ŠTAJERSKI TEDNIK štajerski EDNIK PRAZNUJE IN ZVESTE 1 let NAROČNIKE NAGRAJUJE! Današnjo nagrado poklanjajo Terme Ptuj Termalni Park T' boste nasii na oglasnik straneh. Aktualno Ptuj • Kako in zakaj je Delin dobil službo na Bistri? O Stran 2 Po mestni občini Ptuj • Zakaj plačevati standard, ki ga ni? O Stran 5 Ptuj, torek, 22. oktobra 2013 letnik LXVI • št. 83 Odgovorna urednica: Simona Meznarič Cena: 1,10 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 Štajerski www. ra d ¡ o-ptu ¡. si Ptuj • 60 let kmetijskega šolstva Danes priloga Prihodnost je v kmetijstvu in okoljevarstvu V minulem tednu je Biotehniška šola Ptuj praznovala 60 let kmetijskega izobraževanja na Ptuju. z rz ww Šport Boks • Dejan znova na zmagovitih poteh O Stran 12 Na pragu sedmega desetletja so priredili svečano proslavo, na kateri so predstavili številne dejavnosti, ki jih izvajajo, organizirali festival dopolnilnih dejavnosti in okoljevarstva ter preleteli kroniko najpomembnejših dogodkov V počastitev tega pomembnega jubileja je Biotehniška šola Ptuj v minulem tednu organizirala številne dogodke, med njimi predavanja, delavnice, predstavitev na temo okoljevarstva in predelave kmetijskih pridelkov ter zanimiv sejem dopolnilnih dejavnosti. Najbolj veselo je bilo v petek na šolskem posestvu na Turniščah, kjer je potekala osrednja prireditev Na tej so prikazali, kako šola deluje, poudarili, da je bila ustanovljena zaradi potreb lokalne skupnosti, ter izpostavili, da so področja, za katera izobražujejo, zelo pomembna za prihodnost naše države. S tem se je strinjal tudi minister Dejan Židan. Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik Nogomet • Z remijem zadovoljni oboji O Stran 11 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Bo ptujski dom upokojencev reševal zadolženi zavod iz Ponikve? Ptuj • Od maja letos direktorica Doma upokojencev (DU) Ptuj Kristina Doki opravlja tudi funkcijo v. d. direktorice v socialnovarstvenem zavodu za ljudi s posebnimi potrebami Prizma Ponikve, kije v velikanskih izgubah. Julija letos je bilo z računa ptujskega doma zavodu v Ponikve že nakazano 250.000 evrov. O Stran 3 Občinsko podjetje, ki občini zaračunava več kot drugi Destrnik • O smiselnosti obratovanja občinskega podjetja Gradnje Destrnik, d. o. o., so se v zadnjih letih pojavljale številne polemike. Dejstvo je, da podjetje posluje z izgubo, storitve občini pa zaračunava po višjih cenah kot ostali ponudniki na trgu. O Stran 7 9771581625005 2 Štajerski TEDNIK Aktualno torek • 22. oktobra 2013 Ptuj • Kdo krije stroške Delinovega gostovanja v Ameriki? Kako in zakaj je Delin dobil službo na Bistri? Ker so v zadnjih tednih namigovanja, da je predsednik društva Arsana Mladen Delin v Ameriko odpotoval na stroške občine postala vse glasnejša, smo jih preverili. Prav tako nas je zanimalo ozadje: na kakšni podlagi je Delin dobil službo na ZRS Bistra in kako je lahko po le petih mesecih dela dobil kar dva meseca dopusta - pa čeprav neplačanega. Koliko je MO Ptuj letno nakazovala društvu za Kot nam je pojasnil Delin, je bila skupina Vox Arsana povabljena na vokalni kamp v Ohio, ki ga organizirajo New York Voices, eden najbolj uveljavljen vokalnih jazz kvartetov na svetu. Na omenjenem festivalu so skupaj tudi nastopili, Delin pa si obeta še tesnejše sodelovanje, saj želi, da bi nastopili tudi na ptujskem poletnem festivalu 2014. Kampu je nato sledil koncert Vox Arsa-ne v New Yorku, po katerem so se vsi člani razen Delina vrnili v Slovenijo. Razlog, da je sam bivanje podaljšal, pa je kot pravi 2-mesečno glasbeno izpopolnjevanje. Kako je dobil zaposlitev? Delin se je v ZRS Bistra zaposlil 23. aprila 2013, pogodbo za polovični delovni čas pa ima do 31. decembra 2013. Kot pojasnjuje, ima polovično zaposlitev (20 ur na teden) še na GŠ Karol Pahor Ptuj, kjer poučuje že od leta 2000. Na vprašanja, ali držijo govorice (v naše uredništvo smo prejeli tudi anonimko), da je bil razlog njegove zaposlitve na Bistri dejstvo, da mu je župan na ta način »povrnil« del stroškov za Arsanin festival, Delin odgovarja zelo kratko: »Bistra je imela razpisano prosto delovno mesto, za katero sem izpolnjeval vse pogoje in bil med kandidati izbran«. O tem, koliko kandidatov je bilo prijavljenih in na podlagi katerih kriterijev so ga izbrali, smo se pogovarjali tudi z Aleksandro Pivec, direktorico ZRS Bistra, ki je na kratko pojasnila le, da je razpisano delovno mesto bilo javno objavljeno in da se je nanj prijavilo 46 kandidatov. Na vprašanje, kaj obsega nje- Društvo za glasbeno umetnost Arsana je bilo ustanovljeno septembra 2006. Od takrat do oktobra letos je od Mestne občine Ptuj za svoje projekte prejelo 161.325,08 evra, od zavoda Maribor -Evropska prestolnica kulture 2012 pa 108.250 evrov. Vsi drugi zneski, ki so jih prejeli od ostalih zavodov, so bistveno nižji. (»: supervizor) govo delo na Bistri oziroma s čim se ukvarja, Delin odgovarja: »Moje delo je oblikovanje in promocija celovite turistične ponudbe Mestne občine Ptuj, raziskovanje in analiziranje trga na področju turizma, pospeševanje turističnega prometa, usklajevanje razvojnih turističnih aktivnosti območja, sooblikovanje turistične ponudbe Slovenije in njene promocije, spodbujanje, koordiniranje, ozaveščanje in vključevanje turističnih subjektov ter lokalnega prebivalstva za razvoj celovitih turističnih proizvodov območja, načrtovanje specializiranih turističnih prireditev večjega pomena, sodelovanje pri pomemb- nih prireditvah, ki so povezane z dejavnostjo turizma, raziskava in analiza lokalnega turističnega trga, povezovanje s turističnimi subjekti, skrb za celostno podobo in razvoj turizma območja ter ostala dela po nalogu direktorja, ki ustrezajo delovni usposobljenosti delavca. Vse skupaj pa je povezano z organizacijo kulturnih dogodkov, ki jih izvajam od leta 2006 na Ptuju.« Ob tem dodaja, da je njegovo potovanje popolnoma v skladu s programom dela obeh institucij, kjer je zaposlen. Kot pojasnjuje, v glasbeni šoli vodstvo spodbuja sprotno strokovno izobraževanje strokovnih delavcev, kar je za Ptuj • Mednarodni dan bele palice Ptuj - vse bolj invalidom prijazno mesto Ob mednarodnem dnevu bele palice, 15. oktobru, so v medobčinskem Društvu slepih in slabovidnih Ptuj pripravili več aktivnosti. V ponedeljek, 14. oktobra, so organizirali strokovno voden pohod z belo palico, ki služi kot podaljšek roke in antena za prepoznavanje in zaznavanje ključnih predmetov ter ovir v okolju. Med potjo so se ustavili tudi v Mestni hiši, kjer jih je sprejel direktor občinske uprave MO Ptuj Ivan Vidovič. V sredo, 16. oktobra, so se udeležili mednarodne kulturne prireditve v mestu Lenti na Madžarskem, kjer sta sodelovali še medobčinsko Društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota in društvo slepih in slabovidnih iz Čakovca. V petek so povabili na posvet o novi zakonodaji s področja osebne asistence in dolgotrajne oskrbe, ki se ga bo udeležil tudi državni sekretar Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dejan Levanič. Mednarodni dan bele palice, ki opozarja na prisotnost slepih in slabovidnih, je Mednarodna zveza slepih razglasila leta 1970. Okvaro vida ima danes v svetu že 285 milijonov ljudi, od tega jih je slepih 39 milijonov, 246 milijonov pa je slabovidnih. Predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Tomaž Wraber je povedal, da ima resnejše okvare z vidom že 30 tisoč Slovencev. Dostop do medicinsko-tehnič-nih pripomočkov pa je ena od bolečih točk slepih in slabovidnih. Predsednik medobčinskega Društva slepih in slabovidnih Ptuj Janez Solina je na sprejemu v Mestni hiši poudaril, da se je odnos do invalidov na Ptuju v zadnjem času bistveno spremenil, kar kaže tudi to lepo srečanje v njenih prostorih, ki ga niso pričakovali. Prvič letos so jih povabili tudi na športni vikend. Na Svetu za invalide pa je bila podana tudi pobuda o njihovi vključitvi v Teden mobilnosti. Veliko jim pomeni, da se lahko dokažejo tudi v okolju, kjer živijo, da jih to zazna, da so prisotni in da se tudi sami po svojih močeh aktivno vključujejo v premagovanje ovir in kriz. Bolj kot materialne stvari so danes po- strokovni razvoj zaposlenih zelo pomembno. »Prav tako je zelo povezano z delom na Bistri, kjer sem dobil možnost neplačane odsotnosti z dela, saj spoznavam nove institucije za razvoj kulturnega turizma, primere dobrih praks, ki bi bili prenosljivi v naše okolje ter uporabni za nadaljnje delo na ZRS Bistra. Spoznal sem veliko pomembnih umetnikov, ki bodo v prihodnjih letih sodelovali na prireditvah in festivalih na Ptuju in v Sloveniji,« še pojasnjuje Delin, ki strošek svojega gostovanja v Ameriki v celoti krije sam. Zaposlen za 8 mesecev, od tega 2 meseca dopusta Kljub temu pa ostaja vprašanje, kako je lahko po petih mesecih, odkar je začel delati na Bistri, dobil kar 2 meseca dopusta, pa čeprav neplačanega. Na to Pivčeva pravi: »V skladu z veljavno zakonodajo ima delavec pravico do odsotnosti brez nadomestila plače (neplačan dopust). Skladno z Uvodnik glasbeno umetnost Arsana? leto Nakazila MO Ptuj v € 2007 1.873 2008 8.233 2009 9.865 2010 51.486,32 2011 41.832,42 2012 16.594,62 2013 31.436,93 veljavno zakonodajo smo se zato glede na dano situacijo odločili, da delavcu to omogočimo«. Kako uspešno je bilo njegovo 2-mesečno izpopolnjevanje čez lužo, bo Delin gotovo spregovoril tudi po vrnitvi v Slovenijo. Iz Amerike se namreč vrača konec tega meseca, ko bo očitno ponovno aktualno tudi vprašanje, ali bo kandidiral za direktorja »Do-minikanca«. »Ko se vrnem, se bova sestala z županom in pogovorila, kje bom najbolj koristen, da nadaljujem delo in projekte, kot so poletni festival, koncertni abonma, Art karneval projekt, ki jih vodim že od leta 2006 in so postali pomemben in prepoznaven utrip mesta v Sloveniji in tujini,« zaključuje Delin, ki mu vsi priznavajo, da je na Ptuj uspel pripeljati številne umetnike svetovnega slovesa, a kot poudarjajo nekateri, z veliko finančno pomočjo ptujske občine. Dženana Kmetec membni solidarnost, sočutje in medsebojna pomoč, je med drugim poudaril Solina. MG Foto: Črtomir Goznik S sprejema v Mestni hiši na Ptuju ob mednarodnem dnevu bele palice. Smo na pragu nove revolucije? Kljub darežljivi jeseni se peka kostanjev in jesenski pikniki dogajajo z grenkim priokusom. Položaj v državi namreč postaja vse resnejši in zapleten, naše gospodarstvo še naprej stagnira, tudi bančništvo je v razsulu, da o politiki ne govorimo, saj javnomnenjske raziskave kažejo, da ji ljudje vse manj zaupajo. Zato ker eni in drugi še naprej trmasto vlečejo vsak na svojo stran in se še vedno ne zavedajo, da je stanje skrajno resno, tako rekoč na robu kaotičnega. Ljudje smo še bolj nezadovoljni, saj za trdo in pošteno delo ne prejemamo poštenega plačila, zaradi novih dajatev in obdavčitev je vse več takih, ki ne zmorejo človeka dostojnega življenja. Za nameček pa nam grozijo še z gospodarji iz Bruslja, nad katerimi bdi avtoritarna Nemčija. Če je verjeti evro skeptikom, potem vse tisto, kar pred dobrega pol stoletja ni uspelo mračnemu vodji tretjega rajha s silo, sedaj uspeva premeteni nemški železni kanclerki na diplomatski način. V Evropi se namreč vse dogaja v glavnem tako, kot ji narekuje Nemčija (in morda še Francija). Vse to tudi pri nas povečuje nestabilnost in veča ideološka nasprotja ter ustvarja odličen poligon za porast nestrpnosti in resnejših težav, saj gre za golo preživetje. Zato razumem, zakaj je vse več mladih izobražencev ter sposobnih strokovnjakov, ki iščejo zaposlitev in srečo na tujem. In razumem ideje o novi, pravičnejši družbeni ureditvi, v kateri naj bi bil človek resnično človek, kajti to, kar se dogaja danes v Sloveniji, je na robu sodobnega suženjstva. Po nekaterih ugotovitvah je še slabše, saj sta v srednjem veku gosposka in cerkevpodložnikom jemali le desetino, sodobna politična gosposka in tajkunski plemiči pa nam jemljejo veliko več, preveč, da enostavno ne zmoremo. Zaradi nakopičenih težav se je skupina državljanov že povezala v Zvezo državljanov za novo ustavo in pripravila predlog nove ustave ter novega družbenega reda, ki naj bi državljanom zagotavljal osnovne materialne in druge pravice ter vzpostavitev nadzora nad delovanjem države in politike. Pomeni to začetek nove revolucije? Martin Ozmec Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemijarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 22. oktobra 2013 Aktualno Štajerski'TEDNIK 3 Ptuj • Doklova že od maja v. d. direktorice tudi v zavodu Prizma Ponikve Bo ptujski dom upokojencev reševal zadolženi zavod iz Ponikve? Od maja letos direktorica Doma upokojencev (DU) Ptuj Kristina Dokl opravlja tudi funkcijo v. d. direktorice v socialnovarstvenem zavodu za ljudi s posebnimi potrebami Prizma Ponikve, ki ima 5 enot. Skupaj tako Doklova vodi že kar 10 bivalnih enot. Vprašanje, ki se postavlja pa je, kaj so razlogi, da je bila imenovana na to mesto in ali bo težave in zadolženost zavoda v Ponikvah država reševala na plečih ptujskega doma. Očitno ta informacija ni iz trte zvita, saj je po podatkih Supervizorja julija letos iz računa ptujskega doma že bilo nakazanih 250 tisoč evrov zavodu Prizma Ponikve. http://upload.wikimedia.org Z zeleno so označene enote Doma upokojencev Ptuj: Ptuj, Juršinci-Muretinci, Kidričevo, Koper, z rdečo pa enote zavoda Prizma Ponikve: Ponikve (Videm-Dobrepolje), Mengeš, Sodražica in Predstruge, ki naj bi najverjetneje prav tako začel delovati pod okriljem ptujskega doma. Potem ko smo izvedeli, da Doklova od maja letos opravlja delo v. d. direktorice zavoda Prizma Ponikve, v sklopu katerega deluje pet enot, in da naj bi to pomenilo, da bo ta začel delovati pod okriljem ptujskega Doma upokojencev, smo o tem povprašali tudi Kristino Dokl, ki je kratko odgovorila: Javni zavod Prizma Ponikve, posebni socialnovarstveni zavod, je samostojen zavod. O organiziranosti zavoda odloča v skladu z Zakonom o zavodih ustanoviteljica, to je Republika Slovenija." Ob tem je dodala tudi, da v naslednjih letih ne načrtujejo širitev Doma upokojencev Ptuj, a možnosti, da bi zavod priključili k ptujskemu domu ni izključila. Edina rešitev priključitev k Ptuju? Pred pol leta so v zavodu Prizma Ponikve bile odkrite nepravilnosti, po zgolj petih mesecih je takrat nepreklicno odstopila direktorica Mateja Naglič, v petek pa je vlada razrešila še tri člane sveta zavoda. Poslovanje tega naj bi bilo katastrofalno, zavod pa naj bi še vedno ustvarjal velike izgube. Tamkajšnje vodstvo naj pred prihodom Doklove zaposlenim ne bi plačevalo niti prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, odvajali naj ne bi niti dohodnine. Maja letos pa je svet zavoda v Ponikvah Doklovo - s soglasjem ptujskega Sveta zavoda Doma upokojencev - potrdil kot v. d. direktorice. To je sprožilo ugibanja, da to bržkone pomeni napoved, da se zavod priključi k ptujskemu Domu upokojencev, ki že vrsto let posluje z dobičkom. Septembra letos je Jože Tanko v poslanskem vprašanju med drugim zapisal: „Kot edina rešitev, tako je zaznati v sporočilu ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za medije (29.8.2013), je priključitev Zavoda Prizma Domu starejših občanov Ptuj, čeprav obstaja več možnosti. Poleg izpeljave sanacije in ugotavljanja odgovornosti vodilnega kadra Zavoda Prizma, ki je zavozilo zavod, obstaja tudi možnost pripojitve h kateremu od zavodov v bližnji okolici, saj sta domova za starejše občane v Ribnici in Grosuplju, obstaja Foto: DK Kristina Dokl, direktorica Doma upokojencev Ptuj, je od maja letos tudi v. d. direktorice Doma upokojencev Ponikva. pa tudi možnost pripojitve k Centru Dolfke Boštjančič, ki se specializirano ukvarja s hendikepiranimi osebami, pa tudi nekatere občine iz okolja so ponudile pomoč in sodelovanje za ureditev razmer Zavoda Prizma. Nerazumljivo je, da se ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti odloča za najbolj oddaljeno možnost, ne da bi najprej poiskalo rešitve v bližnji okolici, in da na razgovore o reševanju razmer ne povabi zainteresirane občine iz okolja. Še posebej, ker ima reorganizacija in morebitna razselitev za varovance lahko hude negativne posledice." A kot je slišati neuradno, naj bi priključitev k ptujskemu Domu še vedno bila najverjetnejša rešitev za omenjeni zavod. Zakaj je DU Ptuj nakazal 250.000 evrov v Ponikve? Finančno stanje tega naj bi bilo tako slabo, da nameravajo dve enoti celo zapreti, in sicer v Sodražici in Predstrugah. Doklova je sicer dejala, da nobena še ni ukinjena, a o tem, ali bo do tega v prihodnje prišlo, ni govorila. Dejstvo pa ostaja, da je zavod Prizma Ponikve v velikih finančnih težavah ter da jih bo nekako treba rešiti. Kdo in kako bo popravil nastalo škodo, ostaja nejasno. Zgovorno pa je dejstvo, da je Dom upokojencev Ptuj julija letos po podatkih iz Supervizorja zavo- du Prizma Ponikve nakazal kar 250 tisoč evrov. Ta mesec pa so s strani ministrstva za delo, družino in socialne zadeve prejeli še dodatnih 41.489,12 evra. Kot je pojasnila Doklova, so četrt milijona evrov nakazali na račun zavoda »zaradi začasnih finančnih težav zavoda.« Del sredstev je po njenih besedah že vrnjen, razlika pa naj bi bila vrnjena v najkrajšem času. Dženana Kmetec Ptuj • Jubilej kmetijstva v našem mestu 60 ustvarjalnih let Številni dogodki, ki jih je Biotehniška šola Ptuj v minulem tednu pripravila v počastitev 60 let kmetijskega šolstva na Ptuju, so se končali s petkovo slavnostno proslavo, na kateri je bil tudi minister Dejan Židan. daril, da se je na šoli marsikaj spremenilo v minulih šestih desetletjih, a da nekaj ostaja enako: pričakovanje mladih po svetli prihodnosti. In ravno za to se trudijo tudi na šoli, ki jo vodi, saj si želijo dijakom ponuditi znanje, s katerim bodo lahko po končanem šolanju uspešno stopili na pot zaposlitve v lastni državi. „Delo Program prireditev ob 60-letnici se je na Biotehniški šoli Ptuj pričel že v sredo, ko so pripravili tekmovanje mladih cvetličarjev, delavnico sušenja sadja ter prikaz delovanja strojev za predelavo mesa. V četrtek so izdelovali kis, izvedli delavnico žganjekuhe in govorili o uporabi lesne bi-omase. Najbolj pestro pa je bilo v petek, saj je dogajanje potekalo od jutranjih ur. Izpeljali so strokovno in potrošniško ocenjevanje suhih salam, o kakovosti le-teh pa je spregovoril Peter Pribožič iz KGZ Ptuj. Sledilo je sušenje zelišč in zelenjave, nato pa so stojnice na Turniščah s svojimi domačimi izdelki zapolnili kmetje iz naše okolice. Sejmu dopolnilnih dejavnosti je sledila osrednja proslava, ki je privabila izjemno veliko obiskovalcev. Dijaki in zaposleni na Biotehniški šoli Ptuj so ob tej priložnosti še enkrat več dokazali, da je njihovo teoretično znanje odlično nadgrajeno s praktičnim, saj so večino izdelkov za pogostitev pripravili sami. Dišali so buhtlji, domače peče-nice, zelje, pravi jabolčni sok in še marsikaj, kar je nastalo izpod pridnih rok vseh, ki soustvarjajo utrip dela na ptujski Biotehniški šoli. Zelo ponosen na vse doseženo je bil tudi ravnatelj šole Vladimir Korošec, ki je pou- in poštenje pa ob tem morata ostati največji vrednoti," je še dejal Korošec, ki je prepričan, da v ospredju praznovanja ne smejo biti leta sama, ampak vsebina in ljudje, ki so v vseh teh letih zaznamovali šolo. In takih ljudi in dogodkov je bilo izjemno veliko. Nekaj o kroniki šole smo slišali tudi na prireditvi, na kateri so prav vsi ski (Renter Foto: Črtomir Goznik Soli se je ob visokem jubileju za njeno delo zahvalil tudi župan Štefan Celan v imenu Mestne občine Ptuj. Na fotografiji: Vladimir Korošec in Štefan Čelan. govorniki izpostavili vse večji pomen kmetijstva, okoljevar-stva in samooskrbe. Kot je poudaril minister za kmetijstvo in okolje Dejan Ži-dan, je nedopustno, da je Slovenija lani uvozila za 1,85 milijarde hrane iz tujine. Prepričan je, da bomo v prihodnje morali posvetiti več pozornosti temu, da bo slovenska kakovostna, domača hrana, ki je po njegovem najboljša, pogosteje na naših mizah. Ob jubileju šole so slavljen-cem čestitali še ptujski župan Štefan Čelan, Branko Kumer, direktor Šolskega centra Ptuj, predstavnica sveta staršev Branka Kozenburger ter Elvira Šušmelj, direktorica direk-torata za srednje in višje šole ter izobraževanje odraslih na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Za kulturni del program so poskrbeli dijaki Biotehniške šole Ptuj, ki imajo tako lastni ansambel kot vokalno skupino, z dvema skladbama pa so nastopile še Ljudske pevke Tr-stenke iz Podlehnika. Dženana Kmetec 4 Štajerski TEDNIK Po mestni občini torek • 22. oktobra 2013 Ptuj • O energetski sanaciji sedmih stavb Vrtca Začetek še letos V MO Ptuj je energetsko potratnih sedem objektov Vrtca Ptuj. To so enote Spominčica, Marjetica, Trobentica, Tulipan, Vijolica, Deteljica in Mačice, ki so energetsko najpotratnejši objekti med vsemi vrteškimi objekti. V večini pa so to objekti, ki so stari v povprečju že več kot 40 let. Ob energetskem preračunu za več objektov je LEA Spodnje Podravje ugotovila, da so energetsko najpotratnejši objekti Vrtca. S projektom energetske sanacije objektov Vrtca Ptuj je MO Ptuj sodelovala na javnem razpisu za nepovratna sredstva, na katerem je bila tudi uspešna. Na podlagi že pridobljenega sklepa o sofinanciranju znašajo nepovratna sredstva Evropskega kohezijskega sklada 749.711,69 evra. Vrednost investicije brez DDV je ocenjena na 912.624,02 evra. Energetska sanacija obsega 1107 m2 oken in vrat v fasadnem ovoju, izolacijo fasade v skupnem obsegu 2366 m2 ter izolacijo stropov v skupni površini 2415 m2' Energetski pregled predvideva 41.547 evrov letnega prihranka toplotne energije zaradi uvedenih energetskih ukrepov. Sanacijo naj bi pričeli že letos, pogodba z izbranim izvajalcem, Gradbenim podjetjem Drava, Ptuj, je že podpisana, in jo dokončali v letu 2014. Zaradi neprimernih fasad in neustrezne zasteklitve oken so toplotne izgube stavb izjemno velike, posledično tudi stroški ogrevanja in obratovanja. Ker se v javnosti pojavljajo govorice o tem, da se energetska sanacija objektov Vrtca Ptuj letos še ne bo pričela, smo za pojasnilo zaprosili ptujskega župana Štefana Čelana. „Podpisanih pogodb ali sklepov je v tem trenutku toliko, da presegajo kvoto, ki jo župan sme podpisati po zakonu o izvrševanju proračuna pred sprejetjem proračuna za nasle- dnje leto. V tem trenutku smo v aktivnih pripravah za sprejem proračuna za leto 2014, s tem bodo izpolnjeni pogoji za to, da župan sme formalno pravno podpisati pogodbe za zagon teh projektov. Projekte smo razdelili na tiste, za katere je treba pogodbe podpisati že v letu 2013, in na tiste, ki so dvoletne in jih lahko izvedemo tudi v letu 2014. Energetska sanacija sodi v dvoletni projekt. Nekatera dela v okviru tega projekta bomo lahko začeli že letos, glavnina del pa bo opravljena v letu 2014." Bodo lahko ohranili za 240.000 evrov nadstandardnih programov v vrtcu? Kot še pojasnjuje ptujski župan, je želja MO Ptuj, da se v Vrtcu Ptuj kljub krizi ohranijo tudi vsi nadstandardni programi, v enem letu jih je za blizu četrt milijona evrov (dva tuja jezika, glasbene in plesne urice). To pa bo mogoče le, če bodo uspeli na drugi strani nekaj privarčevati, zato je energetska sanacija objektov Vrtca Ptuj pomembna tudi iz tega vidika. Lahko pa se tudi zgodi, da jih bo treba začasno „zamrzniti" zaradi občutnega odlivanja denarja iz lokalnih skupnosti, ki ga napoveduje vlada. Že sedaj jim primanjkuje okrog pet milijonov evrov iz naslova primerne porabe, ki jih morajo nadoknaditi iz občinskih virov, da lahko zadostijo z zakonom naložene naloge, za katere pa država ni zagotovila virov. Kot kaže, bo ta znesek narasel še za milijon evrov in pol. Z lokalnimi viri je ta izpad nemogoče nadomestiti. Pomanjkanje lastnih virov pa lahko ogrozi tudi črpanje državnega in evropskega denarja, še opozarja ptujski župan. MG Ptuj • Odprtje obnovljene trim steze v Ljudskem vrtu Nova zmaga prostovoljnega dela Dela na obnovi trim steze v Ljudskem vrtu so se pričela junija letos in končala oktobra. Svečano odprtje obnovljene steze je bilo 18. oktobra. To je bil praznični dan za celotno ČS Ljudski vrt, v kateri živi blizu šest tisoč ljudi, oz. za celi Ptuj. Prvotno postavljeno trim stezo so rekreativci in drugi ljubitelji vadbe v naravi uporabljali dobrih 15 let, v tem času pa je narava opravila svoje. Orodje je začelo propadati, v svetu ČS Ljudski vrt so se o nujnosti prenove trim steze pričeli pogovarjati že v letu 2011. Denarja za njeno ureditev ni bilo nikoli, ker so imeli prednost asfalt, pločniki, razsvetljava ... Štiri leta potem, ko se na tem projektu še ni ničesar zgodilo, so se takratni člani sveta MČ Ljudski vrt odločili, da bodo trim stezo obnovili in to z občutno manjšimi sredstvi od prvotno predvidenih. S pomočjo javnih del in občinskega projekta Zdravo mesto, so skupaj z Gozdnim gospodarstvom Ptuj, PGD Ptuj in OŠ Ljudski vrt le uspeli postaviti trim stezo. Prvotni predračun za njeno Foto: Črtomir Goznik Z odprtja trim steze v Ljudskem vrtu, dolge 1.545 metrov, s 16 orodji. ureditev, takrat je bil ocenjen tega zneska. MO Ptuj je zagoto- orodij, postavitev pa so oprana 1,2 milijona tolarjev, so vila 5000 evrov za materialne vili s prostovoljnim delom. uspeli oklestiti na desetino stroške, nakup lesa in izdelavo Ko so dobili denar, so skupaj z Zavodom za šport Ptuj, podjetjem Javne službe, Manager klubom Ptuj in posameznimi prostovoljci opravili delo v devetih akcijah. Sodelovalo je 15 prostovoljcev posameznikov in 19 prostovoljcev iz Manager kluba Ptuj, Javnih služb Ptuj in Zavoda za šport Ptuj. Brez takšnega sodelovanja, kljub dobrim namenom in najboljši volji, tega projekta ne bi mogli kar tako dokončati, je poudarila Ostrmanova, ko je na petkovi slovesnosti predstavila potek obnove in vse tiste, ki so ga pomagali uresničiti. Skupaj so opravili 203 prostovoljne ure. Odstranili so dotrajana orodja, postavili 16 novih orodij, napisnih tabel in oznake na trim stezi.. Vsa orodja so lesena, to pa pomeni, da jih bo čez nekaj let treba ponovno obnoviti »V MČ in današnjih ČS mesta Ptuj smo že od nekdaj navajeni varčevati,« je ob odprtju obnovljene trim steze spomnila koordinatorica obnove Anka Ostrman, ki ji je podžupanja MO Ptuj Helena Neudauer izročila tudi mestno medaljo za požrtvovalnost, s katero sta se ji župan Štefan Čelan in celotno mesto zahvalila za njeno angažiranje. Na petkovi otvoritveni slovesnosti so se vsem, ki so pomagali pri obnovi trim steze, zahvalili s pisno zahvalo in cvetom. Strokovno pomoč pri obnovi so jim brezplačno zagotovili v Zavodu za šport Ptuj ter Rado Ačimovič, Aljoša Djerič in Aleš Bezjak. Pomoč pri obnovi jim je nudila tudi MO Ptuj s strokovnim delavcem Robertom Novakom, saj je bilo treba na novo pridobiti soglasja lastnikov zemljišč, po katerih poteka trim steza. Soglasja ni odrekel prav nihče. „To, da smo delali prostovoljno, da smo se družili javni zavodi, prostovoljci, je dokaz, da smo še vedno družba, ki ji ni vseeno, kakšno je naše okolje, kako živijo naši sosedje, kdo potrebuje pomoč. To so vse tiste vrednote, ki bi jih morali danes še bolj izpostavljati v tem ponorelem času tekmovalnosti! Mi pa vendarle dokazujemo, da nam te vrednote niso tuje, morda zato, ker je Ptuj majhen ali zato, ker na Ptuju živimo takšni ljudje, ki še vedno znamo videti potrebe, da znamo pristopiti in pomagati," je še posebej izpostavila Ostr-manova ob najnovejši zmagi prostovoljstva na Ptuju. MG Ptuj • Predstavili zbornik obrti in povabili na razstavo Obrt in podjetništvo stavita na lastno pamet in roke V Miheličevi galeriji na Ptuju je bila 16. oktobra svečana predstavitev jubilejnega zbornika Obrt na Ptujskem, ki gaje OOZ Ptuj založila ob 40-letnici svojega uspešnega delovanja. Gre za nadvse pomembno znanstveno delo, ki prikazuje dvatisočletni razvoj obrti na Ptujskem. »Živeti je bilo treba v preteklosti, živeti bo treba v prihodnosti, ptujski obrtniki in podjetniki bodo tudi v bodoče živeli od dela svojih rok in lastne pameti,« je ob predstavitvi zbornika povedal predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič. Zbornik je hkrati tudi opomnik, kaj je Ptuj nekoč že imel in kaj je izgubil. Med drugim se je ponašal tudi z obrtno šolo. Danes obrtnih kadrov skorajda ni, v obrti se danes v glavnem zaposlujejo