V Trsta, v petek 1, oktobra IMS, Letnik XI. tuđi ob nedeljah !n praznikih, ob 5 jjfltraJ. VMM««; UBm & P^iiaJu Ae'lkega St. 20, L nsdstr. — Vsi JejSTMle* po*H«jb urednlftt« hsts. Nefrankirani plima M nt ip»«f«n»}o in rokofisi m ne vračajo. M#f**E* te otfjwvonii vradnik Stetin Oodfaa. Lastnik konsotif EtJfeftatf4. — tlak tiskane .Mlnoati', vpisane «»dnige i Sšfmla ftmmtum r Trstu, trifca Sv. PranfiSka Asilkega It 201 TM« urerirriitva ta uprava «ev. 11-57. 6i r o S b l a i tnala: Za celo leto.......K 24.— ptl leti . , . •.................12.— (a M lacance .»•»••»* \ • • 6*— t a a eTftl«* d • J» e«o >«*« ♦ * . . * » . 5.20 aa pol ....................2-60 r M ' -H k*, t Posamezne Številka .Edinosti* k prodajafn po 9 vtntrfsv. zastarele ftevllke po 10 vinarjev. Oglasi ae računajo na milimetre ▼ Smkoatf ena fcoion«. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vla. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih ta- vodov............• . . mm po 20 vin Ogiasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20— vsaka nadaljna vrsta.......t ... .2 — MaH oglasi po 4 vinarja beseda, najmanj pa 40 vtoarfi*. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Bdi^oo«-. Harofoltli In reklamacije se poSilJaio npr avl Hrta. Pktuje iti sicer vedno najtežje breme, zamore pač sedanja borba na zapadu pripraviti teren za veliko odločitev v borbi narodov. Na srbski meji je zopet nastal mir; o-rožja molče. Zato pa so na delu diplomati in bomo morda kmalu izvedeli, kaj so dosegli. (Tagespost). DUNAJ, 30. (Kor.) Uradno se objavila: 30. septembra 1915, opoldne. Na tirolski zapadni fronti so bili v pretekli noči v Adameiskem ozemlju boji. Napad sovražnika na prelaz zapadno Cima P rosen a je naša artiljerija odbila. Tudi pri koči Mandron so se morali Italijani po večumem boju umakniti. Na planoti Vieigereuth so^istotako ponoči dvakrat brezuspešno napadli naše postojanke. Ravnotako so se izjalovili na koroški fronti ponočni napadi na našo utrjeno črto zapadno Baumbachovega jarka pri Pontabliu. Boji pri Tolminu in severno odtod se nadaljujejo. Pred Mrzlim vrhom se je u-maknil sovražnik v svojo staro postojanko. Proti Dolju Je ponovno Izvršil napade, a je bil vedno odbit Danes zjutraj se je pričel Italijanski topovski ogenj proti ozemlju Tolmina, ki je bil že včeraj ze4o živahen, znova. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer," fml. Porotilo Udome. IX NAJ, 29. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba z dne 27. septembra. Dne 26. septembra so se vršili majhni boji pri Dosso Casina od severnem pobočju Monte Altissima (Monte Baldo), pri M alga Seccnda Posta (?), v oddelku Monte Costona, ob vznožju Rombona (Bovec) in Potoč (Km). Sovražnik je bil povsod odbit, pri čemer je pustil v naših rokah nekaj ujetnikov. V bovški kotlini je razpršila naša artiljerija z dobro umerjenim ognjem sovražno kolono v dolini Koritnice in obstreljevala na Rombonu delavske oddelke, med katerimi je nastala zmešnjava. P O D L 1 S T« E K GREŠNICE. Revan. — Francoski episa! Xavier d« Montipie Slutil sem. da gre za mojega tekmeca, in sem hotel podati dokaz velikodušnosti, govoreč odkrito, kar sem mislil. Odgovoril sem torej: — Gospod Lelorrain je mlad mož, na katerem poznam samo dobre lastnosti in nikakršnih napak. Vrl dečko je, star sedemindvajset let, ladijski kapitan, bogat, spoštovan, poštenjak, skratka, čutil bi se srečen, ko bi ga imel za prijatelja. — In če bi ti imel sestro in bi te on prosil za njeno roko. ali bi mu jo dal. — Brez ugovora. — Potemtakem misliš, da bi bil dober zakonski »nož? — Ne mislim samo, sem prepričan. Na kraški planoti se le na skrajnem le-veir krilu naše postojanke posrečil naš* pehoti nenaden napad z vidnim napredkom v smeri proti Petovljanu. Sedaj oja-čujemo z vso naglico postojanko. Nota našega zunanjega ministrstva zaveznikom In nevtralnim državam o nepoštenem postopanju italijanske mornarice. DUNAJ, 30. (Kor.) C. in kr. ministrstvo za zunanje zadeve je poslalo diplomatic-nim zastopnikom zaveznikov in nevtralnih držav sledečo verbalno noto: »Dunaj, 24. septembra 1915. — Dne 18. julija je bila italijanska križarka »Giusep-pe Garibaldi« torpedirana in potopljena od nekega avstrijskega podvodnika. Kakor je razvidno iz poročila c. in kr. 5. divi-zijskega poveljništva, so nekatere italijanske torpedovke. ki so se približale, da rešijo še živeče, razobesile ženevsko zastavo in napadle podvodnik, ki se je pokazal vnovič. C. in kr. vlada protestira energično proti takemu postopanji/ italijanske mornarice, ki tvori očitno kršenje temeljnega določila 10. haaške konvencije z 1. 1907. Veleposlaništvo (poslaništvo) se prosi, da obvesti o predstojećem svojo vlado«.__ Z avstiijsko-ruskeso bojišča. DUNAJ, 30. (Kor.) Uradno se objavlja: 30. septembra 1915, opoldne. Položaj v vzhodni Galiciji, ob Ikvi in ob Putilovki je neizpremenjen. V močvirnatem ozemlju potoka K ormi-na so zavzele avstrijske in nemške čete z naskokom več ruskih oporišč, pri čemer je bilo ujetih tisoč mož in 4 oficirji Dva sovražna fetalca sta bila sestr«1-Ijena. C. in kr. sile na Litvinskem so odbile ruske napade. Borba se je razvila mestoma v boje mož proti možu. Sovražnik je imel velike izgube. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Z nemško-ruskego bojlfto. BERLIN, 30. (Kor.) Veliki glavni stan, 30. septembra 1915. (Armadna skupina generalfeldmaršala Hindenburga). Južno Dvinska je bil sovražnik potisnjen v Jezersko ožino vzhodno Veselova. Konjeniški bo]t med Pripjatskim jezerom in ozemljem pri Postovih so bili u-spešni za naše divizije. Vzhodno Smorgona je bila prebita sovražna postojanka z naskokom. Ujetih je bilo tisoč mož, med njimi 7 oficirjev in u-plenjenih 6 topov in 4 strojne puške. Južno Smorgona se boj nadaljuje. (Armadna skupina princa Leopolda bavarskega). Sov ražni delni napadi na številne odseke fronte so bili krvavo zavrnjeni. (Armadna skupina generalfeldmaršala Mackensena). Položaj je neizpremenjen. (Armadna skupina generala LittsJnge-na). Rusi so bili ob gornjem Kormmu pognani v vzhodno smer. Ujetih je bilo okoli 800 mož. . * Dve ruski letali ste bili sestreljeni Vrhovno arniadno vodstvo. Balkansko bojišče. DUNAJ, 30. (Kor.) Uradno se objavlja: 30. septembra 1915, opoldne. Jugovzhodno bojišče. Ničesar novega. Namestnik šefa generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Gospod de Clement iri je ginjen stisnil roko in vzkliknil: — Dobro je, Karel! Za boga! Kar si tu storil, je bilo zelo vrlo! — Govorim, kar mislim, in četudi bi bil gospod Lelorrain moj tekmec. — Saj je tudi. — Potem mi ni storiti drugega, kot da se umaknem in se cdrečem vsakemu upanju. — Zakaj neki? > — Ker me gospod Lelorrain prinaša v vsakem pogledu tako zelo, da ne morem nikakor tekmovati znjini. — To si se pa zlagal — je zaklica! bro-dolastnik razjarjeno; — ravno toliko je vreden, kot ii, iu več. Ne trpim, da bi se ti poniževal p'rd svojo vrednost; ali si čul? VI. Pogoji Nekaj časa, — ;c nadaljeval Karel, — sem bil kar osupt'jen, ko sem videU da Ententina pomoč Srbiji- PARIZ, 30. (Kor.>-*Matin« piše:- Ce bi čete zaveznikov odšle v Srbijo, bi se to zgodilo samo v to svrho, da se Srbija o-brani pred dvojnim napadom, nikakor pa ne, da se izvrši napad proti Avstro-Ogr-ski. Brezdvomno se je tekom leta že večkrat razmišljalo v takem eventualnem napadu proti monarhiji, toda iz političnih razlogov se je vsakokrat opustila ta misel. _____ Z zapolnita bolUča. BERLIN, 30. (Kot.) Veliki glavni stan, 30. septembra 1915. Sovražnik Je nadaljeval svoje predorne poizkuse včeraj le v Šampanijl Južno ceste Le Mesnil—Ypern Je bila neka od dveh sovražnih stotnij zasedena postojanka, razstreljena. Severno Loosa Je naš napad počasi napredoval. Jugovzhodno Soucheza se je Francozom posrečilo, na dveh majhnih mestih vdreti v naše Unije. Boj se tamkaj še nadaljuje. Francoski delni napad Južno Arrasa je bil odbit z lahkoto. Med Reimsom in Argoni je bil boj srdit Južno St Marie a Py Je ena sovražna brigada prodrla skozi sprednjo postojanko jarkov in zadela na naše rezerve, ki so v protinapadu odvzele sovražniku 800 ujetnikov In ostanek uničile. Vsi francoski napadi med cesto Sommes—Py—Souain in železnico Challerange—St. Menehould so bili včeraj, deloma v srditih bojih mož proti možu. odbiti ob težkih izgubah sovražnika. Danes zjutraj se je razbil močen sovražen napad na fronti severozapadno Masaigesa. Severno Mas&igesa smo izgubili višino 191, ki Je bila močno izpostavljena krilnemu ognju sovražnika. Na ostalih frontah so se vršili topovski boji in boji z minami z menjajočo se silo. Vrhovno armadno vodstvo. LONDON, 18. (Kor.)Feidmaršal French poroča: Sedanji boji okoli Loosa in severno odtod se nadaljujejo. Zasedli smo sedaj vse ozemlje severno griča 70, ki je je sovražnik v soboto zvečer zopet osvojil. Napredovali smo južno Loosa in uplenili en top, tako da smo jih uplenili skupaj 21. Vrh tega se nahaja še več zapuščenih topov med našimi postojankami in sovražnikovimi. Število ujetih znaša nad 3000. Uplenili smo 40 strojnih pušk, ostale so bile uničene po bombardiranju. Osvojena črta je bila izredno močna. Obstojala je iz dvojne fronte, ki jo je obdajalo omrežje jarkov in pred bombami varnih nastanišč. dolgo več sto metrov. Druga črta se je raztezala zapadno. V trenutku napadamo srdito tretjo črto. Naši letalci so bombardirali danes železniško črto pri Bapaurne. uničili en vlak in poškodovali črto pri Achiet le Grand. »Berliner Tageblattu« poročajo z za-padnega bojišča: Uporabljajoč štirinajst do petnajst divizij, med njimi dele Kitchenerjeve armade s Skoti, Irci, Gurki in Sikhi ter temno-kožci vseb vrst, uporabljajoč stotisoče kubičnih metrov strupenih plinov, so Angleži pričeli ofenzivo na desnem krilu zapadne fronte. Njihove priprave so bile dolge, drage in temeljite. Njihove izgube so ogromne, uspehi Da komaj vredni, da se imenujejo. Od 20. dalje so začeli streljati. Štiri dni so vse križem obstreljevali s težkimi topovi naše zakope, na nekaterih delili fronte tako hudo, da je bil pred za-kopi pravcati ognjen zastor. Od Armentieresa pa doli do Lorettske višine so pripravljali napad, ki se je pri- čel 25. Glavni