 ogrevanje na metan. Tel. 54363.
SREDNJE KODRE SREBRNE prodal (rodovniški) - dobro leglo - 600.000 Id' Telefonirati na št. 228225.
STANOVANJE v Ul. Giuliani 20, II. nf' str., 54 kv. m, prodamo. Cena približa 53.000.000 lir. Telefonirati zvečer na 5' 757640.
PRODAM furgon fiat 242, nosilnost 1 stotov, letnik '78, v odličnem stanju, P° ugodni ceni. Tel. 0481/20636.	,
17-LETNO DEKLE išče zaposlitev. T«1'
200617.	v
JOSTILNO V PREBENEGU dajem . najem. Telefonirati na št. 231741 ob 11 obedov.	,
/ DALMACIJI v okolici Primoštena d jemo v najem 2/4-osebna popolno11^ opremljena stanovanja. Ugodne ceb^ Informacije po telefonu ob delovd urah na št. 823000 ali zvečer na 224407 - Silvia.	bj
ŠČEM APARTMA za dve odrasli ose in štiri otroke ob istrski obali v o^d ju od sredine julija do konca avgu Tel. 040/212417.
iO-LETNO DEKLE išče kakršnokoli poslitev. Tel. 200782.	j,-
JRADNIKA/CO z aktivnim znanjem a gleščine ali nemščine in ve£ po-prakso, takoj najamemo. Ponudt,eVp(ja slati na Oglasni oddelek Primors . dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 pod šifro "Jeziki".	,efe
PRODAM vespo PX 125, special, ra barve, letnik '83 v dobrem stanju j lado AGV Enduro po ugodni cenr 211587 ob večernih urah.	,jet-
USLUŽBENEC Fiata proda fiat lzo'ena nik '78) v dobrem stanju, v- st 2.250.000 lir. Tel. ob uri kosila 225081.
Po Bukowskem sv. Frančišek
Priljubljeni Mickey Rourke, ki je zaslovel v vlogi lepotca v iilmu 9 tednov in 1/2 v režiji Adriana Lynea in se uveljavil v vlogi pijanca v filmu Barfly ob režiji Barbeta Schroederja bo poosebljal sv. Frančišča Asiškega v filmu, ki ga režira Liliana Cavani.
Igralci - teh je skoraj sto, statistov pa bo skupno tisoč - in snemalna ekipa se mudijo v teh dneh v Abrucih ob vznožju Gran Sassa blizu L'Aquile, v vasici Santo Stefano di Sessasio, ki šteje morda kakih 200 prebivalcev, v glavnem starih. Slikoviti zaselek krasi srednjeveški stolp, ob njem je še nekaj kamnitih hiš. Ekipa se bo tokrat ustavila v vasici samo nekaj dni, vrnila pa se bo junija za zahtevnejše posnetke. Tedaj bo delo trajalo verjetno kake tri tedne.
Liliana Cavani spada nedvomno med angažirane režiserje in prav gotovo bo delo z njo odgovarjalo ameriškemu igralcu, ki je svojo interpretacijo v filmu Barfly (v njem pooseblja Charlesa Bukowskega) navdušil gledalce in kritike.
Ljubezenski napoj na Dunaju
DUNAJ — Avstrijski tisk je navdušeno poročal o predstavi Donizettijevega Ljubezenskega napoja v dunajski Operi in jo označil kot čudoviti večer "belcanta". Predstava se je resnično ponašala z izrednimi pevci, ki niso navdušili samo tiska, temveč tudi občinstvo, saj je vstopnic zmanjkalo že pred časom in ljudje so čakali v dolgih vrstah za zadnja stojišča.
V zasedbi Ljubezenskega napoja so nastopali slavni tenorist Luciana Pavarotti, ki je moral celo ponoviti priljubljeno Nemorinovo arijo, odlični Giuseppe Taddei kot Dulcamara, Alida Ferrarini v vlogi Adine, bariton Bruno Pola kot Belcore in Japonka Norika Sasaki v vlogi Giannette.
Ženska in njena stvarnost
breda pahor
Nebogljeni moški v zagati
Ubogi zmedeni moški! V analizah o vzrokih in možnih pomagalih za izhod iz krize se sicer strokovnjaki različnih strok in narodnosti razhajajo, vsi pa se strinjajo, da je moški danes v hudi zagati. V dobi, ko si ženska s težavo utrjuje položaj v družbi in odklanja vlogo angela varuha domačega ognjišča, moški izgublja svojo identiteto.
Preprosteje: moški ne ve več kdo in kaj je. Ženska si je zastavila jasne cilje: uspeti mora v poklicu, kljub temu si želi ustvariti družino in nastopati v javnosti. Za uresničitev vseh teh ciljev so potrebne odločnost, izobrazba, strokovnost in ne nazadnje tudi precejšnje organizacijske sposobnosti. Sicer je že v prejšnjih desetletjih, ko njen naskok na uspeh na delovnem mestu ni bil tako odločen, ženska na-splošno pokazala veliko iznajdljivosti in smisla za organizacijo, da je usklajevala delovne obveznosti z družinskimi.
Ženska je torej dobro trenirana, v usklajevanje »nemogočega« so današnji rod odraslih žensk že uvajale njihove matere. Glede tega ni bistvenih sprememb, povsem drugačen pa je odnos žensk do svojih partnerjev. Sodobna ženska sicer svojemu moškemu stoji ob strani, nikakor pa ne prevzema nase vseh skrbi in ga ne razbremenjuje obveznosti do družine. »Za vsakim uspešnim moškim stoji potrpežljiva in modra ženska,« so pravili nekoč. Pravilo verjetno še vedno deloma velja, vendar imajo ženske veliko manj posluha in časa za delovne težave partnerja.
Da bi nelagodno počutje današnjega italijanskega moškega nekoliko bolj znanstveno opredelili, so opravili vrsto raziskav. Vendar so bili rezultati nekoliko protislovni: v isti sapi namreč italijanski moški trdijo, da so še kar »mirni in zaupajo vase« (tako je bilo prepričanih kar 65% intervjuvancev ankete McCann-Erickson), da imajo redne spolne odnose dvakrat ali trikrat tedensko (raziskavi Aied in Cnr), vendar jih ima kar 40% precejšnje probleme, kot so težave z erekcijo ali prehitro ejakulacijo.
Ali se lažejo ali ne vedo, kaj govorijo: tak je bil komentar raziskovalcev na račun Italijanov, ko so pregledovali odgovore. Podoben komentar je sprožila objava rezultatov ankete o nezvestobi, ki jo je izvedlo Vsedržavno italijansko združenje za načrtovanje rojstev - Aied. Iz raziskave namreč izhaja, da so ženske bolj nezveste, vendar tudi bolj odkrite, medtem ko je za moškega nezvestoba samo načrtno in dolgotrajno skakanje čez plot.
Vsekakor je na Združenje po objavi rezultatov telefoniralo veliko preplašenih moških: »V Italiji sta bistveni žarišči krize spolnost in zvestoba,« trdi predstavnik Aied Luigi Laratta. Medtem ko dolgoletni koordinator raznih služb an-drologije pri istem Združenju Gianfranco D'Ottavio meni, da zaenkrat ne prihaja še tako do izraza agresivnost zaradi namišljenega ali resničnega odvzema oblasti.
Ta pojav, ki se tudi v Italiji že kaže v najgrši obliki s posilstvi nad tujimi in domačimi ženskami, je že zelo prisoten in očiten v severnoevropskih državah. Na Švedskem, kjer so pojav zelo nazorno poimenovali »kompleks Johna Wayna«, so že ustanovili vrsto Centrov za moške v krizi ali Moških centrov. Gre za privatne pobude, ki jih denarno podpirajo tudi Občine in Protestantska cerkev in ki so zabeležili velik uspeh. V razne Centre se po pomoč ali nasvete zateka veliko moških, tako da je treba na sestanek nekaj
časa čakati. Od pacientov jih približno 40% pripada takoi-menovanemu srednjemu družbenemu sloju, kar 15% pa najvišjemu. Zanimivo je, da je večina moških stara od 35 do 45 let, torej moški v najbolj ustvarjalnih letih.
Kaj se torej dogaja v dobro urejeni Švedski? Kar tri od petih moških, ki se obrnejo za nasvet v center, je zapustila partnerka in izkazalo se je, da so moški v teh primerih zelo nebogljeni. Prvič, ker v 75% primerov, ženska odloči, kdaj je zveze konec, predvsem pa, ker so ženske bolje opremljene za samostojno življenje. Navadno imajo službo, za otroke precej poskrbijo državne ustanove, skrb za družinske in prijateljske vezi je itak prepuščena njim, tako da ostane ženska manj sama kot moški.
Moški pa se je pasivno držal »svoje« ženske, hodil sicer svoja pota, posebno prijateljsko-veseljaška, vendar zato, ker je vedel, da ga »nekdo vztrajno čaka«. Brez tega občutka gotovosti je moški zmeden; še v normalnih okoliščinah ne zna združevati razuma in občutkov, v kriznih trenutkih pa popolnoma odpove - takšna je precej neusmiljena diagnoza odgovornih za švedske centre za moške.
današnji televizijski in radijski sporedi
□i.~ rai i
7.15	Inf. oddaja: Uno Mattina
9.35	Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nad.: II conte di Montecristo
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Politična tribuna
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Izobr. oddaja: Odprta šola
16.00	Koncert Godbe na pihala državne policije
17.00	Otroška oddaja: Big!, vmes igre in risanke
17.55	Oddaja iz Parlamenta
18.05	Kviz: Parola mia
19.30	Rubrika: Knjiga - prijateljica
19.40	Almanah in vreme in dnevnik
20.10	Nogomet: finalno srečanje za
pokal UEFA, Bayer Leverkusen-Espanol (iz Leverkusna)
22.00	Dnevnik
22.20	Filmske novosti
22.25	Glasbena oddaja: Rockovska noč
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
C RAI 2	1
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.00	Dnevnik
11.05	Dok.: Umetniki pred ogledalom
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40. Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfade
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Aktualno: II piacere di... abitare
17.45	Aktualno: Spaziolibero
18.05	Nan.: Uno psicologo per tutti
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Cuore e batticuore
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Aktualno: II testimone
22.00	Politična tribuna
22.30	Filmska oddaja: Totojev planet
23.30	Dnevnik
24.00	Film: Febbre di primavera (dram., ZDA 1981, r. John F. Bas-sett, i. Susan Anton, Frank Con-verse)
ta rai 3	i
12.00	Informativna oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobr. odd.: S.O.S. 011/8819 - Pomoč pri domačih nalogajh dijakov nižje srednje šole
15.00	Vaterpolo: Italija-SZ (iz Rima)
16.00	Športna oddaja: Prvaki - najlepše nogometne tekme EP, Italija-Holandska (22. 11. 1975)
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarec: Geo Reprint
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
20.00	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija, Pekel, 27. spev
20.30	Film: II grande Jake (vestern, ZDA 1970, r. George Sherman, i. John Wayne, Richard Boone)
21.25	Dnevnik, nato 2. del filma
22.20	Inf. oddaja: Samarkana
23.10	Dnevnik - zadnje vesti
23.35	Koncert Simfonikov RAI iz Turina (dir. Gianluigi Gelmetti; We-bern, Baratello)
RTV Ljubljana______________
10.00	Mozaik. Kratki filmi: Telestar, Kronologija pogodbe, Dež (izbor produkcije študentov AGRFT, pon.)
11.00	Kulturna oddaja: Osmi dan
11.40	Mostovi
15.50	Mozaik. Osmi dan (pon.)
16.30	Mostovi (pon.)
17.00	Tečaj angleščine
17.20	Otroška oddaja: ZBIS - Solzice (Prežihov Voranc)
17.45	Nad.: Erazem in potepuh (3. del)
18.15	Izobr. oddaja: Otroška vas
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.13 TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Film: V iskanju gospoda Good-bara (dram., ZDA 1977, r. Richard Brooks, i. Diane Keaton, Tuesday Weld, William Ather-ton)
22.15	Plesni nokturno: Jasna Knez
22.30	Dnevnik
22.45	Dokumentarna oddaja: Orli in sokoli
23.15	Videostrani
TV Koper
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
13.50	Nogomet: Madžarska-Avstrija
15.30	Športna oddaja: Juke box
16.00	TVD Novice
16.10	Rubrika: Donna Kopertina
16.40	Reportaže: Šport spektakel
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim: GORICA — Stranke in kandidati GORICA — Tisk. konferenca SSk TRST — Obračun komunističnih svetovalcev na Pokrajini GORICA — Razgovor s predstavnikom avtoprevoznikov TRST — Iz tržaških galerij
19.30	TVD Stičišče
20.00	Rubrika: Donna Kopertina
20.30	Nogomet: finale za pokal UEFA, Bayer Leverkusen-Espanol
22.15	TVD Novice
22.25	Športne vesti: Sportime
22.25	Športna oddaja: Juke Box
23.15	Šport: košarka NBA (pon.)
C
CANALE 5
7.00	Rubrika: Dobro jutr Italija
7-20 Risanke
9.00	Nanizanka: Arcibald 9-30 Nadaljevanka: Genf
, ralHospital to.30 Kvizi: Cantando car tando, 11.15 Tuttinfs miglia, 12.00 Bis, 12.4 . _ II pranzo e servito ,^■30 Nad.: Sentieri i«"?? Kviz:Fantasia o.00 Film: Dino (dram ZDA 1957, r. Thoms Carr, i. Sal Mineo, Br
D« Nanizanka: Aliče iRnr Kviz: Doppio Slalom •05 Nanizanke: Webste
18.40	I cingue de duinto piano, 19.10 i q Ar. Jefferson 3-40 Kviz: Tra moglie e me
On n nto
■36 Film: I due nemic (vojni, It. 1960, r. Gu Hamilton, i. David N;
3 Variete: Maurizio Cos 0/1 n I.anzoShow n irn Rubrika: Premiere '^6 Nanizanki: Gli intoc caodi, 1.50 Sguadr speciale
36 Nanizanka: La gran
Reteouattrc
vallata
9.15	Film: Lacrime di sposa (kom., It. 1955, r. Sante Chimirri, i. Achille Togliani, Lucia Banti)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli,
12.30	Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke F16 la piccola Robinson, Mimi e la nazionale di pallavolo, Isidoro
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani,
17.15	Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Kviz: O.K. il prezzo e giusto
22.35	Aktualno: Italija sprašuje
23.35	Aktualno: Ameriško stoletje
0.30 Nanizanki: Vegas, 1.20 Missione speciale
ITALIA1
8.30	Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Ghostbusters, Cle-mentine
18.00	Nanizanke: Hazzard,
19.00	Simon & Simon,
20.00	Balliamo e can-tiamo con Licia, 20.30 LTncredibile Hulk,
21.30	Mac Gyver
22.30	Filmski tednik: Ciak... si gira
23.30	Film: Mambo (dram., It. 1954, r. R. Rossen, i. Silvana Mangano, Vit-torio Gassman)
1.40	Nanizanka: La strana coppia
TELEPAPOVA
11.30	Nadaljevanki: Dan-cing Days, 12.301 Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days, 16.30 Piume e paillettes
17.00	Nan.: Mary Hartman
17.30	Risanke
19.30	Nan.: Gunsmoke
20.30	Film: Il provinciale (kom., It. 1971, r. Lucia-
no Salce, i. Gianni Mo-randi, Maria Grazia Buccella)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: tenis 0.30 Film
H ^ TELEFRIULI
11.30	Nanizanka: Airline
13.00	Dokumentarna oddaja: Lepa Italija
13.30	Nanizanka:	Corpo
speciale
14.30	Dražba
15.30	Risanke
16.30	Glasbena oddaja: Musič box
18.15	Nadaljevanka: Le av-venture di Caleb Wil-liams
19.00	Dnevnik
19.30	Rubriki: Dan za dnem,
20.00	Zdravstvo danes
20.30	Variete: Night and Day
21.30	Nanizanka: La vita co-mincia a 40 anni
22.00	Deželne volitve
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Informativna oddaja
j ^ TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Halla 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica;
8.10	Rožice te Čaninaue (pon.); 8.40 Za vsakogar nekaj; 10.00 Pregled tiska;
10.10	S koncertnega repertoarja; 11.30 Zbornik: Zenska in naš danes (1. del);
11.30	Zdravnik in pacient; 12.00 Skozi njen glas v umetnost; 12.40 Dermatolog svetuje; 13.20 Zborovska glasba; 13.40 Skice; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Od Milj do Devina; 14.40 Povejmo glasbo - Kresničke; 15.00 Roman: Vojna in mir (56. del); 15.15 Zbornik (2. del); 16.00 Skozi njen glas v umetnost;
16.30	Ena beseda kot veter pomladni;
17.10	Mi in glasba: violinist Črtomir Šiškovič in pianist Igor Lazko; 18.00 Lit. predpremiera: Absalomova pripoved; 18.25 Povejmo glasbo.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Matineja; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.45 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Alpski kvintet; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 20.00 Zbori; 20.25 Violinist Tomaž Lorenz in kitarist Igor Saje; 21.05 Opere; 22.30 Glasba; 23.05 Lit. nokturno; 23.15 Jazz.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 13.00 Na valu Radia Koper; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasbeni kiosk; 18.00 Naj zvoki zaigrajo; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.35 Koledarček; 7.35 Prisrčno vaši; 8.00 Minishovv; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Fee-ling v glasbi; 9.45 Ansambel Casadei;
10.00	Na prvi strani; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.15 Srečanja; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Srečanje s Kompasom; 14.45 Edig Galletti; 15.45 Sintonizjrani;
16.00	Popevka tedna; 16.05 Minishow;
17.00	Bubbling; 17.33 Aplavz za; 18.00 Ghetto Blaster; 18.33 Glasba; 19.00 Glasbena obzorja.
RADIO OPČINE
10.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasbeni mozaik; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Aktualna oddaja: Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst; nato Nočni glasbeni spored.