kadri s premalo praktičnih znanj. Svečane trenutke ob izdaji zbornika je Obrtna območno-podjetniška zbornica Ptuj že- lela deliti tudi s prvimi možmi občin na Ptujskem, a je vsem, razen ptujskemu županu Štefanu Čelanu (markovški župan Milan Gabrovec se je vsaj opravičil), zmanjkalo časa za tako pomemben dogodek. Tega niso imeli niti nekateri dosedanji predsedniki zbornice. Čas pa so našli nekateri ustanovni člani zbornice, predsedniki sekcij in drugi, ki se zavedajo razvojnega in siceršnjega pomena malih za ožje in širše okolje. Zbornik je izšel v nakladi 500 izvodov, uporabili ga bodo tudi v promocijske namene. V obrti in podjetništvu so še rezerve, tudi zbornik naj Ji a ^t firm*' jM ¿t*fflggM> /Jr • mM p m A M Hft^fr fe' VHH ^H Foto: Črtomir Goznik S predstavitve jubilejnega zbornika Obrt na Ptujskem, na katerem je o pomenu obrti na tem območju govoril predsednik OOZ Ptuj Vladimir Janžekovič, na fotografiji skupaj s prvim častnim članom OOZ Ptuj Mirkom Bizjakom, ptujskim županom Štefanom Čelanom, sekretarjem OOZ Ptuj Borisom Repičem in v ozadju z enim od dosedanjih predsednikov ptujske zbornice Jožefom Milošičem. bi bil tisti, ki bi mladim odpiral pot v obrt in podjetništvo. Po besedah ptujskega župana Štefana Čelana bodo obrtniki in podjetniki vedno tista socialna struktura, ki bodo pomagali lajšati družbi takšne ali drugačne izhode iz sprememb. Hkrati pa ptujski župan računa, da bo tudi zbornik prispevek k zavedanju o tem, kako pomembno je biti povezan, in bo pometel z lahkomiselnim razmišljanjem o nepotrebnosti zborničnega povezovanja. Predstavitev zbornika je spremljala tudi priložnostna razstava o razvoju obrti na Ptujskem, ki bo do konca oktobra na enajstih panojih na ogled v Q-centru in v novembru v Qlandii. Za kulturne užitke pa so poskrbele harfistke Natalija Čačkovič Štrucl, Renata Čeh in Jerneja Bombek, na haloški žvegli pa je zaigrala Doroteja Feguš. MG torek • 22. oktobra 2013 Po mestni občini ŠtajerskiTEBMK 5 Ptuj • Pobuda za spremembo odloka o NUSZ Zakaj plačati standard, ki ga ni? Jani Golob iz Žabjaka je vložil pobudo za spremembo 5. člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ). Prepričan je namreč, da bi moral biti del naselja Žabjak - Gernce (hišne številka 30-36) uvrščen v 3. cono in ne v 2. cono, tako kot jih je razvrstila MO Ptuj. Kajti ta del naselja je praktično pozabljen od MO Ptuj, sploh ko gre za kakšne komunalne in infrastrukturne projekte in blagostanje občanov samih. »Za ta del odgovorni na MO Ptuj ne naredijo praktično nič, še več, sploh ne vedo, kje je ta del naselja. V tem delu naselja še danes, leta 2013 (21. stoletje), ni ne kabelskega omrežja, ne kanalizacije, ne pločnikov, ne razsvetljave, ni rednega vzdrževanja cestišč in obcestnih jarkov in še bi se dalo naštevati,« pove Jani Golob, ki mu je vsega dovolj, nasploh pa arogance odgovornih v Mestni hiši. "Ko se kateri od naštetih projektov dogaja v strnjenem delu naselja Žabjak, katerega del naj bi bili tudi mi, se na nas vedno enostavno pozabi. Zato ta del naselja ne more biti razvrščen v enako cono, kot so to mnogo bolj razviti deli MO Ptuj (npr. Mariborska cesta, Zagrebška cesta, Belšakova ulica, Maistrova ulica itd.). Vsi ti deli MO Ptuj so komunalno in infrastruk-turno neprimerljivo bolje razviti kot naš del naselja Žabjak - Gernce. Komunalna in infrastrukturna opremljenost tukaj krepko zaostajata za vsemi drugimi deli MO Ptuj kot tudi za samim strnjenim delom naselja Žabjak. Tukaj se prav čuti pozabljenost občanov, ki plačujejo tej občini davke in prispevke. Občina bi v zameno za to morala poskrbela za njihovo blaginjo in razvoj njihovega okolja. Res je, da so trenutno težki časi, ampak so bili tudi časi razcveta in se je na ta del naselja kljub temu vedno pozabljalo," navaja Jani Golob. Ko je Ta zajema sanacijo strehe, notranjosti arkad in električnih instalacij, slikopleskarska dela, rekonstrukcijo tal, strojnih instalacij ter stavbnega pohištva, prav tako pa tudi popravilo fasade v sedanji barvi. Sanacijo strehe izvaja podjetje Gineza, d. o. o., izbor izvajalca za notranja dela pa še poteka. Obnovo t. i. Plečnikovega dela mestne tržnice bo financirala MO Ptuj. Po planu naj bi bila vsa zunanja dela dokončana do 8. novembra, notranjost prostorov oziroma lokalov pa do 20. novembra. Obnovljeni prostori na mestni tržnici bodo ponovno služili v po- novembra 2011 vprašal, kdaj se bo v tem delu naselja Žabjak - Gernce zgradilo kabelsko omrežje, kar je žalostno vprašanje za 21. stoletje, je bil odgovor, da se načrtuje obnova oz. nadgradnja kabelskega omrežja za ta del MO Ptuj v letu 2012. Zanimivo, pri njih omrežje še sploh ni zgrajeno, pa ga bodo že obnavljali oz. nadgrajevali. Tudi letos se pri njih ne dogaja nič, ampak v sosednjem naselju Kicar, ki je, mimogrede, uvrščeno v 3. cono. Najnovejši odgovor Teleinga je, da v tej fazi njihov del še ni na vrsti. Po vsej verjetnosti bodo prišli na vrsto šele v 3. ali 4. fazi, ko se bo nadgradnja pričela v strnjenem naselju Žabjaka. »Mimogrede, glavni vod kabelskega omrežja se zdaj gradi okrog 300 m stran od nas, v fazi obnove/nadgradnje v strnjenem delu naselja Žabjak bo treba glavni vod potegniti kar okrog 2 kilometra, toliko je naš del naselja oddaljen od strnjenega dela naselja Žabjak,« pravi Jani. TUdi kanalizacija gre mimo "V prejšnjem tednu se je v strnjenem delu naselja Žabjak začela graditi kanalizacija. Za naš del naselja ponovno ni nobenih planov in rešitev, kot da ne obstajamo. Po odloku MO Ptuj je treba urediti odvajanje odpadnih voda najkasneje do leta 2017. Ni pravično, da se nekaterim občanom omogoči priključitev na kanalizacijo, drugim pa ne, se pa od njih zahteva izpolnitev določila odloka. Najmanj, kar bi bila v tem primeru občina dolžna narediti, je to, da začne v takšnih delih naselij izgradnjo malih čistilnih naprav oz. da ponudi občanom subvencije za izgradnjo družinskih čistilnih naprav. Tudi lokacijsko je naš del naselja dosti bolj oddaljen od strnjenega dela naselja Žabjak kot od naselja Kicar, ki je razvrščeno v 3. cono. Praktično meji na občino Destrnik. Zato se sprašujem, kje po tem takem sploh je 3. cona, če ni tukaj?! Četrti člen odloka o NUSZ navaja, da se pri višini nadomestila upošteva: opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve na te objekte in naprave, lego in namembnost zemljišča, izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dohodka v gospodarski dejavnosti," pove Jani Golob. V cone le celotne ulice in naselja? To so tudi argumenti, ki so ga spodbudili k temu, da je podal pobudo za spremembo 5. člena odloka o NUSZ, v katerem se stavbna zemljišča za stanovanjske namene razvrščajo v različne cone, in sicer, da se del naselja Žabjak - Gernce (hišne številke 30-36) razvrsti v 3. cono, tako kot so razvrščena nase- podjetju Javne službe Ptuj, ki upravlja mestno tržnico, načrtujejo tudi obnovo tal - platoja tržnice, ki jo bodo izvedli z lastnimi sredstvi oziroma iz dobička poslovanja. Kot je povedal ptujski župan Štefan Čelan, tržnica vse bolj postaja osrednji prostor tudi za mestne prireditve. Na Mestnem trgu, kjer so doslej potekale osrednje mestne prireditve, bodo v bodoče v glavnem potekale protokolarne prireditve. Za ta osrednji ptujski mestni trg se načrtuje celovita prenova, za katero naj bi del sredstev pridobili tudi iz kohezije. MG lja Kicar, Spodnji Velovlek, Pacinje in Podvinci. Pisno pobudo je posredoval predsedniku ČS Rogoznica, oddelku za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo MO Ptuj, MS, odboru za okolje prostor ter gospodarsko infrastrukturo in županu MO Ptuj Štefanu Čelanu, ki se je tudi prvi odzval na njegovo pobudo. Zagotovil mu je, da bodo nastalo situacijo poskušali urediti, če jim to zakonski okvir dopušča. "Da se počnejo takšne anomalije in nepravičnosti, očitno zakonski okvir dopušča, da se to odpravi, pa že več ne. To je bilo tudi od gospoda župana do danes vse," dodaja. Oddelek za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo mu je pojasnil, da so cone opredeljene v odloku, pri čemer pa se v posamezne cone uvrščajo celotne ulice in naselja, njihova območja pa se ne delijo natančneje na posamezne hišne številke. Posledično je v drugo cono tako uvrščeno tudi celotno naselje Žabjak. Za pobiranje davkov in drugih prispevkov območja posameznih naselij ne morejo deliti po posameznih hišnih številkah, ne glede na komunalno in in-frastrukturno opremljenost, lokacijo in oddaljenost od strnjenih naselij. Ko gre za razvojne projekte, celote ni! Ko se v teh naseljih izvajajo projekti (kabelska, kanalizacija, pločniki, razsvetljava itd.), pa le-teh ne obravnavajo kot celoto, ampak se na nekatere dele enostavno pozablja, kar pa seveda uradni- kov ne zanima. Janija Goloba tudi podučijo, da tudi morebitna sprememba odloka ne bi mogla imeti posledic za nazaj ter ne bi imela vpliva na že izdane odločbe. "To, da morebitna sprememba ne bi mogla imeti posledic za nazaj ter vplivati na že izdane odločbe, enostavno ne more biti res. Kdaj se po tem takem lahko pritožiš na odločbo, če ne takrat, ko jo dobiš?" se sprašuje Jani Golob. Verjetno se nanjo lahko pritožiš takrat, ko jo dobiš. In če je prišlo do napak in nepravičnega razvrščanja v cone, je treba to napako odpraviti in izdati nove odločbe, je prepričan. Novi davek na nepremičnine, ki naj bi začel veljati prihodnje leto, ga v tem trenutku ne zanima, v tem trenutku ga zanima samo popravek napake, ki je bila storjena in ki so jo odgovorni dolžni popraviti tako ali drugače, vztraja. Zakaj je tiho tudi pristojni odbor? V odgovoru iz Mestne hiše so še zapisali, da se lahko, če je kljub vsemu mnenja, da je njegova pobuda za spremembo 5. člena odloka o NUSZ utemeljena, to doseže samo preko predstavnika v Mestnem svetu oz. preko delovnega telesa Mestnega sveta. Ker pobuda, ki jo je avgusta letos poslal na naslov Odbora za okolje prostor ter gospodarsko infrastrukturo, ni imela nobenega učinka, saj ni prejel niti odgovora, se je odločil pobudo podati še preko predstavnika v Mestnem svetu, kar je septembra tudi storil. Odgovor je bil svojevrstno presenečenje, skopiran in prilepljen odgovor Oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo, ki ga je prejel pred tem. Izpuščen je bil le del z navedbo o tem, na kakšen način lahko pride do spremembe odloka. "Res žalostno, kako nas imajo odgovorni iz MO Ptuj dobesedno za norca," pove Jani, ki se zaradi tega, ker mu nihče od odgovornih doslej ni resno prisluhnil, obrača na medije, ker se "naši funkcionarji zganejo šele takrat, ko se enkrat znajdejo v medijih. Šele takrat opustijo aroganco in sprenevedanje ter končno začnejo zadeve reševati v korist občanov in državljanov," še pojasnjuje svojo odločitev Jani Golob. MG Ptuj • Obnova lokalov na mestni tržnici Tržnica vse bolj tudi prireditveni prostor Na ptujski tržnici, ki je osrednji mestni tržni prostor od tridesetih let prejšnjega stoletja, se je končno pričela obnova več let zapuščenih poslovnih lokalov. Dokončali naj bi jih v novembru. slovne namene. Uporabljali pa diščenje opreme, potrebne jih bodo tudi kot garderobne za izvedbo prireditev na tem prostore in prostore za skla- prostoru. Kot so povedali v Foto: Črtomir Goznik Lokale na mestni tržnici bodo celovito obnovili, da bodo lahko ponovno služili za poslovne in druge namene. 6 Štajerski TEDNIK Spodnje Podravje torek • 22. oktobra 2013 Središče ob Dravi • Za boljše zdravje Zdrava prehrana, telesna aktivnost, druženje ... V Središču ob Dravi so v soboto, 12. oktobra, pripravili preventivno zdravstveno akcijo, ki so jo naslovili »Skupaj na poti za boljše zdravje«. Udeležba na dogodku je bila zelo dobra, kar pomeni, da tudi podeželsko okolje tovrstne aktivnosti sprejema in podpira. Organizatorji dogodka so bili Zdravstveni dom (ZD) Ormož, referenčna ambulanta dr. med. Ivana Meška iz Središča, Občina Središče ob Dravi in Društvo za osteopo-rozo Ormož. V središču občine, pred občinsko stavbo, so postavili stojnice, na katerih so obiskovalce z različnim gradivom obveščali o zdravem načinu prehranjevanja in o tem, na kakšen način se soočiti in živeti s kroničnimi boleznimi ter lajšati njihove posledice. Na stojnicah je bilo moč poskusiti mlečne izdelke, razne vrste sadja in kruha ter dobrote iz buč. Na ogled je bila maketa pljuč s predstavitvijo delovanja zdravega in nezdravega organa. Izvajali so meritve sladkorja v krvi, holesterola, krvnega pritiska, telesne teže in vrednosti BMI. Udeleženci so se pomerili v testu hitre hoje na dva kilometra, spoznali začetne korake nordijske hoje, strokovno usposobljeni sodelavci so bolnike z osteoporo-zo seznanjali s priporočeno telesno vadbo ter preventivnimi dejavnostmi za ohranitev zdravja. Kot zanimivost so prireditelji organizirali tudi panoramsko vožnjo od Ormoža do Središča. »V okviru delavnic programa Cindi Tabora so se udeležile skupine iz Slovenije in tujine, ki predstavljajo način življenja v srednjem veku in običaje tistega časa. V soboto dopoldan so pripravili delavnice za 220 otrok iz OŠ Dornava. Izdelovali so papir, predstavili so jim Trubarjev abecedarij, kaligrafsko pisavo, orožarno, mečevanje in lokostrelstvo. Učili so se meščanskih plesov in igrali na starodobnih igralih. Za kosilo so pripravili tako imenovani baronov lonec, popoldan se je na prizorišče s kočijami pripeljalo pet nekdanjih princev ptujskega kurentovanja. Zaradi dežja so za soboto predvideni viteški turnir prestavili na nedeljo, turnir v mečevanju pa so izvedli v preddverju gradu. Prvi dan druženja so zaključili z večerjo za 58 povabljenih gostov. Med večerjo so prikazali kulturni program. Nastopili so plesalci in plesalke društva Cesarsko-kraljevi Ptuj ter orientalska plesalka, prikazano je bilo tudi mečevanje. V ne- deljo, drugi dan Baronovega tabora, se je srednjeveška grajska gospoda sprehodila po Dornavi in obiskala Zavod dr. Marjana Borštnerja, kjer so jih lepo sprejeli. Za opoldansko kosilo je bil zadolžen aktualni princ ptujskega ku-rentovanja Miro Slodnjak - Vitez Dornavski. Druženje na Baronovem taboru se je zaključilo v popoldanskih urah z viteškim turnirjem, mimohodom skupin in podelitvijo priznanj. se je preventivna ekipa ZD Ormož odločila, da organiziramo ta dogodek. Aktivnosti so usmerjene predvsem v izobraževanje, ozaveščanje in svetovanje v zvezi z zdravim načinom življenja ter v aktivno pomoč posameznikom pri ohranjanju zdravega načina življenja ali pri spremembi tveganih življenjskih navad. Veseli nas, da smo z organizacijo uspeli, o čemer priča velika udeležba članov Društva za osteoporozo in občanov občine Središče ob Dravi. Zlasti nam je v veselje, da smo danes promovirali našo referenčno ambulanto, ki smo jo decembra lani vpeljali v ob- čini Središče ob Dravi,« je vidno zadovoljna ob zaključku dogodka povedala direktorica ZD Ormož Vlasta Zupanič Domanjko in napovedala, da bodo z aktivnostmi v okviru programa Cindi v Središču nadaljevali decembra. »Opozarjali bomo na dejavnike tveganja za različne bolezni in svetovali o zdravem načinu življenja. Seveda pri tem upamo, da se bodo občani povabilom na naše delavnice v čim večjem številu odzvali in se kot aktivni udeleženci poučili o zdravem načinu življenja.« Mojca Zemljarič Ormož • Likovni koloniji Kog in Malek Prleško okolje in pokrajina sta raj za umetniško dušo Teden med 7. in 13. oktobrom je bil na Ormoškem v znamenju likovne umetnosti. V Grajski pristavi so odprli novo razstavo, v zidanici Malek pa je potekala likovna kolonija. Dogodek, na katerem so udeležence ozaveščali o zdravem načinu življenja, je bil v Središču zelo dobro obiskan. Dornava • Baronov tabor Srednjeveško dogajanje v baročnem dvorcu V dvorcu Dornava je v soboto, 12. oktobra, in v nedeljo, 13. oktobra, potekal Baronov tabor. Organiziral ga je 12. princ ptujskega kurentovanja baron Janez Golc, plemeniti Jakob Breuner Markovski. Čeprav sta bili lokacija in izvedba tabora skrbno izbrani in pripravljeni, pa je bil organizator nad obiskom razočaran. Kdo ve, ali zato, ker kultura srednjega veka prebivalcev Lukarije ne pritegne, ali pa zato, ker je bilo za obisk prireditve potrebno plačati vstopnino. »Vsega skupaj smo v dveh dneh prireditve prodali samo 25 vstopnic,« je ob zaključku prireditve dejal Golc. Mojca Zemljarič V torek, 8. oktobra, so v galeriji Grajske pristave Ormož odprli razstavo slikarskih in kiparskih del, nastalih na Mednarodnih likovnih kolonijah pri Hlebčevih na Kogu. Letos namreč mineva deset let, odkar je družina Hlebec skupaj z akademskim slikarjem in domačinom Bojanom Oberč-kalom sklenila umetnikom ponuditi možnost, da lepote kogovskih gričev ovekoveči-jo na platnih, kamnu in lesu. Kmalu je kolonija prerasla v mednarodno in ostaja promotor aktivne likovno-galerijske dejavnosti občine Ormož. V tem času so številni vabljeni umetniki iz Slovenije in tujine, različnih poklicev in likovnih izobrazb ter raznovrstnih slogovnih izrazov ustvarili številna likovna in kiparska dela. Nekaj od teh jih bo tako vse do sredine novembra na ogled v ormoški Grajski pristavi. Prvi zametki likovne kolonije na Kogu segajo v leto 2004, ko je na turistični kmetiji pri Hlebčevih nekaj dni bivala in ustvarjala akademska slikarka Alenka Gerlovič. Dela, ki jih je slikarka ustvarila takrat, še danes predstavljajo najidealnejšo likovno podobo vinorodnega Koga z okolico. Razstava je postavljena v okviru muzejske dejavnosti Pokra- jinskega muzeja Ptuj - Ormož, enote Ormož, na ogled pa bo do začetka leta 2014. V soboto, 12. oktobra, in nedeljo, 13. oktobra, so se likovni mojstri družili na dvodnevni likovni koloniji, ki je potekala v zidanici Malek. Organizatorja kolonije sta bila ormoška območna izpostava Sklada RS za kulturne dejavnosti, ki jo vodi Barbara Podgorelec, in Likovna sekcija Silve Prelog, ki deluje v okviru Kulturnega društva Ivan Kaučič Ljutomer, vodi pa jo Bohumil Rihak. Kolonije se je udeležilo 25 ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev iz območja Prlekije in Prekmurja, med njimi so bili tudi dijaki in učenci osnovnih šol. Strokovna mentorica udeležencem je bila akademska slikarka Jasna Kozar. Kozarjeva bo opravila tudi izbor del, ki jih bodo na ogled postavili v Beli dvorani ormoške Grajske pristave. Odprtje razstave je predvideno za 9. november. Tema kolonije je bila »Jesen v goricah«, udeleženci so ustvarjali v različnih tehnikah: olje, pastel, akvarel, grafika - linorez ... »Naš namen je, da bi kolonija v zidanici Malek postala tradicionalna. V prihodnjih letih bi se želeli povezati z ustvarjalci iz vseh sosednjih pokrajin in mest,« sta med drugim ob našem obisku likovne kolonije v osrčju prleških goric, na zidanici Ma-lek, povedala soorganizator in slikar Bohumil Rihak ter strokovna mentorica, akademska slikarka Jasna Kozar. Mojca Zemljarič Udeleženci likovne kolonije na Maleku Prlekija • Dobro sodelovanje občin Mladi Gorenjci izdelovali klopotce Občini Ljutomer in Preddvor imata podpisano listino o sodelovanju. Zelo dobro sodelujejo predvsem čebelarji obeh občin, nedavno pa so se na šolskem področju srečali tudi učenci in profesorji osnovnih šol Stročja vas in Matije Valjavca Preddvor. Baron Janez Golc, plemeniti Jakob Breuner Markovski, in njegovo spremstvo srednjeveške gospoščine Učenci iz Prlekije so Gorenjcem razkazali ljutomerske trge in muzeje ter jim pripravili zanimive delavnice, na katerih so se gostje iz Preddvora preskusili v izdelovanju klopotcev, poučeni pa so bili tudi o pripravi prle-ške pogače in peki kostanjev ter se seznanili z ljudskimi glasbili, predvsem tamburi-cami. Drugi dan obiska so si ogledali vinorodne kraje in spremljali trgatev grozdja, v popoldanskem času pred odhodom domov pa so obiskali še kopališče Bioterme pri Mali Nedelji. Prleki bodo Gorenjcem obisk vrnili spomladi prihodnje leto. NŠ Foto: MZ Foto: MZ Foto: MZ torek • 22. oktobra 2013 Občine in podjetništvo Štajerski TEDNIK 7 Destrnik • O izgubah podjetja Gradnje Destrnik Občinsko podjetje, ki občini zaračunava več, kot bi ji drugi O smiselnosti obratovanja občinskega podjetja Gradnje Destrnik, d. o. o., so se v zadnjih letih pojavljale številne polemike. Nekateri so sicer prepričani, da je smiselno, da podjetje kljub temu, da iz leta v leto posluje z več deset tisoč evrov težko izgubo in da se napaja le iz občinskega proračuna, še naprej deluje. Precej pa je tudi takih, ki menijo, da bi bilo smiselno organiziranost povrniti v režijski obrat. Še zanimivost: cene, ki jih zaračunavajo občini, naj bi bile v nekaterih primerih bistveno višje kot na trgu. Foto: arhiv časopisa Podjetje naj bi bilo ustanovljeno z namenom, da nastopi na trgu, a še po petih letih se napaja le iz destrniškega občinskega proračuna. Ob tem, da prideluje izgubo, ima tudi visoke stroške dela. Ti so lani znašali 135.395 evrov, v letu 2011 pa 186.010 evrov. Podjetje Gradnje Destrnik, d. o. o., javno podjetje za gradnjo in vzdrževanje, je Občina Destrnik ustanovila leta 2008. Takrat je bila sestava občinskega sveta popolnoma drugačna kot danes, ko v svetu sedijo tudi posamezniki, ki so izrazito proti temu, da podjetje, ki se preživlja zgolj iz občinskega proračuna, še naprej obratuje pod sedanjimi pogoji. Med temi je tudi svetnik Branko Horvat: „Ko je bil v. d. direktorja Miran Čeh, ni znal pojasniti, kje je firma zaslužila 175.000 evrov, čeprav nam je malo prej zagotavljal, da na trgu izven občine. Pokazalo se je, da so bila navedena sredstva plačana iz občinskega proračuna. Z bilančnim stanjem za preteklo leto še nismo bili seznanjeni, saj svetniki SLS že nekaj mesecev niso prihajali na seje. Leta 2010 je podjetje pridelalo 61.319,73 evra izgube, leta 2011 pa 57.828,00 evra izgube, za 2012 pa bomo še videli, upam." K lanskoletni izgubi pa bo treba prišteti še vrednost odtujenih gradbenih strojev: rovokopača ICB v vrednosti 40.000 evrov in agregata v vrednosti 10.000 evrov. V petih letih za 2,1 milijona poslov Podjetje Gradnje Destrnik, d. o. o., ki dela izključno za potrebe občine Destrnik, svoji ustanoviteljici in lastnici, občini, po trditvah Horvata zaračunava bistveno višje cene kot veljajo na trgu. Kot navaja, naj bi npr. občina za uro rovo-kopača (ICB), ki na trgu stane 25-30 evrov na uro, plačala občinskemu podjetju 41,48 evra. Prav zato je prepričan, da je glede na višje cene podjetje breme za občinski proračun in da bi bilo najbolj racionalno povrniti status podjetja v režijski obrat, podobno, kot je to urejeno v primerljivih občinah. „Razlog za ustanovitev podjetja je v nekaterih, po mojem mnenju sumljivih poslih, saj ekonomske upravičenosti ni. Zanimivo je tudi, da je bil prva leta vodilni podjetja Miran Čeh, ki je bil sočasno direktor občinske uprave, kasneje je presedlal na mesto predsednika nadzornega sveta podjetja, kjer je zamenjal Pukšiča. Sedaj sta člana nadzornega sveta občinska svetnika SLS Ivan Slukan in Aleksander Koser, tako da ostane podjetje v upravljanju 'domačih'. Zakaj so tako močni interesi, je jasno, saj se je v podjetju v petih letih obrnilo preko 2.118.000 evrov," pojasnjuje Horvat. Podjetje ima skupaj osem zaposlenih, od tega šest fizičnih delavcev, direktorja in ra-čunovodkinjo. Stroški dela so lani znašali 135.395 evrov, v letu 2011 pa 186.010 evrov. „V nobenem zdravem podjetju ne more šest fizičnih delavcev vzdrževati direktorja, ki je plačan po individualni pogodbi, in računovodja. Navedena zaslužita skoraj toliko kot vsi ostali. Moj predlog je zaprtje neperspektivnega podjetja in povrnitev v status režijskega obrata, vendar svetniki SLS ne dajo soglasja. Če bi šlo za njihov denar, bi gotovo racionalneje razmišljali. Menim, da bi lahko vodenje režijskega obrata prevzel kar kateri od delavcev po navodilih občinske uprave, računovodja in direktorja ne rabimo. Trenutno nam podjetje porabi okrog 300.000 evrov na leto. Če se povrnemo v organiziranost režijskega obrata, bi lahko prihranili tudi do 100.000 evrov. Upam, da bo vendarle prevladal razum," še dodaja Horvat. Župan: »Ni več kaj modrovati ...« Tudi župan občine Destr-nik Vladimir Vindiš pravi, da je podjetje, ki je v 100-odsto-tni občinski lasti, za potrebe občine predrago, saj ustvari 99 % svojih dohodkov iz proračuna občine. Tudi on je prepričan, da bi bila primernejša oblika režijski obrat: „Vse obljubljene predpostavke ob ustanovitvi javnega podjetja so se pokazale kot slabosti, nekaj zaradi recesije v glavnem pa v tem, da ne nastopa na trgu. Tako kot je organizirano danes, v trenutnem obsegu, s trenutno kadrovsko zasedbo in s potencialom ljudi in opreme, je predrago za občino." Ob tem pojasnjuje, da je v letnem proračunu za delo javnega podjetja zagotovljenih okrog 280 tisoč evrov. „Z izgubo podjetje posluje v letih 2011 in 2012, pa tudi kazalci letošnjega leta ne kažejo uspešnosti. Problemi so v tem, da se iz izgube ne more izkopati, saj je prišlo tudi v lanskem letu do odtujitve potrebnega delovnega stroja - rovokopač ICB," pravi Vindiš in dodaja, da ni kaj modrovati ter da bo treba kritično in objektivno pregledati poslovanje in narediti strategijo, kaj želijo doseči in kako priti do cilja. Zelenko: »Lažje je firme zapirati kot odpirati!« Že v času, ko je bilo podjetje Gradnje Destrnik ustanovljeno, pa je bil med svetniki tudi sedanji član občinskega sveta Branko Zelenko. Na vprašanje, kaj so bili razlogi, da so leta 2008 ustanovili podjetje, odgovarja: »Za spremembo iz režijskega obrata v javno podjetje smo se pripravljali kar nekaj časa. Mislim, da smo odločitev sprejeli vsi svetniki soglasno, žal pa se ne more preveriti na spletni stra- ni občine, saj je sedanji župan blokiral dostop do gradiva prejšnjega mandata. Bistveno prednost v podjetju pred režijskim obratom smo videli v tem, da lahko podjetje v skladu z zakonodajo in odlokom o ustanovitvi upravlja z lokalno infrastrukturo (vzdrževanje in investicije v vodovode, ceste, kanalizacija itd.). Občinski svet je podjetju podelil tudi koncesijo za upravljanje s komunalno infrastrukturo (upravljanje z odpadki, vodovodom itd.). Zamisel je bila, da bo podjetje opravljalo te dejavnosti tudi širše v Slovenskih goricah. Sicer pa nas je to podjetje rešilo dragega kredita, ko smo urejali Športni center, saj s šolskega ministrstva pod takratnim vodstvom Zve-ra kljub dogovorom nismo prejeli denarja.