naskoki so bili severovzhodno od Fromellesa. Tu so bili odbiti ob težkih izgubah. Potem zapadno od Aubersa. Tu so deloma vdrli v naše jarke, a so bili s protinaskokom vrženi iz njih, pri čemer je bila neka indijska brigada popolnoma uničena. Od nekega bataljona, ki je štel 800 mož, jih je ostalo živih komaj 100 in več kot polovica teh smo ujeli. Enako se je dogodilo njihovemu napadu pri Given-chyju in Festhubertu, tistem Festhubertu, kjer so pri svoji pomladanski ofenzivi i-meli 15.000 mož izgub. Tu> se brez uspeha delali z bombami, ki razširjajo dfm. Edini omembe vredni uspeh so dosegli južno od labasseeškega prekopa, kjer pa niso napadali z vojaki, temveč so namesto naskakovalnih kolon vrgli predse stotisoče kubičnih metrov strupenih plinov. To valovje plina je bilo tako gosto, da na deset korakov razdalje ni bilo mogoče videti drevja. Čutiti jih je bilo še daleč za La Bassee. Pred tem navalom pli-novih valov smo se morali umekniti iz svojih postojank, toda kakor hitro se je zopet razjasnilo, so naše čete izvršile protinapad in so zopet osvojile dele izgubljenih postojank. Istočasno z Angleži in njihovimi plinovimi valovi so v večdnevni granatni toči in uporabljajoč granate s plini, napadli tudi Francozi od Lorettske višine pa do Riviere južno od Arrasa. Njihove izgube so baje grozne. Souchez v vznožju Lorettske višine, oni kup podrtin, za katere se je mesec sem vršil divji boj, smo zapustili, da se izravna naša pozicija. Ujeli smo 2500 mož, med njimi po enega angleškega generala, podpolkovnika in polkovnika, ter smo zajeli več strojnih pušek. Vse iiaic pusiojanke od Anneniiereoa pa do doli južno od Arrasa so, izvzemši nekaj nebistvenih vrzeli, popolnoma v naših rokah. Le tam kjer so Angleži uporabljali plinove valove za naskok, smo se u-meknili v naše druge postojanke, v plitvem loku južno od La Bassee in severozapadno od Lensa. Danes zjutraj (29. sept.) je bil ob težkih sovražnikovih izgubah odbit nov naskok Angležev pri Quenehyju. »Kolnische Zeitung« pa priobčuje naslednje poročilo: Angleško - francoski napadi na zapadu so, toliko je že gotovo sedaj. zgrešili svoj namen, predor. Na vseh točkah, kjer je bil napad posebno silovit, so potrebne rezerve dospele pravočasno. Možnosti sovražnega predora ni več. Francozi in Angleži so imeli velike izgube, posebno Angleži pri Lensu. Ce se v francoskih poročilih navaja 20.000 nemških ujetnikov, je to, sanioposebi umevno, pretirano. Kako visoko je število ujetnikov v resnici, se sedaj ne more še reči. Da smo izgubili ujetnike, se ni čuditi pri tem načinu boja. Mogoče je tudi, da je število ujetnikov, ki jih je zajel sovražnik, doslej večje, kot pa število onih, ki smo jih zajeli mi. Zračunati se bo dalo šele pozneje. Ce pa pomislimo, da smo samo na enem mestu, dasiravno smo bili mi napadeni, ujeli nad 3000 Francozov, pač nasprotnik ne more izkazati znatno večjega števila. Na dveh mestih smo bili po blažni, skoraj 70 ur trajajoči artilerijski predpripravi prisiljeni, da smo se umeknili iz najsprednejših postojank. Da je potem sovražnik, ki je vdrl v naše zakope zajel tudi plen in razni vojni materijal, je bilo neizogibno. Pomisliti je treba, da gre tu za fronto 500 kilometrov. Natančneje se bodo dale ugotoviti naše izgube šele prihodnje dni. Za vznemirjenje zaradi nadaljnih bojev ni niti najmanjšega povoda. Z gotovostjo-moremo računati, da bodo ti boji trajali še več dni z velikg silovitostjo. Njihov končni me gospod de Clement tako krepko brani proti meni samemu. Toda končno je bilo to vendar zame dobro znamenje, da se ie brodolastnik tako imenitno zavzemal zame. — Za božjo voljo! — sem vzkliknil, — kaj pa vendar hočete? — Kaj hočem? Poslušaj me dobro! Minili so komaj trije tedni, kar rne je pesetil j gospod Lelorrain Prinesel mi je natančen izkaz svojega imetja, ki je prav lepo, podrobna pojasnila o svoji rodbini, ki spada k najbolj spoštovanim, in končno me je prosil za roko moje hčere. Priznavam ti odkrito, da me je zelo razveselila njegova prošnja. — No, torej vidite... — Trikratni tepec! Ali sem moge! slutiti, da me tri tedne pozneje ti poprosiš za Margaretino roko. — Res je! — Le izgovorite, go»^od de Clement; molčal bom. — Bolje pozno, kot pa nikdar! Odgovoril sem Lelorrainu, da me zelo veseli njegova prošnja, da za svojo osebo ni mam povoda, da bi jo odbil; da pa se mi zdi Margareta še veliko premlada, da bi mogel misliti na takojšnjo možitev. Povedal pa sem mu samo to, kar bi bil povedal vsakemu drugemu, začenši pri tebi. Kakor vidiš, imam o tej stvari trdna načela, od katerih bi ine ne moglo odvrniti prav nič na svetu. Imeti hočem vnuk^rveliko vnukov, dolgo vrsto vnukov, vse močne, živahne, lepe rasti; seveda pa ne maram, da bi $ svojim prihodom na svet pokvarili zdravje materi. Zato sem se odločil, da ne amožim prej svoje hčere, dokler ne dopolni devetnajst let. Lelorrain je pameten dečko, me je razumel in upošteval moje razloge. Rekel mi je, da porabi ta čas za potovanja, ki gotovo Še znatno pomnože njegovo imetje. Prosil me je samo za mojo častno besedo: da Margarete ne omo-žim