/

'a

i


I

f)rakttfd)tr ITnUrricljt

in ber

fu* ®ewtfc^e

5 it m ©tfjulgebraucfce unb ^ribatunterrtcbte.

<i  , ' !> •

33 o n

Anton Janežič,

£>ojenten bet- fforemfdjjen ©pracfje am f. f'. ©pmnaftum in ^(agenfurt.

|nuite, rnngtarbcitete uni ocrbcffcrtc Jlnfloge

€4

j ®  /
'\Jr  N  /

KLAGENFURT 1850,

Sm SSeriage ber S* ©igmunb’f$en S8ucf)ijan&(ung.

(Stuart Cieget.)

£  '' 7 ' & & £


I

U o v  tu 0 r t

ŠBorttegeitbe fto»entfdje ©pradjtetfre fur ©euffd;e tff, fo i»te bte erfte
Sluflage berfetben, mit ftjettmeifer Stnmenbung bet* ©r. ?tf>n’fdjen Setjrform
nadj etner augerff prafftfc£)en fietjrmeffjobe bearbetfef, bte, nafurgefrett bettSSeg
bež $inbež bet (Mernung fetner SD^ufferfprac^e »erfotgenb, ftd& burd) (Stnfad;«
ffett unb &etd)ffafjttd)fetf »or aHen itbrtgen aužjetcifnef, uttb ant metffen geeignet
tft, beti Sernettben trt Eurgeffer 3etf mit ber ©pracfje bež @fo»enen»olfež
befamtt ju madfen, bamit er batin ungetjinberi feittem SBebitrfntffe gentajj, tntf
bentfeI6en »etfefiren fbnrte.

Um aber btefett ttafurgemdfett ©fufengang tn »orttegenber ©pradfteljre
»erfotgen ju fbnnen, mujjte »on bet* get»bljnttd)en £>rbnung, nac^ ber juerft
aužfc^ltefjitdj nur bte$aupftt>6rfer, banu bte ©etmorfer u. f. m. mtt atten ifjren
Stužnatfmen uttb fteinlid)en 5lbt»etdjungen betjanbett ftnb, abgegangen merben,
inbem matt auf btefe Strt uttb SSetfe jtuar »tet Stegetn femtett ternf, tn ber
^>aug3tfac^e aber, im ©:pred;en, faft ganj jurucfbletbt; fonbern ež murbett bte
grammaftfattfdfen Stegetn nur nad) uttb nad;, nad> Sftafjgabe tbrer 2Btd;ftgfeif
unb 9ioff)i»enbtgfetf, bargeffellf unb burd) jaf)treid;e SSeifpiete erftdrt unb »er«
beuttictjef. ttnfer ben ŠBetfptetcit ftnbef man nur etnfad;e, auž ber gemo^nti«
d)ett Untgangžfpradje genotnmene ©d|e, bte nur auž beretfž befanttfen 3Bor«
tern beffeljen, metdje te|fere fic^t in ben »erfdftebenffen ŠBcnbungen fo oft nueber«
ljoten, bafj fte fetbft betu fdfmddfffen Patente enbltd; btetben ntuffen. ©te gefjb*
rtge Slbttjccbfetung unter ben ©d|en, bte ftd; »teEfetdEjt SDlandjer t»unfd;en ttrnrbe,
fonnfe jmar nidff »oOTommen ergteft rnerben, beffo gemtffer aber ber gtoecf,
ba man auf btefe Sgetfe bie fto»entfd;e ©pradje tn etntgett Sftonafen jur @e«
nuge tefen, fpredjett unb fdjretben ertenten fann. ©er rtcf)ftgen ©efonung megett
murben uberbtefj fmuftg ?(ccettfe gebraucfd, unb jt»ar uberatt, i»o ber ©on ntcf)t
auf ber »orte|fen ©itbe rufjt.

S« ber betgegebenen ftetnen (Sffreffomaffjte beftnbef ftc^ etne retd)§atftge
§tuž)»a^t »on gabetn, Stnetbofen, @rjdf;tungen unb Okbtdften, fomofjt jur

angene^men Seffitre, a(ž aucf» gitr fcrneren Slu 66 i(bung unb SBemtffommmmg
in biefer @:prad)e.

fletttc (gfjtmoiogifon tff im 5(ttljange bešf)ai 6  aufgenommcn »orben,
bamii bent STnfanger ©eiegenfjeif gebof^en tff, btc am fjduftgffen »orfommenben
SBurjci(t( 6 en audj na$ tftren gebrduc^tic^ften 3T6ieifungen fennen 5 U Temen.

Unb nun lege tdj audj btefe jroeife, umgearbetfefe unb »ielfacfj »erbefferfe
Sluffage meiner ffooentfdjen (Srammaftf ber £)ffentiid)fett »or, mif bem aufrtdj*
iigften SBunfdje, [te moge attert ®enen, ftir bte jte eigenfitd) gefdjrteben tff,,
jene SMenfte teifien, bte ber SSerfafjer babei beabjtdjfiget Ijaffe: (£$ mo gen
narnltd) 5tIIe, bte ftd; bem©tubium ber f!o»enifi$en ©prad>e
mibtnen, in fur^effer 3 ctf ietdjf jur toollfommenen J?ennfnif
berfelbengetangen.

^iagenfurt,  am 15. SDWrj 1850.

Anton Janeži61

3tt|)alt0an;it0i.

©tfic aMJjetlmtg.

%  ©eite

§. 1. Sie S3u<%fta6en unb beren 2Cu§fprad>e . 1

S. 2. ®ie SEonsetc^en..• • • 2

S. 3. 2Cbtf)eiiung ber ©itben.—

§, 4. ®ie Stec^tfcbreibung.  3

§. 5. ©aš @cfcf)lcč£)t ber ^g>auptit>8rter ..

S. 6. 3af)l, Snbung unb tfbdnbcrung ber .gauptmortcr.4

S. 7. ©ie Gšinjatft ber erften Jibanbcrungžart.5

8. 8. Gšintfieilung ber šSeitmorter nctci) bem Tiužgangc unb itjre S3iegung in ber gegen>

mdrtigen 3eit etnfac^ier 3a^I. 6

S. 9. ©ebraud) ber OTcfjrjafil ftatt ber ©injaijl.—

S. 10. SBetebfe unb lebiofe mannlidje #aupt®orter.7

8. 11. ©ie ©injaljl ber jmeiten TCbanberungSart.  —

8- 12. SSiegung ber SBeiroorter in ber ©injafil .. . . . 8

§. 13. SBiegung bež #itfžgeitwortež in ber gegemu. unb fiinft. 3eit einf. ... —

§. 14. ©až tptige ffltittelroort »ergangener 3eit • . . ■ .~.9

S. 15. SSiegung ber SBorter mati unb liči in ber ©inja^l.11

S. 16. SSiegung ber petfiSnlidjen giiriebrter in ber ©injaf)! .—

§. 17. ©ebraud) bež sebe unb svoj.13

S. 18 . ©e&raucf) ber jmeiten ftatt ber »ierten ©nbung.14

S. 19. ©tcigerung ber SSeimortcr.16

S. 20. 4?aupttt>6rtcr mit meidjem TCužgange.17

8- 21. SScft^anjeigenbc fficircorter.  18

8. 22. SSiegung ber gitrmorter: kdo, kdor unb kaj, kar.20

8. 23. SSilbung ber gebiet^enben 2Crt ..22

8. 24. ®ie (Singa^t ber britten Ttbanberungžart.  23

S. 25. ®ie SSielja^I ber erften 2(banbcrungžart.—

8. 26. SSiegung ber jScitiubrter in ber gegenm. 3eit »ielf. 3a^t.24

8. 27. SSiegung ber SSeimorter in ber SSietja^l.25

8. 28. SSiegung bež ^iifžjeitmortcž in ber SDte^rjaf)! ..26

8. 29. SJcn ber Jtnrebe.27

S- 30. ©ie SBietjatjl ber jmeiten 2tbanberungžart . . ..28

S. 31. @runb> unb ©rbnungžjafilen biž 20.—

8. 32. Unregelmajjige ©teigerung.31

I

©ette

8. 33. S3iegung bet perfonlicfjen giirroorter in bet ©le^rja^l .33

8. 34. Ueber: man .35

S. 35. SBiegung »on človek, dčn unb oko in bet >0tefyrjal)l.36

§. 36. jialjinebenmorter.37

8. 37. SBiegung bet gebiettjenben 2Crt in bet iOIe^tjaijl.39

S- 38. UnregetmafHge SBilbung bet gebiet^enben 2trt .—

8. 39. Biclfad&e 3ai)t bet britten ICbanberungžart.43

§. 40. ®až Sage* unb Bcrtrctungžroort.45

S. 41. ®až gegenmdrtige unb jmeite »etgangcne t^atige SKiftetmort .46

8. 42. jirceifacfje J5al)t bet $auptmorter.47

S. 43. SBiegung bet SBeircorter in ber iBmeija^l.48

8- 44. S3ejie^enbe giirmorter ..49

S. 45. ©cgenmartige 3eit in bet jBmeijal)! .50

8. 46. SBiegung bež epilfžjcitmortež in bet 3meijaljl.51

§. 47. SBiegung bet giirmorter in ber 3meijaf)(.52

S. 48. (nirfjt 40.) ©ebietijenbc 2£rt in ber IBmeija^l.53

S. 49. ®až teibenbe »ergangene SDIittetmort nnb *5citI)auptmott.54

8. 50. ®ie munfe^enbe Strt.. . , 55

8. 51. Bon bet leibenben gorm.57

8. 52- 3ueignenbe giirmorter...58

3tt)cti:c aibt^eilung.

§. 53. Ubcrfid)t(id;e 'Bufammcnftellung atlet ltbj'nberungš= unb TCbmanblungžarfen . 61

8. 54. SBemcrfungen ju ben miinnlic^en 4?auptmortern.74

8, 55. Bon ben -Beitmortern: »Caffen, muffen unb folten*.76

8. 56. Bon ber Jtbleitung meibtidjer $)erfonennamen ..77

8. 57. Bon ber Ilblcitung ber 33emoI)ner= unb Sanbernamen ........  79

8. 58. S3emerfungen ju ben fddjlidjen .fbauptmortern.. . 80

§. 59. SBemerbungen ju ben SBeimortern.82

8. 60. @runb< unb Orbnungžjablen tiber 20.83

8. 61. ©attungž*, BerboppelungS*, @int§eitungž> unb S3rucl)ja$len.85

S. 62. 3al)tfyauptmorter.86

8- 63. Bon ben -Beitmortern uber^aupt.  87

8. 64. -Beitmorter »oltenbeter unb unooltcnbeter #anblung.89

8. 65. ©teigerung ber Slebenmortcr.96

§. 66. BerSIeinerungSmorter.  99

8. 67. Bormorter, bic bic 11. ©Dbung regieren.101

8. 68. Bormbrter, bie bie III., IV., V. unb VI. Gtnbung regieren ;.103

§. 69. Bormorter, bie jmei ©nbungen regieren .105

8. 70. Bormorter, bie brei ©nbungen regieren. 108

8. 71. SBeimorter, met^e bie II. ©nbung regieren . ..109

8. 72. SBeimiSrter, metefje bie III. ©nbung fotbern.—

§. 73. ©ebraudj ber II. Genbung nad) jBeitmiSrfern. 110

8. 74. čeitmorter, metdje bie lil. ©nbung »erlangcn.112

©eite

S. 75. ubetcinfiimmung bet ^auptmiSrter.U3

S. 76. 3ufammenfc|ung bet SBortcr.114

S. 77. Ubcreinfltmmung bet SBeircBvter.116

S. 78. Ubereinjtimmung bet unb Jutroortet.117

S?. 79. Ubcreinflimmung bet -Seitroorter.119

S. 80. Sufarcunenjte^ung bet @a|e.120

S. 81. Ubereinftimmung bet unabanberliefjen 9?ebetl)eile .123

§. 82. SSormotter in bet 3ufammenfe|ung.124

S- 83. JiufammcnjMung bet SRebenroortet ..136

S. 84. 3ufammen|Mung bet S8inbewbvtcr.140

§. 85. 3ufammcnftetlung bet ©mpftnbungstniirter.—

§. 86. S?on bet Sfficrtfclge.144

S. 87. liber ben @tyl.145

S. 88. 2?on bet SBorterbitbung.159

sHbttjetlttitti*

1. Basni, gabeln...166

II. Listi, SStiefe.'..174

III. Smešnice, Ttneibcten.176

IV. Povesti, Gjrja^Iungcn.177

V. Različni sostavki, Ttuffa^e »erfcfjiebenen Sn^attcS.188

VI. Pesme, ©ebidjtc.190

©rftarungen...206

.Klcincs GštpmologiEcn ... . . 210

SebrucJt bei 2C. goid)ler’S SBitrec.

I

' -

■ ■ ‘ ■■ ■ '

' : !' ir! j./ f *

'

•i.  .

■ -  . .<->• f

. ' . ' ' ... . ' ■ . ' . ' •' • •

... .

: 1.. .. .• <r •

. ■’ - s -■

.

vtfi ■£  ' . ’ „

.. .... ...

.

' •

. . .. • . &>■ (\  l •: 1  ; -v '"1

: - : ■ .

.



■ 5 ?

s.

(grfte

Ji 11 g c m c t n £ tHorbegriffe.

3Son fcett šSudjffafrett u«b bereti 2(u3fpt*ci$e.

§. 1. ®ie flotoenifdje ©pradje jafif folgenbc 93udE>ffa6en: a, b, c, č, d
e, e, f. g, h, i, j, k, 1, m, n, o, p, r, s, š, t, u, v, z, ž.

I. 55te ©elbftlaufe: a, e, e, i, o, u »erben, fo »te im Scuffdjen,
enf»eber gebc^nt ober gcfc^drft aučgefprodjen; ober ftnb fielauflod, unb alž
$al 6 Iaute bet ber Slušfpradje faft gar ntcf)t f»r&ar.

Unfer affen ©el 6 fflattfen »trb baž e am fjauftgften iaitfiož, unb j»ar:
a) »enn eb not r fteff, unb barauf nod) etn fOitffauf folgt; unb b) in bert §Btf=
bung§ft( 6 ett: ec, eg, ek, el, elj, en, enj, er, unb ev, mo ež aud) ba§ 6 e»egltdje
e genannt »irb, unb bet ber ŠSiegung gcmj »egfaffen muf, alb: smert (sm’rt),
ber Sob; kert (k’rt), ber 3)frtul»urf; poper — popra, ber $Pfeffer; dober,
dobra, dobro, guf; nesel, nesla, neslo gefragen.

®er ©elbfflaut e »irb itt oerfdjiebenen ©egenben Oerfcfteben balb n>te ie,
je, ej, e ober i aušgefprocf en; bte ge» 6 f nlicpfte ŠluSfpradje ift jebocf »ie ba§ in
eittanber oerfcfrnoljene ie ober e, al§: lep, (liep, lep), fd»n; mesto (miesto,
mesto) bie ©tabf.

II. ®ie SJiitlaufe »erben groffenffjetig trie im ®euffcfen gelefen,
nur fnf ntan ftd) babet noči) foigenbeS ju merfett:

1 . c taufet trnmer m te boš beuffdje 5 , unb č »ie baš bettffdje tfdj, alž:
cena, ber spreti; ptica, ber SSogel; cest, bte @l)re; oče, ber SSafer.

2 .  h laufef »ie baš bettffdEje d), alš: baba, ber glitgel, hči, bte Sodjfer.

3. 1, »trb »te im JDeuffc^en retrt aušgefprodfen; bod) atn©nbe berSBor*
ter uttb Dor etnem SJltflaufe laufef eš ge»ofnltd) »te v, alš :  volna (vovna),
bte SBoffe; dal (dav) gegeben; bil (biv), ge»efen: volk (vovk), ber SBotf.

3 n gefdjdrffen uttb unbefonten ©nbjtiben pftegf man rttc^f nur ol, fonbern
aud) al, »ie ov; unb el, unb il »te ov ober u aušjufpredjen, aiš : prijatel
(prijatov, prijatu), ber $rettnb; vidil (vidov, vidu) gefefen; sel (šdv) ge*
gangen; igral (igrov), gefpieff; bil (bov), gefdjtagen.

§ 8 et bett »ei&lidjen unb fddjlid)en $aupt»orfern »trb jebocf baš 1  in ber
5 »eiten ©ttbung ber , 3 »et* unb S$ielja$f, »o eš borfommt, reirt aušgefprodjen.

1

2

Ueberfjaupf aber nadre eb julininfc^en, unb j« etupfeljlen, bab 1 uberall tein
aubjufprecljen.

4. ]j unb nj muffett tn etnanber Derfdjmoljeit jj-lme bab ifaltentfclje gl unb
gn gclefen merben; in ben metffen ©egenben mtrb jebodj bab j nacf) 1 unb n nur
mettig o&er gar ntdjl bet ber Slubfpradie saernommen, alb: ljub. Iie6; veselje,
bie §reube; njegov, fcin.

5. s laufet tt>te bab beuffofte jj, unb š fcfjarf mie fdj tn ben SBorfern:
©$u|, ©cljtrm, mafdjen, alb: sin, ber ©oljit; hiša, bab $aub; stric ber
£)l>eim.

6. v gattj metd) fafl mie etn beuffdjeb ir, alb: vest, bab©eiiatffen; vrana,
bte kralje.

7. z  lattfef ganj meicfj.mie f in ben SBorfern Sffiefen, Stofe; unb ž eben-
fallb ganj geltnbe, Wte bab franjojtfdje j tn benSŠorlern: jour, Journal, alb:
zima, ber SBtttfer; žito bab ©elretbe; mož ber SJiann.

8. f 1'ommt tn retn ffoDentfcfjen SSorfertt ntc^f Dor; anflalf bcffen mirb oft
1> gefe|l, alb: barva (fiati farba), bte fyarbe; birmati (ffafl firmati),
Pomen.

‘J. Slnffalf q, x, y unb ph ttt fremben SSorlern gebraud)eit bte ©loiaenen
grčpfenl^etlb 1<v, ks, i unb f, alb: Aleksander, Slleraitber; Filip, sp^tltpp.

10. ©te 5Sud)ffabett b unb d tnuffen jebcrjeil metd) aubgefprocl)en, unb
nie, mie eb trn ©euffd)en off gefditel)!, mit p unb t oermed)felt merben, alb:
baba, etn alteb SBeib; dati, gcben.

/~a 11. ©te 5(ubfprad)e beb a j nate ej, av unb ev bte ov ant Grttbe ber SBor*
ter, beb g trte h unb k nate č ftnb sprooiitjialtbmen, unb burcfmub ntd)l nad;*
juafjmen.

©>ott be»t

§. 2. Sin ber floiaentfdjen ©praclje Ijal man ^naeterlet Slccenle ober S^onjet*
d^en; etttett furjett unb eiitett laitgen.

©er fitrje Slečeni (') mtrb gefe|f, meitn eine @il6e gefd)drft aubge*
fprocljeu merben fotf, atb: kitp, ber $attfe; brat, berfSrttber; mi, mir; je,tff.

©er (ange  Slečeni ift gnaeifadf;: ber fdjarfe  unb ber um  m unb  en  e.

©er f dja rfe  Slečeni (') mtrb gefeljf, menit etne ©ilbe mil ffarter, nadj
unb nacij fallenber ©Itmitte gelefen merben fotl, alb: kup, ber ffJreib; brat, um
ju lefeit; ml, mir;  je, tfif.

©er it m m it tt ben e Slečeni (*) mtrb tittl etnent lange anljallenbett ©one
gelefen, alb: svitloba, bte £id;fe; breme, bie Safl.

Slttf meld)c ©ilbe ber ©on tn etnent mefjrfilbtgett iffiorle ju (egett fet, lopi
ftdj ttt epi befltmml angeben, ba bte SSetomtttg bet ben ©looetten feljr  fr  e t ift.
Slin gemofjnlicljffen jebod) fatlt ber ©oit auf bte iaorle§le  ©tlbe, alb:
bogastvo, ber 3teicl)lfjtmi; miloserčnost, bie fBarmperjigfetf.

9$oii bet* SlfitfKtlmtg bet* ©ilbett.

§. 3. Iteber bte Slbl^eilititg ber ©tlbeit meric tnait ftdj folgeitbe Stegeln:

1. Smet ©elbfllattlc, meun fte im ©alfe betfantmen flefaett, merben atles
jcif gelrennt, alb: na-u-ei-ti se, erlernen; Mo-ab, 50(oab.

3

2. (Sin SDiitfaut jmifcben jiuei Setbffiaufen tt>irb jur nad)fofgenben' ®i(6e
genommen, alž: ma-ti, bie SJtuffer; oč-e, bet SSater.

3. 2Benn jmet ober mebrere <renitbare SKitiaute jmifcfen jmet Scfbftiaufen
fteben, fo ge^orf ber erfte jur oorbergebenben unb bie u^rigen jur nad)foIgenben
@dbe, atč: brit-kost, bie SSifterfeif; druž-tvo, ber ®eretn.

Unfrenn6are SOiiftaute, roetd)e ndmltcf eirt SBort anfangen fottnen, al8:
br, dl, dn, dr, gl, gn, gr, ki, kr, lj. nj, pl, pn, pr, sl, sp, :c. 6Iei6ett aud) itt
berSKitte ber SBorter beifamnten, alž: ter-ple-nje, baš Seiben; ko-rist-nost
bie 9M|iicbfeif.

4. 3ufammengefe|ie SSSorfer merben aud) fo getrennf, nue fte jufantmen*
gefe|t morbenfinb, ai$: iz-id, ber 5lužgang; iz-da-ja, ber SSerrafi).

aSon ber 0iedf>tfd)ret(utng»

§. 4. SJejuglid) ber 9ted)(fd)rei6ung bat man jtcb fofgenbeš ju merfen:

1. SDian fd;ret6e rtic^f ntebr unb aucb nicbt mcniger Š8ud)ffa6cu, aid man
beren in einer gufen 3lttSfprad)e auSfprecben bort; baber fofgt aucb mieberum
bie Stegei, baf man jeben gefd;riebcnen Šucbftaben aužfpredjen foffe, a(8:
phati (ni<bt fati), fted)en.

2. SJtan fd)ret6e bie fiooentfcben SSorfer mit fieinen S3udE)ffa6en; nur in
foigenben Saden merbett grofe 3lnfang§6ud)ftaben gcbraucff, ats:

a) im Slnfange eittež jeben @a|e8 unb SBerfež ;

b) bei eigenen Siamen ber ©tdbte, Sdnber, ©rte, glujfe, fSerge unb

sperfonen;

c) nad) atten Un(erfcbetbungžjeid)en, nadf metdjen fie im ©euff^en gefe|t

merben.

d) ®ač SBort Bog (©ott), unb grof fentbeitš audb bie $urmor(er bei

£ifulafuren, roerben mtf grof en $Bud;ftaben gefebrieben.

3. 93tan gebraucfe biefelbett Unferfcbetbungšjeiriben ttue im ®euffcben.

4. SJtan fcbret&e bie fremben Slarnen groftentbeiiS mit bcn 5Sucf)fta&en tfrer
©pradje, afš: Voltaire, Scbwarzenberg.

93tm betu ©efdbledbte ber ^pmiptMiorter,

§. 5. SOban unferfd)eibet ein b r e i f a dj e S © e f cb i e cf f ber $aupfn)orfer,
meicbež man fbeiiž auš ber §Sr e b e u t u n g, tbeiiž a&er attč bem 5lu3gange
erfennett fann, ndmitd;: baž mdnnlicbe, mcibiicbe  unb fdd)iid;e.

1. SJi d n n I i db e n ©efd)ied;fež finb:

a) §tHe ^auptmorfer, roetcbe einen SUtattn bebeufen, fetbft ntenn fte auf ettten

@eI6fttauf aužgebett; aid: oče, ber SBafer; sluga, ber Stener.

b) 9t(te, meicbe ftdj auf einen 5Dtitiaut enbtgen, nur jene nid)f, metdje in

ber jmeiten ©nbung ibefomtnen, atž: sin, berSoftt; pert, bieSeinmanb.

c) S)ie Sfiamen ber SBucbffaben.

2. SBei&Iidjen  @efd)ted)feč jtnb :

a) 9t£ie, mel^e etn $f$et& bebeufen, aiž: žena, bad 3Bct&,

b) ®ie feb auf a ettbigett, »enn fte nicfid SJidnnitcbež bebeufen, aiS: mreža,

bač 9le|; miza, ber Sifcb«

1

4

c) ©te mefjrftfbtgen SSorfer auf: ad (bet ©ammelnamen), ast, azen, ev,
ezen, ist, ost unb ust; al§ ljubezen, bte Stebe; korist, bet Sfufen; ze-
lenjad, baž @runtd)f.

d) SDtetjrere .grnuptmorfer, bie ftd) jmat auf etnen Sftttfauf enbtgen, aber trn
©enifit ber <§injaf)t i befommen, alž: derhal—i, baš@efinbel; peč—i,
bet ©fen.

3. @dd)ltcljen ©efc^fed^feg ftrtb bte £>aupfmbrfer, mcfd>e ftd) auf e obet
o enbtgen, unb nicfjf efmaš SttdnnlidjeS obet 3Betb(tcf)ež bebeufen, af§: sonce,
bte @onne; selo, baž ©orf; serce, baš .fjerj.

Pot, berSBeg, tff gemo^nltdj mdnnftcf); tn $ratn jebocf) grbjjfenffjetlč .
meibltdj, unb fjaf atlba itn ©enifit i.

$a§ ©efd)tecf)f bet $aupfmorfer, metcfje nur tn bet SStelga&t gebrdttcfj*
lidj finb, erfettnf man ebenfalfž auš bent 3lu§gange. Sftdnnliclj finb alte, bte
ftd) auf i enbtgen, unb tn bet jmeifen fSnbung ov befommen, benn fonft finb
fte meibltd), unb geljoren jur SlbanberungSarf bet metbftcjjen $aupfmorfer auf
einett SKtflauf. ©ie auf e ftnb metblidjeit, unb bte auf a fdd)fid)en@efd)Ied)fež.

aSoit ber ©itbung ttttb fHMitbermtg bet* .^auptttmrter*

§. 6. ©te Safjf tft bretfaclj: ©te etnfad)e 3a!j( obet ©injaljl, bte jmei*
fad)e 3at)l obet ^metjafd, unb bie tteffacfte 3af)I obet btešBtel* obet ®tef)rjaljf.

©te ©tnjabl mirb gebraud)t, menn nur ton etttem, bte ^meiga^f, menn
ton jmet, unb bte SStelga^I, menn ton mefjr alž jmei ©egenffdnben bte Stebe tft.

Sn jeberS^l unferfdtetbef man nur fecf>§ ©nbungett, metf bte Sfufenbung
bet Sftennenbung adejetf gtetdE) tff.

©te er fte ©nbung obet Stennettbung  (SRonitnafit) fte|f auf bte
$rage: met obet ma§? _

©te jmctfe  ©nbung obet $eugenbung  (©enifit) auf bte Srage:
meffen?  — banu nad) benSSormotfcrn: bez, brez oijtte; do, bt§; iz, au§;
od, ton; namest, anftaff; poleg, neben :c.

SJttt ben Saljlmorfertt ton ftinf attgefangen, menn fte trn 9iominafit obet
Sfffufafit ffefjett, unb mtf ben Stebenmorfern, melcfje etne SSJtenge bebeufen,
ftebf bet ©enifit bet Sftefmjaljl.

©tebrtffe  ©nbung obet ©ebenbung  (©afit) ffefjt auf bie f?rage:
mem obet fut men?  — bann mtf ben SSormbrfern: k, h, ju; proti,
gegen :c.

©te tterfe  ©nbung obet $Iagenbung  Odffufafit) mtrb auf bte
gtage: men obet maž?  gefe|f, — bann gembljnltclj auf bte $rage: mo*
f)tn?  nad) benSotmorfetn: med, uttfer; na,auf, tn; ob, um; po, um, an;
v, in, nad); crez, ttber tc.

©te funffe  ©nbung obet ©rfženbung  (Sofal) ffeijf auf bte $rage:
mo? nat^t ben SSormorfern: pri, per, bet; na, auf;  v, u, tn;  o, ton, tn
SSefreff m.

