po&miaa plačana c gotovini D o mol t Clubltani. (aprila 1938 Četo 51 • Siev. 17 Cerkev v e Ameriški nadškof kardinal Mundelein je v enem svojih govorov 7, nenavadno ostrino branil pravice delavstva. Katoliška akcija, je izvajal kardinal, po-menja to, kakor se imenuj«: akcija in ne besedičenje. Nič ne koristi poslušati predavanja o komunizmu in o komunizmu učeno razpravljati. Če hočemo kaj doseči, moramo nekaj dobrega nuditi. Kakor zdravnik, moramo tudi mi imeti pripravljeno protisredstvo. V preteklosti je ameriški katolicizem včasih trpe! zaradi tega, da je bii zaveznik na nepravi strani, ali pa so nas od te strani kar potegnili v zavezništvo. Sebični delojemalci so se Cerkvi laskali ir. jo imenovali veliko ohranjujoče sito, takoj nato pa od nje zahtevali, da igra po-i licista napram tistim, katerim so sebični pbd-1 jetniki plačevali nezadostne plače. Upam, da so ti časi za vedno sa nami. Naše mesto je pri revežih, pri delavcih, to so naši ljudje. Oni zidajo naše cerkve, oni posedajo božjo službo, njihovi otroci obiskujejo naSe šoie in uasi duhovniki izhajajo iz njihovih vrst. Oni se ozirajo po nas, kadar rabijo vodstva, toda tudi takrat, kadar rabijo podpore. Nobenega dvoma ni, da obstoja nevarnost, da se komunizem razširi Sveti oče nas na to opozarja. Toda nikar ne pustimo, da bi drugi z govorjenjem o tej nevarnosti hoteli kakor s plaščem pokriti svojo grdo sebičnost, ko vpijejo proti komunizmu, sami pa so socialno krivični in so bore proti odredbam o najnižji plači. Ako so dekleta in žene, ki dobivajo plačo 10 do 15 ceutov na uro, potem moramo uvideti, da tu ni vse v redu. Tu naj poprime katoliška akcija. Pogumni govor kardinala Mudeleina je r.ašel živahen odmev v vsem ameriškem časopisju. Pariški nadškof kardinal Verdier jo bil pred kratkem gost v klubu inozemskih časnikarjev in je ime! ob tej priliki za zastopnik« tujega tiska lep nagovor o njihovem delu, v katerem je povedal več dragocenih misli o sedanjih razmerah v Franciji. Najprej je prosil zastopnike svetovnega tiska, naj v svojih listih širijo razumevanje za Francijo in za njeno demokratično vladavino. Potom jo nadaljeval: »Mi živimo pod vlado svobode. Večkrat nam kdo očita, da s svojimi notranjimi boji zapravljamo dobršen del svoje življenjske moči. Toda ali ni potrebno, da jo nekje na svetu narod, pri katerem pridejo do izraza prav vse sile in moči in se lahko svobodno razvijajo? Is tega semena morda zdaj poganjajo sadovi, za katere, nam bo človeštvo nekoč hvaležno. K« sem jaz sam rdeč od temena pa do podplatov,!: je šaljivo pripomnil visoki ceikveni knez z oziroin na svojo rdečo kardinalako obleko, »pogosto obiskujem delavske predele po naših velikih mestih, kjer zmerom najdem ogromno zalogo pameti, obzirnosti in požrtvovalnosti. Ce so bo nam katoličanom posrečilo, da te ljudi prepričamo, da jim duhovne dobrine, ki smo jih podedovali, lahko zelo koristijo, bomo izpolnili izredno lepo in dobro delo.« — Kardinalov govor žel burno pohvalo vseh navzočih francoskih in tujih zastopnikov. Nauki in opomini Prenekateri starši se radi perejo in opravičujejo: »Jezim se nad otroci, kregam se, te-Pem i ii kolnem, pa vse skupaj nič ne pomaga !< S tem se hočejo opravičiti, da vse store, kar morejo, pa da so otroci današnjih dni 'ako nekam čudni, da je pri njih vsaka beseda zastonj. Naj bo beseda lepa ali prijazna, ostra ali huda: vse zastonj 1 Povejte mi, ljubi delavci na božjem vrtu človeške vzgoje, kdaj pa svarite in opominjate svoje otroke, kdaj jih poučujete o tem, kaj jo prav in kaj ni pravi To se mi namreč zdi, je vaša je:« in vaSe kreganje. O tepenju kdaj pozneje, o kletvi pa že danes prvo in zadnjo besedo: Dokler boste nad svojim dro-, m kleli .toliko časa nikar ne pričakujte svoje delo kakih uspehov.' Povodenj kle-jo, ki je današnje čase zajela ves naš narod, m ne m°re prinesti nič dobrega. No torej, kdaj začenjate s svojimi nauki ln opomini? 1, kdaj! Kadar otroci kaj napačnega na-rede! Kdaj pa! Prepozno, ljubi moji, vse prepolno! Povej mi, kdaj pričneš skrbeti za obilen pridelek dobrega krompirja? Se preden za-2neš krompir saditi! Njivo lepo razorješ, po-gnojiš jo in očediš potem šele [»sadiš na njej krompir. In ko je krompir nasajen, še ne nehaš skrbeti zanj. Kdaj bo poskrbel mizar, da bo naredil čedno mizo. Se preden jo začne delati. Najprej bo odbral primerne deske. Ne vegastih, ne pregrčavih. Kdaj boš poskrbel, da bo nova obleka tebi primerna in da bo lepo stala na tebi? Ze takrat, lto boš blago kupoval in preden bo obleka narejena. Takrat, ko bo obleka v delu, boš stopil do krojača, ali se bog podala b šivilji, da vama bosta obleko pomerila na životu, potem vama bo obleka lepo prlstojala. Mislim, da razumeS, Čemu so tukaj ta vprašanja? To hočejo povedati, kar stoji zapisano v, letošnjem pastirskem listu glede verske vzgoje; Ta prevažna vzgoja se nikdar ne more pričeti prezgodaj, pač pa postane lahko prepozno, če se v otroku puste razvijati kvarna nagnjenja z izgovorom, češ, saj otrok še ne razume. Starši, ki tako mislijo in prvo vzgojo zanemarjajo, so slepi, a žal, io prehitro sa jim odprejo oči, ko zapazijo, kako z otrokovimi leti rastejo in se krepijo tudi njihov® slabe lastnosti, katerim niso znali o pravem času porezati korenin. Že pred otrokovim rojstvom treba poskrbeti za njegovo bodočnost, še bolj pa po nje* govem rojstvu. Zato z vzgojo nikdar ni treba čakati, kdaj bo otrok prišel k pameti, tudi ne, kdaj bo otrok napravil prvo nerodnost in bomo potem zagrmeli nad njim in ga posteljo okregali.,. Bolje je, da hiša ne začne goreti, kakor pa, če moramo gorečo hišo gasiti. Tudi če ogenj pravočasno pogasimo, sledovi ognja se le poznajo na hiši. In če začnemo napake in nerodnosti preganjati takrat, ko so se začele kazati, morebiti jih bomo za silo zatrli, kali in sledov nerodnosti pa le ne bomo zamorili. Treba je torej zadosti zgodaj začeti s uo» ukom. Pouk je mirna, prijazna in krotka beseda, je domač pogovor z otrokom. S poukom naj otrok zadosti zgodaj spozna Boga, pa tudi kaj Bog ljubi in rad ima, kakšni naj bomo med seboj, kakšni do staršev in do starih' ljudi in še to in ono, kar je za lepo in dostojno vedenje vedeti potrebno. Prilike za pouk nam nudi vsakdanje življenje več ko dovolj. Vidiš pijanca — pokaži in opiši otroku grdobijo o pijanosti. Sosedov otrok je trmast in surov — na tem živem zgledu pokaži svojim, kakšni ne smejo biti Časopisna poročila ti nudijo za vzgojo dovolj prilike. Bereš, da je otrokom umrla nsati —« vzgoja za sočutje in usmiljenje. Poročilo o velikem pogorišču — nevarnost igračkanja z vžigalicami. Otrok se je ponesrečil in zlomil nogo — opozorilo k previdnosti. BereS povest in tvoji jo poslušajo — zakaj bi ne vprašal — kdo jim v povesti najbolj ugaja in zakaj. Tako bomo povesti bolj a pridom brali, kakor pa, če jih beremo ie iz tistega nesrečnega stališča: Ah, v povestih ie vse zlagano! Nikar se ne izgovarjajmo, češ, za tako delo pa res nimamo časa, preveč se zahteva od nas. Ne, ne, nič pre h*« Saj ni treba naprej in naprej trobiti samih naukov. Ce daste svojim vsak dan le po en dober nauk, ali ča jih v že danem nauku utrjujete, ste že veliko naredili. Le nič pretiravanja! Nekdo je svetoval ob priliki izpraševanja za ženine, naj bi na cvafcbi ne imeli godcev, pač pa naj bi raje nekoliko zapeli. Ženinu je bil nasvet všeč. A (Nadaljevanji? na prihodnji strani spodaj) Velika škoda aprilske pozebe Slovenski dom Kakšno žtodo je aprilska pozein« napravila po rasnih krajih Slovenije, že ni mogoče točno ugotoviti. Oblasti po okrajih in feadi banovina so potrebno nkrenile, da se kolikor Mit odporno!« vsem vinogradnikom in sad-jerejoom, ki ao utrpeli pri pozehi že veliko škodo in obupani zro v bodočnost. Po podatkih, ki smo jih prejeli od poučenega kmetijskega strokovnjaka, so posledice pomladanske pozebe in slane naravnost strašne. Po doslej splošno abranih podatkih je po vseh krajih Slovenije, zlasti v sadonosnih okrajih, do 70% zgodnjega sadja (marelice, breskve, črešnje) uničenega, po nekaterih krajih pa je pozeba s slano pokončala popolnoma vse cvetje. Obupani so naši m djerejci v vzhodnem delu Ljubljane, kjer prebivalstvo neguje razno sadje, zlasti pa črešnje. Lepo so prve dni aprila kazale marelice in črešnje. Bilo je veselje gledati mnogo obetajoči cvet. Črešnje na Orlem, okoli Sostrega, pri Sv. Lovrencu in še po drugih naseljih, kjer so vsako leto prinašale bogat sad, so skoraj do 90% uničeno in je cvetje popolnoma posmojeno. Ogromni milijoni ao po poeebi žli v itgubo. Splošna poročila k vinorodni!« krajev nam podajajo žalostno aliko. Vinogradniki obsipavajo in žalostno mn v prihodnost, ko jim vinogradi ne bodo mogli doaaSati niti toliko, da bi na jesen krili svoje najnujnejše potrebščine in da bi plačali davke. Davčne oblasti bodo morale pač po svoji uvidevnosti upoštevati pri odmeri davkov vse te posledice spomladanske pogobn. Nizki vinogradi tn zgodnje vrste so od SO—50% uničeni. Nasprotno so ostali visoki vinogradi ohranjeni. Velikansko škodo ao utrpeli vinogradi v Ijn-tomerskem in krškem okraju, 'sploh pa vinogradi na Dolenjskem. Znamenite Haloze eo prav tako obupane, kajti njih vinogradi, ki imajo izrazito vinske lege, eo do 60% uničeni V teh krajih goje zlasti še zgodnje grozdje. Trie so že odgnale, a vse je pozeblo. Pred mrazom in slano so bile doslej obvarovane pozne hruške in pozna jabolka, ki se še niso popolnoma razcvetela. nesreči Podrobnosti o letalski med R&lhestburgom in Koziem Na velikonočni ponedeljek je že na vse žgodaj začelo deževati, vmes so naletavaie tudi mežinke. Popoldne je začelo snežiti in nastala je gosta megla, ki je zastrla vse naokrog. Ob pol treh popoldne smo zadišali v zraku straSen hrušč avionskih motorjev, avio-nov ni bilo videti, morali pa so leteti zelo nizko. Ta hrušč je bilo slišati precej časa in je bilo takoj jasno, da avio.ua, ki sta bila dva, iščeta mesta za pristanek in da sta v megli izgubila orientacijo. Naenkrat pa je topotanje prenehalo. Kmalu nato pribiti neki fant iz vasi Poklefca z novico, da je tamkaj padel na tla avion. Takoj je odšel aa kraj nesreče orožni-Ski komandir gosp, Brioskela s svojimi orožniki, dalje rudniški zdravnik dr. Benedičič ia "kosjansflii »odnik Planinšek. _ . Avion je padel aa tla na Pokieko, to je približno na pol pola med lUjhejiburgom ia Kozjem. Prijazna vasica je to, ki leži tik ofc ceati. Približno 10 minut više od ceete, na k-jxaa griSku, obdaaem z gozdom, stoji kmečka hišica, o&rog katere je polno drevja v »ajiep- ■ kako ga je izpeljal. Svatje so peli kar naprej. brez prestanka. Zjutraj pa so se vračali do-jaev vsak s svojim čisto pokvarjenira grlom! In so se jezili: Nikdar več na tako fcnitova-nje! Cwd nepotrebna jeza! če bi bili tisti avatje malo jedli, malo pili., mak* se pogovarjali ali kakšne govorance špogali in še malo zapeli zraven, pa bi bila Sla vsa reč bolj prijetno naprej. Znati je treba ... Ca pa lepa in mirna beseda nič ne izda ali pa premalo izda, mora pa nastopiti oslrej-ia. Svarilo, opomin ali pn grožnja je iiue taki besedi. Prvo mesto pa naj imata vedno i«p agled ln lepn beseda, Ostrejši nastopi naj feodo pripravljeni za izredne prilike. Kletev naj pa — že enkrat ponavljam — delu vzgoje popolnoma izostane! Ce je sa l atero človeško delo mikat božja potrebna, je potrebna r* delo vzgoje. Milost se pa s kletvijo ne kupujo... P tem cvetju. Prav zraven te hišice ležijo med zgorelim razbitim ogrodjem avion* tri razmesarjena trupla. Zvedeli smo. 'ia je avion tudi tamkaj dalj časa krožil tik nad hišami. Ljudje so kmalu nato zaslišali nočna eksplozije. Občinski tajnik Danko, ki je rezervni fcasšaik, jc r Bd. Skerbcem takoj odhitel aa kraj nesreče, toda na reševanje ni "bilo miaiiti, kesr js padli avion močno gorel. Ugotovili so, da je bilo letak) romunsko, italijanskega fabrikata »Savoia«. V njem sc se vozili, kakor so ugotovili po listinah, ki bo jih našii pri dveh ponesrečencih, kapetao romunske vijake Evgeo Dumitrescu, star 33 kt, ki JB NAS CENENI P0P0LDBSVHIS, £11 SA DVOJIM CSTATMMEM TOPLO PKfPOBOCA. »0. IZHAJA V8AE fJfSL&VHSE MS ia IS 8TANB »51SKfN8 SAMO £S IHN4IUB? U OMBttA, Ki 81 NB MOKB HASOCITi »8L0-VENCA« IE >yjJ)VmXK! ona« POPOLNO NADOMESTILO. PiftITE SA DOPISNICI (JPKAVI »8LOVKKSKKOA DOMA« V Udlt. MANO, NAi VAM POSLJB N8KAJ MPBVILK LISTA NA OOLBD. je vodil letalo, daljo dva italijanska mehanika. Eden ae piše Lnigi Merizzš, star 34 let. Za tre-fcjega ponesrečenca niso mogli ugotoviti imena, ker je zgorel z vmsu ImUmumi Tega »a »ašli pod avkrnosu. feneS j« razvit® padalo, m česar se da sklepati, da je Efcdeji tretinte« skočil iz a vi ona. pa je nato nsej padel avion. Mehanik Mtriz>zi je iežai kakih 50 m airasa od letala. Rossunski kapetas pa je priletel v gozdu z glavo na panj, da si je razbil lobanjo in so mu izstopili možgani. Straien je pogled na te reveže, ki sedaj težijo skupaj med ostanki avioca, pokriti * »vilo padal«, ki ga je imel romunski kapetan že odprtega. Krila leže približno 200 m vstran. Daleč proč leži en motor, drugi je pa ob trupu aviona. Pravi vzrok nesreče bo skušala ugotoviti komisija, ko bo prišla iz Zemuna. Mnogo ljudi roma zdaj aa kraj nesreče in imajo orožniki dovolj dela, da zadržujejo preveč radovedne. Eden izmed poae«rečencev je imel na prstu zlat pojrečmi prstan z fetaico 1931. Od listin, ke ao ostal«, je jued drugim razvidno, daše bij) letalo pregledano 12. aprila letos v Italiji. Po tem kitko »klepauio, da js bilo letalo novo še kupljeno v Italiji za Romunijo ter ga je romunski častnik vozil, v Romunijo v spremstvu dveh italijanskih mehanikov. Drugo letalo je, kakor pripoveduje« ljudje, odletelo proti Bohoriu, ni pa še znano, kakšna je njegova usoda. Zahtevamo za wmzbmmšivo ostre kazni Eržen Janez iz Pungerta je dobil pri škofjeloškem notarju Šinku izplačano doto v znesku 8000 dinarjev. Napotil se je s kolesom v Kranj, da bi si nakupil nekaj potrebščin. Kupil si je pa samo spodnje hlače. V Kranju se mu je namreč kina!