pred potekom tega roka. namen pa se more vsekakor že sedaj smatrati za zgrešen. Naše vrste stoje trdno povsod. Kjer so bile kritične točke na naši fronti, so povsod dospele pravočasno rezerve, tako da moramo absolutno mirno pričakovati nadaljnega razvoja bojev. Seveda so pa ti boji resne naravi, toda^naše vrle čete gotovo obrezuspešijo vse na-sprotniške napore. V glavnem stanu je razpoloženje zelo napeto, toda popolnoma zaupljivo. Boji so najtežje vrste. Posameznosti se še ne morejo objaviti. Skupni izid pa je, da smo vzdržali fronto. »Berner Bund« pa končno pripominja, kakor poroča naš korespondenčni urad, da zaustavitev napada pred drugo nemško črto ne pomenja konca ofenzive. Napadalec se bo skušal utrditi na pridobljenih tleh, da pritegne potem artiljerijo iti iznova začne napad. Koliko časa vzdrži tako postopno ofenzivo, je drugo vprašanje. Nemške izgube so znatne, toda popolnoma odgovarjajo bojnim pogojem. Topovi so bili vzidani in nepremakljivi. Branitelji so bili po nemškem predpisu zapriseženi, da drže svoje jarke do skrajnosti. Le tako je bilo mogoče zavirati napadalce in jih do zadnjega trenutka obsipati z uničujočim ognjem. Strategični moment presenečenja je po splošni otvoritvi ofenzive brez pomena. Prvi hudi trenutek je prestala nemška obramba in ie tako pridobila veliko. Posojilo entente v Ameriki. NEW-YORK, 29. (Kor.) — Morgan & Company naznanjajo, da bo izdano angle-ško-francosko posojilo v akcijah po 100 dolarjev. Dalje se dovoli vplačevanje v terminih, da bodo obligacije pristopne širšemu ubčuislvu. Obli&dcijt; izplačati v Newyorku v ameriškem denarju. S turških bojišč. CARIGRAD, 29. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: ' Dardanelska fronta: Položaj je neizpremenjen. Naše obrežne baterije so potopile eno sovražno torpedovko in bombardirale uspešno sovražne postojanke pri Seddil Bahfu. Naša artiljerija pri Sed-dil Bahru je prisilila razne sovražne baterije k molku. Naše poizvedovalne kolone so pognale sovražne poizvedovalne kolone v beg in jim odvzele množino pušk in municije. OestI z Balkana. BUKAREŠT, 29. (Kor.) Zastopniki par-lamentarične lige so izročili ministrskemu predsedniku sklep, ki ga je sklenila liga v nedeljski seji. Ministrski predsednik je odgovoril: »Vaša želja po mobilizaciji je rezultat izjav, da je že odbila ura za vstop Riununije v vojno. Vlada ni lega naziranja. Ona obžaluje, da ne more navesti vzrokov, ker še ni prišel trenotek, da bi se razpravljalo o mednarodnem položaju. Po življenskih interesih smo prisiljeni, da si trajno obdržimo ono zaupanje, ki je vživamo od parlamenta, do onega dne, ko se bo za moglo brez škode in nevarnosti za državo razpravljati o položaju. Vem, da se zamorem zanašati na večino parlamenta. V takih trenutkih pa je v narodnem interesu, da nas podpirajo vsi. V imenu teh interesov vas prosim, da se izognete vsemu, kar bi zamoglo motiti edino dolžnost, ki jo imamo od danes naprej in i jo hoče vlada izvesti z vso energijo«. SOriJA, 29. (Kor.) Mobilizacija se vrši povsod v polnem redu. Rezervisti hite z vseh strani in objavljajo trden sklep, da — Prav tako, — sem mu odgovoril, — toda zapomnite si, z nekim pridržkom. — S kakim? — Ker nisem barbarski oče, razumem to tako, da ne maram svoje hčere siliti v ničemer. Vzame naj vas popolnoma po svoji lastni volji. Ce vas zavrne, mi zelo žal, toda puščam jej polno svobodo in tudi nočem vplivati nanjo s svojim svetom. — To je popolnoma prav! — je odgovoril Lelorrain in me je zapustil. Odtlej ga nisem videl več, in ti veš ravno tako dobro, kakor jaz, da je odjadral prošli teden. Sedaj pa rne poslušaj, kaj ti povem: ti ljubiš mojo hčer? ' — Oh l sem vzkliknil jaz. — Vem, vem, ne prekinjaj me! Ti ljubiš mojo hčer To je prav lepo. toda o prihodnjosti najbrž nisi še razmišljal. Ali si že razir.^ijal kaj o prihodnjosti, Karel? — Ali! — sem jazeeljai v zadregi. (Dalje). Stran TI. •EDINOST' štev. 272. V Trstn, dnt 1. oktobra 1915 te treba zasigurati uresničenje upravičenih bolgarskih zahtev. PARIZ, 30. (Kor.) Ministrski predsednik Viviani in zunanji minister Delcassć sta bila zaslišana včeraj od odseka za zunanje zadeve, ki je razpravljal tudi o vprašanju dardanelske ekspedicije. Uradno poročilo ni bilo izdana Vsekakor pa se zagotavlja, da je Delcassć, kakor je storil to dan poprej Grey v angleški dolnji zbornici, formalno podkrepil sklep zvezrrih držav, da podpirajo Srbijo, če bi bila napadena. DUNAJ, 30. (Kor.) Včeraj zvečer je zopet 71 Bolgarov odpotovalo z vzhodnega kolodvora na Dunaju v domovino. Prepevali so domoljubne pesmi in cesarsko pesem. Spremljali so jih številni drugi Bolgari. Tudi bolgarski poslanik je bU navzoč na kolodvoru.