©tefedvffe  ©ttbttng obet Urfad)ž* obet ©efeflfcljaffžcnbung
(Snffntmenfal, @ociafit) auf bte gragen: momtf? mo? motor?  nacfy ben
SSotmbrfettt: s, z, mif;  pred, tor; med, jmifcften; pod, ttnfer te.

5

SSon bet: funffett unb fedjffen (Snbuttg tff ju bemerfen, bajj fte ute c^tte
—3 e 6rauc^f  merben.

Slbdnb erungša  r ten  gtbf ež bret.  3« melcfcer etn $aupfmorf ge«
Ijore, erfennf man auž bem@entftto  e t nf  a dj er  3 «f)  f Siefer gebf bet ber

I. ?(6dnbenntgšarf auf a, bet ber

II. „ „ e,  unb bet ber

III. „ „  i attS.

aSiegmtabcr ŠHebetlmte tit ter ©titjaljl.

eguttg, c«

•*«tt

:rffe 2l6anberung§arf.

§. 7 . 58 tegung ber man n It d; e n unb fddf>lt($en |)auptmorfer tn ber
(S t n i  a I) I :

©adjtid).

— o (e)

sfltannlidj.

1. @nb. -

2. (§nb. — a

3. Qčnb. — u

4. Qrnb. — a

5. (Sttb. — u

,, „  . oni

6. (Snb. — —

am

a

u

o (e)
u

om

— (am)
am

Oče-očeta, ber SSafer.
brat-a^ ber SSruber.
sin-a, ber @o^n.

pri, per, bet (mit ber V. (Snb.)
s, z, mit (mit ber VI. @ttb.*)
je, tff.
ter, unb.

in, mo, noj.

Oče in sin. Očeta in sinu. Očetu in brata. Bratu in očetu. Pri bratu
noj pri očetu. Z bratom noj s sinom. Z očetom in z bratom. Sin je pri
*o.četu. Brat je per sinu. Bratje s sinom pri očetu. Siti je pri bratu in per
očetu. Oče in brat! Sin je z očetom pri bratu. Brat je z očetom pri sinu.

Stric-a, ber£)tj e ' m / £>nfet. kje, čej? mo?

vert-a, vertič-a, ber (Sorten. tudi, and),

selo-a, baž Sorf. kdo? mer?

V, u. i n regterf auf bte $rage: m o fj i n ? bie IV. unb auf bte grage: mo?
bie V. (šnbttng.

Kje je brat? Kdo je v selu? Sin je pri stricu v vertiču. Kdo je v ver-
tjču? Kje je selo? Cej je vert? Tudi bratje pri stricu. Kdo je per očetu?
Cej je sin? Brat je z očetom u vertiču. Pri selu inpervertu.Pri selu je vertič.
Cej je sin z očetom? Kdo je s sinom v vertiču? Tudi bratje u vertu.

*) ®as ffi-ormort s (mit) mirb gefe^t, raenn baš barauffolgenbe SBort mit c, č, f,
l>> k, p , s, š ober t anfangt. ©onjt gebraucEjt man lic&er ba$ glei(i|bebeutenbe z.

S3ei ber tfušfpradje muffen biefe beibenSBormbrter, fo mie aud) v (in) mit bem
fclgenben SBorte jufammengejogen merben.

33>tegung in bet gegenmdrtigen 3ett etnfacf)et 3 ft H

§. 8. Stile 3ei<toorier ruerbett nad^> ttjrent Služgange  in  bet  gegenmdrf u
gen 3?it unb unbeftimmfen Siri, atž ben jmet .fjaupfformen bež QeiU
morfež, bon melc^en atfe ubrigen 3 c >i en  unb Strten ge6ilbet »erben, in fedjž
^laffen eingefljeilf, atž:

1. auf — em, — ti

2. „ — nem, — niti (nutij _ ,

— eti (eti) J/Uftim

— iti

— ati

3 .

4 .

5 .

6 .

— em,

— nem,

— im,

— im,

— am,
njem

o vam

— ovati (evati).

Služ ben Stužgdngen bet gegenmdrfigen 3eif crfte^f ntan, baft fid£> atfe
3eifwbrfet auf am, em obet im enbigen, unb bafetbft in bet einfad;en 3^*
fotgenbe SSiegung jutaffen:

1 .

2 .

3 .

1 .

am

aš

a

m

em

eš

— e

— im

— iš

— i, obet

fur alte btei Stužgange jugleidj:

3 .

3 .

Učenik-a, bet Sefjrer. tu, tukaj, tukej, tjier.

gospod-a, bet $err. tam, tamkaj, tamkej, bori.

igr-am, ati, fpieten. im-am, eti, fyaben.

delam, ati mactjen, ftjun, arbeiten.


Kje imaš brata in očeta? Kje brat igra? Kdo tam pri vertu igra?
Sin je tu per gospodu učeniku. Brat s gospodom igra. Kje brat dela? Kje
ima sin strica? Tudi bratje s gospodom tamkaj. Kdo je^tam per učeniku
in pri stricu? Kdo je s sinom in z očetom tamkej? Cej imaš učenika?
Tudi brat ima v selu učenika.

SSorn ©ebraudje  bet  SDiefjrja^t ftatt  bet  (Stnja^I.

§. 9 . SSenit man bon fperfonen fpric^f, benen man 9tcf)fung bejeigen mitt,
gebraucljt man baž sprdbifat unb 3eittt>ort ftetž in bet SJlefjtjaf)! bež mdnntictjen-
©efcfitecljfež, mag bte sperfott ein mannlicftež obet meibltcjjež ©efd)tecf)t Ijabett.
§9!an ntntntf batier anftait bež Sftominatibž cinfacljer 3<# ben bietfac^en tndnn*
Itctien Služgang auf i bei atten §Bet= unb SJtiffetmorfern; bet ben 3eitmbrfern
aber bte britfe spcrfon btelfacfter anftatt einfactjer 3<$l. Anftatt bež ^mtfžjeif*
»orfež je fe|t man so, anftatt ni baž niso, unb anftatt bet Stužgange a, e, i bei
ben ubrigen 3etttt?6rtern bte Stužgange ajo, ejo, ijo.

7

4.

Otrok-a. ba§ Jlittb. kaj? itmš?

fant-a, ber .fttnibe. vid-im, iti, feb en.

vino-a, ber SBetit. gled-am, ati, fct;mten.

Kaj gledal tu? Kje fant dela? Oče so tukaj. Cej imajo stric sina ?
Cej vidiš otroka igrati ? Brat učenika delali vidi. Učenik brata delati vidijo.
Kaj delajo gospod učenik u vertiču? Kaj otrok tukej dela? Kaj oče gle¬
dajo? Kaj vidijo stric tam? Cej vidi brat očeta delati? Vino je tukaj.
Tudi gospod stric so tu per učeniku. Kaj dela fant tukaj? Kaj oče tam
delajo? Kdo je pri otroku? Cej so stric? Kje je fant z vinom?

5.

38ci§ fietjft bu fjter? Sft baž $tnb bet bem SBafer? SBo tff ber fBruber?
J3ff ber SBafer aucb 6et bem Snfet ? Ser $nabe fpieff mit bem .Klube. Ser
4jerr Sebrer fptelf mit bem SSafer in bem ©arfen. SBctž mac^t ber SSnter trn
Sorfe? Sturb ber SBetn ift borf. Sft ber .fjerr and)  t)ier ? SSer ift borf 6ei bem
©arten? SBo ftebff bu ben SBruber fpteten? S8o f)aft bu ben SEBetn ?

3$ o n ben 6 e f e 61 e n unb tebtofen man uit d)  en $aupfn>6rfertt.

§. 10. Sttte mdnn(tcf)en .fjauptmorfer, metctie betebfe SEBefeit bejetc^nen,
baben, m te ba§ SBiegintggntuffer trn $.  7. jetgf, bie »terte ©nbung ber jroeiten
gtetcb; btejentgen aber, )»etd)e efttiaž Sebtbfež bejetdjnett, macbett, jebocb mtr
in ber einfacben 3ab(/ bie trierfe ©ttbmtg ber erften gteicb. Sažfetbe gitt aud)
»on SBeimorferit, rnenn fte jtcb auf folcbe .giaupfmorter bejteben, mtr bann ntcbf,
mettn ba§ ^aupfmort fd)on »orauSgebf.

6 .

Nož-a, baž SDleffer. lilapec-pca, ber Jbnecbf.

kruli-a, ba§ §Brob. učenec-nca, solar-ja, ber ©cbiiter.

meso-a ;  baš jytetfcb. alj, ali, ober.

Kje je nož? Kdo ima nož? Tu je meso in vino. Kje vidiš nož? v Hlapca
v vertiču delati vidim. Cej imaš vertič? Oče imajo tamkej vertič. Solarje
pri očetu. Cej vidiš učenca? Brat je učenec. Meso ino vino je tukaj, So
oče tukej alj učenik? Je brat z očetom alj z učenikom v vertiču? Cej
ima hlapec nož? Ima hlapec nož alj učenec? Kaj dela učenec pri očetu?
Je hlapec pri stricu ? Je meso alj vino tam.

gmetfe Stbdttberungšart.

S. 11.. SBteguitg ber tt>c t b It rit e n Saiiptmorter auf a in ber © t n j a b 1 *
@nb. — a 3. ©nb. — i 5. ©nb. — i

©nb. — e 4. ©nb. — o 6. @nb. — o f6, oj)

Sestra-e, bie ©cb»effer, gospa-e (gospa-e), bie $rau.

teta-e, bie Stttfe, gospodična-e, bab ^rdutcin.

obleka-e, ba§ Meib, bte JUetbung. že uže, fct)on.
dobro jutro! gufett SDiorgen! dober dan! gutcn£ag!
dober večer! gttfen 5lbenb!

8

Dober večer, sestra! So teta že tukaj? Dobro jutro, gospa! Cej
imajo gospa obleko? Cej imaš obleko? Je brat pri gospodični? So gospa
tu alj gospodična? Dober dan gospod učenik! Je šolar že pri učeniku?
Sestra je s teto že v vertiču pri učeniku. Kdo s sestro igra? Dober večer,
sestra! Kaj gledaš, tukaj v ? Kdo je pri otroku? Kje vidiš sestro s fantom
igrati? Otrok že igra. Cej imajo teta vertič? Dober dan, teta! Je sestra
že tam? Bratje tudi že tam.

SStegung berfBeimorterin b er (Sin ja H
§.12. Stile ŠBeimorter roerben nacij einem etnjigen SJlufter abgednbert,
unb fttmmen mit bent SBSorfe, ju betu fie genomi, in ©efcf>led)t, |$afjt unb
(Snbung xx6eretn, fte ntogen bemfetben »or* ober nadjffefjen.

3Bei6tidj. ©adjtidj.

— a — o

— e — ega

— ej (i) — emu

— o — o

— ej (i) — era (im)

— o (d, oj) — im.

©eimorter mit einem meidjen Stužgange, bie fid) namlidj auf j, č, š ober
ženbtgen, Ijaben im Siomtnafto nnb Šlffufatib ber ©injafd fur bas fdd^ltc^e
©efd)ledjt nid)t o fonbern e.

8 .

SJMnnltcl).

1. @nb. —

2. ©nb. — ega *)

3. @nb. — emu

4. ©nb. — ega

5. ©nb. — etn (im)

6. ©nb. — im

Lep, a, o fcfton,
bolen, lna, Ino franf.
moj, a, e mein.
tvoj, a, e betn.

naš, a, e unfer.
vaš, a, e euer.
pa, aber.
grem, iti ge^en.

pridem, priti fomtncn.

Kdo pride? Oče pridejo. Naš oče so bolni. Tudi moja v teta so bolni.
Je brat bolen? Sestra ima lepo obleko. Je obleka lepa ? Cej je tvoja se¬
stra ? Sestra je pri bolnej teti. Tvoja teta so pri mojej sestri. Tu je tvoje
meso, tam pa vaše vino. Vaš stric imajo lep vertič. Sin ima moj nož.
Sestra z mojim učenikom pride. Sestra je bolna, brat pa tudi. Tam vi¬
dim očeta v naš vertič iti. Tvoj stric v naš vertič grejo. Kdo je per vašej
gospodični? Kaj je v tvojem vinu? Je vaša obleka tudi lepa?

SStegung bež $ tlf 5  e i f m o r f e 8  in ber gegenmdrfigen unb funf*
tigen 3 etf etnfad)er  Ijaljt.

§. 13. ®a§ .gnlfžjetfmorf befteljf etgenfltcb auž ^ Sbetten, alž: sim
(idj btn) fur bie gegenmarfige geti, biti  (fetn) fur bie unbeftimmfe Strt, unb
b od e m (id) merbe fein) fur bie funfttge Jjeit.

’) 2Cn|tatt ega, emu fiJnnte aucb oga, omu ober iga, imu ffe^en. 3Bflnfdjenšroertl) aber
nadre eš, bafš man alle SSeircbrter, bte ftd) auf j, č, a  unb z  enbtgen, auf ega,
emu, bte ubrtgen aber auf oga, omu beugen triirbe.

9

©egemodrtige 3eit.

1. sim, sem, tc( bin ((abe) *)

2. si, bu bift ((aff)

3. je, er, [te, ež ift ((at)

@o trie sim lpirb audjnisim

.Runftige 3eit.

bodem (bom) id) tperbe fetn (tperbe)
bodeš (boš) bu tptrff fetn (tntrff)
bode (bo) er, (te, tS  totrbfetn (tPtrb).
(ic( bin ntc(f, ic( babe ntc(f) abgctnan*

betf, unb jtpar itt ber gegentpdrftgen geti: 1) nisim, nisem, id) btnntd£)f, ((abe
ntd)0/ 2) nisi, bu bift ntc(t ((aft nic(f), 3) ni, er, (te, ež ift nic(f ((at ntc^f);
unb tn ber funffigen 3ett: 1) ne bodem (ne bom) tc( tperbe ntč(f fetn (tperbe
nic(t) ; 2) ne bodeš (ne boš), bu nnrft ntc(f fetn (tptrff ntc(f); 3) ne bode
(ne bo), er, (te, ež tPtrb ntc(f fetn (tPtrb ntc(f).

Gospodar-ja, ber .£>aužPafer, .£au§(err. dober, bra, bro, gut.

gospodinja-e, bte $aužtnuffer, -gtaužfrau. zdrav, a, o, gefunb.

# kmet-a, kmetovavec-vca, ber Sattbmann, (Bauer. nov, a, o, neu.

da, de, bajj, bamtf.

Moja obleka je nova. Vino m dobro. Cej si? Dobro jutro, fant! je
tvoja sestra zdrava? Dober večer, učenec! so tvoja teta zdravi ali bolni?
^Moj oče niso bolni. Gospod strte niso tukaj. Imaš novo obleko? Tu je
tvoja nova obleka. Je že dobro, da si tukaj. Ima kmet novo olieko?
'Že vidim, da si zdrav. Je že dobro, da niso tvoja teta bolni. Kje je gos¬
podar in gospodinja? Je kmetova vec pri očetu? Moja obleka j e tudi nova.
Kdo z gospodinjo in s gospodom pride?

10 .

Sft ber Sanbmann gefunb ober franf? Sft ber .£auž(etr bott ober bie
.ftaužfrau? 3)er SSSettt tff gut. SBo (taft bu bte franfe @d(ipeffer? ®er
neue $auž(err ift fdjon (ter. Sft bte.ftattžfrau gefunb? SSo (at bte @djir?ffer
bie neue ^teibung? @ž tft fc(on gut, bafj ift ber SSruber bet betu SSater.
9tuc( bte ©djipefier tpirb fetn borf.

SSott bem t(aftgen SJitffettporfe pergangetter 3etf.

§. 14. ©až f(aftge SUtffetntort tiergangener^ett mtrb »on ber unbeftimm*
fen 5lrf gebilbet, inbem man bie <SnbftI6e ti tn 1, la, lo peraanbett. @ottfen
jebocf) babttrc( bet ben 3etfn>orfern ber erften Maffe nte(re SJiittaute jufammett
ju fte(en fommen, n>etc(e bte Služppradje erfeftnteren tpurben, fo mtrb fur ben
mdnnltc(en 5lttžgang tn ber @tnja(( etn e cingefe(atfet, atž nesti fragen, (at
nesel (ftatt nesi), nesla, neslo gefragen.

3eittt)orfer, bte (tc( tn ber gegentpdrftgen auf —d e m ober —tem
enbtgen unb ber letc(tern 9tužfprac(e tpegen baž d unb t tn ber unbeftimmten
3lrf tn s ober z Peraanbetn, ne(mcn bet ber SSitbung bež SSfttffettPorfež ber
Pergangcnen .3®tf bte urfprung(trf)en SDltftaufe d unb t ntteber ju fid), atž pa¬
dem, tc( fatte, pasti faffett (at padel, padla, padlo gefatten.

‘) ®ie beutfdjen ,£>itfšseitro6rtcr: ftaben unb toerben ftnb atlejett burdj sim » bit' ju
geben, fo bafi ^ a 6 e  n burc( sim unb me r b e n burc( bodem  tibcrfe§t mtrb.

10

gnfmorfer auf —bem unb —peni frfjalfeit ttt bet* Mt&efftmmfen Strt bor
ti etn s etn, bodt merfett fte bažfe(6e bet ber §8itbung be§ bergangetten Stitffeb
motrfež ^etrauž, a(3: tepem, td) fcflage, tepsti, fc^Tagett fmf tepel, pla, plo,
gefddageii.

5Sei bett geiftborfent auf —čem. —či ttnrb č in k, unb bet benen auf
— že m, —či tn g bermanbdf, a(3: rečem td) fage, reči fagett b«t rekel,
rekla, reklo gcfagt; sežem tcf) gretfe, seči gretfen l)af segel, segla, seglo
gegrtffen.

5luž btefem SKtffelroorfe ttt SSerbinbung mit bem ^ilf^etfmorte sim
merben gebtlbef:

1) bte s er g ang en c, tnbem man sim, si :c.

2) bte tdngftuergangene,  tnbem man sim, si bil, a, o tc., unb

3) bte f urtf  t  tge  3 e t i,  tnbem man bodem, bodeš (bom, boš) jc.  toorfe^f,

4) bte b e b t tt g e n b e 3t r t g e g c n m d v f t g e r 3 e  11 / tnbem man bi, unb

5) bte b e b t n g en b e Strt bergangener 3 e tf,  tnbem man bi bil,  a,
o k.  borfeft; af§ (tttbern tt>tr baS.^dfmort delati gum Stuffer neumen) :

1) sim, si, je delal, a, otc.  teb ^abe, bu £>aff, er fyat  ec. geavbettet;

2) sim. si, je, bil, a. o delal, a, o ec. teb ^affe,  bu ^atfeft, er ^atte ec.
geavbettet.

3) bodem, bodeš, bode delal, a, o ec. teb lberbe, bu Ibtrff, er mirb
:c. arbetfen.

4) bi delal, a, o :c. id) nntrbe (morate) bultmrbeff, er mitrbe ec. arbetten.

5) bi bil. a, o delal, a, o ec. xct> itntrbe (mbcbte), bu ttntrbeft ,  er lbitrbe te.
geavbettet baben, icb ^dfte geavbettet ec.

Pomnit aber etne SSernetttung trn ©a|e bor,  fo totrb in ber bergangetten
3etf nisim, nisi ec.; tn ber Idngftbcrgattgenen nisim, nisi bil, a, o te. unb
tn ber fttufftgen ne bodem, ne bodeš ec. borgefe|t. Sit ber bebtngenben 5trt
feff man bor bte gegen»aritge ,3etf bi ne, unb bor bte bergangene bi ne bil,
a, o ec.

SBenn trn ©euffeben etne balbbergattgene ,3ctf borfommf, fo muf trn ©lo*
benifeben tmmer bte bergangene gebrattdjf merben; unb anffait ber funfttg ber?
gangenen im S)euffd;ett, fe|t man im @(obentfd)en bte funfttge 3etf.

11 .

Zena-e, ba§ SBeib. padem, pasti (padel, dla, dlo), faffen.

dam. dati geben. rečem, reči (rekel, kla, klo) fagett.

dob-itn, iti, er^alfett, befommen. nesem, nesti (nesel, sla, slo) tragen.

zgub-im, iti berticren. od, bon (m. b. II. Gčttb.)

grem, iti geben, bed trn bergangetten SSJcttfetmorfe šel, šla, šlo gegangen. ©o
aud; alfe barattž ertfffanbetten ^etttborter, al§ pridem, priti fontmen, §at  pri¬
šel, prišla, prišlo gefommett.

Kdo je ženo vidil? Sestra je padla. Brat je od strica novo obleko do¬
bil. Kaj si zgubil? Kaj nese žena ? Kaj je učenec rekel? Kdo je prišel?
Žena je že prišla. Sin bode delal. Sestra bo igrala. Brat bo padel. Dobro
je, da je fant šel. Oče so padli. Stric so prišli. Kaj so teta rekli? Bo-

11

dejo oče prišli alj stric? Kdo bode nož očetu nesel. Otrok bi padel. Kaj
so gospod učenik rekli? Stric so z mojo sestro u vaš vertič šli. Tudi tvoj
brat bode prišel.

SJieguttg bcr SBorfer mati  unb  hči  in  ber  @tn 3 a^t.

15. ©ie $<tupfmbrfer mati, bie u f t  e r, unb hči, hčer, b t e
£oter,  merbett tn ber etnfad)en 3 «^ fotgenber 5Diafen abgeanberf:

1. ©nb. mati; hči, hčer 3. ©nb. materi; hčeri 5. ©nb. materi; hčeri

2. ©nb. matere; hčere 4. ©nb. mater; hčer 6 . ©nb. materjo;hčerjo.

10.

Učivnica-e, šola-e, bte ©dfjute. deklica-e, ba§ S 0 Wbcf)en.

dekla-e, bie SPfrtgb. kam? »oljin?

voda-e, baž SSaffer. kada, kdaj, kedaj ? iuann ?

žlica-e, ber Soffel. lahko noč! gufe Stacfjf!

jem, jesti (jedel, dla, dlo), effen.

Kam je dekla šla? Deklica je v učivnico šla. Fantje že v šoli. Kada
bodejo mati s hčerjo prišli? Kada boš jedel? „Laliko noč! gospod uče¬
nik! Kam je vaša hči šla? Je voda že tukaj ? Cej je moja žlica? Tu je
vaša nova obleka. Kam grejo gospod stric? Otrok je u vodo padel. Kada
si pri materi bil? Je hči mojo žlico imela? Kdo je hčeri mojo žlico in moj
nož dal? Cej si žlico zgubila? Nož sim u vašim vertiču zgubil. Kada so
tvoja teta pri mojej materi bili ?

13.

SDletnSoffet tff $ter. ©a§5fteffer Ijctff btttm©arfen Oertoren. ©aš Sfteffet
babe icf) bom SSafer befommen. 3Bo ^aft bu metu SJteffer? SBer tff in ba$
SSaffer gefatfen? Ijaf ba§ SPtdbcben bori gegeffen? 5 ft bie SJiagb fc^oit
6 ei betner šDtuffer gemefen? 3&ann baft bu nteinen SBafet ^ier gefe^ett ? ©ute
Sladit, SJiuffer! SSo^tn ift bie Socbfer mit bent Jbtnbe gegangen? .©teSJiagb
ifi fvanf. ©er fBruber toirb mit ber ©djroeffer in eurett ©arfen ge^en.

5S t e g u n g b e v p e r f 6  n 11  d) e n %  it r ib o r f e v i n b e r © i n 3  a b t.

§. 16. ©ie perfontteben gnrmorfer finb: jaz, j e s, jest  Jcfy  fur bie
erfte, ti bu fur bte jmeife unb o n , ona, ono er, fie,  e S fur bie britfe
sperfon; betnacb p a g jurudfubrenbe gurlbori sebe  fur alte brei Sperfonett,
Š^ten unb ©efd)ied)ter. ©te merben foigenber Strt abgeanberf, ato:

©rffe sperfon. Smetfe Spcrfon.

1 . ©nb. jaz, jes, jest teh

2 . ©nb. mene, me tnetner

3. ©nb. meni, mi mir

4. ©nb. mene, me ntteb

5. ©nb. (pri) meni, (bet) mir

6 . ©nb.(z)mendj,manoj, (mif)mtr

ti, bu

tebe, te, betner
tebi, ti, bir
tebe, te, btd)

(pri) tebi, (bet) bir
(s) teboj, taboj, (mit) btr,

12

1»

SUfannltdj.

1. @nb. on, er

2. (Snb.njega.nja,ga,[enter

3. (gnb. njemu, mu, if)m

4 .  @nb. njega, nja, ga, if)n

5. (Snb. (pri) njemu, (6ei)

tfjm

6. (Snb. (s, ž) njim, (mit)

tfjm.

®rtffe $Per[on.
SBeifticf).
ona, ona, [te
nje, je, iljrer
njej, nji, jej, ji, tfir
njo, jo, [te,

(pri) njej, nji, (bet) i£)t
(s, ž) njo, njoj, (trn'f) tf>r.

©adjličf).
ono, ono, ež
njega, nja, ga, [etner
njemu, mu, tfjnt
njega, nja, ga, ež
(pri) njemu, (6et) ifym

(s, ž) njim, (mit) t£>m.

®až jurucffu^renbe $urt»orf mirb abgeanberf:

1. @nb. (fe^Tt) j3. @nb. sebi, si, [icf) 15. @nb. (pri)sebi ,(6et)fic§

2. (Snb. sebe, se, feiner 4. @nb. sebe, se, [tcf> I 6. @nb. seboj, sebom,

sebo (s) saboj,(mtf) (tcfj.

®ie perfonticfjen gmrtborfer fjaben trt ber jnteifen, briffen ttttb bierfen
©nbung a£fer brci ^afden eirte boppelfe gorat: bte f d n g e r e unb bte f u r j e r e,
ttteldje grojjfenfljetfž gebraudjf mtrb.

®te tdngere  gorat ftnbef nur @faff:

1) SBenn etn SeadEjbrucf au[ baž gurmorf gelegf tbirb.

2) SBenn bamtf bte Sftebe anfdngf.

3) 2Benn etti SBiitbemorf jmifdjen jroei ober meJjreren gurtborfern [fefjf.

4) 58et SBcanfrnorfung etner grage.

5) SSennsam, sama, samo  itn @a£e [fe^f.

6) 9lacf) (Bomtorfern mit  9lužnaf)me ber IV. @nbung, mo aber bte fttr^ere
gorat gebefjnf aužgefprocften merben ntu{j; tn etnigen ©egenben tbirb aber
bte furgere gorat bež gttrtborfež mtf bettt boratt[fef)enben SSortoorfe tn
etn SSorf ptfammettgejogett, unb ber £on fafff bann au[ bte erfte @i(be.

SSepgftd) ber §(u[einanberfotge ber SBorfer t[f f)ter gtt bemerfen, bajt bte
furjeren iper[bnItdE)en gurmorfer me, te, mi, ti ec. ben ^ttfžjetftttbrfern j e
unb bodem  burdfj alte >per[onen ttttb 3abien, tbemt fetn 9tacf)brucf au[ bem
geiftborfe liegf, tn berStegel borge[e|f mcrben; ben .gttlfžjetftborfera sim, si,
sva, sta, sve, ste, smo,  so  unb bi  (fetjen (te gemettttgltdj ttacfj. — S3et
ben perfonftdten gurtborfern [feljf bte III. (Snbung bor ber II. ober IV.; unb
baž prucffufjrenbe se, s i bor ben furjeren gurtborfern ga, mu ec.

S)te perfonltdjen gurtborfer: tcf), bu, er, [te, e8, tbtr, if)r, [te,
tbetcfje otjneftin [cf)on im ,3etftborfe mtfbegrtffen finb, ib er ben nur batin uber*
fe|f, tbemt [te ben ®af anfangett, ober to e n n etn StacEtbrucf att[ bte[e(6en
gelegf tbirb.

gur baž ttnbefftmmfe ež fjaf ber@fobene fetnSSorf, nur tn ber letbettben
gorat tbirb ež o[t bttrcf) se mtf ber briffett $pcr[ott aužgebructf.