V ponedeljek v Palače hotelu
Predstavitev zakonskega osnutka SSk in srečanje s senatorjem Dujanyjem
Slovenska skupnost je v ponedeljek zvečer v Gorici predstavila osnutek zakona za zaščito slovenske narodnostne skupnosti. Osnutek je bil, kakor smo že poročali, 18. marca letos predložen v senatni zbornici, s podpisi predstavnikov Union Valdotaine, Sardinske akcijske stranke in južnotirol-ske ljudske stranke. Prvi podpisnik je senator Cesare Dujany, 68-letni senator z dolgoletnimi izkušnjami na političnem in upravnem področju, saj je bil več let predsednik deželne vlade v Aosti, nato poslanec, v tej mandatni dobi pa je član senatne zbornice in podpredsednik mešane skupine v zbornici.
Dujany, ki je bil v ponedeljek gost SSk in si ogledal nekaj zanimivosti na Goriškem in nekaj kulturnih objektov — med drugim je bil tudi v Kulturnem domu v Gorici — je dejal, da je predložitev osnutka zakona SSk izraz solidarnosti med manjšinjskimi skupnostmi. Govoril je nato o neugodnem političnem in družbenem okolju v Italiji, kjer še zmeraj prevladujeta centralizem in avtoritarizem, kjer pogosto prihaja do mešanja pojmov o enotnosti, kjer je potreba po temeljitih spremembah, in po večji avtonomiji in decentralizaciji vsak dan bolj občutena. "V takem okolju je težko uveljavljati pravice manjšinskih skupnosti", je de-
jal Dujany, ki se je zaustavil tudi ob izjavah predsednika vlade De Mite glede ureditve stanja slovenske narodnostne skupnosti. "Zaenkrat z velikim zadovoljstvom jemljem na znanje obvezo, kaj se bo od tega uresničilo pa ne morem predvidevati".
Dujany je nekajkrat omenil, kako so v sistemu, kjer je večja decentralizacija družbene ureditve uspešno rešujejo tudi vprašanja različnih jezikovnih skupnosti, vprašanja gospodarskega načrtovanja, šolstva itd ter pri tem navajal primer Švice.
Pomemben doprinos k prenovi družbenega sistema in odnosov med skupnostmi v Italiji lahko dajo prav jezikovne manjšine, ki so bogastvo in ne motilni element, kakor žal še zmeraj izhaja iz avtoritativnega in centralistično urejenega sistema, kjer ni, ali pa ga je zelo malo, posluha za različne družbene stvarnosti.
O vsebini zakonskega osnutka sta govorila deželni tajnik SSk Ivo Jevni-kar in dr. Peter Močnik. Jevnikar, ki je omenil razne zakonske osnutke, ki so bili doslej predloženi, je posebej naštel področja, ki naj bi jih novi zakon izdelan na osnovi predloga SSk, urejal (formalno priznanje slovenske narodnostne skupnosti kot pravnega subjekta, raba slovenščine, šolstvo,
kulturne ustanove in dejavnosti, zaščita socioekonomskih interesov).
Opredelil je tudi ozemlje, kjer naj bi zaščitne norme, čeprav postopoma za nekatera področja, veljale. To je območje 36 občin v vseh treh pokrajinah dežele, (dosedanjemu seznamu je bila priključena tudi občina Zagraj).
Udeležence srečanja — v glavnem predstavnike stranke SSk na raznih nivojih, predstavnike nekaterih slovenskih ustanov in organizacij ter novinarje je pozdravil deželni predsednik stranke Marjan Terpin.
Obvestilo Občine
Občinska uprava javlja, da je bil v Uradnem vestniku Dežele 28. aprila letos, št. 51, objavljen dekret predsednika deželnega odbora št. 029 — 25. 1. 1988, ki proglaša, da je bila naravna ujma 6. oktobra lani izreden pojav in ki obenem določa tudi področja, ki se smatrajo za prizadeta. Rok za vlaganje prošenj za dodelitev olajšav v smislu dež. zakona št. 68/82 in 25/85 zapade 60 dni po objavi v Uradnem vestniku.
SSŠ ocenjuje stanje v šolstvu
Možnost zaostritve protesta Kako z avtonomijo zavoda Ž. Zois
Italijansko javnost še dalje presenečajo in razburjajo odločitve šolnikov, ki nadaljujejo z bojkotom ocenjevalnih sej ter bojkotirajo seje za uvedbo učbenikov za šolsko leto 1988/89. V zadnjih dneh se je boj "upornih profesorjev" celo poostril, saj so za naslednje dni napovedane celodnevne stavke in enourne prekinitve pouka. Za nadaljnjo radikalizacijo boja so se odločili danes najvažnejši predstavniki šolnikov, to je Snals, Gilda, Cobas. Čeprav so datumi kot tudi zahteve stavkajočih različni, vendar lahko v zadnjih mesecih govorimo o pravem, gibanju šolnikov, ki so združeni in enotni vsaj v temeljnih zahtevah. In sicer: 1. pri pogajanjih za novo delovno pogodbo morajo biti prisotni tisti, ki res predstavljajo šolnike, 2. država mora dobiti posebne fonde za novo delovno pogodbo, 3. šola in njeni problemi so specifični in kot take je treba obravnavati, 4. priznavanje "nevidnega dela". Pod takimi pogoji bodo šolniki prenehali s svojimi agitacijami.
Tudi SSŠ - Tajništvo Gorica je na svoji zadnji seji v četrtek, 12. maja, potrdil bojkot ocenjevalnih sej in bojkot sej za uvedbo učbenikov. Poleg tega si pridržuje možnost poostritve boja s celodnevno stavko proti koncu maja.
Na seji je bil prisoten tudi pokrajinski odbornik za šolstvo Špacapan, s katerim je stekel pogovor o bodočem slovenskem šolskem centru in o Zavodu Žiga Zois. Gradbišče centra se že pripravlja.
Glede osamosvojitve zavoda Žiga Zois pa je bil govor o predpisu, ki navaja, da je za osamosvojitev potrebno minimalno (sto) število dijakov. Stališče sindikata je, da to merilo ne sme veljati za slovenske šole. Vsekakor se zadošča tudi pogojem, ki jih predvideva zakon, saj bo na omenjenem žavodu v prihodnjem šolskem letu več kot sto vpisanih. Zato SSŠ meni, da ni in ne sme biti ovir, da se zavod osamosvoji. Odbornik za šolstvo je obljubil, da bo to mnenje posredoval pristojnim oblastem in da upa v ugodno rešitev. Poleg tega zagotavlja, da bo zavod v kratkem dobil tehničnega pomočnika, tako da bodo rešene težave z laboratorijem.
Ravnatelj Trgovskega zavoda Ivan Cankar prof. Mirko Šturm je poročal o možnostih eksperimentacije ali posodobitve Trgovskega zavoda pred reformo samo, ki bo prišla v veliki zamudi. Tej pobudi naj bi prisluhnila in se zavzela zanjo vsa naša skupnost.
Razvila se je nato debata o perspektivah šolske reforme, problemih osnovnih šol v Štandrežu in Gorici, bojkotu volitev v pokrajinske in okrajne svete, vsedržavnem šolskem svetu, avtonomiji slovenskih šol.
WWF predlaga zaprtje Korza ob sobotah
Delegacija goriške sekcije WWF se je na srečanju z občinskim odbornikom za ekologijo Es-positom pogovarjala o problemih, ki se v zvezi z njegovim resorjem postavljajo v Gorici. Delegacija, ki jo je vodil predsednik Claudio Freddi, je odborniku predstavila vrsto predlogov za izboljšanje kakovosti življenja v mestu.
Kot nujno pobudo so predlagali, da bi Korzo zaprli prometu ob sobotah popoldne. Zaprtje bi zajelo odsek od križišča z ulicama 9. avgusta in 24. maja do Ul. Crispi, s tem da bi ostalo odprto prečnemu prometu iz Ul. Diaz proti Ul. Garibaldi križišče pred Verdijevim gledališčem. S tem posegom bi vrnili pešcem del mestnega središča, ki je prav ob sobotah najbolj nasičen z avtomobili in izpušnimi plini. Predstavniki WWF so tudi pozvali občinsko upravo naj se zavzame, da bi tudi v Gorici dobili črpalke z "zelenim" bencinom brez svinca.
Ekologisti so se tudi zavzeli za nadzorstvo nad upepeljevalnikom in dimi, ki jih proizvaja, ter nad dimi in odplakami drugih industrij v Gorici in okolici. Pozvali so odbornika naj posveti večjo pozornost zelenju, ne samo v mestnem središču, pač pa tudi zelenim površinam v predmestjih, ki so sedaj precej zanemarjene. Zavzeli so se še za ločeno nabiranje odpadkov, ki bi ga morala Občina organizirati kar se da kapilarno.
Odbornik je vzel na znanje predloge in obljubil, da jih bo posredoval v občinskem odboru. Prav tako bo posredoval predlog o ustanovitvi komisije za okolje, v kateri bi ob upraviteljih sedeli predstavniki navarovarstvenikov.
Potrebna je obnova omrežij za vodo in plin
Občinsko podjetje za storitve je pripravilo celovit načrt
Goriški občinski svet je v ponedeljek odobril proračuna Občinskega podjetja za storitve ter Občinske lekarne, kot tudi obračuna obeh ustanov za leto 1986. Dolga je bila zlasti razprava o prvem, kar je tudi razumljivo, če pomislimo na številne probleme v zvezi z dobavo elektrike, vode, plina ter z upravljanjem mestnih avtobusov. O teh vprašanjih je govoril predsednik upravnega odbora Občinskega podjetja Antonio Jakončič.
Povedal je, da se je poslovanje vseh štirih podjetij v zadnjih letih precej izboljšalo, pa čeprav ostajajo odprta nekatera pereča vprašanja, v prvi vrsti problem velikih izgub v omrežju, tako kar zadeva vodo kot tudi plin. Te ugotovitve izhajajo iz obračuna za leto 1986: kar zadeva elektriko in plin se je poslovanje zaključilo z rahlima presežkoma (2,6 in 6,4 milijone lir), pri dobavi vode in prevozih pa je bila izguba (66,4 in 23,9 milijonov). Ti podatki so zadovoljivi, še zlasti če pomislimo, da je bil deficit prevozov leto prej kar 228 milijonov. Zmanjšanja izgube po drugi strani ne gre pripisati boljšemu razmerju med prihodki in izdatki, pač pa večji finančni dotaciji v upoštevanem letu.
Ekonomsko poslovanje je torej bilo zadovoljivo. Tega pa nikakor ne moremo trditi o tehničnem. V omrežju se je izgubilo 8% električne energije in celo 17% plina ter 35% vode. Pregledniki računov so v svojem poročilu ugotovili, da je s tem Občinsko podjetje izgubile poltretjo milijardo možnega dohodka, in sicer poldrugo milijardo zaradi uhajanja metana, po pol milijarde pa z vodo in elektriko.
»Problem je pereč«, je ugotovil Jakončič, »predvsem kar zadeva ogromne izgube vode in plina, medtem ko je za elektriko izguba nekje v povprečju. Treba bo posodobiti plinsko in vodovodno omrežje«. Za prvo so so že izvedli nekatere posege, v načrtu pa so nadaljnji posegi za 1,8 milijarde lir. Obsežnejši so programi za zamenjavo vodovodnih cevi: »V kratkem«, je napovedal Jakončič, »bomo predstavili Občini večletni načrt za zamenjavo kakih 140 kilometrov cevi«. Predvideni strošek je 15 milijard lir, ki naj bi jih postopoma črpali iz finansiranj iz sklada FIO, posojil ali dotacij za prizadeta območja. Izvajanje te celovite obnove omrežja pa ne bo lahko in bo gotovo povzročilo velike težave
v prometu. Zaradi tega bi kazalo združiti, kolikor je mogoče, posege na vodovodu s posegi na plinskem in drugih omrežjih.
Že letos bodo skušali izvesti nekaj minimalnih posegov, denar (približno 400 milijonov) pa naj bi prišel iz povišanja cene vode. Predlog o povišanju tarif so izdelali tudi upoštevajoč predpise zakona o krajevnih financah, po katerih morajo tarife kriti v drugem polletju 1988 vsaj polovico stroškov pri upravljanju storitve. Po novem naj bi bile tarife sledeče: prvih 8 mesečnih kubikov - 129 lir (doslej 107), od 8. do 20. kubika - 257 (174), nad 20. pa 386 (240). Po izračunih glede na povprečno porabo vode naj bi se strošek za uporabnike povečal za približno 37%.
Jakončič je še napovedal nekatere izboljšave javne razsvetljave. Končno bodo primerno osvetlili predor pod Gradom, nekatere mestne predele (ljudski vrt, Ul. Ascoli in druge) pa nameravajo opremiti s stiliziranimi svetilkami, ki naj bi prispevale k prijetnosti okolja in "vzdušja". Javno razsvetljavo bodo nadalje še ojačili z uvajanjem "sončnih" svetilk (z rumenkasto svetlobo namesto tradicionalne bele), ki ob enaki porabi elektrike dajejo večjo svetlobo. V programu je tudi druga električna centrala (podobna oni ob Majnici) na 7 tisoč kv. metrih v industrijski coni pri Štandrežu, s katero nameravajo zagotoviti mestu dve dovodni liniji, kar je potrebno za slučaj okvare.
Glede prevozov ni na vidiku posebnih novosti, ker pač pričakujejo poenotenje avtobusnih podjetij v pokrajini. Jakončič in kasneje mnogi občinski svetovalci so pri tem poudarili, da ne nasprotujejo poenotenju, pod pogojem, da se ne poslabša količina in kakovost storitev v Gorici ter da ne bi s poenotenjem tarif morali Goričani kriti znatno višjih deficitov drugih danes obstoječih podjetij.
Predvidevanja o poslovanju v letu 1988 so pozitivna. Z izjemo 57 milijonov predvidenega deficita pri avtobusnih prevozih naj bi pri ostalih treh službah zaključili leto brez izgub. Skupno naj bi dosegli dohodki 29 milijard 327 milijonov, izdatki pa 57 milijonov več (deficit prevozov).
V dolgi razpravi, ki se je dotaknila splošnih in partikularnejših vprašanj v zvezi s posameznimi
storitvami, so svetovalci večinskih strank v občinskem svetu na splošno ugodno ocenili poslovanje Občinskega podjetja, poudarili pa so potrebo po obnovi omrežij, da se zmanjša potrata javnega denarja in naravnih dobrin kot sta voda in plin. Glede tega problema je bila opozicija dokaj ostra in je izpostavila podatek iz triletnega programskega načrta: v najboljšem primeru se bodo izgube plina šele leta 1990 zmanjšale na kolikor toliko sprejemljivih 7%, istega leta pa se bo v podzemlju še vedno izgubljala skoraj tretjina vse črpane vode. To kaže, po mnenju svetovalcev opozicije; da stanje v Občisnkem podjetju ni tako rožnato, kot ga skušajo prikazovati upravitelji in da je treba marsikaj spremeniti v upravljanju.
Obračun in proračun so nato pri glasovanju podprli svetovalci večine, KPI in Zeleni so glasovali proti, vzdržali pa so se misovci in liberalec.
Občinski svet je skoraj soglasno odobril obračun Občinskega lekarniškega podjetja, ki upravlja doslej edino občinsko lekarno v Štandrežu. O ugodnem poslovanju podjetja je poročala predsednica upravnega odbora Harjet Dornik. V letu 1986 je lekarna imela 568,2 milijonov dohodkov in 559,5 milijonov izdatkov. Poslovni dobiček znaša torej 8,7 milijonov lir. Dohodki so skoraj v celoti od prodaje zdravil in drugih storitev, glavni izdatki pa so tako porazdeljeni: 396,5 milijonov za nabavo zdravil, 122,8 za osebje, 37 za splošne upravne stroške.
Poslovanje se je pozitivno nadaljevalo tudi lani, kot izhaja iz pred-obračuna 1987 (ki ga bo Občina odobrila šele naknadno), ki navaja dobiček 13,4 milijonov lir. Letos predvidevajo izenačenje med dohodki in izdatki v višini 788 milijonov, s tem, da so občutno povečali sklad za amortizacijo od pol milijona na 41,5 milijonov lir.
