94 Mag. Darja Zorko-Mencin, SKB banka »INSIGHTS« PRISTOP K UČNIM STILOM POVZETEK Avtorica v članku predstavi pristop Insights analize pri proučevanju učnih tipov posameznikov. Osebna učinkovitost pri pridobivanju je vedno pomembnejša, saj se vsak dan srečujemo z množico injbrmacij in podatkov, ki jih je potrebno sprejeti in uporabiti. Avtorica je prepričana, da bi izvajalci izobraževanja s premišljenim pristopom pri oblikovanju programov lahko bistveno prispevali k uspešnejšemu in hitrejšemu obvladovanju 7,nanj a. Ključne besede: Insights analiza, učni stili, izobraževanje Ko sera se pripravljala na državni izpit za imenovanje v naziv, sem se znašla v situaciji, ko sem konkretno začela proučevati literaturo o učnih stilih in spoznavati strategije za učinkovitejše učenje. Moje prepričanje temelji na izhodišču, da je zavedanje posameznika o učinkovitih načinih učenja izrednega pomena za uspešnost v procesu izobraževanja, IZHODIŠČA »INSIGHTS« ANALIZE Insights analiza proučuje obnašanje in ravnanje ljudi v posameznih situacijah, raziskuje osebnostne značilnosti posameznikov, vedenjske razlike v načinu obnašanja, ciljih, potrebah in motivaciji. Strokovnjaki razvijajo različna orodja za ustvarjalno doseganje učnili ciljev pri odraslih in učne rešitve za posameznike, time in organizacije pri reševanju razvojnih elementov. Glede na specifične potrebe na osnovi Insights analize posamezniki bolj poglobljeno razumejo samega sebe in druge, kar jim omogoča, da učinkoviteje medsebojno komunicirajo v različnih situacijah. Poznavanje učnih stilov je po mojem mnenju koristno pri razvijanju naših sposobnosti, da izpolnimo določeno učno ali delovno nalogo, izboljšamo lastne veščine in dosežemo postavljeni cilj. Že Carl G. Jung je odkril, da imajo ljudje različne temeljne nagnjenosti, ki jim dajejo različen pogled na okoliščine. Njegov model so razvijali številni znanstveniki. Lothian (2003) pravi, da je izhodišče Insights modela, da vsak posameznik uporablja Štiri tipe različnih energij. Pri tem glede na naš tip osebnosti določeno energijo uporabljamo pogosteje kot druge, dinamika uporabe posamezne vrste energije je odvisna tudi od situacije. V vsakem posamezniku se energija preliva v različnem razmerju. Še več, vsaka oseba je edinstvena kombinacija vseh štirih energij. Naša aktivnost vedno poteka v prepletanju učinkov vseh energij. Prevladujoč profil je rezultat naše izbire in preferenc. Vsak vedenjski tip ima različne osebne in delovne preference, usmerjenosti, motivacijsko strukturo, potrebe, želje, prednosti in siabosti. Različni vedenjski tipi potrebujejo specifično okolje, v katerem se dobro počutijo. Odločitve sprejemamo na različne načine in imamo postavljene različne standarde osebnega razvoja in načine pristopa do odnosov. 95 TEMELJI PRI OBLIKOVANJU PRISTOPA »INSIGHTS« K UČNIM STILOM Učna sira legij a označuje prevladujočo zasnovo in splošna izhodišča postopkov, ki jih sprejmejo posamezniki in nosilci izobraževalnih aktivnosti, da bi dosegli učne cilje. Učenje je razvojni proces, v katerem posamezniki nadgrajujejo svoje predznanje, osmišljajo nove informacije in konstruirajo novo znanje. Cilj raziskovanja učnih stilov je odkriti primerne načine, kako se ljudje najučinkoviteje učijo. Primerno razvite učne strategije pri posameznikih omogočajo, da si lahko sam v danih okoliščinah zastavi prave cilje in izbere najustreznejše vire, s katerimi jih bo dosegel. Opazovanje učnih stilov je koristno tudi za nosilce izobraževalnih aktivnosti iz več razlogov: za presojo vedenja in ravnanja posameznikov v učnem procesu, za spremljanje ustreznosti ali neustreznosti uresničevanja zasnove poučevanja, za vzpodbujanje strategije aktivnih metod dela in za aktualizacijo