14.

Pijem, piti, frtnfen. vzemem, vzeti, neumen,
kup-im, iti, faufen.

13

On je že tukaj. Jaz sim bolen. Ti si zdrav. Si zdrav? Je bolen? Jaz
sim pri njemu bil; čej si pa ti bil ? On si je novo obleko kupil. Ona si bo
nov nož kupila. Kje je moj nož? Jaz ti ga nisim vzel. Kdo jej bode novo
obleko kupil. Tebi je brat moj kruh dal. Meni je rekel, da bi prišel. Oče
vino pijejo. Kaj piješ? Njemu sim nož kupil. Si že pri njej bil? Tam
bom njega in njo vidil, Cej si me ž njim vidil? Ona si bode tudi novo
obleko kupila. Nož ima per sebi. Jaz sim ti rekel, da bi u vertič prišel.
Cej je nož ? Si ji ga že dal ?

15 .

Sosed-a, ber Sbadjbar. tinta-e, černilo-a, bte £tnfe.

klobuk-a, ber 4)uf. pero-peresa, bte §eber.

mesto-a, bte @fabf. knjiga-e, kniga-e, baž 3&udj.

papir-ja, bas spapier. berem, brati, tefen.

pišem ob. pis-am, ati, fctireiben.

Sosed je v mesto šel. v On si je nov klobuk kupil. Kdo je moje pero
vzel? Kaj bereš v knjigi. Cej je papir in černilo? Sosed si je lep, nov
klobuk kupil. Kdo je tvojemu bratu papir in tinto kupil? Kdo je sosedu
klobuk vzel? Tam je tvoje pero. Kaj piše brat? Sestra jejnateri pisala,
da bi v mesto^prišli. Tvojo kuigo sim že tvojej sestri dal. Cej imaš moj
nov klobuk? Cej si jo igrati vidil. Oče so s sosedom v mesto šli. Brat je
mi pisal, da bi v mesto prišel. Kada je dekla prišla? Njemu in njej sim
že pisal. Klobuk bom od njega kupil.

ffiom©ef>tattdje bež sebe, unb svoj, svoj a, svoje.

§.17. 3ttfe beuffc^en perfontict)en gurmorfer mttffen mit sebe,  se  k .
uberfe|t merben, metin btefe gurmbrter unb baž Subjeff bež @a§ež etn unb
bažfetbe SBefen anjetgen, ober tutt anbern SBorten, mettn btefe jjurmorfer mit
bem Subjeffe einertei iperfon fjaben; unb mirfen metjrere ©ubj-efte medjfetfeifig,
[o tann sebe,  se  attcf) etnattber  fjeiften, atž: vidim se, icb fefje mtd); vidiš
se, bu jtetjft btcf); vidi se, er fieljt fict;; vidiva se, mir jmet fetjen unž; vidita
se, t|r jmei fefjet eud; te.

SBaž »on sebe  gefagt murbe, gitt aud) »on ben baoon abgeteifefen svoj,
svoj a, svoje,  metd;ež fur atte juetgnenben gurmorter ,  atž: metu,  bet  n,
f e t n , i tj r,  u n f e r,  e u e r unb t f) r,  gefe§f merben mufi , menn jte fictj auf
baž tjattbelttbe ober teibenbe ©ubjeft bejtefen, atž: jaz sim svoj (nictd moj)
nož zgubil.

SStrb jebod) burd) baž jueignenbe giirmort etmaž ©emetnfamež, alfo
nte^r, atž baž ©ubjeft Bejetd^nef, aužgebrutft, fo ift ež rtddtger, baž bem
©ubjeffe enffprecf)ettbe $iirmort ju gebraudjen. S« ®egenfd|ett mujj jebodj aud)
in btefem gatte svoj gefe§t merben , atž: mi gremo v našo cerkev, mir gefjen
in unfere Jbirdje tft rtdjftger gefagt, atž: mi gremo v svojo cerkev, med bte
$trd)e nictd unž attein ,  fottbern atten in ber ©emeinbe gefjorf. Mi gremo v
našo cerkev; vi pa v svojo idite, mir ge^en in unfere $trd)e; itjr getjef aber
in bie eurige, tttdd aber: vi pa v vašo idite, meit tjier @egenfd|e ftttb.

14

16 .

Plajš-a, ber SOlanfct. izba-e, jispa-e, ba§ ,3tmmer.

velik, a, o, grof. star, a, o, alf.

majhen, a, o, mali, a, o, ftein. pros-ira, iti, btffen.
mlad, a, o, jung. prod-am, ati, berfattfen.

čigav, a, o, m e f f e n ? memgefjorig? tt> e f f e n @ t g e n f ^ u m ? m e m
g ef)b rt (gef oren)  ? fftmmf attejeif mit bem SBorfe, ju bem e8 gefjort, in
©efdjtec^f, 3aft unb Otnbuhg itberein; jebocfj trem gefjbrf  (geforen) muf
jubor mit meni  iff (ftnb) g e f o rt g aufgetoft merben.

Cej imaš moj nov plajš? Je tvoja sestra velika alj majhena? Brat
sj je nov plajš kupil. Jaz sim svoj nož zgubil. Ti si svojo mater zgubila.
Čigava je mala deklica? V čigavim vertiču si z mojim bratom igral? Je
tvoj brat svoj plajš že dobil? Svoj plajš sim bratu prodal. Jaz si bom novo
obleko kupil. S čigavim fantom si igral ? Jaz sim ga prosil, da bi tudi
on prišel. Moja dobra mati so uže stari. Vaš vertič je velik. Vaše mesto
je veliko, nase je pa majheno. Jaz ; sim ga prosil, da bi mi svoj plajš pro¬
dal. So gospod učenik že stari? Čigav je vertič? Kdo je v izbi? Tvoja
izba je majhena.

17.

SBo Ijaff bu i§n gejeve«? SBer tjaf bir meinenSJlanfet gegeBen? SBann fjaft
bu btr eine neue .Rteibung gefauft? 3$ lefe betrt SSuctj. $aft bu beinen .£>uf ber«
toren? 3$ mcrbe mir etn neuešS Slteffer faufen. SBer faf metne §eber genom«
nten? 3d) W«be mit tfjm tn bte ©fabf geljen, baf tet) merbe borf ben £>nfet
fefjen. ®er Siacfbar iff fcfott alf. SSirft bu beiner 5Dittffer fd^reiBen ? ®ie
SRuffermirb fetn tm,3imnter ober in eurem©arfen. ©ie faf ftcfj etn neuež^teib
gefauff. SSeffeit ift baš $inb? SBejfen ©tgenf^um iff ber©arfen? SSent gef)ort
ber SSein.

83 o m ©ebrauct) bež ©enifibž ftaff bež^lffufafibš.

§. 18. SSenn im ©afe eine SSernetnung  borfommt, fo muf anffaff
beš $tffufafibž  intnter ber ©etttfib  ffetjen; anffaff bež Šbomtnafibš
fann aber ber ©entftb  nur bamt gefe|f merben, menn bte briffe sperfon be$
$ttf8jeifmorfe8 in ber einfacfen 3afl, atž: ni, ne bode, ni bilo, bi ne
unb bi ne bilo  itn ©a|e ffefjf, unb nicff ttocf etn anberer 9iomtttafib ober
etn sprdbifat borfattben tff, atš: matere ni tukaj ober mati niso tukaj.

®er ©enifib mtrb uberbief ttocf) gebraudff, menit bon etnent unbeftimmfen
£fjei(e etnež ®tngež, baS geffeiit merben faittt, bte Sftebe ift, felbft bann,
mettn einSSormort, baž eine anbere ©nbttng bertangf, bor bem .paupfmorte
ffetjf. Snt Seuffcfen mtrb tn biefem ftatte baž ©efeftecffSmorf gemobntid) ber«
fctjmiegen, ober ež fommett bie SBorfctjen: efmaš, ein metttg, e in bič«
cf en  tc. im ©afe bor, atč: kruha mu je dal, er tjaf tfnt SBrob gegeben;
miirbe ictj aber fagen: kruh mu je dal, fo mttrbe eč §eifen, er ^af i|m etn
beffintmfeč SBrob gegeben, bon bem fcfott bie žKebe mar.

15

18 .

Mleko-a, bte Sfttldj. taj (te. ta), ta, to, btefer, biefe, biefeS.

pipa-e, fajfa-e, bte $Pfetfe. oni, ona, ono, (uni, a, o), jeiter, jene, jeneč.
tobak-a. duhan-a, bet' ©abaf. nimam, ne imeti, nid)t t)abett.
čevelj-vlja, črevel-vla, bev ©d)ut). hočem, hoteti, (hotel, tla, tlo) moden,
nihčir, nikdo, Sltemanb. nočem, ne hoteti, tttdjf woflen.

Ne, n t d) f, f e t n mufi ttntner Dor bem beftttnmten .^eitmorfe ffeljen. J?oinint
im @a|e etn SSernetnmtgšmorf fct>on Dor, fo imijt bod) ne auSbrucf(tct) gefeft
merben. S« [otečen gdden muf; tcf> btn (fjabe) atlegett bttrdjnisim, t d)
fj a b e buref) nimam,  uitb t d) mi H burdj nočem  ftaft burdj sim, imam
unb hočem uber[e|t metben, ne mivb aber meggelaffett, meti ež fd)on im gdč*
morfe enft)atfen ift.

Sestra je mi mleka in kruha dala. Kruli sim že dobil. Vina hočem
piti. Jaz vino pijem. Pipo in tobaka hočem imeti. Tvoje matere in moje
sestre ni tukaj. Mojega očeta ni tam ober moj očenisotam. Tvoje tete ni
tukaj bilo ob. tvoja teta niso tukaj bili. Onega otroka ne hode tukaj ob.
oni otrok ne hode tukaj. Jaz nimam lepega vertiča. Sestra nima lepe ob¬
leke. Nihčir mi noče te obleke kupiti. Nikdo ni tukaj bil. Jaz ne grem v
mesto, Ti ne bodeš v mesto šel. On noče igrati. Ona hoče pisati. Nikdo
ni v izbi per otroku. Nikdo ne dela u našem vertiču. Kdo jeti duhana ku¬
pil ? Jaz si bom mesa kupil. Sebi in svojej m.iteri hočem vina in mesa ku¬
piti. Kdo je taj človek ? V tem mestu sim že z očetom bil. Tega mleka
nočem. Tvoj oče so moj učenik. Jaz bi pil, pa vina ni tukaj.

19 .

©eine ©djmeffer ift ntdjf tjter. ©er SSafer tiaf ntir SSrob gegeben. ©tefen
SBetn mtd id) tttdjf frinfen. S d) effe nid)f btefe§ SBrob. Sd) t)abe fettte (tdj
liabe ntdjf eitte) neitc Jltctbititg Doti betnCmfel erljatten. ©te Jhtedjfe tmbSJlagbe
moden ntdjt arbetfen. Sft betrte tdettie ©djmefter gefunb? Sd) bitt tttdjf gefnnb.
©etn SBrttber ift ntd;f fyier gemefett. SOletti SBntber ift ittd)f franf. 3dj rnurbe
fomtnett, er aber mtd ntct>f. SUtemanb fpiett Ijter. 5itentattb fjat t§n bet mir
gefefjen. 3$ mitrbe effen, aber eš ift fetn SJrob j)ter.

20 .

Juha-e, župa-e, bte ©uppe. kad-im, iti, raud)en.

mesena-e juha-e, bte gfetfdtfuppe. sliš-im, ati, tjorett.

žito-a, baž ©efretbe. zakaj, črnit, kajda? marum?

noben, a, o, SZtentanb, feitt (Stitjtger.

Jaz bodem meseno juho jedel. Mesene juhe ne jem. Brat ne kadi
tobaka; tudi pipe nima. Kdo bode župo jedel. Zakaj nisi z materjo pri¬
šel? Kdo je moj črevel vzel? Ta mesena župa ni dobra. Kaj si novega
(9teue§) slišal?„Kaj si dobrega jedel? Kaj si boš lepega kupil? Jaz ne
kadim tobaka. Črnit nisi prišel ? Oče so si v mestu žita kupili. Tega nikdo
ni slišal. Slišal sim, da je tvoja mala sestra u vodo padla. Kadil bi, pa

16

tobaka nimam. Gledal sim, očeta pa nisim vidik Prodal bi obleko, sebi
pa novo kupil. Nobenega učenca nisim vidik

33 o n ber ©feigerung bet 3SetWorfer.

§. 19. 3Iffe 33eh»orfer inerben geffetgerf; unb prat babittc^, baft man 1
ben mamtlidjen 9lužgang bež ©entftrš tn - ega fur bte gvoette 33ergtetcf)Uitgš*
ftuffe in ši, ša, še (felfeuer tn ji, ja. je obet iji, ija,  ij  e) unb tttenn su
»tele 5Ditflaufe jufammen fommett fottten, in iši, iša,  iše  obet, um ež nodj
meljr ju ermetdfen, in ejši, ejša, ejše  »emctnbelf; unb feff mmt btefer
Stneifett 33ergletd)ung§ftufe naj obet nar bot, fo ift aud) bte brtfče SBerglet*
dmngSffufe ft^on gebtlbef. .fjte unb ba fanti man baž SSeimotf aud) ungeffeigerf
laffen, unb fe|t btop fur bie jmeite 33ergteicljungžftufe bolj  (meljr) unb fut
bie btiffe naj bolj  obet nar bolj  (mn metfien) borauž.

®tefe geffetgerfen SJeintorter merben getabe fo abgedttberf mie bie mtge*
ffetgerfen *).

21 .

Prijatel-ja, ber $mtnb.
list-a, bet 3Srtef, baž SBlaff.
dans, dones, fjeufe.
včeraj, geffetn.

dom-a, ba§ SSaterfjauč.
doma, ju .fjaufe.
domu, nadj <£jaufe.
kakor, kot, mie, alč , alš tbie.

jutre, morgen.

Na, auf,  an,  fotbetf: 1) bte IV. ©ttbung auf bie $rage mofjtn?  unb 2)
bie V. (Snbung auf bte $ragen mo? an melcijent £)rte?  — 33ot bem
SBorfe vert, vertič, fo tbie bor Sdnbernamett rnirb attd) ba§ SSottbotf i n ge*
ntofjttltd) butd) n a uberfe|f.

Moja obleka je lepša kakor tvoja. Moj prijatel ima naj lepši klobuk.
Moja sestra je Hariša kakor tvoja. Je list od mojega prijatelja. Brat gre
domu; jaz bodem pa na vertič šla. Sestra je s tvojim bratom na vertiču.
Kedaj si včeraj domu prišel? Sestre in matere ni doma. So gospod uče¬
nik doma? Brat bode svojemu stricu list pisal. Dans nočem delati. Kdo
bi dones delal! Vina je mi dal, ne pa vode. Včeraj nisim na vertiču bik
Je moj brat že v šolo prišel? Jaz sim bolj bolen kakor ti in tvoja sestra.
Ta obleka je lepša kakor ona. Kdo je uni človek? Od doma sim včeraj
novo obleko dobil. Kaj si je on lepega kupil? Jutre bom prišel.

*) Stt ben metfien ©egenben »on jtarnten unb .ftrain metben bie gefteigerten SSeimorter
folgenbee ffliajien abgeanbert:

17

“It

Ji

22 .

©er fjerr ŽDrtfcI ift morgett nicbt 311  .fjaufe. SSann totrb bet; @obn rtad^
|>aufe fommen ? ©iefen § 8 rtef b«be id) bon metnem $reunbe er^alfen. ©tefed
sgtud^ ift fd)oner afž jeneS. 3Ba§ f)aft bu 9beuež gebort? 3Ba§ tff ^eufe Sleued
ju boren? SBofjtn tff baž SJidbdjen gefatlen? ©er $nabe ift diter alž bač
Šftdbc^en. $aft bu fdjon gebort, bajt roirb ber .fSerr Onfet nad) fjaufe fom*
men? SBo bift bu geftern geroefen? ©ute Stacfjt! icb gebe nad) -fniufe. -Skr
ift im ©arfen bet ber $rau? ®až grauietn ift in ben ©arfen gegattgen. ®ie
■sijtdgbe moden nicbt arbeiten. SBad midff.bu bier ?

f) a u p t m 6  r f e r mit »e i d) e m u 8  g a tt g e.

§. 20 . 9Ide m d nuli d) en unb fdd&Iidjen fjaupfmorfer mtf wei ($e m
51 u 3 ga n ge berroanbeht baš o in ben ©iegungžfiiben nffejeif in e.

©inen meictjen 5iužgang fjabcn alfe jene mdntdtd)en $auptro 6 rfer, meidje
ftct> auf c, č, j, s, s, z, ž enbigen, unb ade, ibetcfe im ©enttts etn j bor bem
a baben. SSon ben fdd)iicf)en .^aupfroorfern recfnet man aber alte jene fiefov,
melcbe fid) auf je enbigen: bie fid) auf e enbigen, tmbett lieber a ftatt o. *).

23.

Njiva-e, ber 5lcfer.
živina-e, baSSBteb.
tobačnica-e, bie SrabafSbofe.
bogat, a, o, reid), n>ob(b«benb.

Alj, ali fantt bet einer j?rage, tttenn feitt anberež ^rageroort borbanben
ift, ben @a| anfangen; in bernetneitben @d|ett, ober tnentt etn fjattpfjeifroort
ben @a| anfangen fottfe, fott alj ober ali itntner gefeft tnerben. ©te ©eutfc^en
baben feitt eigenež SSorf bafur.

rad, a, o, gern.
koljko časa? mie tange?
toljko časa, fo tange,
čak-am, ati, marten.

Koljko časa že čakaš tukaj na njivi? Alj brata čakaš? Toljko časa
nočem čakati. Čigava je ta živina? Čigavo živino si na našej njivi vi-
dil? Alj ne greš rad na vertič? So tvoj stric bogati ? Tobačnico imam,
tobaka pa nimam. Hči je s stricem na vertiču. Brat je s svojim prija¬
teljem tudi na vertič šel. Koljko časa si na me čakal? Alj ni tobaka v
tobačnici? Ta deklica ni rada tukaj. Tvoj stric so bogatejši kakor moj
oče. Tvoja teta so bolj bogati kakor moja. Kdo je na,njivi pri živini?
Jaz hočem s prijateljem domu iti. On noče na njivo priti. Cej si me včeraj
čakal? Zakaj nisi s stricem v mesto prišel? Taj človek ne kadi tobaka.
Jaz imam lepši plajš , kakor je tvoj. S tvojim černilom ni dobro pisati.

24.

38er but bit biefeč SSud) gegebcn? Sff ber f)err SSater fd^ort bier ge«
tnefen? SSatum mtdft bu rttc^f @uppe effen ? SSer ift mit bem ^auš^ernt itt

*) ®tefen Unterfdjicb ber #auptt»orter oom tretefjen unb iiarten MuSgange, faben jene
niept ju bead)ten notjug, t»eld)e bie ffiiegungšftlben -am, -ama bem -om, -oma »or«
Jitben.

•2

18

ttnferem ©arien ? 3ft bte $detfd)fupbe ntcbt guf? Sff bte «f>au§frau fdjon ge«
funb ? 38te tange ^aft bu trn ©arten gelnarfef ? ®až ffitefj tff auf frem 9lcfer
bctrter £anfe. SSem getjbrt btefer grofje $cfer? 3ji bcr Gruber mit feinem
§reuttbe fd)on bet btr unb bei betnern franfen 5Bafec getttefen? Sft btefer Sjjanfet
ntcbf fdjbner atž jetter ? SBtff bu gern bet ber ^anfe tn ber @fabt? SSeffett
Siabafžbofe fjaft bu fjter tm ©arten oerforen ?

25.

Tergovec-vca, ber Kaufmanu. naj boljši kup, atu motjtfeitffen.
kupec-pca, ber Taufer. vselej, vsolej, vsigdar, vsikdar, tmmer.

dober kup, moljffett. pošlem, poslati, fdjtcfen.

boljši kup, iroljtfeiter. iz, attž (ttt. b. II. ©nb.)

sejok-am, ati cb. placent, plakati, »einen.

Te tergovecje ntoj brat. Cmu se jokaš? Moj klobuk je boljši kup.
Kaj si iz mesta lepega dobil? Na to njivo ni kupca. Alj si vselej tukaj na
me čakal? Sestra seje jokala. Ta pipa m' dober kup; ona je boljši kup.
Cmu deklica plače? Alj si taj list iz mesta dobil? Tvoj stric so naj bo¬
gatejši tergovec v mestu. To obleko si naj boljši kup kupil. Alj ni kupca
na te vertič? Alj boš taj plajš bratu poslala? Kdo je ti to knigo poslal?
Zakaj mati plačejo ? On rad plače. Jaz se ne jokam. Brat je vsigdar pri
svojem učeniku u mestu bil. On bi rad prišel, pa lepe obleke nima.

§Seft|attjetgettbe fBetmbrter.

§. 21. SSenn im Seuffcften etn .paupfmort mtffetft bež ©enifittž ben 58e*
ft| bež anbern anjeigf, fo rnirb baž ben §8eft§er angetgettbe ^aupfmorf im
©tooenifct)en tu etn §Betn?orf rermattbelf, memt bcmfetben ntcfjf fd;on ettt fotdjež
»orangefjf.

•giiebei fiat man jebod) jttm jjfdlle ju unferfd^etbett; enfttteber ffefjf baž ben
š8eft|er anjetgenbe .fpcuiptmorf tm©enitt» ber@tnjat)t ober ber SStefjaljt. @tefjf
ež tm ©enttto ber ©tnjatft ,  fo totrb baž bctt 58eft| anjeigenbe SBetmort baburc^
gebitbef, bafj man bet tndnnitcl)en unb fdcfdidjen £>aiipfroorfern ben 5tužgang
bež ©enitiož a in ov, ova, ovo,  bet betten mit roetcjjent Siužgange in e v,
eva, evo,  unb bet ben meibtidjen ^»auptmbrtern baž e bež ©entfiož tn in,
in a, ino ttermanbett. ©tefež fo gebtlbefe šBeimort mtrb nor baž ^»auptmort
gefeff, unb fttmmt mtt bemfelben ttt 3al)t, ©efd)tecf)f uttb ©nbung ttberein.

©tefjf aber baž ^»auptmort tm ©entfiž ber SStelga^I, ober nnrb oott etrter
sperfon ober @acl)e tm Slttgetnetnett gefprod)en, fo mtrb bet mdnttltc^en unb
fdct)ltct)eu ■Jpattpfmbrfern baž SBetmort auf s ki, ska,  sko  ober ški, ška,
š k o unb bei ben meibitcttett auf ji, ja, je ge6itbef, *)

*) ®ie SBeivrSrter ber erflcn 2Cvt roerben gr6fjfenti)eitš regelmafitg gebitbet, unb »eiterfiin
ntd)t meljr aušbrucEticb angcgeben ; SSeirobrter ber jtreiten 2Crt aber, beren 25i!bttng
cft feljr unregetmafiig, unb aud) nicfjt »on atlcn .£auptn)6rtern mog(ict) ift, toerben
jeberjeit, beoor fie tn <3d§en »ortommen, oben an gefe|t merbcn.

/) .

19

26.

Oče-očetov, a, o, očin, a, o, bež $8aferž. očetovski, a, o, bet S&dfet, bdfevttcf).
kmet-kmetov, a, o, bež Scmbtttmtnž. kmetiški,a, o, bet Sanbteufe, bduerifdj.
gospod-gospodov, a, o, bež ^etttt. gosposki, a, o, bet ^ettn, fjetrfcJjaffIic|.
mati-matern, a,- o, bet SJtufter. materinski, a,o, bet SMtfer, mufterttc^.

hči-hčerin, a, o, bet S£odE)fer. hčerinski, a, o, betSiodjer, fbcfjerttdj.

otrok-otrokov, a, o, bež $tnbež. otroški, a, o, bet $tttber, b. j?tnbern getjorig.
gospodična-e, gospodtčin, a, o, bež §rduteinž. (fefjtf)

Tukaj je otrokova obleka. Tam je otroška obleka (bte Metbung bet
^tnber obet bte .Rtnberftetbung). Tu je kmetov, tam pa gospodov vert. Tu
je kmetiški, tam pa gosposki vertič. Tam je gospodova obleka. Tam Je
gosposka, tu pajemetiška (obet kmetovska) obleka. Kje je očin nož? Cej
je tetin klobuk ? Čej imaš sestrin nož? Tu je gospodičin plajš. Je stricev
plajš nov alj star? Kdo je stariši, jaz alj tl? Kdo je na kmetovem „ver-
tiču? Cej si tetinega sina vidil? Alj nisi v gosposkim vertiču bil? Cej je
bratov plajš? Jaz ga hočem vlditi. Tetina hči v stričevem vertiču igra.
Cej je očiua njiva? Kdo ima očino živino na gospodovi njivi ? Sestrin
nož sim na kmetovskim vertiču vidil.

07

I «

(šž getjorf, ež geboren, ež tff getiortg, ež ift etn Očtgett*
ftju.m ec. tnttb bfofj butdj baž $ttfžjetfit>orf ii6erfe§t, baž ben 58eft|er anjeb
genbe $aupfi»orf tottb abet ttt etn SSetmorf nemanbetf, uttb mtf bem@ubjefte
in ©efctjedjf, 3at)t unb (Sttbung itberetngefftmtnf; ntenn abet fct;cm etn 9$eb
inort boraužffefjf, fo trnrb ež tn ben ©enttto gefetjf,

(S ž g t b f tietfif je unb e ž gt b f nt d> f, e ž gt b f f etnen  ec. tjetfif ni;
baž barauf bejugftt^e .fjauptinort nrirb abet ttt ben ©entftn gefe|f.

Je ta bratova ^obleka ? Čigava je ta obleka? bratova. Čigav je te ver¬
tič? gospodov. Čigav je te klobuk? Teje  sestrin, uni pa mojega brata.
NI zdravega človeka doma. Bratov vert je lepši kot učenikov. Je stricev
sin v šoli? NI tobaka v mojej tobačnici. Si si novo pipo kupil? Kdo je
sosedovem *) (ffaff sosedovemu) sinu stric, Kaj si sestrinim sinu dal ? Te
Pjajš je bratov, Jaznisim v tvojem vertiču bil. Stričevega sina nisim vidil.
Čigavo je to vino? ženino. Čigava je ta deklica? gospodarjeva. Čigav je
nož ? Moje sestre. /

Yfr  r 'C C£  /(" '■

28.

Miza-e, ber Stfd). pust-lm, iti, taffen.

stol-a, ber @fuf)t. lež-lm, ati, ttegen, (fdfjfafen).

še, ttod^.

®er .£mt tff auf bem ©tfcfje. ©te @cf)Weffer bež Sebrerž ift tm ©affett

*) ®ei ben »on Jpcmptmortern abgetciteten SBeircortern tcmn in ber UmgcmgSfpracbe im
®atio ber Sinjatit ber 2fu§gang -emu ber furjeven 3Cugfpradfie tregen mit -em obet
-im oermecbfelt merben.

2

ber ©attfe. ©er SSruber bež Stacbbarž ift im ©arfeir eurež Seftrerž. 2Ber bat
baž ©teffcr bež SSruberž bter geiaffen? ©Jem gebčrt btefer ©tubi? ber Žanfe.
SSem gebort btefež fpapter? bem Gruber, ©eijort btefer £tfcb ber ©anfe obet
ber .paužfrau? SSet bem Sruber bež Sebrerž btn td> nodf) rttd^f gemefen. G3e*
feben aber ^abe id) tbn fd)on. Sft bte ©cbmefter ber ©tagb rtod) im Stmnter?
Sft er fd)on bet btr gemefen? ©3o tjaff bu btefen £tfcb unb jenett ©tubi ge*
fauft? Sd) btn itn ^immer geiegett (gefcfdafeit).

fBtegung ber gttrmorfer: kdo, kdor unb kaj, kar.

§.22. Kdo? mer? unb kaj? maž?  finb fragenbe, unb kdor,  mer
unb k ar,  maž  bejtebenbeSurmorter. ©temerben foigenberSiajten abgednberf:

1. @nb. kdo? mer?

