238. številk«,
Ljubljana, v četrtek 15. oktobra 1903.
XXXVI. leto.
aaaja *fc5C oti avećer, ir?mSi dedelje m ;. nasuike, ct c r^ija pc poatl pretentat sa »vatro- -^r*fe# Hi ».-.:■ & f« m teto 25 K, aa pol£ieta£t3 K, aa Četrt leta 6 K 60 h, sa eden meeec S K db h. Za Ljubljano • puGjfjMijvc. aa dom ea vse leto 24 K> za pol leta 12 H, z& čatrt Seta H K. ea eden mesec 2 E    Kdor hodi «*m velja aa celo leto 22 K, *a pol leta 11 K; aa četrt leta 6 K 60 h, sa eden mesec 1 K 90 k. — Za tuj« dažsis tolike
ječ, kolikor eca&a poete m a. —- Na naročbo brez istodobne vpoftiljatve naročnine se ne ostra. — Za »ananiia piačoje se od peteroa topne peti t-vrste po 12 h, če se osnanilo enkrat tiska, po 10 h, ce as dvakrat, m po S b, Ci i§ te <krat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frank o vati — Rokopisi se ne vračajo. — Uradniaivo !n u p ravni it v o je na Kongresnem trga št. 12. — Upravnifitva naj ae blagovolijo   pošiljati naročnine, reklamacije, oaoaniU
t. j. administrativne stvari. — Vhod v aredn*ttvo j« rs $»£ove alice it. 2, vhod v apravnifitvo pa a Kongresnega trga fit. 12.
Tosummmm Številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon St. 85.
„Slovenski Narod" telefon St. 34.
Deželni zbor kranjski.
VIL seja dne 14. oktobra.
Naivnost klerikalne stranke je ravno tako velika, kakor njena nesramnost. Ti ljudje so si prav resno domišljali, da pojde večina v past, katero sta jim nastavila dr. ŠusteršiČ in dr. Krek. Ponudili so večini, n a j prelomi zakon, da se bodo rešile tiste zadeve, k i jih potrebuje dr. ŠusteršiČ, obenem pa so zahtevali, naj se jim pusti v rokah vrv, ki bi jo zadrgnili, čim bi prišlokaj na vrsto, kar volilci naše stranke potrebujejo. Res, velikanski načrt in klerikalci bi se smejali na vse grlo, če bi kdo sedel na njihove limanice, ko bi klerikalci za svojo obstrukcijo dobili še nagrado, narodno-napredni volilci pa bi ostali na cedilu.
Napram klerikalni zvijači se je večina postavila na stališče veljavnega zakona. Če bi bilo klerikalcem kaj na splošni koristi dežele, bi bili sprejeli ponudbo večine, da naj vse tri stranke dogovorno določijo, katere zadeve so najnujnejše in te bi se potem dogovorno rešile. To je gotovo lojalna ponudba. Stranke bi se bile prav lahko zmenile, saj večina sploh ni nasprotna nobeni go s p o d a r s k i z a h t e v i klerikalcev, le tega ne dopusti, da bi se rešile edinole tiste zahteve, ki jih klerikalci potrebujejo, ne pa tudi tiste, ki jih potrebujejo liberalci.
Lojalno ponudbo večine pa so klerikalci odbili in ob sebi se razume, da potem tudi večina ni šla v past, ki jo je nastavila klerikalna stranka.
Včeraj popoludne so klerikalci začeli zopet z obstrukcijo. Zbornica se do čitanja znane interpelacije ni prišla, ker so klerikalci delali obstrukcijo z vprašanji na glavarja in na načelnike odsekov. Vpraševali so za stvari, ki jih itak vsakdo ve, uganjali torej pravi pravcati humbug.
Pogačnik je zaigral na isto struno in je vprašal načelnika upravnega odseka, ali in kdaj namerava sklicati upravni odsek.
Baron Lichtenberg, načelnik tega odseka je izjavil, da skliče odsek tedaj, ko bo končana klerikalna   obstrukcija, prej
pa ne.
Klerikalci so sprejeli to izjavo z vzkliki jeze.
Tudi dr. Krek se je oglasil za »vprašanje na deželnega glavarja« in sicer zaradi disciplinarne preiskave, ki jo je odredil deželni Šolski svet proti učitelju Jakliču. (Dr. ŠusteršiČ: To je Hein odredil! Škandal!) Jaklič je na nekem shodu (NB. ko n i zboroval deželni zbor in ko Jaklič ni bil deležen imunitete, nego za vsa svoja dejanja ravno tako odgovoren, kakor vsak drugi Človek) ščuval ljudi na gospodarsko uničenje vseh liberalcev. Krek se je postavil na stališče, da so poslanci sploh nedotakljivi (Opomba uredništva: Zakon vendar pravi, da samo tedaj, kadar so deležni imunitete!), dolžil je okrajni šolski svet v Kočevju, da ni objektiven in vprašal glavarja, če hoče stvar preiskati in poskrbeti, da se preiskava ustavi.
Deželni glavar D e t e 1 a je izjavil, da mu stvar ni znana, da pa se bo informiral in če je Jakličeva imuniteta res prizadeta, da jo bo tudi branil.
Dr. Šu9teršič je vmes klical: Kaj pa Hein! Saj je on odredil preiskavo! Naj odgovori!
Deželni predsednik baron Hein je na to prečital dotični paragraf opravilnega reda, ki določa, da je vsa vprašanja na vlado pismeno predložiti in da jih mora podpisati vsaj pet poslancev. (Klici: In tega dr. ŠasterŠič ni vedel? Veselost!) Baron Hein je na to še rekel, ako dobi tako vprašanje, bo tudi odgovoril. (Dobro klici.)
Zdaj se je dvignil tudi Jaklič za interpelacijo na — dr. Š u s t e r -š i č a. Tu se je prav pokazalo, kaka burka so bila ta vpraševanja in da
so klerikalci i njimi hoteli le čas potratiti. Jaklič je torej vprašal dr. Susteršiča, kaj se je v finančnem odseku zgodilo 8 predlogom dr. Susteršiča, naj se za bedno prebivalstvo dovoli »iz državnih in deželnih« sredstev 100.000 K. (Občna veselost! Klici: ŠusteršiČ je vendar predlagal, naj se samo iz deželnih sredstev dovoli 100000 K. Dr. Tavčar: Jaklič sam ne ve, kaj je predlagal! Klici: Vsedi se Jaklič! Dr. Tavčar: Tako komedijo igrajo tu!)
In dr. ŠusteršiČ je hitro vstal in dal Jakliču zahtevani odgovor! Rekel je, da je imel finančni odsek 6. oktobra sejo, v kateri se je razdelilo okrog 200 referatov, na predlog župana Hribarja pa se tudi sklenilo, da ne pride na vrsto noben referat, dokler ni rešen deželni proračun.
Postopanje klerikalcev je napotilo tudi župana Hribarja, da se je oglasil za vprašanje na deželnega glavarja. Ker so klerikalci že vpraševali zaradi pisave »Tagespošte« in »Deutsche Stimmen«, ne bo odveč, če se tudi izpregovori o pisavi »Slovenca«, zlasti ker zastopa »Slovenec« misli in načela one stranke, kateri pripada tudi deželni glavar. Ravnokar je dr. ŠusteršiČ povedal, da finančni odsek ne more o nekem važnem predlogu ničesar sklepati, dokler ne dobi v roke proračuna. Klerikalci mislijo, da so Bog zna kak bengaličen ogenj napravili s tem vprašanjem in odgovorom. Nikomur pa ni bolje znano, zakaj se ne more delati, kakor ravno klerikalcem. Vzrok vse nedelavnosti je klerikalna obstrukcija; če bi klerikalci opustili obstrukcijo, bi deželni zbor že davno delal in bi bil tudi že veliko storil. (Pritrjevanje.) Klerikalci pa bi radi svojo krivdo zvaMli na druge. Tako je sobotni »Slovenec« pisal:
»Zavijanje in laž je bilo in bo orožje ljudskih neprijateljev. »Narod« je v tem oziru neprenehoma pri delu, a vendar ne more  zakriti dejstva,
da se je v finančnem odseku deželnega zbora pokazalo, da veČina noče delati, ker je sklenila, da o ulogah, katere sije razdelila ne bo poročala. Posebno obsodbe vredno igro je igrala večina v finančnem odseku s predlogom dr. Šusteršičevim, naj se da bednemu, po uimah poškodovanemu prebivalstvu 100.000 K deželne pod pore. Tega noČevečina spraviti v poročanje pred zbornico in se kar naprej izgovarja, da ni denarja, dočim je denarja za gledališče in druge protiljudske potrebe vedno dovolj. Liberalni vzdihi, da se ne ve, kako je s proračunom, so pa odveč, ker je proračun tiskan in menda vsaj Grasselli in Tavčar iz deželnega odbora lahko podučita o tem svoje drugove. »Narod« nas je prisilil, da smo se o njegovem poročilu iz finančnega odseka informirali in zvedeli resnico: Dr. ŠusteršiČ je v finančnem odseku opozarjal, naj se vendar drugi del njegovega predloga, ki poziva vlado, naj ona pomnoži podporo, obravnava, a večina je sklenila, da tudi o tem ne poroča in »Narod« hodeč nasprotno najnavad-nejše laži. G. g. naj le pridejo z dotičnim poročilom v zbornico, potem bodo videli, ako bo o tem omogočena razprava. Zavirajo to zadevo le liberalci, ker nočejo o predlogu poročati. Tako je in radi tega se bomo z liberalci še večkrat pomenili. Ti ljudje nočejo delati za ljudstvo. Tudi učitelji bodo liberalcem malo hvaležni, ako bodo zvedeli da je liberalna veČina v odseku sklenila, da ne poroča tudi o prošnji učiteljskih društev za povišanje učiteljskih plač!«
Tako je pisal »Slovenec«. To
pisarjenje je zvijačno in neresnično! Mi smo pokazali jako veliko konciiijantnost, ko smo pripustili volitev v odseku po želji klerikalcev in sploh storili vse, kar je bilo mogoče, le da bi deželni zbor delal. A bilo je zastonj, Č e bi bili prej vedeli, kako bodo klerikalci postopali in kako bodo vzlic naši koncilijantnostidelali obstrukcijo, ne bili bi dovolili, da se je kršil opravilni red. (Živahno pritrjevanje.) »Slove-
nec« je lagal, ko je pisal, da smo v finančnem odseku vse referate pobrali zase. (Dr. ŠusteršiČ: To je res) To n i res! če dr. ŠusteršiČ to trdi, zvrača dejstva, če je bilo klerikalcem kaj za referate, zakaj se ni nobeden oglasil, zakaj ni n o-beden predlagal, da se naj ta ali oni referat da kakemu klerikalcu. (Dr. Tavčar: Zato, da bi potlej mogli kričati, da so liberalci vse referate pobrali.) Ko je prišel na vrsto proračun, torej prvi in najvažnejši referat, sem j a z predlagal, naj se referat izroči tehantu A r k o t u. Navzočnih je bilo deset Članov finančnega odseka; odsotna sta bila grof Barbo in Žitnik. Ifmed klerikalcev so bili navzočni dr. ŠusteršiČ, dr. Krek, Arko in Povše. Moj predlog se ni vpošteval. Glasovalo se Je torej po listkih. Sedaj pa čujte! Od 10 glasov sem jih dobil jaz osem, dr. Krek en glas, tehant AAo pa je dobil moj glas. (Klici: Čujte! Čujte!) Torej sta vsaj dva klerikalca zame glasovala. Vsled tega sem po opravilnem redu moral prevzeti poročilo, dasi bi to poročilo prav z veseljem prepustil klerikalcem. (Dr. ŠusteršiČ kliče ves Čas nekaj vmes.) Če dr. ŠusteršiČ danes drugače govori, potem govori neresnico. (Živahno pritrjevanje.) »Sloveneo« pa se drzne trditi, da m i nečemo delati. (Ogorčenje. Klici: To je impertinenca!) Pri večini smo večinoma stari poslanci, ki smo že dokazali, da se ne vstrašimo nobenega dela. (Živahno pritrjevanje.) Ko bi hotel »Slovenčevo« pisarjenje označiti po zasluženju, bi moral rabiti neparlamentaren izraz. Mi smo prišli sem z resno voljo, da vsled klerikalne obstrukcijo zavoženo dež. gospodarstvo spravimo zopet v praviti r. (Burni klici: Tako je! Istina!) Z obstrukoijo pa nam klerikalna stranka onemogoča delo. (Burno pritrjevanje.) Kako in Čemu naj delamo v  odsekih,  ko   nam   z obstrukcijo
Oseminčetiridesetniki.