__ + Gašpar vitez Zumbuscb.. DUNAJ, 29. (Kor.) Znani kipar in član gosposke zbornice, Gašpar vitez Zum-busch, je umrl v ponedeljek v visoki starosti na svojem letovišču v Rimstingu na Bavarskem. ____ IztrezRjgusnie u Italiji! Megalomanom in spekulantom, ki so po Italiii hujskali na vojno, postaja že nekoliko vroče, ker so se začeli oglašati glasovi grenkega razočaranja vsled dosedanjega poteka vojne proti Avstro-Ogrskj. Zato so hujskači začeli klicati alarm, češ, da je — narodna sloga v nevarnosti. To slogo da kršijo vsi tisti, ki so na sumu mnenja, da bi bilo vendar-le bolje, da je Italiia ostala lepo doma v varnem zavetju nevtralnosti. Proti takim »nepatrijotorrK pišejo sedaj glasila vojne stranke ultra-patiijotične članke. Z nekim takim člankom ovaja »Secolo«, da je tudi takih narodnih šizmatikov, ki govore o težavah italijanske \ ojske, o neuspehih na Darda-nelili, o neuspehih diplomacije pri balkanskih državah. lake ljudi da bi morali takoj internirati. Na višek takega izdajstva se je povzpel »Avanti«, ko se je drznil napisati tako-le ... resnico: »Usivaritelji Italije ne bi mogli razumeti, da bi Italija hotela uzurpirati dežele tuiih narodnosti!« To presega seveda vse meje in »Restt) del Carlino« kar zahteva, naj se rAvanti« prepove!! To bi bilo sicer zelo čudno v deželi, ki se tako rada ponaša s politično svobodo in posebno še s svobodo tiska, ali na vse zadnje morda tudi to ni izključeno, kadar imajo državniki težko vest. Je že res: nezadovoljneže morejo internirati, kak list prepovedati, ali enega ne morejo: ne morejo internirati čuta v srcih, da se je Italija po lahkomiselnosti svojih voditeljev zapletla v nevarno podjetje, ne morejo prepovedati iztreznje-vanja pri razsodnih ljudeh in pred vsem ne morejo deti v verige resnice, da se ujedinjena Italija s svojimi aspiracijami po naših deželah zločinski pregreša proti tistim velikim načelom, po katerih je ona sama prišla do ujedinjenja! Naj le buče in hrume, resnica pa je vendarle, da je »Avanti« napisal največjo resnico, kar se jih je izreklo po Italiji od izbruha vojne sem! Najočitneje priznanje, da res nastopa iztreznenje, vsebujejo izjave v nekem članku v »Gazzetta del Popolo«. Clankar opisuje najprej »strahovite« priprave Avstrijcev, njihove nasipe in utrdbe, ter izvaja, da je že v tem velika — zmaga Ca-dome, da je onemogočil avstrijsko ofen-zho! Italijanska vojska napreduje zelo počasi, ali drugače da ni bilo pričakovati. Ves narod, ki je izvolil in hotel vojno, je vedel, da ima pred seboj vojevitega nasprotnika in težko nalogo! Po teh gotovo zeio važnih, siniptomatičnih in karakterističnih priznanjih se obrača rečeni list proti »malemu številu« tistih, ki vedno govore jokavo: »Ali kolike žrtve! Saj ne moremo nič naprej! V kakov propad nas je pahnil ta Salandra!« Ljudstvo — tako p.ravi > Gazzetta del Popolo« — jih pozna, ve, pri čciii da je, čaka potrpežljivo, in iztreznenje, ko primerjajo, koliko se je obljubljalo v kratki bodočnosti, in koliko se — ni doseglo v dolgem času?! In tem ki mislijo in ki ne presojajo stvari po lepih verzih kakega Gabriela D' Annunzio, marveč po dejstvih, ki jih imajo pred seboj: tem začno prej ali slej slediti tudi mase, ki jih je sicer za nekaj Časa možno zavajati z bobnečimi besedami, med katerimi pa je pozneje, — ko je prišlo izpo-znanje in ko krvavo občutijo posledice prevare na svoji lastni koži — reakcija tem silneja in tudi tem neizbirčaeja v sredstvih, s katerimi kličejo na odgovor njih, ki so varali in grešili! In tu & spominjamo, da je bila med »razlogi«, ki so se navajali v opravičevanje te nemoralne italijanske vojne — nemoralne, ker*pome-nja, kakor smo že gori naglasili, grdo teptanje in skrunjenje svoiih lastnih bahato naglaševanih principov — tudi nevarnost, ki da W sicer pretila cfinastiji od strani razjarjenega In baje prevarjenega naroda! Naj le gledajo odgovorni faktorji v Italiji, da ne pride ta nevarnost ravno vsled njihovega postopanja, ki nI bila le zavratno nasproti naši drŽavi, marveč tudi pogubno za resnične interese njihovega lastnega naroda! Razne politične vesti Kriza na Balkanu. Ista slika kakor včeraj: raznih vesti, mnogo besed, nekaj konkretnih dejstev, ki jih pa nikdo ne more kontrolirati glede njihove resničnosti — pozitivnega in avtentičnega pač nič. Naj beležimo torej nekoliko vesti, nekaj povoljnih za centralni vlasti, nekaj za enten-to. Med prvimi bi bila najvažneja ona o izjavi romunskega kralja v smislu, da postopanje centralnih vlasti, ki pomenja samo začasno zasedenje srbske obdonav-ske obali radi svobodnega prometa s Turčijo, še vedno ni nikak povod za romunsko posredovanje. Ako bi pa ententa izkrcala čete, bi .Romunska postopala primerno svojim interesom. — Druga vest: DiplomatiČni zastopniki četvornega sporazuma so naslovili na romunsko vlado verbalno noto z zahtevo, da Romunska opusti nevtraliteto. Ministrski predsednik Bratianu pa je odgovoril v soglasju z zgornjo izjavo kraljevo, da razlogi vojaške naravi ne dovoljujejo Romunski, da bi v teku časa začela s kako akcijo. — Tretja: Bukareška »Seara« poroča iz Sofije: da so štirje bolgarski zbori odšli na srbsko mejo. MmU sesti. Patrijotiene zbirke. Preteklo sredo so ljudske šole izvedle zbirko volnenih in kavčukastih stvari in izročile zbrani materijal v šolah. Prihoda jo soboto popoldne in v nedeljo bodo skavti z vozovi in vozički pobrali zbrane stvari in jih izročili na prostojnih mestih. Pri tej priliki bodo po ulicah zvonili, da