2. @nb.koga,koga? meffen?

3. ©nb.komu,komu?metn?

4. ©ttb. koga. koga? men?

5. ©ttb. (priJ kom? (bet)

meni?

6. ©nb. (s) kom ? (nttf)

mem ?

©o mte k d 6 mtrb audi) nikdo, nihče  ober ni h čir. Sliemanb
uttb nekdo, SemalTb, trgettb  mer  abgednbert.

Nič, ntcbfž,  bat tn ber 1. ©. nič; 2. ©.ničesar; 3. @. ničemur;
4. ©. nič; 5. @, ničemur; 6. @. ničemnr.

29.

Nikogar nisim v kmetovskej obleki tukaj vidik Od tvojega brata nič
(ftaff ničesar) nisim slišal. Tvoj hlapec nič ne dela. Tvoja dekla dobro
dela*) (ntcftt dela dobro). Taj učenec dobro piše. Nikdo ni lepše pisal,
kakor tvoja mala sestra. Iz ničesar nič ne bode. Kdor je dans tukaj bil,
bode tudi jutre prišel. Kar sim od soseda slišal, bom bratu pisal. Kdo
je dans tukaj bil? Kdo bode jutre prišel? Kaj si od soseda slišal? Lepo
je, kar sim bral. Kaj si v tej knigi lepega bral? Zakaj lepše ne pišeš?
Nekdo je tukaj bil. Kdo letina vertiču? Kaj tam na mizi leži? Komu
bdš te list pisal? Nikogar ni tu bilo.

Beč-a, Dunaj-a. ©šteti.
Celovec-vca, .ftiagenfuvf,
Ljublana-e, Satbacb.

vol-a, ber £Dcbž.

kteri. a,o?  meteber, meldje, meidjež?
govor-im, iti, fprec^en, reben.

*) ®aš Stbebcnroort mufi in bet Stieget »or bem jtettroortc ftetjen; fotgt aber auf baš erfte
deitiuort nodj etne unbcjttmmte 2Crt, fo rnirb »or biefe baš 3iebem»ort gcfegt. ®te
Stebcnrcorter, bie »on ffieituortern gcMtbet tuetben, enbtgen ftcl) auf-o, unb beit»eid)eni
2Cušgange auf e.

21

Gradec-dca, ©raj. ostaneta, ostati, btetben.

na Dunaj, nac^SStcn; na Dunaju, tn SStett.

©až ffiormort nac| »or ©fdbtenainen tutrb burcb v ober u u6erfe|f.
Sosedova sestra gre v Ljublano, moj brat pa v Celovec. Kteri človek
je s teboj na Dunaj šel ? Na Dunaju še nisirn bil. Moj oče bodejo že ju-
tre v Beč šli. Cej si tega vola kupil ? S kom si včeraj na vertiču govo¬
rila? Zakaj pri meni ne ostaneš? Toljko časa nočem čakati. Brat hoče
dans lepo pisati. Moj brat je z učenikom na Dunaj šel. Kada si v Celovcu
bil? Jes bočem še dans v Ljublano iti. Včeraj sim od svojega prijatelja v
Gradcu list dobil. Tukaj je zdraviše kot v mestu. Od kterega prijatelja si
te list dobil? Kdaj bi bil tvoj nož per meni ostal? Kdaj bi bila jaz to vi-
dila ? Komu bodeš to knjigo poslal? Alj nič nisi od mojega brata na
Dunaju slišal? Od tebe mati nič niso liotli slišati.

31 .

Gostivnica-e, baž ©aftbctuž. čern, a, o, fdjmatj.

kavarna-e, baž dbaffeebauž. bel. a. o, ttrnjk

mož-a, ber SJčnnn. zlo, febr.

Stn ©aftbaufe babe teb mit SUtentanben gefpteff. ©tefer šDlann ift fd)ott
febr alt. $)ltt »em 6ift bu geftern im $affeebattfe gemefen? Sft betn .fjut meijt
ober fc^ruarj ? ©er «£>err Še^rer bat bem ©obne bež Sanbmannež fcbmarje
Sinfe unb metjiež fpapter gegeben. ©efjff bu tn baž $affeebauž? 59tit rcetdjem
SJianne Daft bu im ©aftbaufe [o tange gefpteft? ©etn SBater ift fdton febr att.

wurbe (močite) febr gern effen. ©tefež bat be’r ©center febr gut gefdjrie-
ben. Scb irurbe gern febreiben, babe aberfeinfpapter unb felne $eber. <£r bat mit
Semanben gefprodien. Sffien baff bu im ©arten fpieten gefeben ? ©er SSater
gebf nacb ©raj. ©er Onfel ift tn SBten. Sdj merbe nacb Satbacb geben.

32 .

Dete-deteta, baž $htb.
biša-e, baž .£)auž.
vsaki, a, o, jebor, e, ež.
sam, a, o, fetbft, attein.

kako? mie?

tako, fo, fo febr.

mor-am. ati (morem)’ ntuffen.

morem, moči (mogel, gla, glo), fbmten.

ljub-im, iti, lieben.

Vsaki človek mora sebe ljubiti. Čigavo je ono dete ? gospodinjino.
Sestra je sama doma. Dans ne morem še priti. Zakaj ne ljubiš svojega
starega očeta in svoje matere? Kako si ležal? Ta hi*a je očetova, ona pa
stričeva. Včeraj nisim mogel v Celovec priti. Tako lepo ne morem pisati.
Hlapec more še dans v Ljublano iti. Samemu sebi je novo obleko kupil,
meni pa ničesar. Stric so svojo hišo učenikovim bratu prodali. Teta so
zlo bolni. Tako nisi bolen, kakor sim jes bil. Sestra more, brat pa more
priti. Sin more še dans na Dunaj iti. Kak6 je učenec pisal? Čigavo pero
si na mizi vzel ? Kam je moja fajfa padla ?

v

fbitbung bet: ge&tetfjettben Strt.

§. 23. ©te gebiet^enbe 9lrf »trb atCegeit »ort bet: gegettntdrftgett 3ett ge*
biibet, tnbettt tttatt bte @nbft!6ett — a m in a j, — emuttb  — im  trt i unb

— e m (em) trt e j »ertoanbett. ©te ,3ettn>6rfer auf — jem unb —j im »er?
fen bet bet* SBtlbung ber gcbtetfjenben Strt, »entt fte nidjt jur »ierfert $orm auf

— im, — iti gef)Oten, blojj — em unb — im meg.

SStegung tn ber (S t n g a ^ I.

cmo

—  uj

— u.i

'et er, fte, ež.

33.

Srajca-e, košulja-e, bati $emb. prinesem, prinesti, bringen.

omrela-e, ber 9tegenfcf»irm. iščem, iskati, fudjjen.

konj-a, baS ipferb. povsod, povsodi, uberaff.

do, bi$, btšju,btž tn(m.b. II.(Snb.) odkod? »otjer? »on »otjer?
k, ju (mit ber III. @nb.) SSor k trnrb h gefe|f.

Ta srajca ni moja. Kupi mi vina. Prinesi mi vode in vina iz gostivnice.
Odkod si te list dobil? Jaz grem h kmetu. Povsod sim te že iskal. Do
mesta ne grem s teboj. Čigava je ta košulja in ona omrela? Tega konja
sim od vašega soseda kupil. Ne igraj. Boljši kup mi daj to omrelo. Tvojega
učenika sim že povsod iskala. Išči moj nož. Ne jej tega mesa. Ne pij tega
vina. Ni tako dobrega vina, kakor je to. Dete! ne igraj z nožem. Do vaše
hiše sim ž njim šel. Ljubi svojega brata. Odkod je te mož ? Ktera hiša
je vaša? Ktera.srajca je tvoja? Ti moraš ž njim priti. Zakaj me nisi tudi
pri učeniku iskal? Otroku vino ni dobro. So oče sami prišli?

34.

Nedela-e, ber ©onntag,
pondelek-lka, SJtontag,
torek-rka, ©tenffag,
sreda-e, SJItffttiocjj,
četertek-tka, ©onnerfiag,
petek-tka, §rettag,
sobota-e, ©amftag,

nedelo, ant ©onntag, ©onnfagS.
pondelek, am SJtontag, SKonfagž.
torek, am ©teitftag, ©tenffagž.
sredo, am SDLtfftnoc^, SJttftinodjš.
četertek, ant ©onnerffag, ©onnerffagS.
petek, am f^retfag, ^retfagž.
soboto, am ©amftag, ©amftagš.

.gteufe tft ©amftag, ntorgen aber »trb fetn ©onntag. Sim ©ienftag »irb
bte @cf>»efter tn bte ©tabf gefjen. jjretfagž bttt tdj ntdjf ju 4>aufe. Jtomme
am50ltff»odj ober ©onnerftag. SBarutn btff bit ntd)t SttonfagS gefotnmen? Sft
beufe 59itft»od)? SSrtnge mir (et»aš) SSaffer ober SBettt. gretfagS effe tdj fetn
gtetfcf); audj am ©amftag ntdjf. ©etne ©djmefter ^abe td) geftern uberatl ge*
fucftt. Sener Jbaufmattn tft auši SSten gefotnmen. Sft betn ©fjetnt reicf)? SDitt
biefer geber »irft bu gut fc^retben fonnen. $aufe mtr spapter, Stnte unb gebern

23

trt bet ©tabf. ©onnerftagS »erbe tdj fcf&ft tti bte @tabf fotnmen. Sefe mir
btefcS fdtone ©ud).

©rtffe 9t6ditberungšarf.

§. 24. ©tegung ber inetbttdjen $auptwbrfer, bte ftd) auf einen SDMtlaut
enbtgen, tn ber (Stn^afjl:

1. @nb. — I 3. (Snb. — i ! 5. (Snb. — i

2. (Snb. — i ! 4. (Sttb. — 6. (Snb. — jo

35.

Ščet-i, bic ©urffe. peč-i, ber ©fen.

klop-i', bie ©attf. dolg, a, o, lang.

noe-i, bte ©ad)f. letos, letaš, ^euer, biefeS 3>at)f.

jed-i, bte ©petfe, baš (Sffen. lani, mrngež cber tierftoffenež ^abr.
po čem? line tfjeuer? um metdjen spreis?

Po čem si si to ščet kupil? Kdo je tam pri peči? Ta jed m' tako
dobra kakor una. Kdo je mojo obleko na klopi vzel? Letos še nisim v
Celovcu bil. Lani sim s tvojo materjo na Dunaju^ bil. Prinesi mi mojo
ščet. Lani sim zlo dolgo bolen bil. Noč je že tukaj. Se letaš moram Ljub-
lano viditi. Lani nisim mogel na Dunaj priti. Jutre bom moral (ober bnfttt
mogel, gla, glo. jum Uttferfd)tebe »on mogel, gla, glo) v Celovcu biti.Brat
je mogel z v učenikotn na vertič iti. Ta klop ni dolga. Fant tam na klopi pri
peči leži. Se to noč morajo oče domu priti.

36.

SSerjToffetteS ^atjr Lin tclj bet metnem ©nfet tn8at6ad) gewefen..©te 9tad)t
ift fetjr lattg. SBte t^euer baft bit bettten SDLanfet nerfauft? ©ringe mir etn (Sf*
fen. ©tefe ©itrfte ge^ort ber jjratt, jene aber metnem atfern ©ruber. iftetter
farni tdj nodj ntc^f nacbSBten fontmen. ©tft bu tange frattf geroefen. SBa§ mad)t
brine Eranfe @d)tt>effer Ijter tn ber @fabf.

SSiegutig ber SUebetljeile itt ber SOleftrjat;!.

(Srfte  Stbanberunggarf.

§. 25. ©tegung ber ntdmtltdjen unb fac^ticfien ^aupfmorter iti ber
SJtetjr jat)t:

SMnntidj. @a'd£)Kd£).

1. (Snb.

2, (Sttb.

i

ov '

Otti

am

4. (Snb. — e

5. (Snb. — ih

3. (Snb. —

6. @nb. — i (mi)

— a

om

am

— a

— ih

-i

\ami

mi).

24

37.

Zdravnik-a, vrač-a, ber §(rjf.
bolezen-zui, bte Jhcmftjetf,
roka-e, bi e $anb,
noga-e, ber §uji,
glava-e, ber J?opf.

boleh-am, ati, frdttfebt.
bol-im, eti, fcfpnerjen, f^utt.
ker, lueit.

zapstonj, zastonj, umfortft, bergcbenS.
denem, djati, tegert ftjun.

Ktero bolezen imajo tvoj oče? Zdravnik je že prišel. Noga in roka
me boli. Kdo je pri hlapcih? Kam si moje nože djal? Dans ne morem v
šolo priti, ker sim bolen. Te fant ima dobro glavo. Kaj imaš na nogi?
Kaj te boli? Kdo je fante na vertičili igrati vidil? Te kmet nima hlapcev.
Moj oče nimajo konjev. Jaz nisim učenikov imel. To moraš otrokom dati.
Koljko časa že bolehajo mati? Je zdravnik že pri bolnej materi bil? Alj te
glava boli ? Mene pa roka. Do srede boš še zastonj čakal. Kam si moj
nož djala? Zakaj mi nisi tobaka seboj prinesel? Tako dolgo nočem zastonj
čakati. Učenik nimajo otrok*).

SS t e g u rt g ber 3etfw6rfer in ber gegertmdrftgen 3eif
»ielfac^et 3 a H*

§. 26. ®ie 3 e tf»orfer roer&en in ber gegentodrtigen 3eit snetfacfjer 3<^
fotgenbermajšen abgeinanbetf:

1. — amo' — emo

2. — ate — ete

3. — ajo — ejo (6)

fur alte trei 5tu3gdnge gugletc^:

1. — mo | 2. — te | 3. — jo.

— imo

— ite

— ijo (e) oter

38.

Rokavica-e, ber <£)anbfcf)ut). vesel, a, o, tuftig, frof)tidEj.
nogavica-e, ber Štrumpf. pozn-am, ati, fennen.

voz-a, ber SJSctgett. spozn-am, ati, erfennen.

Cej si brata spoznala? Hlapci na njivi delajo , otroci pa na vertiču
igrajo. Alj ne poznate našega novega učenika? Od koga si si te voz ku¬
pil? Tvoje matere še nisim spoznati mogel. Jaz ne morem tako lepo go¬
voriti, kakor sosedov brat. Kaj delate tukaj pri fantih? Otroci veselo na
vertiču igrajo. Alj si ti moj nož na mizo djal? Alj te še noga boli? Kako
dolgo je dete bolehalo? Kada ste me spoznali? Jaz te že dolgo poznam.
Dete tam pri vozih igra. Deklica je s fanti na vertiču igrala. Sivino že prine¬
sel? Rokavico sim zgubil. Kam je dekla moj klobuk djala. Kupi mi tobaka.

*) Otrok, fcaš .Sbinb, Jnttb in ber 50?efjvjaf>t gvoptent^eiig fo abgeanbert, atš:
1. ©nb. otroci, 2. ©nb. otrok, otrokov, 3. @nb. otrokom, 4. @nb. otroke,
5. ©nb. otrocih, 6- ©nb. otroci, otrocmi. — Ueberbaupt aber Jonnen bie meh
ften mnnnltdjen $auptrobrter auf k, bas Jt in ber 1., 5. unb 6. ©nbung ber
3Jte$rja§l in c rericanbeln.

25

SStegung bet SSetmotfet tn bet SDletjtjab*-

§. 2T. ©te §8et»6rfet metben tn bet SS^e^rga^I folgenber SJtafien a6«
gedtiberf:

SStrb »on etttem befttmmf  en  .fjauptmorfe gefprodjett, tn metnem $atte
trn Seuffdjen bet, bie,  baž  obet fonft etn guetgnenbež gttrmort tor bem*
fetben fo muf man bte SSetonung mtffelft bet fattenbett Se^nung auf bie
@t(6e legen, metdje bet 95tegung§ft(6e Dotaužgebf, bem mdnnttdjen 5lužgange
muf man abet nod) ubetbtef trn ilomtnaftb bet (gtnga^I etn i anljdngen, alž:
lep klobuk, etn fc^onet $ut; lepi klobuk, bet fcfone $uf. ©tefež i ertiatten
jebodj nte:

1. SMe juetgnenben gurtobrfer ;

2. bie SSeimorfet auf ov unb in, mefctje eitten SBeftf anjetgen; unb

3. bie šBeimbrfer, menit fie at§ SSefc^affen^eif§H?otter i^ren ^»aupimorfetn
nadfftetjen.

39.

Leto-a, baž Saljt. ves, vsa, vse, Slffež, alfe, ganj.

dan obet den-dneva, bet Sag. ura-e, bte ©fnnbe, Ul)r.
mesec-sca, bet -Sionaf. ko, ki ba, atb.

teden-dna, bie 3Bod)e. nared-im, iti, terfettigen, ntacben.

šivila-e, bte SMfjfettn.

SSenn man bte geit,  tn metctjer efmaž gefdjtetjf, attgeben mttt, fo muf
bet © e n 1 1  i o, felterter bet 5t f f u f a 1 1 1, gefeff merben. Sn btefetn §atte fragt
man : m a n n ? (k a d a ?) ; um m e 1 d) e 3 e  i i  ? (k t e r e g a časa?); m e U
d)ež.Sat)t? (kterega leta?); m e 1 d) e n SJtonat? (kterega
mesca?);  metel) e SBodje? (kterega tedna?); metel) e n Sag?
(kterega dneva  obet dne?).  Srn ©euffdjen fommen gtoftenf^etlš 33or*
mbrtet not.

Vsi vaši otroci na našim vertiču igrajo. Je šivila mojo srajco že nare¬
dila? Tvojih bratov ne poznam. Moj dobri oče že dolgo bolehajo. Kteri
dan je dans? Dans je pondelek ,Jutre bode pa torek. Tega leta še nisim
Ljublane vidil. Kterega mesca so tvoj stric iz Beča domu prišli? Kaj tvoj
bolni brat dela? Moj bratje zdrav, ne v pa bolen. Ko bom srajco naredila,
ti jo bom že poslala. Ta ura ni moja. Cej ima tvoja sestra svojo uro? To
uro sim boljši kup kupil, kakor ono. Sosedov klobuk je lepši kakor tvoj.

26

Tetin plajš je boljši kup kakor sestrin. Te človek je vselej vesel. V tih
mestih še nisim bil. Veseli fanti tam na vertiču igrajo. Vsi hlapci delajo.
Ko sim slišal, da si bolen, sim z vračem k tebi prišel.

40 .

Sovraž-im, iti, fjctffen. zopet, spet, lnteber, tnteberunt.

zbol-im, eti, erEranfen. zač-nem, eti, anfangen,

vstanem, vstati, ctufffefjett.

SSarum (jaffef tfjr mtdj? SSaitn tiaf ber 35afer ju fratifelit angefmtgen?
SBann ift betne gufe SJtutter erfrattft ? Sdj ^affe btd), inett tdj btdj fmjfen intff.
®er $opf fjnf tmdj ju [^merjen angefangen. SStft bu fc^ort tnteber E)ier? SBann
ift tjeufe ber $err Setjrer aufgeftanben ? SSBelc^ert Sftonaf tff betne @cf»neffer fo
fefir erErcmEf? SSann tnttft bu ju ctrbeifen anfangen? 33tff bu fcljon lnteber
EranE? Stetne 35ritber ftnb EranE. ttnfere Jbnedjte unb Sftagbe cirbetten tm ©ar*
fen be§ Seljrerž. Stefer SJlantet geljorf bem £)f)etm, jencr aber bem .fjauStjemt.

33 i e g u n g bež^tlfžjetftnorfeg t n ber SJie&rjafcf.

§. 28. ber Sftctirjal)! lntrb bn§ .fjtlfžjetfinorf fo gebogen:
SSegemrMge 3eit. .Ritnfttge 3eit.

3.

smo, »ir ftnb (fjaben)
ste, ttjr fetb (Ija&et)
so, fte ftnb (tjaben)

1. smo, intr ftnb (baben) bodemo (bomo), mir vnerbert fetn (tnerben)

bodete (bote), t^r vnerbet fetn (snerbet)
bodejo (bodo, bojo), fte tnerben fetn (tnerben).
@o lntrb aucb nisim abgetnattbetf ,  unb jtnar tn ber gege.nindrftgen ,3etf:
1) nismo, intr ftnb nid)f (baben ntd)f); 2) niste, tbr fetb ntcbf (^abef ntcbf);
3) niso, fte ftnb ntcbf (f)aben ntcbf); unb tn ber Eunfftgen ,3etf: 1) ne bo¬
demo, intr tnerben nid)t  fetn (inerben nttfd); 2) ne bodete, tbr lnerbef ntcbf
fetn (lnerbef ntdf>,f); 3) ne bodejo, bodo, fte inerben ntcbf fetn (tnerben ntcbf).

41.

Peljem, peljati, fu()ren. se peljem, peljati, fctfjrett.

ozdrav-im, iti, gefunb ntacfjen. se ozdrav-im, iti, gefunb tnerben.
živ-tm, eti, leben. vmerjem, vmreti (vrnerl, a,o), fterben.

ampak, temoč, fonbern. le, nttr.

Človek ne živi, da bi jedel; ampak le je, da bi živel. Kada so tvoja
dobra mati vmerli? Kaj pelješ na vozu? Kam se pelješ s sosedovim kon¬
jem? S o se. tvoia mati že ozdravili? Kam so se tvoji brati peljali? Kam
deklico peljete? Deklico moram k svojej teti, fanta pa v šolo peljati. Že
vidim, da noben vrač ne bode očeta ozdraviti mogel.Dans bi že priti mo¬
gli. Gospod učenik so včeraj vse šolarje domu poslali. Ste se že ozdravili?
Pelji se*) vLjublano alj v Celovec. Peljijpe v učivnico. Kadti ste brati in
pisati začeli? So vaši hlapci spet zboleli? Mati še niso vstati mogli. Fanti
so mogli vstati.

*) s e mirb ber gcbietjienben 2Crt immer na<§gefe|t.

SSott bet Stnrebe.

§. 29 .  ©lofcentfd&ett ttttfcrfd^etbef mait nur jmet §tnrebemorfer: ti'
(b u) unb v l  (3 f) r, @ t c).

Tt, bu tjor f man nur in ber ©prad&e ber SSerfrauIt^fetf, tm £one bec -
$errfdjaft ober aucf) ber S$era<f>fung.

3 m aflen ubrtgen $dtfen, mo ber Seuffdfje etrtc fperfon mit ©te anrebef,
gebraudjf man tmtner bte 3  it> e t f c sperfon,  unb 5 »ar ffefž tm mdnntt^eit
©efdptedpfe. ©te mtf oni ju ttberfe^en, tff unffa»tfdp, unb baf)er ntc^f nacpuap
men, 3 . §S. Cej ste (nt<f)t so) svoj nož zgubili ?

42 .

SMe alž 3af)tmorfer gebraudpfen Stebenmorfern regteren, menn fte in ber
erffen ober Oterfen (Snbung fteljen, ben © e n t f t» ber baju gejjorigen SSorter,
unb bann nerfrefen fte bte ©feffe bež ©ubjeftež ober iDbjettež, alž:

Veliko, mnogo, tjfef, e, ež. več, metjr, ere, erež.
majheno, malo, mentg, e, ež. manj, menj, mentger, e, ež.
koljko, koliko? mte Stel? toljko, toliko, fo »tel.
dovolj, dosti, zadosti, genug. nič, ntdjfž.
kaj? maž? kaj, nekaj, kej, efmaž.

preveč, ju Stel. premalo, premajheno, JU mentg.

dvanajstero, etn Sufenb. šestero, etn pfb Sttfenb.
dvoje, etn spaar.

Kupi mi dvoje črevlov v VeIiko je fantov, da delati nočejo. Gospodar
ima malo dobrih hlapcev. Cej ste si toljko lepih nožev kupili? Mati! čej
ste si toliko mesa kupili? Učencev je se premalo v soli. Imaš dovolj kruha?
Kaj ste v mestu novega slišali? Koljko imate bratov? Alj nič nisi novega
slišal? Vi ste preveč vina pili. Mati so mi šestero novih nožev kupili.Fant
je ti dvoje čevlov prinesel. Moji sini so tudi slišali, da bode tvoja sestra v
Ljublano prišla. Malo kmetov je prišlo. Koljko imajo gospod učenik sinov?
Jai; imam manj lepe obleke, kakor sosedova hči. Dvoje čevlov je ti dovolj.
Kam ste svojega sina poslali?

43.

Goldinar-ja, rajniš-a, ber©utben. petica-e, ber jjtittfer.
krajear-ja, ber ^reujer. desetica-e, ber 3e!jner.

groš-a, ber ©rcfdptt. dvajsetica-e, ber 3manjtger.

bolj, beffer, ntefjr (ftephorSSeb unb3etfmorfern attfbte^rage: mte fefjr?).

Koljko ima goldinar krajcarjev alj grošev? Od očeta sim dvajsetico,
od matere pa desetico dobila. Koliko dvajsetič in petič je na mizi ležalo ?
Koljko goldinarjev je fant vzel? Moj^ stric so tergovec v Beču. Sosedje
bolj bogat (ober bogatejši) kakor jaz. Čigava je ta nova dvajsetica? Dvaj-
setica je bratova, desetica pa tvoje male sestre. Jaz nimam krajcarjev alj
grošev pri sebi. Jaz sim bolj bolen kot zdrav. Meni ste premalo kruha, pa

preveč mesa dali. Kaj delate tukaj vBeču? Teta! čej ste včeraj z gospod*)
učenikom bili? To je gospod učenikova živina. Koljko so ti gospod sose¬
dova gospa dali?

44.

B6g-a, (Soft. mol-iju, iti, žebr-am, ati, Setven,

z Bogom! srečno! Ie6e, tebef, teben @ic molji!

(Soft fontten mir tttdjf feben. SBarurn mofteit ®te ntdjf bedjen? Sebett
®te mobt, SOhtffer! fOtorgen muf icb nad) JHagenfitrf ge^en. «g>extfe ftttb roertig
©djider gefomntett. 3<b babe btr ntebr SBrtefe gefdmeben, atž bit mtr. Sebef
mobt, §reunbe! tdj muf fferben. SSem bat bte £odjfer bež -Serrn sOnfelž fo
Diet SSctn unb SSrob gefebieft? 3UXe Jbtnber ftngen ati ju befben. gtbt feb
neti SJIenfdjen, bajj er miirbe ©oft gefefen !ja6en. £sn Idnbtidter ^(etbuttg fab
td) einen Sfienfdjen tn ben ©arfen gebett. SBott mettt babeti @te fo Diet Broanjb
ger befotnmen? 38em boben ®te ^b>re Dcffen tierfauff? ©o Diet $letfdj rotff
id) ntcbf effen. $eufe gibt eč ntdjfž Sieueg. SGaž baben ©te ftd) ©djonež ge*
fattff? Sebe motjO id) gefe nad) «£>aufe ju mettter franfett SJlutfer.

3 tv c 1 1 c 5lbctuberung§arf.

§. 30. SBtegung ber mei&iicben $aupfmorfer auf a tn ber 5Dlebrjabh

1. (Snb. — e 13. ©nb. — am . 5. @nb. — ah

2. (§nb. — — j 4. @nb. — e 6. (Snb. — ami.

45.

Gotov, a, o, gemif ; ferftg. hiter, tra, tro, uren, rna, rno, febnett.
žalosten, stna, stno.traurig. smem, smeti, btirfen.
mertev, tva, tvo, fobf. bez, brez, obne (mit ber II. (Snb.).

za, fitr (pro) bi n ter,  regterf 1) bte 1Y. (Snbung auf bte j^ragen: fur
men?  m ob  in?  unb 2) bte VI, ©nbung auf bte §rage: mo?

Je jed že gotova? Zakaj ste vselej tako žalostni? Moja tinta je bolj
černa kakor tvoja: Zakaj ne molite za svoje mertve brate in sestre? Naše
dekle ne smejo igrati. Kam tako urno. deklice? Moje rokavice so že Černe.
Te fant ni bez glave. So si sestre bele alj Černe klobuke kupile? Zakaj si
belih niso kupile? Otroci za vertičem igrajo. Deklica je za svojo bolno
mater v mesto k zdravniku šla. Bratovsko smo se s tvojimi brati ljubili. Vi
ste vselej žalostni. Žalostni ne smete biti.