V proračunu je 20 milijonov predvidenih za posodobitev računovodstva, 185 milijonov lir pa za odkup dovoljenja za drugo občinsko lekarno. Odkupili bi lekarno bolnišnice sv. Justa, kasneje pa bi jo preselili v rajon pri Sv. Ani. To so predvidevanja, ni pa znano, če bo do odkupa lahko prišlo že letos.
Spet dva nova sveža grobova
Anketa o delovanju in potrebah mladinskih skupin in društev
V Števerjanu pogreb Franceta Hledeta
V Števerjanu so se prejšnji četrtek poslovili od Franca Hledeta. Rodil se je pri Aščih pred osemdesetimi leti, v kolonski družini, kjer je bilo sedem otrok. Trdo delo in boj za preživetje ga je pravzaprav spremljalo skozi celo življenje. Pokojnik je bil iz narodno zavedne družine, ki je dala kar tri partizane. France se je po polomu Italije vključil v briško-be-neški odred, brat Ferdinand, ki je deloval v sabotažni četi je padel 5. maja 1944 na Kozanski gmajni. France je po bratovi smrti skrbel za bratovo družino.
Kljub temu da je že dopolnil osemdeset let, je bil vse do zadnjega precej pri zdravju in ga je smrt, kakor pravijo števerjanski borci, dohitela pravzaprav pri delu.
Na Vrhu slovo od Poldota Devetaka
Dobro leto je tega, kar smo se s Poldotom pogovarjali ob zlati poroki, govorili o lovu, o tem, kako je poskusil živeti samo z delom na kmetiji, o balinanju. Prejšnji teden se je zaključila njegova življenjska pot. V petek so ga Vrhovci in številni prijatelji iz raznih krajev, pospremili pod Škofnik. Leopold (Poldo) Devetak se je rodil pred 77 leti pri Blaževih na Vrhu. Kot petleten otrok je moral z družino v begunstvo. Mlad se je zaposlil v ladjedelnici, vendar je potem šel med kamnarje in v tem poklicu vztrajal do upokojitve. Kljub delu v javi in na kmetiji Gorjanovih, je zmeraj našel dovolj časa za balinanje in lov. Temu veselju se ni mogel odpovedati, niti potem ko mu je zahrbtna bolezen že načela zdravje.
V	okviru občinskega odborništva za socialno skrbstvo so pred kratkim ustanovili delovno skupino, ki naj bi se ukvarjala z vprašanji mladine in tudi izdelala program posegov, ki bi jih bilo mogoče uresničiti. Prvi korak je seveda zbiranje informacij o raznih mladinskih skupinah in društvih, o željah, ki jih izražajo mladi, o potrebah. Delovna skupina je pripravila vprašalnik, ki so ga te dni že razposlali na znane naslove. Tako namreč izhaja iz krajšega poročila za tisk. Ker pa so razpoložljivi podatki o vseh mladinskih skupinah, ki delujejo v mestu in okolici dokaj pomanjkljivi, občinski upravitelji naprošajo predstavnike društev in organizacij, ki vprašalnika še nimajo, da ga lahko dvignejo v tajništvu javnega socialnega centra v Ulici Baia-monti 22, vsak delavnik od 10. do 13.45.
V	primeru težav, naj interesenti pokličejo po telefonu na št. 32441.
Glede reševanja vprašanj mladine velja zabeležiti, da je bil pred meseci val protestov in so mladi takrat opozorili predvsem na pomanjkanje ustreznih prostorov in drugih struktur, kjer bi lahko razvijali razne kulturne in športne dejavnosti.
Zgleda, da so protesti in opozorila vendarle naleteli na nekaj razumevanja in da se vprašanje zdaj pričenja, ali vsaj poskuša reševati.
Pozabila je na mleko ...
Nepazljivost pri kuhinjskem delu bi lahko v ponedeljek zvečer povzročila hud požar v stanovanju 60-letne Emme Ferfoglia, Trg Tommaseo 3. Priletna ženska je namreč predolgo pustila mleko na plinskem gorilniku, tako, da je mleko prekipelo, zakadilo prostor in povzročilo preplah med bližnjimi stanovalci. Hiter poseg goriških gasilcev je preprečil hujše posledice.
________prispevki____________
Namesto cvetja na grob Leopolda Devetaka daruje družina Grilj 180 tisoč lir za Kulturno in športno središče na Vrhu. V počastitev spomina strica Leopolda, darujejo nečakinje Lakovič 100 tisoč lir za Kulturno in športno središče Danica na Vrhu.
koncerti
Odborništvo za stalno izobraževanje
goriške pokrajinske uprave prireja s sodelovanjem katoliškega društva Hrast iz Doberdoba koncert-lekcijo, na katerern bodo nastopili Giorgio Marcossi (flavta), Lino Urdan (klarinet) in Vojko Cesar (fat got). Koncert-lekcija bo v doberdobski župnijski dvorani v petek 20. maja °D 20.30.
kino
Gorica
CORSO Danes zaprto. Jutri 18.00-220° »Mistery«.
VERDI 18.00-22.00 »Eleven days, eleve" nights«. I. Jessica More. Prepoved mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.30-22.00 »Un desidf1.1® bestiale«. Prepovedan mladini pod-letom.
TrtiČ	• ,7 30-
EXCELSIOR Danes zaprto. Jutri1'"".
22.00	»Un orgia per Adalgisa«. PfeP vedan mladini pod 18. letom. COMUNALE Danes zaprto.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Ulica groze«.	^
DESKLE 19.30 »Ljubezen nam je vsem pogubo«.
Do sobote številni koncerti glasbenikov obmejnih dežel
Od danes v Trstu Alpe Adria Jazz Meeting
ALPE ADRIA
MEETING
Od danes do sobote bodo tržaški večeri in noči utripali v ritmu jazza. Danes se v Trstu začenja prvi jazz festival z uradnim naslovom Alpe Adria jazz meeting: v štirih večerih bodo v mestu v zalivu nastopili predstavniki jazzovske glasbe iz štirih držav, ki so vključene v skupnost dežel Alpe-Jadran: Jugoslavije, Avstrije, Madžarske in Italije.
Prizorišča festivala bodo gledališče Rossetti, Grad sv. Justa, klub Tor Cucherna, disko klub Man-dracchio in disko klub Vertigo. Tu si bodo sledili ne le klasični koncerti, pač pa tudi jam session, za jazz tipična glasbena srečanja z improvizacijami nastopajočih,
nadalje okrogla miza o jazzu v obmejnih področjih, na kateri bodo sodelovali novinarji, kritiki in izvedenci o jazzu, ter srečanje italijanskih in drugih udeležencev festivala.
Skupno se bo tržaškim pa tudi drugim ljubiteljem afroameriške glasbe predstavilo šestnajst skupin, orkestrov in posameznikov. Med temi naj omenimo le nekaj znanih imen: Big band RTV Ljubljana, Gabriela Centisa, Oscarja Kleina, Lina Patruna, skupino Ocho Rios.
Prireditelja te za Trst povsem nove manifestacije sta Tržaški jazzovski krožek in družba Pro-
mozioni Italia. Tržaški jazzovski krožek je nastal v petdesetih letih. V mestu je že pod Zavezniško vojaško upravo začel razvijati in širiti jazz z didaktičnimi primeri, konferencami, koncerti in radijskimi programi. Njegovo delovanje je zatem pomalem zamrlo.
Pred šestimi leti je bil krožek obnovljen. S povsem prenovljeno strukturo je začel z novim elanom širiti v mestu ljubezen do črnske glasbe. Priredil je celo serijo koncertov italijanskih in tujih glasbenikov, povsem pomembno pa je dejstvo, da se je ta dejavnost nadaljevala dokaj redno in se z leti tudi stopnjevala. Najboljši dokaz za uspešnost opravljenega dela predstavljajo koncerti nekaterih najslavnejši jazzistov, od Arta Formerja pa do letošnjih koncertov dveh vodilnih jazz glasbenikov: saksofonista Stana Getza v začetku leta v gledališču Cristallo in nedavnega izjemnega nastopa trobentača Dizzyja Gil-lespieja s saksofonistom Samom Riversom v gledališču Rossetti. Razprodani dvorani sta jasno pričali, da se je zanimanje za jazz v Trstu v zadnjem času močno razbohotilo.
Alpe Adria jazz meeting bo zanje spet nova lepa priložnost, da razširijo svoja glasbena obzorja, tokrat s poslušanjem glasbenikov, ki so jim prostorsko zelo blizu.
Spored festivala
DANES, 18. MAJA
V	disku Mandracchio, ob 21. uri: nastopata ljubljanska skupina Green Town Jazz Band in pozavnist Marcello Rosa.
V	klubu Tor Cucherna, ob 23. uri: nastopajo pianist Roberto Magris, saksofonist Nevio Zaninotto in bobnar Gabriele Cen-tis.
JUTRI, 19. MAJA
V	klubu Vertigo (bivši Funny, Ul. Canalpiccolo), ob 17. uri: okrogla miza na temo Jazz in obmejna področja s sodelovanjem novinarjev in organizatorjev mitinga. Vodi Adriano Mazzoletti.
V	gledališču Rossetti, ob 21. uri: koncert orkestra Big Band RTV, dir. Jože Privšek, in skupine pozavnista Marcella Rose. Nastopajo še: Gianni Basso (saksofon), Luciano Milanese (kontrabas), Duško Gojkovič (trobenta), Bob Mover (alt saksofon) in Walter Davis jr. (klavir).
V	klubu Tor Cucherna, od 24. ure dalje: jam session s sodelovanjem glasbenikov, ki so nastopili v gledališču Rossetti.
V	PETEK, 20. MAJA
V	šoli 55 (Ul. Carli 10), ob 17.30: srečanje med domačimi in tujimi glasbeniki. Vodi Gabriele Centis.
V	klubu Vertigo ob 21. uri: nastopata avstrijski glasbenik Oskar Klein (trobenta) in italijanski Nino Patruno (banjo).
V	SOBOTO, 21. MAJA
Na Gradu sv. Justa, ob 18. uri: nastopajo Ocho Rios, Madžarska skupina in Fabio Mini Group.
V	klubu Tor Cucherna, ob 21. uri: nastopata skupini Ste-vea Guta in Franca Valisnerija.
Ljubljanski Big band jutri v Rossettiju
Jutri bo ob 21. uri v gledališču Rossetti nastopil tudi znani ljubljanski orkester Big band. Borut Bučar je ob 40-letnici Plesnega orkestra RTV Ljub-fjana (šele pozneje je prevzel sedanje ime) zapisal: »Kaže, da sta Big bandu ustvarjalni zanos in neuničljiva žilavost vtisnila pečat, ki ga opažamo v njegovem delu tudi danes. Naporni nastopi, tudi po večkrat na dan, intenzi-ven študij novih programov, rekordno število posnetih skladb, so bili in ostajajo še danes življenjski slog orkestra, ki v štiridesetih letih svojega delovanja ni imel počitka. V njegovi zgodovini so zapisani nešteti koncertni nastopi, sodelovanja na domala vseh iestivalih, tako domačih kakor mnogih tujih. Na mnogih mednarodnih prireditvah je doživel priznanja kritike in Poslušalcev. Med pomembnejše nastope orkestra lahko štejemo vrsto koncertov in nastopov v ZRN, SZ, na Madžarskem, v Avstriji, Italiji, na Poljskem.
festivalu v Cannesu ga je mednarodna kritika visoko ocenila in ga uvrstila med najboljše v Evropi. Orkester je posnel precej samostojnih plošč in kaset doma in v tujini ter sodeloval tudi z ameriško pevko Joan Faulkner«.
Na fotografiji: med lanskim koncertom Big banda v Trstu.
Od ljubljanskega Green Town Jazz Banda do Madžarske skupine
Vsi protagonisti jazz festivala
GREEN TOWN JAZZ BAND
Sedemčlansko klasično dixieland skupino iz Ljubljane sestavljajo trobenta, klarinet, pozavna, saksofon, klavir, kontrabas in bobni, vodi pa jo pozavnist Borut Bučar. Skupina je pred kratkim izdala že drugo kaseto. MARCELLO ROSA
Rodil se je pred 53 leti v Opatiji, živi in dela v Rimu. Kot otrok se je najprej približal klavirju, nato klasični kitari, pri 18 letih pa je preskočil na pozavno. Sredi petdesetih let je nastopal s skupino South River Ragtime Band, kasneje še z New Orleans Jazz Senators, nakar je ustanovil svoj big band. Na daljši turneji je nastopal s skupino Lionela Hamptona. Izdal je nekaj plošč, ukvarja pa se tudi s poučevanjem in glasbenimi rubrikami.
ROBERTO MAGRIS
in
GABRIELE CENTIS
Pianist Roberto Magris se je rodil pred 29 leti v Trstu. Doslej je posnel nekaj plošč, nastopal je na raznih festival, še posebno rad sodeluje s praškim Traditional Jazz Studio. Trenutno nastopa s svojim Jazz Ouartetom.
Bobnar Gabriele Centis se je rodil pred 31 leti v Trstu in spada med najplodnejše glasbenike v deželi. S Tries-te Modern Jazz je posnel album. Ukvarja se tudi s poučevanjem tolkal.
GIANNI BASSO
Je po rodu iz Piemonta, živi in dela v Milanu. S svojim tenor saksofonom je doživel izredno plodno kariero nastopanja in snemanja z najvidnejšimi italijanskimi in tujimi glasbeniki.
LUCIANO MILANESE
Kariero je kontrabasist začel z genovskim Louisiana Jazz Club, kasneje je dosti nastopal z najboljšimi italijanskimi glasbeniki. Dolgo časa je bil član kvarteta Tullia de Piscopa, tria Dada Moronija in kvarteta Giannija Bassa. Sodeloval je tudi z mnogimi ameriškimi glasbeniki, med katerimi so najbolj znani Art Former, Lee Ko-nitz in Ray Bryant.
DUŠKO GOJKOVIČ
Trobentar je po rodu iz Jugoslavije, sicer je študiral in delal v Nemčiji in v ZDA, kjer je dolgo sodeloval z Woo-dyjem Hermanom. Trenutno živi v Miinchnu, pred kratkim pa je izdal ploščo Celebration v sodelovanju s Kennyjem Drewom.
BOB MOVER
Ameriški saksofonist je igral s Charlesom Mingusom, Chetom Bakerjem, Leejem Konitzem, Pepperom Adamsom, Kennyjem Clarkom in mnogimi drugimi. Spada med najbolj cenjene saksofoniste na svetovni ravni. Ukvarja se tudi s pedagoškim delom na Breklee College of Musič v Bostonu.
VVALTER DAVIS
Ameriški pianist je po rodu iz Richmonda v Virginii. Ukvarja se pretežno z afro-ameriško zvrstjo. Za seboj ima ogromno turnej in kopico posnetih plošč.
OSKAR KLEIN
Rodil se je pred 58 leti v Gradcu in se je kot samouk lotil trobente, klarineta, kitare in orglic. Še vedno ne bere not, kar ga ni oviralo pri nadvse
uspešni glasbeni karieri, saj je že leta 1953 začel nastopati z orkestrom Fat-tyja Georgea. Kasneje je sodeloval še s švicarsko skupino Tremble Kids in z nizozemsko Dutch Swing College Band. Največje uspehe je doživel v duu z Jerryjem Ricksom. Posnel je preko 100 plošč, nekatere z glasbeniki, kot so Mezz Mezzrow, Albert Nicho-las in Lionel Hampton.
LINO PATRUNO
Ukvarja se s tradicionalnim jazzom in spada med najbolj znana italijanska imena. Njegovo glasbilo je banjo, široko občinstvo pa ga je spoznalo in vzljubilo kot kabaretista skupaj z Nanni-jem Svampo.
OCHO RIOS
Skupino, ki je nastala v Trstu, sestavljajo glasbeniki najrazličnejšega porekla. Njihova glasba nosi naziv "salsa", to je zmes jazza in funkyja, v sebi pa naj bi nosila prvine ljudkse glasbe z Antilov.
STEVE GUT
38-letni jugoslovanski trobentar je študiral v Jugoslaviji, Švici in Bostonu. V letih 1980-81 je nastopal z Big Bandom Lionela Hamptona, sodeloval pa je tudi z Ernijem VVilkinsonom, Joejem Newmanom, Clarkom Terryjem in Kennyjem Drewom.
MADŽARSKA SKUPINA
Duo iz Budimpešte sestavljata kitarist Sandor Szabo in bobnar Ferenc Major. Izvajata sicer jazz s prvinami madžarske ljudske glasbe. V desetih letih delovanja sta posnela skoraj desetino plošč.
Prihodnjo sredo v Kulturnem domu v Trstu v organizaciji Glasbene matice
Gostovanje gojencev ljubljanskega Glasbenega studia
Nada Žgur
Prihodnjo sredo, 25. maja, bo jazz glasba odjeknila tudi v tržaškem Kulturnem domu. Gost Glasbene matice, ki večer prireja, bo glasbeni studio Nade Žgur, ki deluje v okviru Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani. V studiu se izpopolnjujejo pevci in izvajalci tako jazzovske kot tudi zabavne glasbe. V bistvu gre za neke vrste Glasbeno delavnico, ki je doslej edina te vrste v Sloveniji.