Spisal Anton Trstenjak. (Dalje.)
Pred dvajsetimi leti sem bil prvič tam, ali takrat nisem zapazil novega rodu. Takrat je bilo malo teh ljudi, ali sčasoma se vse pomnožuje in tako se je pomnožil tudi ta rod. To so namreč novodobni Ijudo-žrci, pravzaprav so imenožrei. Žro imena ljudi, in katerega požro, tistega ni več. Zato jim pravimo, da so ljudožrei. Izbirčni pa so: ne žro namreč vsakega človeka, nego samo neko vrsto človeškega rodu, plemenito in manj plemenito. Najbolj jim teknejo Slovani: Slovaki, Slovenci, Hrvati in Srbi, potem Rumunci in Nemci, a najmanje Judi. Ker pa so se te požrešnosti navadili ali najbolj naučili leta 1848., zato jim pravimo, da so »oseminčetiridesetniki«.
Novi pojmi porajajo nove besede in tako je nastal tudi oseminČetiridesetnik. Največji slovenski slovar, to je Pleteršnikov, nima še te be-
sede. Ta novi rod prebiva ob Dunavu in Tisi, a po teh veletokih zaplodil se je tudi dalje po manjših rekah in potokih, kateri teko po krajih, koder sem jaz potoval. V znamenju osem-inčetiridesetnikov teče danes mažar-ska ") politika.
Kakšen oseminČetiridesetnik' je pristni Mažar, to je znano, ali kakšen je oseminČetiridesetnik v slovanskih krajih, to je manj znano, in jaz vam hočem podati verno sliko njegovo v okvirju slovanskega prebivalstva na Ogrskem. Narisati ga hočem, kakšen je on v Slovencih in Hrvatih, in mislim, da niti za las ni drugačen v Slovakih in Srbih, kateri žive na ob robku mažarskega »orszaga«.
Med Rabo in Muro prebivajo sami Slovenci; te kraje nazivamo Prekmursko, a narod Prekmurce, ker so onkraj, preko Mure. Ti ogrski Slovenci imenujejo se sumi Slovane (Sloven, množina Slovenje). Niže, med
*) Pišem: Mažar, mažarski, ker tako izgovarja te besede naš narod tostran Mure. Slovenci onkraj Mure in Hrvati med Muro in Dravo izgovarjajo: Madžar, kakor n. pr. srbski Džordžević, za kar imajo Srbi eden znak, a Hrvati prekrižani g.
Muro in Dravo, prebivajo Hrvati. Te kraje imenujejo Slovenci M e j u -m ur je, ali po slovensko-hrvatskem izgovoru Medžfmurje, Mežimurje, a narod Mežfmurce, dočim Mežimurci sami sebi pravijo, da so Hrvati. Me jumursko ni nič drugega, nego nadaljevanje znamenitih Slovenskih in Ljutomerskih goric, katere segajo tja doli do Čakovca. Takisto je Prekmursko s svojimi ravnicami in goricami le verižica, katero je pretrgala deroča Mura. Slovenci in Hrvati so ogrski državljani in podložniki. V njihovih trgih in večjih vaseh naselili so se in utaborili oseminčetiridesetniki, kateri so danes merodajni v političnem življenju.
Rodu so mažarskega, židovskega, ciganskega in nemškega. Porodili so se leta 1848; oče jim je bil Kos-suth Laj os (Košut Lajoš), poglavar mažarske revolucije. Rodom je bil Slovak, ali je postal najhujši sovražnik Slovanom. Košut je leta 1848 organizoval boj proti južnoslovan-skemu gibanju in proti avstrijskemu centralizmu. Ko je naš cesar (dne 2. decembra 1848) zasedel prestol, sklenil je deželni zbor v Debreczinu (dne
14. aprila 1849), da Mažari ne prizna vajo Frana Josipa I. svojim kraljem, in so proglasili neodvisnost ogrskega »Orszaga«. Leta 1866. protestoval je Košut proti avstroogrski nagodbi in še pozneje ni maral nikdar priseči zvestobe habsburški vladavini. Košut je bil sovražnik Slovanom in dualizmu. Kar je čutil v srcu Košut, to nosi v srcu danes vsak oseminČetiridesetnik/) Košut ni hotel priseči zvestobe carju, a današnja opozicija, katera zastopa »narod«, izžvižgava javno cesarsko pesem. Mažari prisegajo na revolucijo leta 1848, in zato jih imenujemo oseminčetiridesetnike. Košut je umrl v Turinu leta 1894. Njegovi pristaši, narod in parlament, pokopali so ga v Budimpešti z veliko narodno slovesnostjo!
Po KoSutovem programu in duhu postopajo tudi ogrske oblasti, od prvega ministra v prestolnioi pa do zadnjega »notariuša« v vasi. Potnikov, kateri potujejo po Železnicah, sicer ne nadlegujejo, ker to nima zmisla,
*) Vsa neodvisna stranka v parlamentu, katera prisega na KoSutova protidualistična načela, šteje 86 članov.
ali s tem večjo strogostjo pazijo na ljudi, kateri hodijo po njihovih vaseh, zlasti po slovanskih vaseh. Niti izkaznica ti ne pomaga. Ako te zaslede in primejo, moraš iti s panduri v Zala-Egerszegy. Tako so zaprli Hrvata Frana Kurelca, kateri je v Belih Hrvatih pod Dunajem nabiral »Jačke«; tako so odvedli v temnico slovaškega kapelana, kateri si je zapisoval narodne napeve; tako sem moral bežati pred panduri tudi jaz in tako se bode godilo vsakemu, kdor bode kaj iskal na Ogrskem. Tam ne sme nihče ničesar iskati. A tudi ogrski Slovan ne sme iz orszaga. Ogrski Srbi so bili kaznovani, ker so napravili skupen izled v Beligrad!
Ta politična mažarska pošast pridobila je za svoje težnje zaveznike v Židih in Nemcih. V Židih sploh,« v Nemcih tam, koder prebivajo v manjših skupinah. Židi in Nemci na Prekmurskem in Mejumurskem, torej v čisto slovanskih predelih, postali so strastni Košutovci in najzvestejši Širitelji vsemažarske propagande. Ne pristaši sina Ljudevitovega, nego pri-Btaši načel iz leta 1848.
(Dalje prih.)
onemogočate, da bi se zbornica bavila z dotičnimi zadevami. Vsako delo v odseku pomeni, da mlatimo prazno slamo, dokler ne neba obstrukcija. (Klici: Tako je!) Zato tudi ne moremo poročati o predlogu, naj se dovoli 100.000 K za bedno prebivalstvo. Kdo bi rajše poročal, kakor mi. A če se hoče izdati 100.000 K, se mora vendar vedeti, kje da se jih bo vzelo, če se dovoli izdatek, se mora vendar dovoliti tudi pokritje, to pa ni mogoče, dokler ne pride na vrsto proračun. Šele pri proračunu bi se videlo, k o liko se sploh more dati. Drugi del Šusteršičevega predloga, naj država kaj da, bi lahko prišel na vrsto in mi bi ga radi podpirali, a kaj, ko mu je vsled klerikalne obstrukcijo zaprta pot v zbornico. Od 22. septembra vidimo dr. Šusteršiča in dr. Schweitzerja vsak čas nastopiti z opravilnikom v roki, oznanjati, da se mora ta postava spoštovati. Će bi hoteli spraviti drugi d el Šu ster š ič e v eg a predloga v zbornico, predno so dognani klerikalni ob-strukcijski predlogi, bi morali to postavo prelomiti. (Klici: Tako je!) Klerikalci bi p o -trebo Šusteršičevega predloga najbolje dokazali, če bi opustili obstrukcijo. (Klic: S tem, da obstruirajo, so pokazali, da imajo pogorelce s ŠusteršiČevim predlogom samo za norca.)