« A čeprav se je izkazalo, da vendarle ne gre vse po načrtih, saj podjetje v zadnjih letih posluje z izgubo, je razmislek o smiselnosti delovanja po mnenju Zelenka odveč. Poudarja, da je v prvem letu poslovalo z dobičkom, v naslednjih letih pa je izvajalo nabavo opreme in rekonstrukcijo prostorov, čemur pripisuje izgubo. »Kakšno je poslovanje v tem trenutku, ne vemo, ker občinski svet občine Destr-nik o tem še ni razpravljal, vsekakor pa je odgovornost na upravi podjetja in tudi na županu, saj se že od samega začetka njegovega mandata vmešava v poslovanje podjetja in daje neposredna navodila direktorju, kar ni njegova pristojnost. Pred približno letom in pol je občinski svet poskušal optimizirati stroške s soglasjem nadzornemu svetu podjetja za imenovanjem začasnega (v. d.) direktorja, v skladu s statutom, da bi se finančno stanje firme čim prej saniralo, pa je župan z nepod-pisom sklepa (kar je danes že njegova stalnica) izsilil imenovanje direktorja po razpisu in s tem znatno povišal stroške,« pojasnjuje Zelenko, ki pa se s tem, da bi se podjetje povrnilo v režijski obrat, ne strinja. Po njegovem to ne pomeni razvoja, ampak korak nazaj. »Lažje je seveda firme zapirati kot pa odpirati. Po našem vzoru so se zgledovale celo nekatere sosednje občine in ustanovile lastna javna podjetja. Žal pa se dogaja, da naša občina kot 100-odstotna lastnica podjetja odžira delo lastnemu podjetju s tem, da župan in direktorica manjša dela oddajata zunanjim podjetjem in ne lastnemu.V kakšnem interesu, pa morate vprašati njiju,« še pove Zelenko. Dženana Kmetec Kidričevo • Režijski obrat nadomestilo javno podjetje Tudi v občini Kidričevo je funkcijo režijskega obrata prevzelo javno podjetje Vzdrževanje in gradnje d.o.o. Režijski obrat ostaja le še zaradi potreb raznih razpisov, ampak je trenutno nezaseden. Damjan Napast, direktor občinske uprave, pojasnjuje, da lahko s prenosom dejavnosti in dodatnih zaposlitev zmanjšajo stroške na posameznih postavkah v proračunu. Režijski obrat je zaposloval 5 ljudi, ti so sedaj zaposleni v občinskem javnem podjetju. Temu so podelili koncesije za vzdrževanje javnih površin in javne razsvetljave, vzdrževanje pokopališč in dvoran ter za odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih voda. PK Ljubljana • Nove dražbe premoženja SCT Poplačanih za 17,2 milijona evrov terjatev Stečajni upravitelj SCT Leon Benigar Tošič nadaljuje s prodajo premoženja SCT, ki je v stečaju od junija 2011. Konec novembra bo potekala prva dražba samskega doma na Hladilniški poti, za katerega je izklicna cena postavljena pri 772.100 evrih. Javna dražba samskega doma na Hladilniški poti 34 v Ljubljani bo potekala 27. novembra, dražba pa bo potekala po načelu zniževanja izklicne cene. Nekaj dni pred tem, 22. novembra, bo na javni dražbi že četrtič naprodaj tudi stavba bivše opekarne na Ropertovi cesti v Mengšu. Izklicna cena je določena pri 700.000 evrih. Unovčevanje premoženja SCT sicer, kot je v zadnjem rednem poročilu zapisal stečajni upravitelj SCT Benigar Tošič, poteka intenzivno. V drugem četrtletju je bilo tako prodanih za 1,7 milijona evrov nepremičnin SCT. Od začetka stečajnega postopka do 30. junija je bilo v postopku popla-čanih za 17,2 milijona evrov terjatev upnikov, kar predstavlja 60 odstotkov poplačil, pretežno pa gre za poplačila delavcev. Do konca leta Benigar Tošič načrtuje poplačilo še enega obroka stroškov prisilne poravnave v približni višini 825.000 evrov, v primeru uspešne prodaje kompleksa zemljišč na Šmartinski cesti pa načrtuje poplačilo upnikov prisilne poravnave v celoti, torej v višini 3,30 milijona evrov. (sta) 8 Štajerski TEDNIK Politika torek • 22. oktobra 2013 Slovenija • Kaj se dogaja s stranko LDS? Predsednik Anton Anderlič ostaja optimist Po poročanju nekaterih osrednjih medijev naj bi se stranka LDS po dolgih letih reševanja pred finančnim zlomom znašla na robu obstoja; a njen sedanji predsednik Anton Anderlič je prepričan, da bodo tudi to krizo prebrodili, saj se že vneto pripravljajo na evropske in parlamentarne volitve. Foto: M. Ozmec Predsednik LDS Anton Anderlič: »Še vedno imamo kaj ponuditi in pokazati, zato se kljub finančnim težavam pripravljamo na volitve v prihodnjem letu!« Težava LDS naj bi bila predvsem v tem, da naj bi ji vse prilive na račun takoj zasegle banke upnice, zato ne morejo imeti denarja za druge upnike. Sredi septembra naj bi stranka imela še okoli 710 tisoč evrov dolga, na letni ravni pa le okoli 250 tisoč evrov prilivov. Ker imajo blokirane račune, naj bi se stranka spopadala tudi s težavami pred evropskimi in lokalnimi volitvami prihodnje leto; a predsednik stranke Anton Anderlič ostaja optimist, saj je po srečanju županov LDS v Stojncih na območju občine Markovci zatrdil, da se kljub vsemu vneto pripravljajo tako na evropske kot na parlamentarne volitve v prihodnjem letu: »Vsi izpostavljajo, da je stranka LDS neparlamentar-na, vendar ima evropskega poslanca, po Sloveniji pa ima več kot 25 županov, več kot 30 podžupanov in čez 200 svetnikov, tako da delujemo in živimo, sicer v okviru možnosti, ki jih imamo, pa vendar. Na centrali trenutno namreč nimamo posebnih finančnih prilivov, saj poplačujemo vse dolgove in verjamem, da bomo do drugega leta to tudi storili. Poudariti pa moram, da nismo med tistimi, ki bi zaprli svoj račun in pustili upnike na cedilu, ampak jih poplačujemo tako, kot lahko zagotavljamo prilive.« Ali bodo finančne težave stranke vplivale na udeležbo LDS na volitvah v prihodnjem letu? »Prepričan sem, da ne, stranka živi svoje življenje, pripravljamo se na evropske volitve, ki bodo čez 10 mesecev, maja prihodnje leto, lahko da bo prišlo tudi do predčasnih državno-zborskih volitev, sicer pa se že pripravljamo na lokalne volitve prihodnjo jesen. S svojimi izkušnjami, tradicijo in predvsem s programom, ki smo ga uspešno izvajali do leta 2004, pričakujemo ugoden odziv. Mnogim se zdi neverjetno, toda tako rekoč že 10 let nas ni pri odločanju o ključnih zadevah v državi, pa se nekatere zadeve še vedno pojavljajo, kot da je zanje kriva LDS. Upam si trditi, da je v času, ko je liberalna demokracija vodila slovensko vlado, bilo mnogo več razvoja in napredka, da so se sprejemale odločitve v korist razvoja vseh in tudi posameznih podsistemov, kot denimo zdravstva, šolstva, kulture, športa in drugih dejavnosti. Tako da smo ob gospodarskem razvoju in podpori podjetništvu skrbeli tudi za vse druge zadeve, ki so bile koristne za vse državljane, ter beležili rast v celotnem obdobju. Seveda imamo še vedno kaj ponuditi in pokazati, zato se že pripravljamo na volitve v prihodnjem letu.« Lahko že govorite o imenih kandidatov LDS za evropske volitve? »Po dosedanjih informacijah in pričakovanjih bo nosilec liste Jelko Kacin, ki je že sedaj evropski poslanec. Ostalih sedem pa bomo poskušali kadrovati predvsem iz vrst mlajših. Mi imamo zelo močno mlado liberalno demokracijo, v kateri so združeni tako tisti, ki so še v fazi izobraževanja in rasti, kot tisti, ki so že na delovnih mestih ali pa jih kljub izobrazbi ne morejo dobiti, so pa polni moči in znanja in so se pripravljeni tudi politično angažirati, ker jim ni vseeno, v kakšni državi živimo in kakšna prihodnost jih skupaj z nami čaka.« Kako pa kot vodja izven parlamentarne stranke ocenjujete trenutno stanje v Sloveniji? »Govoriti o parlamentarni ali neparlamentarni stranki je ena od zadev, za katere mi je žal, da se tako strogo ločuje, čeprav je LDS z evropskim poslancem tudi parlamentarna stranka, pa jo jemljejo, kot da je nekje daleč stran. Ampak takšna je realnost, dejstvo je, da se nikjer nič ne sliši, kaj se bo zgodilo po tem, ko bo vlada uvedla višje davke, ko bo sprejela omejitve na vseh področjih. Prepričan sem, da bi bili ljudje pripravljeni sprejeti svojo žrtev, tudi napovedane omejitve, če bi iz tega izhajala tudi zelo jasna usmeritev, kaj bo sledilo za tem. Verjamem, da bi se večina strinjala, da bi recimo plačali za določene zadeve toliko in toliko več, če bi potem vedela, da bo čez dve ali tri leta bolje, žal pa tega danes ni. In ko vsi govorijo o delovnih mestih, zagonu gospodarstva in tako naprej je ključna zgodba v tem, da gredo z omejevanjem porabe zadeve v povsem drugo smer, saj bo to sprožilo še več odpuščanj in še več brezposelnih, kot jih imamo sedaj. Zadeva je povsem preprosta, povečati bi morali investicije, vlagati bi morali v infrastrukturo in razvoj ne glede na dolg, ki ga imajo tudi druge države. Samo ustrezno se je treba organizirati. Če bomo samo omejevali in zmanjševali že tako skromno zaposlenost glede na strukturo mladih in upokojencev, zagotovo ne bomo prišli daleč, potem bomo na rakovi poti, česar pa si nihče ne želi.« M. Ozmec Rubež na LDS, dražba 25. oktobra Zaradi dolga do Telekoma v višini 582 evrov je izvršitelj stranki LDS zarubil več predmetov, med drugim štiri starinske slike in več kosov telekomunikacijske in računalniške opreme. Dražba bo 25. oktobra. Generalni sekretar LDS Rok Hribar je pojasnil, da gre za dolg, ki je nastal pod prejšnjim vodstvom stranke in izhaja iz neplačila stroškov telefonije. Na vprašanje, ali LDS ni imela 582 evrov, da bi poravnala dolg, pa je odgovoril, da to težko komentira. »Se pa trudimo, da poplačamo upnike, ki jih moramo poplačati,« je dejal. Na vprašanje, ali pričakujejo, da bodo tudi v bodoče sledili podobni rubeži in dražbe, je Hribar dejal, da tega ne more zagotoviti, vodstvo stranke pa dela vse, da do tega ne bo prišlo. »Obstaja pa verjetnost, da tudi do te dražbe ne bo prišlo,« je še dodal. Finančne težave LDS segajo že nekaj let nazaj. Leta 2011 jim je več bank blokiralo račune, tedanji generalni sekretar stranke Uroš Petohleb je tedaj zanikal, da bi bila stranka v finančnih težavah in blokado računov označil kot napako v komunikaciji med bankami. LDS ima volilne in transa kcij-ske račune blokirane tudi danes. (sta) Pa brez zamere Mi, roboti Pretekle simfonije, mojstrovine in sanje V holivudski uspešnici "Jaz, robot" iz leta 2004 Will Smith kot detektiv Del Spooner preiskuje zločin ter domnevno nedolžnemu humanoidnemu robotu z imenom Sonny kvazi-sokratovsko dahne: "Človeška bitja sanjajo. Celo psi imajo sanje; a ne ti - ti si zgolj naprava. Imitacija življenja. Ali lahko robot napiše simfonijo? Lahko robot... prazno slikarsko platno spremeni v mojstrovino?" Sonny replicira zgolj: "Ali lahko TI?" Na spletni strani verige slovenskih kinodvoran lahko med opisom filma še danes (saj veste, kakor hitro je nekaj na spletu objavljeno, ostane tam za zmeraj) zasledimo naslednje: "Predstavljajte si svet, v katerem se avti kar sami vozijo, roboti igrajo simfonije za orkester, miselni vzorci živali pa lahko ženejo robota. Ne, to niso projekcije v daljno prihodnost... to so današnji časopisni naslovi. Dogajanje filma Jaz, Robot je postavljeno 30 let v prihodnost, a tehnološki dosežki avtomatskih hišnih pomočnikov, kijih spoznamo v filmu, arhitektura, oblačila in vozila, so občinstvu še zmeraj prepoznavna. Sodeč po opisanem napredku skoraj ni dvoma, da bodo v bližnji prihodnosti roboti postali zaupanja vreden del vsakdana. Vsaka družina bo imela enega ali celo več." Kako preroško, a ne? Prihodnost je očitno prišla prej, kot so si mislili ustvarjalci filma in pisci predstavitvenega teksta na spletni strani kinematografov. A prihodnost skoraj nikoli ni popolnoma takšna, kot jo na-povejo tudi najbolj točni vizionarji. Da, naše življenje je že sedaj, slabih dvajset let pred časom, v katerega je postavljen film, prepredeno z vsemi mogočimi avtomatiziranimi in robotiziranimi mašinami, ki naj bi nam olajšale življenje. Od mašin, v katere tiščimo tanke kvadratne koščke plastike, one pa nam (če imamo srečo) v zameno pljunejo denar, preko celotnega avtomatiziranega in robotiziranega gospodarstva, do stupidne in popolnoma groteskne, a težke novce prinašajoče skupine poneumljajočih mašin, ki slišijo na ime avtomatski gospodinjski pripomočki, mednje pa se uvrščajo takšni dosežki, kot je na primer Kuhar Robot, "ki vam omogoča, da mešate hrano med pripravo tako, da je dejansko sploh ne rabite mešati". Pri tej napravi, kije očitno eden izmed hitov slovenskega spletnega "topšop"prostora, gre za mašino s tremi nogami, varianto samostoječega električnega palčinega mešalnika, ki jo fliknete v posodo, katere vsebina narekuje mešanje, in potem ta trinožna mehanska kreatura meša namesto vas, vi pa se medtem lahko posvetite na primer prebiranju Platona, Dostojevskega, ali predajanju poezijam Minattija, Pavčka, morda celo Kosovela ali Šalamuna. Torej, roboti naj bi nam olajšali delo, pravijo, da bi se mi potem lahko posvetili pomembnejšim opravkom in stvarem. A štos je v tem, da v praksi to ne deluje - večina ljudi se namreč v tem času, ki ji ga "poklonijo"ali prihranijo robotske pomočniške naprave, ne ukvarja z, recimo, refleksijo svojega življenja, vprašanji smisla, z osmišljanjem in načrtovanjem svojega poslanstva v tem kratkem času od maternice do groba, ampak se zgolj pasivno poneumlja in vse bolj postaja biološka različica tega, kar v mehanskih mašinah vidi preprosta človeška pamet. Sonny ima prav - vse manj nas zna napisati simfonijo ali prazno slikarsko platno spremeniti v mojstrovino. Pa ne zgolj to, vse manj nas zna opravljati (s)miselna opravila, ki so nujna za razvoj posameznika, družbe in civilizacije kot take - spomnite se zgolj na dejstvo, da znate zmeraj manj pisati "na roke" in da tudi za najbolj osnovne aritmetične operacije tolčete po tipkah kalkulatorjev in osebnih računalnikov. Hudiča, še resnično sanjati nas zna vse manj. Gregor Alič Utrip Podravja. Rubrika, v kateri boste o dogodkih v Podravju izvedeli še več. Od ponedeljka do petka po 15. uri. torek • 22. oktobra 2013 Kmetijstvo Štajerski TEDNIK 9 Ptuj, Ormož • Odkup grozdja za leto 2012 Vinogradniki prejeli polovico denarja za lanski odkup V začetku tega meseca so ormoški vinogradniki, ki preko KZ Ormož grozdje prodajajo podjetju P&F Jeruzalem Ormož, prejeli del 2. obroka za lansko grozdje. Ormoška klet jim tako dolguje še slabih 42 odstotkov kupnine za grozdje letnika 2012. Preostanek dolga naj bi bil izplačan do meseca decembra, takrat namreč zapade v plačilo tudi prvi obrok za grozdje letnika 2013. Podobno pa so le polovico kupnine prejeli tudi vinogradniki iz širšega ptujskega območja, ti lahko preostanek pričakujejo do februarja prihodnje leto. Foto: CG Vinogradniki so v nezavidljivem položaju; odkupne cene za grozdje so nizke, na poplačilo pa čakajo po eno leto in več. Prodaja grozdja v tujino poguba za slovensko vinogradništvo Kot priznava Mandl, smo iz leta v leto priča vedno večji prodaji grozdja v druge okoliše in celo v tujino. »Vinogradniki iz leta v leto grozdje prodajajo kupcem, ki prihajajo iz drugih vinorodnih okolišev ali celo sosednjih držav in plačajo grozdje takoj. Rad bi posebej poudaril, da v Ptujski kleti razumemo težko situacijo vinogradnikov v Halozah in Slovenskih goricah ter tudi vemo, da marsikdo razmišlja in se tudi odloča o prodaji grozdja takšnim kupcem. To je sicer kratkoročno lahko rešitev za posameznika, na daljši rok pa prinaša pogubo za vinogradništvo in vinarstvo v Halozah in na Slovenskem nasploh, več sive ekonomije, in na koncu, zanikanje lastne identitete ter identitete vinorodnega okoliša, saj to grozdje v veliki večini primerov izgubi svoje poreklo na poti do kupca.«F Kot je pojasnil Franc Kociper iz KZ Ormož, je bil del 2. obroka za grozdje izplačan v višini 76 %, kar v celoti znaša dobrih 58 %, tako da sedaj dolg znaša slabih 42 % kupnine za grozdje letnika 2012. »Preostanek dolga nameravamo izplačati do meseca decembra, saj nam takrat zapade v plačilo prvi obrok za odkupljeno grozdje letnika 2013. Po zagotovilih vodstva družbe P&F Jeruzalem Ormož naj bi se plačila normalizirala in pričela izplačevati v pogodbenih rokih z zapadlostjo drugega obroka letnika 2013 v mesecu aprilu prihodnje leto.« Kot je še povedal, je bilo letos zaradi količinsko nekoliko slabše letine in težav z neplačevanjem grozdja letnika 2012 za dobrih 20 % manj odkupljenega grozdja kot v lanskem letu. Tako so v letošnjem letu odkupili nekaj čez 1600 ton kvalitetnega grozdja, trgatev pa se je do danes v glavnem zaključila. Prodor na nove trge naj bi omogočil hitrejše odplačevanje Mitja Herga, direktor P&F Jeruzalem Ormož, pa na drugi strani pravi, da so vinogradnikom poravnali obveznosti Kot kaže, je otvoritev tržnice v Majšperku, korak v pravo smer. Gre za projekt uvedbe enotne blagovne znamke, ki je nastal na pobudo mnogih, ki si želijo svoje izdelke prodajati na tržnici v lastnem okolju. Tržnica tako postaja prostor, kjer bodo lahko posamezniki prodajali svoje izdelke. V ta namen je občina naročila štiri nove stojnice, ki so bile že skoraj takoj premalo. Ponudnikov je bilo tokrat 8, na stojnicah pa so bili na voljo poleg domačega sadja, zelenjave in izdelkov tudi različni dekorativni izdelki, ročno izdelan nakit in podobno. Tržnica bo odslej živela vsako soboto na Bregu, pred bančnim poslopjem. Prodajalci prvo leto ne bodo plačevali za grozdje letnika 2012 v več kot 60 %, kar v povprečju pomeni, da je poravnanih dobrih 38 centov za kilogram grozdja. »Trenutno se trudimo zagotoviti izplačilo preostalega dela letnika 2012, saj si tudi mi želimo, da bi se te obveznosti poravnale v najkrajšem času. Trudimo se najti rešitev financiranja grozdja, saj želimo vprašanje plačevanja grozdja rešiti dolgoročno in ne samo kratkoročno. Vinarska panoga je specifična, saj se vino proda šele v 16 do 18 mesecih po trgatvi in je zato potrebno zagotoviti obratni kapital. Še posebej pomembno je to za podjetja uporabe tržnice, občinski svet pa naj bi v prihodnosti odločal o tem, ali se bo uvedla pristojbina. Kot je ob otvoritvi dejala županja Darinka Fa-kin, so bili pozitivno presenečeni, da se je že prvič odzvalo v razvoju, kot je naše, kjer so bila in so potrebna velika vlaganja v proizvodnjo, trženje in prodajo. Brez njih ni moč pričakovati dolgoročnega tržnega uspeha in stabilnosti poslovanja v tej panogi.« Kot dodaja, podjetje uspešno odpira nova tržišča in bo prvič v novejši zgodovini uspelo prodati toliko vina, kot ga pridela, kar pomeni, da se zaloge ne kopičijo v kleti. Ponosno poudarja prodor na nove trge Nizozemske, Nemčije, Anglije in Hrvaške, skupaj prodajajo v 17 držav sveta, kjer so v letošnjem letu naredili velik preboj in bodo skupno v tujino prodali preko 4 milijone tako veliko ljudi. »Veliko se je prodajalo, kar je za prvič zelo spodbudno. Tudi obiskovalcev je bilo kar nekaj in upam, da so bili prodajalci zadovoljni z izkupičkom.« Patricija Kovačec litrov. »Skratka podjetje sledi začrtanim ciljem na področju prodaje in je uspelo iz 50.000 steklenic izvoza v države EU pred prevzemom doseči številko 3 milijone steklenic v letu 2013. Skupaj s priznanji za kakovost, ki smo jih prejeli letos, je to garancija za uspešno prihodnost podjetja in nadaljnjega razvoja vinogradništva in vinarstva ljutomersko-ormoških goric, kjer nam priznavajo, da smo gonilna sila, ki poganja celotno območje tudi na turističnem področju.« V letošnjem letu so odkupili dobrih 2 200 ton grozdja. Največ od KZ Ormož, kjer pa je količina manjša glede na pogodbeno dogovorjeno količino, pri ostalih partnerjih pa so količine primerljive z lanskim letnikom ali celo odstopajo navzgor. Kot je dejal, je njihov cilj, da bo plačilo grozdja letnika 2013 izvedeno v dogovorjenih in usklajenih rokih med posameznimi partnerji, to so KZ Ormož, VZ Ormož, in ostalimi pridelovalci, ki grozdje prodajajo brez posrednika direktno v klet. Ptujska klet redno vrši plačila V Ptujski kleti težav z izplačevanjem nimajo, a podobno kot ormoški vinogradniki, so tudi ti iz širšega ptujskega območja do sedaj prejeli le polovico kupnine. Sicer pa kot poudarja direktor Vinko Mandl plačila vršijo redno, v mesečnih obrokih. »V aprilu 2012 smo odplačali celoten letnik 2011. Do danes smo plačali 50 odstotkov letnika 2012, ostalih 50 odstotkov pa bomo do februarja 2014, kar pomeni dva meseca prej kot minulo leto. Kar je v teh težkih in nepredvidljivih časih velik likvidnostni pritisk na poslovanje kleti.« Po njegovih besedah Ptujska klet nima težav oziroma zamikov pri plačilih. »V Ptujski kleti poravnavamo svoje obveznosti do kooperantov redno in skladno z dogovori in pogodbami, pri čemer je potrebno poudariti dvoje. Vsi kooperanti dobijo plačilo za grozdje, še preden dobi klet plačilo za prodano vino. Povprečni plačilni rok kupcev Ptujski kleti je 126 dni, v kleti imamo tudi še rdeča vina starejših letnikov, ki so že v celoti plačana kooperantom. Tako da lahko rečemo le to, da se bo Ptujska klet glede na splošno politično in gospodarsko situacijo v Sloveniji z vsemi močmi borila, da bo tovrstna politika plačil še naprej praksa.« Kot drugo pa navaja, da bodo kljub težavam na trgu vina skladno z zmožnostmi povečali odkupne cene grozdja. To naj bi veljalo že za letnik 2013, ki je količinsko sicer manjši od prejšnjega, vendar naj bi bila povprečna odkupna cena za odtenek višja. Iz letošnje letine bodo pridelali milijon litrov vina »Za pridelavo vin letnika 2013 pričakujemo odkup od 1,5 do 1,6 milijona kilogramov grozdja, iz katerega bomo do-negovali od 1 do 1,1 milijona litrov vina.« Celotni strošek letos prevzetega grozdja še ni znan, ker trgatev še poteka. Prav tako še niso zaključili z analizami kakovosti grozdja glede na različne parametre. Ptujska klet tako po besedah direktorja nadaljuje s prakso odkupa zgolj grozdja najvišje kakovosti, tiste vinogradnike, ki dosegajo njihove najvišje standarde kakovosti, pa še dodatno nagradijo. Ker trgatev še ni zaključena in je analiza še v teku, ocenjujejo, da bodo stroški podobni lanskim. Patricija Kovačec Slovenija • Pridelek grozdja letos manjši Na sivem trgu se proda okoli 60 milijonov litrov vina Slovenski vinogradniki so letos natrgali približno 27.000 do 28.000 ton grozdja, kar je sedem odstotkov manj kot lani. Kakovost naj bi bila dobra, a zadnji čas je, da se lotimo sivega trga, kje se proda okoli 60 milijonov litrov vina, je že pred časom povedal direktor Vinske družbe Slovenije Dušan Brejc. Foto: arhiv občine Majšperk Tako ponudniki kot tudi kupci so se v lepem številu odzvali povabilu na odprtje tržnice. Panoga je po Brejčevih besedah trenutno na najnižji možni točki, »saj od 80 milijonov litrov, kolikor vina imamo vsako leto ob običajni letini, Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja v letu 2013 beleži skupaj 23 milijonov litrov prijavljene prodaje, kar pomeni da je tako rekoč 60 milijonov litrov še vedno neevidentiranih«. Sprememba vinskega zakona, ki se pripravlja za jesen, bo končno posegla tudi na to področje in morda je to ena od osnovnih zahtev, ki jih mora- mo v Sloveniji urediti, torej priti do verodostojnih podatkov, do realne bilance vina v Sloveniji, je poudaril Brejc. Izvoz je lani znašal 4,7 milijona litrov in je bil za 800.000 litrov manjši od povprečja zadnjih let. Več kot 70 odstotkov vin prodamo v države izven EU, pri čemer prevladujejo bela vina, slovenska vina pa so znova na voljo na trgih Velike Britanije in Nizozemske. (sta) Majšperk • Odprtje tržnice Uspešen prvi dan trgovanja Sredi oktobra so v Majšperku odprli tržnico pred poslovnim prostorom na Bregu. Ponudba je bila raznovrstna: od domače zelenjave, sadja in peciva do ročno izdelanih dekorativnih izdelkov. 10 Štajerski TEDNIK Kultura torek • 22. oktobra 2013 Ptuj • Jesenski Ziv-žav Dober projekt, malo otrok Letošnji jesenski Živ-žav, ki ga je ob tednu otroka organiziralo Društvo prijateljev mladine (DPM) Ptuj, je bil izjemno pester in zabaven, a se ga je letos udeležilo presenetljivo malo malčkov in njihovih staršev. Le okrog 30 otrok se je na živ-žavu družilo s člani DPM Ptuj. Projekt, ki so ga po dveh letih premora ponovno organizirali v našem mestu, je bil dobro zastavljen, saj je ponujal številne ustvarjalne delavnice za otroke različnih starosti. Predstavil se je tudi mariborski Center eksperimentov, ki je izvajal zabavne poskuse in otrokom na ta način pričaral izbruh vulkana in podobne reči. A zanimanje staršev, ki so na dogodek v jedilnico OŠ Ljudski vrt v nedeljo pripeljali svoje otroke, je bilo letos presenetljivo slabo. Čeprav so bile delavnice za malčke brezplačne, odrasli pa so prispevali simbolična dva evra za pripomočke, iz katerih so otroci ustvarjali, je vseh skupaj bilo le kakšnih 30 otrok. A so zato ti neznansko uživali. Ustvarjanju, ki se je pričelo ob 15. uri, je sledila športna pravljica gledališča Smejček in zabaven konec nedeljskega popoldneva s prav posebnim Otroci so ustvarjali, se igrali, si ogledali pravljico in izvajali eksperimente. eksperimentom, ki so ga izvedli pred šolo. Na prireditvi, ki jo je povezovala simpatična igralka in članica DPM Ptuj Urška Vučak, je v imenu organizatorjev na kratko spregovorila tudi predsednica DPM Ptuj Vesna Zago-ranski. Izpostavila je nekatere prireditve, ki jih prirejajo za otroke v našem mestu, se spomnila izleta na Pikin festival in poudarila, da so priprave za veseli december že v teku. Dženana Kmetec Postojna • Šus teater na Linhartovem srečanju Potrditev večletnega sistematičnega dramskega ustvarjanja S komedijo Kripl, ki posega v občutljiv današnji čas, se je Šus teater KD Draženci pod režisersko taktirko Aljaža Godca uvrstil na letošnje 52. Linhartovo srečanje - Festival gledaliških skupin Slovenije 2013, ki je potekalo od 26. do 28. septembra v Postojni. vanjem omogočili ta lep do- „To, da je bil Šus teater s predstavo Kripl uvrščen na prestižno 52. Linhartovo srečanje sedmih najkakovostnejših gledaliških skupin v Sloveniji izmed več kot 125 prijavljenih, je predvsem potrditev večletnega sistematičnega dramskega ustvarjanja in pravilne izbire dramskega teksta, ki polemizira z aktualnimi družbenimi vprašanji. Še posebej v času krize vrednot je ključno, da gledališče javnosti na neposreden in razumljiv način pokaže, katera so napačna prepričanja in napačna vedenja ter kakšne posledice lahko imajo tako za posameznika kot za družbo. Ker je igralcem uspelo to idejo s prepričljivimi in pristnimi občutki prenesti v like, ki jih igrajo, predstava Kripl ni ostala neopažena le med širšo javnostjo, ki si je predstavo ogledala v velikem številu na mnogih ponovitvah, ampak tudi med slovensko gledališko strokovno javnostjo. Predvsem gre pohvala vsem igralcem: Katji Svenšek, Jani Žerak, Nastji Tetičkovič, Dori Lenart, Damijanu Zagoršku, Matjažu Godcu, Nejcu Pešcu, Robiju Cafuti, Marku Todoro-viču, tehnični podpori (Miha Novak in Maja Skočir) in vsem tistim, ki so s svojim prizade- Kripl je komedija, ki na neposreden način prikaže družbene odnose, jih ne olepšuje, takšna sta tudi jezik in slog, gledalec se lahko poistoveti z liki na odru in jih hitro dojema. Kripl, delo Martina McDonagha, ima precej vzporednic z današnjim časom. Tudi danes precej mladih razmišlja o tem, da bi zapustilo svojo domovino, ker je stanje v njej zanje neperspektivno. Ljudje se zatekajo v lastne skupnosti, ne iščejo povezav v širših, v okviru katerih bi lahko stvari uspešno reševali, potegnili voz iz blata. Režiser Aljaž Godec pove, da ga je besedilo pritegnilo predvsem zaradi teh vzporednic. Uvrstitev na Linhartovo srečanje je predvsem potrditev večletnega sistematičnega dramskega ustvarjanja. sežek, ki je za malo kulturno društvo iz Dražencev velika vzpodbuda za nadaljnje gledališko ustvarjanje," je v imenu celotne ekipe zadovoljen povedal Aljaž Godec. Šus teater tudi v novi sezoni ostaja zvest zabavnemu in obenem angažiranemu gledališču. Januarja 2014 bodo v domači Resnica o dimnikarski službi V torek 17. 9. 13 je bil na tem mestu objavljen komentar Majde Fridl o dimnikarski službi. Komentar dimnikarsko službo po našem mnenju predstavlja v povsem napačni luči ter podaja številne netočne, neresnične in zavajajoče informacije. Dimnikarji prav z odkrivanjem napak in pomanjkljivosti pri rednih letnih pregledih na leto rešijo več sto življenj, da o preprečevanju premoženjske škode sploh ne govorimo. Pogostost izvajanja dimnikarskih storitev v kurilni sezoni je zakonsko predpisana in temelji na dolgoletnih izkušnjah na tem področju. Vse naprave je treba pregledati 1 x letno, pogostnost čiščenja pa je pri t.i. malih kurilnih napravah (do 50 kW- te so običajne v gospodinjstvih) odvisna od vrste goriva: peči na trdna goriva je treba čistiti 4x v sezoni, na biomaso 2x, na tekoče in plinasto gorivo 1x , pri slednjih je treba tudi 1x v sezoni izvesti meritve emisije dimnih plinov. Cene dimnikarskih storitev so v Sloveniji določene na državni ravni in so za isto storitev povsod enake. V ceni seveda niso vključene samo storitve na peči, dimniku ali zračniku, ampak tudi naročanje, prihod, poročanje o morebitnih pomanjkljivostih, strokovna podpora in svetovanje, itd. Cenik dimnikarskih storitev si bralci lahko ogledajo na www.mko.gov.si. Nov zakon, ki je leta 2004 javno dimnikarsko službo s koncesijami prenesel na državno raven, je usklajen z evropsko zakonodajo, zagotavlja boljšo kakovost in večjo transparentnost dimnikarskih storitev brez sive ekonomije, enako ceno za enako storitev vsem uporabnikom ter dostopnost dimnikarskih storitev tudi v najbolj odročnih delih države. Prav uvedba nove zakonodaje je prvič omogočila manjšim dimnikarskim podjetjem, da si s ponudbo ugodnih pogojev na razpisu pridobijo koncesijo za izvajanje dimnikarskih storitev. V Sloveniji deluje 56 koncesionarjev dimnikarske službe, njihov celoten letni promet pa znaša približno 13 milijonov EUR. Koncesionarjem so leta 2009 enostransko znižali cene nekaterih obveznih osnovnih storitev za do 40 %, kar je številne koncesionarje pahnilo skoraj na rob preživetja. Bralce bi radi opozorili tudi na dejstvo, da doslej ni bil v zvezi s korupcijo niti sprožen noben postopek proti dimnikarjem, kaj šele, da bi bil kdo obtožen ali celo obsojen. Prav nasprotno pa je bilo kar nekaj oseb že pravnomočno obsojenih za širjenje žaljivih obdolžitev o dimnikarjih in za napad nanje. Dimnikarska služba je po zakonu obvezna, saj neizvajanje dimnikarskih storitev z veliko verjetnostjo slej ko prej pomeni nesrečo, katere posledica je najmanj materialna škoda, če ne še kaj hujšega. Zato so dimnikarska podjetja dolžna uporabnike, ki te storitve odklanjajo, prijaviti na inšpekcijo, ta pa tistega, ki dimnikarske storitve zavrača, lahko tudi kaznuje. Le redno izvedene dimnikarske storitve nas vse varujejo pred dimniškimi požari ter pred zastrupitvami z dimnimi plini, ki lahko nastanejo zaradi pomanjkljivosti na pečeh, dimnikih ali zračnikih. Pomagajo tudi k bolj učinkoviti rabi energije in z zmanjšanjem emisij v ozračje varujejo naše okolje. Karmen Stariha, predstavnica za odnose z javnostmi Sekcije dimnikarjev pri Gospodarski zbornici Slovenije, Zbornici komunalnega gospodarstva kulturni dvorani v Dražencih uprizorili premiero precej šokantne komedije z zlobnim humorjem avtorja Evalda Fli-sarja z naslovom »Kaj pa Leonardo?