« pridružil Skra'««!j Vinko s Trate pri škofjeloškem kolodvoru. Obiskala sta več gostita v Kranju. Nazadnje sta bila v Križnarjevi gostilni v StraSču. Od tu sta »e že precej vesela vračala proti Škofji Loki. Komaj sta dospela do kovača v Straži^ je Skrabelj od Eržena zahteval 50 din, čež da nima nič denarja. Eržen se sa njegovo zahtevo ni zmenil, ampak je ofornil kolo in »e odpeljal nazaj, da bi se vrnil domov po bližnjici, ki pelje mirno Križna* je ve gostilno. Ko je dospel do Križnarjevega vrta, je nekdo pridrvel za njim s kolesom, strnil vanj od strani, tako da je Eržen padel, neznanec pa sanj, Neznanec ae je hitro pobral, akožii na kolo in pobegnil. Eržen je pretipal svoje žepe io ugotovil, da mu manjka delavska knjižica in vos denar, kt ga je ime! v ujej. Ker človeka, ki »8 je zaletel vanj, v naglici in vinjenosti si »poznal, Je Sel v bližnjo Križnarjevo gostilno, kjer so mu povedali, da niso videli nikogar drugega kakor doltčnega a katerim sta bila prej v gostilni. V upravičeni sumnji, da mu je denar vzel gkrabelj, se je Eržen napotil drugi dan zjutraj k Skrablju na dom na Trato, kjer je zahteval denar nazaj. Škrabelj pa itk je pripravil sprejem s polenom ter 1 nJim Eržena polteno premlatil, nato pa vrgel iz hiše. Eržen je seveda takoj Sel k orožnikom v šltofjo Loko, ki sto Škrabea takoj zaprli. Pri zaslišanju je dolgo časa odločno tajil, Ko p« so mu napad in tatvino dokazali g tem, da je plačal svoj dolg pri Anton Hafnerju » utotakom, ko prej ni imel nobenega denarja, je začel počasi priznavati. Pri hišni preiskavi so orožniki nagli Eršnaovo delavsko knjižico in 1000 dinarjev, gkraiifeij je nato povedal, da je s000 dinarjev dal shraniti »voji sotri. nekaj kovancev pa je zakopal v zemljo. Orožniki so vrnili Erženu 3085 dinarjev, manjka pa še vedno ofcrog 700 din Skrabelj premišljuje sedaj svojo uaodo v naporih okrajnega sodišča v Škofji Loki. ZattMii Mm k i®ls 'm zaman prireiaf@ ffifflpps, afea m znata štev. 17. »DOMOLJUB«, dne 27. aprila 193». kaj je novega ZAHVALE Opravi »Domoljuba« v Ljubljani. Potrjujem, da sem prejela 1000 din (en tisoč dinarjev) od uprave »Domoljub««, ker sui je 25. marca 1938 pogorela hiša, ta »e za podporo najprisrčmejše zahvaljujem. Križ, p. Komenda, dne 24. aprila. 1038, Kosec Tilka, 3. r. Uprava »Domoljuba«. podpisani Jurij Jakopič, posestnik v Ara-brusu št. 49, se javno zahvalim za nakazano podporo .1000 din, katero sem prejel od »Domoljuba«, ker mi je 6. aprila zgorela stanovanjska hiša. To je zopet dokaz vsem naročnikom »Domoljuba«, kakšno korist imajo, če pravočasno plačajo naročnino za »Domoljuba«. Poleg dobrega berila jim je tudi zasi-gurana hitra pomoč v nesreči. Hvaležen hočem ostati »Domoljubu« vedno. Oiienem se zahvaljujem tudi vsem, ki so 7, nevarnostjo za življenje reševali iz goreče hiše vse, kar se je rešiti dalo. Vsem Bog plačaj! V Ambrusu, 20. aprila 1938. Jurij Jakopič. OSEB/VE VESTI d Za novega papeškega nuncija v Bel-grartu je iintMiovan msgr. II. Telice, doadaj nuncij v ameriški republiki Chile. d Muslimanski verski poglavar. Volitev novega vrhovnega verskega poglavarja jugoslovanskih muslimanov je bila te dni v Sarajevu, Izvoljen je za novega verskega pogla-varja jugoslov. muslimanov brat našega prometnega ministra Fehim Spaho, ki je dobil pri volitvah 18 glasov. Ahmed Burek jih je dobil 12, Muhamed Tufo pa 8. O tej izvolitvi pa bo izreklo še zadnjo besedo kraljevsbo na-mestništvo, ki lahko postavi za novega reis- ul-ulemo tudi tistega, ki pri volitvah v Sarajevu ni dobil največ glasov, d 80-letnico je praznovala Katarina Oblakova, lastnica znano trgovske hiše v Novem mestu. Na mnoga letal DOMAČE NOVICE g Jugoslovanski škofje se bodo »»pet posvetovali. Tvarina za škofovski sestanek, ki bo 3. maja ob 9 dopoldne, je že pripravljena. Doslej so se prijavili za sestanek skoraj vsi nadškofje im škofje. Seja bo v nadškofijskem dvorcu pod predsedstvom zagrebškega nadškofa dr,' Alojzija Stepinca. Razpravljali bodo o vseh cerkvenih vprašanjih, o vprašanjih Cerkve in države do šolstva ild. Kako dolgo bo zbor trajal, še ni znano. d 50 uglednejših cerkvenih dostojanstvenikov se zbere na sestanek pri splitskem Škofu dr. Bonefačiču. Razgovor o razpravah za veliki evharistični kongres v Splitu leta 1940. d Pevski zbor bolgarskih učiteljic iz Sofije je prišel 24. aprila v Ljubljano. V ponedeljek so pevke nastopile v Ljubi jami, v torek v Škofji I^oki, v sredo pa v Trbovljah. d Jo pa davi slan'ca padla... Veliko škodo je naredilo zadnje mrzlo vreme po vojvo-dinsk.m, pa tudi po naših vinogradih in vrtovih. Poročajo, da je v okoiici Vršca uničene skoraj polovico vinske trte. Sreča je, da v teh krajih vsa vinorodna trla še ni vzbrstela, kar pa je je, lete ne bo obrodila. Ia okolice Bede Crkve tudi poročajo, da je tamkaj prizadejal nenadni mraz veliko škodo ne samo po vinogradih, pač pa tudi po vrtovih. Tudi pri nas na Gorenjskem je ta presneti aprilski mraz otresel za letos marsikakšno bogato cvetočo češnjo. ^ d Molk za stavo. Da bo tri leta molčal, je stavil aa 100.000 din neki Svetislav Roroa-novič, ki je prispel v Šibenik. Stavo je naredil z užiškim inženirjem Vordičem. Poleg tega je stavil, da bo v tem času naredil 18.000 km poti. In v resnici jo ima zdai za seboj že 17.500 km. Na vsa vprašanja odgovarja pismeno. d Kulturno zaostalih krajev ni pri nas. Te dni so se pred mariborskim sodiščem brata Franc m Anton Bantič iz Radovcev ter Ivan Pfeifer iz Drakšelja zagovarjali zaradi tega, ker so dne 12. decembra na Pfeiferjevem domu naipadli krošnjarja Ivana Horvata, ga vrgli na tla ter ga zvezali ia so mu odvzeli njegovo krošmjarako robo. Obtoženci so trdili, da so napadli krošnjarja Horvata ter so ga zvezali s namenom, da ga iaročijo orožnikom, ker je imel krošnjam pri sebi rasno tihotapsko robo, kakor saharin in vžigalnike. Zagovor jim pa ni dosti pomagal, pač pa jih sodišče ni obsodilo zaradi rasbojstva, temveč samo zaradi prikrajšanja in odvzemanja svobode. Med razpravo pa se je pripetil zanimiv dogodek. Branilec obtožencev odvetnik dr. Reisinan jo v svojem zagovoru dejal, da so obtoženci do-ma v kulturno zaostalih krajih ter zaradi tega ne morejo biti tako strogo kaznovani. Sodni cbvor je zaradi besed »kulturno znostaii kraji« izrekel odvetniku grajo. d Slovenske društvo v Srbiji. »Pri stricu« v Smederevu je bil nedavno ustanovni občni zbor »Slovenskega društva«. Tega občnega zbora se je udeležilo okoli »to Slovencev, ki bivajo v Sinederevu. Ustanovni občni zbor je vodil Viktor Adamič, ki je bil pri volitvah izvoljen tudi za prvega predsednika tega .novo ustanovljenega slovenskega društva v Srbiji. d Grdo dejanje človeka, breu vesti in srca. Maščevalna raka jo v jutru 21. aprila nekoliko pred 4. uiro zažgaia čebelnjak g. Martina Ur-banca v Stari Fužtai ob Bohinjskem jeaertt. Vse je do tal pogorelo. Bilo je 80 obljudenih AŽ panjev in veliko praznih raznih mer. V veliki nevarnost je bila biSa in vsa sosednja tfovo cerkev so začeli zidati vaščant lepe vasi Velika Loka v Župniji Višnja gora. Cerkev bo Posvečena v Umi sv. Antonu Ljudje so se z veliko vnemo lotili prostovoljnega dela ia komaj čakajo, da bo kronano z uspehom. imeti asr bilo v perilu, pa se rie d«'oprali!"" — ^Slobo jniio u mesa ni je n® izpere ssikder, t&, Si zapomni! Daj si dopovedati m peri vedno le z res dobrim terpen-ti novim milom Ziaforog, ki s svojo obilno gosto be!o peno odpreš Vsako še tako trdovratno umaza.nije.** TERPENTIN0¥0 MILO poslopja. Skoda ja precejšnja, ker čebelnjak ni bii zavarovan. Zato čebelarji, aavarajt« tndi čebelnjake! d de niso videli, kako se meisejo krave, Številni Belgrajč&na ia BeJgrajčanke namreč! To je povedal te dni na rednem občnem 3,boru predsednik beograjskih mlekarjev, narodni poslanec Voja Lazič. Tam je obširno govoril tudi o propagandi, ki jo je treba začeta med bel-grajakim prebivalstvom, da bo snieko bolj kupovalo kot do Kdaj. Treba pa je tudi prifcasati — je dejal — meščanom vse delo, ki ga ima kaset, preden spravi mleko na be-lgrajski trg. Belgrajski mlekarji so se na tem občuiean zboru tudi pritoževali nad grdo konkurenco od strani nekaterih prodajalcev mleka. Zahtevali so, naj se prepove, da bi mlekarji, ki niso včlanjeni v mlekarskem združeajru, samovoljno dvigali in zniževali ceno mleku. Po posebni zahtevi, ki so jo sprejeli in poslali na pristojno mesto, so sledile volitve, pri katerih je bil izvoljen za predsednika belgrajskih mlekarjev narodni poslanec Voja Lazič. d S trebuhom m krufuun. 1500 poljskih delavcev je odpotovalo oni torek na poletno delo v Nemčijo. Na -železniški postaji v Novem Sadu je biio, kakor bi bila napovedana mobilizacija, V Nemčiji manjka poljskih delavcev, v Vojvodini pa jih je dovolj. Vendar je vseeno čudno, kako da vojvodinski kmečki sinovi odhajajo na delo v Nemčijo, slovenski iz Prekmurja in nekaterih drugih kraje" pa v Vojvodino. V Nemčiji ostanejo vsako leto ti vojvodinski delavci le šest mesecev, dokler namreč traja delo ua polju. Pravijo, da v teh šestih mesecih morejo prihraniti in prinesti domov od SOOO do 5000 din zaslužka, seveds če sami žive zelo skromno. Tudi to pravijo, da js med temi vojvodinskimi delavci največ mladeničev, ki ne odhajajo v tujino toliko zaradi skromnega zaslužka, pač pa da bi videli kaj sveta. V Vojvodini, kjer so bogatejši ljudje, si takšen »žpas* že malo laže privoščijo, kot naži Prekmurci. d Kdor ne ub®gB„ V jeaeni je cdšlo več fantov iu mož iz cerkniške okolice v Francijo. Svarila niso nič kaj zalegla. Mislili so menda, da se tam cedi med in mleko. Pa so nekateri že razočarani prišli domov, dva pa je v tujini dohitela bela žena —- smrt d Da si isboljšaje paleišaj, so stavkali fctdi belgrajski krojaški pomočniki. Deloma so Ralaelova družba - nova pravšia Dne 22. aprila j® bil v Ljubljani izredni občni zbor Rafaelove družbe ob prav lepi udeležbi. Občnemu »bora je predsedoval šikof dir, Gregorij Kožman, ki je predsednik družbe, udeležili pa so se je razni odlični zastopniki, kakor zastopnik bana načelnik Kosi, višji drž, pravdnik Kravina, kanonik Vofc, predsednik Županske zveze Nande Novak, predstavnik koroških Slovencev dr. Fellaeiier, zastopnik prekmurske Kafaelove družbe župnik Klekl, minister n. r. Oostinčar, ravnatelj Zveze sa tujski promet dr. Žižek. V uvodnih besedah je Sko? dr. Roaman kratko očrial pomen danšajega občnega zbora. Delokrog Rafaelove družbe se je vetino bolj širil in dosedanja pravila niso več odgovarjala, zato je bii v sporazumu z oblastmi sestavljen osnutek novih pravil, Poslevode6i podpredsednik p. Kazimir Zakrajšek je podal poslovno poročilo, v katerem je očrtai dosedanje delo in razvoj društva še izza predvojnih časov, ter od tedaj, ko je bila po izjpodbudi pokojnega nadškofa dr. Jegliča aopel obnovljena. Oort&Uje velike u pa tudi naloge, ki jjfa družbi. Tople beoede je iarckel v zahvaloT banu dr. Marku Natlačen u, ki je Rafaelovo družbo gmotno podpri. Rafaelova družba j9 smotrno že dosedaj poakrbeia za $im (Jn tesno zvezo med narodna v domovini ia izseljenci. Nato je tolmač®! p, Z»kMjše& nova pra. vila, ki so sicer kratka, toda dajejo družbi možnost kar najširšega razmaha, ji dopuščajo da zasleduje in rešuje splo&so vsa vprašanj«! ki se tičejo slovanskega iaseljenekega vprašanja. Rafaelova družba hoče združiti v po. sebni ustanovi (izseljenski zbornici) vse delovne salo naroda v domovini ia inozemstvu pri reševanju našega isseljenakega vprašanja. Delovno oa&mlje družbe je vsa Stovenija, giav. ni podružnici pa sta v Maribora ki v Murski Soboti. Izredni ob&m zbor je pretresal pravila ter jih nato sprejel. Skalile so že slučajnost*, pri katerih so hile> sprožene tradi nekaters tehtne misli. belgrajski krojaški pomočniki le uspeli. Dosegli so, da se zvišajo njihove plače za 10%. To velja tudi za tiste krojaške pomočnike, ki so zaposleni pri izdelovanju vojaških oblek. Sklenjena je bila tudi aova skupnostna pogodba. Tako je bila po 20 dneh stavka uspešno končana. d Obilen »božji blagoslov«. V 20 letih zakona sta imela 20 otrok zakonca Kovačeva iz vojvodinske vasi Hajdukov o Mož je star 40 let, žena pa šele 33. Na vsak naein je to tudi svoje vrste prvenstvo, ki ga "gotovo nekaj časa ne bo mogoče kar tako prekositi. Dvajseti otrok se je rodil prav pred kratkim. Čeprav je nekaj teh otrok pomrlo, vendar Be s tako obilnim blagoslovom ne more kar tako vsak ponašati. d Za sgled. Na sto in sto vagonov starih cunj, atarega železa ta papirja so kmetje po hrvaških vaseh pometali stran kot neuporab-ne stvari, zdaj pa jih pobira »Gospodarska sloga« in spravlja v lep denar. Tako je tega blaga »brez vrednosti« že vuovčila za nekaj Na rudah najbogatejša država Evrope Po angleškem časopisu »Financial Ti' me.s c posnemamo: »Osianjajoč se na najnovejša zemeljska raziskovanja smemo trditi, da je Jugoslavija na raznih rudah najbogatejša država v Evropi. Do pred kakšnimi tremi leti je bila Jugoslavija Se popolnoma kmetska država in njene koristi so bile poljedelske. Jugoslovanski trg in nakupna moč države sta bila popolnoma odvisna od vsakoletne žitne žetve. Toda v 1. 1937 se je začel industrijski razmah te države. Velike količine angleškega, francoskega in nemškega kapitala so pritekle v Jugoslavijo m pomoč industrijskemu preporodu, Jugoslavija zavzema v proizvodnji mangar.e/jja tretje mesto na sveta, v proizvodnji bavksiia četrto mesto na svetu in tretje v Evropi, v proizvodnji bakra pa sploh prvo mesto v Evropi. Posebej je treba omeniti borske rudnike, kjer je vložen francoski denar. Tudi železarska industrija «e je dvignila st veliko pogonsko silo, predat* vsem okrog Zenice in Jesenic. Isto opažamo v proizvodnji svinca in cinka, V kolikor tiče lesne industrije in vodnih sil, Jugoslavija sploh nič ne zaostaja ia nekdanjo Avstrijo. Navzlic temu bogastvu na rudah pa so igrale koruza, pšenica in živina prvenstveno vlogo v jugoslovanskem gospodarstvu. Ni torej nikakor čudno, če smo zadnje čase opastii naravnost tekmo mednarodnega kapitala v Jugoslaviji, kdo bo prišel prej in tamkaj podprl porajajočo se industrijo. S tem torej, da si je Nemčija priključila Avstrijo, si j0 v mnogo-»^boljšala svoj položaj, ker je našla nove vire za surovine, ki jih potrebuje in tadi nove možu osti, da si osvoji surovine pri novih sosedih.