Glasbeni studio vodi Nada Žgur, profesionalna glasbenica-pevka in svobodna umetnica, ki je diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo v oddelku za petje. Izpopolnjevala se je na bostonski univerzi Berklee Collegge of Musič.
Glasbeni studio ima namen ponuditi svoje znanje in izkušnje poklicnim in amaterskim glasbenikom. Pristop je individualiziran, saj le tako je kandidatom dana možnost, da razvijejo potencial, ki ga nosijo v sebi. Gojenci Glasbenega studia so začeli pred časom turnejo po Sloveniji, da bi pokazali, kaj so se naučili med študijem.
Na koncertu v Kulturnem domu bodo pevci zapeli 17 pesmi (jazz standardov, evergreenov ter skladb sodobnih glasbenih zvrsti priznanih domačih in tujih avtorjev, na katere izvedbe so se študentje pripravljali v šolskem letu 1987/88). Spored bo torej res raznovrsten, tako da bo zadovoljil najrazličnejše glasbene okuse. Pevce bo spremljal ansambel, ki ga sestavljajo Miran Juvan (klavir), Jože Hauko (bas kitara), Dragan Gajič (bobni), Martin Žvelc (klaviature) in Peter Ugrin (trobenta).
Začetek koncerta v Kulturnem domu bo ob 20. uri.
Gojenci Glasbenega studia, ki bodo nastopili v Trstu
Košarka: v 3. tekmi finala play off
Tracer pokazal zobe
Tracer - Scavolini	115:108
(65:50)
TRACER: Aldi, Pittis, 13, D’Antoni 9, Prerriier 13, Meneghin 5, Brown 26, Montecchi 17, McAdoo 32.
SCAVOLINI: Minelli 2, Gracis 6, Magnilico 18, Daye 33, Motta, Vecchi-ato 5, Zampolini 11, Costa 6, Natali, Cook 27.
SODNIKA: Baldini in Pasetto iz Firenc; PM: Tracer 37:41, Scavolini 27:33; PON: Costa (38), Zampolini (38), Magnilico (39), Daye (40); 3 TOČKE: Tracer 8:16 (Pittis 1:4, D'Antoni 3:6, Premier 2:2, Montecchi 2:4), Scavolini 7:17 (Gracis 0:2, Daye 1:1, Zampolini 1:2, Cook 5:12); GLEDALCEV: 9.000 (skupni inkaso 210 milijonov lir).
MILAN — V Pešam je bilo vse pripravljeno za veliko slavje (na nekem drevoredu je bilo ogromno, 4 km dolgo omizje!), vendar bodo za na svoj prvi državni naslov morali še počaka-
ti. V tretji finalni tekmi play offa (potem ko je prvi dve izgubil) je milanski Tracer potegnil na dan ves svoj ponos in vsaj za 48 ur odložil dokončno odločitev.
Tracer je začel izredno, na drugi strani pa je moštvo iz Pesara igralo preveč lagodno, morda sta ga uspavala prva dva uspeha in je že mislilo, da mu ni treba več »trpeti«. Milančani pa so igrali odlično, pri metu so bili sila natančni, zlasti v prvem polčasu, pokazali so zrelo kolektivno igro, čeprav si posebno pohvalo zasluži Riccardo Pittis, ki je bil odločilen že v pokalu prvakov in lani v boju za državni naslov. V 1. polčasu sta se odlikovala še Brown in Premier, v drugem pa izvrstni McAdoo. Pri Scavoliniju pa so se izkazali oba tujca in Magnilico v 2. delu tekme.
Kot smo dejali, je Tracer silovito začel in že v 8. minuti vodil s 26:10. Gos-
tje so v 12. min. znižali na 39:32, kazalo je, da so Milančanom začele pohajati moči, a tedaj je Cook zakrivil četrto osebno napako in domači so dosegli najvišje vodstvo: 60:42 v 18. minuti.
Scavolini pa ni vrgel puške v koruzo, zagrizeno je nadaljeval in že v 23. minuti znižal na 69:60. Tracer je še naprej obdržal okrog 10 točk prednosti, ko je v 31. min. Meneghin zakrivil namerno napako: tedaj so gostje znižali na 86:80, tako da je zgledalo, da bodo nasprotnika le dohiteli. Pittis pa je bil znova ključni mož in je svojim omogočil nov naskok. Proti koncu je Scavolini spet prišel na 6 točk razlike, kaj več pa ni zmogel ali bolje, Tracer mu tega ni dovolil.
Časa za počitek pa ekipi nimata dosti. Četrta tekma bo že jutri ob 20.30 v Pesaru (neposreden prenos po RAI 3), morebitna peta pa v nedeljo ob 18.30 v Milanu (neposreden prenos po RAI 3).
Povratna finalna tekma za pokal UEFA
Bayer pred težko nalogo
LEVERKUSEN — Le čudež bi lahko še omogočil zahod-nonemškemu moštvu Bayer iz Leverkusna, da bi drevi osvojil nogometni pokal UEFA na račun barcelonskega Es-panola, ki je pred dvema tednoma v Španiji zmagal kar s 3:0. Toda varovanci trenerja Ericha Ribbecka še niso izgubili vseh upanj. Vodstvo je sklenilo, da bo moštvo to srečanje končno le odigralo na svojem igrišču, na stadionu »Ul-rich Haberland«, ki je majhen (ima le 22 tisoč sedežev, od teh jih je štiri tisoč namenjenih španskim navijačem), a še posebej »vroč«, vrh tega pa je obljubilo igralcem res veliko denarno nagrado. Pravzaprav so člani Bayera še nekoliko šokirani, saj nihče ni pričakoval takega poloma v prvi tekmi proti ekipi, ki igra v svojem državnem prvenstvu zelo medlo, a je nezadržna v mednarodni areni.
Trener Bayera Ribbeck, ki bo po končani sezoni zapustil moštvo, je izjavil: »Storili bomo vse, kar je v naših močeh, da zmagamo. Seveda bo potrebno veliko tvegati. Kakorkoli, ne bi bilo prvič, da bi v tovrstnih nastopih prišlo do preobrata.« Ribbeck je navedel primer novopečenega prvaka ZRN Werderja iz Bremna, ki je v osmini finala istega pokala s 6:2 izločil moskovskega Spartaka, potem ko je v Sovjetski zvezi izgubil s 4:1. »Treba pa bo čimprej doseči prvi gol,« je navidezno dokaj samozavestno pribil še Ribbeck. Njegov najboljši adut je napadalec Goetz. Sodil bo Nizozemec Keizer, pričetek je ob 20.15.
Kmalu povratek angleških nogometnih klubov na evropsko sceno?
PARIZ — Povratek angleških nogometnih moštev na evropsko sceno po triletni diskvalifikaciji zaradi tragedije na stadionu Heysel v Belgiji je odvisen od poročila, ki ga bo angleška zveza do 7. junija posredovala vodstvu UEFA. Ta želi izvedeti, kakšne varnostne ukrepe namerava podvzeti angleška vlada, da bi preprečila nov val nasilja zloglasnih huliganov.
Polom Madžarske proti Avstriji
BUDIMPEŠTA — V prijateljski nogometni tekmi je Avstrija kar s 4:0 (1:0) premagala Madžarsko. Tri zadetke je dosegel Ruper, enega pa Hasenhuetil.
Rush želi ostati pri Juventusu
LONDON — lan Rush, kritizirani napadalec Juventu-sa, je britanskim časnikarjem izjavil, da bo tudi v prihodnji sezoni zanesljivo igral za turinsko društvo. »Zagotovili so, da bodo moštvo okrepili, prišel bo tudi nov trener«, je še dejal Rush.
Milan boljši od Manchestra
MANCHESTER — V prijateljskem nogometnem srečanju je Milan s 3:2 (0:0) premagal Manchester United. Strelci: Virdis v 46' (11-metrovka), Borghi v 59’ in 67', Olsen v 79', McLair v 91'.
Kolesarstvo: dirka po Furlaniji-Julijski krajini
Doprinos k utrjevanju dobrososedskih odnosov
KOZINA — Cilj prve tradicionalne kolesarske dirke za amaterje po Furlaniji-Julijski krajini je bil letos prvič onstran meje, in sicer na Kozini, kjer se je v zaključnem sprintu uveljavil Ilario Guzzon. Kolesarji so po startu v Vidmu dokaj mirno vozili do Trsta, kjer je prišlo do raznih napadov. Na gorskem cilju v Prebenegu si je trojica tekmovalcev priborila nekaj prednosti, vendar jih je glavnina v vožnji do Petrinj dohitela, etapa pa se je zaključila s sprintom.
Zvečer je bil v motelu na Kozini sprejem, na katerem so med drugimi spregovorili dolinski župan Edvin Švab in predsednika skupščine občine Sežana Ivan Vodopivec in Kopra Vinko Lovrečič. Poudarili so zlasti pomen dirke za utrjevanje sožitja, prijateljskih stikov med sosednjimi deželami in odprte meje ter izrazili željo, da bi naslednje leto šla še globlje v Slovenijo. Župan Švab je organizatorjem izročil spominsko plaketo. Dolinska občina je namreč dala pobudo, da bi etapa prekoračila mejo in je v ta namen stopila v stik s sežansko in koprsko obči-
no, Hranilnica in posojilnica z Opčin pa je pobudo finančno podprla.
VRSTNI RED 1. ETAPE: 1. Guzzon, ki je 134 km prevozil v 3.12'58" s poprečno hitrostjo 41,665 km/h; 2. Zani-ni; 3. Faustini; 4. Bolzan; 5. Bettin (vsi It.), vsi isti čas.
Današnja 2. etapa (150 km) bo kolesarje popeljala od Kozine (start ob 13.00) skozi Bazovico, Opčine, Prosek, Križ, Nabrežino, Sesljan, Devin, Tržič, Ronke do Mont di Prat.
Na sliki: kolesarji na mejnem prehodu pri Prebenegu.
Namizni tenis: ob koncu ženske A lige
Krasovke na 4. mestu Slovo nekaterih igralk
Tudi v soboto je bilo v zgoniškem športno-kulturnem centru vse živo za namiznoteniškimi mizami
Zadnje kolo namiznoteniške ženske A lige in nižjih lig je bilo polno presenečenj. Najlepše je bila seveda zmaga Krasovih prvoligašic, ki so pred domačim občinstvom premagale Coccaglio, ki je tako izgubil vsako upanje na državni naslov. Le-ta pa še ni oddan, saj se bosta morala zanj v dodatnem srečanju pomeriti Sardalimenti Ouattro Mori Cagliari in Surgelati Arena iz Verone, ker imata enako število točk. Za enak primer na dnu lestvice pravilnik ne določa ponovnega srečanja. V tem primeru bo verjetno odločala razlika v dobljenih setih. Letos bo A ligo sigurno zapustila Maratea, Recoaro Bočen in Comit Milan pa imata enako število zmag, le Bočen ima rahlo prednost v dobljenih setih.
Ženska A liga
IZIDI 14. KOLA: Surgelati Arena -Sardalimento Ouattro Mori 4:3; Kras Globtrade - Coccaglio 4:2; Recoaro Bočen - Maratea 4:0; Barcellona - Comit Milan 4:3.
LESTVICA: Sardalimenti Ouattro Mori Cagliari, Surgelati Arena Verona 24, Coccaglio 22, Kras Globtrade 16, Barcellona Pozzo di Gotto 10, Recoaro Bočen, Comit Milan 6, Maratea 4.
Ženska B liga
KRAS GLOBTRADE A - RECOARO
5:0
Obad - Oberwanger 2:0 (21:19, 22:14); T. Ravbar - Egger 2:0 (21:10, 21:7); Škrk - Pircher 2:1 (21:18, 19:21, 21:15), T. Ravbar - Oberwanger 2:0 (21:16, 21:8).
Dekleta so se na najboljši način poslovile od lige. Bocenska ekipa jim ni delala težav. Nekoliko trši je bil le začetek Obadove z Oberwangerjevo, lanskoletno prvakinjo med mlajšimi pionirkami, letos pa že tretjekategor-nico. Ekipa A si je tako zagotovila četrto mesto na skupni estvici.
KRAS GLOBTRADE B
- LANA TISCHTENNIS 1:5
Simoneta - Segrer 0:2 (8:21, 11:21), M. Ravbar - Franzelin 2:1 (21:18, 18:21, 21:18), Colja - Caserer 0:2 (9:21, 18:21), M. Ravbar - Segrer 0:2 (14:21, 17:21), Simoneta - Caserer 0:2 (14:21, 12:21), Colja - Franzelin 0:2 (20:22, 9:21).
Druga Krasova ekipa v B ligi je izpolnila svojo poslanstvo v tem smislu, da so si dekleta nabirale tekmovalne izkušnje. Omenimo le uspešen debi starejše pionirke Biserke Simoneta in enajst zmaganih tekem Martine Ravbar. Kras Globtrade B z dvema in Car-neid s 4 točkami bosta morala zapustiti B ligo.
IZIDI 14. KOLA: Azzurra Gorica -Auer Ora 5:4, Kras Globtrade A - Recoaro Bočen 5:0, Kras Globtrade B -Lana Tischtennis 1:5, Carneid - Fin-cantieri Trst 5:4.
LESTVICA: Auer Ora 24, Fincantie-ri Trst 22, Azzurra Gorica 20, Kras Globtrade A 16, Lana Tischtennis, Recoaro Bočen 12, Carneid 4, Kras Globtrade 2.
Moška C liga
MEZZOLOMBARDO
- KRAS GLOBTRADE 1:5
Piazzi - I. Milič 0:2 (18:21, 16:21), Gi-ongo - Stocca 0:2 (15:21, 19:21), Tomasi - Bole 0:2 (15:21, 16:21), Giongo - L Milič 2:1 (17:21, 21:16, 21:16), Piazzi - Bole 0:2 (5:21, 10:21), Tomasi - Stocca 1:2 (15:21, 22:20, 10:21).
Moška postava je bila v gosteh pri Mezzolombardu še bolj prepričljiva kot v prvem delu tekmovanja doma (5:3). Mezzolombardo bo izpadel v nižjo ligo, krasovci pa so na četrtem mestu, ki ga držijo že skoraj od samega začetka tekmovanja, v ligi pa je premočno zmagal Fincantieri iz Trsta.
IZIDI 14. KOLA: Cassa Rurale - Ede-ra Pordenon 0:5, Alto Adige - Italcan-tieri Tržič 5:3, Mezzolombardo - Kras Globtrade 1:5, Lana Tischtennis - Fincantieri Trst 5:4.
LESTVICA: Fincantieri Trst 26, Alto Adige Bočen 22, Lana Tischtennis 18, Kras Globtrade 16, Edera Pordenon 10, Cassa Rurale Villanzano, Mezzolombardo 8, Italcantieri Tržič 4.
Moška D-1 liga
KRAS GLOBTRADE - CHIADINO 5:3
Žal so fantje prepozno začeli zmagovati, da bi se rešili pred izpadom, saj Lega Nazionale ima dve zmagi več. V poslovilni tekmi pa so proti če-trtouvrščenemu Chiadinu zelo dobro igrali: tri točke je osvojil Igor Colja, dve pa Roberto Milič.
IZIDI 14. KOLA: Kras Globtrade -Chiadino 5:3, Fincantieri Trst - Lega Nazionale 5:3, Fincantieri Tržič - Ron-co 5 Trst 0:5 (bb), Rangers Videm -CMM Trst 3:5.
LESTVICA: Rangers Videm 26, CMM Trst 24 (tekma manj), Ronco 5 Trst 18, Chiadino Trst 14, Fincantieri Trst 12, Lega Nazionale Gorica 10, Kras Globtrade 6, Fincantieri Tržič 0 (tekma manj).
Ob koncu prvenstva so se od aktivne igre poslovile tudi štiri igralke Krasa Globtrade. Sonja Doljak in Damjana Sedmak, ki sta prišli h Krasu pred 14 leti in sta osvojili nekaj važnejših državnih naslovov pri naraščaj-nicah, mladinkah, v tretji kategoriji, državni mladinski ekipni naslov in najprestižnejša naslova v A ligi (Dolja-kova je oblekla tudi dres državne reprezentance), sta proti Coccagliu odigrale poslovilno tekmo. Nataša Škrk in Darma Purič, ki sta začeli leta 1972 in sta skupaj igrali do te sezone, pa sta se poslovili od B lige. Ob tej priliki jim je društvo poklonilo spominček, dar zlatarne Malalan z Opčin. (J. J.)
Tekmovanja med obmejnimi deželami
V Trentu in Novi Gorici
SAN DANIELE — Prireditelji mladinskih iger »treh dežel« so se na delovnem sestanku dogovorili še za zadnje podrobnosti tekmovanja, ki bo 9. in 10. septembra v Novi Gorici med mladimi tekmovalci iz Furlanije-Julij-ske krajine, Slovenije in avstrijske Koroške. Na sporedu so boji v atletiki, streljanju s pištolo, namiznem tenisu, sabljanju, tenisu, rokometu in košarki.