OJruitb*  unb Dvbnunggjabtcn bt£ 2 0.

§. 31. ©runbjablen.

1 jeden, dna. dno (eden, en, a, o)

2 dva, dve

©rbnuttggjabten.

1. pervi, a, o.

2. drugi, a, o.

G o sji  6 d, ber #err, bleibt genmniglicf) unoeranbert, metin eš »or etnem Jftaupt*
morte jlefit, fefbft bann, rcenn le§tere§ in etn S3eircort »ermanbeft merben rnup.

29

3 trije, tri.

4 štirje, štiri (četiri).

5 pet.

6 šest.

7 sedem.

8 osem.

9 devet.

10 deset.

11 jednajst (ednajst, enajst).

12 dvanajst, dvanest.

13 trinajst, trinest.

14 štlrnajst, četirnajst, štirnest.

15 petnajst, petnest.

16 šestnajst, šestnest.

17 sedemnajst, sedemnest.

18 osemnajst, ošemnest.

19 devetnajst, devetnest.

20 dvajset, dvadeset, dvajsti.

3. tretji, a, e (treči, a, e).

4. šterti, a, o (četerti, a, o).

5. peti, a, o.

6. šesti, a, o.

7. sedmi, a, o.

8. osmi, a, o.

9. deveti, a, o.

10. deseti, a, o.

11. jednajsti, a, o; ednajsti, a, o.

12. dvanajsti, a, o; dvaneti, a, o.

13. trinajsti, a, o; trinesti, a, o.

14. štirnajsti a,o; četirnajsti, a, o.

15. petnajsti, a, o; petnesti, a, o.

16. šestnajsti, a, o; šestnesti, a, o.

17. sedemnajsti, a, o; sedemnesti.a.o.

18. osemnajsti, a, o ; osemnesti, a, o.

19. devetnajsti. a, o; devetnesti, a, o.

20. dvadeseti, a, o; dvajsti, a, o.

Jeden, dna, dno (eden,  en), etnei,  fotbte atle ©rbnungeSjaljlett,
»erben fo trie bte fBetttorfet abgednberf.

Dva, dve, dve j n? e i, unb oba, obe, obe,  obet o b a d v a. obe¬
dve, obedve 6etbe,  merbeit fofgenbev SKctjtett abgeanbert .-

1. (Snb. dva, oba, obadva, Wet61, it. jncf)l. dve. obe, obedve

2. (Snb. dveh, obeh, obadveb „ „ „  dveh, obeh, obedveb

3. @nb. dvema, obema, obadvema „ „ „  dvema, obema,obedvema

4. @nb. dva, oba, obadva „ „ „  dve, obe, obedve

5. (Snb. dvema, obema, obadvema „ „ „  dvema, obema, obedvema

6. (£nb. dvema, obema, obadvema „ „ „  dvema, obema, obedvema.

Trije, tri, tri b v e t unb štirje, štiri, štiri (četiri)  iner,
merben nbgeanbevf:

1. @nb. trije, štirje ttm&I. unb fdd^t. tri, štiri (četiri)

2. @nb. furaffebret  ©efct>terf>fer: treh; štireb, (ih) četirib)

3. @nb. „ „ „  „ trem; štirein (im) (četirim) '

4. (§nb. „ „ „ „  tri; štiri, (četiri)

5. (§nb. „ „ „ „  treh, štireb (ih) (četirib)

6. (£nb. „ „ „ „  tremi; štlremi (imi) (četlrimi).

Pet, funf  unb alte folgenben ©runbjaljlen/mtf 5lu3naf>nie bon sto (§ujt*
bcrt) unb jezero, jezer, tisuč (faufenb) trerben fo gebogen.

1. ©nb. pet

2. (Snb. petih

3. (Snb. petim

4. @nb. pet

5. (Snb. petih

6. (Snb. petimi.

Me  ©runbjafjteit  u6er pet (funf) Innauž, forbern, »enn fte in
bet I. obet IV. ©nbung ffeften, bte II.Gcnbung bet babeiftefjenben SBortet; fonft

30

fftntmen [te aber mtt tfjren -fjaupfmbrfern trt ©ef'djtecfjf/ gafjf unb ©nbung
uberetn.

46i

Ob, o um, an forberf 1) bte IV. ©nbung auf bte ftrage: um maž?  unb
2) bie V. ©nbung auf bte Srage: man n?

obkorfd? um metdje getf ? «m mte »tel Uf)r ? mte »tel auf ber Ufjr?

obsorid; obsorej, um btefe ,3etf.

33et 33eftimmung ber ©fttnben mtrb auf bte $rage mann?  ob, o (um)
mit ber V. ©nbung gebraucbb atž: ob jedni, ob dveh, ob treh ec. um einltljr,
um jmet Uijr, um bret Uijr.

5fuf bte ^rager mte »tet  Uf)r tff e8, »ber mte »tet tff auf ber
Ufjr?  obkortd je? koliko je ura?  koljko je na uri? attfmorfef man mteber
mit bem biojjen 3afyfi»orfe, atž: tri je, štiri je, petje, eS  ift bret tt^r, ež iff
»ter Uijr, ež ift futtf Ufjr; nur anftaff jedna je, ež tff etn Ufjr; unb anftatt
dve je, ež iff jmci Ufjr, fagt man fteber: ob jednej je, ob dveh je.

Jaz imam jedno sestro in trt brate. Moj prijatelj ima štiri sestre in
pet bratov. Goldinar ima dvajset grošev. Obkortd je bilo, ko so tvoj oče
prišli? Koliko je že na uri ? Je že pet? Oče so ob šestih prišli, sin pa
ob osmih. Sedem bratov je bilo. Pri gospod učeniku ob dvanajstih jejo.
Ob dveh še ni bil tukaj. Oče so mi sedem gol dinarjev in šestnest
grošev dali. Stric imajo dvanajst hlapcev. Tvoj brat je v pervej šoli, moj
pa v petej. Včeraj obsorid so moja mati z gospod stričevo gospoj iz Ce¬
lovca domu prišli. Do Ljublane imaš še deset dobrih ur. Jaz sim s svo¬
jimi tremi brati pri stricu na Dunaju bil. Včeraj ob sedmih sim svoj nov
klobuk iz mesta dobil. Dans ob treh alj štirih bodemo k tebi prišli, Ob¬
korid je brat iz gosttvnice prišel? Do sedmih sim na tvojo sestro čakala.
Kmetiški fanti so do devetih delali. Tvoj stric bojo ob vse prišli.

47.

Sreča-e, baž ©tucf. posod-im, iti, letfjen.

nesreča-e, baž Ungtucf. štejem, šteti, jahten,

ljub, a, o, fteb. skorej, skor, faff, betnafje, Mb.

ako, če, (bebtnguttgžmetfe) metin, mofern.

$aff alte ©center ftnb franf. S3tž funfUfjr fann tcfj ntcfjf auf btcfj marfeit.
Sit btefent .fjaufe tff baž Ungtutf ^u $aufe. SSarum mtffff bu mtr ntcfjf 20
©ulben fetfjen? Sdj ^a6e fteben ©ruber unb ettte ©cfjmeffer gefjabh SBer fjaf
btr 12 ©ulben gelte^en ? Setfje mtr neun ©refren. 2Benn ber SSater ntdjf
fomrnf, merbe tcf) fetbff tn bte ©fabf geljen. ©te ©cfjmeffer M btž »ter Ufjr
fjter gemarfef. ©te SJiuffer mtrb balb ^ter fein. ©tn ©utben fjaf fecijž Se^ner
»ber bret gmanjiger. SJtetn SSruber tff ber erffe tn ber acfjfen <pcfjuf e * SSarunt
btff bu nitij f fcbnefter gefomnten? SSann mjrb metne $fetbung ferftg? 5Set
biefem $aufe tff fetn ©tucf. Sfiein £Df)emt fjaf »ter Taufer tn ber ©fabf. 9Baž
jdfjfff bu? SSenn bu ntcf)f fontmff, merbe tdj fetbff ju berg?att bež^jetrn £e§*

31

rer§ gelfen. Um funf ober fedjg Uf>r btn icfj fcffon ju &aufe. 38te »tel ltfjr tft
e§? @g ift ac$t Ut)r.

48.

Potreb-ujem. ovati, broudten, beburfen (m. b. II. <§nb.)
pomag-am, ati, fjetfen, mtferftufen (m. b. III. Grnb.)
povem, povedati, fagen, erja^teti.
kar, mag; fo tange a (S; feit.

Po, um (b.t. ettteSSemegung tlfun, um efroaž ju erfjatfen), nad) forberf: 1)
bte IV. (Sttbung auf bte §rage: um men obet- mag,  uttb 2) bi e V. (Snbung
auf bie §rage: nad) me m cber maž?

Koljko potrebujete kruha v jednem mescu? Pomagaj mi iz voza, da
ne padem. Kar sim včeraj slišal, bom že tudi tebi povedal. Dans jaz
tebe potrebujem, jutro pa ti mene potrebovati moreš. Vse, kar začnete,
morate z Bogom začeti. Kdo je po očeta šel? Brat je po kruha prišel.
Mati so me v gostivnico po vina poslali. Ako ti po me ne prideš, bodem
pa jaz po te prišel Kaj je ti deklica povedala? Jaz mu ne morem poma¬
gati. On je bogat; on ti mora pomagati. Kar sim iz Celovca domu pri¬
šel, sim vselej bolen. Koljko je že bilo na uri, ko si včeraj domu prišel?
Koljko si po materi dobil? V kterej bolezni so tvoja*ljuba mati vmerli?
Kaj šteješ? Bojo oče skorej domu prišli? Kdo je ti te list pisal?

Untegelmctfnge ©fetgmtng.

§, 32. golgettbe SSemorter »erben imregetmdfjig geffetgert:

(Srffe @tufe.

Dober, bra, bro, guf;

dolg, a, o, lang;

kratek, tka, tko, furj;

majhen, a, o ober mali, a, o, ftein;

velik, a, o, grog;

zal, a, o, tfubfd), ffatfltdj;

visok, a, o, Jjod);

nizek, zka, zko, nieber;

širok, a, o, bretf;

ozek, zka, zko, ertg;

lahek, lika, hko, tetd)t;

težek, zka, zko, fdpoer;

sladek, dka, dko, fug;

3»etfe ©tufe.
boljši obet -  bolji.
daljši, delši ober dalji,
kratkejši ober kračji, krajši,
manjši ober manji.
veči, večji ober vekši.
gorji ober gorši.
visokejši ober višji, vikši.
nizkejši ober nižji,
širokejši ober širji.
ozkejši ober ožji.
lahkejši ober ložeji, ložejši.
težkejši ober težji, težejši.
sladkejši ober slajši, unb

fo bte metffen SBetioorter auf ak, ek, ober ok, tttbern fte a unb e loegmerfen unb
ejši ober eji anneljmen; ober fte roerfeu bte genanttfe 85Ubung8|ttbe ganj toeg,
tn t»efct)em §attc aber ber gebltebene te|te SUtrtauf d ttt j, t uttb h in č, unb z
m ž »ermanbetf, unb bte ©itben ji ober ši ange[)dngt tuerben muffen.

Ste einfttfngen SBetittorfer auf d unb g  Uenuanbefn btefe SJČtdattfe itt j,
atž: mlad-mlajši; rad-rajši.

32

©telit bor bem d etn SJltflauf, fo muf e§ meggelaffen n>erben, aič: gerd,
^dfitd) — gerši ober gerji.

Ste SBein>orfer auf g fonnen bažfeibe aucf in ž ocrmanbefn; bann muffen
fte aber in ber ^metten SJergietdfungčffufe ji anftatt ši anne^men, aiž drag,
tfjeuer — dražji, vbog, arm — vbožji.

49 .

Gerd, a, o, ijaf itd), abfdf eultdj. drag, a, o, tljeuer.

vbog, a, o (ubog, a, o) ober vbožen, zna, žno, arm.

Moj plčtjš je drajši kakor tvoj. Moja sestra je manjša kakor sosedova
hči. To vino je boljše kakor ono. Boljšega vina še nisim pil, kakor je go¬
spod stričevo. Kam je tvoja petnajst let stara sestra šla? Geršega človeka
še nisim vidil. Daj unej vbogej deklici mleka in kruha. Kako drago si si
te novi plajš kupil? Kdo je rekel, da ni mlajše sestre doma? Naša hiša je
nižja kakor vaša. Jaz sim rajši v Celovcu kot v Ljublani. I)aj mi slajšega
vina. Dans mi moraš boljega tobaka v tobačnico dati. Ta klop je go¬
tovo daljša kakor ona. To ni težko, ono je težje. Koljko let si ti mlajši
kakor učenikov sin? Kaj hočejo vbogi otroci začeti, če svojo drago mater
zgubijo!

50 .

Živlenje-a, baš Sebctt.
grob-a, baž ©rak
smert-i, ber Sob.
nikdar, nigdar, nte, ntemafž.

vem, vedeti (vedel, dla, dlo), mtffen.
zvem, zvedeti (zvedel, dla, dlo), erfa^ren.
zdaj, sadaj, sedaj, je|f.
sed-im, eti, ft|en.

J?urj tft unfer Seben. Ser Sob tft jebent SJienfdjen gemif. Sd) bin nodj
nte tit SBien gemefen. SSift bu juttger ober bem SSruber? Sef meif ntdjf, mer
mtrb fontmen. S8er fi|t borf fjtnfer bem Stfctje, unb fpridft mit ber Sftufter?

fann tel) ntdft mefjr marfen. SBo tft bač©rab betner gutenSDiutter? 50tein
§Dianfei tft grof er unb brctfer aiž ber bcttttge. 33a§ Ijaft bu tn ber©fabt 9ieue§
erfaljren? Su btft etn f)nbfd)ežSOMbd)en. SBeift bu ntdjf, baf bu bift etn faf*
itefer SJJenfcf, meti bu beine SJiuffer ntdjf itebft? 3e§f muf tdj um metne
fteinere ©cfmeffer tn bte ©djuie geljen. Um mte riet Ufr tft betn jungerer 3$ru=
ber jurn Seljrer gegangen? Saš fietnere §9tdbd)en tft um SBaffer gegangen.
fDforgen um btefe mtrb ber ^au^err tn bte ©tabt faf)rett. fBon tljm fjabe
td) ntd)fš erfa|ren fonnen.

Oko-očesa, baš §luge.
uho-ušesa, baš iOljr.
svet-a, bte SSeit.
del-a, ber S^etL
par-a, baš fj)aar.

51 .

pojdem, eš, e ec., tetj merbe ge^en ec.
verjamen, verjeti, giauben.
bližen, žna, žno, nalje, uadjfte.
blizo, nalje (m. b. II. (Snb).
stor-im, storiti, fljun.

bližni-bližnega, ber SMdjffe.

33

Te mož na jednem očesu nič ne vidi. Evropa je naj manjši del sveta.
Koljko parov črevlov si si kupil? Kam pojdeš? Tega ti ne m6rem ver¬
jeti. Ljubi svojega bližnega kakor samega sebe. Ljuba liči! pomagaj vse-
, lej rada svojej, starej materi. Kupi mi tri pare čevlov. Včeraj ob sedmih
so moja teta po kratkej bolezni vmerli. Ti ne smeš hitro vse verjeti, kar
govoriti slišiš. Jaz sim naj manjši del dobila. V ušesu me boli. Z ušesmi
slišimo, z očesmi pa vidimo. Kratko živi človek na tem lepem svetu. Alj
ste blizo Ljublane doma? Vse bi rada zvedla, kaj si z mojo materjo go¬
vorila. Sadkj ne morem in tudi nočem več sedeti. Ob desetih ne bom
mogla priti, ker me mati doma potrebujejo. Kje imaš ušesa, da nič ne
slišiš ? Kar še daus veselo živi, že jutre mertvo v grobu leži. Ko bi vedla,
da bodeš prišel, bi po teto ne poslala.

SStegung ber perfonltdjen $ttr»brf
§. 33. (Srffe sperfon.

1. (Snb. mi, »etbt. ti. facfd. me, nrir

2. (Snb. nas, unfer

3. (Snb. nam, unč

4. <$rtb. nas, unč

5. (Snb. (pri) nas, (6et) unč

6. (Snb. (z) nami, (mit) unč.

Srtffe sperfon.

er t n bet 3)le$t$aljL
3weife sperfon.
vi, met&f. u. fdcf)i. ve, t^r
vas, euer
vam, euct)
vas, eud)

(pri) vas, (bet) eud)

(z) vami, (mtf) euc^.

SOlamtlidj.

1. (Snb. oni, oni, [te

SBet&tidj.
one, one, fte

2. @nb.

3. (Snb.

4. (Snb.

5. (Snb. (pri)

6. (Snb. (z, ž)

njih, jih, tljrer
njim, jim, tljnen.
nje, je, jih, fte.
njih, (bet) if)nctt.
njimi, (mit) tljnen.

©Sdjttdh.
one, 6ne, (te

52.

golgenbe $aupft»orfer ftnb nttr in ber 50ief)rjabi gebrducfjltci):
Stiiriši-šev, bie 2£eltern. duri, dveri-dur, dver, bte $^ur.

vilce-vilec, bte ©abel. gosli, gosel, bte ©etge, SStoltn.

hlače-hlač, bte $ofett, bač SJeinftetb. od, alč, mte, atč »te (m. b. II. <Sn&.)
bukve-bukev, bač ©ud).

p red', »cr regterf: 1) bte IV. (Snbung auf bte $ragen; wot)tn?i)ortt>ač
b i n ? unb 2) bte VI. Snbung auf bte gragen : w o ? w a n n ?

Ta vboga deklica nima več starišev. Čigave so te gosli? Hlače so bra¬
tove, gosli pa učenikove. Alj nisi mojih vilec vidil ? Tu je obleka naših de¬
kel *). Tvoje hlače so drajši od mojih. Pred kom je fant td govoril? Kdo

) SBenn bet tueibttciien unb fdcfjltdjen (bauptsubrtern in ber II. gnbung ber iJroet- ober
SKelfrjaljl ju »tele SJtittaute jufammentceffen foUten, tueldje bteilusfpradje erfdjroeven
tuurben, fo mug nor bem tehten etn e eingefdijattet rnerben, alfo dekel ftattdeklsc.

3

34

je gosli tukaj pustil? Te duri so veči od onih. Mi smo zdravi. Kadaje
učenikov sin pri vas bil? Z vami nočem več igrati. Pred sedmimi nikdar
ne grem domu. Kada si pri njih bil? Kaj si jim lepega kupil? Alj ne
ljubiš svojih starišev? Kniga pred vami leži. Alj nisi vidil v nas? Me smo
za vertičem igrale. Jaz imam čevle nove, brat pa hlače. Cej si si toljko
vilec in nožev kupil? Alj nimaš boljših gosel? Čigave so te bukve?
bratove.

53 .

Tintnik-a, černilnik-a, bctS ©tttfenfaf?.
svinčnik-a, olovka-e, ber SBfetfftff.
plajštro-a, merilo-a, baš Stttcaf.
perorezec-zca, bitž ^febermeffer.
srečen, čna, čno, glticftidj.

zadovoln, a, o, ptfrtebeit.
spim, spati, fd)fafen.
dozdaj, btžfjer.
zna biti, (S  fattn feht.
vendar, vunder, bod).

SBo ift metn neuež ©tnfenfaf? ? $eufe famt id)  ntd)f mefjr fdjfafen. SBenn
id) »ttffe Otuffen rourbe), baj? bit geintf; fomntff, nntrbe id)  geni ju .fmufe
auf btdj tuarfen. §Stž6er Femte id) tfjtt ttidtf. Ser ^ufrtebene tff ttnmer gtucf?
Itd). SSer tjaf mein Štneal gefebett? 3 d) inerbe iti bte nadjfte '©fabf geljen,
unb mir borf etn netteS Stneat ttttb £tnfettfaf fnufett. SBie faben ©te gefdffa*
fen? 3$t3 jvcoff Uf)r Fonnfe td) ttic^f fdtiafett. (S s famt fetn, boj? ber $err
£)l)etiit bodj ttod) fjenfe attž ber ©fabf fonttnf. SBte gfucfttdj finb ©te bod)!
SBie fonnfe id) btžber ^ufrtebett feitt! S d) biti gfttcfitd), meti td) eudj glucfitd)
fefe. ©tefež SBetnffetb gefjorf betu SB ut ber. SBem geljorf btefe fcfjone ŠBtoftn?
©etn SSruber bež^ernt £ef)rer§. SJrtttge mir etnett neuen ®(etfitff. Sitem $e=
bermeffer ift beffer alk ba§ bettttge. ©n btff bod) ttod) etn giucfiid)er fDtenfdj!
..fjenfe tjabe id)  bodi gefd)fafett; e§ fattn fettt, baj? id) merbe ntorgett ttod)
beffer fcfiafen.

54 .

Mesar-ja, ber jyteifcf)er. cesar-ja, car-a, ber Jbaifet'.

pek-a, pekar-ja, ber SSacfer. kralj-a, ber $ontg.

zemlja-e, bte (Srbe. sepod-am, ftdj begebett, ergebett.

vojšak-a, vojnik-a, ber <Sofbaf, Jtrteger. milostljiv, a. o, gttftg, gttdbtg.

Si pri mesarju in pri peku že bil? Alj še ne poznaš našega cesarja?
Dozdaj še ne poznam našega milostljivega kralja. Koljko vojšakov ima
naš cesar? Za svojega cesarja in kralja rad svoje živlenje dam. Zemlja je
majhen del sveta. Pekarjeva hči je osemnest let stara. Kam so se vsi voj-
šaki podali? Si z milostljivo gospoj že govoril? Kratko je naše življenje
na tej zemlji. Dans si manj mesa prinesla kakor včeraj. Kajda se nisi že
včeraj v mesto peljala? Kadaj se hote v Beč podali? Kada bi se bili naši
vojšaki podali? Kdo je moj tintnik in moje plajštro na klopi vzel? Jaz
bi sama rada s milostljivim cesarjem govorila. Komu boš taj list poslala?
Jaz morem še očetu k novemu letu pisati. Dozdaj še nisim mogla spati.
Dete že dobro spi. Ce bi zadovolniši bili, bi vas vse rado imelo.

35

55.

Ruta-e (za nos), b«3 ©djnupffttd;). mimo, memo, sorbet, »oruber.

podne, bet ©age. ponoči, bet Slcidjf.

podložen, zna, žno, unfertfantg, Utt= privos-im, iti, ttergonnen.
terjan. pol, Ijatb.

©tefež ©djnupffud) ge^orf bet ©d)roefter. Um ^alb fedjž Ufjr btn tdj
fc^ort bcrf. 9lnfangen tff tmmer unb uberaff fcfmer. (Sr tft fdjon tootbei gegatt*
gen. Unfer $atfer tft ber guftgffe SSafer feiner Unfertljanen. ©ir tuerbe id) nte*
ntalš untertfanig fetn. §Bet ©age.fann id) ntdjf fd)lafen, unb bet ber SiadU audj
ntdjf. SSott tnofjer jtnb biefe©otbaten gefoinnten? (št n?tCC unž ntdjffS rergonnen.
SSer tft mtf eudj tn bte ©fabf gefatjren? 3Bo baff bit bett $ 6 tttg gefeben ? ©en
$aifer fonnfe td) ittcff fefen. Um ^atb bret Ufjr tttuff bu ju ©nuje bet betner
franfett ©anfe fein, rneif tdj um bret Ufjr 3 um ^errn Sester gefen muf. 2Bof tn
btff bu geftern um biefe wtt ber gndbigen gratt gegangett?

U e b e r: m a n.

§.34. Saž bettffdje SSbrfcfen: man farni trn ©forentfdjen .auf etne
bretfadje SBetfe aužgebruiff merben:

a) ©urd) bfe erfte sperfon irietfad;er menn tnatt bett ©a$

burd): mtr auftofen fattn.

1 >) ©urd) bte brtff e sp er fon etnfad^er  ober trielfacfjer

erften §affe fann tnatt človek,  tm jtueifen aber ljudi  fjineinfe§en, ober
aud) meglaffen.

e) ©urdj ba§ jurucffufjrenbe Surtnorf se; bodj muf man tn fofdjen Gallen
bie IV. (Snbung jum ©ubjefte ntadjen.

56.

Ime-imena, ber Sfiame. imen-ujem, ovati. nennen.

se bojim, bati, furcf fen, (m. b, II. (Snb.) *). se imen-ujem, ovati, fjetfen.
Dragotin-a, Karl-a, $arf. Neža-e, ^tgnež.

Miroslav-a, Friderik-a, j^rtebrtd;. Mina-e, Marija-e, ?0iarte.

pozab-im, iti, oergeffen. Milka-e, §tmatte.

meni je ime, tdj fjetfe; tebi je ime, bu fjeift :c. **).

Meni je Anton ime. Tebi je Dragotin ime. Njemu je Miroslav ime.
Njej je Neža ime. Komu je Dragotin ime? Kterej deklici je Milka ime?
Našej gospodični je Mina ime. Kako je Dragotinovej materi ime? Dra¬
gotin, Mina in Neža so zdaj doma. Imenuj mi imena svojih učencev. Kako
se to mesto imenuje? Nič se ne pozabi. Vse se zve. Človek ne živi, da bi
jedel; temoč on le je, da bi živel. Kaj se v mestu govori? Ocf tvojega
brata se nič dobrega ne govori. Človek povsod dobro živi. Komu se bode

*) ®ie junicEfuijren&en jkitmSrtei: mtangen ben ®eniti» anftaft bcš JttfufatiDS ober
einer artbcrn Snbung. ®tefe SJegel crjirectt fičb aud; auf jene 3eittt>°rter, metd)e
eigentltd) nidjt juructfubvenb, aber bodj be§ žurucčfufirenbcn gunoorteš se fdfitjj finb.
**) ®t*t btefer Stebenžart fragt man nacf ^erfonennamen; fonft gebraudjt man se ime¬
novati.

3 *'

. p  y

36

sosedova hiša prodala? Kakd se td imenuje? Tebe in tvoje sestre nik¬
dar ne bodem pozabiti mdgla. Ne boj se me. Ne boj se tega človeka.
Smerti se ne bojim. Kmet gospoda, gospod pa kmeta srečnega imenuje.

57.

Vesel-im, iti, freuett. spremen-im, iti, »erdnbent.

zopet, spet, triebet, uneberum.

G3 freuf nttdj, baji bu btft getommeu. Stlteg Ijaf ftclj fcfjon »eranberf. 38te
Ijetjjf baž $rduletu? SBte {jetjšf $ariš SSafer? SOtetn SSafer betjjf $ttebrtc£j.
SBtc man lebf, fo mtrb man fterben. SBte Ijetfjf btefež Sorf? SSte Ijetftt betrte
Sanfe? @eit ic§ fja 6 e gefeljeu, bajt bu mtdj ^affeft, btn td) bet betnetn 4 )aufe
tmmer »orbeigegangen. Šetne (tebe @d£)tt>effer »erbe iclj me »ergefjeu fonnen.
@eif td) btdj fenne, fjaft bu bi cf> ntcijfg »eranberf. § re ue bicf) betneš Sebenž.
SBaž ju »tet tff, ift 5 U »tet. JJd) furc^fe biefen SOtenfctteu. ®en Sob merbe tctj
utemalš futc^fen. .jpeufe tjabe tcb t^u Urieber tu ber @fabt gefetjeu.

58.

Polje-a, baž $etb.
kriv, a, o, fruntrn; fdjutb.
raven, vna. vno, ebett; gerabe.
sprem-im, iti, begtetfett.
obiščem, obiskati, befudjett.

merzlica-e, baž (fatfe) $teber.
tresem, tresti, fc^uffetu, beufetn.
se tresem, tresti, jtffevn, beben.
se počut-im, iti,
se imam, imeti, i beftnben.

merzlica me trese, tcb b«6e baž $teber (baž ^ieber fcf)utfelf nttclj).