« k *jR naša država ^o polns naravnega bogsatva, se nam ni treba bati za gospodar- »ko bodočm** fe bodo upravljali te. dobrine — pošteni ljudje. milijooov dinarjev. Zbrali so že toliko denarja, da so zdaj že postavili temelje za velik štirinadstropen dom »Gospodarske sloge-. Ta dom bo torej zgraje« iz samih »ničvrednih* stvari. V domu bodo poleg uradniških prostorov velike dvorane za sestanke in javne čitalnice tndi številna stanovanja, ki jih b» »Gospodarska sloga« oddajala. d Nemško poslaništvo objavlja: Obveznost vizuma, ki je do zidaj obstojala v prometu iz Jugoslavije v Avstrijo, kakor tudi m potovanje sukoai Avstrijo, je uSdnjeua zaradi priključitve Avstrije Nemčiji. — Pri ljudeh višje starost!, ki trpe ss nerednem čiščenju, nudi pogosto naravaa »Fraaz-Josclova« grenka voda, zaužita skozi osem dni dnevno po 3—4 kozarce ^aželjeno odprtje in s tem trajno po lajšanje. Zahtevajte povsod s-Franz-Joscfovo« vodo. Seg. po mm. soe pol. m eu m,, a &t. lW8i. 2S. V & d li>0 kmetijskih strokovnjakov is asše države je odpotovalo v Italijo. Ustavili so se najprej v Gorici in si ogledali taaioenje vzorne kmetijske naprave. Od tam so odšli včeraj f Padovo. d Na svojo raka. Lansko leto 9. oktobra je slovensko ljudstvo sa Rakeku akwesno odkrilo spomenik kralju Aleksandro. Bil je res pravi ljudski prssaiak. Takrat se Sokol proslave ni udeležil, M " stavonošami je torej v »prsvodu kosa^0 2838 ljudi. Pred spomenikom je govoril rav- iz cenlralne vlnarne* ▼ * 11» IJitl^fSSl bodo »dovoli«" TnriamiMMiMHi »imni m piveo s»ibelj> atelj v pokoju dr. Pippenbac.her in namestnik staroste Sokola JEngeSbert Gangl. S slovesnostjo je bilo združeno tudi polaganje vencev prod spomenikom, ki »o jih položili Zveza Sokola kraljevine Jugoslavije, SokoMka župa Ljubljana, obmejno okrožje, koroško otoožje, župa Celje, Kranj, Maribor, Novo mesto župa Zagreb in odseka iz Ribaieo hi Brezovice. Vsa prireditev je potekala v popolnem miru in redu, cedo v mrtvilu, da niti najbolj slovesni trenutki niso mogli množice vzvalo-viti ali jo navdušiti. d Pozor pred sleparji! Pri župniku gosp. Bambiou na Polici pri Višnji gori str. dva iCe-ha< prišla ponujat naprodaj 12 m pristnega angleškega blaga. G. župnik je sprva odklanjal kupčijo, toda agenta sta anula tako lepo govoriti, da se je župnik spustil z njima v pogajanja. Slepa/rja ata končno prosila župnika, naj jima posodi 5000 din, v zastavo pa mu dasta vse blago, ki ga imata na kolodvoru. Kekla sta, da denar nujno potrebujeta ■>*>, nadaljnje potovanje. G. župnik je posojilo odklonil, pač pa jima je dal 2000 dim pod pogojem, če mu zastavita teh 12 m blaga. Oboh »Cehov« dolgo ni bilo nazaj ia kon&ao je g. župnik vprašal poučeno osebo, koiifeo je blago vredno, ki ga Ima v zastavi. Zvedel je, da niti 1000 din. Na ta način ta dva goljufa torej sle-parita po deželi in zato opozarjamo vse, h katerim la dva goljufa prideta, aej se varujejo pred njima. d Pokopališče bodo za javnost zaprli. Na starem pokopališču pri ljubljanskem Sv. Kriški u odstranjujejo te din i vse »pomenike z grobov in grobnic. Vei grobovi «e bodo zravnali. Kdor želi odnesti z groba kameri ali prenesti kosti svojih umrlih, mora to storiti takoj. Pokopališče se bo popolnoma zaprlo dostopu javnosti še lete«. Dohod poleg oerkive sv. Krištofa bodo zapeli že ta teden, da se preprečijo nerediioeti po pokopališču med šniar-uicami. Zadnje čase se gode zopet razna tatvina spomenikov. So tudi ljudje, ki nimajo spoštovanja celo do takega prostora, kakor je pokopališče, zato se godo na pokopališču stvari, ki bi se na takem prostoru ne smele. d Posojila za nakup kmečkega orodja. Privilegirana agr. banka je odobrila kmetom posojila za nakup orodja in drugega potrebnega materiala, ki služi poljedelstvu. Številni kmetje pogrešajo potrebnega orodja, kakor pluge, brane in podobno. Da se zadovolje tovrstne potrebe naših kmetovalcev in da se Strašne posledice potresa v Turčiji Po najnovejših poročilih iz Carigrada je potres, ki se je pripetil oni torek v Anatoliji, zahtsval okoli 800 človeških žrtev; toliko je namreč mrtvih ali pa pogrešanih. Boje se, da je žrtev še več. Potres je opustošil večjo poki 'ajino, kakor so v začetku mislili, in pomeni pravo nesrečo. Sodijo, da je 50.000 ljudi brez strehe in da morajo prenočevati pod milim nebom, okoli njih pa zijajo globoke razpoke, iz katerih kipi vrela voda. Po nekaterih poročilih so po cele družine izginile pod razvalinami; večji del so žrtve ženske in otroci. Velika narodna skupščina je sklicana os nujno zasedanje, da bo sklepala o ukre- pih, potrebnih v kar najkrajšem času, da se pomaga ponesrečencem. Cim več poročil prihaja o strašnih posledicah potresa, tem bolj je videti, kakšen velikanski obseg ima ta potres. Listi pišejo, da je v vasi Turk Akpinaru s 1000 prebivalci danes samo še okoli 209 ljudi, ki so se rešili pred nesrečo. Po nekaterih poročilih je število mrtvih prekoračilo tisoč. Toda po prvih uradnih poročilih je mrtvih samo 200. Popolnoma uničenih je 750 hiš. Iz ogroženih krajev še zmerom izseljujejo ljudi in pri tem odkrivajo nove žrtve. Zadnja poročila govore že o 2000 mrtvih in 50.000 ljudeh brez strehe. povzdigne še na višjo stopnjo naše kmetijstvo in posebno, da se zavaruje naš mali kmet, bo Privilegirana agrarna banka odobrila kmetom za nabavo omenjenega orodja in podobnih potrebščin menična posojila do 2000 din, z zelo ugodno obrestno mero, in sicer s 5%. Tudi postopek pri dajanju teh posojii je zelo nagel, tako da bodo mogli kmetje v najkrajšem času dobiti to posojilo in ga tudi brez težav vrniti. Ta posojila so namenjena vsem kmetom, ki potrebujejo orodje. Kmetje, ki bodo prosili za posojilo, si bodo mogli nabaviti te predmete pri na-bavljalnih zadrugah in drugih kmetijskih organizacijah, ki se bavijo s prodajo kmetijskega orodja. Tako si bodo mogli kmetje nabaviti najboljše blago in po najugodnejših tržnih cenah. Izvršena nabave bo Privilegirana agrarna banka izplačevala neposredno ustanovi ali podjetju, pri katerem so bile sklenjene. Kmetje tako ne bodo dobili v roke gotovine. Zadruge in kmetijske organizacije ali posamezniki naj se glede podrobnih navodil obrnejo na Privilegirano agrarno banko v Belgradu. d Nov hotel so sezidali v Rogaški Slatini. Stavba je trinadstiropna in vsa podikletena. Visoka je 13 m, dolga 49 in široka 26 metrov. Stroški za celotno ureditev hotela bodo znašali okrog 5 milijonov dinarjev. Novi hotel ima 80 sob s 103 posteljami. d Pirhi za erožniške pripravnike. Z uredbo ministrskega sveta so zvišane plače za orožniške pripravnike, in sicer: v I. dra-ginjskem razredu na 1120 din, v II. razredu Silno oboroževanje Anglije V ameriškem senatu je na presenečenj« vseh prisotnih predsednik pomorskega odbora senator WaLsh izjavil, »da je zelo, zelo mogoče, da obstoja med Zedinjenimi državami severne Amerike ia Anglijo tajna pogodba o sodelovanju obeh bojnih mornaric«. Senatorji so se vsi razburjeni spravili nad Walsha, naj pove kaj več o tej tajni pogodbi. Wa!sh tej želji ni mogel ali ni hotel ustreči, prizna! pa le. da pomorski odbor ni prejel nobenega uradnega obvestila o podpssu kakšne takšne pogodbe. Pač pa je opozoril na izjave, ki so jih dali v angleškem parlamentu, ko »o govo-rlti 0 »odličnih pogodbah«, ki so bile sklenjene med Anglijo in Ameriko. Te izjave je dal Wlnston Churchill. Nato je senator Borah vprašal Walsha, če so mu znane podrobnosti « teh »odličnih pogodbah«, nakar je Walsh odgovoril dobesedno: »Mogoče je, da j« to res- nica. Če pa je to resnica, pomorsko ministrstvo o tem za enkrat še ni obveščeno.« Več Walsh ni hotel povedati. Z veliko ladjo »Queen Mary« je odpotovalo iz Londona v Ameriko posebno odposlanstvo z namenom, da v Ameriki nakupi večje število bojnih letal in da vpreže ameriško letalsko industrijo, da bo delala za angleške potrebe. Za enkrat misli angleška vlada v Ameriki nakupiti 600 bojnih letal. Toda ameriška industrija ho Angliji dobavila Še večje količine bojnih letal, če ae bo za to usposobila. AngleSko odposlanstvo bo šlo tudi v Kanado, da tamkaj organizira gradbo letalskih tovarn, ki bodo delale za angleške oboroževalne potrebe. Dobro poučeni krogi izjavljajo, da bo Velika Britanija naročila v USA 1000 bojnih letal na 975 din in v III. razredu na 880 din. Te plače se bodo izplačevale že za nazaj od 1. aprila 1938 dalje. — Podobne plače imajo uradniški pripravniki z dovršeno srednjo šolo in maturo. d Pri težki stolici, napetosti, glavobolu zaradi zaprtja, očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Josefovet grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže in jo imajo za dobro. Ogt. mg, 9. tw. MM4IS4. IZ DOMAČE POLITSKE d Notranja politika je počivala v velikonočnih dneh. Le levičarji bo na katoliško veliko noč priredili v Zagrebu 4. kongres Zedi-njenih delavskih strokovnih zvez Jugoslavije (URSSJ), ua katerega so povabili tudi zastopnike sorodnih inozemskih organizacij. Kol posebnost ia izredno čast so napovedovali, da se bosta zborovanja udeležila tudi zastopnik Glav. delovne aveze Leon Jouhaux iz Francije iu zastopnik strokovnih organizacij Walter Ci-trine iz Anglije, pa prav ta dva najbolj odlična gosta nista zboru naših rdečih posvečala toliko pozornosti, da bi prišla. Tako je vse ostalo bolj v domačem krogu, običajna prireditev, na kateri se govori o »socialnosti«, »razredni zavednosti« tn »mednarodnosti«. d P.aiumijir* želja. Poslanec za gospioki okraj Joeip Cvetič, član JNS, piše v »Jugoslovanskih Novinah«, da bi bilo pri novih volitvah treba iavolMev za poslanca omogočiti samo tistim, ki bodo res šli v skupščino, in nadaljuje: »Sedanja skupščina po zakonu še more živeli, vlada pa nima razlogov, da bi pospeševala njen razpust, ker ima v njej strnjeno večino, ki vestno izvršuje svojo vlogo« (»savjesno vrši svoju ulogu«), Ce pomislimo, kaj vse je JNS kot najbolj strnjena opozicija prva leta sedanje vlade storila, da bi jo vrgla, se moramo pač čuditi, kam se je ta opozici-onaiiioGft razgubila, da je danes proti poizkusom, da bi postala vlada, kar je Sa pred nekaj leti tako strastno želela. Morda pa ta poslanec ir, KUanke JNS ve, da bi po volitvah niti v opozicijo ne prišel... d Leričarje fe&ie procesija. Ko je šla na velikonočno soboto popoldne iz ljubljanske frančiškanske cerkve vstajenjska procesija mimo palače Okrožnega urada, so se pri odprtem oknu drugega nadstropja pojavili neki mladi ljudje ter bo se pričeli Izzivalno kro-hotati na ulico ravno v trenutku, ko je nosil duhovnik Najsvetejše mimo te hiše. Množice se je polastilo nemalo razburjenje. Ljudje so hoteli sami izvršiti sodbo nad izzivači in le dejstvu, da so udeleženci procesije spoštovali svetost Vstajenja, se lahko mladiči zahvalijo, da niso izkupili prav poštenih. Pač pa so prizadeti opozorili policijo, ki je takoj nastopila ter je ugotovila imena teli ljudi. Dognali so, da so to pripadniki socialistične organizacije. Nastane sedaj vprašanje, ali bo oblast že naprej gledala, kako gotovi »voditelji« nedeljo za nedeljo zapeljujejo mladino v marksističnih organizacijah. d Pa pravijo, da pri nas ni svobode. Iz nekega obmejnega kraja nam poročajo, da se tamkajšnje učiteljice, ki so zveste članice Sokola, vneto udejstvujejo v nemškem teniškem klubu v sosednjem nemškem mestu. NESREČE d Zopet rudniška nesreča. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali 31-letnega rudarja Josipa Podjetja iz Zagorja. Tega je med delom v jami zasulo. Tovariši so ga z velikim naporom rešili izpod plasti zemlje. Podjeb je dobil pri nesreči hude notranje poškodbe. d Žival je žival. Pred dnevi je opravljala živino posestni kova hči Ana Zebretova v Hujah pri Kranju. Preden je odšla iz hleva, je stopila k stari, sicer pohlevni kravi, in jo pogladila po hrbtu. Krava je nič lutdega slutečo Ano nenadoma močno sunila z rogovi v trebuh, tako da se je ponesrečenka zgrudila na tla z glasnim krikom. Domači so poklicali iz Kranja zdravnika, da ji je nudil prvo pomoč. d Ko je skočil iz vlaka. Dne 21. aprila se je z ljubljanskega kolodvora odpeljal s kamniškim vlakom med drugimi potniki tudi župnik v Vranji peči nad Kamnikom. Ko je i vlak vozil od gorenjskega kolodvora proti Jezici, je na nepojasnjen način nastala v vozu zmeda. Od nekod je med potnike šinila beseda, da se je viak vnel in da gori. Gospod župnik Knol je pod vtisom tega splošnega razburjenja v vozu skočil z vlaka, da bi se rešil. Pri padcu pa se je tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v ljubljansko Le-onišče. Za silo pa so ga obvezali že dobri ljudje v Mali vasi pri Jezici. Njegove poškodbe pa niso nevarnejšega značaja. Najtežjo rano ima na čelu nad očesom, poleg tega pa še nekaj prask po rokah in obrazu. d Jugoslovanski parnik rešil italijanske brodolomce. Poveljnik paraika »Vid«. Srečko Kuljiš je braojavil, da je na poti od severne Evrope v Jadransko morje, približno kakšnih 40 morskih milj od severnoafriškega pristanišča Bizerle rešil 8 italijanskih brodolomnih mornarjev. V Sredozemskem morju je prav te dni divjal silen vihar ter se je najbrž potopila kakšna italijanska ladja. Parnik >Vid< jo izročil brodolomce italijanskim pomorskim oblastem v Mesini. d fri zaprtju ali pa pri motnjab v prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec aaiavne »Franz-Josel« vode d Avtomobilska nesreča. Na Smartinski cesti v Ljubljani je šofer Kazimir Bavcon, ki je privihral z avtom iz Hrastja, podrl v Novih Jaršah najprej 7-letnega R. Otrina, nato pa še dve drugi osebi. Ženska Ljudmila Lapuhova je dobila lažje poškodbe. Moški Franc Držanič, delavec iz Most, je dobil pretres možganov. Dečku Otrinu pa je počila lobanja. d Monter je padel 25 m globoko. To se je zgodilo v srbskem Mladenoveu. Prizadet pa je Slovenec Aleksander Lanki. Bil je monter za strelovode in je bival v Mariboru. Neki mladenovški lekarnar ga je naprosil, naj bi tudi njemu popravi! strelovod, ki ga je ime! 6, llke svečanosti, k. so ji!, je udeležilo stotisoče vernikov Za Veliko noč je bila veličastna cerkev sv. Petra v Rimu bogato razsvetljena. Stotisofi domačinov in tuji;«1 so gledali ta nepopisni prizor. na kupoli svoje vile. Monter se je temu vabilu odzval. Komaj pa je splezal na kupolo, ga je nenadoma obšla slabost. Pa dol je 25 m globoko ua cementni tlak, pri čemer je dobil težke notranje poškodbe. Zdravniki mu najbrž ne bodo mogli rešiti življenja. d Gospodarsko poslopje jc uničil požar v Slov. goricah. Bilo je last posestnika HiMzla k Apač, dV kamnolomu so našli zasutega. Ono sredo proti mraku je 38 letni delavec Ignacij Demec, doma iz TemeniSke doline v kamnolomu nad Mačkovno pri Ponovičah podminiral dolomitno skalo. Mimoidoči delavec Froll s Save je Demca opozoril, naj pazi, ker je nevarnost, da bi ga skala ne podsula. Naslednji dan zjutraj pa so našli Demca v kamnolomu zasutega, mrtvega z veliko rano na obrazu. Najbrž je Demec vrtal skalo preveč globoko, fter je bil poleg