Od 19. do 22. junija pa bo v Trentu 3. izvedba Trofeje Alpe—Jadran, ki se je udeležujejo tekmovalci iz desetih dežel, članic delovne skupnosti Alpe-Jadran.
Nogometni turnir v Dolu za memorial R. Devetaka
V Dolu, na pobudo tamkajšnjega KŠD Kras, se je včeraj pričel 4. nogometni memorial Romana Devetaka, na katerem sodelujejo ekipe z obeh strani meje. Z dolansko pobudu se prične niz nogometnih turnirjev, ki se v poletnih mesecih vrstijo v raznih obmej-
nih krajih Goriške ter se bodo sklenili v Gorici s finalno prireditvijo na pobudo ZSŠDI.
SPORED - DANES ob 19. uri: Dol/Poljane - Vojščica; JUTRI ob 19. uri: Vrh - Jamlje; SOBOTA Ob 16. uri: Dol/Poljane - Vrh, ob 17.30: Vojščica -Jamlje; NEDELJA ob 16. uri: finale za 3. mesto; ob 17.30: veliki finale.
Turnir v torballu
V soboto bo v tržaški športni palači (od 9. do 16.00) prva izvedba mednarodnega turnirja mesta Trst v torballu, igri z žogo za slepe. Turnir prireja tržaško društvo Cividin Sporting Club, ki je s svojo ekipo prav letos napredovalo v A ligo. Turnirja se bodo udeležila moštva iz Marbourga, St. Gallena, Salzburga, Celja, Innsbrucka in več italijanskih mest. Torball je prirejena igra z zvočno žogo, ki jo morajo igralci preusmeriti v vrata. Vsebuje elemente rokometa in odbojke, zahteva pa popolno tišino igralcev.
Balinanje: na 8. zamejskem prvenstvu
Danica v vodstvu pred Krasom in Sokolom
8. zamejsko balinarsko prvenstvo se nemoteno nadaljuje. V ponedeljek so odigrali peto kolo prvega dela prvenstva, v katerem izstopa že tretja zaporedna zmaga v gosteh dosedanjega prvaka, zgoniškega Krasa. Modrobeli se lahko ponašajo z zavidljivim rekordom, saj so v gosteh osvojili kar sedem od skupnih devetih možnih točk, v obeh nastopih pred domačim občinstvom pa so nekoliko odpovedali, drugače bi bili na lestvici daleč pred vsemi. V Nabrežini so bili krasovci že na pragu senzacije, saj je po prvih dveh zmagah njihov predstavnik v enojkah DelLAnno, ki je tokrat zamenjal nerazpoloženega Pusinellija, že vodil z 10:6, v naslednjih treh lučajih pa je popolnoma odpovedal, tako da je Corteseju pustil prosto pot do častne točke. Tudi po tem zavrtljaju niso v Krasovem taboru rešili problema enojk (štirje porazi v petih srečanjih).
Danica je tokrat na najboljši način izkoristila počitek vodilnega Šokola in ga z zmago na pretirano gladkih domačih igriščih tudi prehitela na lestvi-
ci. Tudi Repenči niso imeli z neizkušenimi Štandrežci težkega dela in so se z gladko zmago nekoliko opomogli na lestvici. Gaja pa je v Bazovici dokazala, da je sposobna pripraviti marsikatero prijetno presenečenje.
Izidi 5. kola: Kraški dom - Mak 3:0 (11:4, 11:7, 11:1); Nabrežina - Kras 1:2 (11:10, 8:11, 3:11); Danica - Polet 2:1 (8:11, 11:6, 11:5); Zarja - Gaja 1:2 (9:11, 11:0, 3:11); Sokol je bil prost.
Lestvica: Danica 10, Kras in Sokol 9, Gaja in Nabrežina 7, Kraški dom in Polet 6, Zarja 4, Mak 2.
Prihodnje kolo: Danica - Kraški dom; Nabrežina - Zarja; Sokol - Polet (četrtek, 19.5.); Kras - Mak (četrtek, 19.5.); Gaja je prosta.
Balinanje:
pokrajinsko prvenstvo
S srečanj ima v A skupini se bo danes nadaljevalo pokrajinsko društveno prvenstvo C kategorije. V prejšnjem kolu je Polet s 4:2 premagal Ponziani-no in tako, čeprav v družbi, deli prvo
na lestvici skupaj z Miljami, s mi se bo danes ob 20. uri srečal pčinah. To bo med drugim naj-jše srečanje kola, na katero se openski predstavniki temelju0 ivili, saj bi z morebitno zmag0 li resen kandidat za enega izine dveh mest v skupini, ki vodita Dff. Na žalost domača četverka ijih dveh nastopih ni naletela Ij srečen dan. V povprečnem sr je klonila nasprotniku, čeprav iko boljšim bližanjem zmaga la smela uiti. Svojo dolžnost j m izpolnil le Edi Persi. Na zalos u soigralci niso prišli na r0 _ da je bil poraz skorajda neizo ^ Na srečo Openci razpolaga]0 j solidno dvojico, ki je doklej magana. Izredno prepričljivo ek in Simoneta pričela PreJ°‘ nje in povedla z 8:1. Simoneta ! lajstkrat uspešen v prvih dvamu >oskusih. Takrat pa sta se n rostila, misleč, da jima zm 9 ,-več uiti in kmalu bi to nep Iraao olačala. (Z. S.)
Med Jadranovimi navijači
Veliko zanimanje za tekmo v Ferrari
Mauro Čuk med metom na koš med drugo polfinalno tekmo Jadran San Dona v Trstu.
Za nedeljsko prvo finalno tekmo končnice košarkarskega prvenstva B-2 lige med Ferraro in Jadranom vlada veliko zanimanje. Povpraševanje po vstopnicah je namreč zelo veliko in kaže, da bo v nedeljo v Ferrari veliko število naših ljudi, tako da bodo naši fantje tudi na tej zelo pomembni preizkušnji lahko računali na pomoč svojih navijačev.
Medtem se Jadranovi košarkarji temeljito pripravljajo za nedeljsko srečanje v Ferrari. Poleg treningov bodo skoraj gotovo jutri odigrali prijateljsko tekmo s Segafredom (srečanje bo za zaprtimi vrati). Ta tekma pa bo seveda za naše fante še kako koristna.
Nedeljsko srečanje v Ferrari se bo pričelo ob 19.00 in ne, kot je bilo prvotno določeno, ob 18.30.
Poziv navijačem Jadrana
Za finalno tekmo v Ferrari, ki bo v nedeljo, 22. t. m., ob 19. uri, organizira vodstvo Jadrana avtobusni izlet za svoje navijače. Kljub velikim težavam je vodstvu uspelo dobiti štiri avtobuse, ki bodo odpotovali ob 13.30 iz naslednjih krajev:
avtobus št. 1 s Trga Oberdan v Trstu; avtobus št. 2 z Opčin (bar Centrale); avtobus št. 3 s Proseka (cvetličarna Nadja); avtobus št. 4 iz Nabrežine (Trg).
Vpisovanje za izlet, ki stane samo 10.000 lir, sprejemajo iz prijaznosti: Potovalni urad Aurora v Ul. Milano 20, trgovina čevljev Malalan na Opčinah, cvetličarna Nadja na Proseku in trgovina Aleksandra na Trgu v Nabrežini.
Vodstvo Jadrana poziva svoje zveste navijače, da se izleta udeležijo v čim večjem številu in da se prijavijo takoj. Le na ta način bodo zagotovljene vstopnice, saj vlada za tekmo v Ferrari izredno zanimanje. Povratek domov takoj po končani tekmi.
Skirolke: v nedeljo v Sandrigu
E. Tence se je izkazal
V nedeljo so se tekmovalci ŠD Mladina in SD Grmada udeležili druge preizkušnje za pokal »Italia« v Sandrigu. Tekma je v glavnem potekala na ravninski progi, bili pa so tudi rahli vzponi. Proga je bila dobro izpeljana, sicer pa precej zahtevna. Prisotnih je bilo 27 društev, skupno pa 200 tekmovalcev. Na društveni lestvici je bila Mladina 13., Grmada pa 14. Najboljši izmed naših tekmovalcev je bil predstavnik Mladine Erik Tence s četrtim mestom, kateremu je tretje mesto ušlo le za 60 stotink. Tudi drugi naši predstavniki so izboljšali svoje rezultate glede na prejšnjo preizkušnjo.
CICIBANI (5600 m): 1. Omar Paruzzo (CS Bassano) 13'9’'30; 4. Erik Tence (Mladina) 13T7"60; 10. David Bogateč (Mladina) 14’34"70; 11. Andrej Mervič (Grmada) 14'53"20; 13. Andrej Legiša (Grmada) 15'3"60; 14. Matej Lacchi (Mladina) 16T7"70; 15. Erik lori (Grmada) 16'20"80; 17. Vojko Goti (Mladina) 17 25 70; 22. Martina Košuta (Mladina) 2T35"50; 24. Daniele Selatti (Mladina) 23'50"90; 25. Mitja Košuta (Mladina) 26'24"90.
MLAJŠE ZAČETNICE (8400 m): 1. Doris Seebacher (Skirol Appiano) 19'55"50; 7. Valentina Legiša (Grmada)
23T7"90; 10. Elizabeta Antonič (Grmada) ?4'41"50.
DRUŠTVENA LESTVICA: 1. GS Unicas 1.143 točk; 13. ŠD Mladina 159; 14. ŠD Grmada 143.
ERVIN IORI
Športni dan za goriške učence
Kot je v zadnjih letih že običaj, bo danes v Gorici in Sovodnjah Športni dan za učence slovenskih osnovnih šol z Goriškega. Danes bodo na vrsti prvo-, drugo- in tretješolci, medtem ko bodo učenci zadnjih dveh razredov tekmovali v sredo, 25. t. m.
Učenci goriškega didaktičnega ravnateljstva bodo tekmovali v telovadnici Kulturnega doma (prvi in drugi razred v poligonu, tretji v igri »med dvema ognjema«), učenci doberdobskega didaktičnega ravnateljstva pa se bodo pomerili v sovodenj ski telovadnici. Srečanje se bo pričelo ob 9. uri.
Odbojka: meddeželni del MI
Šola Ivan Trinko danes v San Donaju
Danes se za odbojkarice goriške nižje srednje šole Ivan Trinko, ki so konec aprila osvojile deželni naslov na mladinskih igrah, prične medde-želna preizkušnja. V San Dona del Piave se bodo potegovale za uvrstitev na državni finale, ki bo septembra v Rimu. Kot je to veljalo lani za fante iste šole, se bosta tudi s tega meddeželnega finala dve ekipi uvrstili v sklepni del prireditve. Poleg dijakinj šole Trinko bodo v mestu ob reki Piave tekmovale še deželne prvakinje iz Veneta, Mark, Toskane in s Tridentinske. Ekipe bodo razdeljene v dve skupini, najboljše štiri pa bodo sodelovale v polfinalnem,oziroma finalnem delu.
Kakšne so možnosti naših predstavnic, da dosežejo vozovnico za Rim? Trenerka postave prof. Marta Vižintin-Nanut (ob njej sodeluje tudi prof. Fedja Bednarik) se glede tega vprašanja ni hotela izreči, zagotovila pa je, da bodo dekleta dala vse od sebe, da dosežejo največ.
Za šolo Ivan Trinko bodo nastopile: Atzori, Fiorenin, Saša in Erika Černič, Klavdija in Silvana Prinčič, Gaeta, Paulin, Briško in Tabaj.
Turnir Sumi: ZSSDI izločeno
NOVA GORICA - ZSŠDI	75:49
ZSŠDI: Cingerla, Primožič 3 (1:2), Gallopin 1 (1:3), Grbec 9 (1:3), Paoletti 7 (1:4), Giacomini 1 (1:2), Vidah 6 (2:5), Vaupetič 4 (0:3), Cupin 8, Budin 10 (2:4).
GORENJA VAS - ZSŠDI	62:51
ZSŠDI: Cingerla, 4, Primožič 3 (1:5), Gallopin 5 (1:4), Grbec 3 (3:5), Paoletti 4 (2:9), Giacomini 0, Budin 20 (2:4), Vidah 5 (1:4), Vaupetič 5 (1:5), Čupin 2 (0:2).
V polfinalu košarkarskega turnirja Šumi za igralce letnika 1975 je bila selekcija ZSŠDI izločena. Naši so v Gorenji vasi igrah v zelo okrnjeni postavi, saj so manjkali kar trije visoki igralci. Prvo tekmo je ekipa SZŠDI visoko izgubila s šolo iz Nove Gorice. Naša združena ekipa je odpovedala predvsem v obrambi. V tej tekmi je ugodno presenetil 187 cm visoki Paoletti. Drugo srečanje je bilo bolj izenačeno. Po začetnem vodstvu domačinov z 8:0 so naši reagirali. Ekipi sta si stalno izmenjavah v vodstvu. V tem delu je dobro zaigral Budin. V ključnih tre-
nutkih so naši izgubili preveč žog in tako je bilo tekme konec. Treba je povedati, da je v tej ekipi letnikov 75 nekaj res dobrih in talentiranih igralcev. (A. Kovačič)
Med dekleti Sežana v finalu
V finale ženskega dela pokala Šumi za mlajše pionirke so se uvrstile tudi mlade košarkarice osnovne šole »Kosovel« iz Sežane, ki so s 54:30 premagale ekipo OŠ iz Žirov, s 43:20 pa ekipo iz Novega mesta. Uvrstitev v finale pa ni uspela igralkam OŠ »Magajna« iz Divače. (I. M.)
DEŽELNI KADETI_____________
LIBERTAS - BOR INDULES 95:56 (51:24)
BOR: Prešel 6 (0:2), Schiulaz 3 (1:2), Simonič 9 (1:3), Doles 10 (2:2), Pavlica 19 (3:5), Race 9 (1:1), Glavina.
Proti postavi Libertasa so naši stopili na igrišče v zelo okrnjeni postavi. Naši niso povsem razočarali, vendar proti sicer fizično boljšemu nasprotniku, se niso mogli enakovredno upirati.
(A. Pavlica)
LESTVICA: Don Bosco in Časa Amica 34, Ricreatori in Libertas A 32, Autosandra 28, Motonavale 20, Ferroviario 18, Latte Carso 16, Inter 1904 12, Bor Indules 6, Radiograf in Libertas B 2.
1. DIVIZIJA - SKUPINA D
DON BOSCO - BOR HOTEL DANEU
71:92 (34:45)
BOR HOTEL DANEU: Oblak 2, Furlan 17 (3:4), Gerdol 20, Udovič 29 (7:10), Canciani 13 (5:10), Slobec 2, Sestan 7 (1:3), Jančar 2 (2:2).
Borovci so v gosteh osvojili šesto zaporedno zmago proti ekipi Don Bos-ca. Verjetno so mladi igralci Don Bos-ca podcenjevali »plave«, ki so s solidno obrambo in protinapadi prešli v vodstvo ob koncu prvega polčasa. Nasprotnik se jim je nevarno približal na same tri točke, nato pa so si naši po zaslugi razigranega Udoviča in Ger-dola priigrali visoko vodstvo in zmagah. (L. Furlan)
UNDER 18
b»EG - MUGGESANA	0:0
BREG: Giorio, Ota, Prašelj, Olenik, ^ancin, Diminich, Tamaro, Kerstich (Banju). De Franceschi, Giuressi, Pitacco, Gi-
acobbe.
Glavni protagonist zadnje letošnje tek-p® je bil močan veter, ki je skozi celo ekrno oviral igralce, tako je vsaka ekipa a}9rala en polčas v napadu. V prvem polčasu so imeli pobudo v rokah gostje, so večkrat ogrožali Bregova vrata, a nSlar Giorio je lepo branil. V drugem Polčasu pa so bili Brežani stalno v napadu m so zgrešili dve lepi priložnosti s ce u-orn in 50 zadaB prečko z De Fran-r fcoijem. Brežani so s prvenstvenim ob-j puoom še kar zadovoljni, čeprav bi kaj v -V ^ru9enl de'u Prvenstva dosegli
- \?IDI ZADNJEGA KOLA: Chiarbola cr,»ntebell° 2:1, Fortitudo - San Mar-s- Vito - CGS neod., Supercaffe s stalunga 2:2, San Sergio - Vesna 3:: i.'-,berglo - Vesna 3:1, Op
Saht'An9dr\^U99eSana VivEPOPOLNA KONČNA LESTVICA: San c Bu?a 45. Edile in Chiarbola 41, san berglo 38, Costalunga 35, Mugge-28 L34' °Pi«na 33, CGŠ in Fortitudo 24' Montebello 27, Breg 25, San Marco 31- SanfAndrea in Super-
3:1,
licina - Edile Vivai Busa -
• Andrea imajo tekmo manj)
riA NARAŠČAJNIKI
BlfprZOLE - BREG BEST
čar r1, : • Giacobbe, Majevski, C Deqras P1d' Azza.no (Stefančič),
v Prvem , 'ijrah slabo in nezt ‘variif n=poliasu so prejeli tri g ^ruai P*11150 nobene nevarne G°stiteJi?leaS biI Podoben j
'4S“PH'a"pMn.es«
Vito - n- '. ^ante Rabuiese 0 Montebeim U?I CGS ' San Ser »orje 0:2.	' 0hmPia 1:0, Vesn
!nLMol7eb:en:oZ4a-iUlLRabuiese 4
tnale 40 pni, 4.3, Mu99esana <
BREG BEST NrAJMLAJŠI
s breg bfčJRiestina Vrtb' Maver T:T Gll.hfan6- Kalc.