Vpraševati, zakaj se ne poroča, obenem pa tirati obstrukcijo in z njo poročanje onemogočati, to je brezvestno! Mi smo podpirali štiri klerikalne nujne predloge, ker so nam bili po vsebini simpatični in ker smo hoteli klerikalcem nasproti priti. Mislili smo, če se po kažemo klerikalcem naklonjene, da bo potem mogel deželni zbor delati. Zdaj vidimo, da smo storili hibo. Klerikalci obstruirajo vse (Dr. Tavčar: Tudi svoje lastne predloge!), pri tem pa se upajo še vpiti: Mi bi radi delali, pa večina neče. S svojo obstrukcijo de -savouira dr. ŠusteršiČ svoje lastne predloge. (Viharno pritrjevanje. Dr. ŠusteršiČ nekaj ugovarja, pa ga ni razumeti) Dr. ŠusteršiČ ve dobro, kako velikansko škodo dela z obstrukcijo celi deželi. Naj torej obstruira. Največ škode imajo kmetje • vo lile i. A tudi narod bo sprevidel, kaj počenjajo klerikalci in potem pride polom. (Burno pritrjevanje) Tudi ko so klerikalci začeli snovati svoje zadruge, smo jih svarili. Ko bi bili poslušali naša svarila, bi 8e ne bilo zgodilo toliko polomov. (Viharno odobravanje. ŠusteršiČ zopet kriči vmes) Brezvestnost klerikalne obstrukcijo se vidi najbolje iz interpelacij zastran vseučilišča. Kaj vam je res vprašanje o vseučilišču tako malo pri srcu, da je na tak način profani-rate? Ali ne vida te, da s tem prizadevanju za vseučilišče provzročate velikansko škodo? Vi interpelirate, zakaj se ne sprejme deputacija deželnega zbora v avdi-jenci, dasi veste, da ta deputacija nima več mandata in torej ne more biti sprejeta. Kar so dosegli drugi (Dr. Tavčar: Pa ne klerikalci!) za vseučilišče, pa tega niso obešali na zvon, to vi s svojim početjem uničujete. (Burno pritrjevanje in vsakovrstni medklici proti klerikalcem) Tudi velevažna predloga glede osuševanja barja bi se 1 liko že letos rešila, a vi to zadržujete s svojo obstrukcijo. To obstrukcijo tirate na način, da moram ugovarjati. Po zakonu bi smeli utemeljevati samo nujnost. Gos p. deželni glavar pa dopušča, da svoje nujne predloge meritorno utemeljujete. (Klici: Naš objektivni glavar!) G^sp. glavar podpira s tem obstrukcijo. (Pritrjevanje) Sicer je glavar sam rekel, da vodi obstrukcija v absolutizem ali v anarhijo, a obstrukcijo vendar podpira. (Klioi: Res je! Žalostno!) »Slovenčevo« poročilo o dogodkih v finančnem odseku je
torej zvijačno in neresnično. »Slovenec« je mogel biti informovan samo od kakega člana finančnega odseka. (Dr. ŠusteršiČ kliče vmes, da on »Slovenca« ni informiral. Klici: Kaj pravi dr. Krek? Dr. Krek po-besi glavo in molči.) Z ozirom na to vprašam g. glavarja, ali se mu ne zdi potrebno, da zavijanja in nepoštene napade v »Slovencu« nepri pristransko pojasni ter pribije, d a deželni zbor vsled klerikalne obstrukcije ne more delati. (Viharno odobravanje.)
Deželni glavar Detela izjavi na to, da ni s »Slovencem« v nobeni zvezi in da nima nanj čisto nič vpliva, da torej tudi na prevzame nobene odgovornosti za »Slovenčeve« laži ter odklanja vsako razpravljanje, dasi priznava, da napadi ne pospešujejo porazum-ljenja.
Dr. ŠusteršiČ, katerega so pojasnila župana Hribarja zadela v živo, je skušal ta pojasnila oslabiti, a žel je samo veselost. Dejal je, da je Hribar rekel, da je deželno gospodarstvo zavoženo in patetično vzkliknil: Vi ste krivi, ker imate to gospodarstvo že osem let v rokah. (Burni ugovori. Hribar: Jaz sem rekel, da je Vaša obstrukcija zavo žila gospodarstvo. Dr. Tavčar: Vi sami ste krivi! Ali ne veste več, kaj je glavar ob koncu zadnjega deželnega zbora govoril o gospodarstvu?) ŠusteršiČ je hitro zapustil ta predmet in govoril o finančnem odseku. Rekel je, da je njegova stranka čakala, da se ji bo kak referat ponudil, ker bi bila sprejela vse, kar bi se ji bilo ponudilo. (Hribar: Saj sem Vam ponudil najvažnejši referat,) Hribar je res predlagal, naj poročilo o proračunu prevzame aH Krek ali Arko, ali klerikalci so bili razžaljeni, ker je dr. Schaffer predlagal, naj se voli po listkih. (Hribar: Saj ni nihče ugovarjal!) Klerikalci so iz tega posneli, da je večina zmenjena, voliti Hribarja. (Hribar: Jaz sam sem pa glasoval za Arkota! Klici: Zakaj ste pa klerikalci glasovali za Hribarja?) Jaz sem dal svoj glas dr. Kreku, res pa je, da sta dva klerikalca glasovala za Hribarja. Mi, je klical dr. ŠusteršiČ, ne bomo beračili za referate. (Hribar: Saj ni treba beračiti, le oglasiti se je treba) Končno je večina sklenila da sploh v odseku odloži vso, dokler ne pride proračun na vrsto. Vi nas hočete prisiliti, da bi opustili obstrukcijo, ali tega ne boste dosegli, dokler ne bo zagotovljena volilna reforma. Mi nečemo zavirati vsakega dela. (Klici: Vsled nujnih predlogov se sploh ne more delati) Gotovih ljudskih po treb n6 bomo ovirali. (Viharna veselost. Dr. Tavčar: Tistih ljudskih potreb, ki so Vam všeč. — Klici: Ali na Vipavskem in v idrijskem okraju nimajo ljudskih potreb? Ali v mestih ni ljudskih potreb?) Osušenje barja je taka ljudska potreba (Dr. Tavčar: Kako naj se pa reši, ko delate obstrukcijo in torej stvar ne more na vrsto priti ?) po porazumljenju vseh strank. (Dr. Tavčar: Naj bi se postava prelomila, da bi nas Vi mogli potem križati!) Kakor hitro je osigurana volilna reforma, postanemo ponižna opozicija. (Dr. Tavčar: Pravi backi!)
Na ta izvajanja je odgovarjal župan Hribar. Povdarjal je pred vsem, da je narod no napredna stranka voljna potom kompromisa glasovati za primerno volilno reformo, ali da bi dr. ŠusteršiČ to reformo diktiral in da bi se izvršila pod pritiskom klerikalne obstrukcije, v to se narodno-napredna stranka nikdar ne uda. (Viharno odobravanje). To je narodno - napredna stranka dolžna svoji časti. Kapitulirali mi pred dr. Šusteršičem ne bomo. (Urnebesno pritrjevanje. Dr. ŠusteršiČ: Orožja ne damo iz rok. Dr. Tavčar: Pa obstruirajte.) Kar je dr. ŠusteršiČ povedal glede finančnega odseka, to so same zvijače in neresničnosti. Dr. ŠusteršiČ   je v finančnem odseku
vselej vprašal, komu naj se da kak referat, a noben kl eri kaleo se ni oglasil, vedno smo se morali mi oglasiti, ako že ni dr. ŠusteršiČ sam predlagal poročevalcev izmed večine. (Dr. ŠusteršiČ, ki je ves čas plesal sredi dvorane, je hrupno ugovarjal. Nastal je buren prizor. Člani finančnega odseka so potrdili, da je govoril Hribar resnico. Dr. Tavčar: ŠusteršiČ hodi kakor kak Cicero gor in dol. Veselost.) ŠusteršiČ govori o ljudskih potrebah. Ljudske potrebe niso zanj s u prem a lex, sicer ne bi uganjal obstrukcije. (Živahno pritrjevanje) Dr. ŠusteršiČ za hteva diktatorstvo nad dež. zborom. (Klici: Naj ga le zahteva! Dosegel ga ne bo!) Zato hoče pripustiti, naj se potom kršenja postave rešijo tiste predloge, ki so njemu všeč, kar pa bi bilo našim voliloem na korist, bi ne smelo priti na posvetovanje. Tako pa ne pojde, (Viharno pritrjevanje) in zato je najbolje, d a s e naredi konec tej nečastni komediji, ki jo uganjajo klerikalci.
Debati je bila s tem končana in deželni glavar je konstatiral, d a večina zbornice ugovarja šu-steršičevi zahtevi, naj bi se prelomila postava, da pridejo na vrsto tisti predlogi, ki jih izbere dr ŠusteršiČ, da bi klerikalci bili rešeni vseh nadlog, narod no napredni volilci patepeni in oškodovani.
Ob šestih zvečer je glavar končno naznanil došle vloge in potem sejo zaključil.
Prihodnja   seja   bo v petek ob 10. uri dop.
Klerikalci so se razšli precej klavrno. Imeli so pač zavest, da še vedno niso dosti pametni da bi večino vjeli v svojo past. Sicer pa izrecno konstatiramo, da je velik del klerikalnih poslan cev skrajno nezadovoljen s tem, kar počenjajo dr. ŠusteršiČ. dr. Krek in dr. Schweitzer.
Deželni zbori.