«. Kot pove Aljaž Godec, gre za briljantno komedijo, ki raziskuje naravo identitete in svobode v družbi. Dogajanje je postavljeno na nevrološki inštitut, kjer so pacienti zgolj sredstvo za doseganje posameznikovih lastnih interesov. MG Foto: Arhiv Sus teatra Z Linhartovega srečanja v Postojni. Boks Dejan potrdil vrnitev na zmagovita pota Stran 12 Namizni tenis Cirkovčani ugnali lanskoletne prvoligaše Stran 13 Rokomet Poraz Jeruzalema v Trebnjem Stran 13 Nogomet Panikvar odločil tik pred koncem srečanja Stran 13 Nogomet Podvinčani v derbiju ugnali Videm Stran 14 Športno plezanje Za Mino sanjska azijska turneja Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoÁiiajt¿ ñaí na íuítounim. ijitiíu! RADIOPTUJ tui ú/tíettc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 14. krog Z remijem zadovoljni vsi Zavrč - Domžale 2:2 (2:2) STRELCI: 1:0 Sambolec (5.), 1:1 Korun (8.), 1:2 S. Vuk (33.), 2:2 Kokol (42.) ZAVRČ: Fink, S. Čeh, Ro-škar, Sambolec, Kokol, Ša-faric, Mihelič (od 86. Fuček), Golubar, Kelenc, Matjašič (od 73. A Čeh), Kresinger. Trener: Viktor Trenevski. DOMŽALE: Vidmar, Skubic, Zec, Požeg Vancaš (od 60. Mijic), S. Vuk (od 81. G Vuk), Parker, Majer, Janža, Korun, Husmani, Kous (od 71. Maksi-movic). Trener: Luka Elsner. V uvodni tekmi 14. kroga so v Zavrču gostovale Domžale, ki so na zadnjih štirih tekmah ostale neporažene. Domačini so pred reprezentančnim premorom doživeli bolečo zaušnico v Novi Gorici, zato so se želeli svojim zvestim navijačem (zbralo se jih je kakšnih 500) odkupiti z zmago. Vse to je obetalo zanimiv in izenačen obračun, kar so potrdili tudi dogodki na zelenici Športnega parka. Domžalčani so že v 3. minuti zapretili s strelom S. Vuka s približno 15 metrov z desne. Na drugi strani je bilo nevarno v 4. minuti, ko so gostje v zadnjem trenutku izbili žogo pred prodirajočim Matjaši-čem. V 5. minuti so beli izvajali prvi kot na tekmi, po podaji Safarica z leve je najvišje skočil Sambolec in z glavo matiral Vidmarja - 1:0. Gledalci so bili z dinamičnim začetkom tekme upravičeno zadovoljni. Že v 8. minuti so z zadetkom iz prekinitve na drugi strani vrnili rumeni: iz kota je podal Janža, z glavo je streljal Zec, Fink je žogo na kratko odbil, a le do Koruna, ki mu iz bližine ni bilo težko izenačiti - 1:1. V tekmi z izjemnim tempom so Domžalčani spet zapretili kmalu zatem - Slobodan Vuk je iz bližine zadel levo vratnico. V 15. minuti so zapretili domačini, po nevarnem poskusu Golubarja je bil za las prepočasen Matja-šič. Že nekaj minut kasneje je lepo priložnost za Haložane z leve zapravil Golubar. Šele na polovici prvega dela igre se je silovit tempo nekoliko umiril, še vedno pa smo spremljali zanimivo predstavo. V 33. minuti je na sredini žogo izgubil Šafaric, po podaji Husmanija je S. Vuk preigral Sambolca in z dobro odmerjenim strelom po tleh iz roba kazenskega prostora zadel za 1:2. Domačini so se do konca prvega dela igre trudili izenačiti, trud pa se jim je obrestoval v 42. minuti, ko je lep zadetek dosegal Kokol. Bočni igralec se je z leve s približno 25 metrov nenadoma odločil za strel in s polvisokim strelom matiral Vidmarja, ki je slabo ocenil let žoge. Ob izteku prvega dela je na drugi strani zgrešil S. Vuk, najnevarnejši gostujoči igralec. Domačini, ki so nastopili brez kaznovanega in poško- PRVALiGA TelekomSIovenije REZULTATI 14. KROGA: ZAVRČ - DOMŽALE 2:2 (2:2); strelci: Sambolec 5., Kokol 42.; Korun 7., S. Vuk 32.; KRKA - MARIBOR 0:5 (0:2); strelci: Milec 39. in 45., Tavares 58., Men-dy 72., Mezga 89.; RUDAR VELENJE - GORICA 2:1 (1:1); strelca: Eterovič 37., 91.; Misu-raca 5.; LUKA KOPER - TRIGLAV 2:0 (1:0); strelec: Galešič 5., 93. z 11 m: OLIMPIJA - CELJE 0:2 (0:0); strelca: Vrhovec 71., Verbič 93. 1. MARIBOR 13 9 2 2 31:8 29 2. LUKA KOPER 14 8 3 3 20:14 27 3. RUDAR VELENJE 14 7 4 3 18:13 25 4. ZAVRČ 14 7 3 4 21:22 24 5. GORICA 14 6 4 4 24:14 22 6. DOMŽALE 14 5 5 4 23:15 20 7. OLIMPIJA 13 5 1 7 18:21 16 8. CELJE 14 4 2 8 12:23 14 9. KRKA 14 3 2 9 11:29 11 10. TRIGLAV 14 1 2 11 8:27 5 Lestvica najboljših strelcev: 9 zadetkov: Mate Eterovič (Rudar); 8 zadetkov: Jean-Philippe Mendy (Maribor); 7 zadetkov: Massimo Coda (Gorica); 6 zadetkov: Joshua Kevin Stanley Parker (Domžale), Slobodan Vuk (Domažle), Marcos Morales Tavares (Maribor), Goran Galešič (Koper); 5 zadetkov: Nik Omladič (Olimpija), Josip Maroševič (Krka); 4 zadetki: Gian-luca Lapadula, Gianvito Misuraca (oba Gorica), Damjan Bohar, Nusmir Fajič (oba Maribor), Andraž Šporar (Olimpija) ... Zavrčani so šele drugič letos doma ostali brez polnega izkupička točk - po slavju Gorice so tokrat remi iztržile Domžale. Nekaj velikih napak so tokrat storili ključni igralci, ki so praviloma glavni nosilci igre. dovanega Murka, so si priigrali prvo priložnost v drugem delu. Tekla je 50. minuta, ko je po prodoru in podaji Kokola v sredino Korun skoraj dosegel avtogol. Že trenutek kasneje je imel vratar Vidmar obilico težav s strelom Miheliča. Beli so bili v tem delu gospodarji na igrišču, toda po napaki Finka so gostje v 57. minuti preko Koruna stresli prečnik. Igra je bila v drugem delu precej slabša kot v prvem polčasu, kljub temu pa so beli še naprej napadali. Toda premoč je bila zgolj jalova, izrazite priložnosti si niso priigrali. V sami končnici tekme smo videli obupne poskuse domačinov. Globoko v sodnikovem podaljšku je iz leve streljal Kresinger, Vidmar pa je s konico prstov žogo odbil v polje. Končalo se je z 2:2, kar je glede na prikazano tudi najpravičnejši izid, kljub temu da so bili Zavrčani boljši večino srečanja, toda na drugi strani je domačine dvakrat rešil okvir gola. Tadej Podvršek Foto: Črtomir Goznik Miha Kokol (Zavrč, beli dres) je v petek na tekmi z Domžalami dosegel že svoj tretji zadetek v letošnji sezoni. Pokal Slovenije: Kidričani v sredo z Gorico V sredo, 23. 10., bodo na sporedu prve tekme četrtfinala Slovenije. V njem območje Spodnjega Podravja zastopa le še Aluminij. Kidričani se bodo v sredo na domačem igrišču pomerili z Gorico, ki ima z močnim italijanskim pridihom eno najmočnejših zasedb v 1. ligi. Varovanci Roberta Pevnika se bodo favoriziranim gostom poskušali upreti po najboljših močeh, kar bo po dveh zmagah vsaj za odtenek lažje. Gledalci bodo v Kidri- čevem letos ponovno imeli priložnost videti obračun ekip, ki sta se merili že v lanskem tekmovanju in v katerem so se po dramatični povratni tekmi napredovanja veselili Kidriča-ni (v sodnikovem podaljšku je zadel Robert Kurež). Pari: Aluminij - Gorica (ob 15.00) Rudar - Celje (ob 17.00) Olimpija - Domžale (ob 17.00) Šenčur se bo v poznejšem terminu pomeril z zmagovalcem srečanja Kalcer Radomlje - Maribor. »Škoda, da Domžal ne vodi več Stevan Mojsilovič ...« Luka Elsner, trener Domžal: »V samo srečanje smo sicer krenili slabo, toda nato smo zaigrali bistveno bolje ter povedli in imeli še nekaj zrelih priložnosti. Nezbranost ob koncu prvega dela nas je stala izenačenja. V drugem delu sem s fazo branjenja zelo zadovoljen, saj smo delovali tako, kot smo se zmenili in domačinom nismo puščali preveč možnosti. Na drugi strani bi lahko sami kakšen protinapad realizirali v zmago. Toda kljub temu sem zadovoljen, saj je v Zavrču zelo težko igrati, tu so si zobe polomili številni favoriti.« Nejc Vidmar, vratar Domžal: »Težko je bilo. Sam se bil zraven že takrat, ko smo tukaj prejeli pet zadetkov, zato sem vedel, kaj nas čaka. Začeli sicer nismo najboljše, toda nato smo preobrnili potek srečanja in res škoda tistega zadetka za izenačenje. Toda tako je, nogomet ti enkrat da, enkrat vzame in na koncu moramo biti zadovoljni s točko v gosteh.« Viktor Trenevski, trener Zavrča: »S točko moramo biti zadovoljni, poleg tega pa je bil odnos igralcev pravi. Če bi dejal v šali, bi si želel, da bi Domžale danes vodil še Stevan Mojsilovic. Luka Elsner je namreč preporodil ekipo, ki je bila nevarna. Naredili smo dve napaki, toda to je sestavni del nogometa, tako da ni zamer do igralcev. Kombinatorika je bila boljša kot na zadnjih srečanjih, zato moramo začeti nabirati točke: do premora bi potrebovali kakšnih 30 točk.« Miha Kokol, igralec Zavrča: »Gledalci so lahko uživali v odprti igri, saj je že v prvem delu padlo veliko zadetkov. Ta točka, s katero smo lahko zadovoljni, nas še vedno drži pri vrhu prvenstvene lestvice. Tudi proti Krki bomo igrali na zmago, ki je za nas pravzaprav nuja.« Nogomet • 1. SNL Martin Milec vknjižil dva gola in dve asistenci Med junake kroga lahko uvrstimo tri nogometaše z dvema doseženima zadetkoma, izstopa pa Martin Milec, ki je k temu dodal še dve asistenci. V Novem mestu je s tem opravil levji delež pri zmagi Maribora proti Krko. Mariborčani se pod vodstvom Anteja Šimundža znova dvigujejo v formi, upamo pa, da bodo v četrtek uspešni tudi na evropskem prizorišču na gostovanju pri belgijskem Zulte Waregemu. Dva gola sta v tem krogu prispevala še Goran Galešič in Mate Eterovič. Slednji je s tem prekinil kratek strelski post in zadržal vodilno mesto na lestvici strelcev. Njegova zadetka proti Gorici sta močno vplivala na razplet tekme v Velenju, tisti ob koncu tekme je odločil zmagovalca. Galešič je trenutno najboljši igralec Kopra, ki vztrajno drži visoko 2. mesto na lestvici. Najprijetnejše presenečenje so pripravili Celjani, ki so z zmago proti Olimpiji »pokvarili« praznovanje 25-letnice navijaške skupine Green Dragonsi. Skoraj 3000 domačih navijačev v Stožicah je bilo po tekmi zelo razočaranih, nekateri najbolj vročekrvni so želeli celo obračunati z nogometaši. Trener Olimpije Andrej Razdrh je po tekmi znova ponudil svoj odstop (predsednik Izet Rastoder ga pred tedni ni sprejel). JM 12 Štajerski Šport torek • 22. oktobra 2013 Boks • Po dvoboju Dejan Zavec - Sebastien Allais v Leipzigu Dejan potrdil vrnitev na zmagovita pota Šport piše zelo različne zgodbe, novo je v Leipzigu spisal naš boksarski super-šampion Dejan Zavec. Tega je v soboto v dvorani Messenhalle pred približno 5 tisoč gledalci čakal 37. profesionalni dvoboj. To je bil »prehodni« dvoboj, prvi po marčevskem porazu proti Thurmanu v New Yorku. Dvoboj sam po sebi ni imel visoke vrednosti, saj je bil Dejan popoln favorit proti 32-le-tnemu Francozu Sebastienu Al-laisu (26 dvobojev, 15 zmag, 7 porazov, 4 neodločeni dvoboji). Prav tako s sabo ni prinašal nobenega naslova, ki bi dodatno psihološko obremenjeval tekmeca. Kljub temu pa je bil dvoboj težak iz povsem drugega razloga: Dejanu je nekaj dni pred dvobojem umrla mama. Po težki odločitvi, da ostane v Nemčiji in se v Slovenijo vrne takoj po dvoboju, je bilo glavno vprašanje to, kako bo psihološko zdržal to situacijo. Dejan je to storil odlično in na koncu v ringu s solzami v očeh zmago poklonil pokojni mami ... Zmagoviti razplet se je napo- Dejan Zavec je proti Francozu Sebastienu Allaisu pokazal odlično predstavo, tako da nem trenutku ni bila vprašljiva. Foto: Matija Brodnjak zmaga v nobe- kljub temu pa je Dejan s svojim prepoznavnim stilom močne obrambe povsem nadzoroval potek dvoboja. Šesta runda je bila znova udarna, najbolj v celotnem dvoboju: Dejan je tekmecu zadajal udarce v seriji, ta pa se je z dobro pripravljenostjo uspel izogniti predčasnemu koncu. Zadnji dvomi o zmagovalcu so bili razblinjeni v zadnjih dveh rundah, ki jih je Dejan opravil z odliko, brez nepotrebnega tveganja. Sodniki ob ringu so imeli po dvoboju lahko nalogo, saj so soglasno potrdili zmago našemu borcu: 79:73, 80:71, 80:71. To je bila že 33. profesionalna zmaga Mr. Sym-patikusa. »S prikazanim sem zelo zadovoljen, posebej s tem, da sem celotno pripravljalno obdobje in tudi dvoboj zaključil brez poškodb. Najpomembneje je v tem trenutku to, da sem zabe- Pozdrav slovenskim navijačem V odmoru po tretji rundi je uradni napovedovalec v dvorani pozdravil glasne slovenske navijače, ki so s svojim navijanjem ustvarili dobro vzdušje. Povedal je, da prihajajo iz Ptuja (Petaua), ki je najstarejše slovensko mesto in da so za Dejana prepotovali precej dolgo razdaljo - več kot 800 kilometrov. dvoboj višjega ranga, saj glede na moja leta ni smiselno stopicati na mestu. Pri meni obstaja želja in volja, sedaj morajo svoje narediti tisti, ki odločajo o dvobojih,« je povedal Dejan, ki se ni pozabil obrniti k navijačem: »Posebej bi se zahvalil navijačem in njihovemu vodji Jožetu Mohoriču, ki vedno znova najde energijo in moč, da zbere tolikšno množico in organizira ta potovanja. Zame je to res težko razumljivo - neprecenljivo. V ringu sem resda sam, vendar ni mogoče presli-šati te podpore, ki mi jo navijači namenjajo. Hvala vsem!« vedal že s samim prihodom v ring, kjer je Dejan deloval zelo zbrano. S koncem očesa je sicer uspel pozdraviti Natašo in otroka, nato pa je le še čakal na znak sodnika v ringu za za- Zmešnjava s številom rund Pred dvobojem smo napovedovali, da bo ta trajal deset rund, kar je pisalo tudi na raznih spletnih straneh. Nemalo smo bili začudeni, ko je v uradnem biltenu boksarskega večera ob dvoboju Zavec - Allais pisalo 8 rund. Nasprotujoče si podatke je podajal tudi uradni napovedovalec, zato smo šele ob koncu osme runde, ko so vsi spremljevalci boksarjev vstopili v ring, vedeli, da je borbe konec. »Bil sem prepričan, da bo dvoboj trajal 10 rund, o krajšem času sem zvedel šele tik pred osmo rundo. V tej sem nato poskušal uporabiti vse prihranjene moči, a mi ni najbolje uspelo.« četek borbe. Takoj je prevzel pobudo in ob bučni spodbudi kakšnih 100 slovenskih navijačev mlel tekmeca, ki je dvoboj začel (preveč) pogumno. Allais je bil poleg tega nekoliko manjši od Dejana, ti centimetri pa so se zelo poznali pri podeljevanju udarcev. Dejanu je že v drugi minuti dvoboja uspelo s krošejem s kratkimi presledki trikrat zapored natančno zadeti Francoza, ki se po tretjem udarcu ni uspel obdržati na nogah. Sodnik v ringu je pričel s štetjem, odmor pa je Allaisu koristil, saj je nadaljeval bolj zbrano, predvsem pa manj odprto. Kljub bistveno bolj zapr- Trenutek, ko je glavni sodnik v ringu dvignil roke zmagovalcu - Dejanu Zavcu. Foto: Matija Brodnjak Že samozavesten prihod v dvorano je napovedoval Dejanovo slavje. Foto: Matija Brodnjak ti formaciji tekmeca je Dejan vseeno našel načine, s katerimi je pridobival točke. Po prvem odmoru je Francoz še obnovil moči in v nadaljevanju potrdil, da gre za solidnega borca, ki le redko klone predčasno (to se mu je v dosedanjih dvobojih pripetilo le enkrat). V drugi in tretji rundi je Dejan zanesljivo vknjižil novi točki, ni pa poskušal na silo končati dvoboja. Takšen pristop je vendarle dvorezen meč, zato ga Dejan uporabi sila redko. Četrta in peta runda sta minili v nekoliko zmanjšanem tempu in vsaj navidezno enakovrednejši borbi, ležil zmago, ob tem pa sem naredil v posameznih segmentih napredek. Posebej bi omenil to, da smo uspeli izpiliti segment natančnosti: da je čim več udarcev izvedenih natančno na zamišljeno mesto. Ob tem sta pomembna tako frekvenca kot moč udarcev, samo skupek teh elementov pa nas lahko znova pelje na vrh. Vsi v klubu se zavedamo, da to ni bil tekmec, ki bi lahko iz mene izvabil najboljše, zato moramo pred naslednjim dvobojem, ki bo zagotovo s sabo prinašal kakšno titulo, storiti še več. V nadaljevanju me zanima samo to, Jože Mohorič, vodja Fan cluba Dejan Zavec, je podal svoj pogled na celotno dogajanje: »Prepričan sem bil o tem, da je Dejan pripravljen pričakal dvoboj, ta del me ni skrbel. Skrbi mi je povzročalo njegovo psihološko stanje po izgubi mame, saj boks ne dopušča napak. Vesel sem bil, da se je uspel zbrati in je odlično oddelal svoj posel. Zadovoljen sem tudi z vsemi člani Fan cluba, saj smo skupaj pomagali Dejanu v teh težkih trenutkih. Trenutno je najpomembneje to, da je zdrav, saj lahko samo v tem primeru v celoti pokaže to, česar je sposoben. Mi sicer ne potrebujemo njegovega dokazovanja, saj je že doslej pokazal veliko znanja in poguma. Bomo pa zagotovo ostali z njim, ne glede na to, kam ga bo vodila njegova pot.« Zadovoljen je bil tudi Dirk Dzemski: »Dejan je bil znova zelo močan, brez napak je zaključil dvoboj. V tem trenutku se veselim njegovega dosežka, obenem pa se zavedam, da bo to s sabo prineslo nov, odmev-nejši dvoboj in s tem še več treninga. Znova ne bo nič s počitkom (smeh).« Jože Mohorič (novinar) V Leipzig se je odpravilo skoraj 70 navijačev Fan cluba Dejan Zavec. Foto: Matija Brodnjak Obširnejšo reportažo o poti v Leipzig in odzivih sodelujočih bomo objavili v petkovi številki Štajerskega tednika. torek • 22. oktobra 2013 Zape, l WW Vozne razmere v zimskem obdobju Pozimi, ko so vremenske razmere spremenjene, moramo udeleženci v prometu, predvsem vozniki motornih vozil, računati na možnost hitre spremembe voznih razmer. Ob spremenjenih voznih razmerah je temeljni pogoj za varno udeležbo v prometu ustrezna zimska oprema motornega, pa tudi priklopnega vozila, za kar moramo pravočasno poskrbeti. Zakon o varnosti cestnega prometa določa, da morajo biti motorna vozila pozimi in v zimskih razmerah opremljena s predpisano zimsko opremo in določa, da morajo imeti vozila na cestah v Republiki Sloveniji med 15. novembrom in 15. marcem (pozimi) in tedaj, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali je vozišče zasneženo, zaledenelo (ledna deska) ali poledenelo (poledica), predpisano zimsko opremo. V skladu z odredbo o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji je na cestah, na katerih so zimske razmere, prepovedana vožnja za tovorna vozila s priklopnimi vozili, za vozila, ki prevažajo nevarno blago in za izredne prevoze. Zimska oprema Za zimsko opremo motornih vozil štejejo: 1. Pri dvoslednih motornih vozilih, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih vlečejo: • zimske pnevmatike na vseh kolesih ali • poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za zadnjo os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Pogoji za uporabo snežnih verig so izpolnjeni takrat, ko je na vozišču toliko snega, da pnevmatika med vožnjo ne pride v stik s površino vozišča (za pnevmatiko ostaja snežena sled). 2. Pri dvoslednih motornih vozilih, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih vlečejo: • zimske pnevmatike najmanj na pogonskih kolesih ali • poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za zadnjo os in v primeru pri-klopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Poleg tega morajo imeti ta vozila v opremi še lopato. 3. Kanali dezena pnevmatik, ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj 3 mm. 4. Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo na boku proizvajalčevo oznako »M+S«. 5. Pnevmatike na vozilih z največjo dovoljeno maso do vključno 3.500 kg, ki dosegajo hitrost nad 40 km/h, morajo biti enake velikosti, vrste (poletne, zimske, terenske) in zgradbe (radialne, diagonalne), na isti osi pa tudi iste nosilnosti, hitrostnega razreda ter istega proizvajalca in dezena (vzorec tekalne površine). Zimske pnevmatike so lahko za največ dva razreda nižjega hitrostna razreda, kot ga zahteva konstrukcijsko določena najvišja hitrost vozila. Policisti pri nadzoru cestnega prometa preverjajo tudi opremljenost vozil s predpisano zimsko opremo. 041674 326 ¡nfo^avtoskrtris.sl, uiuiuuvtoskrNs.sl 55. in 26. IO. 20I3 novi 5x4 5-Cross predstavitev in testne vožnje 25. IO. 20I3 brezplačni test amortizerjev za vsa vozila Štajerski"TEDNIK 1 BREZPLAČEN PREVENTIVNI PREGLED VOZILA TEHNIČNI PREGLEDI DOMINKO Brezplačen preventivni tehnični pregled vozila je storitev, ki vam omogoča večjo varnost v cestnem prometu. Opravite ga pred opravljanjem rednega tehničnega pregleda ali pa v primeru, kadar dvomite o tehnični brezhibnosti vozila. BREZPLAČEN TEST AKUMULATORJA Oglasite se pri nas in brezplačno bomo pregledali delovanje akumulatorja v vašem avtomobilu! ZIMSKE PNEVMATIKE IN KOMPLETI KOLES PO UGODNIH CENAH Dominko d.o.o., Zadružni trg 8, 2251 Ptuj, tel.: 02 788 11 50 Servis za vozila vseh zna cenitev avtomobil: Zapeljimo v zimo (M ere v zim Nasveti voznikom Priprava motornega vozila na zimo naj zajema tudi pregled drugih naprav in opreme vozila. Poleg pnevmatik, zavor, krmilnega mehanizma in luči je tu še vrsta drugih naprav, ki jih mora uporabnik vozila občasno, pred zimo pa pravočasno in skrbno preveriti: - akumulator (pregledati, očistiti in namazati je treba kabelske priključke ter preveriti stanje elektrolita v celicah); - hladilni sistem (preveriti je treba gostoto in raven hladilne tekočine); - sistem za dovod zraka v vozilo (priporočljivo je preveriti, ali se v sistemu nahajajo tujki, kot so smeti ali posušeno listje); - olje v motorju (gladina olja mora vedno segati med obe oznaki (max - min) na merilni palici); - Sistem za močenje vetrobranskega stekla (preveriti je treba količino vode v posodi ter ji dodati zadostno količino sredstva proti zmrzovanju) - metlice brisalcev (preveriti njihovo izrabljenost in jih po potrebi zamenjati); - klinasti jermen (preveriti je treba stanje in napetost jermena, ki zagotavlja vrtenje alter-natorja, črpalke hladilne tekočine in drugih naprav); - sistem za dovod goriva (pri vozilih z dizel motorjem je priporočljivo pregledati in po potrebi očistiti filter za gorivo); - tesnila vrat (če jih bomo občasno namazali z glicerinom, v mrzlih dneh kljub mokroti vrata ne bodo primrznila); - ključavnice na vratih in pokrovu prtljažnika (občasen vbrizg WD 40 ali podobnega penetrirajočega antikorozivnega sredstva bo preprečil pomrznjenje ključavnice) 2 Štajerski"TEDNIK Zapeljimo v zimo torek • 22. oktobra 2013 Priporočila za vožnjo pozimi Pozimi je za varno vožnjo pametno upoštevati nekaj preprostih nasvetov, ki bistveno zmanjšajo možnost nesreč: • hitrost vozila zmanjšajmo in ga prilagodimo razmeram ter stanju vozišča; • povečajmo varnostno razdaljo med našim vozilom in vozilom, ki vozi pred nami; • zavirajmo narahlo in po potrebi postopno, z večkratnim pritiskom na stopalko; • ne spreminjajmo smeri vožnje sunkovito, saj vsako tako ravnanje lahko povzroči zanašanje vozila. Podobno velja tudi za sunkovito speljevanje; • zelo pomembna je izbira pravilnega prestavnega raz- n a ■ merja, ker lahko premajhna moč na pogonskih kolesih zmanjša učinkovitost vodenja vozila in onemogoči potrebne popravke smeri vožnje, prevelika pa povzroči zdrsavanje pogonskih koles in zanašanje vozila; • vozimo čim bolj enakomerno, brez premočnega pospeševanja ali zmanjševanja hitrosti; • posebej bodimo pozorni na izpostavljene dele ceste, kjer se pogosteje pojavlja poledica; • računajmo na daljši čas potovanja, zato se od doma odpravimo prej kot običajno. Med vožnjo bodimo zbrani, predvsem pa strpni do drugih udeležencev v prometu. V takih razmerah je še posebno pomembna vozniška kultura, etika in solidarnost. Vir: policija.si Pooblaščeni BOSCH serviser -Avtoelektričarstvo Renato Bračič s.p., Jurovci 1b, 2284 Videm pri Ptuju Vožnja z zasneženim avtomobilom - globa je 200 evrov BREZPLAČNI PREGLED VOZILA PRED ZIMO v Bosch Car Service Bračič: diagnoza vseh vrst avtomobilov popravila vseh vrst električnih agregatov osebni program tovorni program avtopralnica servis klimatskih naprav -» NOVO: VULKANIZERSTVO! Čeprav se v oktobru še ne ubadamo z razmišljanji o snegu, pa vendarle ni odveč spomniti na nekatere postopke, ki jih je potrebno opraviti v zimskih razmerah. Te nam veleva tudi Zakon o pravilih cestnega prometa, kršitelje pa lahko doletijo tudi precej visoke kazni. Nekaj pojasnil o tem nam je podal Miran Šadl, ki na Policijski upravi Maribor skrbi za odnose z javnostmi. Katere so najpogostejše kršitve voznikov v zimskih razmerah? M. Šadl: »Med pogostejše kršitve cestno prometnih-predpisov v zimskih razmerah sodijo kršitve, povezane z neočiščenimi vozili. 2. odstavek 29. člena Zakona o pravilih cestnega prometa namreč določa, da na motornih in priklopnih vozilih v cestnem prometu ne sme biti snega, ledu, vode ali drugih snovi, ki bi lahko vplivale na vozne lastnosti vozila ali bi se lahko raztresale ali razlivale z njega. Prav tako morajo biti očiščena stekla vozila in vzvratna ogledala, da je vozniku omogočena normalna vidljivost. Zraven tovrstnih kršitev ugotavljamo tudi kršitve glede opremljenosti vozil s predpisano zimsko opremo, vendar ta problematika ni posebej izstopajoča, saj velik iiiifil iXi « n n „i delež voznikov že pravočasno poskrbi za ustrezno opremljenost vozil.« V katerih primerih lahko policija prepove voznikom tovornih vozil vožnjo v zimskih razmerah? M. Šadl: »Pri voznikih tovornih vozilih med dokaj pogoste kršitve sodi neupoštevanje omejitev prometa. Na podlagi Odredbe o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji je na cestah v zimskih razmerah prepovedana vožnja za tovorna vozila s priklopnimi vozili, za vozila, ki prevažajo nevarno blago in za vozila za izredne prevoze. Izjema so avtoceste in hitre ceste, na katerih lahko upravljavec teh cest zaradi zimskih razmer časovno in prostorsko omeji promet.« Kakšne so kazni za neupoštevanje navodil? - neočiščeno vozilo - globa 200 EUR za voznika; - vožnja vozila brez predpisane zimske opreme - globa 40 EUR za voznika, 1000 EUR za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost in 120 EUR za odgovorno osebo; - neupoštevanje odredbe o omejitvi prometa - globa 300 EUR za voznika, 1000 EUR za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost in 120 EUR za odgovorno osebo; - vožnja vozila brez predpisane zimske opreme ali neupoštevanje odredbe o omejitvi prometa, pri tem pa je zaradi tega oviran ali onemogočen promet drugih vozil - globa 500 EUR in 5 kazenskih točk za voznika, 1000 EUR za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost in 120 EUR za odgovorno osebo. Šadl še pravi, da v primeru navedenih kršitev policisti voznikom prepovejo nadaljnjo vožnjo ter izločijo iz prometa motorno ali priklopno vozilo. Izločitev traja toliko časa, dokler niso odpravljeni razlogi, zaradi katerih je bila odrejena. Poleg navedenega so vozniki dolžni upoštevati prometno signalizacijo, ki določa prepovedi in omejitve v zimskih razmerah: »Prav tako ob pojavu zimskih razmer na cestah ugotavljamo, da se praviloma poveča število prometnih nesreč, ki sicer ne izstopajo glede telesnih poškodb udeležencev, temveč pogosto nastane le materialna škoda. Vzrok teh prometnih nesreč je najpogosteje neprilagojena hitrost vožnje ali neustrezna varnostna razdalja.