učnih vsebin. Lothian (2003) je povzel ugotovitve številnih raziskovalcev Insights analize, ki so ugotavljali, ali imajo vedenjski tipi osebnosti različne prevladujoče učne pristope skozi učni proces. Zanimalo gaje, kako izbrati določen učni stil, da bi se izognili izgubljanju časa z učnimi stili, ki nam ne ustrezajo. Za analizo so služile osebnostne analize na podlagi Insights vprašalnika in Kolbovega modela (Kolb. 1984) učnega procesa. Ugotovili so, daje prevladujoč stil učenja in učnega okolja v funkciji osebnostnega tipa. Tako lahko ločimo naslednje pristope k učenju: * pristop sinteze, * pragmatičen pristop, * pristop refleksije, * pristop eksperimentiranja. V učnem procesu vzpostavljamo ravnotežje naših učnih potreb in našega prevladujočega učnega stila. ZNAČILNOSTI POSAMEZNIH VEDENJSKIH TIPOV Vedenjski tip posameznika določimo na podlagi kratkega vprašalnika, s kat Iijo razmerja med posameznimi energijami in razmerje med preferenčnimi tokovi glede na zavedno (angl. conscious) in manj zavedno (le s s conscious) komponento. Vendar pa lahko z dobrim opazovanjem svojega vedenja tudi sami ugotovimo, katere vrste energije so dominantne. i se oprede- IJčni stil je pomemben dejavnik učinkovitega učenja. 96 Slika 1: Značilnosti vedenjskih tipov glede na prevladujočo energijo Osebnost z MODRO ENERGIJO: natančen, sistematičen, organiziran, logičen, ima rad podrobnosti Osebnost z ZELENO ENERGIJO: potrpežljiv, usmerjen k ljudem, socialen, prijazen Osebnost z RDEČO ENERGIJO: tekmovalen, usmerjen k akciji, vztrajen, odločen, zahteven, hiter Osebnost z RUMENO ENERGIJO: družaben, dinamičen, entuziastičen, demonstrativen, odprt, neodločen pri odločitvah »Cool Blue« »Fiery Red« »Earth Green« »Sunshine Yellow« Na sliki 1 si lahko ogledamo temeljne značilnosti vedenjskih tipov. Osebe s prevladujočo rdečo energijo so ekstravertirane in usmerjene k nalogam, imajo veliko energije in so zelo delavne. Njihova značilnost je, da so stalno v gibanju. Do drugih so neposredni, dominantni in avtoritativni, običajno imajo probleme pri poslušanju drugih. Usmerjeni so v praktičnost in najuspešnejši so, kadar delajo neodvisno od drugih. Ne marajo omejitev, neodločnosti in zapravljanja časa. Razmišljajoč vzrokih in posledicah, pri svojih aktivnostih uporabljajo logično vodena načela. V stresnih situacijah postanejo nestrpni in agresivni. Osebe z rumeno prevladujočo energijo so ekstravertirane in usmerjene k ljudem. So družabne, prijazne in fleksibilne osebe. Običajno izžarevajo optimizem in samozavest. S komunikativnostjo si prizadevajo za dober medčloveški odnos. Zanimajo se za veliko stvari, dejavnosti gradijo na bodočih priložnostih, istočasno imajo odprtih več aktivnosti. Pogosto preveč obljubijo, zato imajo težave z uresničevanjem. Na dogodke se odzivajo na osnovi vrednot, prepričanj in medsebojnih odnosov. Cenijo lastno samoizražanje in inspiracijo, uživajo v visoki stopnji interakcije z ljudmi. Zeleni so introverti ran i in usmerjeni k ljudem. Pri delu so zelo zanesljivi in stabilni. Dovzetni so za potrebe drugih ljudi, največkrat uporabljajo oseben pristop. Pogosto so zadržani v obnašanju. Varnost jim veliko pomeni in neradi tvegajo. Njihove temeljne značilnosti so pozornost, soČutnost in potrpežljivost. Odločajo se na podlagi lastnih notranjih sodb in na osebnih prepričanjih. Modri so introverti ran i in usmerjeni k nalogam. Vsako odločitev temeljito premislijo. Imajo radi strukturo, red in urejenost. So vestni, preudarni in natančni. Ne kažejo Čustev. Odlični so v konceptualnem povezovanju, lahko se dolgotrajno koncentrirajo na določeno stvar ali problem. Imajo dobro sposobnost za raziskovanje, opazovanje in razmišljanje. V stresnih situacijah so oprezni, užaljeni