Seje dne 14. oktobra. Koroški deželni zbor. Prošnje za odpravo „narodnostne zlorabe (?) pri sodiščih" so poslale sledeče občine: Dole, Dhorše pri Celovcu, Sv. Tomaž, Otmanje in Trdnjaves. (Kakor je videti, so nemški agitatorji pridno na delu v celovški okolici.) Posl. Do-bernig je urgiral napravo telefonske zveze med Celovcem in Dunajem. — Za deželne ceste in subvencije občinskim cestam se je postavila v proračun za leto 1903 svota 282-148 K. — Posl. dr. S t e i n w e n d e r je predlagal v imenu finančnega odseka, naj se izpo-sluje, da bo država čakala še celih 10 let na povrnitev dolga, ki si ga je najela dežela za regulacijo Drave in Zilje. — Za popravo cerkve pri Sv. Krvi se je dovolilo 500 K. — Kmetijski družbi se je nakazalo 1000 K za podpiranje tistih svinjerejcev, ki si želijo napraviti nepremočne in zračne svinjske hleve. Od poljedelskega ministr. je v ta namen obljubljenih 1500 K. — Na predlog posl. dr. Lemischa seje dovolilo deželni zvezi kmetijskih zadrug za umetna gnojila 3000 K, za zadružno pisarno in revizorja pa letnih 1400 K.
Nižjeavstrijski de Ž. zbor je rešil celo vrsto lokalnih zadev, med drugimi se je sklenilo zvišati pristojbine v dunajskih bolnišnicah ter začeti s pripravami, da se podržavijo vse delavske bolniške blagajne. _
Turška in Bolgarska.
Zadnja avstrijsko-ruska nota iz Murzstega je napravila v "političnih krogih na Bolgarskem uprav mučen vtis. S tem se je pokazalo, da sta se Avstrija in Rusija popolnoma zedinili, da ne pripustita Turški in Bolgarski se mirno razgovoriti o macedonskih razmerah. Da se tedaj ne začnejo kaka pogajanja med prizadetima državama, pustita Rusija in Avstrija, da se v Ma-cedoniji nadaljuje krvavo klanje.
Tudi sultan je najbrže spoznal to avstrijsko-rasko nakano, zato je pa našel dosedaj vedno dosti izgovorov, da ni sprejel niti od ruskega niti od avstrijskega poslanika imenovane note. Zategadelj sta dobila poslanika določno povelje, da najpozneje do sobote razun imenovane note izročita sultanu tudi organizacijo za kontrolo reform. Ako bi sultan hotel vročitev še nadalje preprečevati, začelo se bo z energičnim postopanjem. Kontrola reform bo obstala v tem, da se ustanovi 12 turških komisij, ki bodo podrejene avstrijskemu ali pa ruskemu konzulu.
Na Bolgarskem pa se boje tudi še z druge strani ruskega !maščevanja. Zadnji Čas so prihajali v Sofijo po vrsti tajni ruski diplomatje, kakor C e-rep-Spiridionovič, Borislav Kor-ženovski, knez D o 1 g o r u ki, N e m i-roviČ-DauČenko i. dr., ki so vsi imeli posvetovanja z osebami, ki so Rusiji privržene, in s častniki. Javna tajnost je, da se gre pri tem zato, kneza Ferdinanda odstraniti iz Bolgarije tako ali drugače. In začela je naraščati nezadovoljnost s knezom. Nekateri listi napadajo kneza brezobzirno ter ga dolže protiustavnih dejanj in izdaje bolgarske narodne ideje. V macedonskih in Rusom prijaznih krogih se zatrjuje, d a knez ne more ostati dalje v Bolgarski, ako se ne izreče za vojno. Tudi o tem se govori, naj se odpove prestolu na korist  svojemu  sinu Borisu.
Na bolgarsko-turški meji je Čim-dalje opasneje. Ne mine skoraj dan, da bi turški vojaki ne udrli Čez mejo ter odgnali Bolgarom živine. Po noči pa se dajajo znamenja z bakljami ter se turske čete urijo za vojno. Za Bolgarsko je na potu iz Avstrije 50.000 pu-šek, 15 milijonov patron in 1600 konj, dočim so se trije višji turški častniki odpeljali v Belgijo, da n aro če 100.000 kg brezdimnega smodnika. Vsak čas lahko zapoje vojna tromba.
Politične vesti.
— Ogrska kriza. Vse stranke bi bile zadovoljne, ako bi se poverila Lukacsu sestava ministrstva. Tudi grof A p p o n y i bi v tem slučaju ostal predsednik zbornice. Tudi neodvisna stranka bi bila z Lukacsevo kandidaturo zadovoljna ter bi najbrže odnehala, ako bi ji prinesel zadovoljujoČa zagotovila.
— Vojaški nemiri na Ogrskem. Neki vojak budimpeštanskega 32. polka je dobil pismo od svojega očeta, da ima pravico, tudi brez dovoljenja oditi od vojakov; nihče ga ne more zadrževati. Njegov poročnik ga je vprašal, ali veruje očetovim besedam, na kar je vojak odgovoril: „Seveda!a Poročnik je potegnil sabljo ter usekal vojaka po obrazu, da se je v krvi zgrudil. Poročnik je vpil: „Ropar! Madjarski pes!" Ranjenega vojaka je odvedel v zapor. Ko se je vrnil k oddelku, so mu vojaki zapahnili vrata pred nosom. Vojaška patrulja je vlomila vrata ter odvedla 11 vojakov v zapor. — V Szamosujvaru so se spun-tali huzarji. 40 so jih uklenili ter odvedli v Kološvar. — V Šopronu je gar-nizijsko sodišče obsodilo zaradi punta 3 korporale in 1 četovodjo 11. huzar-skega polka v 21etno ječo; 14 huzarjev je dobilo po 6 mesecev ječe.
— Profesor M o m m s e n in Vsenemci. Tisti Mommsen, ki je na-svetoval svoječasno Nemcem, naj razbij ejo Čehom buče ter bil vsled te surovosti v vseh nemških taborih proslavljen, se je sedaj hudo zameril Vsenem-cem, ker jih je v nekem angleškem dopisu imenoval nacionalne norce. Vse-nemško vodstvo zahteva zadoščenja ter poziva Mommsena, naj pove vzroke za svojo obdolžitev.
— Italijanski kralj in kraljica sta prišla včeraj v Pariz ter bila naj slovesne je sprejeta.
— Prihodnji pa peski kon-zistorij se bo vršil 8. decembra. Avstrija bo baje protestirala proti imenovanju Merys del Vala državnim tajnikom.
— Španski kralj Alfonz pride baje prihodnjo pomlad na obisk na Dunaj, v London, v Pariz in v Berolin.
— Lord-predsednik  a n # škega   tajnega   sveta   je postal mesto vojvode Devonshire marki Londonderry.
— Vojna v centralni Am riki? Poroča se, da nameravata K caragua in Guatemala napove-U; San  Salvadoru in Honduras vojno.
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 15 oktob
— „Klati most" ali nov;
klerikalna sleparija v dežel nem zboru. Dr. Šusteršiča postaj strah pred lastno obBtrukcijo. To p*r lamentarno igračo bodo morali Su. steršičevi kmetje prav drago plačat in končno tudi ti niso tako zabiti,d, bi kaj takega ne opazili. Da bi ki« rikalni voditelji s svojimi popi, ki < celo vnemo podpirajo ljudsko golju, fijo, ki se sedaj počenja v dežrin zbornici, ljudstvu pogled zatemnil pričel je sedaj mesto peska kar ce kamne tlačiti v oči svojemu »dobrem^ in vernemu ljudstvu«. Tak kameri]« dr. ŠusteršiČ sprožil v zadnji seji de želnega zbora. Milostivo je dovoli! da poneha s svojo obstrukcijo toliki časa, da se odkaŽe dnevni red posi meznim odsekom. Kaj takega je pi mogoče, če privolijo vse stranke -eklatantno kršenje poslovnega redi S tem je katoliški voditelj hotel ve čino k svojemu plugu vpreči, da b pomagala izvleči klerikalne backe i; močvirja, v katero jih je vrgla otročji Šusteršičeva obstrukcija. Na zum naj se vsaj na videz kaže, da dež zbor dela, četudi v njem obstrukciji razsaja. Zategadelj bi dr. Susteršil rad imel, da bi naprednjaki v od se kih zanj tlako delali, v zbornici pi bi on zase reklamo koval s svojimi obstrukcijskimi nujnimi predlogi Ali dr. ŠusteršiČ gre s svojo »gnado še dalje. Vsako stvar, ki se bode i odsekih dognala, hoče pustiti tudi pred zbornico, pa le tedaj, če bodo klerikalci prepričani, da je ocr.e njena stvar v korist narodu. To b« pravi po domače: dr. ŠusteršiČ hude opustiti obstrukcijo samo glede za dev, katere se zahtevajo od njego vi h volilcev, ne pa glede zahtev, k bi služile v korist naprednim vo lilcem. To bi bil v resnici lep vspeb Pri koncu zasedanja bi dr. Šusttršu potem svojim volilcem lahko kaza na to, da so v deželnem zbori klerikalni poslanci vzlioob strukciji vse dosegli, da p veČina niti trohice ni dosegi« dasi je bila za resno deloi proti obstrukciji. In sedaj seri še kdo čudi, če so Be napredni p slanci lepo zahvalili za najnovejši dr Šusteršičev pohtični margarin in d so prav vljudno odklonili nalogo p hatt v kašo, ki si jo je dr. Šu-»t ;' na obstrukcijskem ognjišču akutni će že ravno hoče, naj katoliški vo ditelj pogoltne to našo, vrelo, ka kor je!