Kako se dans počutite, ljuba moja mati? Kaj je zdravnik rekel?
Ponoči in podne me merzlica trese. Bog ve, kaj bode ž njim. Jaz pojdem
na polje po živino. Ravno zdaj sim slišal, da so gospa na merzlici vmerli.
Kada me bote zopet obiskali ? Sestro in brata merzlica trese. Kako se
imate, draga gospodična? Sestro sim do mesta spremil. Sam vrač je kriv,
da so gospa tako hitro vmreti morali. To plajštro je krivo. Lepšega polja
še nikdar nisim vidik Dans se boljše počutim, kakor včeraj. Zakaj se tre¬
sete ? Jaz bi te spremila, ko bi vedla, da še podne domu pridem. Alj tudi
očeta merzlica trese? Jaz ne vem. kada te bom obiskati mogel. Obišči
me jutre: jaz bom sama doma.

$8 i e g u n g berSBorter: človek^ danuttb oko in berSJtetjrjatM*
§. 35. ®te SBorfet: človek,  ber  SJleufd), danoberden, ber
Sag unb oko,  b a § u g e trerben tu ber SUtetjrgafit fotgeuber Stalen ab*
gednberf :

človek

1. Gub. ljudi, ljudje

2. Gub. ljudi

3. Gnb. ljudem

4. Gub. ljudi

5. Gub. (pri) ljudih, lju¬

deh.

6. Gub. (z) ljudmi.

dan obet' d e n
dni, dnevi, dani
dni, dnevov, danov
dnem, dnevom, danom
dni, dneve, dane
dnib , dneh, dnevih, da¬
nih

dni, dnevi, dani.

oko

oči, očesa
oči, očes
očem, očesam
oči, očesa
očih, očeh, očesih

očmi, očesmi.

37

59.

Mladeneč-nča, bet Sungltng. slab, a, o, fdjtoaclj; fcbledjf.

dnar-ja, denar-ja, ba§ ©elb. diš-im, ati, fcbmecfen, riecben.

čas-a, bic gett. prav (ad.), rec^f.

ples-am ober pleš-em, plesati, tanjen.

Včeraj nisim časa imel vas obiskati. Koljko ljudi je letaš že vmerlo,
in koljko jih bode še vmreti moglo. Alj te oči bolijo? Dans mi jed ni
liotla dišati. Prav je, da si ravno dans prišel. Mi zdaj v slabih časih ži¬
vimo. V koljko dnih bojo pekove sestre po žita prišle ? Ne verjamem, da
me bode vrač še ozdraviti mdgel, Te mladeneč je v šestnajstem alj se¬
demnajstem letu. Mnogo ljudi je na svetu, da kot živina brez Boga žive
(ftatt živijo). Kaj bojo mali otroci začeli, ako še svojo mater zgube? Tolj-
ko dnarja nimam pri sebi, da bi ti to drago obleko kupiti mogel. Tvoj
mlajši brat je me do bližnega sela spremil. Te mladeneč preveč denarja
v roke dobi. Neža nikdar ne bode več plesati smela. Koljko mi morete do
sobote dnarja posoditi ? V petek alj saboto se bodo vsi vojšaki na Dunaj
podali.

SSon ben galjlnebetmorfern.

§.36. 35on affen ©runb* unb £5rbnungšjat)Ien, fo trne aucb bon ben
metffen unbefftmmfen gabltbotfetn fonnen Sftebemborfer gebitbet merben; memt
man ndmltcb btefen krat, bart ober put an^angf, alž: jedenkrat, einmal;
dvakrat, jmetmat; trikrat, bretmat; štirikrat, btermat; petkrat, funfmat
jc.....; pervikrat, baž erffe Sftal; drugikrat. bač jmetfe Sliat; tretjikrat,
baž brttfeSJial..mnogokrat, oftmai, off, malokrat, feffen, mentgeSJtaf....
5(n§ btefen enfffetjen bann bie fSetmorfer: jedenkratni, a, o. einmattg; dva¬
kratni, a, o, jmetmalig, pervikratni, a, o. berbtebaž erfftnaltge; mnogokratni,
a, o, offmaltg ec.

SSon bett £>rbnungšjablett merbett itberbiejj nocb SftebeMbotfer gebtlbef,
tttbent man bem mdnttttčben 4tu§gange berfelben č anljangf, alš: pervič.erftenš;
drugič, jmetfenž; tretjič, brittenž; štertič, biertenči n. f. m.

60.

Sovražnik-a, ) hvaležen, žna, žno, banfbar.

neprijatelj-a, j ° et  « eniu  prav, a, o, tedjl, mabt.

delo-a, posel-sla, bte 3ltbetf. priden, dna, dno, fletfitg, brab.
škoda-e, ber ©cbaben. odpustim, iti, berjet^en.

posluš-am, ati, attpren, borben, juborcben.

®te .fžnaben babett fietjhget gearbeifef, atž bte SJMbcben. S)reimat babe
td) btr fcbon berjtef)en, baž bterfe SOM merbe tcb aber gemtjj ntdjt mebr ber*
jetben fbnnen. ©s gtbf nur mentg mabre $rettnbe. ©rfitenž tft fie fleijjtg unb
jmetfenž aud; fcbon. ®te jjetnbe baben ftc^ ergeben tnuffen. Sd) Kebe ben^etnb
eben fo febr ibtž ben j?r«tnb. $abe tcb btr nicbt fcbon oftmats gefagt, bafi bu

38

ntc|t fpteleti barfft? $urdjfen©te jtdj ti or*) bem gcinbe? ©dbabe um betnc
ffetrtere ©djmeffer! (Sine tetdifere 3Jr6ett gt6f ež rttd^f, atž btefe iff. SBte fottfe
idj rntdj oor bem ©obe furd)fen! SSaž Borc^ff bu? 33erjetf>e betnen j$etnben.
©až £)aft bu ntd)t redjt geftjan. 3Sot)tn ftnb alte Seufe gefomnten ? ©až ^abe
tej) fetbft rntf meinen Stugen gefelfen. SBte otel Sage ftnb im SOlonafe ?

61 .

Dolg-a, bte @d)utb (att ©elb). zapov-em, edati, befejjten.
pobožen, zna, žno, frontrn. prepov-em, edati, Oer6tetljen.

ljubeznjiv, a, o, ftebenžmurbtg. konč-am, ati, enben, jit@runbe ridjfen.
drugi, a, o, ber, bte, baž 5lnbere. se konč-am, ati (v. n.), enben.
nekteri, a, o, etnige, manever, e, ež. se nauč-tm, iti, erternen.

saj, sej, benn, ja (saj, sim, si, je, tej) btn ja ec.)

Saj je bogat; on ti lahko ves dolg odpusti. Oče so mi prepovedali
od tvoje ljubeznjive sestre govoriti. Te črevle si pa hitro končal. Tega se
ne morem naučiti. Nekteri učenci so veliko pridniši kakor nekteri (anbere).
To je sam cesar zapovedal. Saj sim ti že dva- alj trikrat prepovedal, po¬
noči za dnar v gostivnici igrati. Saj sim zdrav; kako bi zdravnika potre¬
boval. Nobena deklica ne more ljubeznjivisa biti, kakor je tvoja osem¬
najst let stara sestra. Koljko dni štejemo v letu? Zdaj še ni časa za to
delo. Zapovej svojim hlapcem in deklam, da bodo pridniše delali. Koljko
imaš dolga pri hiši? Priden in pobožen človek vsim svojim sovražnikom
rad odpusti. Kaj si se ždnaučila? Ako bi ti pridniše delal, bi te vsi ljudi
rajši imeli. Saj sim tudi jaz slišal, kaj je se govorilo. Le škoda, da so mi
oče prepovedali, s teboj igrati. Alj mi ne veš povedati, kaj so oče rekli ?

v #

Cevlar-ja, črevlar-ja, ber ©cjmfter. tesar-ja, ber .gtmmermann.

šivar-ja, krojač-a, ber ©cjmetber. pisar-ja, ber @cj)ret&er;

dopadem, dopasti, gefatten.
škode imeti, ©djaben jjaben.

©er Cmfel Ijnf mir befoljien, jum @cj)uffer unb ©djttetber ju gejjen. ;yd)
metjt bir nicf)f ju fagen, maž jjat ber ©djretber gebracj)f. 2So tff baž .£>auž bež
©djtretberž? ©te©ocj)ter bež@cj)netberž iff-ettt recf>t Ite6enžmurbtgež iltdbcften.
@te gefditf atten Settfen trn ©orfe; fte mtrb gemtfš and) bir gefatten. 9tod; etn=
mat mocjjfe tejj gerne metne ftjeure Hutter fejjcn, unb mit tj)r fpreejtett. ©er
©oj)it bež gtmmermannež bat md)fž erternf. ®ie »tel ^aft bu ©djaben ge*
jjabt? ©te 3'^merteufe ^a6en etne fejtmerere Slrbetf atž bte ©cjjnetber unb
©cjjuffer. SSer metfj mir ju fagen, mann mtrb ttnž ber £)n?el tn ber ©fabt
befucben? 5tnbere hrambe fenne tej) ntc^t alž btej) unb (Soft.

*) OTe burdjfčfjoffenen beutfcjjen SBiSrter tn ben Seifpitfen metben im ©tosemjeiien
nicfjt aušgebntctt.

39

ŠBtegung bet* gebiefbenben Strt tn bet

§. 37. Ste Seiftoorter ttterben tn bev gebiefbenben Strt fofgertbet SOia^ert
abgemanbetf:

1. — ajrno — imo — ejrno — ijmo — ojmo — ujmo

2. — ajte — ite — ejte — ijte — ojte — ujte

3. — ajte — ite — ejte — ijte — ojte — ujte, ober

fur atte ^ctftDorfer obtte Unferfc^teb tbrešStušganges tn bet’ gegenntdrftgen 3eif:

1. — mo | 2. — te | 3. — te.

Saš .fntfšjetfttml tjaf:

1. bodimo, fetett it)tr | 2. bodite, feiet tbr | 3. bodite, feten [te.

63.

Zeja-e, bet’ Sttrft.
lakota-e, bet’ -guittger.
južina-e, baš ŠJittfagšma^t.
večerja-e. baš Slbenbmabt.
kosilce-a, baš ^rubffucf.

žejen, jna, jno. burfftg.
lačen, čna, čno, |ungrtg,
južin-am, ati, tntffagma^lett.
večerj-am, ati. abenbmabteti.
kosilč-am, ati, fru^ftutfen.

Žeja me hoče končati. Kaj bodemo dones večerjali? Večerja mi vsi-
gdar bolj diši kakor jitžina in kosilce. Alj vselej le mleko kosilčas ? Kada
si se šteti naučila? Si lačen alj žejen? Mnogo sim dans že pil in jedel,
pa vendar še žejo in lakoto imam. Kada večerjate? Odpustimo svojim sov¬
ražnikom. Jiižinajmo; saj mati ne bojo jiižinali. Ljubimo se kakor brati in
sestre! Bodimo vselej hvaležni! Kosilčajmo: v  saj. je kosilce že na mizi.
Jejmo in pijmo, da ne bomo lačni in žejni! Crevlar je šestnajst rajnišev
škode imel. V nekterih dnih bodo tudi teta iz Dunaja domu prišli. Plajš
mi bolj dopade kakor vsa druga obleka. Skoda, da je te priden mladeneč
tako bitro vmreti mogel.

Unregetmdfjtge fS 1 1 b tt tt g b c r g e b i e f b e n b e n St r f.

§. 30.Ste^^iOiaorfer, toeldte ftd) tnber gegentodrtigengeif auf čem mtb
že m, unb tn bet unbefftmmfenSlrt auf či ettbtgen, nerroanbetn 6et ber fBttbung
bet gebHfjeitben 9(rf baš č tn c unb baš ž tn z, aiš: rečem, td) fage, ^af:
reci, fage bu. Stuberbent »erben nod) folgenbe ^etfmorfer tn ber gebtetbettben
Strt unregelmdfitg fonffrutrf:
grem, tet) gebe
imam. teb |abe
vem, tel) Weif$
dobim, td) befontme
gledam, td) fc^aue
vmerjem, td) fferbe
hočem, td) mili

pojdem, teb »erbe geljen „  „ „ „ „  pojdi, fomme, gebe bu (er);

pojmo, fomnten, geben mir; pojte fomrnef, gebef

bat tn ber gebtefbenben Strt idi, gebe bu :c.

„  imej, babe bu tc.

tr ir ir

ir ir v
' rt ir ir

ir ir ir

ir rr ir

rr ir ir

ir

rr

rr

rr

rr

rr

„ vedi, sntffebutc.

„ dohodi, befontme bu :c.

„  glej, gledaj.fteb, febaue bu :c.
„ vmri, vmerji, fterbe bu te.

„  hoti, motte bu te.

40

64 .

Sit, a,, o faft, gefdfftgef. dokod? btčrooljtn? Inž rote roetf?
dovblj, dovelj, dosti, zadosti, genttg, fjtttldnglicfj.

Idi v mesto in kupi mi za tri goldinarje mesa pri mesarju. Dokod je
te mesarjeva sestra spremila? Vmrite, ako vinreti morate. Pojmo v bližno
selo po mleka. Včeraj o pol dveh so, kakor se govori, moja dobra teta na
merzlici vmerli. Vedi, da ne bode prišel. Reci bratu, da gotovo po vina
pride. Dobodi mi šestero novih rut (za nos). Ste že siti? Jaz sim že za¬
dosti jedel in pil. Dobodi od tete štiri alj pet rajnišev, da si nov klobuk
kupiti moreš, ko si starega v gostivnici zgubil. Gospod učenik že pol ure
na te čakajo. Idi ob petih alj pol šestih k materi, in prosi jih, da ti od
tega tergovca novo obleko kupijo. Pojdi z menoj v gostivnico. Pri nas že
o pol sedmih večerjamo. Glejte, da v vodo ne padete.

65 .

Ded-a, dedej-a, ber ©rofroafer. babica-e, bte ©rojjtnuffer.
svak-a, ber šcfjroager. svakinja-e, bte ©cfjrodgertu.

tast-a, ber @4*t>tegert>afer. tasta-e, bte ©čbrotegermutter.

stan-ujem, ovati ober prebiv-am, ati, teof)tten.

Ser ©rojittafer unb bie ©rofjmutfer roofjnen jeff trt ber ©fabf. Ser
©cfjroager §eifjt $arl uttb bte Scfjrodgertn 3(malte. 3ff ber ©rofroafer fcfjon
gefttnb getvorbett ? Ste ©cfjroeffer ŠJiarte rooljnf bet tfjrer ©rofimuffer tn Sat*
6ac&. $eufe Ijaf bte ©cfjroagetin fcfjon geuug gearbeitet. SBer roofmf tn btefem
$aufe? SBtft bu fcfjon ljungrtg unb burfftg? .fjeufe rotil bie ©cfjroiegermutfer
ntdjf frufjfiucfen. @age bem ©rofroafer, bafi id)  Ijabe etnen §8rtef an tfjn. au§
SSten er^alfen. SJefonmten rotr eirte beffere Stnfe unb etn roetfjerež spapter ? ©e*
§en rotr tn ben ©arfett! $aff bu fcfjon genug gefanjf. $d£> fann eci nodj je|f
nicfjf glauben, bafi tff ba§ J?tnb bež©cfjret&erč gefaffen unb gefforben. SBofern
bu glucflid) feben rottfff, mujjf bu tntnter pifrieben fein, uub ©off, ben befien
Skferaffer 9Jtenfcf)en, rorSlugen fjabett. @iefj, bafi bu ntcfjf erfranfff. SBijfef,
bafi er ift franf.

66 .

Terg-a, ber SJtarffplaf, §Diarffffecfen. pokličem, poklicati, rufen, fjerrufett.
pot-a, ber SBeg. morebiti, Oteffetcjjf, ež fann fein.

kraj-a. ber £)rf, fpiaf. včasi, včasih, tnancfjmal, juroetlen.

zjutrej, itt ber $rufj, fru§. nicoj, nocoj, fjeufe 5I6ertbž.

snoči, geffern 5l6enb3. drevi, drevej, fjeuftgen 5(6enb.

Si babico že poklicala? Vedite, de včasih nič jesti ne morem. Jutre
zjutrej se bodo naši vojšaki v Gradec podali. Nicoj ne pojdem v gostiv¬
nico. Včasih sim bolj žalosten, kakor včasih. Drevi bojo tast iz mesta
prišli. Morebiti so babica že vmerli. Tu ni več kraja za te in tvojo sestro.
Snoči sim sedemnajst goldinarjev zgubil. Ko sim pervikrat igral, sim pet-

41

najst rdjnišev dobil; drugikrat sim jih pa ravno toliko zgubil. Tukaj ni
pravi pot v bližno mesto. Zjutrej ne mdrem dolgo ležati. Glej! kako malo
ljudi je dans na tergu. Kako se te terg imenuje? Ti kraji mi nikdar ne
bodo dopadli. Nicoj ne pijem vina, ker sim bolen. Vrač je dedeju prepo¬
vedal , vino piti. O pol desetih se bdm moral s svakinjo v bližni terg k
zdravniku peljati. Si hlapce že k jedi poklical?

67. 7S

Vertnar-ja, ber ©drhtet. šele, erft

cvetlica-e, bte S&funte. nazaj, zad, jurucf.

roža-e, bte fftofe, počasi, langfam, «ac^ ttnb nadj.

hud, a, o ober hudoben, bna, bno, 66fe, fcf)fttntn, mufbmttftg.

Ste SSod&ter bež.£jerat $af ten bem©drfner »tete feftone ffilumen erfjatten.
Su btff etn fddtmtner $nabe. Slffe Sftofen finb SStumen. Ste Jftnber bež ©arh
netrž finb fd&ttmme J?inber. ©efje jum ©drtner unb btffe ifjn, bafj er bir SBiu*
men gtbf. S8tetfetdE)t ge^e tdj morgen ftuf) auf ben 50iarftpfa§. SBarutn btff bu
erft je|f suntčf gefommen ? 9htt langfatn, tiebež Sftdb^en ! bafj bu nidjt falleft.
©eftern €benbž Ifabe td) fo btef S$etn gefrunfen, bafj tdj btn fjeufe tn ber grub
erfranff. 3n biefer $8anf mtrft bu feinen befommen. ,3umeilen bin teb
auef) franf.

68 .

gragenbe
Kdo? mer?
kaj ? maž ?
kada, kadaj ? mattn ?
kam? mofjtn?
kako? kako? mte?
koliko, koljko ? mte tiief?
kje, kde, čej ? mo ?
doklej? btž mann? mte
mett ?

kak, a, o, kakošen, sna,
šno, kakšen, sna, šno ?
mte befdjaffen, maž fur
etn?

ffiejieftenbe
kdor, mer.
kar, maž.

kadar, kedar, mattn, metin,
kamor, mofjtn.
kakor, mte, atž mie.
kolikor, koljkor, mie inei.
kjer, ker, čer, mo.
dokler, fo fange, fo tange
atž.

kakov, a, o,kakoršen, sna,
šno, kakošen, šna, šno,
mie 6efdf)affen, maž ftir
etn." j

Mnjdgettbe gunriSrter.
te, taj, biefer
to, baž, biefež.
tedaj, tadaj, bantt, bamatž.
tje, taj, babin, borffjtn.
tako, tako, fo.
toliko, toljko, fo Diet.
tam, tamkaj, borf.
doslej, dosle, btž nun, btž

tak, a,o, tdkošen, šna, šno,
takšen, šna, šno, fo be*
fefjaffen, fotc^er, oon ber
?trf.

Kakoršni so stariši, taki so tudi otroci. Dokler dnarja ne dobim, ne
morem zadovdln biti. Doklej si čakal ? Kdj si zgubil ? Kamor si včeraj šel,
tje tudi dans idi. Doklej si pri mojem stricu bila? Nicoj gotovo ne bode
toljko ljudi prišlo, kakor jih je včeraj tukaj bilo. Jaz bi rajši vidil, da sam
tje prideš. Kjer sim dozdaj bil, sim boljše imel kakor zdaj pri vas. Kdor
ne dela, tudi jedel ne bode. Kar sim od njega slišati mdgel, so mati zdaj
zdravi in tudi nobenega zdravnika ne potrebujejo. Kar je otrok me vsi
radi imajo. Kakd dolgo so tvoj dedej v tem tergu prebivali ? Kar sim go-

48

voriti slišal, bom vam že jutre povedal. Doslej imam malo pravih prija¬
teljev. Tedaj nisim doma bil. Takih pridnih učencev je le malo v učivnici.
Kedar oče pridejo, me hitro pokliči. Kadar v mesto pojdem, bodem tudi
tebe seboj vzel. Kader se mati ozdravijo, se bodemo na Dunaj peljali.
Glejmo, da se ne zgubimo. Če pride, je prav; čepa ne. pa tudi.

69 .

Jezik-a, bte ©pracife, 3unge. pokus-im, iti, foftett. (©petfen ?c.)
pijača-e, baž ©efrdnf. poskus-im, nerfucften, probteren.

slovenski, a, o ftoUentfdf). kop-am, ati, baben.
nemški, a, o beuffdf). kopljem ober kop-am, ati, graben,

©efdttf bit bte ftottentfdje ©pradje ntc^f. itnfer $err Seljrer fprtcfjf bte
beuffdfe tmb fio&entfcbe ©pradje. 28o f)aft bu btd) geffern gebabet? ®až ©ffen
Ijaf mtr beffer (bolj) gefd^mecff atž baš ©efrdnf. -fiaft bu bte ©petje fdtott ge*
foftef? @r Ijaf 5tdež »erfucpf, um ben fBafer gefunb jtt madfen*) (bafj er
ttmrbe ben SSater gefunb madfen). Um ber ©cpmeffer 311  gefatten, fljuf er Slttež,
maž bu tfjm fagft. SSerfudfe, meltetdjf fannft bu ež boc^ Uerferfigen. SSo bu
geftern marff, fet attd) fjettfe. 3$až grabft bu fjter? men grabft bu btefež
©rab? $eute barf td) ben SSetn nidft foften. ®te ftorentfdfe ©pracpe gefdllf
mtr feffr gut. Sjtefež ©efrdnf tjaf mir beffer (bolj) gefdfmeiff, atž etter beffer SSettt.

70 .

Praznik-a, ber geierfag. umen, mna, mno. flug, berffdnbtg.

delavnik-a, ber SSerffag. zmeren, rna, rno, mdfng.
postelj-i, baž SSeff. se sprehaj-am, ati, fpaperen.

znam, znati, fbitnen (fo titel atž mtffen).
meni je treba ober potreba (m. b.II. ©nb.) td) brattcpe, bebarf, mir tft nbff)tg.

Dans je velik praznik. Kje ste se toljko časa sprehajali? Meni in mo¬
jemu bratu je dnarja treba. Časa ti je treba. Tebi ni treba nove obleke;
saj je stara še dobra. Alj znaš slovensko govoriti? Alj znaš brati? Kako je
to, da šteti nisi znala? Jaz ne morem delati. Jaz ne znam plesati. Prav umno
je mali fant govoril. Ob delavnikih ne smem delo pustiti. Alj je ti nove
postelji treba? Jaz sim se na gospod učenikovem vertiču sprehajala. Cej
si se kopal. Kaj kopljete tukaj na vertiču? Zdaj mi nobenega dnarja ni
potreba. Kako ste dans v novej postelji spali? Glejte! kako so zmerni
ljudi srečni! Pri nas vselej ob šestih vstanemo. Prav veselilo bi nas slišati,
da so se mati zopet ozdravili. Jaz bom sama per mertvej materi ostala. Ob
praznikih ne smemo delati; saj je ob delavnikih dosti časa za delo. Alj ne
znate lepše pisati ? Si dekle že k večerji poklicala? Slovenski jezik mi sko-
rej bolj dopade kakor nemški.

*) Um ju »or einer unbefiimmten 3Crt rnirb nidjt aušbrucflicfj uberfefct, fonbetn man
tbji ben mit ba|i auf, imb fe|t bab 3 eitwort in bie bebingenbe 2 Crt.

43

71.

©a§ unfrenn6are SSornjorf un* »or SBetroorfern imrb getooEjnticl) bardi
ne- aužgebrucff, a(S: srečen, gtudfttdj, nesrečen, unglMtict); zmeren, med
fig, nezmeren, unmajng ec.

Sadje-a, baš £)6ff. zmen-im, iti, au§t»ec$fetn.

drobtž-a, ©ctjetbemunje, Etetneš ©ctb. šiv-am, ati, ttdfen.
venec-nca, ber .Kranj. kuh-am, ati, fodjen.

kej, nekaj, ef!»a§. zahval-im, iti, baitfen, Bebanfen.

premag-am, ati, Befiegen, u6ert»tnben.

Alj nimate drobiža pri sebi, da bi mi to dvajsetico zmenili? Zahvali
se pri svojej Ijubej materi za vse, kar si od njih dobrega dobil. Letos
imamo več sadja kakor lani. Drevi bom od našega vertnarja venec lepili
cvetlic in rož dobila. Slovensko bolj znam govoriti kakor nemško. Prema¬
gaj se, in nič ne jej od mesa. Meni je drobiža treba. Dvajsetica ima štiri
petice, in petica pet krajcarjev. Zmeni mi te goldinar. Ni nesrečnišega
človeka na tem svetu kakor je te nezmerni mčž. Vzemi te naj lepši venec
cvetlic za svojo dobro sestro Marijo. Nehvaležni otroci nikdar ne bodo
srečni, ne na tem ne na unem svetu. Naši vojniki so vse sovražnike srečno
premagali. V tednu je jeden praznik, in šest delavnikov. Sestra mi novo
srajco šiva. Kdo bode dans kuhal, ko je dekla zbolela? Zahvalimo se pri
Bogu za vse, kar vsaki dan od njega dobimo.

£>ttffe 5t6 a n b eruttggarf.

%.  39. ®ie t»ei6ltcf)en .fjaupftnorter auf etnen Sftiftanf t»erbett ut ber »teh
fadjen gafjt fotgenber Sfilaf en abgednbert:

1. (£nb. — i

2. @nb t -(i)

3. (Stib.

4. Očttb.

im

i

5. @nb.

6. @nb.

ih

imi, mi

Mati imb hči tcerben in ber 58teb ttnb ^toetjafr groffentfeitž nacf) bem
^Jlufter ber ttei&ttctien .fmuptt»orfer auf a a&gednberf, atž:

1. (Snb. matere, hčere.

2. (Snb. mater, hčeri (hčer).

3. @nb. materam, hčeram.

4. @nb. matere, hčere. 1

o. @nb. (pri) materah, hčerah.

0. @nb. (z) materami, hčerami.

©te etnftfBtgen »et6ticfen ^)aupft»orfer, inefdje tn ber jmeifen @nbung
ben ;£on auf bte SBtegungšfttbe u6erfragen, fabeit in ber »telfactjen an*
ftatt^ — im, ih, imi tte&er — e m, eh, mi unb in ber 3tt>etjafjt anftaft
—-ima  Iteber — ema.

Truplo-a, ber ^orper.
večer-a, ber ?lBenb.

truden, dna, dno, mube, ermubef.
nekoliko, nekaj, ettuaž, etn tnenig.

44

cerkev-kvi, cerkva-e, bte $trdje. spočit, a, o, aitžgeraffef.
cel, a, o, ganj. proti, gegert, enfgegen (tn.b. III. ©nb.)

se počijem cbev počinem, počiti, aužrutjen, aužraffen.

$eute gegert §16enb »trb unč ber £>nM trti! fetner grduletn £oc§fer Sefu*
djen. ©tn ruerttg Bin id) fd&on mube; raften rotr auč. 93>ič 5l6enb roerbe id) nid)t
tnarfen fonnen. ©el)e in bte $trd)e unb befbe fur betne franfe £anfe. SerSSru*
ber muf; je|t nadj ber Srbeti efroa8 aučruf)en. ©tne ganje @funbe btn id) trt
ber $trcf)e gemefen. ®te .fjanbe muffef il)r aitf ben SBdnfen t>a6en. S)iein j?or*
per ift mube. ®er ©rofjttafer fiat ftdf) auf ben SBeg gegen ©raj begeben. @inb
@te mube, Itebe SJtuffer ? @r jilfert am ganjen ^orper. @t ift in ben ©arfen
gegangen, um efmač auž$urul)en. SBie snel £od)fer fjaf ber fjteifdjer ge^>abf ?
SBem Ijaft bit btefe fd>onen SSetfen gefauff?