« JM torek • 22. oktobra 2013 Zapejimo v zimo ŠtajerskiTEOHiK 3 Poceni in obenem kakovostne zimske pnevmatike ni 0 RENAULT AH TERBUC doa Dornava 116b, SI-2252 DORNAVA Tel.: 02 754 00 80 | www.ahterbuc.si - prodaja novih in rabljenih vozil - pooblaščeni servis - kleparsko -ličar ske storitve - nastavitve geometrije podvozja POPUST V OKTOBRU IN NOVEMBRU! •35 % jermeni, črpalka •20 % metlice brisalcev •20% jeklena platišča • 10 - 30 % zimske pnevmatike • 10 % servisne storitve Oktober (ali november) je za marsikaterega voznika stresen zaradi izbire zimskih pnevmatik. Če nimate težav z denarjem, boste izbirali med gumami visokega cenovnega razreda, ki so se najbolje odrezale na testiranjih. Če pa ste pri finančnih možnostih omejeni, potem boste več pozornosti namenili tehta- nju razmerja med ustrezno kakovostjo in ceno. Pravilna dimenzija V prvi vrsti je treba izbrati pravilne dimenzije pnevmatik. Te so vpisane v homologaciji vozila, pri čemer je treba upoštevati tudi velikost platišč, ki jih imamo na vozilu. Če ste prvi lastnik vozila in vedno nameščate pnevmatike enakih dimenzij, kot jih je imel avtomobil ob izhodu iz avtosalona, potem se vam s tem sploh ni treba ukvarjati. Če pa ste kupili rabljeni avtomobil, pa je dobro preveriti, ali so dimenzije nameščenih pnevmatik vpisane v homologacijski karton. Prejšnji lastnik je lahko namreč iz takšnih ali drugačnih razlogov namestil pnevmatike neustre- zne dimenzije. Lahko se tudi sami odločite za drugačno dimenzijo, a je slednjo potem najprej treba vpisati v homolo-gacijski kartonček. Kakšna bi naj bila zimska pnevmatika? Vsi proizvajalci se trudijo narediti pnevmatiko, ki se v zimskih razmerah (na poledenelem, zasneženem ali mokrem cestišču) najbolje obnaša. Zimska pnevmatika ima povsem drugačne lastnosti kot letna. Proizvajalci priporočajo, da si zimske pnevmatike namestimo pri temperaturah, ki so nižje od 7 stopinj Celzija. Takrat letna pnevmatika oz. njena tekalna površina otrdi in se obnaša povsem drugače kot pri višjih temperaturah. Zimske pnevmatike so na drugi strani se- S Mercator S M Tehnika Po zimske pnevmatike v Mercator Podarjamo vam o/\ ci ID vrednostni kupon za 20 CUn Ob nakupu vsaj 4-ih katerihkoli zimskih pnevmatik v izbranih hipermarketih Mercator in M Tehniki. Velja za celotno ponudbo zimskih pnevmatik različnih dimenzij in modelov po ugodnih cenah. WJIFULDA 195/65R15 57,99 EUR 91T KRI MONTERO 3 MS 185/60R15 56,99 EUR 84T KRI MONTERO 3 MS Veljavnost akcije od 10.10. do 30.11.2013. Ob nakupu katerihkoli 4-ih zimskih pnevmatik, prejmete v prodajalnah M Tehnika in izbranih hipermarketih Mercator kupon za 20 EUR. Kupon je unovčijiv ob naslednjem enkratnem nakupu v prodajalnah M Tehnika in živilskih prodajalnah Mercator (razen franšiznih prodajalnah, market Spletne trgovine in Spletne trgovine M Tehnika) do 31. 12. 2013. En kupon velja za en nakup. Seznam poslovalnic na www.mercator.si. Akcije oz. popusti se med seboj izključujejo. Popust se ne upošteva hkrati s popustom T0I in Četrtkovim popustom za upokojence. V Spletni trgovini M Tehnika ob nakupu 4-ih pnevmatik prejmete elektronski kupon za 20 EUR, ki je unovčijiv v Spletni trgovini M Tehnika do 31.12.2013. "S Piko lahko plačujete brez obresti do 24 obrokov v prodajalnah M Tehnika ter do 12 obrokov v Mercatoijevi prodajni mreži. Več na www.mereatDr.si. KORZE MARJAN, D.O.O. VULKANIZERSTVO-AVTOPRALNICA-AVTOVLEKA-BAR Breg 18 B, Majšperk Tel.: 02 794 64 11; 041 617 574 SAMOPOSTREŽNA AVT0PRALNICA ■ N0N-ST0P (24 ur na dan) Zima je pred vrati, zato smo za vašega jeklenega konjička pripravili pestro izbiro zimskih avtoplaščev priznanih znamk: SAVA, MICHELIN, UNIROYAL, KLEBER, KORMORAN, BARUM, VIKING IN MENTOR, PO ZELO UGODNIH CENAH. Za avtoplašče kupljene pri nas 20% popusta pri montaži in centriranju. AVTO PLAŠČI: AP 155/70-13 že od 27,87€ AP 165170-13 že od 31,16« AP 175/70-13 že od 33,26« AP 165/65-14 že od 36,22« AP 175/65-14 že od 35,00« AP 185/65-14 že od 39.00C AP 185/65-15 že od 39.43C AP 195/65-15 že od 41,50« AP 185/60-14 že od 43,71« AP 185/60-15 že od 41,77« AP 205/60-16 že od 73,10« AP 205/55-16 že od 58,82« AP 225/45-17 že od 114,20« AP 215/55-16 že od 97,00« AP 225/55-16 že od 105,00« AP 205/50-17 že od 129,00« AP 225/50-17 že od 122,00« AP 215/55-17 že od 139,00« AP 225/55-17 že od 132,70« Nudimo tudi akumulatorje, antifriz, motorna olja in drugi potrošni material. AKUMULATORJI - TOPLA, BUDE IN BANER že od 50,00€ dalje Pri nakupu štirih avtoplaščev znamke Michelin prejmete kupon za gorivo: 15", 16",17" = 20,00€ stavljene iz drugačnih zmesi in lamel. Te povzročajo večjo na-ležno površino in posledično boljši oprijem cestišča. Starost pnevmatike Ob nakupu velja preveriti starost pnevmatik, pri čemer nam datum izdelave razkrije oznaka DOT. Poglejte zadnje štiri številke: prvi dve označujeta teden, zadnji dve pa leto izdelave. 4112 torej pomeni 41 teden leta 2012. Povsem novih pnevmatik je na tržišču malo, večinoma so stare pol leta ali več. Ponudniki poudarjajo, da pnevmatike nimajo omejene življenjske dobe, v praksi pa lahko temu oporekamo, saj je veliko odvisno od skladiščenja. To pa je ponavadi precej vprašljivo, saj zahteva veliko prostora - gume naj ne bi bile naložene ena na drugo. Zveza potrošnikov priporoča, da nove pnevmatike naj ne bi bile stare več kot dve leti, končna starost ob povprečni uporabi pa naj ne preseže osem let. Če ni pravilno shranjena, se bo na cesti slabše obnesla, prepoznate pa jo po rjavkasti namesto črne barve. Cenejše ali dražje? Ni nujno izbrati najboljših in najdražjih pnevmatik, a tistih sumljivega porekla in nizkih cen na zvezi potrošnikov ne priporočajo. Izdelava dobre pnevmatike namreč zahteva precej zahtevno tehnologijo, ki je pri izdelavi nizkocenovnih vprašljiva oz. sploh ni mogoča. Primerno orientacijo kakovostne nam dajo tudi testi, ki jih nekatere revije, združenje potrošnikov, avtomobilski spletni portali in podobni objavljajo pred vsako sezono. Lahko vzamete tudi teste izpred enega leta, saj posebnih odstopanj za vsako sezono ni. Izbira pnevmatike je zelo odvisna tudi od števila prevoženih kilometrov. Če s svojim jeklenim konjičkom letno opravite 10 tisoč kilometrov ali več, potem je smiselno, da izberete boljša pnevmatike. Te so namreč edini stik vašega avtomobila s podlago in dober oprijem vam lahko v nekaterih primerih reši življenje. JM 4 S/yí/zTEDNIK Zapeljimo v zimo torek • 22. oktobra 2013 Razlaga oznak EU za pnevmatike Od novembra 2012 so vse nove pnevmatike opremljene z nalepko z oznako EU za pnevmatike. Če nalepke na pnevmatiki ne najdete, povprašajte prodajalca, saj vam je dolžan zagotoviti vse podatke o oznaki. Nova oznaka EU za pnevmatike zagotavlja podatke o pnevmatiki, pomembne z varnostnega in okoljskega vidika. Oznaka EU za pnevmatike, podobno kot energijska nalepka na gospodinjskih aparatih, omogoča lažjo primerjavo pnevmatik glede na oprijem v mokrem, izkoristek goriva in glasnost. Izkoristek goriva Za označevanje izkoristka goriva se uporablja barvna lestvica razredov od A do G. A (zelena) = najboljši izkoristek goriva G (rdeča) = najslabši izkoristek goriva (razred D se pri osebnih vozilih ne uporablja) Razlika med razredom A in G lahko pomeni tudi do 7,5 % manjšo porabo goriva. V praksi to pomeni, da vam pnevmatike razreda A v primerjavi s pnevmatikami razreda G na 1000 kilometrov lahko prihranijo več kot 6 litrov goriva. Oprijem na mokri podlagi Oprijem na mokri podlagi je označen z razredi od A do F: A = najboljši oprijem F = najslabši oprijem (razreda D in G se pri osebnih vozilih ne uporabljata) V trenutkih, ko vsaka sekunda šteje, je razdalja nekaj metrov lahko izjemno pomembna. Komplet pnevmatik razreda A bo osebnemu vozilu ob polnem zaviranju pri hitrosti 80 km/h zagotovil 18 metrov krajšo zavorno pot kot komplet pnevmatik razreda F. Hrup Vrednost zunanjega kotalnega hrupa, ki ga ustvari pnevmatika, se meri v decibelih (dB). Raven hrupa pnevmatike je prikazana v obliki enega (tiha pnevmatika), dveh ali treh (hrupna pnevmatika) črnih zvočnih valov. 1 črn val: tiha pnevmatika (3 dB ali več pod prihodnjo omejitvijo EU) 2 črna vala: zmerno tiha pnevmatika (med prihodnjo omejitvijo EU in vrednostjo 3 dB pod njo) 3 črni valovi: hrupna pnevmatika (nad prihodnjo omejitvijo EU) Pri merjenju decibelov se uporablja logaritemska lestvica. Že samo nekaj decibelov več pomeni veliko razliko v hrupu. Pravzaprav razlika 3 dB podvoji zunanji kotalni hrup, ki ga ustvarja pnevmatika. Urednik priloge: Jože Mohorič Teksti in fotografije: Jože Mohorič, Črtomir Goznik Dodatno usposabljanje voznika začetnika Dodatno usposabljanje je od 13. 8. 2010 obvezno za vse voznike začetnike za kategorije A2, A ali B. Program dodatnega usposabljanja po 1. juliju 2011 (Zakon o voznikih) Voznik začetnik mora v obdobju do 21. leta oz. dve leti od prve pridobitve vozniškega dovoljenja (v obdobju, ko ima status voznika začetnika, vendar najmanj po štirih mesecih od pridobitve vozniškega dovoljenja) opraviti: - vadbo varne vožnje, - skupinsko delavnico. Dodatno usposabljanje morajo začetniki opraviti do konca svojega začetniškega staža oziroma do izteka veljave vozniškega dovoljenja. Potek usposabljanja se vpisuje v karton voznika začetnika, kjer ima vsak svojo evidenco o usposabljanju. Cena dodatnega usposabljanja znaša 125 EUR. Vadba varne vožnje obsega teoretični in praktični del Teoretični del obsega naslednje teme: - razprave o izkušnjah udeležencev in razlogih za vožnjo, - tehnike zaviranja v sili, - možne reakcije vozila pri vožnji v ovinku in razlogi za zanašanje vozila v ovinku, - upravljanje vozila, - varnostne naprave na vozilu. Praktični del obsega: - upravljanje in vodenje vozila, - zaviranje v nevarnosti in umikanje nenadni oviri, - ohranjanje varnostne razdalje, - vodenje vozila v zavojih in reševanje iz nevarnih situacij v zavoju, - reševanje ob nenadnem zanašanju vozila. Skupinska delavnica o varnosti cestnega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega prometa Na delavnici se udeleženci seznanijo z mogočimi tveganji, nesrečami in njihovimi posledicami. Delavnica traja dve uri in obsega: - pregled najpogostejših kršitev predpisov s strani voznikov začetnikov s prikazom njihovega pomena za varnost v prometu, - vpliv nezadostnega znanja in spretnosti za vožnjo, - razlogi za nespoštovanje omejitev hitrosti in predstavitev posledic takšnega ravnanja, - vpliv alkohola, mamil in nekaterih zdravil na psihofizično stanje voznika in predstavitev posledic vožnje v neugodnem psihofizičnem stanju, - vpliv dejavnikov, ki odvračajo pozornost od vožnje in predstavitev posledic takšne vožnje, - medsebojni odnosi udeležencev v cestnem prometu, - posledice nepravilnih ravnanj udeležencev v cestnem prometu s poudarkom na posledicah prometnih nesreč. Cilji delavnice so: - voznikom začetnikom vzbuditi zavest o tveganjih, ki so najpogostejši vzrok za nastanek prometne nesreče, - voznike seznaniti s posledicami prometnih nesreč, - ozavestiti voznike, da se bodo zavedali pomembnih razlogov za prilagajanje vožnje svojim sposobnostim in se ne bodo prepustili motečim vplivom. Ne varčujte na napačnem mestu. Menjava jermena razdelilnega sistema zagotavlja dolgo življenjsko dobo motorja. 209€ za zamenjavo jermenov Varčevanje z gorivom Strošek goriva za marsikatero družino pomeni precejšnjo obremenitev in velik odhodek v družinskem proračunu. Ker ob dveh avtomobilih - kar je za številne družine prej nuja kot potrata - številke za gorivo hitro presežejo mejo 200 ali 300 evrov, se zastavlja vprašanje, kako lahko sami poskrbimo za nekoliko varčnejšo vožnjo. Številne spletne strani, ki se neposredno ali posredno ukvarjajo z avtomobili, ponujajo različne nasvete o zmanjšanju porabe. Ena od takšnih je tudi www savemorethanfuel.eu/slovenia/index.htm, kjer ponujajo deset nasvetov za varčno vožnjo in posledično manjšo obremenitev okolja s škodljivimi izpusti. 1. Poskrbite, da bo vaše vozilo dobro vzdrževano in redno preverjajte nivo olja. Pravilno vzdrževana vozila delujejo bolj učinkovito in pripomorejo k zniževanju emisij CO2. 2. Vsak mesec preverite tlak pnevmatik. Premalo napolnjene pnevmatike lahko povečajo porabo goriva do 4 %*. 3. Odstranite nepotrebno težo iz prtljažnika in zadnjih sedežev. Bolj kot je avto obremenjen, težje deluje motor in višja je poraba goriva. 4. Zaprite okna, še zlasti pri višjih hitrostih, ter odstranite prazne strešne prtljažnike. Ta ukrep bo zmanjšal upor vetra in lahko zmanjša porabo goriva in emisije CO2 do 10 %**. 5. Vklopite klimatsko napravo samo, kadar je potrebno. Prekomerna uporaba klimatske naprave povečuje porabo goriva in emisije CO2 do 5 %. 6. Takoj po zagonu motorja začnite z vožnjo in ugasnite motor, ko stojite na mestu več kot minuto. Sodobni motorji vam omogočajo takojšen začetek vožnje in tako nižjo porabo goriva. 7. Vozite premišljeno in predvsem s prilagojeno hitrostjo. Vsakič, ko nenadoma pospešujete ali zavirate, motor porabi več goriva in proizvaja več CO2. 8. Pri pospeševanju čim hitreje prestavite v višjo prestavo. Višje prestave (4., 5. ali 6.) so varčnejše z vidika porabe goriva**. 9. Poskušajte predvideti prometni pretok. Spremljajte dogajanje pred vami s čim večje razdalje, da se v toku prometa izognete nepotrebnemu zaustavljanju in speljevanju. 10. Razmislite o možnosti, da se z drugimi dogovorite za skupno vožnjo v službo ali na prostočasne aktivnosti. Pripomogli boste k zmanjšanju prometnih zamaškov in porabe goriva. ZU RAN, d.o.o. FORMIN 8 b, 2272 GORIŠNICA TEL.: 02/740-40-77 FAKS: 02/740-40-76 MOB.: 031 477 336 PETER, 041 622 303 WWW.ZURAN.EU DENIS EMAIL: ZURANOVI@GMAIL.COM OKOLJU PRIJAZEN NARAVEN MATERIAL, KI SE UPORABLJA ZA IZDELAVO TAL IN OMETOV V VSEH VRSTAH HLEVOV. - ZA TENIS IGRIŠČA - UPORABLJA SE KOT IZOLACIJSKI MATERIAL - ODrOREN PROTI FEKALIJAM IN KISLINAM - PROTI ZDRSEVANJU - HRAPAV AH PA d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj. Tel.: 02/749-35-40 ter 02/ 749 35 49 Ž URAN, d.o.o. - deponiranje, predelava in proizvodnja gradbenih reciklatov Tel. št.: (02) 740 40 77 Mobitel: 041 393 205 Zemeljska dela | Rušitvena dela | Cestni tovorni promet Prevzem in odvoz odpadkov Dejavnost deponij, redklažnih odpadkov Organiziranje in posredovanje na področju gradbeništva inEWTHinKinG. HYunDm i new possibilities. Naj vas zima ne ustavi! DC Dominko center d.o.o., Ob Studenčnici 4, Ptuj, Tel: 02/ 788 11 19, www.dominko.si Posebna Hyundaijeva jesenska ponudba: preventivni pregled 35-kontrolnih točk poročilo o stanju vozila ^ zaščita poškodovanih delov podvozja 14,90 Cena je z DDV. V času jesenske akcije izkoristite tudi IZJEMnO POnUDBO Hyundaijeve originalne opreme in originalnih nadomestnih delov. Ob opravljenem preventivnem pregledu prejmete DARILO. Akcijska ponudba velja do 30.11.2013 oz. do razprodaje zalog in sicer pri vseh pooblaščenih zastopnikih vozil Hyundai v Republiki Sloveniji. Prosimo, da se na brezplačni preventivni pregled ter zaščito poškodovanih delov podvozja predhodno naročite pri vašem zastopniku vozil Hyundai. € torek • 22. oktobra 2013 Šport Štajerski 17 Namizni tenis • 12. SNTL Cirkovčani ugnali tudi lanskoletne prvoligaše 1. SNTL (m) Derbi kroga je bil odigran v Mariboru, kjer so domačini morali na koncu priznati premoč Dolenjcem. Gregor Zafo-štnik in Matic Slodej sta osvojila vsak po dve točki za Mariborčane, vse tri dvoboje pa je izgubil Zvonko Plohl. Na drugi strani je bil znova najboljši Uroš Slatinšek, ki je premagal vse tri domače igralce. REZULTATI 5. KROGA: Kema Puconci I. - Mengeš 5:0, Ilirija -Tempo Velenje 4:5, Zavarovalnica Maribor - Krka 4:5, Ptuj - Olimpi-ja 0:5, Letrika - Kema II 5:1 1. KEMA PUCONCI I. 5 5 0 10 2. KRKA 5 4 18 3. ZAVAROVALNICA MARIBOR 5 4 1 8 4. TEMPO VELENJE 5 3 2 6 5. I LIRIJA 5 3 2 6 6. MENGEŠ 5 2 3 4 7. LETRIKA 5 2 3 4 8. OLIMPIJA 5 1 4 2 9. KEMA PUCONCI II. 5 14 2 10. PTUJ 5 0 5 0 PTUJ - OLIMPIJA 0:5 Malovič - Flajs 0:3, Šegula -Šfiligoj 0:3, Masten Toplak - Grm Urbančič 0:3, Šegula - Flajs 0:3, Malovič - Grm Urbančič 0:3. 2. SNTL (m) ne, saj je bil rezultat 2:2, nato pa sta v koncu dvoboja Danilo Piljak z dvema in Luka Krušič z eno zmago povsem razblinila domače upe na zmago. Tudi na Muti je bilo podobno: do rezultata 2:2 so se domačini držali dobro, vendar je bil zaključek dvoboja podoben tistemu v Murski Soboti. Prvi igralec v vrstah gostov je bil znova Danilo Piljak, ki je dosegel šest zmag, preostalo sta dodala Luka Krušič in Primož Koban. Z novima uspehoma so igralci Šternmatika Cirkovc na prvem mestu. REZULTATI 2. KROGA: Sobota - Šternmatik Cirkovce 2:5, Muta - Šternmatik Cirkovce 2:5, Arrigo-ni - Gorica 5:1, Križe - Melamin 5:4, Rakek - Krka II. 5:3, Muta -Kajuh Slovan 5:0, Križe - Krka II. 5:3, Rakek - Melamin 5:1, Sono-ta - Kajuh Slova 5:2 1. ŠTERNMATIK CIRKOVCE 4 4 0 8 2. ARRIGONI 3. SOBOTA 4. KAJUH SLOVAN 5. PPK RAKEK 6. KRIŽE 7. MURA 8. MELAMIN 9. KRKA II. 10. GORICA 3 3 0 6 3 2 14 4 2 2 4 4 2 2 4 4 2 2 4 3 12 2 4 1 3 2 4 1 3 2 3 0 3 0 Namiznoteniški igralci Štenmatika iz Cirkovc so opravili dve zahtevni gostovanji. Po uspešnem startu v 2. moški ligi, ko so na začetku dosegli dve zanesljivi zmagi, so v soboto nastopili v Murski Soboti in na Muti. V Prekmurju jih je čakala domača ekipa, ki je v minuli sezoni še nastopala med prvo-ligaši in si želi povratek med najboljše klube. A Cirkovčani so pokazali, da imajo tudi sami upravičeno visoke in realne ambicije. Po štirih dvobojih je še bilo nekaj upanja za domači- SOBOTA - STERMATIK CIRKOVCE 2:5 Kolbl - Koban 1:3, Kocuvan -Krušič 3:1, Dolamič - Piljak 0:3, Kocuvan - Koban 3:1, Kolbl - Piljak 1:3, Fridrih - Krušič 0:3, Kocuvan - Piljak 0:3 muta - Šternmatik CIRKOVCE 2:5 Lipuš - Koban 2:3, Škurnik -Krušič 3:1, Kraser - Piljak 1:3, Škurnik - Koban 3:0, Lipuš -Piljak 0:3, Kraser - Krušič 2:3, Škurnik - Piljak 0:3. Danilo Klajnšek Rokomet • 1. A SRL (m, ž) Poraz Jeruzalema v Trebnjem Trimo - Jeruzalem 32:26 (15:11) TRIMO: Korelec 1, Femec, Radelj 2, Murčehajic 1, Ratajec 3 (1), Čeh, Ferlin (12 obramb), Su-šin 6, Saje, Rojc 8, Udovič 2, Fer-kulj 5, Grandovec M., Grandovec T. 1, Florjančič 3, Brana (1 obramba). Trener: Roman Šavrič JERUZALEM: Žuran, Poznič 1, Bogadi 2, Radujkovic 2, Čudič 4, Gregorc 10, Belec (11 obramb -2 x 7 m), Mavrič, Cvetko, Šišma-novič 2, Mesarič 5, Peček, Kirič. Trener: Saša Prapotnik Okrnjenim Ormožanom (Levanič, R. Cvetko, Rajšp, Kol-mančič) v Trebnjem ni uspelo pripraviti presenečenja, kjer so domači rokometaši nujno potrebovali zmago za mirnejšo nadaljevanje prvenstva. Jeruza-lemčki so upali, da bo breme nujne zmage, ki je viselo nad Dolenjci pretežko za gostitelje in so tukaj iskali priložnost za nove točke. Žal se Trimo ni ustrašil težke naloge in ji je bil kos od samega začetka tekme. Do 14. minute je izid še bil poravnan (5:5), v 20. minuti pa je 1. A SRL (m) REZULTATI 7. KROGA: Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož 32:26 (15:11), Maribor - Ribnica Riko hiše 29:23 (14:12), Slovan - Krško 31:30 (16:17), Krka - Sviš 32:28 (14:10), Celje Pivovarna Laško - Sevnica 36:27 (17:13), Gorenje Velenje - Istrabenz ploni Izola 37:22(17:12) 1. GORENJE VELENJE 7 7 0 0 14 2. MARIBOR 7 7 0 0 14 3. CELJE PIVO. LAŠKO 7 6 0 1 12 4. KRKA 7 4 1 2 9 5. ISTABENZ PLINI IZOLA7 3 13 7 6. RIBNICA RIKO HIŠE 7 3 1 3 7 7. SEVNICA 7 3 0 4 6 8. JERUZALEM ORMOŽ 7 2 0 5 4 9. SLOVAN 7 2 0 5 4 10. TRIMO TREBNJE 7 2 0 5 4 11. KRŠKO 7 0 2 5 2 11. SVIŠ 7 0 1 6 1 Foto: Črtomir Goznik Jan Gregorc (Jeruzalem Ormož) Trimo prvič povedel z obču-tnejšo prednostjo štirih zadetkov (10:6). Sledila je minuta gostov, ki je varovancem trenerja Saše Prapotnika prinesla priključek (10:8), a le za kratek čas. Po golih Korelca, Ferkulja in Florjančiča se je Trimo v 24. minuti zopet odlepil na +5 (13:8) in imel priložnost za +6, a so po napaki gostje zaostanek ob polčasu uspeli zmanjšati na Saša Prapotnik, trener Jeruzalema Ormoža: »Žal nam ni uspelo presenetiti Trima, ki je zasluženo slavil. Po poškodbah imamo premalo igralcev v rotaciji. Z dvema ali tremi igralci več bi se lahko enakovredno kosali s Trimom. Veseli me, da se po zaostanku s šestimi goli nismo predali.« Roman Savrič, trener Trima Trebnja: »Nujno smo morali zmagati in to breme smo uspešno prenesli. Nehote se nam je - kot posledica neugodnega razporeda - v igro privlekla rahla ner-voza, a smo jo uspeli kontrolirati. Zmaga je zaslužena. Čestitke igralcem za zmago nad zmeraj neugodnimi Or- štiri točke (15:11). Domačini so tudi v 2. polčasu z dobro igro v obrambi in napadu držali varno razliko treh do šestih zadetkov. Kanček upanja je za Jeruzalem posvetil v 34. minuti, ko je Ši-šmanovič znižal na tri zadetke (16:13). Najvišja prednost Tre-banjcev je v 43. minuti znašala +6 (23:17). Po nekaj napakah Trima se je Jeruzalem v 51. minuti še zadnjič približal na štiri točke zaostanka (27:23), vendar bližje ni šlo in gostitelji so se veselili zaslužene zmage. Že v sredo, 23. oktobra, ob 19.00 čaka Jeruzalem gostovanje pri Ribnici, v soboto, 26. oktobra, ob 19.00 pa na Hardeku gostuje Sevnica. UK Blamaža Ptujčank v Žalcu: Zelene doline Žalec - Tenzor DP-Logik 44:11 (21:4) ŽRK TENZOR DP-LOGIK: Pu- šnik, Kac 1, Majcen, Ivančič, Gavez 3, Frangež 5, Borovčak, Grabrovec, Zorec 1, Požgan, Šraj-ner, Žiher, Selinšek 1, Kukovec. Trener: Marjan Valenko. 1 A SRL (ž) REZULTATI 5. KROGA: Zelene doline Žalec - Tenzor DP Logik Ptuj 44:11 (21:4), Piran - Naklo Peko Tržič 42:24 (20:12), Krka -Žurd Fikon Koper 28:23 (13:15), Zagorje GEN I - Celjske mesnine 25:16 (11:8), Veplas Velenje Mli-notest Ajdovščina 28:20 (16:9) 1. ZAGORJE GEN -I 5 5 0 0 10 2. VEPLAS VELENJE 5 5 0 0 10 3. CELJSKE MESNINE 5 3 1 1 7 4. KRKA 5 3 1 1 7 5. PIRAN 5 3 0 2 6 6. ZELENE DOL. ŽALEC 5 2 0 3 4 7. MLIN. AJDOVŠČINA 5 2 0 3 4 8. ŽURD FIKON KOPER 5 10 5 2 9. NAKLO PEKO TRŽIČ 5 0 0 5 0 10. DP LOGIK PTUJ 5 0 0 5 0 Po nekaj boljših predstavah mladih Ptujčank v zadnjih tekmah so se le-te z zmernim optimizmom odpravile v Žalec. Namesto da bi mlada zasedba nadgradila do sedaj prikazano, pa so si varovanke Marjana Valenka privoščile pravo blamažo. Tako vse bolj prihaja v ospredje mnenje tistih, ki so pred sezono opozarjali, da ta mlada ekipa nikakor ne bi smela, obenem pa ni sposobna nastopati v 1. ligi in bi se morala kaliti v nižjem rangu tekmovanja. Kot stvari kažejo sedaj, so imeli še kako prav ... O samem srečanju v Žalcu ni kaj veliko povedati, saj je bil zmagovalec znan že pred srečanjem. Glede na odnos gostij na parketu pa je bilo le vprašanje, kakšna bo končna razlika - ta je znašala izjemnih 33 zadetkov. Domačinke so igrale v najmočnejši postavi praktično skozi celotno srečanje, na drugi strani pa se je že takoj v uvodu srečanja poškodovala najboljša strelka Barbara Borov-čak, ki je tožila nad poškodbo prepone. V domači vrsti vidno vlogo igrata tudi nekdanji članici ptujskega moštva Sabina Majcen in Patricija Korotaj, ki sta nastopili tudi tokrat. Prva je dosegla dva zadetka, druga pa je bila uspešna štirikrat. Sledi 14-dnevni premor, nato pa se bodo 2. novembra mlade Ptuj-čanke podale na gostovanje k ekipi Celjskih mesnin. tp Nogomet • 2. SNL Panikvar odločil tik pred koncem srečanja Foto: Črtomir Goznik Leon Panikvar (rdeči dres) je tudi na drugi tekmi v dresu Aluminija dosegel zadetek. Kalcer Radomlje - Aluminij 0:1(0:0) STRELEC: 0:1 Panikvar (87.) ALUMINI: Lipovac, Vaš (od 70. Jovanovič), Panikvar, Letonja, Bingo, Grezda (od 80. Horvat), Medved, Dre-venšek, Topolovec, Kurež (od 89. Petek), Kovačevič. Trener: Robert Plevnik. Nogometaše Aluminija je v nedeljo čakalo zahtevno gostovanje pri drugouvršče-nem Kalcerju iz Radomelj, ki je Aluminij gladko premagal v Kidričevem (0:3). Po zmagi nad Belo krajino so si Kidri-čani po tihem želeli zmago še enkrat, saj bi se s tem priključili ekipam pod vrhom lestvice. Kalcer s trenerjem Dejanom Djuranovičem ni slaba ekipa, kar najbolje kaže prvenstvena lestvica. Trener Plevnik je v ekipo uvrstil Roka Letonja, Erosa Grezda in Mitja Kovače-viča (slednji je odslužil kazen rdečega kartona, prejetega v Šmartnem ob Paki). Gostje iz Kidričevega so se dobro postavili in dokaj visoko pokrivali domače nogometaše ter jim tako onemogočali izgradnjo napadov. To je bila ena od taktičnih zamisli Ro- berta Pevnika, ki je še v lanski sezoni vodil ekipo iz Radomelj. Igra v prvem delu srečanja je bila enakovredna, hitra, dinamična in agresivna. Ob tem ni bilo veliko pravih priložnosti: ekipi sta ob vsem igrali zelo previdno v obrambi, saj sta se zavedali pomembnosti srečanja. Največjo priložnost so imeli Kidričani v 27. minuti, ko je Aljaž Medved prodrl po desni strani ter poslal oster predlo-žek v domači kazenski prostor. Domačini so panično reagirali in sami zadeli desni vratnik. Dva nevarna poizkusa Kalcerja v 1. polčasu je vratar Kristian Lipovac zanesljivo zaustavil. Nadaljevanje srečanja so bolje odprli nogometaši Aluminija. Igrali so vse bolje, žogo so držali več časa v svoji posesti in tako domačini nikakor niso prišli do izraza. S potrpežljivo igro so vse bolj stiskali obroč okoli domačega kazenskega prostora. Vedeli so, da morajo biti potrpežljivi in zbrani vse do zadnjega sodnikovega žvižga. To se jim je izplačalo dobre tri minute pred koncem srečanja. V 87. minuti je namreč Aluminij vedno bližje vodilnim Največji skok na prvenstveni lestvici so naredili nogometaši Aluminija, ki so z novim zadetkom povratnika v klub Leona Panikvarja minimalno slavili v Radomljah in se tako domačinom oddolžili za poraz v Kidričevem. Na derbiju v Veržeju sta si ekipi razdelili točki, kar je šele prvi remi varovancev Zlatka Gaborja v tej sezoni. Šenčur, ki igra po sistemu toplo-hladno, je lahko opravil z novinci iz Ankarana. Uspešni so bili tudi nogometaši Krškega, ki so v lokalnem derbiju s težavo premagali Celjane. Vodeči Roltek Dob je po pričakovanju slavil v Črnomlju, Leon Panikvar sprejel žogo na oddaljenosti kakšnih 10 metrov od domačih vrat, udaril jo je in pod domačim vratarjem je končala v mreži - 0:1. To je že drugi zadetek Leona Pani-kvarja na drugi tekmi po prihodu v Aluminij. Očitno se je njegovo angažiranje izplačalo, saj je njegov zadetek na koncu pomenil nove tri točke in premik navzgor na prvenstveni lestvici. To je tudi dobra najava za prvo četrtfinalno pokalno srečanje z Gorico, ki bo v sredo, 23. oktobra, v Kidričevem. To bo repriza lanskega četrtfi-nalnega srečanja. Danilo Klajnšek zmago pa so potrdili šele v zadnji minuti tekme. REZULTATI 11. KROGA: Kalcer Radomlje - Aluminij 0:1 (0:0), Farmtech Veržej - Šmartno 1928 1:1 (0:1, Šenčur - Ah Mas Tech 4:0 (1:0), Bela krajina - Roltek Dob 0:2 (0:1), Krško - Šampion 2:1 (1:1) 1. ROLTEK DOB 11 9 1 1 20:10 28 2. KAL. RADOMLJE 11 7 1 3 26:12 22 3. ALUMINIJ 11 5 4 2 12:8 19 4. FARMT. VERŽEJ 11 6 1 4 18:19 19 5. ŠMARTNO 1928 11 5 3 3 19:16 18 6. ŠENČUR 11 5 2 4 26:18 17 7. KRŠKO 11 4 3 4 17:17 15 8. AH MAS TECH 11 2 3 6 13:22 9 9. ŠAMPION 11 1 2 6 17:30 5 10. BELA KRAJINA 11 0 2 9 4:20 2 18 Štajerski Šport torek • 22. oktobra 2013 Nogomet • 3. SNL - vzhod, lige MNZ Ptuj Lokalna derbija Gerečji vasi in Stojncem 3. SNL - vzhod V devetem krogu so najvišjo zmago dosegli nogometaši ptujske Drave, ki so kar sedemkrat zadeli v polno. Praktično so vse dvome Ptujčani razblinili v prvem polčasu, ko so zadeli petkrat. S to zmago so se vodeči Dravinji, ki je iz Malečnika odnesla samo točko, približali na samo točko zaostanka. Presenetili so nogometaši Šentjurja, ki so premagali Nafto in počasi zbirajo točke. Brez njih so ponovno ostali nogometaši iz Slovenske Bistrice, ki so doma gladko izgubili in jim trenutno nič ne gre po načrtih. Znova kaže, da jih čaka težka borba za obstanek v ligi. Na tretjem mestu so nogometaši Ljutomera, ki so zmagali v gosteh pri nepredvidljivemu Gradu. Rakičan je remiziral z gosti iz Beltincev, Odranci pa tesno ugnali Šmarje pri Jelšah. REZULTATI 9. KROGA: Drava Ptuj - Čarda Martjanci 7:0 (5:0), Malečnik - Dravinja Kostroj 1:1, Fosilum Šentjur - Nafta 1903 3:2 (2:2), AHA EMMI Bistrica - Tro-mejnik G Sukič 1:4 (0:1), Rakičan - Avto Škafar Beltinci 1:1 (1:1) Grad - Avto Rajh Ljutomer 1:2 (1:1), Odranci - Šmarje pri Jelša 3:2 (1;1) 1. DRAVINJA KOST. 9 7 2 0 19:4 23 2. DRAVA PTUJ 9 7 1 1 28:5 22 3. RAJH LJUTOMER 9 5 13 19:11 16 4. ODRANCI 9 4 2 3 23:16 14 5. ŠKAFAR BELTINCI 9 4 2 3 17:15 14 6. MALEČNIK 9 3 5 1 13:11 14 7. TROMEJNIK G S. 9 4 1 4 17:15 13 8. NAFTA 1903 9 4 1 4 11:9 13 9. GRAD 9 3 3 3 14:14 12 10. RAKIČAN 9 3 3 3 11:13 12 11. ŠMARJE PRI J. 9 2 3 4 15:15 9 12. FOS. ŠENZJUR 9 2 1 6 6:25 7 13. A. E. BISTRICA 9 0 3 6 9:21 3 14. ČARDA MATIJAN. 9 0 2 7 5:33 2 DRAVA PTUJ - ČARDA MARIJANCI 7:0 (5:0) STRELCI: 1:0 Dan Krajnc (8.), 2:0 Furek (15.), 3:0 Denis Krajnc (24.), 4:0 Kajtazi (28.), 5:0 Dan Krajnc (45 iz 11-m), 6:0 Kočar (82.), 7:0 Arsič (89.) DRAVA PTUJ: Ajlec, Denis Krajnc, Nikollaj, Ljubec (Letonja), Kajtazi (Droždek), Dan Krajnc, Horvat, Furek, Frangež, Kirič (Ar-sič). Kočar. Trener: Franci Fridl. Nogometaši Drave so na tekmi proti Čardi prevladovali predvsem v prvem polčasu, ko so si pripravili ob petih doseženih zadetkih še veliko zrelih priložnosti za dosego zadetka. V drugem polčasu so bistveno popustili in gostom dovolili, da so se znašli v nekaj lepih priložnostih, ki pa jih niso izkoristili. Ptujčani so povedli že v 6. minuti, potem ko je po prekršku nad Ljubcem z enajstih metrov zadel Dan Krajnc. V naslednjih dvajsetih minutah je maloštevilno občinstvo videlo še tri zadetke. Najprej se je dobro znašel Fu-rek, nato je močno podano žogo z desne strani v mrežo pospravil Denis Krajnc, med strelce pa se je vpisal še Kajtazi, ki je po nekaj poizkusih le premagal vratarja Kuharja. Ob koncu prvega dela je po prekršku nad Furekom v kazenskem prostoru še drugi zadetek iz najstrožje kazni dosegel Dan Krajnc. V nadaljevanju se je Drava zadovoljila z visokim vodstvom in je igrala bistveno slabše kot v prvih 45 minutah tekme. Ob koncu sta po samostojnih prodorih ali akcijah zadela še Kočar in Arsič. Tako so Ptujčani vpisali še sedmo prvenstveno zmago in sedaj za vodilno Dravi-njo zaostajajo le še za točko. DK, DB Foto: Črtomir Goznik Nogometaši ekipe Podvinci Betonarna Kuhar so v drugem polčasu zaostanek spremenili v zmago. Superliga REZULTATI 8. KROGA: Apače - Središče 1:4, 1 A Avro Gerečja vas - Hajdina 2:0, Boč Poljčane -Carrera Optyl Ormož 1:3, Podvinci Betonarna Kuhar - Videm 2:1, Bukovci - Stojnci 0:3 1. STOJNCI 8 6 2 0 21:2 20 2. PODVINCI B. K. 8 6 2 0 18:6 20 3. VIDEM 8 5 1 2 22:12 16 4. 