opozore prebival- ta potrpežljivost je znak čudovite vztraj-jstVo na pobiranje volnenih in kavčuka-nosti vernega zaupanja! - ! stili stvari. Kdor takih stvari, ki iih ima Italijanski list nam podaja tu res zani-; doma, še ni oddal in jih še želi oddati, bo ive izpovedbe. Primerjajmo le, kaj, ka!.o j jmei lu priliko, da jih izroči mimo priiia-) samozavestjo so v Italiji govorili; jajočim skavtom. Upoštevati je, da se bodo pri tej priliki poleg volnenih in kavču- m in s ka in pisali in česa so pričakovali pred, ob začetku in nekaj časa tudi tekom vojne, s tem, kar in kakor pijejo sedaj gori imenovani in tudi drugi italijanski listi. Spo- inM|| četkom vojne najmanje v šestkratni pre moči — po ebno pa artiljerijski —; da so, računajo na to premoč, govorili o triurni, i i eni pohoda na Dunaj v* nekoliko kastih predmetov sprejemali tudi kovina-sti predmeti. V pojasnilo se ponavlja še enkrat, da je za volneno in kavčukasto ajmo se. da so bili Italijani vsaj za-; zbirko dobrodošlo vsakovrstno blago v obdelanem ali neobdelanem stanju, kakor tudi odpadki in odrezki. Izključene so seveda le stvari bolnikov ali inficiranih oseb. V svrlio lažjega pregleda se toplo priporoča, da se- izroče volnene in kav-čukaste stvari v posebnih zavitkih. — Zapisovanje glede izmenjave kovi-nastih možnaiiev za železne*možnarje je že skoro izvršeno. Kakor hitro prispo železni možnarji semkaj, bodo poskrbeli skavti na podlagi izvršenega zapisovanja za izmenjavo. Prodaja mesa. Mestni magistrat razgia-magistrat opozarja prebival-s četrtkom, 30. septembra, prenehala za ta teden prodaja občinskega mesa«in se torej jutri, v soboto, 2. okto- neodklorljivo, nezadržno ofenzivo; ne pozabljajmo, ua gremo že v peti mesec vojne!! Će primerjamo vso tedanjo gro-rneeo frazeologijo v govorih in po časopisih. vso tisto zmagosvestnost, vso tisto gotuvost triumfa, karanega baje še ni videl svet, in če čitamo, da tisti, ki so napovedovali tako slavno ofenzivo, hlinijo sedaj neko zadoščenje in oznaeajo kot ve-i ša: Mestni liko znago že dejstvo, da zasmehovani in stvo, da je omalovaževani sovražnik ni prešel v o-luzlvo: potem že smemo reči z vso pravico, da so postali zelo skromni, sicer ne v svojih poželjenjih, pač pa v beleženju — svojih zmag! Će se je kdo podal tja ven, ( da lil tepe!, in se mu potem zdi velika nje- j gova »zmaga« to, da ni nasprotnik njega Eabii, potem so to »zmage«, da Bog pomagaj. in bobnanje o takih zmagah ni oči-vidno nič drugem, nego manever v zadregi. ki naj pokrije lastne — neuspehe. To je pač na dlani vsakomur, ki zna mi-fcliti! V Italiji pa bo menda vendar še lju-dij, ki znajo misliti; sai bi morali sicer o-bui ati nad takim narodom. In med takimi razsodnimi ljudmi, ki so menda naj-b( l;i v vsakem narodu, naj bi s.e ne začelo zasebnih trgovcih. Cene tega mesa so seveda tiste, ki jih je pred kratkim objavila mesarska zadruga, namreč: sprednji deli z doklado K 4.64 kilogram, brez do-klade K 6.—; zadnji deli K 5.36 kilogram, brez doklade K 6.72. Za prihodnji teden si pridržuje občina, da z-ozirom na dovoz živine v bližnjih dneh iznova da na razpolago primerno množino zmrznjenega mesa. Občinski ženski licej. Cesarski komisar je ukrenil reorganizacijo I. in II. občinskega ženskega liceja, odredivši s 30. septembrom t. L odpravitev teh dveh zavodov z dotičnimi pripravljalnimi in do-polnjevalnimi tečaji vred in otvoritev novega liceja, ki se bo imenoval »Občinski ženski licej« (»Liceo femminile comuna-le«) s sedežem v občinskem šolskem poslopju v ulici sv. Anastazija. Temu zavodu bo pripojenih 5 pripravljalnih in 2 do-polnjevalna tečaja za učiteljske kandidati-nje. Učiteljska mesta in mesto ravnatelja tega novega tečaja se popolnijo z natečajem. Zavod se odpre za tekoče šolsko leto 14. oktobra 1915. Učenke, ki so-se svoj čas vpisale v sedaj odpravljena I. in II. ženski licej, se bodo smatrale za vpisane v novem liceju. Razpisujejo se z a novi licej naslednja mesta: 1 mesto ravnatelja, 1 mesto učitelja katoliškega veronauka, 1 mesto učitelja pedagogike, 2 mesti učiteljev risanja in lepopisja, 6 mest učiteljev italijanščine in francoščine, 4 mesta učiteljev italijanščine in nemščine, 3 mesta učiteljev zgodovine in zemljepisja, 2 mesti učiteljev naravoslovja in kemije, 3 mesta učiteljev matematike in fizike, 1 mesto učitelja telovadbe, 1 mesto učitelja petja, 1 mesto učiteljice ženskih ročnih del, 1 mesto pisarniškega asistenta, 1 mesto šolskega sluge, 1 mesto drugoga šolskega sluge. — Za pripravljalne tečaje: 5 mest za učiteljice, usposobljene za ljudske šole. Plača, stanarina in petletnice v smislu sklepov občinskega sveta 27. januarja 1904, fit. VMI72110 ex 1913; 21. decembra 1906, št. VI-2068 ; 28. in 29. juHja 1910 št. VI-963/1. Prošnjam Je treba priložiti rojstni list, dokaz avstrijskega državljanstva, zdravniško izpričevalo o zdravi telesni konstituciji in izlasti zdravih očeh, ter dokazi o dosedanjem službovanju in doseženih petletnicah. Prošnjam za učiteljska mesta, izvzemši učiteljico ročnih del, ter za pisarniškega asistenta je treba priložiti tudi izpričevalo