ali se povlečejo nazaj. NATANČNEJŠI OPIS UČNIH PRISTOPOV GLEDE NA TIP OSEBNOSTI Pristop sinteze Osebe s prevladujočo modro energijo razmišljajo o učni snovi zelo podrobno, preden se aktivno vključijo. Abstraktna konceptua-lizacija, poglobljeno opazovanje in analiza je značilna za ljudi, ki jim je pomembno logično sklepanje, splošne ideje, razmišljajo v skladu s svojim čustvovanjem. Lažje se ukvarjajo s splošnimi teorijami kol pa s specifičnostmi neke trenutne situacije. Zanje je značilno sistematično načrtovanje, količinska analiza in obvladovanje simbolov. Najbolj se učijo, ko lahko gledajo na stvari v smislu sistemov, konceptov, modelov ali teorij. Zanimajo se za ideje, čeprav so le-te daleč od dejanske situacije. Njihovo učenje je manj učinkovito, če temelji le na aktivnosti brez gornjih možnosti. Imajo razmišljajoč in natančen pristop k učenju. So dobri poslušalci. V skupinski učni situaciji običajno opazujejo proces in niso med akterji. Zelo dobro se pripravijo na učenje, običajno učno snov že predhodno dobro preštudirajo. Po končanem izobraževalnem dogodku učno gradivo temeljito predelajo. Cenijo racionalnost in logično razvrstitev učne snovi. Osebe s prevladujočo modro energijo imajo v učnih situacijah naslednje značilnosti; * poslušajo, analizirajo in si oblikujejo svoj koncept, * zadovoljni so z učnim gradivom, ki temelji na kvalitetnih raziskavah in znanstvenem pristopu, * naredijo lasten zaključek, za odločitve potrebujejo čas, ■ uporabljajo načelo »naprej razmisli in potem govori«. Običajno ne delijo svojega razmišljanja naglas, ■ zelo dobro se pripravijo na učne situacije. PRISTOP REFLEKSIJE Največkrat ga uporabljajo ljudje s prevladujočo zeleno energijo. Premišljujoče opazova- 97 Učne značilnosti Opis Abstraktna konceptu ali zaeij a in temeljito opazovanje. Odlični so pri razvijanju teorij na podlagi opazovanj in analiz. Informacije sprejemajo abstraktno, potem učni proces reflektirajo. Imajo močno sposobnost za oblikovanje teoretičnih modelov. Radi iščejo Sndukativne vzroke, primerjajo alternative, definirajo probleme, oblikujejo kriterije. Običajno ne vključujejo Čustev v učni proces, njihova pozornost je bolj usmerjena na abstraktne koncepte kot na ljudi. Najboljši pogoji za učenje: »teoretični« pristop k učenju. Učne značilnosti Opis Uporabljajo izkušnje in refleksivno opazovanje. Njihov občutek se oblikuje preko učne izkušnje.V učnih situacijah reflektirajo tako informacije kot sam proces. Odprti so za pridobivanje novih izkušenj. Preko refleksije ustvarjajo domišljijske povezave in Še neraziskane poglobljene vidike. Dobri so pri poznavanju stvari z različnih perspektiv in mnenj drugih ljudi. Lahko opazujejo situacijo iz različnih zornih kotov. Zanimajo se za ljudi. Ko raziskujejo, uporabljajo refleksijo. Spoznavajo probleme, vendar ne Čutijo potrebe po hitri odločitvi. Izbirajo priložnosti, da lahko izrazijo svoja čustva. Imajo široke kulturne interese. Najboljši pogoji za učenje: Kadar imajo priložnost za pridobivanje Širokega spektra informacij preko konkretnih izkušenj in reflektirajo. 98 Učne značilnosti Opis Prevladujejo abstraktna konceplualizacija, aktivno eksperimentiranje in aplikacija. So odlični pri akciji na osnovi teorije. Informacije sprejemajo abstraktno in jih potem aktivno vključujejo v proces. Dobri so pri praktični aplikaciji idej. Uporabljajo deduktivne vzroke. Ocenjujejo plane. Usmerjajo napore. Sami sprejemajo odločitve. Dobro delujejo v situacijah, ko je znan samo en odgovor. Ne kažejo čustev med učnim procesom. Lahko imajo omejen spekter interesov. Najboljši pogoji za učenje: Praktične aplikacije konceptov in teorij, ki se lahko hitro uporabijo. nje je značilno za ljudi, ki skušajo situacijo in idejo