1 A GEREČJA VAS 8 3 3 2 11:6 12 5. HAJDINA 8 4 0 4 16:13 12 6. SREDIŠČE 8 3 1 4 13:20 10 7. BOČ POLJČANE 8 3 0 5 11:19 9 8. APAČE 8 2 1 5 9:17 7 9. C. OPTYL ORMOŽ 8 116 8:19 4 10. BUKOVCI 8 1 1 6 7:22 4 1A AVTO GEREČJA VAS -HAJDINA 2:0 (0:0) STRELCA: 1:0 Rozman (55. z 11 m), 2:0 Leben (77.) 1A AVTO GEREČJA VAS: Šer-doner, Lončarič, Horvat, Tominc (Brodnjak), Gabrovec, N. Šešo (Vrečar), Strel (A. Šešo), Rozman, Leben (Rajh), Lešnik (Hojnik), Kokot. Trener: Svetozar Kaises-berger. HAJDINA: Ber, Robar, Travni-kar, Črnko, Ficko, Cebek (Velič-kovič), Gaiser, Štumberger (Flaj-singer), Jazbec, Boštjan Kurež, Kaiseberger (Horvat). Trener: Igor Vorih. APAČE - SREDIŠČE 1:4 (1:3) STRELCI: 0:1 Zadravec (8.), 1:1 Hergan (9.), 1:2 Ivanuša (40.), 1:3 Lesjak (45.), 1:4 Sakelšek APAČE: Lendero, Kajzer, Predi-kaka, Vajsbaher (Novak), Hergan, Jus, Ivančič (Murko), Tramšek, Zajc, Krajnc, Fruk. Trener: Bogdan Bauman SREDIŠČE: Majč, Cimerman, J. Novak (Jurkovič), Panič, B. Borko, Govedič, G. Borko, Lesjak, Zadra-vec, Ivanuša, Klajnčar (Sakelšek). Trener: Danilo Žerjav. BOČ POLJČANE -CARRERA OPTYL ORMOŽ 1:3 (1:2) STRELCI: 0:1 R. Lah (11.), 0:2 Jerebič (36. z 11 m), 1:2 N. Haj-šek (38.), 1:3 K. Lah (61.) BOL POLJČANE: Mlinar, Stojn-šek, Jernejšek, Novačan, Grobin, Vehovar, Mohor, Babulč, Žnidar (Savski), Pinter, N. Hajšek (Ore-šič). Trener: Matej Hajšek. CARRERA OPTYL ORMOŽ: Šnajder, M. Jerebič, Hriberšek, D. Jerebič, Zlatnik (Plečko), K. Lah, R. Lah (Žitko), Štiberc, Perger, Per-čič, Kuhar (Krajnc) Trener: Aleš Jurčec. BUKOVCI - STOJNCI 0:3 (0:1) STRELCA: 0:1 Zorko (25.), 0:2 Zorko (59.), 0:3 Tomašek (85.) BUKOVCI: Mihelač (Ambrož), Kosec, Herga (Kodrič), Topolnik, Serdinšek, Kokot, Domjan (Me-znarič), Murko (Vajda), Habrun (Vočanec), Ostroško, Pukšič. Trener; Boštjan Zemljarič. STOJNCI: Ladič, Golob, Priher, Vinkovič, Ratek, Kramberger (To-mašek), P. Meznarič (Anžel), Alen Petrovič (Horvat), Kokot, Zorko, Roškar (S. Meznarič). Trener: Boris Klinger. PODVINCI BETONRNA KUHAR - VIDEM 2:1 (0:1) STRELCI: 0:1 Božak (8.), 1:1 Pal (59.), 2:1 Leben (63.) PODVINCI BETONATNA KUHAR: Osterc, Šebela, Toplak, Ma-rinič, B. Lah, Belšak, Kuserbanj (Brumen), Požegar (Topolovec), Pal, Hauptman (Simonič-Dabič), Leben (Mulej). Trener: Miran Lju-bec. VIDEM: Kovačič, Trep (Simo-nič), Bedrač, M. Lah, Kostanje-vec, Hrženjak (Božičko), Škvarič, Zemljak (Fridauer), Božak, Krajnc, Kmetec. Trener: Primož Gorše. 1. liga MNZ Ptuj REZULTATI 7. KROGA: Rogoz-nica - Skorba 2:1, Tržec - Dornava Vrtnarstvo Kovačec 5:1, Mar-kovci - Cirkulane 1:2, Lovrenc -Podvinci DS Galun 2:1, Gorišnica - Leskovec 0:2 1. TRŽEC 6 4 1 1 14:4 13 2. PODVINCI DS G. 7 4 1 2 12:6 13 3. LESKOVEC 7 3 3 1 14:7 12 4. CIRKULANE 7 3 2 2 11:6 11 5. GORIŠNICA 6 3 2 1 5:3 11 6. SKORBA 7 3 13 12:12 10 7. LOVRENC 6 3 0 3 7:12 9 8. MARKOVCI 7 2 1 4 6:9 7 9. DORNAVA V. K. 6 114 9:16 4 10. ROGOZNICA 7 1 0 6 5:20 3 2. liga MNZ Ptuj REZULTATI 7. KROGA: Oplotni-ca - Polskava Avtoprevozništvo Grobelnik 3:2, Slovenja vas - Maj-šperk 1:4, Podlehnik - Pragersko 75 2:0, Grajena - Hajdoše 4:3, Makole - Zgornja Polskava 0:3 1. PODLEHNIK 7 6 0 1 14:5 18 2. ZG. POLSKAVA 7 4 1 1 27:7 13 3. GRAJENA 7 4 1 2 10:14 13 4. MAJŠPERK 7 4 0 3 21:16 12 5. HAJDOŠE 7 3 2 2 14:12 11 6. POLSKAVA A. G. 7 3 0 4 14:10 9 7. SLOVENJA VAS 7 2 2 3 12:17 8 8. PRAGERSKO 75 7 2 0 5 5:13 6 9. OPLOTNICA 7 115 10:17 4 10. MAKOLE 7 1 1 5 13:29 4 Veteranske lige MNZ Ptuj VETERANI 35 REZULTATI 7. KROGA: Apače - Borovci 0:7, Grajena - Spodnja Polskava 0:3, Dornava - Skorba 3:1, Majšperk - Videm 1:2 1. VIDEM 7 7 0 0 25:7 21 2. DORNAVA 7 4 2 1 18:9 14 3. BOROVCI 7 3 1 3 29:21 10 4. SKORBA 7 3 1 3 14:14 10 5. SP. POLSKAVA 7 3 1 3 17:18 10 6. MAJŠPERK 7 2 1 4 9:22 7 7. APAČE 7 1 1 5 5:17 4 8. GRAJENA 7 0 3 4 3:12 3 VETERANI 40 - ZAHOD REZULTATI 7. KROGA: Zgornja Polskava - Pragersko 2:1, Lovrenc - Podlehnik 4:1, Pohorje Oplotnica - Hajdina 0:2 1. LOVRENC 7 5 1 1 22:6 16 2. POHORJE OPL. 7 4 0 3 12:7 12 3. HAJDINA 7 4 0 3 11:13 12 4. ZG. POLSKAVA 7 3 1 3 6:12 10 5. PRAGERSKO 7 3 0 4 11:12 9 6. PODLEHNIK -1 7 0 2 5 3:15 1 VETERANI 40 - VZHOD REZULTATI 7. KROGA: Ormož - Leskovec 2:1, Podvinci - Mar- kovci 10:0, Go 1. ORMOŽ 2. PODVINCI 3. GORIŠNICA 4. MARKOVCI 5. LESKOVEC 6. TRŽEC šnica - Tržec 5:0 6 0 1 27:8 18 5 0 2 23:9 5 0 2 23:15 2 1 4 15:30 2 1 4 9:18 0 1 6 4:21 15 15 7 7 1 Danilo Klajnšek Športni napovednik Nogomet • Pokal NZ Slovenije PARI ČETRTFINALA, PRVE TEKME (sreda, 23. 10.): Aluminij -Gorica (ob 15.00), Rudar - Celje, Olimpija - Domžale (ob 17.00). Šenčur se bo v poznejšem terminu pomeril z zmagovalcem srečanja Kalcer Radomlje - Maribor. JM Atletika • AK Ptuj Končali se mnogobojci Zadnje tekmovanje na letošnjem atletskem koledarju je bil atletski pokal Slovenije v mnogobojih. Letos mnogoboj-cem, ki so se merili v različnih tekaških, skakalnih in metalnih disciplinah, vreme ni bilo naklonjeno, saj je dvodnevno tekmovanje v Celju prvi konec tedna v oktobru oviralo hladno in deževno vreme. Kljub temu so se nadarjeni atleti ptujskega atletskega kluba motivirali še za zadnje naporno tekmovanje v sezoni. V pionirski kategoriji do 16 let so Maja Bedrač, Grega Pavlo-vič in Boštjan Nahberger osvojili tri kolajne, dve srebrni in bronasto. Vsi trije so bili v igri za zmago, a tokrat jim sreča ni bila naklonjena. Bedračeva je v skupnem seštevku osme-roboja le za nekaj točk zaostala za konkurentko iz Brežic. Prvo mesto se ji je izmuznilo predvsem zaradi nekoliko slabših nastopov v metalnih disciplinah in v teku na 800 metrov. Še bližje zmagi med fanti je bil Pavlovič, ki pa je na žalost slabše metal kopje in prekratko skakal v daljino. Bistveno boljši od tekmecev je bil v tekaških disciplinah in v teku čez visoke ovire. Nahberger je bil pri fantih tretji, Tina Turk pa pri dekletih osma. Ekipno sta Pa-vlovič in Nahberger zmagala, punci pa sta bili tretji v močni in množični konkurenci več kot dvajsetih atletskih klubov in društev. UE S kolajnami okoli vratu so Grega Pavlovič, Maja Bedrač, Boštjan Nahberger in Tina Turk zaokrožili izjemno sezono v kategoriji pionirjev. Kegljanje Znova je odločal en sam podrti kegelj Šesti krog je bil ponovno polovičen za ptujske kegljače in kegljavke. Dekleta so gostila ekipo Impola iz Slovenske Bistrice. Dvoboj je bil zanimiv, a ne toliko v skupnem seštevku podrtih kegljev, kjer so bile Ptujčanke veliko boljše, ampak točkovno. Prvi par, ki sta ga sestavljali Nada Fridl in Melita Krušič, je dobro opravil delo in osvojil par točk za vodstvo 2:0. Drugi par je bil poražen in gostje so izenačile na 2:2. Tako je o končnem zmagovalcu odločal zadnji par. Marina Kramber-ger je dvoboj izgubila in tako je vsa odgovornost padla na Sele-no Bombek, ki je morala zmagati. To ji je tudi uspelo, a samo za en podrti kegelj! Rezultat je tako izenačila na 3:3: domače so imele boljši seštevek podrtih kegljev in so tako vpisale svojo drugo zmago v sezoni. Moški del ekipe je gostili ekipo Pivovarne Laško. Upali so na dober rezultat, vendar so na koncu morali stisniti roko gostom in jim športno priznati poraz. Po prvem paru kegljačem Drave ni kazalo tako slabo, kot je na koncu izpadlo, saj sta bila Robi Golob in Janez Podgoršek boljša od svojih tekmecev. Vodstva 2:0 pa domačini niso uspeli obdržati, saj so Janez Čuš, Dušan Murko, Daniel Kozoderc in Milan Čeh po vrsti izgubili. 1. B SKL (ž) REZULZATI 6. KROGA: Drava - Impol 5:3, Izola - Šoštanj 7:1, Gorica - Miklavž 2:6, Radenska -Celje 5:3, Mas Tech - Trebnje 6:2 1. RADENSKA 6 4 0 2 8 2. MAS TECH 6 4 0 2 8 3. MIKLAVŽ 6 4 0 2 8 4. GORIVA 6 4 0 2 8 5. CELJE 6 3 0 3 6 6. TREBNJE 6 3 0 3 6 7. IMPOL 6 2 1 3 5 8. IZOLA 6 2 1 3 5 9. DRAVA 6 2 0 4 4 10. ŠOŠTANJ 6 1 0 5 2 DRAVA - IMPOL 5:3 (3091- 3023) DRAVA: Fridl 519, Krušič 543, Plajnšek 113, Pavlič 365, Kolar 517, Kramberger 520, Bombek 514. 3. SKL vzhod (m) REZULTATI 6. KROGA: Drava - Pivovarna Laško 2:6, Ceršak -Ruše 8:0, Radenska - Konjice 7:1, DE Vesta - Slovenj Gradec 6:2 1. DE VESTA 6 4 1 1 9 2. CERŠAK 5 4 0 1 8 3. KONJICE 6 4 0 2 8 4. PIVOVARNA LAŠKO 6 3 0 3 6 5. SLOVENJ GRADEC 6 2 2 2 6 6. KOROTAN 5 2 12 5 7. DRAVA 6 2 1 3 5 8. RADENSKA 6 2 1 3 5 9. RUŠE 5 2 0 3 4 10. PREPOLJE 5 0 0 5 0 DRAVA - PIVOVARNA LAŠKO 2:6 (3095 -3192) DRAVA: Golob 548, Podgoršek 524, Čuš 499, Murko 496, Kozo-derc 527, Čeh 501. Danilo Klajnšek torek • 22. oktobra 2013 Šport Štajerski 19 Športno plezanje • Svetovni pokal Za Mino sanjska azijska turneja V nedeljo se je v kitajskem mestu Wujiang končala šesta letošnja tekma svetovnega pokala v težavnostnem plezanju Mednarodne zveze za športno plezanje IFSC, na kateri je naša najboljša športna plezalka Mina Markovič znova zmagala. To je bila njena tretja zmaga v sezoni in 15. v karieri. Urban Primožič je njen uspeh dopolnil s 5. mestom, s čimer je izenačil svoj najboljši rezultat na tekmah svetovnega pokala v težavnosti. Domen Škofic je prvič letos pristal izven finala tekem SP, dosegel je 11. mesto. Po tekmi v Južni Koreji (zmaga Mine Markovič) so se tekmovalci preselili na Kitajsko, kjer je bil med tednom na sporedu master v Haiyangu (ta ni štel v točkovanju za svetovni pokal). Mina je slavila tudi na tem tekmovanju in znova potrdila odlično formo. To je poskušala unovčiti še v Wujiangu, na letošnji šesti tekmi za svetovni pokal v težavnosti. V sobotnih kvalifikacijah se je odlično odrezala, saj je z nekaterimi tekmovalkami delila 1. mesto. V polfinalu je Mina edina dosegla vrh smeri in se v finale prebila kot vodilna. Finalni nastop je ponudil dramatičen razplet, saj sta najboljši tekmovalki sezone, Mina in Jain Kim, dosegli enako višino (38+). Mina je z boljšim rezultatom iz polfinala končala azijsko turnejo svetovnega pokala s popolnim izkupičkom dveh zmag. Mina Markovič: »Zelo sem vesela novega uspeha, novega Foto: Slo Climbing Team Mina je na Kitajskem slavila tretjo zmago v sezoni. odličnega dosežka. Prav tako sem zadovoljna s samim plezanjem, še najmanj s tistim v finalu. Vedela sem, da moram dobro plezati vse od kvalifikacij dalje, saj so tekmice, predvsem Jain Kim, zelo dobre. V polfi-nalu sem plezala odlično in si s tem pridobila najboljše izhodišče za finale. Na srečo sem v finalnem nastopu dosegla enako višino kot Jain, tako da je rezultat iz polfinala - dosežen vrh - odločil o zmagovalki.« V skupnem seštevku svetovnega pokala je Markovičeva še vedno na drugem mestu (515 točk) za Kimovo (525 točk), a je razliko po dveh zaporednih zmagah zmanjšala na zgolj 10 točk. Na tretjem mestu je Ja-ponka Momoka Oda. Mina z veseljem pričakuje nadaljevanje sezone: »Imam še veliko motivacije, vsakič znova uživam v plezanju in se že veselim naslednje tekme ter zaključka svetovnega pokala v Kranju.« Mina brani dvakratni zaporedni naslov skupne zmagovalke svetovnega pokala v težavnosti in kombinaciji. Trikrat zapored doslej še nobeni tekmovalki ni uspelo osvojiti svetovnega pokala. Naslednja tekma bo 1. in 2. novembra potekala v francoskem Valencu. jm Tenis • Blaž Rola Slovenski finale Semrajcu Po doseženi najboljši uvrstitvi na lestvici ATP (190.) Blaž Rola ni počival, ampak se je udeležil futures turnirja z nagradnim skladom 15 tisoč evrov v Dubrovniku. Na turnirju je bila prisotna močna slovenska zasedba, ki je bila zelo uspešna. Prvi nosilec turnirja je bil Blaž Rola. Ta se je v 1. krogu pomeril z 29-letnim domačinom Joškom Topičem, ki na lestvici ATP zaseda 593. mesto. Hrvat je odlično začel in povedel 0:2, nato pa se je Blaž ogrel in v nadaljevanju nadigral tekmeca. Končni zbir točk je bil 65:45, pri čemer je Blaž izkoristil sedem priložnosti za break od 16, tekmec je imel razmerje 3/7. V 2. krogu se je meril z Nemcem Moritzom Bauma-nom (468.). Ptujski igralec si je priboril prednost 5:2, nato pa dopustil tekmecu rebreak. Pri rezultatu 5:4 je imel dve zaključni žogi za prvi set, a se je Nemec znova izvlekel in si priboril tie-break. Ta je bil v zaostanku 0:1 povsem v znamenju slovenskega igralca, ki si je s tremi mini breaki priboril zmago 7:2. Drugi niz bil le še formalnost, saj je Rola prevladoval v vseh elementih igre. Zanimivo je, da je Nemec v dvoboju serviral kar 90-krat (Blaž le 65), kar kaže na to, da je bil Nemec pod stalnim pritiskom odvzema servisa. V četrtfinalu sta bila na sporedu dva slovensko-hrvaška obračuna, oba pa sta dobila Slovenca. Rola je brez težav ugnal Keke-za, Semrajc (6. nosilec) pa je Finalista turnirja v Dubrovniku: Blaž Rola in Janez Semrajc Futures turnir v Durbrovniku, rezultati: 1. krog: Rola (1.) - Joško Topič (Hrvaška) 6:3, 6:2; 2. krog: Rola (1.) - Moritz Bau-man (Nemčija) 7:6(2), 6:1; četrtfinale: Rola (1.) - Duje Ke-kez (Hrvaška) 6:1, 6:2; polfinale: Rola (1.) - Nik Raz-boršek (Slovenija) 6:2, 6:2; finale: Rola (1.) - Janez Semrajc (Slovenija, 6.) 4:6, 7:5, 3:6. bil v napetem obračunu boljši od Metkiča (4.). Tudi polfinalna obračuna sta potekala po slovenskih notah, saj sta se najprej pomerila Blaž Rola in Nik Razboršek, nato pa še Janez Semrajc (6. nosilec) in Romun Victor Crivoi (2.). V slednjem je slavil Slovenec, kar je že zagotavljalo povsem slo- venski finale. V drugem dvoboju je Blaž brez težav ugnal Razborška (703) in si tako priigral nov finalni nastop na futuresih. Finalni obračun je bil prava krona turnirja, saj sta se na njem merila 4. in 5. najboljši slovenski igralec. Po tesnih, s preobrati začinjenimi tremi seti se je zmage veselil Janez Semrajc (413.). O izenačenosti tekmecev najbolje priča končni zbir točk 104:109 v korist zmagovalca. Ta je imel tudi boljši izkoristek break priložnosti: 7/15 (Blaž 5/13). Na najnovejši lestvici ATP sta oba finalista napredovala: Blaž je pridobil šest mest in je sedaj 184., Semrajc pa je sedaj 404. Uvrstitve najboljše slovenske trojice: Bedene (89.), Kavčič (107.), Žemlja (116.). JM Rokomet • 1. B SRL (m) Oblak uspešnejši od Šafariča Foto: Črtomir Goznik Matjaž Valenko (na tleh) in Tine Marušič (v ozadju, oba Moškanjci - Gorišnica) sta odlično opravila svoj del naloge. Moškanjci Gorišnica - Radeče Mik Celje 33:28 (17:13) MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Bratuša, Petek 3, Preac, Zorli, Kovač 3, M. Bedrač 7, Balas 1, Marušič 12, Kramar, Lukaček, Valenko 7, Tement, Škorc, Firbas, Vezjak, T. Bedrač. Trener: Seba-stjan Oblak. SEDEMMETROVKE: Moškanjci - Gorišnica 1 (0), Radeče Mik Celje 4 (3); IZKLJUČITVE: Moškanjci - Gorišnica 6, Radeče Mik Celje 4 minute. Rokometaši Moškanjcev-Go-rišnice so letošnjo tekmovalno sezono začeli zelo dobro. Po dokaj nesrečnem porazu v Slovenj Gradcu, kjer so bili 1. B SRL (m) REZULTATI 4. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Radeče MIK Celje 33:28, Velika Nedelja -Šmartno 26:30, Mokerc Ig - Drava Ptuj 24:23, Dol TKI Hrastnik -Grosuplje 26:25, Dobova - Loka 2012 28:25, Damahaus Cerklje - Slovenj Gradec 23:26 1. SLOVENJ GRADEC 4 4 0 0 8 2. ŠMARTNO 4 3 10 7 3. DOL TKI HRASTNIK 4 3 0 1 6 4. MOŠKANJCI - GOR. 4 2 115 5. LOKA 2012 4 2 0 2 4 6. DAMAHAUS CERKLJE4 2 0 2 4 7. RADECČE MIK CELJE4 2 0 2 4 8. DOBOVA 4 2 0 2 4 9. DRAVA PTUJ 4 10 3 2 10. GROSUPLJE 4 1 0 3 2 11. MOKERC IG 4 1 0 3 2 12. V. NEDELJA C. O. 4 0 0 4 0 tudi precej oškodovani, niso dvigali prevelikega hrupa in so se temeljito pripravljali na srečanje z neugodno ekipo Radeče MIK Celje. Dobre igre in vzpodbudno formo so začutili tudi ljubitelji rokometa v Go-rišnici in okolici, ki so prišli v večjem število na srečanje. Dodaten draž srečanju je dajal tudi trenerski dvoboj trenerjev Sebastjana Oblaka in Robija Ša-fariča, ki sta bila nekdaj soigralca v Celju. Gostje so na začetku povedli 1:3, kar pa ni zmedlo domačinov, ki so z dobro igro v obrambi - igrali so različico 5-1 - dobro zapirali gostujoče igralce in kaj hitro izenačili in povedli 5:3. Prednost je do konca polčasa naraščala in je ob polčasu znašala štiri zadetke. V 15. minuti so domači ostali brez Primoža Firbasa, ki se je poškodoval, s tem pa je na desnem zunanjem igralcu nastala vrzel, ki jo je bilo treba zapolniti. V drugem polčasu so se gostje približali na samo zadetek zaostanka (19:18). Delo Primoža Firbasa sta prevzela mladi Tine Marušič, ki je dosegel 12 zadetkov, in Matjaž Valenko. Domačini so v 47. minuti imeli najvišje vodstvo na tekmi, in sicer 27:21, kar je bilo dovolj za miren zaključek in novo zmago, že drugo v tem prvenstvu. To bo tudi dobra spodbuda za derbi srečanje na Ptuju z Dravo. Velika Nedelja Carrera Optyl - Šmartno 26:30 (12:21) VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Zorec 2, D. Dogša 3, Bom-bek 3, Hanželič, Horvat 7, Bezjak 1, Veselko 3, Štefičar 2, Preac, M. Špindler 1, M. Dokša, Cimer-man, T. Špindler 3, Šerod, Hojžar 1, Marin. Trener: Bojan Munda Rokometaši iz Velike Nedeljo so na začetku sezone doživeli še četrti zaporedni poraz. Tokrat je bila boljša ekipa Šmartnega, sicer prvak lanske sezone v 1.B ligi (odklonili so napredovanje v 1.A ligo). Vloga favoritom je bila jasno dodeljena gostom, vendar na začetku tekme ni izgledalo tako. Domačini so nudili dober odpor do rezultata 8:8, nato pa so se pričele vrstiti zaporedne napake, ki so jih gostje kaznovali in že do polčasa napolnili domačo mrežo. Tudi v začetku drugega dela so bili gostje boljši, nato pa so domačini počasi le pričeli igrati tako kot znajo in so polagoma zniževali visoko vodstvo gostov. Devet zadetkov iz prvega polčasa je bilo na koncu dovolj, da so rokometaši Šmartna zanesljivo s sabo odnesli dve točki. Za igralce iz Velike Nedelje je drugi polčas dobra napoved pred naslednjimi tekmami, ko bodo poskušali prekrižati načrte sebi primernejšim tekmecem. Danilo Klajnšek ŠD Mokerc-Ig -Drava Ptuj 24:23 (12:10) DRAVA PTUJ: Gerčar, Žuran 4, Lesjak 1, Janžekovič 4, Verdenik 2, Reisman, Čeh, Korošec, Požar 2, Fridrih 1, Sabo 1, Pukšič 6, Je-renec 2, Kenda, Lukežič, Šulek. Trener: Uroš Šerbec. V 4. krogu 1. B-lige so Ptujča-ni gostovali na Igu. Očitno so gostujoči mladci srečanje vzeli preveč na lahko in v mislih že pred srečanjem vknjižili novi par točk. To je bil račun brez krčmarja, saj so se hudo opekli pri ekipi, ki so jo pred dobrim mesecem v pokalnem tekmovanju na Ptuju povsem ponižali (42:24). Tokrat so doživeli bolečo zaušnico v obliki poraza. Vse bolj očitno postaja, da ima ptujska ekipa precejšnje težave v gosteh, obenem pa v oči močno bode slab pristop. K temu strateg Uroš Serbec jezen dodaja: »Očitno postajamo tipična 'domača' ekipa, saj v gosteh ni pravega obnašanja. Obenem je močno vprašljiva osebna priprava na tekmo, nad čimer se bodo morali nekateri močno zamisliti. Ta rang tekmovanja od igralcev zahteva bistveno več, za nekatere očitno celo preveč.« Domačini so pričeli poletno in povedli s 3:0, Drava pa je do 11. minute zadela le enkrat. Šele na sredini prvega polčasa so se gostje zbrali, najprej izenačili na 7:7, nato pa z edinim zadetkom Lesjaka na srečanju povedli 7:8. Toda kmalu je spet sledil mrk, kar so borbeni domačini v sami končnici prvega dela igre izkoristili in prišli do vodstva 12:10. S serijo 0:3 so dravaši odloč- no krenili v nadaljevanje, in ko je že kazalo, da so ujeli veter v jadra in da se bodo dokončno odlepili od žilavih domačinov, so spet sledile napake tako v napadu kot obrambi. Kar nekaj časa je bila tekma nato izenačena, igralo se je za gol, v takih trenutkih pa pogosto odločajo izkušnje. Le-teh pa v moštvu Uroša Šerbca ni. Jasno je tudi, da se bodo morali mladci dalj časa znajti brez prve violine Roberta Bezja-ka, ki ima zlomljen prst in bo odsoten kakšne tri mesece. Poleg tega zaradi poškodb na Igu nista igrala Žan Silov-šek in Jan Maroh, tako da je bilo jasno, da se bo končnica srečanja težko obrnila v prid modrim. Kljub temu je bilo priložnosti za zmago več kot dovolj, nenazadnje so Ptujčani v 58. minuti po zadetku Jeren-ca vodili z 22:23. Toda igralci Mokerc-Iga so v zadnjih dveh minutah še dvakrat zadeli in Dravi prizadejali še tretji poraz v tej sezoni. Igralci Drave se bodo morali kljub mladosti počasi zavedati, da le odrekanje in trdo delo prinašata uspeh. Po nekaj dobrih predstavah v pripravah so nekaterim mladeničem očitno preveč porasle peruti, ki pa so jim jih tekmeci v ligaškem tekmovanju že precej pristri-gli. Če se ne bo spremenil odnos, bo modrim trda predla. Že sedaj je jasno, da jih čaka ogromno dela, če bodo želeli uresničiti načrte in cilje, ki so si jih zadali pred prvenstvom. Že konec tedna na Ptuj prihaja ekipa Moškanjcev-Gorišnice, kar obeta lep rokometni praznik sosedov. tp 20 Štajerski TEDNIK Reportaže torek • 22. oktobra 2013 Kidričevo • Drugi Revitalov jesenski dan odprtih vrat Spomini s spoštovanjem do preteklosti V vrtnariji podjetja Revital v Kidričevem so v soboto, 19. oktobra, pripravili drugi jesenski dan odprtih vrat na temo S spoštovanjem do preteklosti, ki je uspel v vseh pogledih; zaradi velikega zanimanja so se odločili, da ga bodo ponovili tudi to soboto. Foto: M. Ozmec Prve štiri obiskovalke so ob svetovanju cvetličarke izdelale suhocvetne nagrobne aranžmaje kar same. Z drugim jesenskim dnevom odprtih vrat so v podjetju Revital, ki je član skupine Ta-lum, resnično lahko zadovoljni, saj je uspel v vseh pogledih, piko na i pa je nedvomno prispevalo čudovito jesensko vreme. Od 9. ure dalje so številnim obiskovalcem poleg vodenega ogleda proizvodnje oziroma vrtnarije pripravili animacije in akcijske cene, saj so svoje cvetoče lončnice ponujali z 20-odstotnim popustom in več. Obiskovalcem so ponujali osvežilne čaje in pecivo, osladkano s svežim listjem rastline stevia in drugimi zelišči, ki jih vzgajajo, pred bližjim dnevom spomina na mrtve pa so se lahko tisti, ki so želeli, udeležili tudi delavnic s poudarkom na urejanju grobov in spominskih nagrobnih aranžmajev. Kot posebnost velja omeniti, da so postavili tudi nekaj navideznih grobnih polj, ki so jih primerno opremili in olepšali s cvetočimi lončnicami in aranžmaji, obiskovalcem ponudili možnost, da so lahko svoj prvonovembrski aranžma ob strokovni pomoči vrtnarjev in cvetličarjev izdelali tudi sami. Svetovalec direktorice Re-vitala Daniel Vrbnjak je ob koncu zadovoljen ugotovil, da je drugi jesenski dan odprtih vrat uspel v vseh pogledih: »Zelo smo veseli, saj je naš drugi jesenski dan odprtih vrat uspel, lepo nam je služilo tudi sončno vreme, kar je pogojevalo razmeroma dober obisk. Zame je pomembno, da so bili obiskovalci nad našo ponudbo in vsem, kar smo jim pripravili, navdušeni. V naši vrtnariji so se zares potrudili in zanje pripravili pester izbor jesenskega cvetja ter spominskih aranžmajev iz svežega in suhega cvetja po akcijskih cenah ter z 20-od-stotnim popustom in več. Zaradi velikega zanimanja smo se odločili, da bomo vse naštete izdelke po akcijskih cenah ponujali še naprej, na željo obiskovalcev pa bomo dan odprtih vrat ponovili tudi to soboto, 26. oktobra. Naši vrtnarji jim bodo ponudili vse, kar imamo na voljo v času pred dnevom spomina na mrtve, tudi tokrat bo posebnost v tem, da bodo lahko obiskovalci na lastno željo oblikovali sveže ali suhe aranžmaje po lastni izbiri.« V okviru drugega jesenskega dneva odprtih vrat so obiskovalcem ponudili možnost ogleda in sodelovanja pri izdelovanju prvonovem-brskih aranžmajev ter stro- kovno svetovanje pri ureditvi grobnega mesta. Aranžmaje je izdelovala cvetličarka Špela Javšnik iz cvetličarne Aralija, pogrebnega podjetja Maribor: »Pri izdelavi aranžmajev sem se osredotočila na nosilno temo - spoštovanje preteklosti. Kot pove že sama beseda preteklost, je to povezanost z naravo in naravnimi materiali. V preteklosti so uporabljali ogromno domačega materiala, ki so si ga ljudje lahko sami priskrbeli in ga tako uporabili v aranžmajih. Tudi sama sem uporabila le naravni material, ki ga lahko sami naberemo in ga koristno in estetsko oblikujemo v kreativen prvonovembrski aranžma. V te aranžmaje sem vključila tudi ciklame, ki so posebno noto in poudarek svežine. Pomembna je tudi obstojnost teh rastlin, saj preživijo mraz do -6 stopinj Celzija. Aranžmaje pa so krasile tudi raznobarvne jesenske callune. Preostali detajli, ki so krasili aranžmaje, pa so bili suhe narave, uporabila sem dele velikih posušenih semen in cvetov različnih barv, storže in različne oblike rogovil, sicer pa je bil vsak aranžma unikat.« Kakšni pa so trendi izdelovanja aranžmajev v tej jeseni? »O trendih je težko govoriti. Pomembno je, da vsak posameznik izbere barvo, obliko, velikost po lastnem okusu, predvsem pa priljubljenosti posamezne barve in možnosti glede na obliko in barvo grobnega polja. Pomembno je, da se aranžma sklada s preostalo ureditvijo grobnega mesta, pozorni pa moramo biti tudi na barvno usklajenost z nasadom, ki krasi grobno mesto. Pomembno je tudi, kako usklajujemo okrasno kamenje, ali se odločimo za barvno okrasno kamenje ali za nežno belo eleganco. Odvisno od okusa in naših želja ter seveda možnosti. « Dodati velja, da so bile cene posameznih cvetočih lončnic resnično dostopne širši množici. Bujno cvetoče krizanteme lončnice so v različnih barvah ponujali po samo 2 evra za kos, ostale cvetoče krizanteme v lončkih pa so bile na voljo po dostopni ceni 4,20 evra, cvetoče mačehe pa po 0,33 evra za kos, pri čemer je treba upoštevati še 20-odstotni popust. M. Ozmec Foto: M. Ozmec V Revitalovih pokritih rastlinjakih so predstavili izredno bogato ponudbo jesenskih cvetočih lončnic. Foto: M. Ozmec Sredi vrtnarije so postavili tudi nekaj navideznih grobnih polj, ki so jih primerno opremili in olepšali s cvetočimi lončnicami in aranžmaji. torek • 22. oktobra 2013 Reportaža, kronika ŠtajerskiTEBHlK 21 Na valovih časa Piše: Uroš Žajdela - • Azorski otoki (1) Gremo na Azorske otoke Nekje pred Severno Ameriko in 1500 kilometrov od evropske celine se bohoti mogočen arhipelag devetih otokov, z nepredstavljivo bujno vegetacijo in v primežu vulkanske pokrajine ter prekrasnih ljudi, ki kljub otoški determiniranosti in oceanski omejenosti s širokim nasmehom pozdravijo vsakega prišleka. Slednjih je sicer precej manj kot na drugih Atlantskih otokih, zlasti Kanarskih in na Madeiri, vendar pa so pomemben dejavnik pri kulturni revoluciji v smislu večje liberalizacije družbe, zlasti v religioznem smislu. Vzrok manjšemu vsesplošnemu navalu na arhipelag je verjetno treba iskati v precejšnji odmaknjenosti in izredno nestanovitnim vremenskim razmeram, zahvaljujoč severnim atlanstkim ciklonom in mrzlim morskim tokovom. Zato Azor-ski otoki niso destinacija za celodnevno čofotanje v morju in za neutrudno iskanju temnih odtenkov evropsko blede kože. Na celotnem arhipelagu lahko najdemo le kopico ogromnih in neokusnih hotelskih kom- Hortenzije so naselile dobršen del otokov. Foto: Uroš Zajdela pleksov, ki dobršen del leta samevajo, v sezoni pa so v upanju na celoleten zaslužek pretirano zasoljeni. Azorski otoki se nahajajo sredi Atlantika, dobri dve uri letalske vožnje od Lizbone, in so hvalevredno še vedno skrit Praprot velikanka na Azorskih otokih Foto: Uroš Zajdela Foto: Uroš Zajdela Krave so pomemben del gospodarstva na Azorih, zlasti za sirarne! ali vsaj prikrit evropski biser. V politično-gospodarskem smislu so strateško izredno pomemben del Portugalske, sicer pa so povsem drug svet. Kot bi prišel na bujni tropski otok, vendar raste namesto banan mogočna in do dva metra visoka praprot, namesto kokosovih palm se bohoti evkaliptus in namesto bujnih in raznobarvnih rožic kraljuje modra hor-tenzija. Nešteto odtenkov zelene barve, še lokalne kravice »kakajo« izrazito zelen iztrebek. Zelo neprijetna izkušnja, ko po nesreči popolnoma novi po-hodniški čevlji pristanejo v tej zeleni brozgi na še enem izmed številnih hribčkov. Azorski otoki se lahko tudi pohvalijo po mogočnem vulkanskem stožcu Picu, hkrati najvišjem vrhu Portugalske z zavidljivimi 2351 metri nad morjem Nenazadnje pa so vulkanska jezera, ki so zaradi vseprisotne vlage in dežja napolnila vulkanske kraterje in s tem ustvarila nepozabno naravno kuliso dahjemajoče lepote. Arhipelago Azorski otoki spadajo v skupino Makarone-zija, skupaj z Kanarskimi otoki, Madeirskim arhipelagom in Ze-lenortskimi otoki. Vse skupine otokov povezuje skupna in pogosto endemična flora in favna, zelo podoben geološki in morfološki nastanek ter prekrasna narava v vsej svoji raznobarvni vulkanski veličini. Azorski oto- Foto: Uroš Zajdela Pravljični hribčki s pašniki za krave. Pašniki so omejeni z naravnimi pregradami in hortenzijami. ki, gre za devet otokov, vsi poseljeni, se delijo na »zahodna otoka« po imenu Corvo in Flores, »centralne otoke« z Graciosa, Terceira, Sao Jorge, Faila in Pico ter »vzhodna otokom« Sao Miquel ter Santa Maria. Najenostavnejši način potovanja med njimi je z lokalno letalsko družbo, medsebojno bližnje otoke pa povezujejo tudi trajekti ali hitre ladje, odvisno od debeline denarnice in časa, ki je na razpolago. Izmed vseh otokov je najmanjši otok Corvo z le enim naseljem. Azorski otoki ne le, da so vulkanskega nastanka, temveč se neposredno pod njimi stikajo tri tektonske plošče. Posledično so od prve stalne naselitve v 15. stoletju pa do danes bili podvrženi več kot tridesetim močnim vulkanskim izbruhom, zadnji je bil na otoku Faial leta 1958. V skladu s »tektonsko neprecenljivo lego arhipelaga« so prav tako pogosti potresi, zadnji uničujoči sega v leto 1998, ko so bile hudo uničene številne vasice na domala vseh centralnih otokih. Pisana zgodovina Azorske otoke so odkrili Portugalci leta 1427, ko so pripluli na današnja otoka Santa Marija in Sao Miquel. Otoki so bili nenaseljeni, s precej omejeno možnostjo poljedelstva, vendar z neprecenljivo strateško lego sredi Atlantika, kar so izkušeni portugalski kralji in plemiči ter pomorščaki kmalu ugotovili in jih priključili portugalski kroni. Ko leta 1580 Španci vojaško zasedejo Portugalsko in Madeiro, se na Azorskih otokih prične vojna oziroma upor proti iberskemu ozemeljskemu hegemonu tistega časa. Dve leti po padcu Portugalske se dotedanji kralj Antonio znajde v izgnanstvu na Sao Miquelu, vendar še isto leto mogočna španska vojska v celoti uniči sleherno zrno ali iskrico upora na otokih. Špansko gorje tli vse do leta 1642, ko se Portugalska vendarle ponovno osamosvoji. V času druge svetovne vojne so otoki služili kot strateško izredno pomembna baza in izhodišče za zavezniške vojake. Nadaljevanje prihodnjič Torek, 22. oktober Danes goduje Vendelin. 