tega še napol gluh, ni slišal lomljenja skale nad seboj, ki je potem nesrečneža zasula. Pokojni Demec je že več let na-pravljal gramoz za posipanje cest ter je bil izredno marljiv in vesten delavec. d Nezgode. V Košnici pri Celju se je ponesrečil pri delti v kamnolomu 27-letni delavec pri urejevanju Savinje Jernej Vrečko. Pri delu mu je padel na giavo težak kamen, ki mu jo prizadel dva cm globoko rano na glavi. -— Na Rudniku pri Ljubljani sc je ponesrečil 38 letni zasebni uradnik Lovro Sitar. Pomagal je pri spravljanju lesenih hlodov, pri čemer mu je hlod padel na roko in mu jo stri. — Na Brezovici je padel s kolesa iu si zlomil desno ključnico 17-letni dninar Jožef Gracar. — V Zalogu je neki kolesar podrl 5-letnega delavčevega sina E. Umka, ki si je pri padcu zlomil nogo. — V Tržiču je padla s podstrešja 41-letna čevljarjeva žena Helena Hafner ter si zlomila roko. — Dne 20. aprila zjutraj ob 6 je v eletrarni v Velenju jermen transmisije zagrabil 85-letncga delavca Ivana Lipnika, ki je bil tam zaposlen. Strlo mu je laket in eno desno rebro. — 18-letni sedlarski pomočnik Franc Berton-celj z Galjevice pri Ljubljani je padel tako ZGLED PO SV vojna v Spamsš Večjih sprememb v preteklem tednu na španskih bojiščih ni bilo. Zdi se, da se oba nasprotnika oddihavata, oziroma se utrjujeta na doseženih postojankah in pripravljata za nove boje. Naj sledi par najnovejših časopisnih poročil: Splošni manever nacionalističnih čet, ki se je začel 7. aprila z namenom ,da nacionalisti obkolijo španske rdeče čete biku francoske meje, je popolnoma uspel, Rdeči so izgubili zvezo z navarskimi četami. Čete nacionalističnega generala Araade so nadaljevale svoj Po kitajskih vesteh se je Japonccm ponesrečil poskus, da bi prebili fronto pri Jihsi-jenu, ker so Kitajci dobili ojačenje. Japonci so morali zapustiti de! ozemlja, ki so ga že zavzeli. Japonske čete so obkoljene v Jihsije-nu. Hrano so jim morali spuščati z letali. Železniška proga Tiencin-Puken je južno od Jen-cana na več krajih porušena. Japonci zato ne morejo poslati svojim vojakom v Jihsijenu pomoči. Pri Hantsuangu so Japonci dosegli nekaj uspehov. Kitajski vojaški krogi so prepričani, da bi Japonci morali dobiti znatno ojačenje, če bi hoteli zlomiti odpor številčno močnejših kitajskih čet. Odločilna bitka pri Tajerčvangu, severno-vzhodno od Sučava, je stopila po zadnjih vesteh v odločilno stopnjo. Kitajci so zbrali tu- li rad no poročilo o zaba v hudem stanju Vojna na Daljnem vzhodu Romunija se bori s težavami prepeljana v mestno bolnišnico. — Se tretja nesreča te vrste je javljena iz goriške bolnišnice, kjer se nahaja Jožef Mozetič, star 21 let, k. je dobil hude poškodbe na rokah in po obrazu. Zdravniki dvomijo, da bi ga bilo mogoče rešiti, ker je izgubil veliko krvi, ALBANIJA s Pred kraljevsko poroko. Poroke a'.ban-»kega kralja Zoga z grofico Apponyjevo se bo udeležila večja skupina madžarskih plemita-šev, ki bodo pripeljali s seboj tudi najboljši ciganski orkester iz Budimpešte. Vsi udeleženci tega poročnega pohoda so dobili od vlade dovoljenje za neomejen izvoz zlatnine in draguljev, da bodo obdarovali albansko kraljico, — Svečana poroka kralja Zoga je bila dne 27. aprila. ČEŠK OSLGVAŠKA__ s Vlada se pogaja z Nemci« Že da'.je časa j «i v teku pogajanja med sudetslcimi Nemci in praško vlado. Pogajanja se sučejo okoli teh vprašanj: razpis občinskih volitev, dovoljenje za uvoz vseh nemških časnikov, vprašanje šolske avtonomije, pomilostitev vseh političnih obsojencev, upravna avtonomija, Zelo verjetno je, da bo češkoslovaška vlada na večino ! zahtev pristala, ker iz zunanjepolitičnih razlogov ne želi notranjih sporov. S sporazumom Cehov z Nemci bo načelno rešeno tudi vprašanje ostalih narodnih manjšin v državi. — Nemško vprašanje na Češkoslovaškem bo po poročilih angleških listov rešeno tako'.e: 1. V nemških manjšinskih krajih bo nemščina popolnoma enakopravna s češčino. 2. Nemci se proporcionalno nameste v vseh uradih, 3. Nemci dobe šolsko in vzgojno avtonomijo. 4. Prebivalstvu v manjšinskih krajih se bo nudila i -čja gospodarska in socialna pomoč. 5. Uve-< b se zaščita proti raznarodovanju. 6, Ustanovi se poseben urad, ki bo skrbel za izvajanje teh točk. s Z velikonočno pomilostitvijo, ki se nanaša na politične pregreške in odpušča vse sodne ter policijske kazni za manjše prestopke razen. veleizdaje in zločinov, ki spadajo pred I vojno sodišče, niso zadovoljni češki Nemci in obljubljajo za po veliki noči ostrejši boj proti sedanjemu narodnemu stanju. — Velikonočni govor češkoslovaškega državnega predsednika dr. Beneša je izzval precej zanimanja tudi v tujini, zlasti v Franciji. Predsednik je v govoru dejal, da sedanje notranje težave v ČSR niso nič posebnega in da jih bo s sodelovanjem vseh prizadetih kaj lahko rešiti. — O notranjepolitičnih vprašanjih in njihovi rešitvi se je posvetovala češkoslovaška vlada na prvi seji, ki je bila sklicana po praznikih. Razgovarjali so se tudi o razpisu občinskih volitev, ki bodo v marsičem prinesle jasnost v češkoslovaško politično življenje, — Češkoslovaški socialni de-mokratje so z odobravanjem vzeli na znanje, da je ČSR priznala italijansko riadoblast v Abesiniji, FRANCIJA ________________ s Kako laže zavezniški list. V zadnjem času je opozicija širila po vsej državi, posebno pa še v Sloveniji, vest, da je »Giornale dTtalia« prinesel članek, v katerem je trdil, da je jugoslovanska vlada obljubila Italiji, da bo uvedla v jugoslaviji fašistično vlado. Pariški tednik »L'Europe Nouvelle«, ki je v dobrih zvezah s francoskim zunanjim ministrstvom, objavlja to kleveto in navaja dozdevni članek, »Giornale d'Italia« z največjo ogorčenostjo izjavlja, da tale članek ni bil nikdar objavljen, temveč da je od začetka do konca izmišljen zato, da bi se kvarili dobri odnosa ji med Jugoslavijo in Itailjo. To zlobno izmišljotino francoskega lista »LEurope Nouvelle« obsoja vsa jugoslovanska javnost z največjim ogorčenjem. »Samouprava« piše, da se francoski tisk pred priključitvijo Avstrije ni nikdar posluževal podlih načinov obračunavanja z dozdevnimi nasprotniki Sedaj se je prvič zgodilo, da je francoski list hotel javnost nalagati. PALESTINA s Krvavi boji so divjali te dni med arabskimi uporniki in angleško vojsko v pokrajini med Tulkaremom in Djenino. Bilo je ubitih 63 Arabcev, več sto pa jih hudo, oziroma laže ra~ odpor''rdečih ^TraikJmtrt ^ s""ei« PJ1««"« "a "»Je rdeče nasprotnike. Vse kaže, da bo Wtl V kra,kpm sfrt- ^ ahka kaže množico rdečih beguncev, ki beže pred Frankovo g, vojsko na varno v. Francijo. Nov poostren tiskovni zakon je dobila Bolgarija, Romunska vlada je prepoved«!« obe glasila nemške manjšine v Besaribiji. Cerkve v Mehiki, zaprte že več let, so bile na velikonočni teden izjemoma odprte. Sovjeti ne bodo nikdar prepričali angleškega delavstva, da je Rusija raj, je izjavil glavni tajnik delavske stranke, 10 milijonov Kitajcev je pobegnilo zaradi vojne iz svodih domov. Izgubili so vse premoženje. Pogajanja za prijateljski sporazum so se pričela med Francijo in Italijo. Upor je izbruh Sli! v srednjeamierišiki republiki Hondurasu; vodi ga general Dijaz. Vseh poslancev v novem nemškem državnem zboru je 813, od teh 73 Avstrijcev. Glasom sporazuma * Italijo dobi Anglija pokrajino lanskega jezera v Abesiniji, kjer so izviri reke Nila. Do krvavih spopadov ie prišlo v francoskem Timi.su v Afriki; uprli so se mohaine-danci. _ Vatikanski državni tajnik kardinal Pac- celi bo zastopal sv. očeta na svetovnem evha-rističnem kongresu v madžarski Budimpešti. 646 ranjenih italijanskih prostovoljcev j« pripeljala ladja iz Španije v Italijo. 34 in pol milijona prebivalcev je imela daa 1. januarja poljska republika. DROBNE NOViCE njenih. Angleška letala bombardirajo arabske vasi, kjer sumijo, da se skrivajo uporniki. Istočasno prodirajo tudi večji angleški vojaški oddelki, ki smotreno »čistijo* ozemlje, N« velikonočni ponedeljek je eksplodirala v Jeruzalemu pred neko gostilno bomba. Tja so radi zahajali angleški vojaki in stražniki. Druga bomba je eksplodirala v židovski četrti m je ranila nekega Žida, V Haifi »o z vojaškega avtomobila vrgli dve bcimbi v neko arabsko kavarno, Oh tej priliki je bil ubit en Arabec, sedem pa jih je bilo hudo ranjenih. Bomba je padla tudi na hišo nekega policijskega majorja ob Tibe-rijskem jezeru. Osemdeset let je minilo, kar je na povratku v domovino umrl v laškem mestu Neapel slavni slovenski misijonar H. Knoblehar. Žal danes ni več mogoče dognati, kje počiva truplo tega velikega misijonarja. 6tev. 17. »DOMOLJUB«, dne_27._aprila 1838. pct domovini Mrivi vas pozdravljajo Veličastna počastitev vseh Slovencev, ki so (ilj v svetovni vojni, bo grob neznanega aloven-vojaka n« Brezjah. Dostojna in ponosna X)irn ho spomenik vsem tistim, ki so dali naldraije — svoje življenje na raznih bojiSCih. Ponosen spomenik bo pričal poznim rodovom, da ,e jc slovenski narod zavedal svoje samobitnosti, cenil žrtve za svojo svobodo in pokazal veliko »poStovanje do svojih očetov in bratov, ki so pretrpeli strašno gorje svetovne vojne. Zato se nameravajo na mogočnih stebrih, ki bodo obkrožali spomenik kot mejniki stare in nove dobe, katero je začrtala svetovna vojna, z »Istimi črkami vklesati imena tistih, ki so kovali to razdobje in dali s svojo krvjo pečat lepši in srečnejši bodočnosti. Zato smo prepričani, da se bodo svojci padlih in umrlih v svetovni vojni oprijeti te veličastne zamisli in pokazali s prijavami, da so jim Se pri srcu vsi tisti, ki so jim najdražji in ki že dolgo počivajo v hladni zemlji. Mogoče jih krije daleč tuja zemlja, mogoče ni znan niti njih grob, zato pa naj ee njih imena blfste pri Kraljici Slovencev na Brezjah. Vsaka naša slovenska župnija bo imela določen prostor, na katerega bodo prišla imena Slovencev, padlih in umrlih v svetovni vojni, župnije bodo na stebrih razvrščene po abecednem redu, imena padlih pa po prijavah posameznih župnij. Ker t« pn izvedba celotnega načrta zvezana i velikimi stroški, je potrebno, da prispevajo svojci za imena gotov znesek. Odbor Zveze je določil vsoto MO dinarjev zn vsako ime, ki se bo vklesalo v steber ob spomeniku. Znesek se lahko plača v več obrokih. Nitša želja je, da se vklešejo vsa imena padlih Slovencev, zato bi bilo prav. da zberejo župljani zs revne rojake, saj so običajno svojci teh trpeli mnogo več in pretrpeli hujše gorje. Prepričani srno, da ne bo naše slovenske "nf- j ie, ki ne bi žrtvovala za to prelepo zamisel svo- , jega daru in s tem pokazala svojo veliko ljube- J zen do umrlih svojcev. • Prispevke sprejemajo župui uradi in Zveza j bojevnikov v Ljubljani, Kolodvorska ulica 26. i Okrožni mladinski tabor v Vodicah Niso ravno Bog ve kako znane te nase Vodice. Lansko leto so nekoliko iznenadile v Celju, ko je br. Hvale klical posamezne zmagovalce po darila. Zato so dejali, naj bi v letošnjem letu vodiški odsek organizira! okrožni tabor za kamniški okraj. Menda so jo pogruntali, telovadišče je skoraj pripravljeno. Odbor pa je že zdavnaj razdelil delo, da gre lažje od rok. Bo pa to obenem skušnja gorenjskih odsekov za na Stadion, kjer se bo naš odsek zopet boril za pokal dr. J. Adlešiča, ki ga letos hranijo naši Vodičani. Kajpada bo dopoldne tabor z mašo. Hočemo najprej povedati in poudariti svoja načela, ki so slovenska in katoliška, popoldne pa boste videli, kaj so vzgojile naše gorenjske telovadnice. Da pa ne bo komu žal, naj si že danes zapiše na 29. maj — Vodice. Tega dne se zberimo zopet po dolgih zimskih dneh, pa ne samo kroji, ki morajo priti vsi, ampak tudi narodne noše, prav tako pa tudi v civiiu. Sredi gorenjskih polj, pod veličastnimi našimi gorami bomo začeli r. našimi nastopi letos, v eni najstarejših far na Kranjskem, ki ima v svojih mejah šmarnogorsko Mater božjo, kamor nas bo menda v juliju zbrala proslava 10 letnice veličastnih zvonov — Vodice vas vabijo v zelenem maju, ne pozabite na 29. maji. Tabor v Šmarinem pri Litiji Na binfcoštni ponedeljek bo pri nas velika celodnevna prireditev šmartinskega fantovskega in dekliškega okrožja. Vsi fantovski odseki in dekliški krožki v okrožju se marljivo pripravljajo za ta svoj prvi večji nastop, ki bo strumen in pester, a obenem pa naša predpriprava za velike dni v Ljubljani. Sosednja okrožja vabimo, da se v čim večjem številu udeleže naše prireditve. Podrobna navodila bomo objavili pravočasno. — Bog živi! Pošljite naročnino! I fe raznih krajev__ Velesovo. Na cvetno nedeljo je tu predaval ravnatelj prosvetne zveze o Marijinih božjih potih s pomočjo skioptičnih slik. Velika udeležba pri predavanju je pričala, da se ljudje za taka predavanja zelo zanimajo. Ker že dve leti povrsti nI bilo na velikonočno nedeljo lepega vremena, je vse obhajala skrb, kako bo letos. Bog je dal na velikonočno jutro vedro vreme in tako se je mogla razviti velikonočna procesija ob veliki udeležbi vernikov iz bližnjih in daljnjih župnij. — Podobar Ivan Buh je pričel v župni cerkvi s čiščenjem in obnovo velikega oltarja in prižnice. Rolj važna bo pa duhovna obnova faranov po sv. misiionu, ki bo od 8. do 15. maja. V nedeljo 1. maja bo ob pol 4 popoldne v Adergasu št. 17 dramatična predstava lake vsebine, . da bo vzbudil« obilo smeha, a vsebuje tudi zdravo jedro, poduka za resno misleče gledalce. Pričakujemo obilne udeležbe. šmihel pri Novem mestu. V šmihelu je zmeraj kaj novega. Zdaj so na več koncih fare popravili ceste in pota. Nekaj so pomagale podpore, nekaj občinska koruza, nekaj pa občani sami. Na Vrhu in Vel. Podljubnu imajo skozi vas kar dobro cesto, le da bi jo kmalu mogli nadaljevati, Tudi v Stranski vasi proti Lakovnicam in v Smo-lenji vasi proti Krki bodo začeli s popravljanjem, — Velika pozeba tudi nam ni prizanesla. Škoda je posebno velika po vinogradih, na orehih in na češnjah, drugo sadje se bo morda še rešilo. --• V Ljubenski gori so na veliko sotobo ponoči napravili veliko škodo tudi tatovi. Vdrli so najprej v Pirčevo zidanico, potem pa so odšli k Jakopčevi zidanici, kjer so vrata razbili, pokradli okrog 400 litrov vina, 20 litrov žganja, dve škropilnici in mnogo orodja, tako da trpi posestnik okoli 10.000 din škode. Imeli so vso noč kar tam pravo gostijo. Baje so vlomilcem že na sledu. Metlika. April nam je prinesel sneg in mraz, da je vse pozeblo, posebno pa so trpeli vinogradi in orehi po nižinah. — Sv. birmo bomo imeli letos 22. maja, za to