razumeti s skrbnim opazovanjem in poslušanjem. Zanima jih, kako stvari delujejo. Ljubše jim je razmišljanje kot pa delovanje. Radi zbirajo informacije in razmišljajo o njih lične značilnosti Opis Uporabljajo konkretne izkušnje in aktivno eksperimentiranje. Dobri so v postavljanju konceptov in vizij ter pri oblikovanju novih izkušenj. Največja prednost je v ustvarjanju priložnosti, poznajo vizijo in lahko realizirajo koncepte v praksi. Radi imajo aktivnosti in rezultate. Radi tvegajo. Delujejo po principu poskusov in napak. Dobro se znajdejo v situacijah, ki zahtevajo takojšnjo reagiranje. Pri lastnem učenju imajo jasno vizijo, kije podprta s cilji. Probleme rešujejo intuitivno, ne pa logično. Najboljši pogoji za učenje: Kjer imajo možnost, da dobijo konkretne izkušnje, in učenje z drugimi, ter ugotavljajo morebitne posledice. Cenijo potrpežljivost, nepristranskost in premišlje-nost. Ne ustrezajo jim situacije, v katere so ponujeni, ne da bi imeli možnost načrtovanja. V učni proces vključujejo lastne izkušnje. Običajno si vzamejo čas za premislek o vseh učnih vidikih. Osnovni pristop je, da učno snov predelujejo po korakih in na sistematičen način. Osebe z dominantno zeleno energijo imajo rade sproščeno delovno ozračje pri pridobivanju znanja. PRAGMATIČNI UČNI STIL Raziskave so pokazale, da pri osebah z dominantno rdecn energijo prevladuje pragmatični učni stil. Takšne osebe so zelo aktivne in želijo videti, kako zadeve delujejo v praksi. Poudarek je na praktičnosti, uporabnosti in delovanju, ne pa na opazovanju. Merilo je »kaj deluje« in ne »kaj je resnično«. Ljudje s tem učnim stilom se učijo najbolje, kadar obstaja jasna povezava med učno snovjo in dejanskim problemom na delovnem mestu. Radi spoznavajo tehnike in procese, kijih lahko takoj uporabijo v svojem okolju. Slabše se učijo, če ne vidijo povezave med učno snovjo in stvarnostjo. Rdeči radi organizirajo stvari in rešujejo logične probleme. Pragmatičen pristop se kaže v tem, da želijo osebe iz naučenega konkretno dobiti zaželene rezultate. PRISTOP EKSPERIMENTIRANJ Rumeni so najuspešnejši, kadar lahko eksperimentirajo. Radi imajo aktivnejše metode dela, ki jim omogočajo učenje z iskanjem in delovanjem v neposrednem stiku z učno vsebino, Konkretna izkušnja prevladuje pri učenju in spoznavanju ljudi, ki so osredotočeni na neposredne izkušnje v različnih situacijah. Čustvena komponenta prevladuje nad razmišljanjem. Bolj kot teorija in posptošitve jih privlači kompleksnost neposrednega doživetja. Najbolje se učijo iz kratkih nalog »tu in zdaj«. Cenijo medsebojne stike in se odločajo predvsem na podlagi intuicije. Manj uspešni so v situacijah, kjer imajo le pasivno vlogo. Na podlagi prevladujoče energije oseb oziroma vedenjskih vzorcev so ugotavljali, katere učne stile osebe uporabljajo najučinkoviteje. V praksi ljudje lahko uporabljamo različne učne stile glede na situacijo. ZAKLJUČEK Predstavili smo različne učne stile, ki močno vplivajo na osebno učinkovitost pri učenju. Predstavili smo temeljne značilnosti posameznih vedenjskih tipov in navedli, kateri so elementi posamezni učnih lipov. Tovrstno znanje odpira vrata v hitrejše pridobivanje znanja. Poznavanje lastnega stila učenja nam omogoči, da se bolje zavedamo lastnih prednosti in pomanjkljivosti ter bolje upravljamo z lastnimi možnostmi. Opredelili smo možnosti uporabe Inslghts modela v podjetjih in kakšni so učinki njegove uporabe. LITERATURA Loihian, A. (2003), Compass Learning Library. Insights Discovery Acc red i union. Dundee, Scotland. Kolb, D. (1984), Experiential Learning: Experience as the Source of Learning and Development. New York-. En gel wood ClilTs, Prcntiee 1 tall. Več informacij o analizi Insights; www.insights.eom.