1721 se je Peter Veliki se je oklical za ruskega imperatorja. 1811 se je rodil madžarski pianist in skladatelj Franz Liszt. 1962 je predsednik ZDA Kennedy javno objavil, da ima SZ raketna oporišča na Kubi. Kazalo je, da je svet bližje jedrski vojni kot kadar koli prej ali pozneje. 1964 je francoski filozof in književnik Jean-Paul Sartre zavrnil podeljeno Nobelovo nagrado za književnost. Sreda, 23. oktober Danes goduje Severin. 1801 se je rodil se je nemški skladatelj Albert Lortzing. 1817 se je rodil Pierre Larousse , ustanovitelj založbe Libraire Larousse, ki je specializirana za izdajo slovarjev in leksikonov in za mladinsko književnost. 1852 se je rodil eden največjih francoskih grafikov slikar JeanLouis Forain. 1905 se je rodil švicarsko ameriški fizik Felix Bloch. 1917 so se pri kraju Luneville v Franciji ameriške čete vključile v 1. svetovno vojno. Četrtek, 24. oktober Danes goduje Rafael. Danes je svetovni dan OZN. 1648 se je z vestfalskim mirom končala evropska tridesetletna vojna. Katolikom in protestantom je priznala enakopravnost. 1795 so podpisali dogovor o tretji delitvi Poljske. S tem je prenehala obstajati Kraljevina Poljska. 1882 se je rodil madžarski operetni skladatelj Emmerich Kalman. Njegovi najbolj znani deli sta Grofica Marica in Kneginja čardaša. 1913 se je rodil svetovno znani italijanski operni pevec Tito Gob-bi. 1917 je prišlo do odločilne bitke pri Kobaridu med Avstrijci in Italijani v dvanajsti štiridnevni bitki na soški fronti pri Tolminu in Bovcu. 1945 so v San Franciscu ustanovili kot naslednico Društva narodov izpred svetovne vojne, Organizacijo združenih narodov. 1849 se je rodil v Novem mestu slovenski politik in zgodovinar Fran Šuklje. Petek, 25. oktober Danes goduje Darja. 1241 je bil izvoljen Cetestin IV., prvi papež, ki so ga kardinali izvolili v konklavu. 1819 se je rodil nemški skladatelj Franz Abt. Odlikoval se je predvsem kot skladatelj pesmi za moške pevske zbore. 1825 se je rodil avstrijski skladatelj Johann Strauss ml., kralj valčka. 1838 se je rodil francoski skladatelj Georges Bizet, mojster svetovne opere, ki je doživel priznanje šele po smrti. 1881 se je rodil francosko-španski slikar Pablo Ruiz y Picasso, mojster raznovrstnih umetnostnih slogov, najbolj znan pa po ustvarjanju kubizma. 1890 se je rodil ameriški filmski komik Stan Laurel. Skupaj z Oli-verjem Hardyjem sta bila sloviti humoristični par črno-belega filma. 1936 sta Hitler in Mussolini sklenila pogodbo, nastala je os Rim-Berlin. Sobota, 26. oktober Danes goduje Lucijan. 1530 je Malteški viteški red prenesel svoj sedež na Malto. 1787 se je rodil Vuk Karadic, srbski kulturni reformator. Pripravil je nov srbohrvaški knjižni jezik - Piši kao što govoriš. Njegov mentor je bil Jernej Kopitar. 1861 je nemški fizik Johann Philipp Reis na sestanku fizikov v Frankfurtu prvič prikazal nepopoln prenos glasu preko telefona. 1881 je prišlo do razvpitega revolveraškega obračuna pri O. K. Corralu, na osnovi katerega je bil posnet tudi istoimenski film. 1911 so razglasili Kitajsko za republiko. 1911 se je rodila slavna pevka črnskih nabožnih pesmi Mahalia Jackson. 1916 se je rodil francoski socialistični politik, predsednik države Francois Mitterand. Nedelja, 27. oktober Danes goduje Sabina. 1672 se je rodil italijanski dekorativni slikar Francesco Costa. 1728 se je rodil britanski pomorščak in raziskovalec James Cook. Prvi je obplul zemljo v smeri zahod - vzhod. 1736 se je rodil škotski pesnik James Macpherson. 1782 se je rodil italijanski violinski virtuoz Niccolo Paganini. 1904 so odprli v New Yorku podzemno železnico, ki je imela progo z vlaki na električni pogon med Mroadwayem in City Hallom (Mestno hišo) Ponedeljek, 27. oktober Danes goduje Simon. 1466 se je rodil znameniti nizozemski humanist, književnik, filozof in teolog Erazem Rotterdamski. Napisal Hvalnica norosti. 1510 se je rodil španski plemič sveti Frančišek Borgia, ki je kot tretji general Jezusove družbe razširil vpliv jezuitov po vsej Evropi. 1636 so ustanovili najstarejšo vzgojno ustanovo ZDA - Harvard. Univerza je v Cambridgeu v državi Massachusetts, številne svoje ustanove pa ima v Bostonu. 1793 se je rodil ameriški izdelovalec orožja in izumitelj Elimphalet Remington. 1818 se je rodil ruski pisatelj Ivan Sergejevič Turgenjev. 1886 so na otoku Bedloe pred New Yorkom odkrili Kip svobode, ki je kmalu postal ameriški simbol. 22 Štajerski1TEDNIK Nasveti torek • 22. oktobra 2013 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Kislo zelje - hrana za jesenske in zimske dni Nekoč niso poznali zamrzovalnih skrinj in omar, zato so hrano za zimo skladiščili na različne načine. Nekoč je zelje znala kisati prav vsaka gospodinja, danes pa marsikatera mlada gospodinja kislo zelje raje kupi v trgovini. Vendar se želja po doma skisanem zelju, ki ima vedno prav poseben okus in je seveda najboljše, spet vrača v družine. Da bomo zelje kisali, moramo vedeti že pred sajenjem zelja Kisanje zelja je kemični proces fermentacije, ki sladkor v listih s pomočjo mlečnoki-slinskih bakterij spreminja v kislino. Če je sladkorja premalo, potem kisanje zelja ne bo uspelo. Zato za domače kisanje resnično toplo priporočam stare, domače sorte zelja, ki dajejo tanke liste z nežnimi listnimi žilami in rumenkasto barvo ski-sanega zelja, kot smo ga navajeni iz sklede naše babice. Novejši hibridi res dajejo višje pridelke, zato jih imajo tako radi pridelovalci zelja, vendar je kislo zelje bele barve, listi so debelejši, trši. Najpogosteje pri nas še vedno sadimo sorto Varaždin-sko. Vendar dajeta tudi povsem naši sorti Ljubljansko zelje ali Kranjsko okroglo odlično kislo zelje. Obe sorti potrebujeta od presajanja do rezanja okoli 130 dni, zato ju presajamo sredi junija, nazadnje 1. julija. Domače sorte zelja dajo zagotovo najboljše kislo zelje. Foto: Miša Pušenjak Kislo zelje je že od nekdaj zimska hrana Slovencev. Foto: Miša Pušenjak Pomembno je tudi, kako pridelujemo zelje za kisanje V želji po visokih pridelkih mnogi pretiravajo z gnojenjem. Pri zelju je značilno, da so glave z dodajanjem dušika večje, a to ne pomeni, da bo zaradi tega tudi več kislega zelja. Pretiravanje pri gnojenju z dušikom lahko povzroči napačen okus in predvsem neprijeten vonj kislega zelja. Poleg tega dodatna teža tako odteče z vodo, ki jo iz zelja pri kisanju iztisnemo, pregnojeno zelje pa ima manj Zdravstveni nasveti Biološka zdravila in doping (2) V prejšnjih prispevkih sem že pisala o bioloških zdravilih in njihovi uporabi v sodobni medicini. Kot povedano, so biološka zdravila prinesla velik napredek pri zdravljenju težkih bolezni, žal pa se tudi zlorabljajo, in sicer za doping v športu. Pojavlja se še ena oblika dopinga, to je genski doping. Tu je dokazovanje še veliko težje kot pri bioloških zdravilih. Gre za drugačen postopek. Športniki si ne vbrizgajo eritropoetina ali rastnega hormona, ampak ga telo samo proizvaja, saj v telo vnesejo delček DNK- to je genski zapis za sintezo telesu lastnega eritropoetina. Doping je spet en korak pred kontrolo. Zaradu proabe genskega dopinga se strokovnjaki bojijo večje pojavnost rakavih obolenj ali novih genskih bolezni. WADA je svetovna protido-pinška organizacija. V Sloveniji to področje pokriva Oddelek za bolj proti dopingu pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije- združenja športnih zvez. Na spletu je objavljen seznam prepovedanih snovi in postopkov. WADA posodablja seznam enkrat letno in ga objavlja na naslovu. http://www. wada-ama.org/ , ali na naslovu http://www.sloado.si/pre-povedane-snovi-in-postopki/ Eritropoetin je na seznam prepovedanih substanc uvrstila v zgodnjih devetdesetih letih, rastni hormon leta 1989, genski doping je bil uvrščen na seznam leta 2003. Razvite in uporabljane so metode za dokazovanje nedovoljene uporabe bioloških zdravil, še vedno pa so neuspešni pri odkrivanju genskega dopinga. Do-pinška kontrola je neuspešna tudi pri dokazovanju uporabe zaviralcev sinteze miostatina. Dopinška kontrola hrani vzorce, ki so jih testirali, še osem let. Če bodo v tem času odkrili metode za dokazovanje zaviralcev sinteze miostatina in metode za dokazovanje genskega dopinga, bodo tudi lahko dokazali morebitne zlorabe. Uporaba bioloških zdravil v zdravstvene namene poteka v sodelovanju med več zdravniki specialisti, farmacevti in bolniki ter drugimi zdravstvenimi delavci. Prepoznavanje neželenih učinkov in ustrezno ukrepanje je hitro in učinkovito. Uporaba bioloških zdravila v športu je brez nadzora. Čeprav se športniki velikokrat izgovarjajo, da niso vedeli, kaj jim trenerji ali zdravstveno osebje dajejo, to ne bo držalo. Biološka zdravila se uporabljajo izključno v obliki injekcij in Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik Benčič, mag. far., spec. kratkotrajnih infuzij, zato prej omenjeni izgovor odpade. Očitno je želja po zmagi premočna. Skrb zbujajoče je dejstvo, da se biodoping vse bolj pojavlja med rekreativnimi športniki. Zlasti rastni hormon, ki nadomesti kaj nekaj obiskov v fitnesu, saj pomaga k oblikovanju popolnega, mišičastega telesa. Rastnemu hormonu rečejo tudi hormon mladosti, saj se z njegovo pomočjo celice hitreje množijo in tkiva rege-nerirajo. Na srečo je še vedno veliko športnikov, ki dosegajo dobre rezultate izključno in samo zaradi svoje nadarjenosti in trdih treningov. Prav tako je med rekreativnimi športniki največ takšnih, ki to počnejo zaradi ohranjanja zdravja in dobrega počutja. Darja Potočnik Benčič, mag. far., spec. in ne več sušine, torej bo izplen pri kisanju celo manjši. Pred kisanjem in priprave na kisanje Po možnosti zelje naribamo hitro po spravilu, da se okužbe na ranah ne razširijo preveč v glavo. Tudi količina sladkorja prične po rezi padati. Pred kisa-njem glave dobro očistimo, odstranimo vse zelene liste. Glavo prerežemo na pol in v celoti iz-režemo kocen. Pri tem moramo paziti, da uporabljamo povsem čiste nože ali druge naprave, podlage za rezanje in podobno. Tudi roke si pred tem opravilom temeljito umijemo. Higiena je zelo pomembna za pravilen potek kisanja. Če v sode, škafe, vedra prinesemo napačne bakterije, glivice, se lahko fer-mentacija obrne v nezaželeno smer, kislo zelje bo imelo napačen okus ali barvo. Kako debele rezine boste na-rezali, je seveda odvisno tudi od vas in vašega okusa. Narezano zelje je potrebno stehtati, saj je zelo pomembno natančno soljenje. Od tega je odvisno, kako trdo ali mehko bo vaše kislo zelje. Potrebujemo 2 % soli, to pomeni da 10 kg narezanega zelja solimo z 0,2 kg oziroma 200 g soli. Uporabljamo morsko sol, saj kamena sol ne vse- buje vseh potrebnih mineralov. Za kisanje glav za sarmo potrebujemo 4 % soli. Narezano maso po plasteh nalagamo v sod, škaf, posodo za kisanje. Vsako plast čim bolj enakomerno posolimo. Pazite, da ne boste na začetku porabljali preveč ali premalo soli. Plasti tlačimo tako, da čim bolj iztisnemo zrak, posebej pozorni smo ob robovih posod za kisa-nje. Pri tem pa ne smemo lomiti rezin zelja. Ko imamo posodo polno tako, da je še prostor za obte-žitev, na vrh natlačenega zelja položimo čisto folijo, nanjo pa ustrezno obtežitev. Nekoč so bile to lesene deske, na njih pa kamni. Danes mnogi obtežu-jejo z folijo, na katero nalijejo vodo. Obtežitev na začetku ki-sanja naj bo 20 % mase kisanja, proti koncu pa nekaj teže odvzamemo in obtežujemo samo z 10 % mase narezanega zelja. Zdaj vidite, da je dokaj pomembno, da vemo, koliko zelja smo naribali. Če obtežimo premalo, se bo zgornja plast vedno kvarila, če pa preveč, bo naše zelje presuho, žilavo. Nekateri poleg soli dodajajo še druge začimbe, to je seveda stvar okusa. Bolje je, da si zelje začinimo ob pripravi, med kuhanjem. Dodajamo lahko cel poper, kumino, lovorjev list, Foto: Miša Pušenjak Poleg zelja so tudi vse vrste redkve ali repe pravilna odločitev za jesenske obroke. nekateri dodajajo celo rezine kutine, jabolk ali še kaj. Na Primorskem imajo navado, da pri kisanju dodajajo še tropine rdečega grozdja, tako dobijo prav posebej zanimivo obarvano kislo zelje nekoliko specifičnega okusa. Zelje in vsi njegovi sorodniki so prava hrana za hladne jesenske in zimske dneve Zadnja leta poslušamo veliko o tako imenovani super hrani. Najbolj me jezi, da se med ta super živila vedno uvrščajo same tropske rastline in sadeži. Temu očitno podlegajo tudi številni naši strokovnjaki za prehrano. Nič ni narobe, če pridelujemo in jemo nekaj novega. Vendar še nisem slišala koga, ki bi omenil, da zagotovo sodi med super hrano tudi ohrovt, saj po nekaterih študijah spodijo vsi trije ohrovti, listnati, brstični in glavnati, v sam vrh rastlin, ki vsebujejo velikansko število koristnih snovi (tudi antioksi-dantov, ki jih danes tako opevajo) na 100 gr suhe sovi med vsemi živili. Zato ni potrebno po trgovinah iskati goji jagod in njenih »super« sorodnic; na svojem vrtu, na bližnji kmetiji ali stojnici raje poiščite ohrovt, zelje, sami si skisajte zelje in tudi repo. Poleg teh resnično »super« živil so tudi vse njihove sorodnice repa, koleraba, črna in bela redkev, brokoli, cvetača, ... tiste, ki jih uživajte v jeseni in pozimi. Potem ni potrebno kupovati različnih prehranskih dopolnil, dodatkov in to je zagotovo ceneje. Mnogi pravijo, da je slovenska zelenjava draga, zagotovo so vsa ta prehranska dopolnila dražja, naše zdravje pa veliko vredno. Miša PUŠENJAK torek • 22. oktobra 2013 Odraslim prepovedano ŠtajerskiTEBHlK 23 S svetovne glasbene scene Adam Clayton, basist irske zasedbe U2 je v intervjuju za irsko radijsko postajo 98FM potrdil, da bi naj novi album končali še pred letošnjimi božičnimi prazniki. Člani te legendarne zasedbe so v teh dneh zaprti v študiju v New Yorku, kjer pilijo še zadnje detajle novega, že težko pričakovanega albuma. Clayton je ob tem še dejal, da se "z novo ploščo vračamo k našim začetkom, le da smo dodali že dozo zrelosti, kar bo nov album naredilo še bolj zanimiv". Pri nastajanju nove plošče sta sodelovala tudi Chris Martin (Cold-play) in znani producent in glasbenik Danger Mouse. Cas hitro mineva in kmalu bodo znani novi stanovalci dvorane Rock'n Roll Hall Of Fame (dvorana slavnih rokenrola). Za uvrstitev v Dvorano slavnih se lahko potegujejo tisti glasbeniki, ki so svoj prvi single ali album izdali pred letom 1988. Med letošnjimi nominiranci so naslednji izvajalci, Nirvana, Peter Gabriel, Hall and Oa-tes, the Replacements, Linda Ronstadt, Link Wray, Cat Stevens, Yes in the Zombies. Še posebne pozornosti bodo letos deležni člani Nirvane, ki so natanko pred 25. leti izdali svoj prvi singel Love Nickelback Foto: cartoondollemporium.com Buzz. Letos že drugo leto odločijo tudi glasovi občinstva, ki jih lahko oddajate do 10. decembra preko spletne revije Rolling Stone. Go Gentle je naslov skladbe, s katero britanski zvezdnik Robbie Williams napoveduje izid svojega novega studijskega albuma. Willimas je na albumu z naslovom Swings Both Ways k sodelovanju povabil številna znana imena iz glasbenega sveta. Pri pesmi Soda Pop gostuje Michael Buble, v naslovnem komadu Swings Both Ways pa Rufusa Wain-wright, ki je tudi soavtorica omenjene pesmi. Robbie je pripravil tudi nekaj priredb s pomočjo znanih glasbenikov, BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. ROYALS - LORDE 2. WRECKING BALL - MILEY CYRUS 3. ROAR - KATY PERRY UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. WRECKING BALL - MILEY CYRUS 2. BERZERK - EMINEM 3. COUNTING STARS - ONE REPUBLICK NEMČIJA 1. TALK DIRTY - JASON DERULO FT 2 CHAINZ 2. ROAR - KATY PERRY 3. DEAR DARLIN - OLLY MURS kot so; Lily Allen, ki se mu je pridružila pri pesmi Dream A Little Dream, Olly Murs pri skladbi I Wanna Be Like You in Kelly Clarkson pri pesmi Little Green Apples. ®®® Clani hard rock skupine Nickelback bodo novembra na trgovske police poslali ploščo s svojimi največjimi uspešnicami. Na albumu z naslovom The Best Of Nickelback Volume 1 bomo lahko slišali 19 velikih hitov te priljubljene kanadske zasedbe. Zaenkrat je že znano, da so na album uvrstili naslednje skladbe; Photograph, How You Remind Me, Rockstar, Burn It To the Ground in When We Stand Together. Izid albuma pa se ujema tudi z že razprodano evropsko turnejo, ki bo potekala od 26. oktobra do 27. novembra. Nam najbližje bodo nastopili 31. oktobra na Dunaju. ®@® Znani švedski producent in DJ Avicci se je s skladbo Wake me up! zapisal v zgodovino britanske glasbe. Omenjen uspeh je dosegel z odlično prodajo omenjene skladbe, saj je presegel magično mejo milijon prodanih singlov. Pri podjetju Official Charts Company so potrdili, da je singl tudi uradno prešel mejo milijon prodanih primerov in tako postal 144. singl v zgodovini, ki je dosegel takšno rekordno prodajo. To svetovno uspešnico, ki se je letošnje poletje tako zelo vrtela na radijskih postajah, je ustvaril skupaj s soul pevcem Nathanielom Dawkin-som, bolj znanim pod imenom Aloe Blacc. V mesecu juliju je skladba Wake me up! postavila rekord, kot najhitreje prodajani singl v Veliki Britaniji, saj je bilo že v prvem tednu prodanih 267-000 izvodov. Pesem je presenetila z nekoliko drugačnim zvokom, saj vsebuje elemente countryja in folka, na prvo mesto glasbenih lestvic pa se je zavihtela v kar 47 državah. ®®® Popularna britanska glasbena skupina Coldplay je med dobitniki nagrad Hollywood Song Award. Na letošnji že 17. podelitvi filmskih nagrad Hollywoo-da bodo nagrajeni za skladbo Atlas, ki so jo prispevali za film The Hunger Games: Catching Fire. Med ostalimi dobitniki so še: Steve McQueen, Lupita Nyong'o, Harrison FordJulia Roberts, Julie Delpy, Matthew McCo-naughey, Jared Leto, Sandra Bullock, Michael B. Jordan, Lee Daniels, David Oyelowo ter Jake Gyllenhaal. ®@® 27. januarja prihodnje leto bo legendarni angleški glasbenik Mike Oldfield (Michael Gordon Oldfield) izdal svoj novi studijski album. Njegov že petindvajseti studijski izdelek bo nosil ime Man On The Rock. Za produkcijo vseh skladb na albumu je poskrbel znani Stephen Lipson. Letos mineva tudi štirideset let od izida kultnega glasbenega albuma Tubular Bells, ki ga je Oldfield kot svoj prvenec posnel pri 19 letih. Janko Bezjak Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROČI1.NICA ZA ^tdj6TSkl TEDNIK Ime in priimek: Naslov: Pošta: Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis: » RADIO TEDNIK Ptuj do Raičeva 6 2250 Ptuj Vroča linija Radia Ptuj V četrtek, 24. oktobra: O KRŠENJU DELOVNOPRAVNE ZAKONODAJE! Voditeljica: Estera Korošec oca linija oo na sooreau že mea 16. in 17.uro! To je to Kajenje Vsake toliko časa izpolnim svojo državljansko dolžnost in preletim novice. Zadnje dni se precej piše o kajenju in o novi zakonodaji, ki jo pripravljajo v Bruslju. Tobačni industriji so namreč napovedali skorajda vojno. Berem in berem in vsake toliko me spreleti strah, ko vidim, kako militantna je postala protikadilska politika. Osebno sicer ne sedim ne na enem ne na drugem polu in moje mnenje je verjetno nekje vmes. Neizpodbitno dejstvo je namreč, da inhaliranje cigaretnega dima močno poveča možnosti raka na pljučih in vseh ostalih organih in tkivih, ki do pljuč vodijo. Temu ne gre oporekati, to so znanstveni dokazi. Dejstvo je tudi, da to posledično povzroči določeno število prezgodnjih smrti, ki bi se jim sicer lahko izognili. Pa vendar, militantna politika, ki se je sedaj gredo proti kadilcem, mi kljub vsemu ni preveč pri srcu. Strinjam se na primer, da je potrebno omejiti in strogo regulirati marketinško propagando cigaret, ki ima močan vpliv na mlade, ko jim cigarete predstavljajo kot "šik" ali "in", a kaj veliko dlje od tega menim, da ne bi smeli posegati. Seveda s tem ne mislim raznih direktiv, ki zadevajo javna mesta in podobne zadeve in ki so bile pomemben družbeni korak naprej. Moje mnenje je, da ne bi smeli posegati na področje osebnih svoboščin, politika pa se ne bi smela posluževati strogih oblik prepovedi. Verjamem, da je precej preprosto blekniti "cigarete je potrebno prepovedati", a osebno me takšna izjava precej splaši. Mene sicer cigareti posebno ne navdušujejo, kljub temu pa sem mnenja, da jih ni upravičeno prepovedati. Kajti potemtakem lahko takšne zakone raztegnemo na katerokoli področje ... Jutri se lahko morda kdo kaj hitro spomni, da bi bilo potrebno prepovedati alkoholne pijače, ter se ob tem izgovarja na pijance. Morda bi se spravili na mastno hrano, na katero bi želeli nalepiti fotografije morbidno debelih. Mogoče bi se kdo spravil celo na osebne avtomobile, na dovoljena oblačila, ki v mrazu povečujejo možnosti za prehlad, ali pa na športne aktivnosti, saj poškodbe pri športu znatno olajšajo zdravstveno blagajno. Pa naenkrat več nismo daleč od fašizma ... Hvala lepa, vendar meni je prioriteta posameznikova svoboda. Določene ukrepe je prav gotovo potrebno sprejeti, saj kajenje (še posebej verižno) predstavlja problem in pomembno zdravstveno tveganje, vendar je tudi pri tem potrebno obdržati trezno glavo. Problem po mojem mnenju namreč ni tako preprost, saj je kajenje, tako kot pretirana uporaba vsake druge droge (tudi alkohola), tudi produkt izobrazbe ter politično-ekonomske situacije; no, vsaj v veliki meri. Dokler vsak pretežno vpliva zgolj nase, se mi zdi popolnoma odveč, da nad kadilce pošiljamo tanke, saj obstajajo veliko primernejše metode, konec koncev pa s takšnim načinom nikdar ne bomo dosegli svobodne družbe. Matic Hriberšek Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Le s t v i v NAJ 1. COUNTING STARS - ONE REPUBLI 2. ROAR - KATY PERRY 3. ROYALS - LORDE 4. HOLES - PASSENGER 5. WRECKING BALL - MILEY CYRUS 6. TALK DIRTY - JASON DERULO FT 2 CHAINZ 7. BONFIRE HEART - JAMES BLUNT 8. WINGS - BIRDY 9. WAKE ME UP - AVICII 10. LIMPIDO - LAURA PAUSINI & KY MINOGUE 11. DETROIT CITY - TEXAS Vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak 24 Štajerski1TEDNIK Nasveti, za kratek čas torek • 22. oktobra 2013 Kaj bomo danes jedli Foto: ASV TOREK piščanec z zelenjavo, kuhan riž, sadje SREDA krompirjeva omaka, hrenovke, puding ČETRTEK gobja rižota, solata PETEK ocvrt ribji file, krompirjeva solata, hruške s cimetovo smetano** SOBOTA ričet s prekajenim mesom, kompot NEDEUA cvetačna kremna juha, Štefani pečenka, prazen krompir, solata PONEDEUEK špageti po bolonjsko, solata Piščanec s praženo zelenjavo Sestavine: 500 g piščančjega prsnega fileja, 4 žlice olja, 4 žličke jedilnega škroba, sol, beli poper v zrnu;pražena zelenjava: 6 mladih čebul, 6 drobnih korenčkov, 200 g sojinih kalčkov, 4 žlice riževega vina, 4 žlice sojine omake, sol, črni poper v zrnu, 1 žlička ingverja v prahu. Piščančji file narežemo na za grižljaj velike koščke. Začinimo jih s soljo in sveže mletim belim poprom ter potresemo z jedilnim škrobom. Vok segrejemo, potem pa vanj nalijemo olje. Med mešanjem prepražimo meso. Prepraženega poberemo iz voka in shranimo na toplo. V vok stresemo narezan korenček in mlado čebulo ter odcejene kalčke. Med občasnim mešanjem pražimo 5 minut. (Če imate še kakšno drugo zelenjavo, jo kar dodajte za pestrejši okus.) Prepraženi zelenjavi dodamo riževo vino, sojino omako in mleti ingver. Premešamo ter po potrebi začinimo s soljo in sveže mletim črnim poprom. Primešamo pražen piščančji file. Postrežemo na segrete krožnike, zraven ponudimo kuhan riž. Hruške s cimetovo smetano Sestavine: 6 velikih zrelih hrušk, 1 limona, 4 žlice sladkorja, 2 stroka vanilije, 6 žlic rjavega sladkorja, 200 g sladke smetane, mleti cimet. Hruške olupimo in prerežemo, z žličko izdolbemo peščišča. Limono tanko olupimo, sok pa iztisnemo. Pristavimo pol litra vode, 4 žlice sladkorja, podolžno zarezana stroka vanilje, limonino lupinico in limonin sok. Pustimo, da prevre in se pokuha sirupu podobna tekočina. V tekočino položimo polovice hrušk in jih na šibkem ognju kuhamo 5 minut. Hruške naj se ohladijo v tekočini. Preložimo jih v nepregorno posodo in posipamo z rjavim sladkorjem. Pekač postavimo v vročo pečico ali pod ra-ženj, da se sladkor razpusti in karamelizira. Smetano stepemo, da je napol čvrsta. Vtepemo sladkor in cimet. Hruške okrasimo s cimetovo sladko smetano in ponudimo z ohlajenim sirupom, v katerem smo jih skuhali. Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko SESTAVIL EDI KLASINC PTIC DROZG (ZASTAR.) BOŽJEPOTNIK LUKA V UKRAJINI GULEŽ, PIFLAR ALENKA KEJŽAR KISLI SADNI BOMBONI KRAJ PRI SEŽANI POLZAJEDAV-KA NA DREVJU NAPLOD LJUBKOST. MILINA Smeh ni greh NE BO ČAKAL Direktor pokliče delavca v pisarno in ga vpraša: ''Menda si govoril, da boš po moji smrti stopil na pokopališče in pljunil na moj grob?!'' Delavec: ''Ne razburjajte se, gospod direktor. Premislil sem si. Ne prenesem čakanja v vrsti!'' avto, ki pelje za nama, storil enako!'' INFARKT Jože: ''Kdaj je najslabši možni trenutek, da te zadane srčni infarkt?'' Tilen: ''Med igranjem pantomime!'' PIJANČKA Dva pijančka se srečata in reče prvi: ''A grem lahko med vama dvema?'' Drugi nekaj časa opazuje, potem odgovori: ''Lahko, samo eden po eden.'' NE BO ZADNJI Blažen, s cigareto v roki, v tišini zatemnjene sobe Janez reče Marjani: ''Sodeč po temle, kar sem doživel in videl nocoj, nisem tvoj prvi.'' Marjana mu odgovori: ''Eh, kje pa! In sodeč po tem, kar sem doživela in videla jaz nocoj, tudi ne boš zadnji.'' PODVOJIL V mestu se srečata znanki, ki se že vrsto let nista videli. Po kratkem klepetu vpraša prva: ''Kaj je tvoj mož obdržal svojo lepo atletsko postavo?'' Druga: ''Kaj obdržal, še podvojil jo je!'' POKLIC Učiteljica sprašuje učence, kaj bi radi postali, ko odrastejo. Pa pravi mala Tina: ''Če bom lepa, bom fotomodel, sicer bom pa učiteljica!'' RDEČA LUČ Andrej pelje sina Miška v šolo. Nenadoma se med vožnjo udari po čelu: ''O, hudiča, prevozil sem rdečo luč na semaforju!'' Miško: ''Nič se ne sekiraj očka, saj je policijski NAPIS Boksar si je želel urediti nagrobni spomenik. Šel je k izdelovalcu in mu povedal svojo željo. Ta ga je vprašal: "Kaj pa naj piše na njem?" Boksar odgovori: "Štejte, do kolikor želite, jaz ne vstanem več!" NASELJE PRI VELENJU ŽENSKI OSEBNI ZAIMEK KLETVICA GLASBILO SOVJETSKI SATELIT NASA ALPSKA SMUČARKA (NATAŠA) OLGA TKAVC NOMADSKI KOŽNAT ŠOTOR SLOVESNOST HRVAŠKI BOKSAR (MATE) STRANSKI DEL BORILNA VEŠČINA ČASOVNI DOLOČEVALEC FAZ. PROIZV. ZEM.TEČAJ PROSTOR, POVRŠINA EKOLOŠKA RASA OKOREN ČLOVEK OLGA ZAJCEVA DIMČEK TELOVADNI ELEMENT VBOD Z NOŽEM ŽIDOVSKI KRALJ ADAM BOHORIČ ZASADITEV CEPINA GOZD (LJUDSKO) DRŽAVA V ZDA IVAN LEVAR BOLNICA ZDRAVILO MESTO PRI TOKIU BABICA, STARA MAMA INDIJANSKI BOG DEŽJA ČLOVEŠKI TRUP MESTO V BELGIJI NEMŠKO MESTO EVA NOVŠAK CENE VIPOTNIK PRVINA KOŽNO VNETJE CIGARETA Z MAMILOM POČITNICE, ODDIH VRAN GOLOBJE VELIKOSTI OSNOVNA MERA UGANKARSKI SLOVARČEK: ARNAČE = naselje pri Velenju, DROPS = kisli sadni bonboni, DROZD = zastarelo ime za ptiča drozga, GNECALO = okoren človek, JOINT = cigareta z mamilom, tudi džojnt, KIBITKA = nomadski kožnat šotor, OME = japonsko mesto pri Tokiu, PARLOV = hrvaški boksar (Mate), RODIK = kraj pri Sežani. 