usposobljenosti za poučevanje dotičnih predmetov na srednjih šolah oziroma ženskih licejih, za u-čiteljico ročnih del pa izpričevalo usposobljenosti za meščanske šole. Prosilci, pripadajoči javnemu zavodu, aH zavodu s pravico javnosti morajo predložiti prošnje potom neposredno jim predpostavljene oblasti, druri pa naravnost v magi-stratnem vložnem uradu. Natečaj traja do vštetega 28. dne meseca oktobra 1915. Zopet eden. Kuratorij višje trgovske šole Revoltella razglaša, da profesor omenjenega zavoda dr. Franko Savorgnan ni nastopil 15. septembra svoje službe, in ga pozivlje, naj se Javi tekom osmih dni, ker drugače Izgubi službo. Mestna zastavljalnica. Ker nam mestna zastavljalnica noče pošiljati svojih objav, posnemamo po dragih listih: Danes, ▼ petek, dopoldne se bo vršila javna dražba „dragocenosti*, zastavljenih meseca februarja leta 1914. na selen e listke serije 135, in sicer od ftt 142.000 do »t. 145.000; popoldne pa „nedragocenih* predmetov, zastavljenih meseca majnika leta 1914. na zelene listke serije 135, in sicer St. 97.400 do št. 101.000. Z južnozapadnega bojišča pošiljajo prisrčne pozdrave : Če to vodja Ferdo Primožič, računski podčastnik, V. Furlani, Sulčič, Istran, Josip Ferlan, Nifeo Orlič, Kari Šuta. Grabežljivemu sovražniku pa kličejo: Trst, Gorica, druga mesta — tam ostane naša cesta — Zato le hitro roko proč — sicer bo pela naša moči Zopci prispevek k perečemu poglavju. „Hrvatski Pokret" cd 27. t. m. sporoča Čitateljem: Vsled nepričakovanega pomanjkanja papirja ie izšla današnja številka samo na dveh straneh. Že za jutri je tiskarna poskrbela za papir, na katerega prihod čaka že ves mesec, pak bi.mo zopet izhajali redno na štirih straneh. Meso v Puli. V Puli so s 1. oktobrom uvedene legitimacije za kupovanje mesa. S to legitimacijo se mora kupovati — izvzemši nedelje in petke — po 2i>0 gramov ali govejega, ali telečjega, ali prašičjega, ali ovčjega mesa s priklado, ali pa 300 gramov notranjega. Brez legitimacije ne smejo mesarji nič prodajati. Za kontrolo piorajo voditi knjigo, v katero morajo dnevno vpisovati, kar so kupili ali prodali mesa. Ne sme biti več prodanega, nego je odrezkov legitimacij. Krčmarji morajo odvzeti gostom legitimacije. Za oskrbo -potnikov morajo krčmarii dnevno prijavljati, približno število oseb, ki Jih imajo prebranlti, na kar dobe od občine odgovarjajoče število legitimacij, nad katerimi se bo vodila evidenca. Mesarji in krCrr.arji so dolžni svoje kniige, beležke in odrezki legitimacij v vsaker« času pokazati organom javne varnosti, finančni oblasti, tržnemu ko-misarijatu in komisiji za aprovizacijo mesta. Prestopki te odredbe se bodo kaznovali z denarno globo do 200 K, ali zaporom 14 dnij. Zn . menje časov. Nemški profesor G5rlitz piše v „Hern.hutu": Mi Nemci v Nemčiji smo se veiiko premalo brigali za kultnrno življenje in stremljenje Cehov, da bi ta narod razumeli in stopili v kuiturelne odnošaje žnjim. P.-zite na otroke 1 Margarita .KarloviCeva, stanujoča na hribu pri jLovcu v hiši št. 1073, je včeraj popoldne ob petih privedla na zdravniško- p»i stajo svojega 12letnega sinka Julija, ki je, igraje s ■ s svojimi sovrstniki, padel ter si pri tem prebil zgornjo ustnico, ki mu jo je zdrava« na zdravniški postaji sešil. -- i s to tako je Antonija Kapotčeva, ki stanuje v ulici dei Porta Št. 3, prinesla včeraj popoldne ob politi veh na zdravniško postajo svojo komaj dve- bra, in v nedeljo 3. oktobra, zopet začne Su^tS.« ' prodajati v mesnicah meso, dobavljeno po I moral tudi njej zašiti rano. Cene raznih žlull o Trstu. (Dne 30. septembra 1913.) Moki bela .............K 0*78 kg Sladkor..............K V— kg Meso (goveje) spreda« deli ... K 4 33, 5 62 kg aadmji „ K . . . 5 32, 6 - kg Meso telečje.........K 5 20 do 8 — kg Meso .................K 3 20 do 3 60 kg Vampi ................K 2*— kg Slanina fsojjena) ••••«.. Gniat, kuhana . Gnjat sirova .... Maslo sirovo • • • • Mast svinjska) ... Sir (ementalski) . . Kokoši . • • • • • PišSanei..... Polenovka šaha . . , namočena Testenina . . . . . Riž _ Fižol................K 1 28 kg Bob ....-•••••••••••••K 1*60 kg Zelje (sladko)...........K 28, 32 kg Zelje (kislo)........... K 84, kg Kisla repa...........K 56, —•— kg Ječmen • • • • • Fižol (strožji) Vinarjev Krompir „ . . K 7— kg . . . K 10 — kg . . K 12 — kg K 5*60 kg . . K 6 — kg ... K 5 40 kg K 6— 7-50 kg 3— do 4— kg . K 2-20, 2 40 kg ... 1-28 kg .....K 1-32 . K 2— kg NALI OOLUS I:: □□ □□ »e ralnnajo po 4 stol besedo. Mastno tiskane besede se ra&n-niyo enkrat veC. — KijmanjSa : pristojbina anaSa 40 »to t in k. : □□ Grah Paradižniki Radič Salata Zeleno Česen rebula Jajca Buče Peea Malancane Kumare Mleko O^je K —80 , ... 36 40 kg . 16, 20, 32 kg • • • ——'_ jjg 28, 36 kg 4 do 6 merica , 10 do 12 glav-a , . . 8, 12 glava .8. 10 glava . K 64, 72 kg , . 18, 20 komad . 8, 10 komad 4 do 6 komad 4, 6 komad 4 do 8 komad . . 56, 60 liter . K 4 — liter Vse navedene cene veijaja na med prodajalcem In kupcem dogovorjenem kraju oddaje blaga, tako da n. pr. zadenejo prodajalca vsi stroški do* voza, Če je oddaja dogovorjena na železniški postaji. Grozdje in oino Sanja priložiti znamko za odgovor. 