slovesnost bo dobila farna cerkev novo streho in tudi notranjščino bodo pi> pravili. Cerkev sv. Ane na Vidošičih je bila okra« dena. V cerkev se je skril tat najbrž, ko je cerkovnik zvonil ter je potem odnesel monštranco. — Banska uprava je kupila jPopovičeve posestvo v Vinomeru, kjer bo stalna trtnica in drevesnica za Belo Krajino. Posestvo je lepo skupaj, vino- RAZNO Leopardi kol lovski psi Namesto psov imajo lovci ponekod na vzhodu leopardom podobne divje mačke, katere imimujejo Kgipčaoi »čile.. Nenavadno »o hitre in spretne ter posekajo vsakega psa Med štirinožci držijo te mačke hitrostni rekord. Nedavno to v An-žhii priredili tekmovanje med najhitrejšimi psi in či-tarai. Pred živalmi jc tekel električni zajec, na katerem K bil pritrjen kos zajčjega mesa. V par trenutkih «o c,ie al' leopardi nadkrilili pkna" bili de,ežni "ici«li» Največji zvon na svetu so m F3 vlili in obesili v Moskvi na Ruskem; tehta! !e 4%000 fllnt„v ali 216 emiki so darovali nad milijon vrednosti zlata, ki c 'e v'™ v označeni zvon. "T",""l® "a mesec ni n sm«i pravi preifcednUc britanskega znanega društva, V dokaz 'h i* človeštvo u™a ° LV8e sedanie iz-" v, ^hniki razsvetljave, '".f nekoč ima načrt^lf j-*8 .Pripravljen orekn ladi°' ^ b" I«'«'« vlači e T tn&rn Vse lma že *o»io preračunano, samo L Ganghoter: 74 Rotnan Iz začetka 12. stoletja Posloveni! Blaž Poznič Te besede in velika žalost, ki je govorila iz meni-hovih besed in njegovih -oči, so povzročile, da so utihnili. Sprva so se sicer samo odlašajoče ravnali po Eber-vajnovih napotkih, toda vedno bolj voljno so ga slušali, ko so videli njegovo bridko vnemo, da bi zasledil pot, ki bi ga privedla do obeh pogrešanih ljudi. Iskali so dolgo — zaman I Zdaj sta se Ebervajn in Švajker naporno prebijala skozi Lokijev les proti domu. Končno sta prišla iz go zda in Švajker bi bil najraje zavriskal, ko je zagledal v temi belo streho. Toda pred sarnotorico je začuden dvignil baklo: vrata so bila zadelana z gredjem in koli. Brž je razmelal tramovje in utrl pot; glasno je začel klicati, toda nič se ni zganilo v samotorici in nihče jima ni prišel nasproti; vežna izba je bila prazna in Svajker je zataknil nad mrzlim ognjiščem plamenico v čelešnik. Opirajoč se na brata je stopil Ebervajn v svojo celico, ki jo je medlo razsvetljevala plamenica iz kuhinje. Tedaj je zagledal prazno postelj in se iskaje z očmi ozrl naokrog. švajker je njegov pogled razumel. »Ne delaj si skrbi, dobri gospod, brat je gotovo vzel dečka v najino celico, da bi ti ne bil nocoj v nadlego.« Ebervajn je nemo prikimal in se spustil na rob ležišča. Brez upiranja je voljno trpel, da mu je zamenjal Svajker mokro obleko s suho, razruhljai mah v podzglavju in mu pokril drgetajoče ude s toplim gunjem. Ko mu je prinese! še korec pijače, jo je v globokih požirkih izpil, ne da bi vedel, kaj pije. Ko je bil korec prazen, se je brat oddahnil. Prinesel je bil , namreč svojemu gospodu masnega vina. Zataknil je novo baklo v čelešnik in sedel k postelji. Ebervajn ja . stokal in mrmra! v dremavici; toda vedno globlje je' dihal in ni trajalo dolgo, je zaspal. Po prstih se je izmuzni! Švajker iz celice, prižgal trsko, ugasnil plamenico in stopi! v svojo izbico. Vohajoč je privzdignil nos — v prostoru je močno dišalo po vosku in medu. Na svoji postelji je spal brat Vampo in smrčal; njegova kuta je bila vsa popackana od medu. Majaje ss glavo je gledal Švajker brata. Tedaj je zapazil, da je druga postelj prazna. Potresel je spečega tovariša, toda brat Vampo se ni dal predramiti. Švjker ga je prijei za roke in ga potegnil kvišku. »Cuj, brat! Kje je deček?« >Medved — medved ■—,« je bebljal Vampo, odpiral oči in mahal z rokami; pri tem »e mu je v lepljivih nitih potegovala strd med prsti« »Kje je deček, bi rad vedel?« j* zarenčal Švajker, ki je bil obrnil »fhedveda« nase. »Deček? Pafcer Valdram — Vidram.. .< Bratu Vampotu ao se zopet zaprle oči in omahnil je nazaj na ležišče. Švajker se je^potolažil; bratove besede je razumel tako, da je Huce v celici pri patru Vaidramu. Utripi je trsko, slekel mokri hlbit in se zaril v mah. Totta zdelo se je, da ne leži dobro, zakaj z ene strani se »e premetaval na druge ia mrmral v temi: »Da bi paiS nikoli ne bili videli teh strašnih krajev! Dobremu gospodu bi bilo bolje — in me.ii tudii ivteni tudi!| Zastokal je, kakor bi mu ležal kamen na prsih. Šepetaj« S* grad je tudi v bližini. Za upravitelja je imenovan domačin g. Stare Anton. Naj bi ta ustanova prinesia Beli Krajini čimveč koristi. — Cestni odbor smo dobili spet v Metliko. Tudi naši gasilci upajo, da dobijo spet ižupo« nazaj. V ia namen bo sklican sestanek vseh tet v Metliki. — Protituberkulozna liga je imela občni zbor, ki je bil dobro obiskan. Kakor smo 6u!i, je liga dobila že precej članov, a treba bi bilo, da bi pristopili še drugi. Z ustanovitvijo zdr. doma v Metliki je dobila ligo svoje prostore. Tam je določen prostor za dispanzer, ki bo mogoče že letos deloval. V začetku maja priredi liga proti-tuberkuiozni teden. — 1. maja priredi Vinarska zadruga izlet v Pleževičko zadrugo aa Hrvaška Kako s® borno tam imeli, bomo prihodnjič poročali. Kostanjevica. Da smo imeti res »beio nodeijo«, cam je preskrbe! sneg prejšnjo soboto. Občuten mraz pa je ubogemu kmetu vset upanje na dobro letino, ki se je ob obilnem cvetju drevja obetata. — Tudi čebelarji so v skrbeli, ker morajo sredi cvetja čebelice pitati. Tem huje nas je aprilska zima zadela, ker smo že do skrajnosti zategnili pasove. Živina po hlevih strada, saj ie nmagi nimajo že tri tedne niti pesti krme več. — Ko bomo to številko »Domoljuba« prebirali, boiaa imeli v svoji gredi Jprevzv. g. knezoškoia, ki ]*» podeli! zakrament sv. birme nad. 300 otrokom naše župnije. Bresje-Otože. Tajsko-prometno društvo je zelo sgiliio Lansko leto je napravilo na poti iz Otofc na Brezje javno razsvetljavo. Dne 11. aprila pa je bil na Otočati ogled ria obe. cesti pod Oložami zaradi znižanja klanca in razširitve ceste na tem ovinku, ker je ta za promet zelo nevaren. Tuj-ubo-proinetno društvo je nameravalo ta klanec eamo znižati in cssto v tem delu razširiti, Žal, da zaradi neuvidevnosti nekaterih ni prišlo do sakljnčka. Lastniki sveta so zahtevali za odstop slabega sveta tako pretirano odškodnino. Doso-daj je cesto od mostu do kolodvora vzdrževala mostna uprava — vnaprej pa bo morala to cesto in morda fc iz Otoč ua Dobravo prevzeti občina. Skoda, da je propadla dobra zamisel tujsko-pro-saetnega društva, iti M bila v korist domačinov in tujskega prometa!. Dobraif, Staro šolo r Dobrnižu so že pred prazniki podrli in odstraniti nerabni materist Ša tem mestu se danes zida novi dom v spomin tukajšnjemu f arami Frideriku Baragi. Po pogodbi, a katero so se prevzemniki zavezali, bo Baragov dom dograjen avgusta meseca letos. V je3cni t«o tudi veliki prosvetni tabor v Dobrnižu. Ob tej priliki bo tudi blagoslovitev novega Baragovega doma. Dobrničani! Mladina vara bo hvaležna za tako veliko delo. Baragov dom pa bo poznim rodovom pričal o požrtvovalnem delu g. župnika kot voditelja in vas vseh, ki se trudite in pomagate, da delo tako lepo napreduje. — Stavbo za nov mlin tudi že grade. Delo bo baje tudi letos končano in bo novi mlin že letos začel vršiti svojo dolžnost. — Slana v Liscu in Šmavru je napravila veliko škodo, ker so mladi poganjki od trt pozebli. Mraz je uničil tudi letošnji pridelek sliv, črešenj, marelic in delno jabolka ter hrušk. Stara Fužina v Bohinju. Na velikonočni ponedeljek so zvonovi naznanili, da se je poslovil od tega sveta Janez Hodnik v 76. letu starosti. Po več kot šestmesečni mučni bolezni, katero je prenašal vdan v voljo božjo, se ga je potolažene-ga s svetimi zakramenti 8og usmilil. Pokoj njegovi duši! Ostalim pa naše sožaljel Marija Nazarje. Na Veliki petek zjutraj je odšel k Bogu po plačilo 82 letni posestnik Anton Kokovnik pd.Paragojnik iz Dobrovlja, Na zadnji poti ga je spremljala velika množica ljudstva; do-inz, d» je bil priljubljen. Govor na grobu so mu govorili g. župnik, pevci pa so mu zapeli. Cez 14 dni bi bil obhajal zlato poroko. Bil je mož močne, žive vere. Kot član apostolstva mož in vnet tretjeredriik je bil vsako moško nedeljo prvi v cerkvi, čeprav je dve uri oddaljena, da je prejel svete zakramente. Bolan je bil samo teden dni. — Dne 19. aprila pa je umrl 75 letni Matija Turk iz Dobletine. Bolehal je več let, sedaj pa je podlegel. Bil je veren mož, zlasti rad je hodil na božjo pot k Sv. Križu pri Belih vodah, čeprav Boo&liiiil najboljši in najlepše opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima ved po lepa slike v bakro-tiskn. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslov: »Bogoljub«, Ljobljana, Jn^osfov. tiskarna. j« že težko hodil. Kot soboslikar samouk je hu znan dale« okoii. Pred vojno je bil več iet Ameriki. — Se nismo tega zagrebll, pa so zvo. novi naznanili še tretjega mrliča in sicer "7 let. nega Franca irmana iz Lok pri Mozirju. Zapužfo ženo in dva majhna, nepreskrbljena otročiča. Boe bodi vsem jnilostljiv sodiiikl Naj v miru počivajo! Bogojina v Prekmurju. Na sredi bogojanskih goric stoji nad sto let stara kapela sv. Urna, pa. trona naših vinogradnikov. Lotos so lepo prerij vili kapelo in starodavni kri*, ki stoji v kapeli Velikonočna procesija je bila prav lepa. Posebno se je postavilo »cehsko< društvo s svojo lepo novo zastavo, ki je veljala nad 3000 dinarjev — Čez nekaj iet bo naša okolica občutila pomanjkanje drv in stavbnega lesa. Zadnja leta namreč trebijo pri nas velikanske površine gozdov do golega. Samo »Našička« je posekala zadnja leta pri nas tisoče oraiov gozda. Gozd je bil prej last madžarskega grota Esterhazija. Tudi je zadnjič zaradi suše pogorelo nad 100 oralov mladega gozda. Sedaj sekajo gozd veleposestnika Haftiierja iz Murske Sobote, Nad 40 oralov ga žo leži. Ker kmetje tn nimajo svojega gozda, veliki gozdovi pa bodo vsi izginili, se upravičeno bojimo, da kmet niti za najnujnejše stvari ne bo mogel dobiti potrebnega lesa. —■ Slana nam je napravila veliko škodo, posebno na sadnem drevju. — Čebelarska podružnica si je s pomočjo podpore z banovine nabavila potrebno čebelarsko orodje, za kar so člani zelo hvaležni. Raka pri Krškem. Sv. Jurij je letos zajalial belega konja. Ze vso dobo je dokaj hladno, v soboto pa je goro zopet pokril sneg, kar je bilo povod občutnemu mrazu v nedeljo, ki je napravil veliko škode. — 88 letni Janez Metelko \i. Dolenje vasi, ki se je tudi letos udeležil umivanja nog v ljubljanski stolnici, je poln pohvale o prijaznosti g. škofa. Ce mu bo zdravje dopuščalo, bi prihodnjič še šel. — V večnost je odšla Marija Banič iz Gmajne. V ljubljanski bolnišnici pa je umrl Franc Zupančič iz Krepsarja. Večni miri Lesitovee pri Krškem. Preteklo nedeljo je zopet bila na občini zelo važna seja, toda to pol veliko mirneje kot zadnjič. Občinski odbor se je najprej posvetoval o tem, ali je primerno, da se upostavijo prejšnje meje bivše občine Lesitovoc-Krško—Cerklje. Velika večina je glasovala proti temu. Druga važna seja, ki je prvi sledila istega dne, pa naj bi dokončno rešila vprašanje združitve sedanje občine Leskovec s Krškim. Toda v tej resni borbi je zmagala volja tistih, ki hočejo je začel moliti. Kmalu ga je premagal dremec, da je zaspal. V samoiorici je bilo vse tiho. Zunaj ob stenah je usahnil kap in neslišno je padal sneg v molku noči... Jutro ni moglo biti več. daleč, kar so se rahlo stresle stene in zaškripale strešne vezi; v zraku je vre-Sčeče krikniia ptica, pod samotorico je votlo zabobnelo in se razgubilo v daljavi. Utrujeni samotorci se niso prebudili. Le Valdram, ki je samo rahlo dremal, je vstal s svoje postelje. »Cujem tvoj opomin, Gospod, in bedim! Moja ura se bliža!« Neslišno, bosonog je stopil v vežno izbo in odtod v cerkvico, ki jo je medlo razsvetljeval sij večne luči. Z razprostrtima rokama se je zgrudil pred križem na kolena in začel moliti psalm: »Vzdigni se, moj Bog, vstani, da so razpršijo tvoji sovražniki in se razbeže pred Teboj, ki Te črtijo! Kakor izginja dim, jih razpršil Kakor vosek, ki ga raztopi ogenj, naj jih pokonča Tvoja jeza.« 27. Na Vacemanovem grajskem dvorišču, ki so ga razsvetljevale s molite ponve, so prenehali hlapci a svojim delom in prisluhnili. »Kaj neki j« bilo že zopet to?« je vprašal eden. In drugi je odgovoril: »Rekel bi, da je bil potres.« Tretji t T Z-glav<>' >m m niaem samo zabobnelo J«. Nekje se je moral utrgati velik plaz. Saj mora ležati gori od sile na debelo snega!« »Plaz? Tako? Meniš? Plaz?« je zamrmral sivolas starec. »Povem vam, možje, mene je groza že vse te dni! Ko sem bil še majhen fante, se je utrgaia z Gela cela Z* gorska stena in je zasula najlepše planice. Takrat je bilo čisto tako kakor te zadnje dni. Povem vam, možje: nekaj se je zrahljalo v stenah in se bo zrušilo!« »Naj so zruši, kjer hoče! Nas ne bo zadelo!« se je zasmejal eden mlajših hlapcev. »In če razčežani nekaj kmečkih butic — kaj zato! Zrastle bodo nove kakor plesen na siru.« Drugi so mu pritegnili in segli zopet po delu. »Ne zganjajte takšnega hrupa,« jih je opomnil starec, »gospoda spijo in v hiši leži mrlič.« »Naj leži! Jutri na noč opravimo za njim sedmino, za katero bo dai ribič postrvi in župan medico. Smole seml Ribiču bomo podknrili, da bo potil kril« Smejoč se je pomočil hlapec dopleteni k on opni gvitek v razpu-Sčeno smolo. Starec je odmajal z glavo. »Ce izroči ribič županu prostovoljno, mu ne moremo do živega!« Ponovil je besede, ki jih je bil ujel pri svojih gospodarjih v družinski sobi. Od sinoči je vedel gospod Vaee, da za ubitega hlapca ne sme kaznovati Zigenota, temveč župana. Zaman si je sicer belil glavo, kaj je bilo moža, ki je govoril na veču proti samostancem in za oskrbnika, nagnalo k temu dejanju, toda Hanecerjeva izpoved je govorila razločno. In ali niso bili hlapci, ki so šli po župana, našli njegovega ograda zapuščenega in vseh vrat zadelanih? Kam je bil s svojimi ljudmi pobegnil, to vprašanje se je dalo po Vacejevih mislih izlahlca regiti: v ribičev ograd. Z jutrom jo nameraval krivca terjati; upal je, da mu ga Zigenot ne bo hotel izročiti in se obenem bal, da se bo ribič uklonil. »Saj si mora vendar misliti, da ne bom pretrdo pestil župana, ker nisem norec, da hi ubijal najboljšo molzno kravo, ki Jo imam pod svojo oblastjo! In če ga izroči, kaj naj denarja mu manjka. Prepričan je, da ne bo minulo sto let m potovali bomo v vsemirje kakor sedaj kam na obisk. Zakaj so zveri divje? Če bi na svetu ne bilo strahu in lakote, bi živela volk in jagnje, lev ic teta, pes ia mačka v najlepši slogi h strahu ki iz lakote zveri napadajo, grizejo, koljejo. Za časa svetovne vojne so učili po vojašnicah vojake, kako morajo pri napadu vpiti, kazati zob« in se fe drugače kretati, da vzbudijo strah pri nasprotniku, To se pravi, da je tudi pri človeku slično kakor pri živali, iz strahu se države oborožujejo, iz strahu bojujejo. Če bi kdaj ne bilo strahu in lakote, pa hi bil raj na zemlji. Siromak, Gospo da t: »Včeraj ste isaeli berglje, danea hodite brez njih.