B"ai'1
»etaši, £ nJ*e,inaStoPila z osmim snVu' a brežan °pa]0 v deželnem
s£rotnikom ?es n? sf bolj kotiral 50 začeli Vplm usPešno upirali. 1 Km° vse preveč pre
Trenutek s prvenstvene tekme začetnikov Primorje - GCS
da bodo zmagali, a Bregova obramba je lepo odbijala vse napade. V drugem polčasu so se naši opogumili, Triestino spravili v zadrego in jo prisilili, da se bra-ni.Še posebej dober je bil znova Vrše. Najprej je zadel prečko, drugič je iz prostega strela zadel še vratnico, tretjič pa je preskočil vratarja, a je njegov strel odbil branilec. Brežani so v tem delu gotovo igrah bolje od gostov, kajti imeli so boljše priložnosti za zadetek. Bili so prav gotovo moralni zmagovalci srečanja.
PRIMORJE - CAMPANELLE 0:1 (0:1)
PRIMORJE: Franza, Battighelli, Pahor, Zachigna, Puntar, Savi, Trampuž, Husu (Kante), Gruden, Sardoč, Regente.
V prvem polčasu so imeli gostje burjo za hrbtom in so lažje napadali. Tržačani so dosegli zadetek z močnim strelom zunaj kazenskega prostora. Prosečani pa so imeli smolo, saj je Sardoč iz prostega strela zadel prečko. V drugem polčasu so se domačini znašli bolje in so skušah izenačiti, a streli niso bili preveč točni. Vratar gostov je ubranil stijel Regenteja z neposredne razdalje. (M. Š.)
OSTALI IZIDI: Don Bosco - Olimpia 0:1, SanfAndrea - CGS 2:1, Zaule Rabuiese - Fortitudo 0:3, Montebello - Espe-ria 4:1, Portuale - San Giovannl 2:0.
LESTVICA: Olimpia 53, Triestina 48, Portuale 45, San Glovanni 398, CGS 36, Breg best 30, Don Bosco 29, Čampi Elisi 24, S. Andrea 22, Primorje in Montebello 19, Giarizzole 16, Fortitudo 15, Zaule Rabuiese 9, Esperla t.
NA GORIŠKEM
AZZURRA - JUVENTINA ASS.
CARNICA 0:0
JUVENTINA: A. Ferfolja, Marko Pete-an, Lomuscio, Marušič, Marino Petean,
Narduzzi, Kobal, Koršič, Devetak, Dario, Marvin. Di Bert.
Z gostovanja v Gorici so najmlajši Ju-ventine odnesli pomembno točko. Zasluga za to gre vsem igralcem, v prvi vrsti vratarju Ferfolji, ki je ubranil nekaj zares nevarnih strelov. (M. P.)
JUVENTINA ASS. CARNICA - CORNO
1:1 (0:1)
STRELEC: Češčut.
JUVENTINA: Ferfolja, Marko Petean, Frandolič, Marušič, Marino Petean, Lomuscio (Češčut), Marvin (Di Bert), Kobal, Devetak, Dario, Koršič. Fiorenin.
Mladi igralci Juventine so se poslovili od prvenstva z delitvijo točk proti ekipi, ki se bori za sam vrh lestvice.
Ferfoljevi varovanci so v 24 tekmah zbrali 25 točk in. zasedli končno peto mesto. (M. P.)
ZAČETNIKI
SAN GIOVANNI -
ZARJA ADRIAIMPEK 2:0
ZARJA ADRIAIMPEK: Plihan, Bella-fontana, Denis in Kristjan Pussini, Tence, Grgič, Biondi, Hočevar, Fabio in Roberto Umek, Jurinčič, Lipovec, Possega.
Zarja bi lahko ne izgubila te tekme, če bi bila pazljivejša v obrambi. Dve začetniški napaki sta pokopali upe zarjanov, ki so tudi v tej tekmi pokazali velik na-redek in bili po igri enakovredni, celo oljši od nasprotnika. V prvem polčasu se je igra odvijala pretežno na sredini igrišča, kjer so imeli zarjani več od igre. V drugem polčasu, ko je San Glovanni vodil z 1:0, so zarjani skušali izenačiti, vendar je proti koncu tekme padel še drugi zadetek. (M. Ž.)
BREG BEST - SONCINI	1:5 (0:3)
STRELEC ZA BREČI: Kermac
BREG: I. Rapotec, Č. Rapotec, Gropaz-zi, Čuk, Argenti, Paoletti, Klabjan, Nova-to, Figini, Kermac, Delise.
Proti zelo močnemu nasprotniku so brežani visoko izgubili, a je bilo res težko doseči kaj več. Kermac je s spretno izvedenim prostim strelom dosegel lep zadetek, drugače pa je bilo srečanje povsem v rokah gostov. (Buzzi)
PRIMORJE - CGS	0:1 (0:1)
PRIMORJE: Ciacchi, Rebula, Digovič, Guštin, Gherbassi, Trampuž, Sardoč (K. Pahor), JEmili (A.Pahor), Vodopivec, Nad-lišček, Sirca.
Domačinom ni uspelo doseči niti točke, čeprav so bili boljši od Tržačanov. V prvem polčasu so igrah Prosečani proti burji, a so bili vseeno boljši od gostov in so imeli 4ve lepi priložnosti s hitrima akcijama Širce in Vodopivca. Gostje so dosegli zadetek med gnečo igralcev pred vrati Primorja in so se s pomočjo vetra nekajkrat približali Ciacchiju, a niso bili nevarni. V drugem polčasu, z vetrom za hrbtom, rdeče-rumeni niso igrali tako dobro kot v prvem. SJreli od daleč so bili šibki in netočni. ]M. S.)
OSTALI IZIDI: Chiarbola - Campa-nelle 1:0, Esperia - Muggesana 0:1, Ponziana - Fortitudo 2:0, Giarizzole -Vivai Busa B odlož.
LESTVICA: San Glovanni 44, Soncini A 39, Chiarbola in Ponziana 31, Giari-zole 29, CGS 28, Primorje 25, Vivai Busa 22, Zarja Adriaimpex 18, Fortitudo in Muggesana 16, Opicina 13, Breg Best 12, Campanelle 8, Esperia 4.
NA GORIŠKEM
JUVENTINA EDILCASA - CORNO
7:0 (4:0)
STRELCI: Zampar (3), D. Gergolet (2), A. Ferfolja in Češčut.
JUVENTINA: Lakovič, Devetak, Trampuš (Meniš), Pahor, Fiorenin, Češčut, P. Gergolet, Zampar, A. Ferfolja, D. Gergolet, Ambrosi (D. Ferfolja).
Proti skromni postavi iz Čorna di Ro-sazzo so mladi igralci združene postave slavili prepričljivo zmago. Premoč domačih je bila razvidna že od vsega začetka, tako da je trener izkoristil to priložnost, da je na igrišče poslal vse rezervne igralce. (M. P.)
POGGIO - JUVENTINA EDILCASA 0:2
(0:1)
STRELCA: D. Gergolet in I. Pahor.
JUVENTINA: I. Fiorenin, De^vetak, Trampuš, Ambrosi, A. Fiorenin, Češčut, P. Gergolet, Pahor, A. Ferfolja, D. Gergolet, D. Ferfolja, Meniš.
Na gostovanju v Zdravščini so Ferfoljevi varovanci zasluženo zmagah. Ju-ventina je predvajala boljšo igro in pokazala večjo učinkovitost v napadu.
(M. P.)
CICIBANI
MLADOST GENEX - RONCHIl:2 (0:1)
STRELEC: D. Gergolet.
MLADOST: Soban, Farra, Makuc, A. Gergolet, Nardon, D. Gergolet, Gorjan, Lavrenčič, Pahor, D. Ferletič, Peric, Su-bani, Jarc, M. Ferletič.
Cicibanom doberdobske Mladosti ni uspelo, da bi proti vodilnim Rončanom iztržili točko. Ne glede na končni izid, je bilo srečanje zanimivo in na dobri tehnični ravni. (A. G.)
V goriški skupini prvenstva cicibanov je sovodenjska postava v zadnjem kolu počivala. Varovanci trenerja Fabjana Čavdeka so prvenstvo s 16. točkami sklenili na 4. mestu. To je več kot spodbuden rezultat, če vemo, da je veliko igralcev letos prvič stopilo na igrišče.
ŠK KRAS
obvešča, da bo danes, 18. t. m., ob 20.30 v Bubničevem domu v Repnu SESTANEK o nadaljnjem obstoju nogometa v Repnu. Vabljeni vsi občani in ljubitelji nogometa.
SK DEVIN
priredi v nedeljo, 22. t. m. izlet na Golico med narcise. Za pojasnila telefonirati na št. 200782.
PLAVALNI KLUB BOR organizira v soboto, 28. t. m., v bazenu pri Alturi z začetkom ob 16. uri ZAKLJUČNO TEKMOVANJE ZA ČLANE, na katerega so vabljeni tudi drugi osnovnošolski otroci. Predvidene so naslednje discipline: 50 m hrbtno, 50 m prsno, 50 m delfin, 50 m kravl ter štafeti 4x25 m kravl in 4x25 m mešano.
Prijave se sprejemajo vsak dan do 21. t. m. v večernih urah na tel. 823293.
ŠD ZARJA
sklicuje redni občni zbor v petek, 20. t. m. v prvem sklicanju ob 20.30 in v drugem sklicanju ob 21. uri na svojem sedežu s sledečim dnevnim redom: 1. poročila, 2. volitve, 3. razno.
JADRALNI KLUB ČUPA vabi člane in prijatelje na praznovanje 15-letnice delovanja, ki bo v soboto, 21. t. m., ob 19. uri na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu.
SK DEVIN
kajakaška sekcija priredi jutri, 19. t. m., ob 20. uri v dvorani I. Gruden v Nabrežini projekcijo videofilma o spustu z rastom po reki Tari v Črni gori. Ob tej priliki bo tudi vpis za odpravo na Taro, ki bo od 3. do 6. junija, in predvpis za začetniške in nadaljevalne tečaje kajaka. Vabljeni!
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300 - din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000 - din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000,- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500,- din, trimesečno 12.000 - din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000,-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
18. maja 1988
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Samo da bi izterjal od očeta 150 milijonov lir
Mladenič je z dvema pajdašema priredil izmišljeno ugrabitev
Dogovor Panama-ZDA o odstopu Noriege
NEAPELJ Domenico Manna, 23-letni sin znanega industrij ca iz kraja Pomigliano D'Arco, ni bil ugrabljen, ampak je hlinil ugrabitev, da bi si prilastil 150 milijonov lir, ki jih je za njegovo osvoboditev baje plačal oče. Mladi ponesrečeno iznajdljivi Manna je sedaj v zaporu, kjer sedita tudi njegova prijatelja Sergio Ferdinandi in Domenico Jasevoli, ki sta mu pomagala pri organizaciji te spodletele »ugrabitve«.
Domenico Manna je bil »ugrabljen« prejšnjo soboto zvečer, takoj zatem, ko je pospremil domov mlado zaročenko. Domnevni ugrabitelji so se oglasili že naslednje jutro in zahtevali od njegovega očeta dve milijardi lir odkupnine. Ko so razumeli, da družina Manna ne more ali noče plačati te vsote so zahtevali 500 milijonov lir, nakar so pristali na skromno vsoto 150 milijonov. To je pri preiskovalcih vzbudilo določene sume, saj je na podlagi tega nenavadnega obnašanja kazalo ali da gre za skrajno neizkušene zločince, ali pa za izmišljeno ugrabitev.
Policisti se niso ušteli. Mladi Marra je preiskovalcem izjavil, da je bil tri dni v rokah ugrabiteljev, ki naj bi ga lačnega in sestradanega izpustili prejšnjo noč v kraju Melito, v neapeljskem predmestju. To okoliščino je tudi potrdil šofer tovornjaka, ki je pripeljal'Marro v rojstni kraj Pomigliano D' Arco.
Marra se je takoj po »izpustitvi« v očetovi družbi javil na neapeljski kvesturi ter je po krajšem zasliševanju odšel domov. Sodnik, ki vodi preiskavo, pa je takoj imel velike dvome nad verodostojnostjo mladeničevih izjav in je zato pozno dopoldne spet poklical Marro na kvesturo. Po novem krajšem zasliševanju je mladenič priznal, da je skupno s prijateljema Sergiom Ferdi-nandijem in Domerpcom Jasevolijem organiziral izmišljeno ugrabitev, samo da bi od očeta izterjal 150 milijonov lir. Policijski agenti so takoj izsledili pajdaša in pri enemu od dveh zaplenili tudi neprijavljeno pištolo. Sedaj vsi trije sedijo v neapeljskem zaporu Pog-gioreale.
Na slikah (Telefoto AP): levo Domenico Marra in desno aretirana pajdaša.
PANAMA — Vse kaže, da se dolgotrajno preverjanje moči med Was-hingtonom in panamskim vojaškim poveljnikom Manuelom Noriego počasi bliža h koncu. V teku so namreč pogajanja med predstavniki obeh strani, končni dogovor pa naj bi predvideval odstop Noriege s položaja poveljnika panamske vojske, v zameno za odstop pa bi Noriega lahko ostal v Panami. S tako rešitvijo naj bi se strinjal tudi ameriški predsednik Ronald Reagan.
V skladu z dogovorom naj bi sedanji panamski predsednik Manuel Soliš Palma, katerega je ustoličil Noriega, sicer ostal na položaju do predsedniških volitev v prihodnjem letu, toda za
WASHINGTON Nato pakt potrebuje danes popolno prenovo, če se hoče še naprej kosati z vojaškim potencialom Varšavskega pakta. Tako piše angleški vojaški strokovnjak James Adams v posebnem komentarju v včerajšnjem Washington Postu. Adams napoveduje umik ameriških vojaških sil iz Evrope, zato pa naj bi evropske države okrepile svoja zavezništva in dobile tudi več možnosti za samostojnejše odločanje. Angleški vojaški strokovnjak tudi trdi, da so tajni pogovori o teh vprašanjih že v teku med Francijo, ZRN in Veliko Britanijo, ki naj bi se tudi dogovorile o stališču Evrope do morebitnega ameriškega odhoda s Stare celine.
Po Adamsovem mnenju je danes v vrstah Nato stanje tako slabo, da se
ZDA bi še naprej ostal edini legitimni predsednik Erič Delvalle, ki je že prej po nalogu ZDA skušal odstraniti Noriego s položaja poveljnika vojaških sil v državi. Po zadnjem dogovoru naj bi Noriega odstopil avgusta letos.
Noriega bo potem po vsej verjetnosti odpotoval na daljše »počitnice« v Evropo, v dogovoru med Washingto-nom in panamskimi predstavniki pa naj bi bilo tudi zapisano, da ZDA umikajo obtožbo, ki je Noriego bremenila trgovanja z mamili, poleg tega pa bodo Američani tudi ukinili gospodarsko blokado, s katero so neuspešno skušali izsiliti odstop Manuela Noriege.
Zahodna Evropa nikakor ne bi mogla upreti morebitni agresiji z Vzhoda. Adams trdi, da je Varšavski pakt spremenil svojo strategijo, v Evropi pa razpolaga s 30 divizijami, ki jih lahko v zelo kratkem času spravi v pogon.
Adams med možnimi rešitvami za okrepitev pakta Nato vidi v boljšem dogovarjanju v vojaški industriji. Po neki študiji Rand Corporation bi moral Nato pakt za povečanje svojih obrambnih sposobnosti v naslednjih 15 letih v proizvodnjo tehnološko zahtevnejših vrst konvencionalnega orožja vložiti 12 milijard dolarjev, druga možnost, ki jo ponuja Adams, pa je 15 dodatnih divizij v Evropi, kar bi v 15 letih stalo približno 550 milijard dolarjev.
Za kosanje z Varšavskim paktom potrebna prenova v vrstah Nato
Sovjetska televizija o Stalinovi dobi
MOSKVA — »Stalinizem je tisto prekletstvo, ki visi nad našim ljudstvom in izničuje napore ene generacije za drugo. Menim, da moramo zbrati toliko možatosti in raztrgati, pregrizniti to popkovino, ki nas veže na odmike od leninizma, ki so se začeli v tridesetih letih.« S temi besedami se končuje dokumentarna politična oddaja z naslovom »Proces«, ki so jo v dveh delih po eno uro pokazali na prvem programu sovjetske televizije, včeraj pa so jo ponovili na drugem programu. Gotovo najbolj pretresljivi del vsega je bil posnetek, v katerem državni tožilec Andrej Višinski besni nad leninskimi ravoluci-onarji ter zahteva, da postrelijo kot stekle pse tako Nikolaja Buharina kot vse soobtožence.