— Glas iz naroda. »M1 »i
smo radi poslancev, ampak poslanci radi nas«, ta Ijudek glas se je pojavil v občini Koroški Bela na Gorenjskem ter pra vzročil soglasni sklep občinskegi odbora, sestaviti peticijo na visoki deželni zbor, katera se je poslala dne 13 t. m. gospodu poslancu Jožefu Pogačniku s prošnjo, da isto bi* gohotno podpira takoj pri prvem ** sUnku visokega deželnega zbora. P* ticija se glasi:
Visoki deželni zbor kranjski 1 Ljubljani! Občinski odbor na KoroH B&li je v svoji izvanredni seji dni 12 oktobra 1903 sklenil prositi visok zbor: 1. Visoki deželni zbor naj t) * govoli kričeče razmere učiteljski! plač na Kranjskem primerno i* boljšati ali pa povzročiti, da se ljud sko učiteljstvo podržavi. 2. Prosu tukajšnje občine za podporo zgradi)* nove ljudske šole in vodovoda n Javorniku in Koroški Beli naj se up® števa kot zelo potrebna, ne pa v o lil na reforma, katere ljudstvo p1 večini ne razume, kar se tu pa tad povdarja, da je to ljudski glas. " Občinski odbor na KoroSk Beli, dne 12 oktobra 1903. — A d ton Potočnik s. r. župan, Jože
Vidio s. r. svetovalec, Jurij 5 o k I i č s, r. svetovalec. Odborniki: Franc Verweger s. r., Janko Baraga s. r., Jožef Hkavc s. r., Jožef Rozman s. r., Janez R o ž i č s. r, J o ž e f T r i p 1 a t s. r., Martin Noč s. r., Valentin Lipove s. r., Lovro Noč s. r., Jožef K r e v 1 j i č s. r., Valentin Korošec 8. r.
— Pregnanec s Štajerskega. Včeraj je nastopil pri tu kaišnjem deželnem sodišču službo iz Maribora pregnani slovenski av-skultant g. G vid on Mihelič. Dasi je bil že pred več nego enim mesecem imenovan speoijeino za Ljubljano, vendar se ni do zadnjega hipa vedelo, ako bo tudi res prišel v Ljubljano, saj ni bilo tukaj nobenega izpraznenega mesta. Toda MiheliČ je moral iz Maribora, da je napravil prostor novemu nemškemu pravnemu praktikantu, ki ne zna niti besedice slovenski. Mihelič je moral proč, toda kam ga vtakniti, ko ni bilo zanj nikjer, kjer bi bil narodno neškodljiv, prostora?! V prvem dekretu je bil določen za Ljubljano, v drugem so ga pridelili okrajnemu sodišču v Kranju, s tretjim dekretom pa so ga zopet komandirali v Ljubljano. Zanimivo je, da je Msheličevo premestitev ukrenilo gra-ško nadsodišČe samo, in sicer proti volji predsednika okrožnega sodišča v Mariboru. Le-ta je bil namreč vsled MiheliČeve premestitve v hudi zadregi. Pri okrožnem sodišču sta sedaj samo dva slovenska avskultanta, ki pa absolutno ne bosta zmogla vsega dela, ker sta ž njim še itak preobložena. To ve tudi dvorni svetnik Gleisdorfer, znano mu je, da niti eden od desetero nemških avskultantov ni zmožen za ono delo, koje opravljajo slo« venski njihovi kolegi, zato je tudi posredoval pri nadsodišČu da bi bili MiheliČa pustili v Mariboru, toda dosegel ni nič! Zdi se, da je grofu Gleispachu ee tista betvica slovenskega, uradovanja, kar ga je pri sodišču v Mariboru, odveč in da hoče še to uničiti s sistematično odstranitvijo slovenskih uradnikov iz Maribora. To je očividno! Štajerski slo venski poslanci, ali se ne boste nič zganili?
— Kako je bil imenovan novi notar v Mariboru ? Po-
vdarjali smo že zadnjič, da je bil dr. Jos. Haas imenovan notarjem v Mariboru, ne da bi ga bila not. zbornica v svojem temo predlogu nasvetovala t nameščenje. Dodati je nam še, da se je Haasu v prilog preteriralo šestero starejših in takisto dobro kvalif ikovanih prosilcev, med njimi celo dva Nemca. Kompe-tirali so za to notarsko mesto Slovenci: Anton S ve t i n a iz Pliberka, Kazimir Bratkovičiz Gornjega grada, Oton Ploj iz Gornje Rad gone in Aleks. Hudovernik iz Kostanjevice in Nemca Vinko Toplak iz Št Lanarta in K a r ol. Han s s iz Slov. Bistrice. Toda vsi ti kandi datje niso našli milosti pri vladi, ne samo Slovenci, ampak celo ona dva Nemca ne! Najbrže sta ta dva še .vladi premima in pre zmerna, zato je bilo treba poklicati v Maribor nemškoradikal-nega dr. Haasa s Koroškega! I ti takšna vlada, ki natakooči-viden način bije v obraz vsem načelom pravičnosti in vsem veljavnim predpisom, se še upa imenovati pravično in nepristransko?! Naj ji vendar enkrat slovenski poslanci strgajo njeno hinavsko krinko z obraza z energičnimi dejanji!
— Kdo ščuva na Koroškem? Celovški občinski svet je sklenil sledeče: »Občinski svet se zavaruje najodločneje zoper obžalovanja vredne dogodke pri tukajšnjem deželnem sodišču, s katerimi naj bi se dosedanja enotnost v pravosod stvu, ki odgovarja pravim potrebam prebivalstva, žrtvovala slovausko(?) narodnim gonjam ter bi se nemškemu (?) glavnemu mestu vtisnil pečat  dvojezičnosti.   Občinski svet
pričakuje, da bo najvišja justična uprava v obrambo teh lahkomiselnih (?) in umetnih (?) poskusov, narodni razpor zanesti tudi v pravosodstvo,
odredila vse potrebno.« — Ali se bo v Kdrberjevi okolici pač našel nekoliko praviooljubni in pošteni mož, ki bo te nemške idijote naučil pameti ?
— V okrajni cestni odbor idrijski so izvoljeni: A n t. Kopač, župan v Žireh; Drag. Lapajne, župan v Idriji; Ivan Gruden, obč. svetovalec v Doleh; Jakob Cuk, obč. svetovalec v Ćrnem Vrhu in Dragotin Svoboda, c kr. stavbni in strojni nadzornik v Idriji, za od bornike; Fran Kankelj, župan v Godoviču; Kajetan vit. pl. Premer-ste in, obč. svetovalec v Doleh; Josip Šepetavec, obč. svetovalec v Idriji in Srečko Kogej, tehnični vodja v Šmarjah, za namestnike.
— Ljubljanske ljudske
šole. I. mestna deška petrazrednica v Komenskega ulicah ima 10 razredov in 508 učencev. H. mestna deška se-demrazrednica na Cojzovi cesti ima 13 razredov in 582 učencev. III. mestna deška petrazrednica na Vrtači ima 6 razredov in 272 učeneev. Mestna slov. dekliška osemrazrednica pri Sv. Jakobu ima 16 razredov in 856 učenk. Dvoraz-rednica na Barju ima 2 razreda in 124 učencev in učenk. Mestna nemška deska petrazrednica na Vrtači ima 5 razredov in 198 učencev. Mestna nemška dekliška osemrazred. na Vrtači ima 11 razredov in 431 učenk. Vnanja ljudska in meščanska šola pri UrŠulinkah ima 13 razredov in 583 učenk. Notranja ljudska in meščanska šola pri UrŠulinkah ima 8 razredov in 337 učenk. Dekliška osemrazrednica v Lichtentur-niČinem sirotišču ima 8 razredov in 347 učenk. Zasebna petrazrednica v Marijanisču ima 5 razredov in 185 učencev. Skupaj 97 razredov, 4422 učenk in učencev.
— Russkij Kružok. Ker bode mala dvorana »Mestnega doma« pristopna šele 25 oktobra, pozivljemo vse, kateri so se vpisali v I. tečaj, in te, kateri vstopijo v II tečaj, da se javijo 26. t. m. ob 7l/a. uri zvečer v mali dvorani za začetek in nadaljevanje pouka ruskega jezika.
— Pevsko druitvo „Ljubljana" priredi v zimski sezoni 1903/4 sledeče zabave: Dne 14 listopada, v soboto, Martinov večer v društveni dvorani na Turjaškem trgu št. 1 (Puntigamska pivnica), 17. pro sinca 1904 kmečki ples; 14 svečana veliko maskarado in na pustni torek, 16 svečana zaključni venček plesne šole. Prosi se slavna slovenska društva, da se ozirajo na te dneve.
— Operni pevec Naval-Pogačnik je nastopil preteklo nedeljo v Pragi v »Narodnem divadlu« v Gounodovi operi »Fauat«. Vsa češka kritika je edina v tem, da je Pogačnik ne samo rutiniran igralec, ampak tudi izboren pevec in umet nik v besede pravem pomenu. Zlasti ga proslavlja »Čas«, ki ga imenuje mojstra v prednašanju sladkih, meh kih melodij. Njegova domena so čiste romanske opere, ki učinkujejo z liriskimi momenti in s polnim nevzdržnim tokom melodij. V teh pride nie^ov zaokroženi in zvonki gUs do polne veljave. Sploh pa je Pogačnik umetn:ška o«ebnost, ki učinkuje z neodoljivo silo na vsakogar kar naj simpatičneje. čestitamo svojemu rojaku na tem laskavem priznanju s strani češke kritike!
— Na poštnem uradu v Polhovem Gradcu v političnem okraju ljubljanskem uvedla se je dne 13 oktobra 1903 brzojavna služba (omejena dnevna služba).