« — B • r a i : »O gospod, tako sem siromašen, da sem jih mora! pustiti doma, da « prehitra ne obrabijo,« V fclaznici. Prvi bolnik: »Poglej tam onega —■ popolnoma je blazen. Govori, da je Napoleon.« — bolnik: »Siromak! Napoleon sem veadar jazi« Visoka drevesa. V Kaliforniji doseže tako zvanc »rdeče drevo« višifto do 600 čevljev. ,0mostoino občino Leskovec. Seje se je udeležil ,Hi okrajni načelnik i/. Krškega. Cas je že, da mo na naši občini z resnim delom, nebistvene želje nekaterih pa naj ne bodo več pred-met tolikih nepotrebnih seji — Iudi naša žup-Sia se pripravlja na sveto birmo, katere ee pa Z Li,, najbolj otroci, tej ali oni mami pa je povzročila v«1'1'0 Bkrlli- NaS »Domoljub« si je tudi letos pridobil lepo število novih naročnikov: 42 j., ;c Nekatere, ki so še na zaostanku z naročnin'' prosimo, da čim prej poiavnajo naročnino. ' Kolovrat. O veli- konočnih praznikih se je v Franceljnovo družino v Hmelnu naselila žalost. Smrt je iztrgala hiši 39 letno mater Marijo Lovrin. Zapustila je 6 majhnih otrok, od katerih ima najstarejši fantek 9 let, najmlajša punčka pa komaj 6 tednov. Morala se je ločiti od dragega moža in ljubljenih otrok, za katere se je vsa žrtvovala. Kako žalosten je bil prizor, ko so otročički spremljali dobro mamico po dolgi in mučni poti na božjo njivo. Na trdnem posestvu sicer ne bodo trpeli pomanjkanja, pa vseeno bodo revčki, ker ne bodo imeli dobre matere, ki bi jim rezala kruh.. Zanimivo je to, da je gospodinja prejšnjega rodu tudi tako zgodaj, v 36. letu, umrla. Zapustila je prav tako 6 otrok. Ženska Mar. družba ji je izkazala zadnjo čast s skupno udeležbo pri pogrebu. Naj bo Bog pokojni Franceljnovi mami milostljiv sodnik. Žalujočim izrekamo globoko sožaljel Brusnice pri Novem mestu. Zaradi sv. birme v Št. Jerneju je naše »žegnanje« odloženo na dan 8. maja. -- Vsak dan trepetamo: Kaj bo zfftašlml češnjami? Kljub slaui, ki je uničila vinograde, je bilo drevje doslej večinoma obvarovano pozeb. Ce ne bo kaj hujšega, smemo pričakovati dobre sadne letine. — Naša sadjarska podružnica krepko deluje: število članov je poskočilo od lanskih 40 na tio članov. — Kulturnoprosvetnl odsek naše ga-sil-kc čete nas je razveselil z igro »Najboljši je gasilec-. Sedaj pripravlja igro »Njega ni«, zgodbo iz svetovne vojne. — Po posredovanju našega župan smo dobili po znižani ceni vagon koruze in moke. Pa je bilo vsega premalo, za mnoge, ki ni- majo denarja pa preveč. Tudi semenski krompir " Je, Pne8krlrl "aS ž"l'an- z« vse njegovo delo mu bodi Bog plačnik. Veržej. V nedeljo, 15. majnlka obhajajo sa-lezijanci v Veržaju 50 letnico smrti sv. Janeza Bo-ska in 25 letnico snlez. zavoda v Veržaju. Na predvečer bo procesija z lučkami, nato gledališka predstava. Drugi dan bo ob 10 govor s slovesno sv. mašo na dvorišču, popoldne ob pol treh isto-t«m govor in blagoslov z Najsvetejšim, nato akademija. Vabljeni v kar največjem številu. Studenec pri Sevnici. Minuli petek zjutraj se je pojavil rdeči petelin v Zavratcu pri Tereziji Krnc. Zgorel je pod, kozolec, stelnjak, hlev in kle , kar je bilo vse pod eno streho. Zgorela je tudi nova preša in drugo gospodarsko orodje. Gasilci so reševali, kar se je rešiti dalo, na žalost pa ni v bližini vode. Ogonj je bil gotovo podtaknjen od zlobne roke. Za požigalcem do sedaj še ni sledu. Gra/rice. Graščina je opustila gozdno pisarno in dosedanji upokojeni revirni gozdar g. Klemen, ki je pisarniško službo vršil, je odpotoval v Kočevje. Imenovani gospod je bil v Grčaricah 33 let. Za ljudstvo, ki rabi drva ali stavbni les iz graščinskega gozda, kakor tudi za delavstvo, bo sedaj malo nerodno hoditi v pisarno v Kočevje. liraie pri Smledniku. Zvest čitatelj in naročnik /Domoljuba« v naši vasi je krojač Tršan Jakob po dom. »PlavSkov Jaka«. Znan je po vsej Gorenjski, ker je bil včasih dober rnešetar in prekupčevalec krav in telet. Poznajo ga tudi daleč naokrog kol dobrega krojača. V ponedeljek, 25. aprila jc v krogu svoje rodbine praznoval petdesetletnico, kar se je izučil krojaške obrti, katero izvršuje še danes. Življenje mu ni bilo z rožicami postlano, a kot pošten krščanski mož je prestal vse križe in težave malega kmeta in obrtnika. Vzgojil je sedem otrok. Gor. Logatec. Nenadoma je Bog 14. aprila poklical v večnost go. Marijo Tomazin, pos. ženo iz Gorenje vasi, v najlepši dobi 37 let. Bila je vzorna krščanska žena in mati, dolgoletna članica Kat. prosvetnega društva, Mohorjeve družbe in naročnica »Domoljuba«. Kako je bila priljubljena, je pričal njen pogreb. Ob poslovilnem govoru predsednika Kat. prosvetnega društva je ostalo malokatero oko suho. Zapustila je moža in tri majhne otroke. Svetila ji večna luč, preostalim naše sožaljel Šmarje. 1. maja praznuje Janez Miklič iz Podgorice 85 letnico svojega rojstva, Rojen je bil 1. maja 1853 v vasi Jerova vas, 30 leten se je priženil v Podgorico. Pred tremi leti ni mogel slovesno obhajati s svojo zvesto ženo 50 letnice zakonskega življenja, ker je bila ona prav takrat na smrt bolna. Pa se je zopet popravila in se veseli moževe 85-letnice. Naš jubilant pa je prava slovenska grča. Navzlic svojim 85 letom še vedno dela in zahaja redno vsako nedeljo v cerkev ter je vedno veselega značaja. Ob nedeljah popoldne pa' redno prebira »Domoljuba« in se ne more ločiti od njega, dokler ga ni prebral do konca. Bil je vedno napreden gospodar, dober katoličan in zaveden pristaš naše stranke. Mnogo let je bil tudi občinski odbornik, Bog mu je dal v zakonu deset otrok. Svoje posestvo je pred nekaj loti izročil svojemu najmlajšemu sinu, kateremu pa še vedno pri delu pomaga Kostanjevica Krki. Naša občina lepo skrbi za stradajoče in potrebne Vsak mesec uvozi občina dva vagona koruze. Sedaj za praznike smo bili deležni tudi moke. V skladišču že čaka na razdelitev zopet koruza, in sicer 20.000 kg. Koruza se deli po zelo znižani ceni. Res vsa čast županstvu! — Stavbna sezona v našem mestu je v polnem razmahu. Sedaj se gradita kar dve veliki hiši. G. Minka Klavž gradi enonadstropno hišo, v kateri bo restavracija in mesna industrija. G. lekarnarica Mr. Fon Emilija pa je pričela graditi lepo moderno hišo za lekarno. Prav tako! —• Sv. birma bo pri nas na nedeljo, 1. maja in ne kakor je bilo že določeno, 2. maja. Trebnje. Ko je javnost zvedela za tajni klub postopačev, kar je povzročilo veliko začudenje med članstvom, eo člani kljub velikonočnim počitnicam ?os«bn« vrste ptič, V Avstraliji živi posebne vrste ptič »kookaburra« (smehljajoči ose!), ker »e namesto petja oglaša i smeSnim ribanjem, Največ se drži zemlje, kjer lovi strupene kače na poseben način. Z močnim kluoom pograbi kačo ?.n glavo, ter jo dviga V zrak in zopet izpusti, toliko časa, da je kača omamljena; končno jo polagoma použije. Čuden zakonski par. — V Miami, Fla, v Ameriki seveda, sla se nedavno poročila Bil)y Curtis in Lois de F««. Prvi, pritlikavec, samo 3 čevlie in 7 palcev, star je že 29 let; njegova žena je pa še enkrat tako visoka, 6 čevljev 5 Palcev, stara 19 let. ga ie po poroki poljubi-,a:, ga ie kar z rokami k sebi dvignila kakor otroka. kusuSpadata k n*k®nm «ir- Davek na zvonjenj«. V ^aceres, Španija, m0ia vsa-»a cerkev tedenske plačevati 1.50 din davka od svo- ijenja. Streljaj,«« j, str^f,;. m Btorim potem? Ribiča hočem, ribiča! In nimam pravice, da bi segel po njem!« Pravica! V vsem svojem življenju ni bil gospod Vače te besede še nikdar tolikokrat izgovoril nego od ure, ko je bil našel podzemno je So prazno. Jeza, ki ga je kuhala, se je hotela izdivjati, toda prazuoveren strah, ki ga je prešinjal, mu je ko železen obroč vklepal moč in misli. Besno razdvojenost mu je morala umiriti medica. Docela pijan se je zvalil pozno ponoči na posteljo in smrčal zdaj z odprtimi usti, medtem ko so zunaj na jarko razsvetljenem grajskem dvorišču sedeli hlapci pod hlevskimi napušči, pletli smolne vence, cepili borovino za bakle in vezali suhljad, da bi vpepelili z vsem tem ribičevo domačijo. Se pred zoro je nehalo snežiti. Belo so blestele v Bonuačju izginjajoče noči vse strehe na grajskem dvorišču in strmi gorski gozd je bil ovešen s snegom. V zraku so se razblinili oblaki, sive gmote so se razpršile in skozi, preslege gubečih se megel so z milim sojem blestele gasnoče zvezde. Od snega se je medlo razsvetlila družinska soba. Tedaj je gospoda Vaceja nekdo prebudil. Stokajoč se je vzpel na postelji in v ušesu mu je zazvenelo. »Prekleta nadloga! Ali ne bom imel nobeno jutro miru pred teboj k Toda zdaj je opazil, da ga ni zdramil petelin. »Pokoncu, pokonou k je klical Henink, ki je stal pred posteljo in eukal očeta za rokav. Gospod Vače je dvignil svoje kalne oči. »Kaj hočeš? Kaj je?« »Vprašal bi rad, ali more svetnik, ki hodi ponoči skozi zidovje, buditi ptiče?« je med liripavim smehom zavpil Henink tako glasno, da so prihrumeli vsi sinovi iz svojih čumnat. »Vprašal bi rad, ali mora svetnik, ki I zna vendar plavati po zraku, hoditi po stopnicah in se plaziti skozi orožarno?« »Stopnice -- orožarna—je ponavljal gospod Vače. Kaj hočeš s temi budalostmi?« »Budalosti? Pa vprašaj hlapce, dejal bi skoraj, da vedo, kdo je bil svetnik, ki je odprl farju vrata.« »Gotovo kdo izmed služinčadi!« je zavpil Ajlbert iz hrupa, ki so ga gnali bratje. Gospod Vače se je prijel za čelo, zmajal z glavo in se potipal za pas, kakor da mu visijo tam še vedno ključi. Henink ga je zgrabil na prsih in ga stresel. »Ali še vedno spiš? Zdrami se, zdrami in me poslušaj! Prav ta čas — zbudil sem se in sem odprl vetrnico na oknu — ko sem zagledal na dvorišču staro coprnico, Ulo. Prinesla je bila hlapcem skledo močnika za zajtrk in je stala tam in pripovedovala — o tistem čudežu, o tvojem svetniku! Njen škorec je bil začutil svetnika v hiši, tako sem jo čul govoriti, in ptič je začel pre-sladko peli sredi noči. In tako se je bila predramila in čula, da hodijo ljudje mimo vrat, bosi po stopnicah navzgor, proti orožarni., ,< Dalje Henink ai prišel. Gospod Vače je bil skočil pokoncu in ga sunil s pestjo od sebe. Napol oblečen, kakor je vstal iz postelje, je planil proti veži; toda ko mu je na pragu objel mraz gole noge, je obstal in sunkoma segel z rokama v zrak. »Sem z babo! Sem z babo!« Henink in Zindel sta stekla iz sobe in v podzidje. Ko sta odpahnila vrata Uline čmsnnate, je sedela stara dekla pri okencu, skozi katerega je padala medla svetloba zgodnjega jutra. V naročju je držala malo gajbico s škorcem, ki mu je hotela dati nove hrane. Henink in Zindel sla jo pograbila. (saj jih luili zaslužijo pri tolikem napornem delu) skleniti, da se klub razpusti. Nam vsem je žal, da smo v tako kratkem času i-igtibili tako agiino organizacijo. — Vreme nam jc že dve leti oviralo procesijo na velikonočno jutro, lete« smo v Trebnjem pa tem bolj slavno praznovali Vstajenje. Zlasti godba, ki je nam in Hogii v čast prvič za-svirnla, jc slovesnost povzdignila. Čestitamo g. or-ganistu, ki jo v tako kratkem času godce tako lepo izveibal. — V nedeljo, 24. aprila popoldne je priredi! moški zbor iz Smnrtna pri Litiji v našem Prosvetnem domu koncert. Zapeli so nam lepe pesmi, da ni bilo nikomur žal, ki je prišel. Škoda, da ni bila udeležba taka, kakor smo jo pričakovali. Prežgnnjr pri Liliji. Pismonoža, ki dostavlja pošto po vseh treh župnijah občine Trebeljevo, nam jc zbolel. S tem je ukinjen ves poštni promet v tej občini. Zelo je potrebno, aa se čimprej odpre poštni umd na Prežgaujsm. -- Občinski dom bo z novim šolskim letos preurejen v ljudsko šolo za župnijo štanga. — Krompir utrni gnije. Pravo pomanjkanje zanj je bilo sedaj, ko ga ja treba soditi. Mnogi so si nabavili novo seme, s katerim upajo imeti boljših uspehov. — V marcu smo imeli pravo pomlad, v aprilu pa zimo. Zgodnje sadje je večidel pozeMo. Škoda je velika. — Dne 2. junija obišče našo župnijo pievzvišeni g. nadpastir. Visokega obiska se veseli vsa župnija in .se na to pripravlja. Na Mnlenskem vrhu bo letos majniški cerkveni shod šele 8. maja, ker bo letos 1. maja cerkveni shod pri Sv. Volbeuku. Sv. Andraž t Iialoiali. Zadnjih 14 dni smo imeli večkrat hud mraz, kateri je naredil sinodo škode po naših goricah, kakor tudi oa drevju, ki je bilo v najlepšem cvetju. Na velikonočni ponedeljek pa je zapadel še visok sneg. Haložani gledajo z žalostnim in potrtim srčen! v leto, katero se začenja z nesrečo. — Praznik naših mater smo proslavili z lepo igro »Blažena flemat — Na veliko soboto zjutraj je zatisnila po mučni bolezni j svoje trudno oči blaga žena, skrbna gospodinja in dobra mati Mere An s iz Repiš. Vzgojila je v katoliškem duhu sedem otrok. Kljub slabem« vremenu se je udeležilo njenega pogreba veliko ljudi. Dobri ženi in materi želimo večni mir in pokoj, žalujoči rodbini p« naše sožalie! Poiimtba. Pobegnit je od doma 60 tet sisri Janez Hočevar, ki jo gluhonem, v sivi obtoki ln z belo-siveni klobukom, Ce ss je kje pojavil, prosimo sporočila na Marijo Hočevar, K«unni vrh 10, p. Zagradee, ali pa na občinski urad v Atiibrnsu. n Za binkošfne romanje we Trsa« z izletom po morju na prekrasni otok Rab, pošlje »Družina božjega sveta« v Ljubljani, Sv, Petra nasip 17, vsakomur brezplačna navodila z lepimi slikami. Priglasite se po dopisnici. n Bolniki so povsod. Zato ja neobhodno potrebno, da se pazi na urejeno prebavo. Zdravniki priporočajo Darmol odraslim in otrokom. Tudi pri večkratni uporabi ne nastopa navada. Uporabljajte pri zaprtju dobro odvajalno sredstvo Darmol. Dobi se v vseh iekarnih. Reg. 20.301/37. Iz naših dmitm> ________ Bohinjska Bistrica. Sa splošno željo bo Prosvetno društvo ponovilo Igro »Ugasle oči« v nedeljo !. maja ob 3 pop. Vsi vl judno vabljeni I — Fantovski in dekliški odsek pa pripravljata za konec maja telovadno akademijo, Na to prireditev, prvo po dolgih letih neprostovoljnega »poči-vanja«, že