73.

Terst-a, Srieft. zbud-lm, iti, mecten, aufmecfen.

Gorica-e, ©orj. se zbud-lm, iti, ermadjen, aufmadjen.

Maribor-a, Marburg-a, SJtarburg. na kmetih, auf bem Sanbe.

vas-i, ves-1, bač ®orf. kakor hitro, fobalb.

šele erft.

V tih vaseh malo ljudi stanuje. Na klopeh ni več kraja. Stričeva gospa
naj rajši na kmetih živijo. Na kmetih se babica zdaj boljše počutijo kakor
v mestu. Glej! da deteta ne zbudiš. Kakor hitro od svojih starišev list
dobim, se hočem hitro v Terst alj v Gorico podati. Dans sim se šele ob
pol devetih zbudil. Mina je prav ljubeznjiva in umna deklica. Te vasi mi
ne dopadejo. Alj bote v tej vasi stanovali ? Sele včeraj je mi moj prija¬
telj iz Maribora pisal. Glej! kak6 ta mala deklica že lepo šivati zna. Za¬
kaj ste brata šele zdaj zbudili. Sosedov imam dovolj v selu. pravih prija¬
teljev pa malo. Kakor se hitro nekoliko počijem, bdm delati začel.

74.

Se zdim, zdeti j

človeški, a, o, menfddtd).

se vld-im, iti j ^ einen ' *°rfommen. prijateljski’ a’ o, freunbfcfmfftict).
prijazen, zna, zno, freunbltdb/ Itebretd^. božji, a, e, goffltd),©ofteč*
blizo, na§e, naljebei (m. b. II. @nb.) bratovski, a, o, bruberltdj.
pretečem, preteči ober mln-em, uti, uerfdjminbm, entflte^en^ »erfltejjen.

Meni se zdi, da vrač ne bode matere ozdraviti mogel. Bratovsko smo
se s tvojimi brati ljubili. Kratko je človeškojživlenje. Leta človeškega živ-
lenja minejo, da sami ne vemo kako in kam. Človeško truplo ne bode vsig-
dar u grobu ostalo. Drugi-in tretjikrat sim mu že pisal. Včeraj sim cel
ljubi dan na potu bil. Blizo vasi je svakinja tri cele ure na te in tvojo se¬
stro čakala. Prav prijazno so gospod z mojo bolno babico govorili. Gos-
p6d učenik se mi prav prijazen mož zdijo. Ona se mlajša vidi kakor je.
Božje oko vse vidi, kar tukaj na zemlji storimo. Blizo petnajst let je že

45

preteklo, kar te nisimveč vidil. Blizo deset goldinarjev sim v tem kratkim
času že zgubil, kar igramo.

75.

Zet-a, bet ©djtmegerfoljn. davno, Idngff, fctt tanger geif.
snaha-e, bie ©dbwtegerfocfyfer. nared, gemadff, ferfig, juberetfef.
stričnik-a, bet Sieffe. vstvar-im iti, erfcbaffen.

nevarn, a, o, gefd^rttdj. čez, črez, itber, bišuber (m.b.IV.tSnb.)

Pod unfer  forberf; 1) bte IV. ©nbung auf bie $rage: ivo^tn?  unb
2) bte VI. ©ttbung auf bie $rage: it)o?

©oft tjafStfteš erfcbaffen, maš »ir mit unfernStugen feben unb nid£)t feben.
Sft bie ^ranf^eit gefdbrttcb? ©r ift uber baš ŠBaffer gegattgen unb in bašfelbe
gefatten. Slnfon ift ntein Steffe. Ste ©cbmiegerfodbfer Ijaf fec^S $tnber, bret
$9Mbct)en unb bret $nctbett. SStettetcbf fommt bte ©cbmdgerin mit bera ©dbmie^
gerfoljn feben ^eute. ©obatb tcb gefunb merbe, miti icb ben ©cbmtegerfobn unb
bte ©cbmiegertocbfer befudben. Saš SJteffer ift unter ben Sifdj gefatten. Sie
©t^u^e tiegen unter ber ŠBanf. ©tnb metne $entben fd^on gentad^f ? ©djon
tdngft tjdtte icb gertt mit btr gefprod^en. ©age beinem SSruber, bajt er mtt ein
spaar neue©ctmbe a uš ber ©fabt brtnge. Seitte^aubfi^u^e ftnb ttocbnicbf ferttg.

SSom Sage« unb SSerfref nngšmort.

§. 40. Saš Sagemorf (©upittum) mirb »on ber unbeftimmten Strt gebit*
bet,  unb jrnar baburtf), bdfs ntan ben ©nbfetbfttauf imegtdfjt, atš: igrati bat
igrat. ~ Stefeš Sagemort mirb attejeif gebraucbf, mentt baš .fmupfjettmorf
beš ©a|eš etne ŠBemegung aušbrudtt, atš: jez grem igrat, delat ec. t’dj gelje
fpieten, arbeifen ec.

Saš SSerfrefuttgšmorf  (©erunbtum) mirb ebenfaltš »on ber mtbe*
fttmmfen Strt gebitbet, inbettt man bet ben ^eitmorfern ber V. unb IV. §orm
baš — ati in — aje, bie Stušgange ber ubrigeti geitmbrter aber, fetbft, menn
fte ficb in ber unbeftimmten Strt auf ati ettbigen, in — e »ermanbetf. Stefeš SSer*
trefungšmort mtrb attejeif gebraucbf, menn bie .ftanbtuitg burcf) baš ^eifmort
mte burdf etn SBefdjaffenbetfšmorf na^er befttmmf mirb, atš:

Stojim, stati, fte^en — stoje, ftetjenb, im ©feben.

klečim, klečati, fnieen — kleče, fttieenb, auf ben $nteen.

sed-tm, eti, ft|en — sede, fi|ettb.

grem, iti. geljert — grede, gebenb, trn ©elfett.

molčim, molčati, fcbmeigen — molče, fdjmetgenb.

del-am, ati, arbeifen — delaje, arbetfenb.

lež-im, ležati, tiegen — leže, Itegenb, u. f. tt).

. 76.

Kleče je me fant prosil, da bi mu še zdaj odpustil. Molče so vsi
starega očeta poslušali. V mesto grede sim svoj nož zgubil. V postelji

46

leže je še k Bogu molil in za srečno smert prosil. Jaz moram tudi delat
iti. Si hlapce in dekle že južinat poklical ? Otroci pojdejo za tetin vertič
cvetlice brat. Ne stoje, ampak kleče je me prijatelj prosil, da bi mu po¬
magal, ako morem. S cvetlicami igraje je deklica na vertiču sedela. Na
klopi sede je z malim detetom igrala. Jaz grem učenika poslušat. Pojte
večerjat.

77.

Kava-e, kafe-eta, ber $affee žal, tetb.

šokolada-e, bic ©cbofotabe žal beseda-e, teibež, fddtmmež SBorf.

šivanka-e, bie 9ldfjnabet. sprej-mem, eti, entpfangen, aufnetjmen.
dober tek! Bog žegnaj! ©ufen Stppettt!
tebi (vam) tudi! Boglonaj! ebenfattž, gteicbfattž.

§Dltr ift eS tetb, baf? id) feinen J?affee ober ©cbofotabe befommen babe.
©ufert Stppefif, $err Sebrer! (gbettfafld, tbeurer $reunb ! „3m SBeffe jt|enb
bat baž $inb mit Sidfjnabefn gefpiett. Stuf ben $nten bat ber@obtt benSSafer
gebeten, bajj er močite tbm ettteit tteuen 3Jlanfet faufen. Sftotgen mirb (fidj)
ber SSruber baben ge^ett. ©ie ift in ber grttb auf ben Sider arbetfen gegangen.
$ettt teibež SBort ift »on ifjm ju ^orett geroefen. ®er SHutter ift eS  tetb, bafš
fte ntc^t bat in bte $trdje gebett fottnen ©ttfett Stppcfit! Jlaffee fc^mecCt mir
beffer atd ©d)o?otabe. ©eb>»etgenb ftattb er »or mir unb rnetnfe. 3<b t»ar eben
im ©arfett fpajieten, atž icb babe betiteit SSrtef empfattgett. Stec^t freunbttd)
baben fte mid) empfangen.

SSont gegemttdtftgen unb jmeifen »ergangenett fftdfigen SJfiffetmorfe.

§. 41, ®až tbdtigeSJbittefmortgegentodrtiger^ctf  tttitb ge*
bitbet, inbem man an ben StuSgang ber brtffen Špetfon gegenmdrfiger $eit »iet*
fadjet 3abt č anfjdngf. ®tefe§ č mirb bem furjeren Stužgange biefet jpetfen an*
gefdbtoffen. Sabet fagt man: sedeč, a, e, ft|enb ftaft sedijoč, a, e. S5ie £,tiU
roorter auf — čem »erroanbetn uberbtejj nodb ba§ č in k. atS: rečem bat re¬
koč, a, e, fagenb, mit ben SBorten. Siefed SRittetmorfed jtnb jebocb nur bte
tbatigen ^eitmorter fabtg.

Saš jmette tbdttge  50tif fettnorf »ergangener $eit  ttnrbgebtt*
bet, inbem matt baš 1 bež erften »ergangenett SOtittetmorteš tbdttger §orm in
vsi, vsa,  vse  »erroanbett; menn aber bet ben geitroorfern ber erften Strt ju
»iele SDiitfaufe jufammentrefen fottten, fo mirb anftatf vsi, vša, vse nur si, ša,
šegebtaud)f, atš: sprejel, entpfangen, bat sprejevši, a, e, entpfangett babettb;
rekel, gefagt, bat rekši, gefagt babettb; pridem bat pridši. 3>m SDeuffc^ett
mirb biefeš S)tittetmort burd) at S, ba, inbem  ec. unb ber batb»ergangenen
ober »ergangenett 3etf aužgebrudf.

78.

Pristava-e, bet SOieierbof. zasliš-im, ati, »ernebntett.

pečenka-e, ber SBrafert. zagled-am, ati, erbticf en.

47

skleda-e, bte ©bbitffel. zavpijem, zavpiti, auffcTjjmen.

skledica-e, bte ©cbale. cvet-im, eti, blu^ett.

razžal-im. iti. beletbtgeu, Prdnfen. alj, ob; »ena.

na ves glas, lepit.

Glej eveteče žito na njivah. Sedeče živlenje ni zdravo. Zagledavši
me, je na ves glas zavpil. Ti otroci nikdar niso svojih ljubih starišev raz¬
žalili. Alj so učenik v šoli alj doma, ti ne morem povedati. Pečenka je že
gotova. Tvoj list sprejevši, je vse svoje delo na vertiču pustil in k očetu
šel. Zaslišavša, da so mati bolni, se je na ves glas jokati začela. Ta pri¬
stava jo gospod učenikova. Zdaj ti še ne morem povedati, alj bodem
drevi priti mogel. Delo začevši, je brata priti zagledal. Prinesi mi v tej
skledici kave alj šokolade. Glej! da svoje ljube matere ne razžališ. Cej
si te sklede in skledice kupila? Molče je mi tvoj list podal. Iz mesta
pridši, je se hitro k bolnej sestri podal.

79.

Suknja-e, ber Stocf. plač-am, ati, jdljten, befablett.

maša-e, meša-e. bte SOteffe. zamud-im, iti, nerfdunteit.
svet, a, o, bctltg. daleč (9Men»orf), »eit.

•joeufe toirft bu getinjj bte SDleffe nerfdumen, ba bu bift noet; je|t trn 58ette.
SBer bat btr btefett 9toc? gemadbf? ©el)ef bte blitbenben fBluntett titt ©arten.
Sft ež noči) lueit biž jur ©tabf ? §11 §  er ieeruommen bat, bajt ber ©ttfel nad)
^lagenfurt fonnnf, tft er fc^ttett borfbtn gefabrett. ©er 9totf ift nocb iu<$t
fertig. $eufe babe td) faft bte balbe Sfteffe »erfaumt. §1 1 ž er ttacb $aitfe fant,
tft er erfranft. SSetne ntc^f, fagfe bte SJiuffer jur »etttenbett Socbfer, »etne
vttdE)f, td) febe, bajt tel) balb, vueHetdbf febott beufe ober morgett fterbenmuf,
aber bu ftebjt mict) ja tu ettteut attbern beffertt Sebett »teber. $cb tourbe bir
gerne alte metne ©cbulben beliču, »enn teh ein@etb bdtfe. $ter tft bie $tvd)e
bež bdltgen §lnton.

£3teguttg bet* 9iebetl)etle t« ber $tt»et$a&k

Stbdnberungšavfcn ber ^aujettobrter.

§. 42. ©te .f)aupt»brter »erbett tu ber jmetfgcbeit Sabi fotgenber SJiajjett
abgeduberf:

SJlanntid).

1. u. 4. (gub.

2. ©nb.

© r ft e §t b d n b e r u it g ž a r f.

- a
ov

©acblicb.

- i

3. 5. U. 6. ©nb.

oma

ama.

Storite Slbdn b erungžarf.

1. u. 4. @nb. — i

2. ©nb. — -

3. 5.u, 6. ©nb. — ima.

oma

ama.

©ritte §(bdnberungžarf.

— i

-Cij

— ima.

48

80.

Riba-e, bet $tfdj. zaspim, zaspati, etnfddafen.

knez-a, bet gurft. zaspan, a, o, fdjtdfertg.

grof-a, bet ©raf. večidel, grofjfenf^ettž.

komej, faum.

3dj Ijabe jnm *) $tfcf)e. Sdj §a6e jtoet 5Brubet unb jitet ©djtoeffent.
Stud) tcf) bin bet ben (2) Sdrubern getoefen. ©te (2) SJMgbe babe tclj trn ©ar«
ten gefeljen. SBtft bu f$on fdjtdfertg? ©er $err ©raf tft fdjon etngefc^fafen.
©tefer$ttrff tff tntnter betn ^reunb gensefert. $aum bttttdj inben©arfen arbeifen
gefontmen, bat micf) fcbon bte$rau ju ftdj gerufen. 3e|f bin tcb grojjfenfljetlž ju
|jaufe. $aum tft ber@raf gefunb geroorben, tft fcbon inteber biegrau etfranff.
3Bo baft bu bie,(2) ©djroeffern fpteten gefeben? ©er gttrff tt>o§nt grojjfen«
fljettš auf betn Sanbe. Sn btefem SBaffer gtbt e§ fetne$tfcf)e. $uljre baž d?tnb
nadj -f)aufe; bu fteljft ja, bafi e§ tft fcbon fdjtdfertg. ©te ganje 9tad)f babe tcb
ntdjf fd^Iafen fonnen.

81.

Dobrota-e, bte iffioljtttjaf. topel, pla, plo, toarrn.

dobrotnik-a, ber SBoljtttjdfer. merzel, zla, zlo, fatf.

hvala-e, ber ©anf, baž Sob. hval-im, iti, toben.

skoz, burdb/ tjtttburdj (ttt. b. IV. ©nb.) skerb-im, eti, forgen.
meni je mraz, mir tft falf, nttdj friert ež.

Nikdar ne pozabi dobrot. Dans je merzlejše kakor je včeraj bilo.
Dobrot se večidel rado pozabi. Ne hvali me preveč; saj še ne veš, alj je
moje delo hvale vredno. Kdo bode za vboge otroke skerbel, ako še mati
vmerjejo. Knez imajo tri fante in dve deklici. Meni je že mraz. Tudi ba¬
bici je že mraz. Ta voda ni dosti merzla; hlapec bode drugo pernesti mo¬
gel. Prav toplo je bilo, ko smo se sprehajat šli. Kako bi mogel tako ne¬
hvaležen biti, in svojega nar večega dobrotnika pozabiti ! Alj ti ni mraz
tukaj pri vodi stati. Ravno sim skoz mesto šel, ko me gospod grof zagle¬
dajo in k sebi pokličejo. Zahvali se za vse dobrote pri gospod knezu.
Piši mu, da, kakor hitro mdre, svojega bolnega prijatelja obišče. Radi bi
za njega skerbeli, če bi on tak nehvaležen fant ne bil.

Sdtegung ber SSemorfer  tu  ber  ,3nmjaljt.

§. 43. ©te SJettnorfer »erben tn ber gineija^t fo gebogen:

1. u. 4. ©nb. —a. njetbl. unb fdcljt. —i fe)

2. ©nb. fur alte @efd)Ied)fer — ih

3. 5. u. 6. ©nb. * * « — ima.

*) Set jmet muf tmmer bte 3roet$ai)t gebraudjt merbett. 3met mtrb nur banu au$<
brucMtd) burd)flv&, dve uberfe^t', roentt tein ©efdjleiijtš* ober giirmort »or bem*
fctben fteb t. ©efijalb ift infotefjen galten jmet tmmer mit Sudjftaben gefdjtteben.

49

82.

Sonce-a, bte ©ottne. sijem, sjati, fc§etnen.

urar-ja, ber Uf)rmadjer. misl-im, iti, benfen, gebenfett.

proštom, a, o, gerdutntg. men-im, iti, meinen.

gerd, a, o, abfdjeuttd), garfttg. vmijem, vrniti, tt>af($en.
vpričo, bor, trt ©egentbarf (m. b. II. ©nb.)

Tvojega brata sim tudi per urarju vpričo gospod kneza hvaliti slišal.
Gerdo je bilo slišati, kaj so sovražniki z našimi vojšaki delali. Glejte,
kako prijazno nam toplo sonce sije. Moja izba je za dva človeka dosti
prostorna. Oče so se s tvojima bratoma v mesto peljali. Kaj mislite zdaj
storiti ? K Hiijšega fanta v celej vasi ni kakor je urarjev Franc. Si dete že
vmila?Cmu se zjutrej ne vmiješ? Oba tvoja]brata}sta bolua. Dans, me¬
nim, sonce ne bode sjati moglo. Z obema tvojima sestrama sim v mestu
govoril. Take prostorne izbe tebi samemu gotovo ni treba. Kakor hitro
sonce sjati začne, se bom s tvojima prijateljoma kopat šel.

83.

Pesen-sni, pesma-e, baž Steb. mil, a, o, fljener, Ijerjttdj, ritfjrenb.
pivo-a, ol-a, baž SBter. pojem, peti, fittgen.

poln, a, o, bod. prazen, zna, zno, leer.

sklenica-e, steklenica-e, bte §Iafdje, baž ©(až.

©te gdafdjen ftnb bod bež beffett SBetnež unb SBierež. ©te $tafcfye tff
fd)ott leer. $<$ fjabe noefj ibcntg fo fdjmte Steber geprf. ©r bat fo ru|renb
gefungen; baji mefjre $ratten *) gtt ibetnen anftngen. ©tefe btu^enben Sftofen
gib ben jjrauen. SSobtff bu mit bett (2) grauen getbefen? ©až SSter fjat ttttr
beffer gefdjmecff alž berSBein. ©tnge ntdjt nte^r btefe fraurtgen Steber bor ben
§rauen. SSon ber $rau bež ^itrften babe tdj etn bodež ©taž SSetn befommen.
Sn ©egentbarf bež ^>errn ©rafen bat er beitte (2) SMber getobf. sgtft bu
fdjon bet bem Ufjrmac|er getbefen? ©te ©abafžbofe tft fdjon leer; geben @te
mtr etrten ©tbaf aber etnen befjern atž geftern.

fBcjte£)enbe ^utiborfer.

§. 44. ©až bejieljenbe gumorf: tbeldjer,  ib e trije,  ib e t rij e ž ober
ber, bte, baž,  ftetfjf kateri,  a,  o ober kteri,  a,  o. $duftger totrb ež
jeborij, borjugft^ aber ttt etnfadjen ©afen, burd^ ki (ba), tbelrijež fur affe
bret ©efcf>fec^fer unb 3af)ten bažfetbe bteibt, berfreten; bod^ mufi tn fotrijen

*) Gospa, bte grau, teirb groptentbeitš fotgenber SOtapen abgeanbert:

@tnfad£)e

1. ($. gospa

2. ($. gospd

3. ©. gospej

4. @. gospo

5. ®. gospej

6. S. gospo (oj).

Srcetfacbc

gospe

gospa

gospema

gospe

gospema

gospema.

SHelf«d&e 3<>bl.
gospe
gospa
gospem
gospe
gospeh

gospami, gospemi.
4

50

gaffetf, rtut in bet erften ©nbttng tttcbf, ein perfonttcbeS $urtvorf ut ber ndtn*
(tctien ©nbung, unb. ©efc^Iec^fe in ben @a| gefe|t tverben, in tretc^em
baž bepebenbe jjurtvort ftetif.

84.

Reč-i, bie @adbe, baš ©tng. neki, a, o, ein geivtffer ec.

stvar-i, baž ©efcbopf, ©ing. terp-im, eti, teiben, banern.

večen, čna, čno, emtg, tintiterivdbrenb. noter, Ijinetn.
pošten, a, o, red)tfd)affen, 6ieber. notri, batin.

vreden, dna, dno, ivitrbtg, ivertlj.

Slajše reči na svetu ni kakor je lepa pesen. Idi noter v izbo. Rad
ostani, kjer pojo ; saj hudobni pesni nimajo. Vsaki pošten človek te mora
ljubiti. Ni gerše stvari na svetu, kakor je nehvaležen človek. Zena, ki si
jo še včeraj zdravo vidik je dans zjutrej o pol šestih vmerla. Večno hvalo
ti bom vedel za dobrote, ki sim jih iz tvojih rok sprejel. Stric, ki si vče¬
raj pri njih bil, so se dans v mesto peljali. Neki mož, ime sim že poza¬
bil, je snoči z vami govoriti hotel. Dolgo so mati terpeli. Ni stvari, da
bi bila toljko terpela, kakor tvoja že sedem let bolna teta, ki so včeraj
vmerli. Hvali, kar je hvale vrednega. Bog je večen. Kaj mislite od tih no¬
vih reči. Nehvaležen človek je nevreden, da bi od njega govorili. Tako
gerdih reči ti ni treba poslušati. Na večne čase ne bom dobrot pozabila,
ki sim jih od mile grofove gospe sprejela.

(Begentodrftge bet* 3tvet$al)L

§. 45. ©te getfivbrfer tverben in ber jtttetfadjen ,3a^t gegenivdrftger 3etf
fotgenbev Sftaf en gebogen:

1. — ava iveibt. ave

2. — ata n. ate

3. —ata fde^f. ate

— eva tvetbl. — eve —iva ivetbf. —ive

— eta u. — ete — ita n. — ite

— eta fdd)(. —ete | — ita fddjt. — ite ober

fttr-affe bret Stužgdnge gugtetc^

1. — va tv. n. f. — ve | 2. — ta iv. u. f. — te | 3. — ta iv. u. f. —te.

SSor ben sperfonatenbungen —ta unb —te ivirb bet ben getftvbrfern:
dam, tc^> gebe, grem, icf) ge^e, jem, tc^ effe, unb vem, id) ivetft, tn atten tljren
3ufammenfe|ungett etn s etngefctialfef, at§: daste ftatt date, podaste ffatt
podate k .

85.

Ljubezen-zni, bie Stebe. čeden, dna, dno, fauber, bubjc^.

kristjan-a. ber <5f)ttft. praš-am ob. vpraš-am, ati, j

dar-a, darilo-a, baž ©efctjenf, bte ©abe. bar-am, ati, j fragen.

popotnik-a, ber Steifenbe. sem, semkaj, tjer, bi^er.

serčen, čna, čno, mufbtg, vkup, skup, skupej, jufantmen.

mene greva, eš reuet tm<$, td) bereue eč.

51

Vsi smo popdtniki na tem svetu. Koljko je td pristdva vredna? Ne
vem, kako bi se tih daril vrednega storil. Take gerde reči niso za pravega
kristjana. Zakaj se čedniše nisi vrnila? Le sem pojte, fanti! da bomo skupej
v mesto šli. Zakaj me sovražita? Ta fanta ne ljubita svoje vboge matere.
Učenik so me prašali, kada gospod knez spet v naše selo pridejo. Malo je
tako serčnih vojšakov. Prinesi trudnemu popotniku rnerzle vode. Mojega
očeta že greva, da niso grofovih konjev kupili. Greva me, da se sloven¬
skega jezika že davno nisim naučil, ker ga povsod tako zlo potrebujem.
Je tvoja izba dovolj prostorna za dva človeka? Kaj delata tukaj na polju ?
Dva popotnika prideta. Zakaj ne jesta? Kam gresta z bratom? Kaj jeste
dobrega? Kaj veste mi novega povedati?

86 .

Junak-a, ber $elb. dalej, dalje, metfer, fernerljtn.

slep, a, o, bltnb. hit-im, eti, eden.

ptica-e, ptič-a, ber ©ogel. dohit-im, eti, etnljolen.
v dar, jttm @efcf)enfe.

©tefer ©olbnt tff etn muljrer $efb. SBoljtn etlfl bu? ©ie ©ogel ftngen
fcfjon. 3£o Ijaft bu ben ^letfc^er eingeljolt? ©tefen fdjltmnten $na&en fanti idj
fernerljtn ntcfyf 6etm $aufe btffben (terpeti). Itnfere ©olbafen ftnb maljre $eh
ben. SSoljtn gefjen bte (2) bltnben Sltdnner ? SBaš mtrfl bu biefern alfen 2&etbe
jitm ©efdjenfe geben? SBaž gebf tfjr (2) mtr, t»enn iclj ben©t$neiber etnljole?
@olc§e ^elben gtbf esS nut mentge. ©te ,3etf etlt; maž ftdj noc^ Ijeufe fetnež
Sebenž frettf, Itegf fc^on otefletcljt tnorgett fobt trn falten ©rabe. ©elje metfer
mtt bem ©ferbe. Sltt meljem Oluge tft er bltnb? ©er ©drfner Ijaf mtr btefen
fcf)6nen ©ogel junt ©efdjenfe gegebett.

3S t e g u n g b e § $  1 1  f S  j e 1 1  m o v t e S i  tt bergmetjafjf.

§. 46. ©a§ .ghlfžjeifmorf mtrb tn ber $mehaljt abgetnanbelf:

©egenmdrfige getf.

L sva met&l. sve mtr (2) ftnb (Ijaljen)

2. sta u. ste ifjr (2) fetb ($abef)

3. sta fac^l. ste fte (2) ftnb (Ijaben).

$unfttge

1. bodeva, bova, meibl. bodeve.

2. bodeta, bota, tt. bodete,

3. bodeta, bota, fdcfjl. bodete,

©ebtefljenbe  51 r f.
bodiva metbl.bodive [eten mtr (2)
bodita u. bodite fetef tljr (2)
bodita fdc^l. bodite feten fte (2).
3etf.

bove mtr (2) merben fetn (merben)
bote tljr (2) merbef fetn (merbef)
bote, fte (2) merben fetn (merben).

©o mte sim mtrb aucl) nisim in ber gretja!)! gebogen , alž : ut ber ge«
genmaritgen 1) nisva, nisve; 2) nista, niste; 3) nista, niste; tn ber
fnnfftgen $eit : 1) ne bodeva, bodeve ec. unb tn ber gefjteffjenben ?lrf: 1) ne
bodiva ec.

87.

Nebesa-nebes (bielf. 30 b« «£jttttmel. služ-im, iti, btettett,

jufrdgltclj fetn.

4*

52

nebo-a, baž §trmmttcnf.
drevd-drevesa, ber SBaunt.
kos-a, bas @tucf.
serce-a, baž 4)erj.