— Patrijotični mestni urad v Radgoni. Spominjamo se še, kakšen brup je nastal, ko je pred leti prisrodom cesarjevega rojstnega dne v Radgoni neki slovenski penzijonist razobesil na svoji hiši slovensko tro-bojnico. Takratnim mestnim očetom je ta predrznost vzela skoro sapo,in v svoji nervoznosti so »preobračali take kozolce, da se jim je vte razsodno meščanstvo smejalo. Takrat so se pošteno blamirali. Navzlic tej bla m ž i pa so mislili, da so za vedno pregnali slovensko zastavo iz Rad gone. Kdo bi naj torej popisal prese-čenje in ogorčenje mestnih starešin radgonskih, ko je na cesarjev imen-dnn nakrat znova zaplapolala na hiši nekega Slovenca ona in ista slovenska trobojnioa, ki so jo pred leti za vedno iztirali iz mesta! Vse radgonsko nemštvo, kar ga leze in gre, je bilo pokonci in župan v lastni svoji osebi se je zglasil pri slovenskem hišnem posestniku ter ga po zval, da naj nemudoma odstrani pro-vokatorično zastavo. Slovenec pa je bil gluh za take ukaze in trobojnica je še nadalje plapolala raz hišo. Nato pa je dobil ta trdovratnež od mest-
nega urada ta-Ie pismeni odlok: »Za-ukazuje se Vam, da na Vaši hiši plapolajočo narodno aaatavo takoj odstranite. Od nekdaj je namreč pri naa navada, da se ob cesarskih slav-noatih okrase hiše ■ državnimi ali deželnimi zastavami. Ako bi Vaše blagorodje želelo takih sastav, so iste pri mestnem uradu rade volje na razpolago. Kodolitsch s. r. župan.« — Sloveneo seveda te uljudne ponudbe glede cesarskih zastav ni mogel kar kratko odkloniti in se je je hotel tudi poslužiti. Toda njegovo razočaranje ni bilo malo, ko se je prepričal, da mu je mestni urad dal na razpolago cesarske zastave, dasi ni imel niti — ene!
— Oče za sina v zapor. Večkrat kaznovani posestnik Jurij Plevnik iz celjske okolice bi bil moral zopet nastopiti 2 mesečno kazen. To pot pa je pregovoril svojega očeta, da je šel zanj sedet v Celje. Ko je stari presedel že del sinove kazni, se je sleparija razkrila. Zaradi tega sta dobila oče in sin po eden teden zapora, tako da bo sin sedel devet tednov, oče pa razun prostovoljno prestane kazni še svoj teden.
— Notarsko mesto v Seno žečah  je   razpisano   do  2. novembra t. 1.
— Švedski kralj v Opatiji.
Sedaj se mudi v Opatiji pobočnik švedskega kralja, da preskrbi kar treba za daljše bivanje kralja Oskarja v Opatiji tekom bližajoče se zimske sezone.
— Društvo slov. in hrv. dijakov vpodabljajoče umetnosti »Vesna1 na Dunaju ima
svoj I. redni občni zbor dne 17. oktobra v restavraciji »A Richter, III., Rennweg 1« točno ob polu 8. uri zvečer. Reden član postane po pravilih vsak dijak vpodabljajočih umetnosti na Dunaju Vstopnina stane 2 K, semestralna udnina 2 K. Vpisovanje se vrši pred občnim zborom ob 7. uri zvečer. K« odbor; Al. Šantel, t.:č. predsednik. Mihael S. Peruzzi, t. č. tajnik.
— Prijet slepar. V Mariboru so zaprli nekega Edmunda Sietzerja, ki se je predstavljal kot inž. tvrdke Redlich & Bergerin je od več trgovcem v Trstu, Gorici, v Ljubljani in v Mariboru izvabil posojila. V Ljubljani je ogoljufal lastnico kleparske obrti Marijo Ekerjevo na Dunajski cesti št. 11 za 60 kron. Tudi pri tvrdki Šchneider & Verovšek na Dunajski cesti je hotel izvabiti denarja, pa se mu ni posrečilo. Prijeti slepar se je tudi imenoval Maier, Mtlller in vitez pi. Bucker. Bil je nekaj časa pisar pri omenjeni tvrdki in je bil že več* krat zaradi raznih goljufij kaznovan.
— Tatvine. Trgovskemu pomočniku Ivanu H. je bila iz zaklenje nega kovčega ukradena denarnica z vsebino 60 K. Tatvine sumljiv je neki okoli 30 let star sobni slikar, ki je v hiši le en dan stanoval in potem pobegnil. — Služkinji Alojziji Kra marjevi na Rimski cesti št. 2, je danes ponoči ukradel neznan tat iz kovčega na hodniku Črn svilnat predpasnik, rumeno svilnato ruto, belo svilnato šerpo, belo zimsko šerpo in črno zimsko jopo.
— Nogo zlomila. M. Zebre, 16 let stari črevljarjevi hčeri v H'a-deckega vasi št. 20, je včeraj popo-iudne na poti od Studenca proti domu, ko je nesla perilo, spodrsnilo in je tako nesrečno padla, da si je zlomila rlesno nogo pod kolenom.
— Ljubezniv mož. Kajžar Franc Janežič v Zgornji Beli št. 36, občina Preddvor, je svojo ženo Nežo Janežičevo tako pretepel, da je vsa črna po životu in so jo morali pre peljati v bolnišnico. Žena bi bila med vožnjo skoraj umrla. Silovitega moža so orožniki odpeljali v zapor.
— Tatu so iskali danes po noči v Auerspergovi palači na Tur jaškem trgu. Neki trgovski vajenec ki v hiši spi, je izpovedal, da je sli šal nekoga pri vratih stikati. Policijski stražniki in hišnica so preiskali vso hišo, pa niso nikogar našli.
— Za kruhom. V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči 13 izseljencev s Kranjskega, na Hrvatsko pa se je odpeljalo 42 kranjskih dr varjev.
— Izgubljene reči. Zasebnik Franc Pirfcer, stanujoč v Slomškovih ulicah št. 6, je izgubil včeraj dopo-ludne na poti od Cesarja Jožefa trga po Resljevi cesti do doma zlat pečatni prstan s črkama F. P., vreden 70 kron.
— Drusvena godba sprejema odslej dečke od 15 do 20 let, ki bi so hoteli učiti godbe — na godala ali pa tudi pihala — in sicer brezplačno v pouk. Oglasiti se ie pri kapelniku g. Novačku na magistratu. Pouk se bode vršil vsak ponedeljek, sredo in petek zvečer.
— Hrvatske vesti. Odlikovanje. Cesar je podelil polkovniku Adolfu baronu Rhemenu pl. Barensfeldu, Šefu generalnega štaba pri 13. voju, red železne krone III. vrste. — Važno imenovanje    za Dalmacijo.
G. Fr. Jakše, suplent kr. pomorske šole v Dubrovniku, je imenovan začasnim učiteljem istotam. Mislimo, da je to že tretji slučaj, da je avstrijska vlada imenovala učiteljem v pravem svojstvu suplente, ki so filozofske nauke dovršili na hrvatskem vseučilišču v Zagrebu. — Novim šefom zagrebške policije bo imenovan mestni kapetan v Oseku, Ernest vitez Gayer. — Imenovanje. Profesor velike gimnazije cistercijencev v Pečuhu, dr. Kazimir Greks, je imenovan izvanrednim profesorjem madjarskega jezika na modroBlovni fakulteti zagrebškega vseučilišča. — Dalmatinski dež. zbor se bo otvoril 19. t. m. in bo trajal dvajset dni. — Zaprli so v Spletu pred več dnevi vodji tamošnjih socialistov, Dorbića in Parinovića. Povod aretaciji ni znan. — Očeta je ubil v Zemunu 22-letni Nikola Prengji. — Novo poslopje, ki bodo v njem nastanjeni poštni, brzojavni in telefonični urad, bodo zgradili v Brodu o/S. — Požarje nastal v nedeljo v steklarni v Oseku. Ogenj so še v pravem Času pogasili, vendar se ceni škoda na 5000 — 6000 K. — Ljubezenska drama v hotelu. V Gružu, v hotelu „Petka", je smrtno-nevarno obstrelil natakar Peter Balić lepo sobarico Ano Pejčić in usmrtil potem še sam sebe.
* Najnovejše   novice. —
Umrl je sultanov sin Ahmed Bedreddin Efeudi za pljučnico. — Demonstracijsko potovanje h Kossuthovemu spomeniku v Szegedin so priredili budimpeštanski vseučiliščniki. Poto vali bodo 4 dni, ker je razdalja 200 km. — Predrzna tatvina. Med Aradom in Erdelvjem je nekdo ukradel težko železno blagajno državne železnice, v kateri je bilo nad 200000 K Tat je najbrže vrgel blagajno na tir ter pri prihodnji postaji izstopil. — Cesar je pomilostil Btražmeštra Wagnerja v Olo-mucu, ki je udaril nekega vojaka s sabljo po glavi ter bil vsled tega obsojen v 4 tedenski zapor. — Kap je zadela med sejo v gal škem de želnem zboru posl kneza C z ar t o rvskega. —Pater Stojalovski zopet klofuta n. Včeraj je pričakal pred deželno zbornico neki pek posl. Stojalovskega ter mu prisolil tri tako gorke klofute, da se je pater zvalil na tla. — Vsled izgredov v Savbušu, kjer je pater Stojalovski napadel s svojimi pijanimi pristaši zborovalce na nekem shodu, je neki mašinist za dobljenimi ranami umrl.— Grof — slepar. Bf-rohnsko sodišče je izdalo tiralmco za grofom Stanislavom P o tu lic k e m, ki je izvršil več sleparij
* Valerija Marena Morz-kovska. Dne 11. t m. je umrla v Varšavi 711etna sloveča demokratičoa pisateljica Morzkovvska. Bila je go reča predbojevnica zenskib pravic ter je spisala tudi več romanov. Urejevala je razne časopise in je slovela kot unnetniška kritičarka
* čuden tat. Pri ravnateljstvu zahodne železnice v Parizu so se ie dalj časa pritoževali potniki, da jim nekdo odpira kovčege in jim krade iz njh blago. Sum je letel na sprevodnika Dupperina, ne da bi se ke-daj posrečilo zalotiti ga pri »delu« Nekega dne pa je železniški nadzornik kar kratko ukazal sprevodniku, naj odpre svojo torbo. Našli so v njej vso za ulomljenje potrebno orodje: klešče, dleta, kladiva, svedre in tudi žensko srajco in ženske hlače. Kako so se pa zaćulili, ko so pri btšni preiskavi našli pri njem v omarah z vehko natančnostjo in skrbjo po predalih urejeno vsakovrstno žensko perilo. Sprevodnik je rabil najmanj 8 do 10 let, predno je nakradel vse to blago, ki ga pa ni prodajal, ampak samo hranil. Pri telesni preiskavi se je pa dognalo, da je bil mož tudi sam oblečen v žensko spodnjo obleko. Na vprasmje, zakaj da tako počne, je povedal, da si sam ne more razložiti, zakaj da to dela in zakaj da krade; ie odkar so pred osmimi leti odvedli njegovo ženo v neko zdravilišče, da je ves zmešan Dupperin je ves čas službo redno opravljal in iz ničesar se ni dalo sklepati, da ima zmešan razum
* Nepričakovani odgovor. Ko se je leta 1808 vračal Napoleon iz Erfurta skozi Aschaffenburg, je bilo gojencem vseh šol in zavodov zapovedano, da se razpostavijo ob cesti ter Napoleona glasno pozdravijo. In res so vsi učenci vpili iz polnega grla, le zadnje desno krilo učencev je molčalo Cesarjev pobočnik je takoj slutil, da je to dogovor jeno znamenje francoskega sovraž n ka, zato je osorno vprašal župana: »Gospod, kdo je zapovedal tem mladim ljudem molčati?« — »Ljubi Bog«, je odgovoril župan, »ker to so učenci gluhonemnica«.