sedaj vabimo vse člane in prijatelje društva. Podzemelj. Higijenska razstava bo v Podzemlju od 1. do 8. maja. Razstava bo nameščena v sobah župnišča, predavanja pa bodo v dvorani. Vsi občani se vljudno vabijo, da obiščejo higijen-sko razstavo. — Kar dva sta ležala na mrtvaškem odru v Ciradacu: 86 letni Janez Solina in gostilničar Andrej Pance. Naj jima sveti večna luči Preiiunje pri Litiji. Fantovski odsek je imel tekme, ki so pokazale, da so fantje zimski čas pridno študirali predpisano I vitrino. Rezultat tekem jo odseku in članstvu v čast, Ob priliki tekem jo posetil fante tudi g. dekan iz Smartna, ki jo imel na zbrane fante lep govor, -- Fantovski odsek je na praznik sv. Jožefa napravil slovesne obljube, združene z lepo akademijo. — Dramatski odsek Kat. prosv. društva se pripravlja za igro »Micki jo treba moža«, na katero ie soda) opozarjamo. Ambrtis. Igra »Dva para se ženita«, Igrana na Vel. ponedeljek ns arabruškem odru, je bila zelo dobro podana. Čeprav je med igralci tudi nekaj novincev, so vnekakor odlično rešili vsak svojo vloga. Hiba jo bila eamo ca vremenu in snegu, kar je bilo vzrok tak« malemu obisku predstave. Železniki. Skupina bojevnikov priredi 1. maja veliko slovesnost v spomin padlim vojakom. Ob Dr. Fr. Trdan; Nekam čudno sem ga pogledal. V sedemdeseto loto gre, pa govori: pristavo sem si postavil za stara leta! Že od zorne mladosti dela ia gara. Ljubi Bog, v katerega je vedno trdno zaupal, je bogato nagradil njegovo delo in trud. G. Kuavs spada med najimovitejše clcvelandske .Slovence in vendar še »e misli na starost in na zasluženi odpočitek. To je res pristen Gornik! Poznam te dobre gorniške duše že iz mladih let. Ne žive v izobilju, siroščina se prej ali slej oglasi pod sleherno streho, a nekaj imajo, kar bogati največkrat pogrešajo, iniajo globoko vero, pošteno slovensko srce in ljubo zdravje. Nedavno je bilo brati v časopisju: Naša fnra Gora je majhna, komaj 300 dnš šteje, pa je vendar precej zelo starih ljudi vmes. Botrni oče imajo S? let, jakopčkova mati je ravnokar dopolnila 90. leto; najstarejši pa so Goldarjev oče, ki imajo 9! let. Mož ima še popolnoma zdrav raznm m je kljub visoki starosti čil in arfrav. G. Krniva je bolj inolčeč in le po-edkoma obuja mladostne spomine. Tisto popoldne pa, ko smo sedeli okrog njegove gostoljubne mize v senci košatih jablan, hrušk in sliv, so podobo iz njegove mladosti kar vrele na dan, Ilvuležuo guijen je pripovedoval, kako je kot otrok letal okrog rodne hiše, ki je stala na vrhu samotnega friča. Vsennokrog sama zgrbljena, gozdnata po-ofja, majhna polja, goiičave in prepadi. To je bil tedaj ves njegov svet; prav tak kot tedaj, se je ohranil tudi v njegovem spominu, Tudi vsi takratni doživljaji so se igrala godba Po maši bo v >Jegličevem dotnn« »kioptično prei davanje, doklamacija in petje. Slovesnost bo v vsakem vremenu. Tudi za lačne želodce bo v polni meri preskrbljeno. IIADIO LJUBLJANA cd 28. aprila da S. msja 1938. Vsak dan: 12 Plošče, 12.45 Vreme, poročila 13 Cas, spored, obvestila. 18.15 PloSčo. 14 Vreme, borza. 19 in 22 Cas, vreme, poročila, spored iu obvestila. Četrtek, 38. aprila. 18 Koncert Radij, orkestra. 18.10 Slovenščina za Slovence. 18.30 Hae, ura. 19.50 10 minut zabave. 20 Koncert pevskoga zbora »Lj. zvon«. 20.45 Plošče, Radijski orkester. 22.15 Kvartet mandolin. — Potek, 29. aprila: 11 Šolska ura 18 Ženska ura. 18.20 PloSče. 18.40 Francoščina 19.30 Nac. ura. 19.50 Zanimivosti. 20 Skladbe in instrumentacije g. Filipa Bernarda. 21,30 Radijski orkester. 22,30 Angleške plošče. — Sobota, 30. aprila: 18 Radijski orkester. 18.40 Pogovori s poslušalci. 19.30 Nac. ura, 19.50 Pregled sporeda. 20 0 zunanji politiki. 20.30 Za zadnji april. 22.15 Radi iski orkester. -- Nedelja, S. maja: 8.15 Prenos c> rkvene glasbe. 8.43 Verski govor. 8 Napovedi, poročila. 9.15 Plošče. 9.30 Koncert Radijskega orkestra. 11 Otroški nastop. 11-30 Koncert. 17 Kmet. ura. 17.30 Veselo popoldne. 19.30 Nac. ura. 19.50 Prenos šmarnic. 20.30 Pomlad v glasbi, 22.15 Radijski orkester. — Ponedeljek, S. maj«.: 18 Čemu zaščita proti napadom iz zrake. 18.20 Plošče. 18,40 Kulturna kronika. 19.30 Nac. ura. 19.50 Zanimivosti. 20 Spominski večer Mateja liubada. 20.45 Radijski orkester. 22.15 Lahka glasba. — Torek, 3. maja: 11 Šolska ura. 18 Koncert Radijskega orkestra. 18.40 Tragika judovatva v srednjem veku. 19.30 Nac. ura. 19.50 Zabavni tvogni tednik. 20 Pevski koncert društva »Grafika«. 20.45 Kaj pravi stari >škrat«. 22.16 Radijski orkester. -Sreda, 4. maja: 18 Mladinska ura. 18.40 Dolenjska mesta. 19.30 Nac. ura. 19,50 Šah. 20 Prer.os is Maribora. V ritko kilo »Dctnol jeba«i Ameriki se bo zgubil. Ljubi Bog, ki me je doslej tako milostijivo vodil, me tndi poslej no bo zapustil. Obljubljam vam, da tudi jaz nje«« ne bom. Bodite uverjeni, da mi bodo vnši nauki vedno sveti.« Stric še ni čul takih besed iz Jerncjcvik ust. Bile so izgovorjeno z neko trdoto, n so razodevale vso Jcrnejevo blago dušo. Nagnil se je nadenj, ga prijel za roko, au stisnil 200 goldinarjev in rekel: »Jernej, pomni, kaj si govoril! Z Bogom!« Mene jo zanimala Jernejev« zgodba. Pn saj ni bila samo Jernejev«. V tistih letih je podobna trn jeva pot čakala slehernega slovenskega izseljenca. Pripovedoval mi jo jo moj rajni oče. moj stric Matevž, naš sosed Jaka in nešteto drugih. Posojilnic ni bilo, denar so hranili !e imovitejši zasebniki, zaupanj« v poštenost izseljenca jo pa tudi bilo bolj pičlo. In tako j« moral ubogi trpin prehoditi ves križev pot, preden je dospel do zaželjene potnine. To je veda! tudi g. Knavs, in tega se zaveda še daacs. Zato še naprej dela in gara, ker naše življenje ni praznik, naše življenje jc delovni dan! 8, Veliki Baragov dan Dan 25. julija 1937 bo v zgodovini cleve-landskih Slovencev z zlatimi črkami zapisan-Sredi tujega milijonskega mesta je na stotin? slovenskih sinov in hčera v pestrih narodniH nošah manifestiralo za slovenske' svetinje, slovensko pokoljeiue, za slovenske duievue velikana. Slovenski Cleveiand že dolgo ni doživel tolikega navdušenja, kot je prikipelo tisti dan iz globin slovensko naroda« duše. To je bil mogočen val vere in ljubezni ztSovenskcga src« do Boga hi do rodne grude, hkrati pa iudi odlično spričevalo nravstvene višine naSih ameriških rojakov, zanesljivo kszalo njihove krščanske omike, sc more meriti s kulturo IZ ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ Tekmovanje Mladm®he kmečke zveze Tekmovanje je dandanes v veliki modi. Clo- k rad meri svoje moči, svojo spretnost in znanje t drugimi, posebno pa rad gleda, ko merijo svoje sile drugi- Prav pojmovano ia usmerjeno tekmovanje je koristno. Zato posebno mladinska idrn-»euj« kar no morejo biti brei njega. Tudi MKZ je razpisala tekmovanje. Bi človek mislil-' saj kmečka mladina za to stvar nima smisla. Motiš se, prijatelji Ta mladina ima mnogo iniisla za vse, kar je lepega in koristnega — žal een> in tja tudi kar je kvarnega. Toda v organizaciji hočemo gojiti ravno lepe in koristne stvari, sato smo se lotili tekem. Kakšne bodo letos naše tekme? Letos in prihodnjič in vedno takšne, da bo od njih imela dejansko korist i mladina i kmečki dom. Takšne bodo, da bodo budite ljubezen do iepe, četudi skromno urejene domačije, utrjevale navezanost na zemljo in dom in požlahtnjevale duševno bogastvo mladih kmečkih src. Bab smo se, ko smo pričeli. Ali začeti je treba! Pa smo ra^oalali prijavnice. Uspeh nepričakovan. Dvakrat toliko, kakor smo pričakovali. Kar v stotine gredo tekmovalci! Kje ste, ki ste zgubili vero v slovensko kmečko mladino, da bi mogla sama iz svojih moči zgrabiti za delo, da si pribori boljše čase? Pridite in poglejte s trdo roko pisane prijavnice: ta ae gre za tekmo pred množico, od katere nihče nič nima — gro pa sa skrito, vztrajno in dolgo trajajoče deta na izboljšanju kmečke domačije. Pa bo treba sneti klobuk in ugotoviti: dokler imamo takšno kmečko mladino, se nam ni treba ničesar bati! Ocenjevanje bo izvedeno po točnih predpisih. Prvi pregled bo izvršila komisija, sestavljena iz načelnika dotiene krajevne Kmečke zveze, predsednika odseka MKZ in enega člana, ki ga določi odsek sam. V drugi komisiji bo vsaj en kmetijski strokovnjak, ki bo s strokovnim očesom ugotovil, koliko točk je dosegel posameznik. Obe oceni bo proučila glavna komisija pri osrednji MKZ in intala končni odlok. V čem bo letos taktna F V skrbi sa lep« negovano govejo širine, »t čiste hleve, gnojišča is dvorišča; sa d«kfefa pa v skrbi sa snaga to red v K a tur. Ji, sia lepo okrašen dam ia »a urejen vrtec. To izredno, vse hvale in priznanja vredno pripravljenost bo treba pa zares tudi vsaj nekoliko nagraditi. Obrnili smo se na slovensko javnost, da to tepo, vztrajno prizadevanje odobri s skupnimi darovi. Nagrade so zamišljene v čisto praktičnih darilih: prva n. pr. bo telička žlahtne pasme, druga prav tako izbrana svinjica, nato razni praktični kmetijski stroji, orodje, semena itd., pa tudi priznaine diploma in pohvale. Vse — tekma in dir — bo obrnjeno v isti cilj: dvig domače kmetije in plamteča ljubezen do zemlje. Nedetia občnih zh&mv Preteklo nedeljo ie bilo po raznih krajih . Slovenije 35 občnih zborov in zborovanj Krajevnih kmečkih zvez. Udeležba ie biia povsod obilna, enako tudi zanimanje članstva veliko. Občni zbori so pokazali, da je Kmečka zveza organizacijo dobro in temeljito izpeljala. Naše kmečko ljudstvo ima smisel za organizacijo, ima pa tudi čut za spoznavanje, katera organizacija je zanj dobra ia potrebna. Klicoiu svoje stanovske organizacije je prisluhnilo takoj ia v njene vrste pristopilo. Danes je že težko dobiti kmečkega človeka, ki ne bi bil član Kmečke zveze. Danes že vsak kmet ve, kaj predstavlja taka organizacija za njega. Stanovska zavest, ki je predpogoj za uspešno delo Kmečke zveze, se je dvignila nepričakovano, enako tudi smiselna skupno delo. Organizacija bo te lastnosti med članstvom še bolj gojila, hkratu pa bo skrbela, da se bodo predlogi za zboljšanje gospodarskega položaja upoštevali. Daues na kmetih ni več zaspanosti,_ oživela je zopet volja do del«, do samopomoči. Naraven je tudi ta pojav spričo delavnosti Kmečke zveze, ki si je postavila za cilj dvigniti slovenskega kmeta iz mrtvila, vliti mu zaupanje v lastno meč in ljubezen do grude, hkratu pa tudi ustvariti pogoje, d& bo sarn z lastno močjo, sposobnostjo in delavnostjo mogel svdje gospodarstvo dvigniti. Tudi važnost tog* vzgojnega dela je na& kmet spoznal,' zato »e je p« pakaza! pripravljenega sodelovati Misli, ki se izražajo na občnih zborih krajevnih edinic, so polne zdravega gledanja na noložaj in delo Kmečke zveze. Vse je prežeto z ljubeznijo do tega dela, ki za preprostega človeka m majhno in lahko. Ali kar s« nca slovenski kmet loti, to tudi izvrši. Izvršil bo tudi naloge, ki si jih je postavil v Kmečki zvezi, ker ima trdno vero, da si bo le na ta način ustvaril boljšo bodočnost. Kmecfe« xbmwan(e v Trebnjem V nedeljo, dne 8. maja priredi Kmečka zvez« v Trebnjem kmečko zborovanje vseh pripadnikov in prijateljev kmečkega stanu. Vabljeni ao vsi možje, Jantje, žene in dekleta, prav posebno, kar vas je mlajših. Pridite prav vsi, da skupno pokažemo, da želimo svojemu stanu dobro. Pridejo odlični govorniki iz Ljubljane iu drugod. Zborovanje bo takoj po jutranji maši v Prosvetnem domu. Kmetje trebanjske doline in okolice, storite svojo dolžnost iii pridite na zborovanje svoje stanovske organizacije. , Občni zbor KtLZ Irbovae Če slišimo imenovati Trbovlje, se spomnim® takoj na industrijo, na dimnike, delavce in de« Savske organizacije... Du bi bilo tudi kaj kmetov v Trbovljah, — to Sam oe pride ca raiseL O, pa so tudi kmetje v trboveljski kotlini, pa še prav zavedni in trdni kmetje! Edino Trbovl je imajo izmed vseh občin laškega okraja že 'de-set let stalno kmetijsko-nadaljevalno šolo, trboveljski kmetje imajo več vzorno delujočih kmetijsko-strokovuih organizacij, pa tudi za svojo stanovsko organizacijo, za Kmečko zvezo so takoj pokazali nmevanje, ia so ustanovili žo predlanskim krajevno edinico. Ta je imela v nedeljo redni občni zbor. Visoko razvito organizacijsko življenje v Trbovljah je tudi tamkajšnje kmete vzgojilo v tem oziru, tako da jirc ni treba šele govoriti o potrebi organizacije in dajati navodil za poslovanje. To vse imajo trboveljski kmetje že »v malem prstu*. Zato je potekel njihov občni zbor živahno, noben izmed udeležencev ni prišel kimat, ampek vsi so soglašali k obravnavanim vprašanjem, stavili svoje pjijKfmbe in predloge, in ko se je šlo za člana« (Nadaljevanje na prihodnji strani spodaj)! večjih m na svojo izobrazbo najdonosnejših narodov. Cleveland se ponaša tudi z obsežnimi in bajno rastočimi parki. Med temi so še posebno na glasu trije: Wade Park, Rockefeller Park in Gordon Park. Roekefellerjev park je mestna občina določilo za takozvane Narodne vrtove. Vsakemu izmed narodov, ki so v Clevelandu številneje zastopani, je tako dala priliko, po svoji volji izbrati prostor in ga svojemu narodnemu čutu in okusu primerno urediti. Jugoslovani so se odločili za prostor, ki je v bližini slovenske cerkve Sv. Vina in že omenjene ceste Clair. Ima pa tudi pomembno soseščino: na eni strani je češki, na drugi pa Poljski narodni Po zgledu drugih narodov so tudi Jugoslovani poživili svoj narodni vrt s spomeniki zaslužnih jugoslovanskih mož Hrvatje nameravajo počastiti velikega hrvatskega mecena škofa j:[ossmajerja, Srbi so izbrali črnogorskega vla-oiko Pelra Njegoša, Slovenci pa so postavili vanj Barago, Cankarja in Simona Gregorčiča, mso izbira se zdi zefo primerna in posrečena: naragn o*ak slovenskih ameriških misijonarjev in nekak kažipot našim ameriškim izseljenem, Cankar umetnik slovenske pisane besede, simon Gregorčič pa pevec slovenskih domov in slovenskega |ju sn A.i. n ji, i im»wlimi-i «*» j i i" iir«fasu. t mcspumsat'.»•»«■»»'• > i čjttrs-em jsi- it WBtttiia.' m itačma-.t« Ibu «w»«sast,..t unctn.t .»o <■• »■•■ •jm-Ai-m 1S0V -K3s.it Kiilar-T toki. .i-svu»«MSi.., Ji ; Ji ic hnau- UsiLt: i .Jubcnukt: muotti, ic-hna-ia s»ateminR»tKBB«ii ^KUtit&JBummnrs^ c ix>&zmis amivsnEiicn:?.! • tarnam : " innra W2; veoatr -pa «u Jiiii jsuim-. mtu3Zo»auiBiua vale. a anssana lino .uyEi!r«ntt-.iia (M— jeear»r»c vteitr,- me- -.ni-" -večinam • »porjaamai > i TJraatiamTnunsB' «nwii oiuasinii saiacuran ------ i>;-»rete:t • či: postara, jt sanoKxv&.. ns.