Vdova Buharina pred TV kamero prebira zapis politične oporoke, ki jo je pred smrtjo napisal Nikolaj Buharin ter jo rotil, da se jo nauči na pamet in nekoč preda mladim generacijam sovjetskih komunistov. Buharin v njej razkrinkuje zločinsko mašinerijo stalinskega aparata, dopoveduje svojim potomcem, da ni bil niti zločinec, niti morilec, niti izdajalec sovjetske domovine, pa tudi proti Stalinu ni nikoli rovaril.
Proces proti Buharina je morda tisti dokumentarni del te velike oddaje, ki danes sovjetskega gledalca lahko najbolj gane. Naslov filma pa ima očitno še druge vidike: ker kaže razvoj (proces) socializma od predrevolucijskih časov do vrhunca stalinizma in do današnjih iskanj nove resnice, je »Proces« hkrati film o perestrojki.
Vsi posnetki so že iz lanskega leta. Režiser filma Igor Beljajev ga je namreč pripravil za 70-letnico oktobrske revolucije, toda vplivne sile v sovjetskem političnem vodstvu so ga prepovedale predvajati in Beljajeva celo partijsko kaznovale, odstranili so ga s tega delovnega mesta. »Zaviralne sile, ki jih tako radi podcenjujemo mi vsi, pa med drugim tudi avtorji »Procesa«, so še našle možnosti, da zaustavijo delo nad filmom,« danes razkriva »Pravda« v oceni te oddaje zakulisne bitke okoli destalinizacije, ki se že mesece vodi v samih vrhovih sovjetske oblasti: Če bi se ta oddaja pojavila vsaj dva meseca poprej, bi v dobršni meri lahko prispevala k demokratizaciji sovjetske družbe, dodaja »Pravda«, ne da bi kakor koli dala vedeti, v katere smeri je treba iskati »zaviralce«.
»Proces« pa ni edina televizijska oddaja, v kateri se zadnje čase razkrinka stalinistično nasilje. Zlasti leningrajska TV prispeva dosti v obliki okroglih miz. Pred dnevi so imeli v gosteh dramatika Mihaila Šatrova, ki je v pogovoru z zgodovinarji dokazoval, da Stalin sploh ni bil nikakršen marksist, kaj šele leninist, marveč v prvi vrsti zločinec, ki si je prigrabil vso oblast, partija pa mu je slepo sledila.
V »Procesu« pa so prvič razkrili posledice nasilne kolektivizacije. Predsednik vsezvezne akademije za kmetijske vede Vasilij Tihonov je rekel, da je med nasilno kolektivizacijo bilo likvidiranih najmanj
tri milijone kmetij oziroma kmečkih družin, kar pomeni več kot deset milijonov ljudi. Še danes se hudo čutijo posledice v primanjkovanju živil. (Gorbačov je pred dnevi zbral pionirje novih oblik kmetovanja in stavil vse upe nanje).
Stalin je uničil najbolj kvalificirano tehnično inteligenco že v začetku tridesetih let na procesu proti tako imenovani industrijski stranki. Oddaja prikazuje tu prvič Andreja Višinskega, ki je šele pozneje dobil vso svojo zločinsko vlogo.
Sovjetskim ljudem so prvič v tako direktni obliki in preko televizorjev v najbolj gledanem večernem času povedali, da je Stalin dal obglaviti sovjetsko Rdečo armado, med regresiranimi je bilo več kot 40 tisoč vodilnih oficirjev, kar je takrat pomenilo okoli štiri petin vsega poveljniškega kadra. Če tega ne bi naredil, najverjetneje si Hitler nikoli ne bi upal napasti Sovjetske zveze, so zatrjevali izvedenci in veterani.
V oddaji večkrat prikazujejo razpravo pedagogov, zgodovinarjev in mladine, ko razmišljajo o tem, kako sploh pristopiti novemu prikazovanju preteklosti. Večkrat so zveneli žolčni očitki neimenovanim partijsko-državnim strukturam, češ da takšnele razprave v javnosti sicer trpijo, da pa v šolskem sistemu ohranjajo nespremenjeni način vzgoje, da za sovjetsko zgodovino še vedno velja stalinski »Kratki kurz« o KP SZ kot temeljni učbenik, da še vedno učijo laži. Mnogi učitelji se sami ne upajo oddaljiti od predpisanih učbenikov, češ da strahoma opazujejo okrog sebe in čakajo, kaj se bo iz te perestrojke sploh izcimilo...
Marsikaj je pretresljivo v tem filmu. Kamera snema veterane oktobrske revolucije, večina njih je na svoji koži prenašala stalinska leta vsesplošnega nezaupanja, vohunjenja in ovajanja, pa lažnih obtožb in streljanj za goli sum. Iz njihovih trepetajočih ust in solznih oči zvenijo krvave obtožbe na rovaš dobršnega dela sovjetske preteklosti. Tudi brežnjevska leta pri tem dobivajo močno negativno oceno.
Televizijski oddaji pa je vseeno treba očitati tisto značilnost, ki zadnje čase preveva dobršen del vseh javnih razprav o perestrojki in stalinizmu. To namreč, da tako rekoč ne puščajo k besedi oponen-tov, tistih, ki mislijo drugače, ki branijo Stalina in ne verjamejo v perestrojko. V filmu sicer nekajkrat pokažejo brkatega starca, kako s palcem miga z Leninskega mavzoleja dečku, ki mu maha z očetove rame med slovesnim mimohodom-Stalin kot »batjuška«, kot dober »oče vseh narodov« in »voditelj sovjetskega ljudstva«. Morda je to hkrati majhna koncesija njegovim oboževalcem (tudi zvečer 9. maja so pokazali celoten posnetek parade, v katerem je Stalin bil videti kot nadvse skromni »vožd«, ki se mu vse klanja in jokajoč zahvaljuje za zmago).
ANTON RUPNIK
Jean-Marie Le Pen v bolnišnici Skrbi pestijo Front Nationale
PARIZ Predsednika skrajnodesni-čarske politične stranke Front Nationale Jeana-Marie Le Pena so predsi-nočnjim sprejeli v bolnišnico. Le Pen boleha na srcu, vest. o tem, da je moral v klinični center, pa se je razvedela šele včeraj, ko predsednik ni prisostvoval pomembnemu sestanku političnega urada parlamentarne skupine Front Nationale.
Na sestanku bi se morali desničarji domeniti o strategiji skorajšnje volilne kampanje, predsednikovo odsotnost pa so najprej sklušali prikriti, nato pa se je razširila vest, da je Le Pena ugnal močan prehlad. Včeraj so nato sporočili, da so Le Pena sprejeli v bolnišnico Ambroisse Paree, ki je specializirana za kardiološke bolezni. Opazovalci trdijo, da mora biti Le Penovo zdravstveno stanje precej zaskrbljujo-
če, sicer ga ne bi prepeljali v dokaj oddaljeni klinični center.
Nekateri namigujejo, da je Le Pena najbrž onesposobila stroga shujševalna dieta, s pomočjo katere je v dveh mesecih izgubil kar dvajset kilogramov in to v času, ko je bil pod hudim predvolilnim pritiskom.
Jean-Marie Le Pen naj bi se prav predvčerajšnjim odločil, da bo kandidiral za skupščino v Marseillu, kjer je bil v prvem krogu minulih predsedniških volitev deležen 28 odstotkov glasov.
V stranki je vest o predsednikovi bolezni povzročila precej skrbi, saj je fašistom popolnoma jasno, da je simbol Front Nationale prav Le Pen, njegova aroganca, ksenofobija in izzivalnost. Nekateri bi ga morda radi posnemali, v stranki pa še niso »izučili« naslednika.
Tramvaj na zobnike trčil v tovornjak V San Franciscu ranjenih 18 potnikov
'RANCISCO — »Take «esr®fst dijo le vsakih deset, sice
:o je izjavil glasnik obč	v
ro je komentiral vest, da nciscu trčila slavni tramvaj in tovornjak. V nesreči ] za.
o, ker so okou: j kar zapletene.	„raiem
aji v San Franciscu so 9 jaSi, se premikajo izredno p eIia o 14 kilometrov na uf". da njenih oseb pa je	v nj0 v
aj stalno pospeševal ^ fas-oti
nPvTj inTovoLjak vštric^ nista mogla preprečiti
AP): priz°r,š£e
<i ITelefoto
Prosti čas v znamenju BMW
BMW 325 touring je po zamisli mož v Miinchnu namenjen pred-	Zmogljivosti prikupnega kombija pa nimajo nič zavidati zmogljivos-
vsem prostemu času, nikakor pa ne prevažanju težkega tovora.	tim limuzine.

Volvo 2.3 GLT 16 val ve
Sturbom ali brez njega? Švedi so za 16 ventilov
Švedska avtomobilska hiša Volvo uporablja oznako GLT za različice s prestižnejšimi motornimi močmi. Tako je od letošnje pomladi dalje na voljo volvo 740 GLT 16 valve, najsi bo kot limuzina ali kot kombi. Tričrkovna oznaka in dopis »16 valve« na zadku vozila gredo na račun povsem na novo zasnovanega motorja B234F. Po naključju ima ta novi štirivaljnik enake mere valjev in batnih gibov (96,0 x 80,0 mm) kot že od prej znana, prav tako štirivaljna ter enako 2,3-litrska motorja B23E (116 KM) in B23ET (T pomeni tur-bo), s 156 KM.
Nove zasnove so se lotili predvsem zaradi dveh po višini različno nameščenih dodatnih gredi zoper odvečne motorne tresljaje ter zaradi štirih ventilov (dva sesalna, dva izpušna) nad vsakim valjem. Gredi zoper tresljaje se suče-ta vsaka v svojo smer, dvakrat hitreje od ročične gredi, poganja pa ju zobati jermen, enako kot obe odmični gredi v glavi.
Ventili so hidravlično vpeti in razmaknjeni pod kotom 38 stopinj. Glava je iz lahke kovine, ročična gred se suče v petih ležajih, polnjenje goriva pa opravlja elektronska naprava za vbrizgavanje, ki je v osnovni tovarniški izvedbi povezana s sondo lambda in s tristeznim katalizatorjem v izpušnem sistemu.
Tako opremljen motor zmore naj večjo moč 117 KW (159 KM) pri 5800 vrtljajih v minuti, približno 200 vrtljajev nad to številko pa ga pred voznikovim nasiljem zavaruje omeje-valnik vrtljajev. Zanimiva je krivulja motornega navora, ki se najviše vzpne najprej pri 2700 vrtljajih v minuti, se nato zlagoma dviga do vnovičnega vrhunca pri 3500 vrtljajih, potem naglo omahne in doseže svoj višek 210 Nm pri 4450 vrtljajih v minuti. V tem, slednjem območju je motorna moč že povsem prepričljiva in kos tudi športnim zahtevam voznika.
Za limuzinsko različico volva 760 GLT 16 valve obeta to-
varna največjo hitrost 190 kilometrov na uro ter pospešek z mesta do hitrosti 100 kilometrov na uro v 10 sekundah. Kombi je za 5 kilometrov na uro hitrejši in - zaradi šestde-setkilogramskega dodatka pri teži - za polovico sekunde manj živahen, ko gre za pospeške z mesta do hitrosti 100 kilometrov na uro.
Tem, športno ugodnim zmogljivostim je dovolj dobro kos tudi podvozje, z vzmetnima nogama ter trikotnimi prečnimi vodili ob prednjih kole-
sih ter s togo premo, dvojnimi vzdolžnimi vodili, Panhardo-vim drogom in stabilizatorjem pod zadkom. Zavore so kolut-ne ob vseh štirih kolesih, seveda servoojačane, dodatek ABS pa sodi k doplačilom.
Novi motor pa ni le ugodno zmogljiv, ampak tudi nezahteven glede vzdrževanja. Hidravlični ventili so samodejno nastavljivi. Brez vzdrževanja deluje tudi vžigalna naprava, ki jo nadzira mikroračunalnik -zaradi morebitnih korektur, če so potrebne. Povsem neodvisno od vzdrževanja deluje tudi vbrizgavanje goriva: elektronika nadzira in uravnava nastavitev prostega teka in CO. Hkrati so motorju pritaknili diagnostično napravo za pomoč mehanikom pri odkrivanju napak v njem in senzor zoper klenkanje, ki sproti prilagaja vžigalne čase.
K serijski opremi sodijo ser-voojačevalnik volana, ogrevana prednja sedeža, pomična streha, meglenke in osrednja ključavnica, toda v podrobnostih so spiski opreme brez doplačila za posamična tržišča različni.
Zaradi novega šestnajstven-tilskega motorja je volvo 740 GLT nekakšna tretja možnost za kupce avtomobilov te znamke. S končnimi zmogljivostmi se prepričljivo kosa z dozdajšnjimi Volvojevimi tur-bo-različicami, z mirnim in uglajenim tekom štirih valjev pa tudi z večjimi in težjimi še-stvaljniki. Dve karoserijski obliki sta pri tem koristen dodatek: v obliki limuzinskega udobja oziroma kombijevske prostornosti.
BENCINSKA ČRPALKA
Križišče Opčine - Drž. cesta 202 - Tel. 211366
AVTOMOBILSKE GUME 20% POPUSTA Z MONTAŽO
URAVNOTEŽENJE, BREZPLAČNA MENJAVA OLJA IN FILTRA ALI KONTROLA STEKANJA KOLES
Ponudba velja do 30. junija 1988
Obv. občini

V/ duadrifo^lio
s. n. c.
SAMOSTOJNA AVTORIZIRANA AVTOMEHANIČNA DELAVNICA
Dvajset let izkušenj je naše najboljše jamstvo! Ul. A. Valerio 148 - Tel.: 040/54432 - TRST
l'!!|i
ni
■in
J07
111

ZASTOPSTVO FIATAUTO ORIGINALNI NADOMESTNI DELI FIA T MAZIVA IN OLJA FIAT - MEHANIČNA DELAVNICA
BUHO Originalni deli
ZA ZAŠČITO TVOJEGA AVTOMOBILA
GORICA - Ul. Caprin 19 - Tel. 87411-2-3 TRŽIČ - Ul. Bolto vogal S. Anna - Tel. 0481/791118
Poleg poletja se v teh mesecih začenja tudi nova motociklistična sezona. Vsi svetovni proizvajalci so prav zato celo zimo mrzlično snovali nove načrte, v upanju, da se jim bo v novi sezoni posrečilo pridobiti čimveč kupcev. Danes si nobena tovarna motornih koles 'ne more privoščiti tehnološkega in estetičnega zaostanka. Čeprav gre v večini primerov za "pogrete" modele, se kupci odločajo za nakup tega ali onega modela prav zaradi kakšne estetske ati malenkostne motorne izboljšave in zato se morajo načrtovalci motornih koles vsak mesec spomniti kaj novega. Kdor se ne prilagodi značilnosti takega tržišča, je lahko prepričan, da bodo njegovi modeli (pa čeprav tehnično zanesljivi) ostali neprodani.
To so vglavnem razlogi, da so se tudi pri Cagivi odločili izboljšati videz svojega 125-kubičnega modela freccia C-10, ki so ga lahko najstniki v njegovi prvi izvedbi oboževali na salonu motociklov v Milanu "že" leta 1986. Z novo freccio C-10 so pri Cagivi res zadeli v črno! Nova freccia je namreč zelo podobna znamenitemu Ducatijevemu modelu pašo. Predvsem so si podobne prednje smerokazne luči, ki so elegantno spojene z oklepom vzvratnih ogledal motocikla in mu dajejo tako nadvse dirkalni videz. S prednjim delom oklepa se harmonično ujemata tudi dva okrogla žarometa, ki pa imata skupno štirioglato steklo. Značilen je tudi spojler iz fiberglasa nad armaturno ploščo, ki omogoča, da je motor pri visoki hitrosti stabilnejši (potrebno je tu dodati, da ti 125-kubični motocikli dosegajo hitrosti dirkalnih koles izpred nekaj let). Športni cestni motocikel, ki tehta 123 kg, doseže namreč zavidljivo hitrost nad 160 km na uro. Tudi moč se sprošča postopno, tako da lahko voznik z lahkoto kroti izredne pospeške tega bolida. Pospešek je do 9.000 vrtljajev dober, ko pa prekoračimo to mejo postane izreden (seveda za 125 kubični motocikel). Načrtovalci pri Cagivi so popolnoma na novo grafično opremili model C-10, ki ima zdaj še bolj agresiven videz in se povsem razlikuje od svojih prednikov.
Na novi verziji pa se ni spremenil prednji blatnik, ki popolnoma ovija prednje kolo in s tem usmerja hladen zrak k zavornim čeljustim, ki lahko v vsakem trenutku brezhibno delujejo. Freccia je opremljena z zavornimi koluti Brembo.
S freccio 125 je Cagiva zadela v črno
dobra zmogljivost motorja do 7.000 obratov prepuščena samo ventilu CTS (Cagiva Tar-que Sistem). Zato pa ga še zmeraj opremlja gred proti tresljajem in elektronski sistem sproti prilagajajočega se vžiga. Tudi električni zaga-njač, ki je zelo hrupen, je ostal nespremenjen.