* Čudno društvo. V Wallen-felsu na Nemškem se je ustanovilo »društvo brezposelnih«, pravzaprav pa je to društvo delomržnih. V pra-
vilih, ki so oblastveno potrjena, se pravi, da je seveda vaak ponedeljek napraviti »plavega«, naslednji dan p\ se šteje med praznike. Oženjeni se ne sprejemajo v društvo.
Književnost.
— Knjige družbe sv. Mohorja. Z lepo vrsto knjig, zabavne podučne in nabožne vsebine je letos družba sv. Mohorja razveselila svoje člane. Vsafc Član dobi šestero knjig in sicer: 1. Koledar, ki obsega poleg imenika članov in običajnih koledarskih zapiskov tudi več podučnih sestavkov in črtic ter je okrasen z mnogimi ilustracijami. 2. Zgodbe  sv. pisma
— 10 snopič, ki je  bogato ilustriran.
— 3. Pamet in vera, spisal 1. M. Sei gerschmied. To je spis, ki kaže jezuvitsko dijalektiko in ima namen, utrditi v narodu klerikalizem. — 4. Domači vrtnar, spisal Janez Kopri vni k. To je jako praktična in lepo pisana knjiga ; njeno vrednost posebno povzdigujejo lične ilustracije. — 5. Slovenske večernice (55 zvezek) obsegajo tri povesti, eno pesem eno bajko in eno narodno pripovedko. — 6. V Kelmorajn. Spomini s pota. Spisal dr. Andrej K ari in. To je dobro pisana knjiga, ki je navzlic njeni ten-dencijoznosti vredna, da se jo čita. „Družba sv. Mohorja-4 bi morala vsako leto izdati vsaj eno večjo povest. To člani čedalje bolj pogrešajo.
— Ljubljansko barje in njega osuševanje je naslov brošuri, ki jo je spisal deželni nadinžener g. Ivan S b r i z a j in ki nudi bralcu prav zanimive zgod. in geolog, podatke o našem barju. V njej se obravnavajo tudi dosedanja dela za njega osušenje, najnovejši tozadevni načrt Podhagskega, dalje sposobnost barja za kultiviranje in končno enaka melijoracijska dela drugod; sploh je vsebina knjižice v vsakem oziru zanimiva. Dobi se pri knjigotržcu L. Schvventnerju.
— Ljudska knjižnica. Zvezek II. pnnaša razpravo »Občini in socializem« spisal Abditua. V tej razpravici so rekapitulirane socialno demokratiške zahteve glede občine in njenih nalog. Cdna 70 h. Založba »Naših zapiskov«.
Telefonska in brzojavne poročila.
Dunaj 15. oktobra. TudiLu-kacs ni hotel prevzeti naloge sestaviti novo ministrstvo. Cesar mu je to ponudil, Lukacs pa je odklonil, ker se cesar ni hotel sprijazniti s stališčem ogrske vladne stranke. Ta se je namreč zedinila, da pri vsem spoštovanju vladarjevih pre-r gativ se parlament na noben način ne odreče pravici vplivati na določitev armadnega jezika. Stališče ogrske vladne stranke je popolnoma konstitucijonalno in pravično Cesar pa tega stališča neče pripoznati in zato Lukacs ni hotel sestaviti nove vlade. Za danes je bil zopet Khuen-Hedervary poklican k cesarju, a cesar ga ni sprejel, nego je naročil, da pridejo jutri v avdijenco grof Khuan-Hedervary, Lukacs, grof An-drassy in T is z a. Dasi je Lukacs priporočal cesarju, naj poveri vlado grofu Andrassyju, se vendar misli, da postane Tisza ministrski predsednik.
Dunaj 15. oktobra. Nekateri tukajšnji listi poročajo, da je bil vodja macedonske revolucije, Boris Sarafov, umorjen. Ta vest še ni potrjena
Praga 15. oktobra. Nemci nadaljujejo obstrukcijo. Dr. Herold je danes vložil proti ministru zunanjih del, grofu Golu-chowskemu, naperjeno interpelacijo.
Brno 15. oktobra. Klerikalna posojilnica v Vaclavskih Mezeficih je šla v konkurs.
Bruck ob Litvi 15. oktrobra. Jan grof Harrach in njegova soproga praznujeta danes svojo srebrno poroko. Cesar jima je brzojavno v najsrčnejših izrazih če stital
Pariz 15. oktobra. Italijanska kraljevska dvojica je bila tu sprejeta z največjim entuzijazmom. Republikanski, monarhistični in socijalnodemokratični listi pozdravljajo kralja in kraljico jako pre-srčno.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna  banka'1 v Ljubljani
Uradni kurzi dunaj. borze 15. oktobra 1903		
Naložbeni papirji.	Peoar	1 Blago
i?% majeva renta   .  . .	100 05: 100 25	
fc5?"o antena renta  .   . .	100 66   100 85	
avstr. kronska renta .	10005i 10025	
fte/,    „   zlata „	119 40! 119 60	
ogrska kronska	97 7C	h   97 90
|«/0    „   zlata „	11826	118 35
4C o posojilo dežele Kranjske	99-76	100 —
ž4/a0/n posojilo mesta Spljeta	100 —	—•—
*V/o               » Zadra 4bo8.-herc. 2el. pos.;i902	100-	—•—
	1C02C	10120
& , ceSka do", banka k. o.	99 76	i 9990
*°/o     m      »:   ' »      S. 0.	99l60	10005
tVi0/o zast- Pis- 8** d. hip. b.	101'-	10130
*\is/c pest.  kom. k. o. z 10% pr......		
	100-	10070
i1/«0/« rast. pis. Innerst. hr. t1/,0/«,   „ d   ogr. centr.	101 —	102-
		
deželne hranilnice •	100 —	101 —
4Vi°/o zast- Pis« °6r- niP- b-	100 —	100*80
aVi°/o obl. ogr. lokalne že-		
leznice d. dr. .  . .	100*—	101 —
**/t°/o   w  CeSke ind. banke 4°/0 prior. Trst-PoreC" lok. zel.	100 26	10126
	98 50	
4°/o   a  dolenjskih Železnic	90	99B0
8°o   n   ju2. 2el.kup.ViVf	303 16	30516
4*/t% av. pos. za Zel. p. o.	10050	10150
Srečke«^		
Srečke od ieta 1854 .   . .	170-	179 —
t!      M   «    I88OV1  • •	184 —	185 60
1864 h          II      1»        lowt • •	262 ~	254 —
	154-	157 —
zeml j. kred. I. emisije	290 —	296 —
•      11 ii	283 —	288 —
c grško hip. banke .	260-	264-
„    srbske it frs. 100#—	88-	92-
„    turske . ... Sasilika        srečke   . .	127 75	128 75
	18 80	1980
Kreditne           » ...	457 —	461 —
InomoBke            ,        . .	81-	86 50
Krakovske        m   . . .	78-50	82 50
Ljubljanske      .      . .	70-	7250
Avstr. rud. križa s ...	53 26	54 25
Ogr«    u     n *	26 75	27^75
Budolfove          b   . .	68-	72 —
Balcborske         »   .   . .	77 —	80 —
Dunajske kom.   , ...	496 —	506 —
Delnice«]		
Južne železnice   •     . •	7950	80 50
Državne železnice ....	653 75	654 75
Avstro-ogrske  bančne del.	1671* -	1681 —
Avstr. kreditne banke . .	655 ~	656 —
Ogrske     . . Zivnostenske        a     . . PremogokopvMostu (Bruz)	723 50	724 50
	260 —	251*50
	681-	685 —
		377 —
Praske Želez, ind. dr.   . •	1726 -	1735 —
Bima-Mnranyi.....	462-	463-
Trboveljske prem. družbe .	381 -	384 —
Avstr. orožne tovr. družbe	351 —	355 —
Ceake sladkorne družbe	150 —	152 —
Valute.		
	11-35	11-40
SO franki.......i	1905	19*07
80 marke ....... 1	2348	23 54
Sovereigns	19 02	1904
Marke........	117 20	11740
LaSki bankovci, ....	95'20	9540
	2 53	254
Dolarji........	484	498
Žitne cene v Budimpešti.
dne 15. oktobra 1903
			Ja.
Pšenica	za	oktober .	.   za'50 kg K 7-64
	n	april 1904.	•   9 50 «   — 773
Rž	b	oktober .	.   „ 50 „ „625
Koruza	1»	april 1903.	*    b 50  «»   ff 646
	n	sept. 1904	.    „  60   „    „ 525
Oves	b	oktober	.    b 50   — — 535
	1»	april 1904.	.   „60,   n 562
£fektl>.