- »snem« '■ jBoncva Jabčsssi: •: urami i--t * ■ fai-i 'uunbKii »b jarinii i uaaask:-- -»nima. ionu ox; t f aosi' r rszeiosiiv jiamit; -alt: oooorr'- očrtan: ' -reči: v;:i mat: 2— srorsnii.: .etaži:. . jama;... uačmsi.i sreurosi-i " .ubcms: . osnoitdb , ii-' s, > bi 1 ranslas 1 xzzp- -Acar.c b turama. •.! imaš*: •• etman-i tiL: i«-r bi zsnmmvm: ■s- -.rproirftzaviv. ei- • inten.f . .atvr »e »tc jB.v.»:nwjfn rainifi.; sjb---. elitn i i režimo... . nas;-.- .s-j u.t .ssrsaia- > : noi'. •mi,- —- ud -' rečem-------96' , nrebivmstv... jsi zanos: i t> • snraoc: ; . it aemnsrstn.?, ■ : : wavj- -areno? .-drsa*, .iiakrst;. Har h. -vse::: umeri-ii jjo.t . »\-e t« bi J čt<*veŠK'j-jna -•sravn... aio :•». 1; bi. - me., »bčiasinn t zastoi-•nir: turi: lak:.:, kt-so-st »Trrimgnriii.- -raancra: •■ ia J' nriinut ; rsmi : du-s i s ietesor------ notasi zi nas saoa,, tet., a-i apa men ss it; - otritsefe. «rr imena? t-pr: ns» -kotoo . noei: • ffirae! . kakršnih* t?u MparmiKiitični.i xaj.:'jcu- Tak j smo iar-.i amr:; tmu ks ceisEistevii : Jiuaaii', . .-.; jas > unt- x sivmv i zrariv aroiBBJc... ter -so akrisiii vveie .2701.. jn J-» -S.1.11 .jta-vBoenia raztag*); 2®ror.i: rezmi t , varstva svo.c prepi3Š3tBfe.nn:; t;.-t,r«T» i-tir«--oraramt -aoJoh ime... aa- : laiet... .112. mora-br: mufmr.i -z.' -vsak ■■ cei, . Ostaii s» semenj aaroat. iniutprenucah -mišireuj. ^ako tocu •Bciartuario:.. iz -vm-aBtaaaie ------totmos tzTfzeaai-.. ie-iMkaiše v»m(• t A , V »>' miK- V- • rnat- i-'n -ant? smsMmJtia'»w«9t-r »»»«• s -.nrsrv 1* -»oesucaiaMrau 2 imonai V i>m«n:-——>Aiia:eae«4uii«>— • ■ »savt- 1 ju j aamoviii-------»mftmi«- : mi'»"»»»»» 1 •»>»»»! ic trec ro dcžt .i tiec::-.. xasnrl ti • 1 • išf : jbw. . iat- mes£xm«mm:- ustmi ! 4i^aUmBa> task, . -Cai^s-. fciu; iwsa«tot;!! ie -oiraie« waafi »sitttU» • ; uižovov^ štc«3' •orosasiafi' .tMi:-.Kti!v?ii i zimannsr, j «2;----soins,,. . metim.. iSHCE : j. , ic*. vrveni , jbj t- vse l«1'1 : ikjc: -i ■ sslai nnszaaukt::. dii t®. Bani. i usb::: ter--: .aarraic-.i «M»io ntomini---s S »laE -r -aravii 1 mu ------ ararsiws8au: > -uiicnisiu.' ; izastnmuKO , ,:.t m:- .Mtteir:iamn« -Krt:': :; 1 sai1 - 11: i»Mwi s atestu-. ssaso -j; i ogle m«; ; pač.-; 2i.i.-. t .;. : :. a^it 1 v .MMMMk : cruuiai i\ 1 sosBc-.. -m .- .-as a ascset iatoč 1 ■' bu 1 laki: ! i isi! ! fesesKa t «:i tnwt<: >. panaiai: • stii . TiMonot at. • »-sreseaiatv , roma:; zimau... .. : ) it:.i eonmizam: 1 -ueščri k : iioaieuui^. ; jtcr.iu not.u «a in«iw>r n:n.ia aerisati irnuaan.': ; urez rim.. marnomr »asi:-. -vt£-„ »SOToasii-eifc a nitratu. Jvs tsss osrimro« s-račrn zsačajadi au- -aruSia nonaskia aastonatkov-an -res-na snu,o pa se mora ugotovi;:, ca »o ■sala j ■«v«i;:.i nadelo:.-, .to -rečemo iahx-;-: sioveasiaa«- • čia; 1 «ai-ei.utkxr, 0.1 ratjMmsonj.i «n •om»B'> delni. , ter •vjfijo fitrasrni /zrci sirKi: is;, vsei :JBi v ru-jssr,a«.«];: •Sfs.rarii Vtmiti'-- aortiti:.. če , «teom*j.-! aekm ase mt>< aOKiarai > izaiestjv s. ■ — **» «e;mdi -za nmamio Airoievmi! i ameiismi: xv«»t,-aioliš;! .ii an«Vi«i'i m oomi«ratii»:a zavest -,ie tu.:I v triTOvenski--! kmetih živa. si«:-: z: V2BU- ttEleroii jurmeii i. -i:|..- » "i iiajneose-otvc-. ima:.- oauai. i iimumt oscii. MMoia »mm iEiei j (D* !.-! t 1 !«. n«t meolulu« mran ! leuUsk:, morori' f o t»s® strai; i -sveta hitt-11 sem«, notrati mahe m oddr,- 1 . n 1 alniM. Moaolola -te i>iw-srodišr- ntmtK« nt.. i mei. . i j -v* i • tJmu smnka- m rama nrerar. > fvei, iKKTr i _ia rafvip" k-- -jnrvwim. jhuje tu.u l-rn seda T monter,-it tarin3!i ; tet.,. nretaw 2] iiafflw hrianznii itor.n tej »KTiuKr, t -Pimajaio -eedii! rs j.> rarsi:-. ler, Tnrwr, icai itt>: vx-j -mo> • rrv. - s. jMBerscav zrmdn •neiitaatsse, !K;K)iunu Baazeeiei isi, m2 narvecie leislik- . jdi- ii. >.- . 1 aamrtes . linaea onri 1sh otefcii Gnani.,i i ie na-im:? HKhoeau ie- f - Watt ftnond««.- wwrs< awn«ri4ji..i ;®mhkii »n« digimka: namtt : nannoorsis:. noni»<-. srei \ velikbimki ukart, t<«, tmtajave. tis ■ i,, mimik la jrksk- hhvtvi . k., mamn« ako itakr. m* . ! i vMuumaki travni aaiHio im>. •mr «0 janši i r akaiai.. t z'MŠat« •le taiorr. untUi • mureh. nsJi/i-sia!' Hfti toni Mr«WiVM»n w --• KK»«I, t, fi. Tt: ! rsžki -otei. ! Marinuv). ! ha. 19111 otoK: i.«k; sma-Fm-vi i okktl «» v9j.4ke - tflltk ' TOsatih vUmaa.-ir • j «ko dak-r. iw* i nt- r Ho »tocjiL ! veiisjirt tMiKm i i se zonrt ■ i jo isasioi« vobkansv- i,. F' .'i i ! t V^ii tumt s. MHKM0* t»M*iJ M-> #Mnr«s| tj,,^ |, r>^>lM iMMttfMl 1 aAr. , •""UiSJt Mita. vis^-v (M»j»*r<4 v tumt. i*tuM» -mWm'> j- • -se'-- - p načeta, > «>uj W 01 ■ ««!*>• *««Hraw>t.>.l - nniaiut' p Ml .MKimlei' ..»m <'«MWU); t j, ^ • ' e ii, : t .mntttVi ItlsUltiti. ir. , A- . rtfiut s «i.;, i-v rt!'U«tW> iiuvUfff t .MMHik- tvuinei ■ i ?MJ.i>\U - , t. - J- ' > t.!;'-^ tU«' r i Hk'**i!r Mvtt&m- - V/ ' u r t 1., mri^t i-: ,' ' i'.-.-tt,'j tjst^t^flrifij , , iv»tvy»Jt£t ■ !,'.-.r ,, ■ 1 Vi»li i t tt,v.• , ; I v milil KjIlflSm IIHMHlt ■ jait I mi Tf. tv,- ' J. -Jt miu;n.i(l. ,»Ilir,-!< jjfllft...', t;-. , nVf T I r,|iji , t': .1 l\uIIJi - ..'Hltt ;Miilt U'tr-fK)(.; .nuai. Hin.ui- iti' i» nJak i .a t •»»-. i nransnžt i in- ■ i eeva.i «s; maiatiii uhlimii e .sastoonut.. -ki ; i- ime murnu t>aa-raii--. :- tu,- i> um, , ! I<70:! noaianini i »tivtrar -• • m.; rezti. . u.: i i" '-' vi-; sn-) -.-•; ■ -»sen .' -ensavtvi xa£ei i šaman-vse ie JKaaatuts .'stsmimuit:. j..i se. ostal. ; nnu «vtiis:i lutcein; »rt ti'.| - i-fcftini :.Tix!.W' ■ i. tMV^t - ^V - sfasr' mtea taiiu. vt;a sili. um niti lmea. O 3t wi«'a j« -HI l>Ot: oumi . D ftei; uj.ts BBK.T HR1B-: 4SS11- 010, M« r • r,r nant te I-.^OK-/tn; < tMf t:r^ rrmna rravro '.izoeetint a i t!««wi*wvsjs!if!i. u a .•m-.'«Mw»s: nem. biutr a; tBR3m< 'Veeaki -Jstk. mairt I-.«lrs v- uma ecu- Dcsurae iesiai nurmt-io. '« i t.ia meumavi, macronasK- taK:aoti emm btw iciotocriivi rturon : 5w- mc sioutr i: i tisi a. -vmiiia s aiain i im. imtrr.-u, nutmuiu r.ieo~v Mt rm mm. -B»tem:ea ; lun oaaji, i Dani jomi miiiKiittii muhmi rei nmmm « s k eni ueat-iac: i»r™iii- »r- !■ mrriK i jutmamrifamr, iSamii, -»met-f /tmut te tmiM- ^ttKitf Viiie "> it mnaitii '«mm t: i«ftrM«mft v:i«,>.-*» iikteaiej^.. -felile/ n i«t'i- tmm»n*n: nota* <«j» r, iMsir,.UM -pri onroe-' mos'.. ; žit. jh.ii .Msfeaca.TŽr . er t. i^-iiMfcnjrecoj. —.8. -mrna: uran; , — ,. maj,-: živ. ta tram. i ml. itowvj, aiffi^, j ju;; j>oisail( B J?- T i ^ • Ktšu,- h, mm,, sv. lil Krat;, ttaomei;; iu mrtu,. JHo . kraji u. ~ (>' ^ M'rtlani " iju. k M kraj; 1-uaiS '<>re«wovn v fcasarjv.. Immia.- žit . ___ «bmb: -tov. m MoKreno;:. rairm «n- a,- mrarm- 'j<, .j^ •atrmn.i.mee-11 ■;•■- , j.vesam ! > vres*xh>i<--x . /iv,®,., Mmš,jS!. t, l(rm-mil trnn mmrk.i mmnmm aii .dali«, .ivk^-^mv.. ormrania en Uair-nra- TOhodi, esMo_i>t>ii< tmi ' kil, r.rintift. i>il, ti U: na I -immef i. .Jdirti«w»nnui svftn,..- fcmre r- m imuiltm. 'n. -m«*. •?»!*» . t - suteHi-• wii. a oa i- v*, s,- vnem,, T-e lat* Bstotjite*. ' aaaaik JtrtTii- »rsili<<,- mrk ■>■ -Mtc<''rmi&rrr sro*o Hiiit, Taka -3t.rt4.nil. «.-• >i»*.-. -m^i«! » itom&r. netk. m ® »Mmee iMn^mton: i-m, mmlram' n. rptiMie«, »tfwi,; f««> rti ■ »».»t.TVBMt Wi(», .»vimmn®; (i. N*»h • itrtr, PnttMi, ,i",ittmeB. 1 »usans,. an,. iti«llj,ni|(, vl»wa a«t»M tl<-C f«i..VMl, t, ft,. t; «(, ^fmttUl 1 1MKT. .t V!>jf» i >M»a4rm<««f °'tn»m»- to* wn«. m«itt«> o*- j.WnA'll- u BtMt.,, ««»(»».• feit, »t., tMi-.i-loMir, ■ -frm*<«^,<'w® itrti^r ti ii rnaniei" rti: liliji rfl-H^i ; $ ipsttee »»MoJi iMs.', JM* 'ir5«!»!5f-. fn-i : tHMmi. .»trf«! ij-itmtfe, it«w«i«MiM! f-S: ifmriMi mm- ;«iMnWM«........ ■ Mief.'.- tv f.,- 'uaHfi/Hf, "Sfttrmlh. I-.; * ; -«•**» •«<»»«»*•. I«»)*tif»'wwm»!'' I*"®- ^ ■ »i* <11 - uiMitwte, i Tli 'h,, A*)*.. I-n-t. ft, '^M-Uklll' k"*1'1' i (li MJ|. «•«»»:■ WWWW#*lri. '»tiK^^mKI*" »l",hi- gjiivo p„ neh Mirih 1000 tdkmettvv datoS. h Kal. tate (Indija) poročajo, da m je pred nekaj m»-"Tjj jekj jndajski kmet, ki žjvi t državi Surmur iPandžabui zaobljubil« da bo po vseh Štirih romal 500 km daleč v indijske gore v H ako pogan- svetišče, če mu sinov« ozdravita K*.b!b sta imela tifus Oba dečka sta ros ozdravila. Meseca •Tjtost« se je kmet z obema dečkoma odpravil na pot. Ln aioar «o vsi trije morali iti po vseh Hirm, kakor ae je oče saabljabil. Ker p« sta fente bila M>ka po boiesaai, tega aapora nista prenesla iu sta med potjo drug za drugim umrla. Oče pa je mcmll, da mora svojo zaobljubo opraviti ao konca in jo nadaljeval svojo pot Meseca oktobra je srečno prišel na cilj. Ker pa ga je vesala obljuba, da mor« tudi ,iazaj po vseli štirih, je hotel tudi itt. del proge opraviti Vsak dan §e je preplazil 8 kilometrov. Nazaj grede pa so mu" začela otekati kolena in roke. Po rokah in tto«ab so 3e mu napravile velike rane in se mu lalede gnojiti. Listi ao vneto zasledovali potovanje lega moža. Ti Jš®ti »o poteai tudi sporočili, da je nesrečni oče laradi svojih velikih ran, ki to se prisodile, umrl eredi ceste nekje na samem. Veličastnost vsemirja. Iz Kalifornije poročajo, da je odkrile teniošnja svetovnoanano zvezdama s pomočjo najmodernejših daljnogledov ozvezd je, katerega svetloba rabi do zemlje 80 milijonov let. Razdalja nam postane vsaj nekoliko nrnljiv«, če vemo, ds rabijo sončni žarki do zemlje, ki je od aoraca oddaljena celih 152 milijonov kilometrov, nekaj nad osem minut. Čim bolj popolni «o znanstveni aparati za merjenje vseinirja, tem veličastnejši se odpira nebesni prostor v svoji neizmerno«ti. Irj vendar je tadi vsemirje samo sivar Stvarnikovih rok. V sanjah se odkriva otrokov značaj. Skrivnost pravljične dežele sanj ie še vedno nerešena, neodkrita, dasi je že toliko strokovnjakov povtdalo svoje mjuenje in so drugi »strokov-ajakit služili lepe denarce s svojimi »Sanjskimi bukvami ali razlagami sanj*. Nekaj pa se iz sanj le da sklepati, in to posebno pri normalno razvitih otrokih, nomreč njihova duševno«) in uji-jov značaj. Svetovno priznana strokovnjakinja otroškega liušeslovja, Angiežmja Fiorenee Mac Donald, piše; 4<(a;Kka med tanjami otrok in odraslih je tako velika, kakor razlik« med njihovimi domišljijami. Vsak lahko iz lastne »kuš-aje re, kako daleč nad vsako možaost resničnosti nas domišlja lahko vodji. Otrok pa meje med resničnostjo in naoiišljeoostjo »e pozua tako dobro, zato so njegove sanje še vse bujnejše. — Kar premišl jujemo ali o eeuier sanjamo, ni nikdar pojK>iii skupine. Otrok navadno vedao sanja o tem, kar je čez dan videi, slišal delal, ali želel. V sajijuij se mu je izpolnijo najskrivoejše želje, iz česar lahko npoanuno otrokova nagnjenja, občutljivost, odpor itd. Zato bi podrobno proučevanje otrožkili sanj lahko nudilo neprece©-Ijive podatke vsem. ki imajo z otroki kaj opraviti« 250.900 •lik » sutpmdi. V fotografski umet aoatt, osirosna iznajdljivosti vsestransko popotnih fotografskih aparatov »o Nemci precej na prvem mosta. To dokazuje tudi najnovejši aparat, ki ga s ponosom (»menjajo kot nemško imaidbo. S pomočjo teb apanratov «s atn.jo fotografirati atvart, ki jih človeško oko nsi noben način se more več ujeti v ovoje fotografsko kamero. Možno je n. pr. posneti iet krogle, izstreljene iz puške, Sn to kroglo s fotografskim aparatom zasledovati ve» čas, od tedaj kr, j< zapustila puškino cev, do kraja, kamor J« zadela, Z aparatom napravimo 1 sliko 2S0.000 slik v sekundi Takšai aparati od sile nazorno prikazujejo, kako se razleti krogla, ki udari u. pr. v jekleno ploščo, že pa zadena poševno, kako se odbije, kakor da bi zaplesala, dokler ji sm zmanjka moči. Ta let krogle je zelo pmičea zato, kei daje čisto nov« praktične možnosti pri gradbl in oblikovanju novih letal, kakršnih danes Se ne poznamo. LJUDSKA ' I LJUBLJANI regietr. zadruga z ineons, r.av«to umnim, Fnnsošiicva ca (v lastni palači) olMresttij© hranilne vloge nftjsgodiil© Bfo-ve in »tesre vlofj«, ki «o v razpoložljive, obrestuje po 4®/«, proti 4% poceni manufakturno blago nudi za dame in gospode OblatilRfca za Slovenijo - Uubliana TyrseTB cesta 29 (hita Gospodarsko »ves«) V račun sprejemamo tudi hranilno knjižice članic _ Zadružne zveze v Ljubljani Pride jutri! živinski prekupčevalec S. je brzojavil svoji ženi: »Ker železnica danes ni hotela odpremiti svinj, pridem jutri!« Toue: »Saj se niti domov ne upam, ker je moja žena tako slabe volje.« Peter: »Zakaj pa je slabe volje?« Tone: »Zato, kei me ni domov.« Semena domače črne detelje, ba-naške lucerne, grahore, raznih trav in koruze za mmaBmmmmmmmmmmmm sejanje, dobite v najboljSi prHvrdk! fraii Pogačnik TjriSeTa (Dunajska) testa 33 — Javna skladišča izdelek H » „....-- „ najboljši, —M enak inozemskim, nad polo- \ vico cenejši, 10-tetna garancija, štedilnike vseh velikosti izdeluje PaižrSaS Ciril. Ig 14? *ri us&ij. Vam pomaga, da zadobite zopet ZDRAVJE s po* močjo zdravilnih lastnosti bilia. Ne bodite sami sebi sovražniki Bolezni pri MENI in BOLEi.INE ob MESEC. NEM PERILU Imcnstruaciiaj ublaži Hersan čaj. Ali Vas ovira DEBELOST ? Bi bili radi VITKI? Tedai uporabljajte liet-san čaj. Zakaj trpite bolečin« REVMATIZMA ia PRO* TINA ako to ni potrebno. Hersan čaj je sredstvo, ki Vam more olajšati muke. Hersan čaj pomaga pri ARTERIOSKLEROZI in HEMOROIDIH (zlati žili). Ali res še ne veste, da ie Hersan čaj dobro sredstvo pri OBOLENJU ŽELODCA, JETER in LEDVIC. Hersan čaj se dobiva SAMO v IZVIRNIH ZAVOJIH v vseli lekarnah. Refi. 51. 198.14(33 Preserje. Prosvetno društvo Šmarje priredi v nedeljo, 1 maja, ob 3 popoldne v prosvetnem domu v PreserjUi zauimivo narodno igro >črna žena«. Najvljudneje vabimo k obilni udeležbi. Hranilne hnjlilte, vrodnastn« papirJ«t <8«lialc«. S%eb»*Ml(« vnovčujem po najvišji coni takoj v gotovini. Kupa>prom jih lsrekol proM g. Andreju Ktklu, posestniku v Zapotoku ter Izjavljam, (la so bile popolnoma neoenova-iio. Prav tako pieklicujom vs» moje neresnične vesti, ki sam jih fllrll v poglodu njegovih solidnih cementnih Molkov, B katerimi som hotel Škodovati njegovi obrti. Nadaljo prekllcujem vse neresnične vesti, ki sam jih Siril o Klkln, češ da jr. bilo njegovo poslovanje pri zidavi šole ln pri g radii JI ceste Zapotok—Podturjak nepravilno ln ia aaSo »>« škodljivo tor Izjavljam, da j« Kikl pri teh delih vodno varoval interese noSe ped-, občine ter povsem pravilno !n postimo postopal. Končno sn zahvaljujem g. Klkln, da uit Je moje ».olltve odpnstli ter od tožbe odstopil. Zupotok, 28. aprila MM. Franc I.entf. 1. t- V vsako hišo »DomoMuha«!