431 Gospod, ki mi piša in se podpisuje z F. B. naj se da spoznati. 490 za profesorja državne gimnaz^e »oba z hrano. Ponudbe pod .Soba- na Int. odd. „Edinosti". 491 Ifte se Namizna jabolka fine vrste razpoSilja sadca I razpošiljalnica J. Razboršek v ŠroarV nem pri Litiji (Kranjsko) ir kolodvora Litija. 100 kg po K 20 do K 32 po kakovosti in povzetja Poštni koli K 2 60. 42§ Gospodarstvo. \ Umetni zobje ♦ z la brez feliDJfl, zlate Krone in obrobhi VILJEM TUSCHER ♦ konces. zobotehnik ! TRST. uL Caserma it 13, II. n. X Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. ♦ ♦ Maksimalne cene za krompir ieiošnjega pridelka. Z ministrsko naredbo dne 23. septembra t. 1. so se določile maksimalne cene za krompir letošnjega pridelka v Avstriji, veljavne od 1. oktobra t. L, in sicer posebej za prodajo na debelo in posebej za prodajo na drobno. Tudi so posebej do-" ločene cene za krompir za jed in posebej za krompir za krmljenje in za obrtne namene. Krompir za led je tisti, ki je dobro užiten, ki je od vrst dobre kakovosti, ki je z roko prebran, je brez drobiža in katerega se drži kvečjemu toliko prsti, kakor je ostane pri prebiranju popolnoma suhega krompirja. Krompir za krmljenje je pa tisti, ki*se ne prebira z roko, ampak se navadno naklada z lopatami, vsled česar je med njim ves drobiž in se ga drži navadno precej prsti, zato gre pri tem bla^u kupcu po ministrski naredbi 5 odstotkov na dobro. Med ta krompir je šteti tudi tistega, če je tudi prebran, ki je od vrst, ki so porabne le za krmljenje in za obrtne namene, kakršnih pa pri nas skoraj nič nimamo, za to ne prihajajo tukaj v poštev. Temeljna cena na debelo za prebrani krompir za jed je določena na 8 K za kvintal (100 kg), za prebrani krompir za krmljenje pa na 7 K- Na Kranjskem in istotako na Štajerskem in Koroškem je dovoljeno k tej ceni pribiti še 1 K 50 v in na Goriškem 2 K za 100 kil. Na Kranjskem in v omenjenih deželah je torej temeljna cena na debelo 9 K 50 v, oziroma na Goriškem 10 K za krompir za Jed in 1 K nižja za krompir za krmljenje. Ta cena pa velja le za meseca oktober in november, ter v poznejših mesecih narašča po spodaj navedenih stopnjah. Prodaja krompirja na debelo je le takrat, kadar se ga skupaj proda več kakor 10 q (več kakor 1000 kg naenkrat). Pri nas imamo večinoma majhne kmetije in bodo torej posamezni posestniki večinoma prodajali naenkrat le množine do 10 q (1000 kg), za take množine pa velja povišanje maksimalnih ccn za 40 odstotkov, razun če vlada, v slučaju potrebe, določi v tem okviru različne stopnje poviška za različne krompirjeve vrste. Poudarja se pa, da je na Kranjskem 90 odstotkov pridelka ene in iste vrsie (onejidevec) in torej pri nas potreba za tako stopnjevanje strokovno ni dana. . . . . _ Ker so maksimalne cene za krompir stopnjujoče določene začas od meseca oktobra t. I. do majnika 1916. zato veljajo maksimalne cene pri prebranem krompirju za jed ob nadrobni razprodaji, t. j. v množinah do 1000 kg, na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem sledeče: Meseca Oktobra in novembra 13 K 30 v, meseca decembra 14 K, meseca januarja 14 K 28 v, meseca februarja 14 K 70 v, meseca marca 15 K 40 v, meseca aprila 16 K 10 v, meseca majnika 17 K 50 v. Na Goriškem: meseca oktobra in novembra 14 K, meseca decembra 14 K 70 v, meseca januarja 14 K 98 v, meseca februarja 15 K 40 v, meseca marca K 10 v, meseca aprila 16 K 80 v, meseca majnika 18 K 20v. Pri prodaji na debelo (nad 1000 kjj skupaj) so pa maksimalne cene na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem sledeče: Meseca oktobra in novembra 9 K 50 v, mescca decembra 10 K, meseca januarja 10 K 20 v, meseca februarja 10 K 50 v, meseca marca 11 K, meseca aprila 11 K 50 v. meseca majnika 12 K 50 v. Na Goriškem: meseca oktobra in novembra 10 K, meseca decembra 10 K 50 v, meseca januarja 10 K 70 v, meseca februarja 11 K, meseca marca 11 K 50 v, meseca aprila 12 K, meseca majnika 13 K. si msMiiii ii^n imm pravo dansko moslo najfinejše maslo proda se po dnevnih cenah v trgovini specijalitete. Soeže čajno maslo, jajca, perutnina in diujačlna. Trst, ul. Campanile št. 15 Prejel »m piščance, Kopune, tetreue, (fazone) In oaJfliielJl dezertni sir. ■IIIIKIMHIMI lil ^ Zaloga dalmatinskega ulna lastnega pridelka ii Jesenic pri Oinišu Filip Ivanišević ulica Torre Diaoca 18, Telefon 14-05 Prodaja na drobno in na debelo. Gostilna-Buffet v ul. Nuova Št. 9, v kateri toči svoja vina prve vrste. mmaazss&GZasaii ! v i iP ti Pozor! Sir „sbrinz'' „aidamer" „gonda" itd. salami, * sdfdine, čokolada, sveče, milo, kuhano in surovo maslo, Tar-honya (ogrske testenine) itd. itd. se prodaja tudi v malih množinah v Trstu, Via Raffineria 3. HII linami m TRST, Carica 39 SpeciJaHse za KOŽNI In SPOLN2 BOLEZNI šibkost m nervoznost sa BOLEZNI v NOGAH In SKLEPIH. Sprejema oi IO - 1 pop. In 4 > 7 z već«,* ob nedeljah od 10 - 1. Trat, ulica 6bb Giov&tMit « i« 2 TELEFON Str?. 11-85 Podružnica v Zain, Zaloga lajolM seči te SIbMo? lastnega izdelka« Edr