'V10N3 'VVIAV» '30NVWA 'INIOr IAI30>13 '1N3IAI313 'N3H3N3niAI '1S1W '0131 '3iaio '3gsniAVdaz 'ii 'av 'vsv 'aoa 'wuoww 'oivosnd 'diiovia 'v3dv 'avNiiAiaai 'ooa 'AoidVd 'isonavis 'viiNinds '03Avvisvd 'Z3iid 'vssao 'aviAioa 'azoda :ouabjopoa ivinvzim 3i A3ii§3d torek • 22. oktobra 2013 Za kratek čas ŠtajerskiTEBlUK 25 Govori se... ... da je poetovionski prvi mož zadnje čase podpisal toliko pogodb z izvajalci del, da jih ima že za rezervo. Vprašanje je le, ali bo dovolj denarja za vse. Ali pa se tudi v tem mestu čez kakšno leto lahko zgodi destrniški scenarij . ... da verjetno ne bi bilo slabo, če bi železno lady z doma upokojencev preselili v prvi fotelj mestne občine. Glede na njen način dela bi se število zaposlenih v občinski upravi najmanj prepolovilo, ptujska občina pa bi postala edina v državi z dobičkom -za zgled dobre prakse . ... da vpoetovionskem klubu menedžerjev resno razmišljajo o ustanovitvi sekcije grobarjev nekoč uspešnih podjetij; za predsednika naj bi predlagali do sedaj najuspešnejšega na tem področju, Viljema prvega . ... da so ogromne količine odpadnih gum v lovrenški gramoznici pravzaprav mrtev kapital, vsekakor pa so vredne veliko več, kot je nji- hova dejanska vrednost, sicer z njimi ne bi že v tretje služili. ... da se tudi v nekoč najbogatejši občini pri svetem Marki niže Poetovione lahko pohvalijo s svojo hobotnico; sicer gre za nekakšno mešanico gasilsko-opozicijskega lobija, a se uspešno širi tudi na druga področja. . da so v najbolj projektno raziskovalnem zavodu morali pod nujno zaposliti muzičara, saj brez njega vsega dela očitno ne bi zmogli. Zakaj so ga potem poslali na neplačani dopust, pa še niso znali pojasniti. ... da praksa vedno znova dokazuje, daje najbolje delati v javnem sektorju, pa četudi kot podjetje. Nobeno javno (občinsko) podjetje doslej še ni bankrotiralo, čeprav dela z izgubo že leta. Vidi se... . da bi lahko vrteško dejavnost poleg osnovnega varstva in vzgoje malčkov razširili še na prevozno dejavnost. V kriznih časih pa bi bila to lahko tudi koristna in poceni rešitev za prevoze na delo. Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 28. 10. pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Ime in priimek:_ Naslov:_ Pošta:_ Telefonska številka:_ Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel nagrado v tajništvu Radio-Tednika Ptuj. Nagrado podarja Tehniška založba Slovenije. Nagrado prejme Vlasta Štumperger, Ptuj. www.tzs.si narocila@tzs.si Ttehniška založba Slovenije Iskrice Foto: Sabina Bombek Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Da gobe letos res rastejo, je dokazal tudi Franc Bombek iz Hardeka. V toplih, s soncem obsijanih dnevih sta z ženo Marijo veliko ur preživela v gozdu in se domov vračala s polno košaro gob. V prvih dneh oktobra pa je našel gobo velikanko, katera je vredna ogleda,« je ob današnji fotografiji pripisala Sabina Bombek Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakpskpp 7 2 9 5 2 6 3 8 9 9 3 6 4 3 2 8 5 1 6 9 2 7 7 8 Ljubezen Poseí Denar Zdravje Oven vv © €€€ GGG Bit vvv ©© € GG Dvojčka v ©©© €€ GGG Rak. vvv ©© € G Lev v ©©© €€ G Devica vv © €€€ GGG Tehtnica vv ©©© € GG Škorpijon vvv ©© €€ GGG Strelec v © €€€ GG Kozorog vv ©©© € G Vodnar vv © €€€ G Rbi vvv ©© € GGG (Vir: www.pregovor.com) »Delo nas osvobaja treh velikih zla: dolgočasja, pregrehe in pomanjkanja.« Voltaire »Poleg ostalih prednosti delo skrajšuje čas in podaljšuje življenje.« Denis Diderot »Ko živiš za jasen namen, takrat trdo delo in le možnost, ampak nuja.« Steve Pavlina »Del ljudi dela, a ne misli, drugi del pa misli, a ne dela.« Ugo Foscolo »Delavec, ki želi dobro opraviti svoje delo, naj začne brusiti svoje orodje.« Konfucij •k** »Ljudi bi lahko razdelili na tri vrste: take, ki na smrt garajo, take, ki so na smrt zaskrbljeni, in take, ki se na smrt dolgočasijo.« Winston Churchill Rebus Rešitev iz prejšnje številke: STROKOVNA ŽIRIJA Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 22. do 28. oktobra 2013. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Avtor: Edi Klasinc 26 Štajerski TEDNIK Poslovna in druga sporočila torek • 22. oktobra 2013 Ptuj • Zgodovinski arhiv vabi na simpozij Ob 500. obletnici izida drugega mestnega statuta V počastitev 500. obletnice izida drugega mestnega statuta (na Ptuju, leta 1513) pripravljajo v Zgodovinskem arhivu na Ptuju ta teden znanstveni simpozij, katerega namen je obuditi čas 16. stoletja v upravnem, posvetnem in cerkvenem življenju. V petek ob 10. uri bo v prostorih ptujskega Zgodovinskega arhiva enodnevni znanstveni simpozij z naslovom: Ptuj v stoletju izdaje drugega mestnega statuta. Predavatelji bodo obudili čas 16. stoletja v našem mestu v upravnem, posvetnem in cerkvenem življenju. Kot je pojasnila direktorica Zgodovinskega arhiva Ptuj Katja Zupanič, se naše mesto ponaša s kar dvema statutoma, prvi je iz leta 1376, hranjen v knjižnici vojvode Avgusta v nemškem mestu Wolfenbutel, in drugi, ki bo predstavljen v petek. Gre za edina tovrstna pravna spomenika za območje celinskih mest na Slovenskem. »S tem, ko je Ptuj dobil svoj prvi statut, si je utrdil status med drugimi evropskimi mesti in tako potrdil le še formalno moč. V času do nastanka drugega mestnega statuta, leta 1513, je Ptuj doživel velik gospodarski vzpon. Poleg uveljavljene trgovine z vinom je pridobilo pomen trgovanje z madžarsko živino in kožami, tja pa so vozili italijansko in nemško sukno. Sledil je čas, ki so ga so zaznamovale velike spremembe ob prehodu v novi vek, splošna gospodarska in duhovna kriza ter turška nevarnost. Prav zavoljo te je Ptuj v tem času postal poleg trgovskega centra tudi vojaškoobramb-ni center. Po enajstih letih zasedbe Ogrov je postal Ptuj deželnoknežja last. Finančne težave so cesarja Maksimilja-na I. prisilile, da je leta 1511 mesto in gospostvo prodal s pravico ponovnega odkupa nadškofu Lenartu Hodiške-mu. Le-ta je, da bi ponovno obudili mesto k njegovi uspešnosti in pomembnosti, Foto: Zgodovinski arhiv Statut je za naše mesto zelo pomemben pravni zapis. dal sestaviti nov statut, pisan po predlogi statuta iz leta 1376. Statut je bil spisan v 20 dneh, potrjen pa na dan sv. Ožbalta, 5. avgusta. Statut kaže na eni strani prizadevanje mestnega gospoda, da od mesta kar največ pridobi, ter nesebično skrb mestnih oblasti do mesta in meščanov. Rokopis z 207 členi na 48 pergamentnih listih je neznano pristal v Avstrijski nacionalni knjižnici na Dunaju (1864), kjer je bil vse do leta 1983, ko je bil na podlagi državne pogodbe iz leta 1923 med Avstrijo in Kraljevino Jugoslavijo vrnjen v okviru predaje v Slovenijo - najprej v Arhiv Republike Slovenije, nato v matični arhiv na Ptuju,« je o tem, zakaj je ta statut tako pomemben, dejala Zu-paničeva. Prepričana je, da moramo biti Ptujčani na ta pravni zapis, ki ga kot veliko dragocenost skrbno hranijo v Zgodovinskem arhivu, zelo ponosni. Na dan simpozija bodo rokopis predstavili, odprli pa bodo tudi priložnostno razstavo z naslovom »Gradivo ptujske provenience 16. stoletja v fondih in zbirkah Zgodovinskega arhiva na Ptuju«. Dženana Kmetec RADIOPTUJ 89,8 »98,2 = 104,3 www.radio-tednik.si Čatež • Mednarodno srečanje ustvarjalcev z baloni Ekipa Magic Avgustina se je še enkrat dokazala V Termah Čatež je prvi oktobrski konec tedna potekalo mednarodno srečanje ustvarjalcev z baloni. Na njem so se zbrali udeleženci iz 17 držav. Ta balonarski festival je bil drugič v Sloveniji. V treh dneh so imeli udeleženci veliko izobraževanj, praktičnih delavnic, pripravili pa so tudi tekmovanje in na zaključnem Gala showu najboljšim podelili nagrade. Prvi dan tekmovanja so najboljši dekoraterji iz različnih držav poskušali z baloni okrasiti poročne mize. Zmagala je ekipa iz Bolgarije, drugo mesto je osvojila ekipa iz Španije, tretje mesto pa je dosegla ekipa iz Slovenije, ki jo je vodil Ptujčan Avgustino z ženo Mary in sinovoma Leom in Inom, peti član ekipe pa je bila Sanja Kolarič. Pri svojem delu so upoštevali vse zahtevane kriterije in dodali veliko lastne domišljije. Po letu 2009 je Avgustino z družino tako ponovno postal državni zmagovalni team v dekorira-nju poročne mize. Balonsko kreacijo poročne mize želijo predstaviti tudi Ptujčanom, zato so jo postavili v zgornji etaži Qlandie, kjer si jo v naslednjih dneh lahko ogledate tudi v živo. Sicer pa se je v Čatežu odvilo še tekmovanje na temo ljubezni, kjer je prvo mesto Mojstri znajo iz balonov pričarati prave čudeže. osvojila ekipa iz Srbije, drugo ekipa iz Izraela, tretje mesto pa je pripadlo ekipi Avgusti-na. Avgustinova ekipa je Čatež zapustila z neverjetno lepimi občutki, saj so z odličnimi uvrstitvami ponovno dokazali, da delajo kvalitetno in dobro. Organizator tekmovanje je bilo podjetje Magic, d.o.o., iz Sevnice, sicer pa umetniki iz balonov oblikujejo marsikaj, od živali do pravih mest in drugih objektov, okrasijo dvorane, hale, šotore, bazene, skratka vse kar si zaželite. Magic Avgustino [j štajerski tednik praznuje in zveste naročnike nagrajuje! Nagrada za tokratne izžrebane naročnikeje VSTOPNICA ZA KOPANJE v termalnem parku term ptuj. Štajerski, M HOTELS & RESORTS Terme Ptuj Termalni Park Terme Rili 1. Franc Raušl, Rucmanci 32,2258 Sv. Tomaž 2. MarjanaRižner, Spuklja 22,2250 Ptuj 3. Marko Zemljarič, Bukovci 137,2281 Markovci 4. Anica Zavec, Tumiška 26,2251 Ptuj 5. Feliks Taciga Stoperce 9,2289 Stoperce 6. AnicaKostanjevec, Trgovišče 59/a, 2274VelikaNedelji 7. Franc Plajnšek, Tržec 9,2284 Videm pri Ptuju 8. Marjeta Kandrič, Trgovišče 27,2274 Velika Nedelja 9. Šte^aVidovič, Sp. Leskovec 11,2285 Zg. Leskovec 10. Tonček Zavec, Sakušak 82,2256Juršinci Nagrajenci boste prejeli nagrado po pošti. torek • 22. oktobra 2013 Oglasi in objave ŠtajerskiTEDHlK 27 Prireditvenik Torek, 22. oktober :GG Vitomarci, cerkev sv. Andraža: maša in krvodajalska akcija, ob 17.30 pletenje vencev pri družini Fras v Slavšini Sreda, 23. oktober 17:00 18:00 18:00 18:00 19:30 Hajdina, prostori Občine: sprejem pri županu za fante, ki so dosegli izjemne rezultate na kadetskem in mladinskem prvenstvu IKV organizacij v Italiji Lenart, Dom kulture: prireditve ob prazniku občine Lenart, lutkovna predstava za otroke Gusar Berto Ormož, Bela dvorana grajske pristave: slovesnost ob podelitvi priznanj zaslužnim aktivistom OZRK Ormož Slovenska Bistrica, Galerija Grad: odprtje razstave 11. Cici umetnije Ptuj, Mestno gledališče: veliko literarno branje Zavoda Itadakimasu ob izidu knjig iz knjižne zbirke Poetoviona, Tanka molčanja Davida Bedrača, Dih Tomaža Šalamuna in Arhiv Aleša Štegra Četrtek, 24. oktober :3G :45 16:00 16:00 18:00 19:00 19:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Sharlatanus Maximus, tudi ob 11.00 za šole in za izven Vitomarci, večnamenska dvorana: 500 let začetka gradnje cerkve sv. Andraža, kuharski tečaj za članice Društva gospodinj Vitomarci in ostale Ptuj, Qlandia: gasilstvo malo drugače, odprtje razstave gasilskih odlikovanj, predstavitev letošnjih zlatih gasilskih olimpijcev Ptuj, Stara steklarska delavnica: pričetek dela Gledališkega studia za otroke in mladino Ormož, Bela dvorana grajske pristave: koncert učencev Glasbene šole Ormož Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu: koncert Mascara kvartet Središče ob Dravi, Pub Akcija: bralni večer, Vinko Korošak - Ujemite Osamo bin Ladna Petek, 25. oktober 9:00 Jeruzalem, gostišče Jeruzalem Brenholc: ocenjevanje za naj špricar in turnir mladega vina 10:00 Ptuj, Zgodovinski arhiv na Ptuju: znanstveni simpozij ob 500. obletnici izdaje drugega ptujskega statuta - Ptuj v stoletju izdaje drugega mestnega statuta 14:00 Hajdina, pri OŠ: spominska svečanost 15:30 Vitomarci, telovadnica POŠ: 500 let začetka gradnje cerkve Sv. Andraža, delavnica za otroke, ob 17.00 maša za LD Vitomarci, SD Trap in PGD Vitomarci in ostale 17:00 Ptuj, kegljišče Deta center: 15. praznik občine Hajdina, občinsko prvenstvo v kegljanju, ŠD Gerečja vas 18:00 Majšperk, KPC: odprtje razstave ob 5-letnici UD Ustvarjalec Majšperk, s kulturnim programom 18:00 Vitomarci, večnamenska dvorana: 500 let začetka gradnje cerkve Sv. Andraža, odprtje razstave Srednjeveški stavbar in literarni večer - predstavitev knjige 500 let začetka gradnje cerkve Sv. Andraža 18:30 Lenart, Dom kulture: prireditve ob prazniku občine Lenart, večer glasbe, petja, gledališke igre 19:00 Ptuj, CID: potopisno predavanje Mateje Lapuh, 7500 km po Novi Zelandiji 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: komedija Carla Goldonia - Sluga dveh gospodarjev 20:00 Ptuj, Terme, grand hotel Primus, klub Gemina XIII: Primusove vinske zgodbe, vse o chardonayu Mestni kino Ptuj Četrtek, 24. oktober: 19:00 Še enkrat Camille. Petek, 25., sobota, 26., in nedelja, 27. oktober: 17:00 Kauwboy; 19:00 Kick-Ass 2; 21:00 Še enkrat Camille o rvf M * LU K O P SIP 08:00 Lepo je prepevati s prijatelji 09:30 Ljudski pevci se predstavijo 11:30 Video strani 18:00 Destrnik-lz domače skrinje 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Mesečna kronika občine Deslrnik 21 ;30 Destrnik-lz domače skrinje 22:30 Gostilna pri Francetu 08:00 Skorba trga in preža PROGRAMSKI NAPOVEDNIK 10:00 Starše - Pozdrav jeseni 11:30 Video strani 18:00 Bučijada v Rošnji 20:00 Hajdina-Srečanje starejših, otvoritev igrišča 121:30 Hajdina-lz domače skrinje 22:30 Gostilna pri Francetu 08:00 Munda Somrner test 3. del 09:30 Glasbena oddaja 10:30 Ujemi sanje 12:00 Video strani 18:00 Dornava-lz domače skrinje 19:40 Ptujska kronika 20:00 Baronov tabor v Dornavi 21:00 Domava-lz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Dornava116d, 2252 DORNAVA: info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d .o.o,; 02 749 34 27; 031 627 340 S^aJ AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ Industrijska 9, MARIBOR 02 2283020, 031 658 679 NOVA VOZILA FORD POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD KREDITI NA POLOŽNICE BREZ POLOGA ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE ZNAMKA LETNIK CENA, OPR. BARVA CHEVRnn CAFUVA ZO COI 4X4,7SEDÓEV 2010 15.960.00 USNJE,1-lastJe E7.133km.odičen KOV. ČRNA CrmOEN C41.616 VIR. 3 VRATA. SLO 2006 5.990.00 ALUPIAT.MEGLENKE, ELPAKET ČRNAKOV. FORDFIESTA 1.25TEEND.5VRAT 2010 7690,00 LE 33l1S4 km, ORVOL KOfflROLE RELA FORD FIESTA COMFORT 14 16V,5 VRAT,SLO 2006 5.790.00 KUMAALJPLATJ .LAST,SBtV.KN KOV. MODRA FORD FOCUS US VRAT 2000 1.690,00 KUMA, VlEČMA KUUKA.SERVO V. TEMNO MODRA FORD FOCUS I.S TI VCT.5VMT.8S KW 2006 7690,00 ALUPIAT.IBIPOMATOBVOLKON. RELA FORD FOCUS MM 16, 2 KOMPLETA GUM NA PL 2001 0.960,00 1.LAST,SBtV.KNJ./LVT.KUMAABS KOV.SRERRNA FORD FUSION «TIS, SM 2006 0.690,00 AÏÏ.UMAELPAKEWS.. KOV. TEMNO SI/A OPtL ASTRA 1.616V ENJOY, 5 VRAT 2006 5.960,00 AVT.UMA,NASLZAROKO,HF T.SM OPELCORSA 1.21BVCOSM0.5VRAT 2004 3.660,00 DODATNO 4 ZIMSKE GUME NA PL snu PEJGE0T2071.GI 16VKARAVAN 200] 5.690,00 PANORAMSKA STREHA, OCVM ŠAMPANJEC KOV. PEUGEOT 807 2.0 HDL 7 SSÔEV 2006 7390,00 OMONRHAlKllA snu PEUGEOT FEZ COUPE 1.6, SLO.OOLJČEN 2010 19.500,00 BKENON.Ie 37417km,USHJL. koma SEAT ALBtl.91ffl.SiAT, SLO 2007 8.990.00 1M,P0T.SWk»op™ KOV.SREDRNA VOLKSWAGEN GOLf 1.4i IRENDLJNEí VRAT.S J) 2004 5.790,00 1.LAST.SERV.KNJ,8 A1RBJWT.KLMA KOV.SREDRNA Čeprav spokojno v tišini spiš, v naših srcih še živiš. Danes, 22. oktobra, mineva leto dni, odkar se je za vedno poslovil naš dragi Avgust Rozman Korenov Gustl S SP. HAJDINE 35 Hvala vsem, ki se ga spominjate in s toplo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Vsi, ki ga imamo radi Mali oglasi STORITVE ijl* ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si /info@ roletarstvo-arnus.si. 4ŠAPKE, STRIŽENJE IN NEGA PSOV, Karmen Ciglar s. p., Spu-hlja 1, 2250 Ptuj, 070 826 727. Ob prvem striženju gratis kopanje psička. NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo, prodajamo. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23._ NESNICE, mlade, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, tudi črne in sive, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure, Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._ PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760._ PRODAM kravo s teletom. Tel. 031 281 453._ MLADE nesnice, rjave, v začetku ne-snosti, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Tel. 031 346 153 ali 02 790 03 51. NEPREMIČNINE UGODNO prodam gradbeno parcelo, 1.456 m2, voda, hišna št., 2 km iz Ptuja, in obnovljeno enosobno stanovanje, 35 m2, I. nadstropje, pri Bolnici Ptuj. Telefon 031 605 685. KMETIJSTVO PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visokokakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170. RAZNO ZBIRATELJ kupi pez figurice, lahko so nepopolne, plačilo dobro. Tel. 041 823 921. www.tednik.si Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina -470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/749 34 10 ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo ... V SPOMIN Danes, 22. oktobra, mineva devetnajst let, odkar smo se nenadoma za vedno poslovili od dragega očeta in dedka Leopolda Goričana 1934-1994 S POBREŽJA 124 Hvala vsem, ki mu prižigate sveče, poklanjate cvetje in se z lepo mislijo ustavljate ob njegovem mnogo preranem grobu. Vedno ga bomo pogrešali! Vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 89. letu zapustila naša draga žena, mama in babica Kristina Bombek IZ VEGOVE UL. 32, NJIVERCE - KIDRIČEVO Od nje se bomo poslovili jutri, v sredo, 23. oktobra 2013, ob 16. uri na pokopališču na Hajdini. Žara bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 14. uri. Njeni najdražji To je preprosto; kar živi, umre, da se iz minljivosti prelije v večno. (William Shakespeare) OSMRTNICA V 80. letu je po hudi bolezni umrl Anton Nahberger upokojenec Taluma Kidričevo S POBREŽJA 14 A Pogreb bo v četrtek, 24. oktobra, ob 14. uri iz vežice na videmskem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 9. uri. Molitev za pokojnega bo v sredo, 23. oktobra, ob 18. uri, v vežici videmskega pokopališča. Vsi njegovi Nešteto svečk je že zgorelo, nešteto rožic ovenelo, nešteto solz preteklo je, življenja naša so se spremenila, a srca naša vas nikoli ne bodo pozabila. V SPOMIN Mihael Roškar 1930-1983 PODGORCI 119 A Ana Roškar 1931-1986 PODGORCI 119 A Milan Roškar 1959-2012 BRATONEČICE 14 Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njihovem mnogo preranem grobu. Vaši najdražji Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si Ptuj • Stavka zaposlenih podjetja Tisto Zlom podjetja, delavci na cesto Z glasnimi žvižgi, ragljami in z zastavo sindikata SKEI je deset sodelavcev podjetja Tisto včeraj dopoldan opozorilo na nevzdržen položaj. Uresničili so napoved stavke in ob tem direktorja podjetja Vilija Ceroviča pozvali, naj jim izplača zapadle finančne obveznosti, podjetje čim prej pripelje do stečaja, da bodo lahko upravičeni do finančnega nadomestila Zavoda za zaposlovanje in Jamstvenega sklada. »Meni žvižgate?« je vprašal direktor Tista Vili Cerovič, ko je stopil skozi vrata poslovnega objekta na Rogozniški cesti 34, v katerem sicer posluje nova družba Tiso, ustanovljena decembra lani. »Tudi sam čakam na stečaj podjetja. Denarja nimamo od kod izplačati, vsi štirje transakcijski računi podjetja so blokirani. Predvidoma 30. oktobra bodo izpolnjeni pogoji za stečaj in na ta datum bom podal vlogo za pričetek stečajnega postopka. Tudi sam osebno čakam na ta stečaj, da Za nekaj minut je pred stavkajoče delavce in novinarje stopil direktor Tista Vili Cerovič. Tisto delavcem dolguje dobro polovico julijske, avgustovsko in septembrsko plačo ter regres za letošnje leto. se bom prijavil na Zavod za zaposlovanje,« je dejal Cerovič. Delavci, ki so od avgusta brez vseh prihodkov, naj bi prvo finančno nadomestilo prejeli šele konec leta. Če bo konec tega meseca na sodišče podana vloga za pričetek stečaja, bi lahko bil sklep pravnomočen nekje v sredini novembra. »Konec decembra naj bi delavci, ki bodo ostali brez zaposlitve, iz Zavoda za zaposlovanje in Jamstvenega sklada prejeli prva nadomestila,« je povedal sekretar regijske organizacije sindikata SKEI Franc Šuen, ki je Tistove delavce včeraj spremljal na stavki pred sedežem podjetja na Rogozniški cesti. Poročali smo, da naj bi do finančnega zloma v Tistu prišlo zaradi prodaje mariborske Dumide; lastnik obeh podjetij je bil Cerovič. Kot je včeraj povedal, se je za prodajo Du-mide odločil iz osebnih razlogov. Kupnina, ki jo je zahteval za prodajo Dumide, je bila po njegovih besedah 50.000 evrov. Kot smo že poročali, naj kupnine ne bi prejel. Sicer pa se upravičeno poraja vprašanje, ali je bila Dumida, ki je v minulem obdobju letno obračala okrog sedem, pa tudi čez deset milijonov prometa, vredna zgolj 50.000 evrov. In ali je možno, da sta zgolj zaradi teh 50 tisočakov domnevno neizplačane kupnine dve podjetji, ki sta prinašali (uradno prikazani sicer minimalni) dobiček, morali pristati v finančnem breznu, delavci pa na cesti. Mojca Zemljane Lovrenc na Davskem polju • Je usoda nekdanje gramoznice jasnejša? Saubermacher že odvaža odpadne pnevmatike Podjetje Saubermacher Slovenija že teden dni opravlja odvoze 3000 ton odpadnih avtomobilskih pnevmatik iz lovrenške gramoznice in jih prevaža na predelavo v sosednjo Avstrijo; posel, ki naj bi ga opravili v 45 dneh, je vreden dobrih 192.000 evrov. Vse kaže, da se je problematika odlagališča odpadnih pnevmatik v nekdanji gramoznici v Lovrencu vendarle pri- čenja reševati. Med okoliškimi prebivalci, kjer je že več let čutiti nezadovoljstvo zaradi odlaganja velikih količin gume v Foto: M. Ozmec Kamioni podjetja Saubermacher Slovenija so iz deponije v Lovrencu prejšnji teden pričeli odvažati prvih 3000 ton odpadnih avtomobilskih pnevmatik. 100 % GARANCIJA - NAKUP BREZ TVEGANJA!!! ČE Z IZDELKOMA NE BOSTE ZADOVOLJNI VAM POVRNEMO KUPNINO!!! nekdanji gramoznici, prisoten pa je bil tudi strah pred morebitnim novih požarom, je čutiti rahlo olajšanje. Med njimi je namreč vladal strah, tudi zato, ker so bile njihove zahteve na agenciji RS za okolje za vzpostavitev monitoringa za preverjanje kakovosti podtalnice in zraka v neposredni bližini deponije do sedaj vedno neuspešne. Še vedno pa med njimi odmeva velik požar, ki je leta 2008 izbruhnil na omenjeni deponiji odpadnih gum, zaradi česar so prebivalci večkrat zahtevali sanacijo deponije. In ker tega lastnik pnevmatik doslej ni opravil sam, se je po nekaj letih država odločila, da bo to delo opravila sama, na stroške lastnika. Inšpektorat za kmetijstvo in okolje je preko javnega razpi- sa izbral izvajalca del; podjetje Saubermacher Slovenija, ki naj bi odvoz 3000 ton pnevmatik opravilo za dobrih 192.000 evrov v roku 45 dni. Kot so pojasnili na okoljskem inšpektoratu, je na njihov naslov pravočasno prispelo pet ponudb, ki so jih oddala podjetja Saubermacher Slovenija, Ekorel, Sme-tra, Javne službe Ptuj in GMG Elmont. Ker na oddajo posla v predvidenem času ni bilo pritožb, je odločitev postala pravnomočna. Na omenjenem inšpektoratu so tudi pojasnili, da bodo izrabljene pnevmatike oddane v predela- vo v Avstrijo. Na vprašanje, zakaj je razpis namenjen odstranitvi 3000 ton gum, medtem ko jih je na odlagališču skoraj 50.000, so pristojni že avgusta pojasnili, da za kaj več trenutno ni denarja. Zato je težko napovedati, kdaj bi lahko bila sanacija omenjene deponije v celoti končana. In čeprav se v podjetju Albin Promotion po pisanju dnevnika Večer z ukrepom inšpektorata ne strinjajo, je podjetje Saubermacher v začetku prejšnjega tedna pnevmatike že pričelo odvažati v Avstrijo. Ozmec Martin www.ZavarovalnicaMaribor.si 080 19 20 Osebna kronika Rojstva: Petra Kranjec, La-honci 50, Ivanjkovci - deklica Teja; Sara Robar, Sele pri Polskavi 12, Pragersko - deklica Gloria; Tamara Marguč, Razgor pri Žabljeku 10, Laporje - deček Tine; Andreja Korpar, Grajenščak 98 a, Ptuj - deček Teo; Mojca Kraner, Trnovec pri Slovenski Bistrici - deklica Miša; Martina Zamuda, Borovci 5, Markovci - deček Luka; Erika Drofenik, Trg Svobode 26 b, Slovenska Bistrica - deklica; Milena Ra-ušl, Savci 62, Sveti Tomaž -deček Anže; Irena Marčinko, Volkmerjeva cesta 49, Ptuj -deklica Loti; Nataša Strmšek, Šikole 12, Pragersko - deček Timotej. Umrli so: Hermina Klinc, roj. Prevolnik, Mali Brebrovnik 23, roj. 1936 - umrla 11. oktobra 2013; Anton Zupa-nič, Skorba 26 a, roj. 1927 -umrl 8. oktobra 2013; Martin Vrabl, Dornavska c. 24, Ptuj, roj. 1948 - umrl 10. oktobra 2013; Marija Horvat, roj. Vesenjak, Muretinci 68, roj. 1917 - umrla 12. oktobra 2013; Marija Rebernak, roj. Rus, Maistrova ul. 31, Ptuj, roj. 1919 - umrla 14. oktobra 2013; Ivana Pilinger, roj. Kri-stovič, Stojnci 111, roj. 1935 - umrla 9. oktobra 2013; Franc Leben, Formin 21 a, roj. 1937 - umrl 13. oktobra 2013; Marija Žvegler, roj. Romih, Vodruž 26, roj. 1925 - umrla 9. oktobra 2013; Jožef Perkovič, Starošince 28, roj. 1928 - umrl 11. oktobra 2013; Katarina Veg, roj. Žni-dar, Breg 57 b, roj. 1933 -umrla 15. oktobra 2013; Ana Zavec, roj. Bračič, Trdobojci 43, roj. 1936 - umrla 16. oktobra 2013; Marija Trunk, roj. Šimenko, Formin 26, roj. 1922 - umrla 16. oktobra 2013. Poroke - Ptuj: Vinko Pon-delak, Turški Vrh 94 a, in Nataša Moge, Zgornja Velka 85 a; Janez Sužnik in Renata Le-bar, Grajenščak 30, Ptuj; Andrej Glaser, Ul. Stanka Bren-čiča 6, Ptuj, in Larisa Mujičic, Mula Mustafe Bašeskije 26, Sarajevo. Poroke - Ormož: Mišel Horvat, Ulica Janka Ribiča 3, Ljutomer, in Natalija Štabuc, Šardinje 17, Velika Nedelja. Jt Dežela Zdravja Bi bili radi še boljši ljubimci ? www.sextablete.si - NA VOLJO BREZ RECEPTA - NARA VNO IN ZA VSA LETA 040 800 560] 4 tablete + 1 brezplačno = 30,60 EUR 9 tablet + 3 brezplačno = 58,14 EUR (za 12 tablet) 13 tablet + 7 brezplačno = 82,62 EUR (za 20 tablet) 27 tablet + 13 brezplačno = 140,45 EUR (za 40 tablet Kako lahko pride do trajnega povečanja ? www.penistablete.si - ANONIMNA DOSTA VA V24 URAH - BREZ STRANSKIH UČINKOV 031246 8161 10 tablet = 32,74 EUR 20 tablet + 4 brezplačno = 63,51 EUR (za 24 tablet) 30 tablet + 10 brezplačno = 93,30 EUR (za 40 tablet) 40 tablet + 20 brezplačno = 115,24 EUR (za 60 tablet) Napoved vremena za Slovenijo Vreme vinotoka jeaprilu za poroka. 10/21 Ll3/22> 10/17 9/20 13/23 N W ) . 10/15 : C i 15/19 <£3 17/20/ . e r 18 \ 13/18 14/21 15/20 14/23 13/17 14/23 12/19 16/20 Danes bo v vzhodni Sloveniji delno jasno in povečini suho vreme. Drugod bo spremenljivo do pretežno oblačno, predvsem v zahodni ter delu osrednje in južne Slovenije bo občasno deževalo. Ob morju lahko danes tudi zagrmi. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 17, najvišje dnevne od 15 do 20, v vzhodni Sloveniji do 22 stopinj C. Obeti V sredo bo v zahodnih krajih pretežno oblačno z občasnim rahlim dežjem. Drugod bo več sončnega vremena, največ na vzhodu države. Toplo bo, še bo pihal jugozahodni veter, ob morju jugo. V četrtek bo pretežno oblačno, v večjem delu Slovenije bo občasno deževalo, lahko tudi zagrmi.