Vzmetenje je dobro, saj omogoča hitro vožnjo v dveh zaporednih ovinkih. Prednje kolo opremlja Marzocchijeva vitica M I s kraki premera 35 mm in hodom 140 mm. Zadnjo nihajno vitico (Soft Damp), ki ima tudi zanimiv napis Born to race, opremlja Marzocchijev monoblažilnik PBS 2 z istim hodom kot sprednja vitica. Freccia ima tudi 16 litrsko posodo za bencin, od tega 4 litre rezerve, ki se nahaja nad motorjem, kjer je tudi posoda za olje. V mestu prevozimo z enim litrom bencina 16 km, kar je spoštljivo za tovrsten motocikel.
Nove oblike je tudi potnikov sedež, ki je nekoliko dvignjen. Čeprav je slabo podložen se bodo najstnice kljub tej nevšečnosti rade peljale z gospodarjem tega divjega žrebca, ki stane 5.190.000 lir, izdelujejo pa ga v rdeči, rumeni in črni barvi. Torej veselo in pazljivo vožnjo, da ne bodo starši preveč v skrbeh!
ZVONKO PETJE
Sprednji kolut ima premer 260 mm, zadnji pa 240 mm, kar omogoča, da se pri hitrosti 100 km na uro ustavimo v 55 metrih.
Freccio C-10 poganja dvotaktni 124,6-kubični enovaljnik, ki pri 10.000 vrtljajih doseže nadvse spoštljivo moč 27 KM. Naj večji navor pa doseže pri 8.500 obratih. Motor ni opremljen več z ventilom C PC (Cagiva Power Charge) in je s tem
BRESCIANI
Narodna ul. 39 — OPČINE
Velika izbira avtoradiev in opreme najboljših znamk.
MONTAŽA in SERVIS




» Banca Agricola 1 Kmečka banka Gorica
lili
■11
■11
i
ni
i
i
lili
lil
III
4#\ iz sveta motorjev
Na voljo je s turbinskim polnilnikom ali brez njega
Varčnost in odlične zmogljivosti označujejo peugeot 405 diesei
Iz Francije bel minišportnik
2e ime samo pove, da imamo pred seboj športnika. Majhnega sicer, vendar pa zaslužijo njegove zmogljivosti vse spoštovanje. Govorimo seveda o najmlajšem v številni družini Peugeotov 205, ki so ga krstili kar rallye. Poganja ga 1300 kubični motor, ki zmore 103 KM, kar zagotavlja temu žre-bičku najvišjo hitrost 190 km/h. K standardni opremi sodita dvojna uplinjača, pesto-penjski menjalnik, kolutne zavore spredaj, bobni zadaj, dokaj bogata notranjost in bela barva karoserije, ki poudarja športni značaj te majhne limuzine, ki je na voljo samo s tremi vrati, kot se za športnika spodobi.
Varčnost in dokajšnje zmogljivosti označujejo zadnjo različico iz serije Peugeotov 405. Dizel, ki poganja tako verzijo s turbinskim polnilnikom, kot ono brez njega, je sila zmeren v porabi, saj tovarna zagotavlja, da je njegova poprečna poraba nekaj nad 6 litrov za 100 km. Zmogljivosti so seveda različne: brez polnilnika je najvišja moč 70 KM pri 4600 vrtljajih v minuti, s polnilnikom pa ta podatek poskoči na kar 90 KM pri nižjem številu obratov (4300)Razlika je tudi v navoru: brez polnilnika je navor za trejino manjši (12,2 kpm), z njim pa 18,3 kpm. Naj še povemo, da znaša kubatura tega dizla 1769 kub. cm, kar daje slutiti, da se bo v bolj ali manj oddaljeni prihodnosti pojavila tudi 1900-kubična različica, saj jo pri PSA imajo že na zalogi in poganja, na primer, citroen BX 19.
Zunanjost Peugeotovega dizla se sploh ne razlikuje od bencinske variante. Zunanjost je zelo prijetna, nekoliko zaobljena, design je zelo čist in lahkoten: opaziti je, da je človeku pri izdelavi načrta priskočil na pomoč kompjuter. Obese in vzmetenje so prav takšne kot pri bencinarju, zavore so spredaj kolutne, zadaj pa bobni s servoojačevalcem. Motor seveda poganja prednja kolesa. Pa še besedo naj povemo o zmogljivostih: peugeot 405 turbodiesel dosega zavidanja vrednih 180 km/h, kar za 1700 kubični dizel ni malo, njegov brat brez polnilnika je nekoliko skromnejši, kljub temu pa še presega 160 km/h.
II
Opel kadett GSi 2.0 16V ni športni avto, temveč je čistokrvni dirkalec. Tako pravi tovarniška reklama in priznati je treba, da ima v dokajšnji meri prav. Človek sede v pohlevno družinsko limuzino (saj je zunanjost te pošasti, razen nekoliko zajetnejšega spojlerja v zadku, povsem enaka znanemu velikoserijskemu avtu), zavrti ključ, pritisne na plin in res, izpod pokrova motorja se oglasi rjovenje štirivaljnika z dvema odmičnima gredema v glavi, s šestnajstimi ventili in z elektronskim vžigom Bosch motronic. Če imate pred seboj prosto cesto lahko tudi spustite sklopko in, čudo prečudno, kadett bo poskočil kot gepard, ki zagleda svoj plen: od 0 do 100 km/h pospeši Oplov štirikolesnik v 7,7 sek., kilometer z mesta prevozi v 28 sekundah itd. itd. Na koncu naj še povemo, da dosega opel kadett GSi 2.0 16V najvišjo hitrost 220 km/h.
Vzmetenje je primerno trdo, zato pa so sedeži nekoliko mehkejši, kot pa je za nemške avte v navadi. "Načrt GSI“, kot so ga poimenovali pri Oplu, so razvili izhajajoč iz navadne kombilimuzine s tremi vrati. Njen že odličen količnik zračnega upora 0,32 so še zmanjšali na 0,30, kljTib širšim gumam (185/65 R 14) in zajetnejšima zunanjima vzvratnima ogledaloma. To so dosegli predvsem s spojlerjem v zadku in skrbnejšo dodalvo prednjega odbijača.
Armaturna plošča je še kar popolna, voznikov sedež nastavljiv tudi v višino, kot je nastavljiv tudi volan (s servoojačevalcem). Menjalnik je seveda petsotpenjski, zavore pa kolutne spredaj in zadaj.
Naj omenimo še, da so doslej izdelali kar 3 milijone novih kadettov, ki so jih v sedanji verziji začeli izdelovati leta 1984.
iz sveta motorjev /% S
Športnik? Ne, kadett GSi 2.016V je čistokrvni dirkalni avtomobil
Kljub nespremenjeni zunanjosti dosega kadettova kombilimuzina 220 km na uro - Odličen Cx
,Si

* 9	»
• •Kj&i* ^
VAM BODO NAŠA OSEBNA POSOJILA NAJUSTREZNEJŠA POMOČ.
10 MILIJONOV LIR BOSTE VRNILI V 48 OBROKIH PO SAMO 280.000 LIR NA MESEC.
POSOJILA OBLIKOVANA PO MERI POSEBEJ ZA VAS.
)) Banca Agricola J Kmečka banka Gorica
Motor 1294 cm3 103 CV DIN (.74 Kw Cee). Motorna gred v glavi; 2 dvojna uplinjača; sprednja prema s trikotniki kot pri modelu GTI; menjalnik s 5 prestavami in kratkim hodom. Zmogljivosti: 400 m z mesta v 16,8 sek.; od 0 do 100 km/h v 9,6 sek.; največja hitrost 190 km/h. Look: popolnoma bel z barvami Peugeot Šport; spoiier kot pri GTI; sedeži in volan kot pri GTI; široka platišča.
PEUGEOT 205
TO JE ŠTEVILKA!
"ASCOLTO 24“ TELEFON, KI JE NA RAZPOLAGO VSEM VOZNIKOM AVTOMOBILOV PEUGEOT TALBOT 24 UR DNEVNO. TEL. 167833034 (BREZPLAČEN POZIV PO CELI ITALIJI)
PADO\AN,S> DE ČARU
PEUGEOT VšiA T A L * OT
UL. FLAVIA 47	TRST - TEL. 827782
/pi CONCESMOMI« »UTO
ZDRUŽENJA Ui7»™tsTi
s m
§!

II
ff

■
PEUGEOT. USTVARJAMO USPEHE
il
II
Avto
zapresti
BMW 320 touring
Marsikdo se še spominja starega beemvejevega touringa, ki resnici na ljubo ni doživel kdove kakšnega uspeha, saj je bila linija tega kombija iz zgodnjih šestdesetih let nekoliko okorna. Časi so se spremenili, avtomobilske hiše posvečajo vedno več pozornosti prostemu času in tako se rojevajo luksuzni kombiji, namenjeni ne toliko prevažanju tovorov kot prevažanju športne opreme in pripomočkov. Kombi je v tem novem konceptu bolj avto namenjen ženskam, ki pa se ga v prostem času-poslužuje vsa družina. Gre seveda za konepet, ki je spre-jemljiuv v tistih slojih prebivalstva, ki si lahko privoščijo avto višje kategorije kot v bistvu drugo družinsko vozilo.
Tako je nastal BMW touring iz serije 3. Za italijansko tržišče pride v poštev predvsem različica z dvolitrskim šestvaljni-kom in 2400 kubičnim turbo-dizlom, na sardinskih cestah pa smo vozili najprestižnejši model s 2.500 kubičnim motorjem. Na voljo bo tudi 2500 kubični 4X4. Zmogljivosti so odlične, saj ta kombi krepko presega 210 km/h, lega na cesti pa je taka, da ga voznik zlepa ne premakne iz tira, tudi v najostrejših ovinkih. Zunanjost je prikupna, edini pomislek gre na račun vrat v zadku, ki se zajedajo med zadnje luči, tako da tovor treba precej visoko dvigniti, preden ga lahko položimo v prtljažnik.
AVTOMEHANIČNA DELAVNICA »VIGNA«
Ul. Torricelli 14 - Tel. 567869
popravila in montaža novih in rabljenih radiatorjev in izpušnih cevi.
REVOLUCIONAREN
PRIDI GA POSKUSIT V PODRUŽNICO CITROENA DINO CONTI
Strada della Rosandra 2 - Trst
A
NOVI CITROEN AX ^
il
il
nadomestni deli za
FIAT - ZASTAVA ALFA - LANCIA
in za tuje znamke avtomobilov
UPRAVA:
Ul. Marconi 6 - Tel. 775483-4
Ul. sv. Frančiška 38 TRST - Tel. 768667 - 772002
PIONEER*
NAJNOVEJŠI MODELI AVTORADIOV pri
1RIESE GIR NJDO
TRST — Ul. della Geppa 10/B, tel. 61026 - 69358
Fiat tipo. Mnogo prostora in nadpoprečna lega na cesti
Končno menjalnik, ki je vreden tega imena
-
Dovolite mi, da začnem z nekoliko obrabljeno besedno igro: tipo je res zanimiv tip! V Fiatovem koncpetu je vozilo, ki naj bi bilo izhodišče za celo vrsto drugih avtov. Za sedaj pa je na voljo v 8 različicah, katerih skupni imenovalec je predvsem ime.Tipo. Obvezno s piko na koncu.
Imeli smo priložnost, da nekaj tednov vozimo tipo s 1400-ku-bičnim bencinskim motorjem. Naj takoj zapišemo naslednje: tipo. (vedno s piko)'je mnogo bolj prostoren avto, kot bi bilo videti na prvi pogled. Znotraj je tako prostoren kot prestiž-nejša croma, le da ima nekoliko skromnejši prtljažnik. Potniki na zadnjih sedežih se ne bodo pritoževali, četudi bo voznik porini! svoj sedež daleč nazaj: še vedno bodo imeli dovolj prostora za kolena. Prav udobnost in pa odlična lega na cesti sta glavna aduta tega vozila, ki ga v Turinu proglašajo za avto, ki bo odžrl večji del tržišča Voikswagnovemu golfu. Kljub spoštovanju, ki smo ga dolžni Ghidelli in Agnelliju in še kar spoštljivi gol-fovi starosti, s/ upamo dvomiti, da bo Fiatu ta operacija uspela.
Poleg udobja in lege na cesti je treba pohvaliti menjalnik, ki je za razliko od menjalnika pri unu zelo natančen in presenetljivo mehak. Zelo pregledni so digitalni inštrumenti na armaturni plošči, kljub temu da so nam analogične urice ljubše od digitalnih. K različici di-git sodi tudi popolnejša oprema, ki obsega med drugim tudi električne šipe in električno ključavnico. Vendar bi se pri Fiatu morati nekoliko bolj potruditi in poskrbeti za boljšo dodelavo avta, ki je vse preveč površna.
FialtipodigilMOO
TEHNIČNI PODATKI
Motor: 4-valjni, vrstni; gibna prostornina (kubi-ki): 1372; vrtina in gib (mm): 80,5 x 67,4; na|-večja moč kW (KM) pri 1/min: 52 (72) pri 6000; kompresfja: 9,2:1; naj-večji navor (Nm pri 1/min): 106 pri 2900; odmična gred (pogon): v glavi (zobati jermen); polnjenje z gorivom: dvojni uplinjač; menjalnik (št. prestav) 5; prednja prema: posamične obese, vzmetni nogi, prečna vodila, stabilizator; zadnja prema: pol-toga prema, vzdolžna vodila, vijačne vzmeti, stabilizator, teleskopski blažilniki; zavore spredaj: kolutne, servo; zavore zadaj: bobnaste, servo; platišča 5B x 13; gume: 165/70 R 13; teža praznega vozila (kg) 945; dovoljena skupna teža (kg): 1490; medosna razdalja (m): 2,540; dolžina x širina x višina (m): 3,985 x 1,700 x 1,445; pospešek: 0-100 km na uro (s); 13,0; največja hitrost (km/h): 161; poraba goriva po ECE (1/100 km): 5,2/7,1/8,5.
O.S.A.
specializirana delavnica za popravilo in vzdrževanje amortizerjev
Ul. Giuliani 48 - Trst Tel. 773717

ELEKTR0AVT0


Ul. Lavatoio 5 TRST Tel. 040/68373
• BLAUPUNKT
NAJNOVEJŠI MODELI AVTORADIOV pri
TRIESE GUR NJDKD
TRST — Ul. della Geppa 10/B, tel. 61026 - 69358
• * *	jL
h
.c*
PODJETNIKI!
PRI NAS DOBITE USTREZNI LEASING ZA VAŠE POTREBE.
LEASING OBLIKOVAN PO MERI POSEBEJ ZA VAS.
» Banca Agricola 1 Kmečka banka Gorica
lllllll

g vig
Hill
I Jaguar za vroče dni
vgradite v avto klimatsko napravo (in to je najbrž cenejša varianta, ali pa si kupite kabriolet. Obstaja sicer še tretja: da se za vročino ne zmenite in še naprej trpite v svojem avtu. Če ste se odločili za drugo od omenjenih variant, imamo sugestijo: če imate kaj pod palcem in date nekaj na svoj ”image“ kupite si jaguar XJ-S convertible. Ugled si boste rešili, pa dasiravno boste zato morali odšteti okroglih 100 milijonov lir (piše se 1 z 8 ničlami). Za to vsoto boste dobili zgledno dodelan avto z 5.300-kubičnim dvanajstvaljnikom. Pod pokrovom motorja se skriva 291 KM, ki vas bo potegnilo do največje hitrosti 241 km/h.
Corsa z japonskim dizlom
Oplova corsa ima doslej tudi dizel s turbinskim polnilnikom. Motor je sad sodelovanja med Oplom in japonsko tovarno Isuzu. Gre za 1500-kubični motor japonskega izvora, ki zmore 67 KM pri 4600 vrtljajih in največji navor 13,4 kpm pri 2600 vrtljajih. Vožnja z malim oplom je še kar zabavna, saj je komaj zaznavno, da se skriva pod pokrovom motor na plinsko olje, motor, ki nima kaj zavidati svojim bencinskim bratom, kot je razvidno iz dejstva, da dosega corsa turbodiesel najvišjo hitrost 166 km/h . Poraba je pičla: 4 Utre pri 90 km/h, 5,6 pri 120 km/h, 6 litrov v mestnem prometu.
Citroen AX k-way za izbrance
Samo 1200 AX k-way bo na razpolago za italijansko tržišče: 954 kub. cm in 145 km/h.
FIESm^Znd
Električna stekla
in
stereo radiokasetofon
vključeni v ceno
in poleg tega
•	5. PRESTAVA
•	ELEKTRONSKI VŽIG
•	ŠIROKE GUME
•	ZADNJI SEDEŽ SE LAHKO PODRE
•	TOPLOTNO NEPROPUSTNA STEKLA
cena^ZTO^OO^
8.990,000
V CENO NI VKLJUČENA REGISTRACIJA
LA CONCESSIONARIA
EDINO PREDSTAVNIŠTVO ZA TRST IN POKRAJINO

L\
TRST - Ul. Caboto 24 - Tel. 826181