Nekaj vin. viSje
Meteorologično poročilo.
Viiina nad morjem 306*3.   Srednji uacni tlak 736*0 mm
-*3 O	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura v °C.	Ve*ro vi	Nebo
14.	9. zv.	739 1	10-8	brezvetr.	jasno
15. b	7. aj. 2. pop.	739 6 737-6	80 176	8l. svzhodj megla sr. jzahodjdel. oblaČ.	
Srednja včerajšnja temperatura: 10*5°, normale: 108°. Modrina v 24 urah : 0 0 um.
Trgovski pomočnik
star 24 let, vešč trgovine mešanega blaga, zmožen Blovenskega in nem škega jezika, želi s 15. novembrom svojo  dosedanjo  službo  premeniti; lahko tudi pre).
Naslov: K. F. 55 I. poste re-stante Velike Lašče. (2670—1)
Zgubil se je ™
pr- pes
ki sliši na ime „Frido", majhen, b-»l z rumeno glavo in liso na hrbtu proti repu, z verižico krog vratu in marko st. 8 z napisom: Gornji grad.
Kdor fcra je videl oziroma vjel, naj to naznani upravništvu ,Sl. Nar.1,
te  iteijjsgfcjz^ig  jžjs      ——^
Dunajski Zvon
letniki I., II., IV. in V. 5C Kupijc.
Ponudbe na V. Kopitar v „Nš-rodni tiskarni1'. (2633—3)
5rl5iSie!——5i——5
Sprejme se takoj
izurjena prodajalka
v trgovino  mešanega blaga na de želi.   Bsti mora   popolnoma ves^a v vst*h strokah.   Plača po dogovoru.
Ponudbe sprejema Fi*. Dekleva, trgovec v Slavini. (2656 - 2)
Izvrstna fina
(11-235
vinavbuteljah
iviml
Sdmund 3(avčtć
Ljubljana, Preiernoife ulice.
1000 krtu
»ko j« golfafiia! Braaakrbna rodbinsko srača jamči knjifa o pre obilam btegoslovu otrok Z v%£ tisoč sat valni cam; posuj a d iskra t no aa fQ h v aratr znamkah gospa A. Itavopas Berlin S.W »Lindeo atraaooiO
Odda se Spodnji Šiiki
6
po 100 gld., stanovanje s tremi sobami, kuhinjo in kletjo za 200 gld., stanovanje % 2 sobama in jedilno shrambo za 150 gld. — vse za I. november 1903 pri Josipu Seidl v Spodnji Šiški. (2672—1)
Pozor!
Pričensi v petek, dn6 2 oktobra, naprej, dobile se bodo vsak petek
različne
morske ribe
okusno po italijanski šegi pripravljene
v gostilni „Miramar"
na Starem trgu
kjer bode tudi za dobro pijačo in
ceno ter točno postrežbo skrbljeno.
MP* Sprejemajo se tudi naročila na obed in večerjo.
Za mnogobrojni obisk se priporoCa
Ivan Tosti
(2552-3* gostilničar.
!!! Zenitninsko posredovanje!!!
Za vse stanove vsake vere in narodnosti. Za gospodične in vdove, za neožen-jsne gospode in vdovce vsake povoljne starosti. Rajutrožja tajnost v vseh slučajih zajamčena. Treba se je obrniti zaupljivo po
„£gentte Comercielle", Dunaj L, Sonnenfelsgasse 19.
V dvajsetletnem obstoju najvtčji vspehl. (2440—25) Ravnateljstvo „Comercielle".
CeSt kr. avstrijske    ^    državne železnice.
C. kr; i ravnateljstvo; drž. Železnice v Beljaku.
lavo d ia
veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta. Odhod lz Ljubljane juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee. Solnograd, čez Klem-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Liubno, Selzthal,  Dunaj. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monako vo. Lju-bnos čez Sei2thal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Ge-nevo. Parla. čez Klem-Reifling v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Fran-COVO vare, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni via*' v Trbiž, Beljak, Franzensfeste Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi I. in II. razreda Trst Monakovo.) — Proga v Novo mesto hi v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomeeto, Straža, Topiice, Kočevje, ob 1. ur5 m po-po'udne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v Ljubljano juz. \ol. Froga is Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Stevr lšl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak, (di iektni vozovi 1. in II. razreda Monakovo-Trstj, — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ud 16 m dopoldne osobni vlr.k z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni vozovi I in II razr), Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Stevr, Pariz  Genevo, Curih. Bregenc, Inomost, Zelt ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, SeJzthala, Beljaka. Celovca, Monakovega. Inomosta, Fran-zensie8ta, Pontabla. — 0u 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Šmo-hora, Celovca, Pontabla črez Selzthal <z Inomosta v Sulnograd — Proga it Novega metla is Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zi. iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne  iz Straže, Toplic, Novega   mesta  Kočevja in  ob 8. uri 36 m zvečer istotrko — Odhod  iz Ljubljane drž. kol.  v Zannik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m  zjutraj, ob 2. uri 6 m popoludne, ob 7 uri 10 m iu ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra.   — Prihod v Ljubljano drž. kol. b Samaika- MeSani vlaki: Ob b. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m d-   oludne.  ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nede-jah in praznikih in samo v oktobru  — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 mm. pred krajevnim časom v Ljubljani. (1719,
jFloridas
__________M
najizvrstnejša voda za lase
pripravljena iz najboljših rastlinskih snovij. „Jloridas"
povspešuje past las v izvanredni meri, vzdržuje kožo na glavi čisto ter zabrani izpadanje in lomljenje las.
Nihče naj ne zamudi poskusiti tega sredstva!
Cena I steklenici I K. (2674-i>
Pi*odafa fo IsEdeloiralec t
BomianoviČ, frizer
_v Ljubljani, Dunajska cesta.__^
Hiša štev. 63
na gričku v Št. Vidu nad Ljubljano
se iz proste roke proda.
Kupci naj se onrli zglaaijo. 2619-2
Spretna prodajalka
zmožna slovenščine in nemščine, išče z& modno in manufakturno trgovino v Ljubljani. — Ravnotam se sprejme tudi        2660- 2)
praktikantinja.
Ponudbe UDravniStvu »SI. Nar.«.
Janeza Jrdine
^branih spisov
je pravkar ijšia prva knjiga:
ljuzarji m Iliri.
Prejanimiva epizoda 13 jujno-^lovans^s zgodovine.
Jfnjiga, vayna jg v^a^ega 3a-vednega ^lovenca.
Cena Jf 3-—, po pošti Jf 3-20.
Zolcžil L.5cr)iuentner u Ljubljani. (184j
V stanovanje
s dobro brano s« sprejme takoj so« liden gospod pod jako ugodnimi
Kje? pove upravništvo ,SI. Nar.1
Vinske sode
od 620 do 650 litrov vsebine, proda po nizki ceni
Fran Casclo 1969e
Venove nllee IO.
Učenca
s potrebno šolsko izobrazbo sprejme modna manufakturna trgovina v Ljubljani. < 2661-2
Vpraša naj se pri A. Primo. žiču, Dunajska cesta št. 20
Spretna
šivilja za slamnike
za ročne stroje, stroje s spodnjim i gornji m   šivom,   se   iščejo za Dunaj. Dober zaslužek. Opravilo 23 vse leto. (2662
Siegfriod Ornsteln, Mariahilferstrasse 35,
V zakup se daje
gospodarstvo
ki obstoji iz  110 oralov njiv in 4 oralov travnikov  z mlinom in ins Natančnejše:   graščina Bistra pri Zagrebu, p. Dol. Bistra. 261
(2133)
Novo izboljšani graiTIOf Olti
(17J     z zvočnim locnjem in varstveno skrinjico.
Najvišja spopolnitev! Zelo priljubljen pri drusUili in zjssjiirtiii,
Gramofon-avtomat ar-*
Igra samo. če se denar vrže notri, as Prodaja na obroke l mm
Velika zaloga najnovejših plošč. Zamena starih plošč.
Rudolf Ueber, urar
Ljubljana, Stari trg št. 16.
Usojam si s tem naznanjati, da sem razvezal svoje razmerje z gospodom Edmundom
Kavčičem in da mu več ne dobavljam svojega
splošno znanega (267i-i)
likerja „Triglava".
Izdeloval bodem odslej na lasten račun to priljubljeno, zdravo pijačo, ki je ni smeti za-menjavati z likerji neke kranjske rastlinske destilacije „Florian". Naročila sprejemam jaz sam ali pa firma Michael Kastner v Ljubljani.
Z velespoštovanjem J KJcJUST
Vsak petek in postni dan velika izbera
svežih morskih rib.
Ob vsakem dnevnem času
žive postrvi in ščuke.
Rastlinska mast (Pflanzenfette) kg. po «* kr.
Bogata zaloga vin v buteljkah, šampanjca, konjaka, ruma, caja in peciva za čaj po najnižjih cenah.
J. C. Praunseiss
(2620 -2)
eksportna trgovina s špecerijo, delikatesami in kranjskimi klobasami, z vinom in pivom.
99
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA"
Akcijski kapital K 1,000.000-—
K111» nje  In  |» roti »J «
vee vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 2.
Zamenjava Ii ekskomptuja Dale predujme na vrednostne papirje,
izžrebane vrednostne papirje in Zavaruje sreiice proti
vnovčuje zapale kupone. 3ccu:zxaJL izgrvv'oi.
Vinkuluje in devinkulujo vojaške ženitninske kavcijo.
ftjT   Kakouipt lu lukMUO nifuir.   iLJi JMT    Bonu« narodu«.
Podružnica v SPLJETU.
<355= Dfiiartir iloge nprrJettiM ^5£>
v tekočem računu ali na Viožne knjižice proti ugodnim obrestim.   Vloženi denar obrestuje od dne vloge do une vzdiga. (2975-133)
Promet s čeki in nakaznicami.
Izdajatelj in odenvorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarneu.
40
9123