Pod kterim drevesam

zapust-im, iti, jurucftaffen, berlaffeit.
razdel-im, iti, uert^etlen.
se vsedem, vsesti, ftc^ fe|ett.
predenj, bebor.

sta s fantom igrala? Pridna sina nikdar ne

bota (ober bosta) matere zapustila. Serce me je bolelo, ko sim slišati mo¬
gla, da je svakov sin tak nehvaležen fant. Na tem drevesu m' dobrega sad¬
ja. Kaj vidita na nebu? Rajši vmerjem, predenj svojo ljubo mater zapu¬
stim. Daj mi kos belega kruha. Alj se ne bota vsedla ? Bodita vselej hva¬
ležna fanta. Alj nista že včeraj slišala, da morata ob novem letu služit iti?
Ptica se je na drevo vsedla. Kos kruha in mesa mi dajte. Alj nimata ser¬
ca? Predenj nas gospod knez zapuste, se hočeva še jedenkrat za vse do¬
brote pri njih zahvaliti, l.i sva jih od njih sprejela. Ta pijača vam ne
bode služila. Obe deklici tam pod drevesam igrate. Le pobožni bodo v
nebesa priti mogli. Človeka je Bog za nebesa vstvaril. Koljko časa ste pri
gospod grofu služile? Ne vsedi se, predenj se gospod učenik ne vsedejo.
Moje serce je žalostno, ker bom svoje drage stariše zapustiti morala.

Stegitng ber $urtrbrfer tn ber gmetjafff.

§. 47. Ste perfonltdjett gitmorter tuerbcn trt ber jtoeifadjen 3al)t fo ab*
gednberf:

(Svffe jperfon.

1. ©nb. midva, tuetbl u. fdcf)(. medve, n>tr (2)

2. ©nb. fur at(e©efct)[ecl)ter naju. naji, um

3. ©nb. „ „ „

4. ©nb. „ „ „

5. ©nb. (pri) „ „

6. (Snb.  (z) „ „

SJtanntidj.

1. ©nb. ona, fte (2)

2. ©nb.

3. ©nb.

4. ©nb.

5. ©nb. (pri)

6. ©nb. (ž)

v

n

t/  //

(pri )»
(z) n

fec (2)

nama, unž (2)
naju, naji, unž (2)
nama, (6ej) unž (2)
nama, (mtf) unž (2)

S r 1 11  e sp e r f o n.

aBeiblidj.

| oni, fte (2)

njuj, nju, ju, tljrer (2)
njima, jima, tfjnen (2)
njuj, nju, ju, fte (2)
njima, (bet) torten (2)
njima, (mtt) tljnen (2).

3 roette fp er fon.
vidva, w. u. f. vedve, itjr (2)
fur atte ©efci)tect)fer vaju, vaji.

euer (2) .

„  vama e url) (2)

// vaju,vaji,eudf(2)
„  vama(bet)eucj)(2)
„  vama(tntf)euc^(2)

©adjltcfj.
one, fte (2)

Obrest-i, ber 3tnž, JJnfereffe.
pes-psa, ber «£)unb.
mačka-e, bte $a$e.
polič-a, bte $albe.

88 .

vjamem, vjeti, fattgett.
velj-am, ati, foffen, getien.
obiečem, obleči, anffetbett.
obujem, obuti, mtpefjen.

53

zvest, a, o. treu, gefreu. posebno, sosebno, befonberS, 'oovjugftd).

odprem, odpreti (odperl, a, o) aufmadEten, ojfnett.
zaprem, zapreti (zaperl, a, o) juma^en, jttfcbttepen.

Dveri zapri, da jima mraz ne bode. Psi so človeka nar zvestejši pri¬
jatelji. Midva ne pijeva vina in ola. Koljko velja polič naj boljšega vina ?
Mačkam nikdar nisim bil prijatelj. Bota vidva dete oblekla? Sta čievle
že obula? Kje ste toljko rib vjeli? Pernesite nama polič ola. Ta žena ima
mnogo psov in maček, pa nobeneh prijateljev. Koljko dobita obresti od
hiše v mestu? Kdor je duri odperl, jih mora tudi zapreti. Alj nobene
mačke nimata pri hiši. Koljko velja te nož? Vsi smo veseli bili (obet bli),
sosebno pa tvoja brata. Vse rad pijem posebno pa dobro pivo. Kada se
hote obule in oblekle? Obleci se, ako se hočeš z nama v Ljublano peljati.
Obuj jima čevle. Dans in včeraj še nobene ptice nisim vjel. Tega ptiča
že davno poznam. Vprašaj ju, a!j sta ona moj plajš vidila. Sosebno se je
pa mala. šest let stara sestra veselila, da sim prišel. Ta petica in te groš
nič ne veljata *)  več. Brat in sestra v mesto gresta. Oče in sin na vertič
pojdeta. Mačka in pes si nista prijatelja. Mati in sin se v Celovec peljeta.
Jaz in ti se kopat pojdeva.

(vierf. 3.) ble Scitung.

m.

Sladkor-a, cuker-kra, bet* 3ucfer. novine-novin,

stont-a, cent-a, ber3entner. novice-novic, j'

funt-a, baž špfuttb. kiiharca-e, bte $ocf)trt,

kamorkoli, ivot)in tmnter ,  tv o tmmertjin.

$aufef tntr etnen ober jtvct 3enfner 3ucfer. ,3ft bte3ettttng fd>on getom«
men? ©off fietjt btctj iiberatt, njo tmmerhtn bit getjff. SBad toftet etn spfunb
3ucfer? ©ie jtbdjtn braucfjf 3«<Ser. SSnž tjaf bte 3ettung Sletteš gebtrac^f ?
3cf> unb ntctn $8ruber geljen fpapereii. ©te©anfe itnb bte SOdjter lefert bte 3et«
futtg. SSer ift geftent Šlbenbž bet eud) (2) getvefen ? 3 d) ftabe gebacfvf, bajj ber
Benfner 3«cfer ttitr 10 ©utben toftet. jgtn tcf) btr ntcljf tmnter freit getvefen ?
Srage bte Jbodjtn, tvofjtn ftttb ber S&rttber unb bet SSafer gegangeit. SBer fjat
bte ©pure geojfnet ?

©ebtefpenbe Strt tit ber ^tvetjapt.

§. 40 . ©te 3 eittvbrter tverbett ttt bet jtveifadpen 3 afjt gebtefpenber Strt
fotgenber Sltapen gebogett:

1. — ajva tveibt. — ajve j

\

2. — ajta U. — a j te

3. — ajta fctcpt. — ajte

■ iva tveibt. — ive

■ ita u. — ite
■ita fdcpf. — ile

— ejva, ijva ec. tveibt.

— ejve ec.

— ejta, ijta ec. unb

— ejte ec.

— ejta, ijta ec. fdctjt.

— ejte ec.

*) ®až roannlicfje ©efdjledjt pat tmmer ben Storjug »or bcm voetbtictjen unb facplicben,
unb bie evjle $>erfon »or ber jttmten unb brittcn.

54

90.

Med, unter, jtotfdjett forberf 1) bte IV. (Snbung auf bie gragen:
i» o b t n ? j 1 » t f tf)  e n n? a 3 b i n c t n, ttnb 2) bte VI. (Snbttng auf bte $ragen:
iuo? tt> a n n ?

dežela-e, baž Sanb.
popot-iijem, ovati, retfen.
osolim, iti, fatjen.
spoč-nem, eti. freibcn, anfangett.
ntfrtnfett.

Premoženje-a, baš SSermbgett.
krožnik-a, talir-ja, ber Sedet',
kerčma-e, ba§ 2Strtp^au§.
kerčmar-ja, ber SBtrfb-

napijem, napiti, jubringen,
se napijem, napiti, (fdptett) triufen, btnabtrtnfnt.
pre— (trt 3ufammenfe|ungen) ju.

Napijta se tudi našega vina. Vsi smo popotniki na tem svetu, ki v
boljšo in lepšo deželo popotujemo. Strte so svoje premoženje med svoje
štiri sine in med vboge ljudi razdeliti zapovedali. Je kuliarca že osolila
meseno juho? Napijta se še jedenkrat predenj gresta. Tudi svojemu bratu
napijta. Predenj vaju zapustim, rajši vse premoženje zgubim. Napijmo
se, brati! saj imamo še zadosti pijače. Alj se nočeta ola napiti! Koljko
šestero krožnikov velja? Med nami imaš gotovo naj zvestejše prijatelje.
Kada si s gospod grofovo gospoj vkup popotoval. Idi h kerčinarju
in pernesi mi polič vina in polič ola. Kaj hočemo zdaj spočeti, ki sta nam
oče in mati vmerla! Odprita mi dveri. Kar so gospa premoženja zapu¬
stili , so vse med vbožne fante in deklice razdeliti zapovedali. Kaj si v
novinah novega čital ? Čigava je ta kerčma ?

33omfetbenbeni>ergange»en9tttffebunb3df()auj>ftt>orte.

§. 49. 1. ®a§ leibertbe SJtttfefroorf »ergangener 3eit «)trb »on ber uttbe«
fttmmfen 5frf gebttbef, uub jtuar: SSei ben gettrobrtern auf —ati unb
ovati  Iturb ati tn a n, a na, a no »ernmnbeff, alb : prodati-prodan, a, o,
»erfauff.

,3etfn>orferauf— eti, —iti unb—ti  »eriuanbeltt, roenn ftd) bte©fanttn«
fttbe auf d, t, n, r ober 1 enbtget, eti, iti unb ti in — j en, jena, j eno,
at§: viditi-vidjen, a, o gefetjeit; enbigef fteb aber bte ©fammfttbe mit v, b, p
ober m, fo baben fte—lj en, ljena,ljeno,  atž kupiti-kupljen, a, o, ge«
faitff. ©ottten fte aber »or ber (Snbmtg iti ober eti etnen anbent Slttflaut cttt«
batten, fo befontmen fte nur — en, ena, eno,  a(§: dražiti, be&en —dra-
žen, a, o, gebeft. 3>or en, ena, eno,  bab aucb bte metften 3etft»6rfer tutf
ber ©fanmtfttbe auf d unb t annebmen, srnrb groffeutbettž d tn j, s tn š, st tn
šč ober š, t tn č, unb z uub g tn ž »ertuanbelt, atž : zapustiti-zapuščen, a, o,
»ertaffen; roditi, gebdbven, — rojen, a, o, geboren.

^eitiubrter auf —niti  (nuti) tjangett an bte ©fammfttbe j e n, jena,
j eno  an, alb: nagniti, netgen, — nagnjen, a, o, genetgf.

5(tte ,3ettt»orfer, bte tn ber unbefttmmten Strt d, t, z tn s »ermattbeht,
baben im Slltffefmorfe mteber btefe Sfttftaufe »or en, ena, eno, at§: pasti—
paden, a, o gefaflen. —®te 3etfmorfer mtf ber ©tammenbfttbe b unb p, metebe

55

ttt bet unbefttmmfen Strt ein s bor ti etnfdjaffett, berlterett ba^ s tbtebenmt im
§0ltffeltt>orte, afž: tepem, tepsti fdjlagen — tepen, a, o gefcbtagen.

®ie ^froorter, »elc^e ftc^t iit ber gegenroctrttgen getf auf čem ober
žem unb in ber un6efftmmfen 9lrt auf či enbigen, btlben ba§ tetbenbe Nergam
gene sjittfelmorf baburet), bafj man ben 5tušgang ber gegenmartigen < n
— en, ena, eno tterroanbelf, alš: veržem, vreči »erfen — verzen, a, o
gemorfen.

Stffe 3etfto6rfet ber erften gorat auf —ti, bcrcn@fantmftlbe ftrf> auf etnen
©elbftlanf enbtgef, btlbett biefeS SKutfetmorf buref) SSegfaffung bež i tn ber
unbeftimmfen §trf, atž: piti — pit, a, o gefrunfen ; jene aber, tnelcfje bor bem
e etn r Ijaben, tttuffen u6erbtejj ned; baš e mit e oemedjfeltt unb e«S bem r oor*
fe|en, alž: zapreti—zapert, a, o gefcfdoffen.

2. Sašgetffjairpfmort mtrb gebtlbef, tnbent man bem mdnnttdjett Stužgange
btefeč Sftttfelinorfeš —je ^tnjufugf, alč: igran gefptelf — igranje-a, baS
©ptelett; pit getrunfen — pitje-a, ba§ Srtnfen.

91 .

Mlinar-ja, ber SJiutter. na zdravje, jur ©efuttbljetf.

spomlad-i, vigred-i, ber ^ru^ttng. pozdrav-im, iti, gruften.
poletje-a, leto-a, ber @omnter. o spomladi, spomladanski čas, im

ftritljling.

jesen-i, ber $erbft. o jezeni, jesenski čas, tm -fterbfte.

zima-e, ber ŠStnter. po zimi, im SBtnfer.

dijak-a, ber @fubenf. po leti, tm ©ommer.

Napijmo se vsim prijateljem na zdravje. Pozdravita svojo mater tudi
v mojem imenu. Premagani sovražniki so se našim vojšakom podati morali.
Spomladi se vse veseli. Jesenski čas nas vesele ptice zapuste in se večidel
v toplejše dežele podajo. Odprite zaperte dveri. O jeseni se vsi dijaki v
mesto podajo. Kdo bode za zapuščene otroke skerbel, ako še mati vmer-
jejo. Po zimi v mestu, po letu pa na kmetih stanujem. Jesen je že tu, in
skorej bode tudi žalostna zima prišla. Vsim gospem in gospodičnam na
zdravje. Pitje ti ne bode služilo. Mlinar sije včeraj konja kupil, in kuplje¬
nega že dans zopet prodal. Ti si moja ljubljena sestra. Jokanje ti nič ne
bo pomagalo.

SJott ber muitfdjenbeu Strt.

§. 50 . 25te muttfdjettbe ober julaffettbe  5(rf mtrb gebitbet, itu
bem matt naj ben rerfct)tebenett3etfett unb 5lrfett borfe|f, at§: munfeftenbe Qtrf:

l. ©egenroffrttgev Seti

1* naj delam; 2. naj delaš jc.  teb ntag, foff arbetfen.

2. ^unfttger 3cit.

1 . naj bom delal, a, o; 2. naj boš delal, a, o tc. tel) mag, foH battn arbetfen.

3. SSergangener 3cit.

1. naj sim delal, a, o ;c. tcf) mag gearbeifet fjaben.

4. ©egenmavtigcr bebingenber ttrt.

1. naj bi delal, a, o ec. tcf) modjfe arbetfen.

5. SBergangener bebtngenber 2Crt.

1. naj bi bil, a o delal, a, o :c. id) ntoc^fe gearbeifet f)abett.

92.

Postava-e, baš ©efef; @fafur. berž, hitro, urno, fdjtteff.
povest-i, bte ©tjdffnng. zapijem, zapiti,berfrinfen.

s6I-i, baž @afj. zaigr-iiin, ati, berfpieten.

dolžen, zna, žno, fdjulbig. potem, potlej, fernad).

mene je strah, idj fitrc^fe mtcf.

Sam Bog je človeku postave dal. Koljko si mu dolžen ? Nikdar nisim
toliko zapil in zaigral, kakor snoči. Naj delam alj igram, vse mi nič ne po¬
maga. Naj bi fant le delal; dela bi mu že dali. Naj le jejo, jaz bodem pot¬
lej jedel. Po soli idita, potem pa po mesa k mesarju. Naj bo le delal, ker
ni hotel doma ostati. Je sestro tudi strah ? Brata ni strah. Pred kom je te
strah? Naj bi fanta le prišla, jaz bi jima že delo dal. On je inanje postave
bil, kakor sta vidva, Mene pred nobenoj rečjo ni strah bilo. Alj te ne bode
samega strah? Funt soli bi si še kupila, ko bi več denarja pri sebi imela.
To povest sim že pet-alj šestkrat slišal. Plačaj, kar si mi dolžen. Te člo¬
vek ves svoj denar zapije in zaigra. Berž pridita.

93.

Točar-ja, bet JMner.
velika-e noč-i, £)ffern.
božič-a, SBeifjnad)fett.
godec-dca, bet SJtufifer.

všeč, a, e, vžečen, čna, čno, tnfeteffanf
spros-im, iti etbiffett.
zamer-im,iti,berargen, ttbel aufnefjmen.
se zamer-im, iti, ftd) berfeittben.

1. ©nb. tla, bet SBoben. 3. ©nb. tlam.

2. ©nb. tal. 4. ©nb. tla.

5. ©nb. (pri) tleh.

6. ©tib. (s) tlami.

Sftufe fdineff ben JMner, bafj er unž (2) SSetn bvtttge. SBaž itegf bort
auf bem ŠSoben? 33etl)nad)feit jtnb im SBinfer, ©ffertt aber trn §ru)ting.SSer
©ffent fann td) eud) (2) nid)t befud)eit. 9ttd)fž fomtfe id) bon ibm etbiffett.
Sffefjntett @ie ed ntc^f iibet auf, baj? icfj tttcf)f geffern fommen fonnte. Saž ift
feljr tnfeteffanf. $aft fjaffe icf) tttidj bet bet gtatt berfctnbef. ©r foft mtr fonu
men. Ste 9Mbd)ett mogen aflein fptelett; i^r abet arbetfef. ©r fotf bann mtr
fommen. J?tetbe btdj nnr fcbnett an. 2Ba§ tff fd)utb, bajt bn f)aft btd) fo tem
feinbef? SieSlafinabef ift auf ben SSoben gefatten. 9lod) bot 38etf)nad)fen muf
bie @df»efter btenen gefjen.

57

®ott bet* letbenben $otnt.

§. 51. S)te getfett unb Olrfcrt ber leibcnben $orm »erbeti gebttbet, metin
man »or ba§ Ictbenbe »ergattgene Sfttffelmorf bie fcf)tcf(tc[)en .f>t(f3j'etfw6rfet
‘»orfeisf.

3m@[o»entfd;en mtrb jebod) bte letbenbe gonit ntdjf fo fjduftg gobrattdjf,
fonbern man brucft ben @af (ieber bttrd) bie ffjdttge gorat auž.

94.

Odpušanje-a, SBergebtmg. pijan, a o. rattfcljtg, beraufdjf.

poterplenje-a, bie <Sebufb,baž 5Dltfletb. trezen, zna, zno, ttucf)fem (». ©efrdttf)*
zadnji, a, e j . b{  c f f  posteljem, postlali, auf6eften.
poslednji, a,e j ' ’  = poplač-am, ati, abjaljfen, bejaljtett.

malopriden, dna, dno, fct)iecfjf, tttcfjfsttntrbtg.

Do zadnjega krajcarja je vse zaigral in zapil. Kar si kerčmarju dol¬
žen, mora se dans poplačano biti. Si že obut? Deklica je že oblečena. Je
tudi moja postelj že postlana? Do poslednjega dneva tega mesca mora
ves dolg plačan biti. Bodite mi pozdravljeni, dragi prijatelji! Dolgo sim
očeta prosil, odpušanja (obet odpnščenja) si vender nisim sprositi mogel.
S pijanimi ljudmi nimam poterplenja. Kdor vse, kar ima, zapije in zaigra,
je malopriden človek. Kar iz serca ne pride, tudi k sercu ne gre. Alj me¬
nite, da nobenih postav nimate? Za odpusanje prosim, ako sim te razža¬
lil. Dva goldinarja ti se dolžna ostanem. Tega moža nikdar treznega ne
vidiš.Zdaj je že poslednji čas, da me plačaš. Kader bode postelj postlana,
me ležat pokliči. Obleci in obuj se. da se bova sprehajat iti mogla.

95 .

Novica-e, bte Sftemgfetf. prej, poprej, e (jev, fruber, jttoor.

lažem obet lag-am, ati htgett. najprej, juerft.
res, rtcjjftg, tt>aljr,in berS|at. naprej, fort, »omdrfž.
zares, fitmaljr. pohvali, errouttfc^f.

posvar-im, iti, »evtttetfett, SSermetž gebett (mtf ber IV. @nb.)

O, ju, art (6et SBefttmmung ber 3etf) (mit ber V. Grab.)

Kar si govorila, je vse lagano bilo. O božiču in v velikej noči ne bom
domu priti mogel. Zakaj fanta ne posvariš, ki vidiš, da na sosedovej njivi
škodo dela? To je mi prav polivali storjeno, Cmu prej nisi prišel? Kdor
veliko govori, veliko ve alj veliko laže. Koljko veljata dva funta soli ? Ne
verjamem mu (ftatf onemu), kdo jedenkrat laže. Meni je zares žal. da šele
dans priti morem. Idi naprej , da te nikdar ne vidim. To je zares lepa vi¬
gred. O jeseni so vse drevesa polne naj boljega sadja. Kje sta te novice sli¬
šala? Prav strah je naju pred tim človekom. Ti si zares hitra, da si naju
dohiteti mogla. Je kerčma že prodana? Imaš črevle že obute. Srajco imam
že oblečeno v Brat je včeraj naprej šel. Najprej moraš gospej, potem pa k
učeniku iti. Ce te kdo vpraša, čej sim; reci, sim na vertič ležat šel. O pet¬
kih ne jem mesa. Imata že roke vrnite.

58

96.

Zvon-a, bie ©[ode. obmolk-nem, niti, Oerftummen.

zato, bcž^atb, bafur. od tega, battott.

nato, barauf, barnad). verh tega, uberbteS, baritber.

zategadel, zategavoljo, bež= k temu, baju.
megen, bežtjalb.

?tfž fte bie ©[ode oerttafjmen, »erfhunmten fie alte. ©te 55iufter ift franf,
beftbalb f)at fte um -ben 5trjt gefdjtdf. Iteberbtejj f)af er mir aud) oerfprodjen,
unž in ©raj ju befud>en. SSerbofbene Sadjen fdfmeden jeberjett (tntmer) atu
beften. ©arauf [jat fte nidffž gefagf. 3tn SBerffagett tjabe tdj fetne^etf, eudj(ž)
ju befudten. 3d) unb bie <Sd)meffer ftnb nod) nid>£ angeftetbef. 2luž Stebe ju
(do) unž [)at@ot£ btefe fd)one SBett erfc^affett; bejibalb foffett and) mir tfjn tim*
mer Iteben, med er [jat unž juerff gettebf. SSermetfe if)n,  med er tugf. SBoffer
fo oiet 9teutgfetten? @tnb fd>on atte SSetfen aufgebeffef? SBafdm bic^, fobalb
bu aufffeljff. ®u mdreft ein fddedjter SJienfd), menn bu murbeft betner ftebett
■Khtber oergeffen. SBaž man (se) Ifeufe ntd^f erfa^rt, tff bcžl^alb rtoc^ ntdjf
oergeffett.

3uetgnenbe gtttmovfer.

§. 52. ®ie jueignenben $urmorfer merben »on ber jmeiten  ©nbung
ber perfontidjen §atrmorfer gebitbet, unb mte bte SSeimbrter abgeanberf, a(ž: »on
mene mirb gebdbef: moj, a, e, metu.

tebe „ „  tvoj, a, e, betu.

njega „ „ njegov, a, o, fein.

nje „ t,  njen, a, o, tf)r (bež SBetbež).

sebe „  „ svoj. a, e, metrt, betu fetn tc.

naju „ „  najen, jna, jno, uttfer (beiber).

vaju „ „  vajen, jna, jno, etter (betber).

nju „ „  njun, a, o, tffrer (betber).

nas „ „  naš, a, e, unfer.

vas „ „  vaš, a, e, etter.

njih „ „  njihov-a, e, tljrcr (ute£)rer).

SSejte^en fidb bte beuffd^ett $urmorfer fetn  ober tf)r attf baž ©ubjeft
einež anberen @a|ež, tn meldjem $at(e fte ttttf bež fe(ben  ober berfelben
aufgeloft merben fonnen, fo mtrb fettt  burd^ njegov,  a, o, fetfener njega;
t^r burcft njen, a, o, feltener nje; ilfr  (bet jmeien) burit) njun, a, o, felfe*
tter njnj, unb tljr  (bet nteljren ober in ber$of[id)fetfžfpradje) burd> njihov,
a, o, fetfener njih, uberfefcf.

97.

Kašelj—sija, ber ^uften.
dera-e, bte Stužje^rung.

siv-a, o, grau.
rudeč, a, e, roff).

59

las-a, bab zelen, a, o, grttn.

z6b-a, ber ,3aljn. snažen, zna, žno, teinftcf).

manjk-am, ati, mangeht, abgefjen (mit ber II. ©nb.)

Vajna mati so na deri vmerli. Skoda, da ima taj človek rudeče lase.
Zobje me bole. Tergovec in njegova gospa sta se snoči v Ljublano peljala.
Bodite snažni v jedi, pijači in obleki. Kmet in njegova hči sta bolna. Njen
brat je prišel. Moj brat in njegovi prijatelji so se v mesto peljali. Stric so
sebi in njihovemu sinu zelene klobuke kupili. Ktera ptica ima rudeče pe¬
resa. Kako je to, da imaš že sive lase. Kaj vama manjka ? Najne rokavice
so na klopi, plajši pa na postelji. Anton in Franc sta se v Celovec peljala,
njuna sestra je pa sama doma ostala, Dans sim tako hud kašelj imel, da
skorej govoriti nisim mogel. Snažno oblečeno dete je vsim ljubo. Ima ta
mlada deklica tudi dero? Vajnih nožev nisim vidil. Vajna mati so bolni,
vidva pa v kerčmah pijeta in igrata. Kteri zob te boli?

98 .

Zdravje-a, bte ©efunbbetf. soven, fjeraub.

pamet-i, ber SSerffanb. sovne, jjeraufjen.

blago-a, bab ©ttf, berSftetdjffntnt. toven, htnaub.

prihodnjič, futtfftgfjtn. tovne, braujšen.

delj časa, fdttger, tdngere 3etf.

©etn SSntber Ijaf tnef)r ©tudi afb SSerffanb. ©efunbfietf ift bab 6effe©uf.
©efjet fjtnaub j um SSafer. Sft Slnfon unb feine @djt»effer aud) braufien? ®er
tyaf mt4 Ijeraubgerufen ? JErtnfe, aber eerfrtnfe ben SSerffanb ntd)f. SBarum
bletbff bu ntd)f tangere ,3etf 6et ttttb ? i?unfftgf)tn nntf id)  @ie gemtji ntd)f tttefjr
beletbtgen. ©er Saitbtnantt unb fetn 23Set6 marfen fdjon fange auf btd). SSab
nu|f (Ijtlff) unb ©efb oljne ©efunbfjetf! SBarmn fofffen mir unb ntd)f freuen,
ritr finb ja gefunb! ©en SSruber unb fetnen ^reunb lja6e id)  noc^ geffern ju*
fammen in bte Širclje getjen gefefjen.

99 .

Igrališe-a, bab £Ijeafer. zlat, a, o, golbett.

perst-a, ber $tttger. srehern, a, o, ftf&ern.

perstan-a, ber Sttng. pohval-im, iti, befoben.

kot-a, ber SStnfet. preiščem, preiskati, burcjjfud>en.

Se — beffo  fjetff čim — tim;  gemofjnftd) ttnrb jeborf) nur j e mif k o
uberfeff, unb ko bem erffett geffetgerfen fBemtorfe nad)gefe|f.

Vse kote sim v izbi že preiskala, perstana vendar nisim dobila. V igra-
išu že ob šestih ni l^ilo več kraja. Koljko velja te srehern perstan? So si

*) Las, baš £aae unb zob, berjiaftn »erben in ber SKe^rjabl getrofinlicf) fo
a&geanbert, ats:

1. @. lasje, zobje. 3. @. lasem, zobem. 5. @. (pri) laseh, zobeh.

2. @. lds, zob. 4. @. lase, zobe. 0‘. <S.  (z) lasmi, zobmi.

60

teta zlat alj srebern perstan kupili? Idi noter v izbo, in vse kote še jeden-
krat preišči; morebiti dobiš zopet zgubljeni perstan. Boljše ko pišete,
rajši bom vas pohvalil. Stric imajo dve zlati in tri sreberne ure. Lepše ko
drevesa cvete, bolj mi dopadejo. Snoči je igrališe prazno bilo. Na vsaki
roki in nogi imam deset perstov. Prihodnjič te zobje gotovo ne bodo več
boleli. Prej ko v prideta, bolje je. Učenik so tvojega brata vpričo vsih učen¬
cev pohvalili. Se te kote moraš poprej preiskati. Kaj mu bode denar po¬
magal, če pameti ni. Kaj bi hotel začeti, ko bi mi še ljubo zdravje
manjkalo ?

100 .

Morje-a, bab SJleer. pozno, pozdi, fpdf.

dolina-e, baž ©fjat. zgodaj, (ritij,

resnica-e, bte SBafirljetf. pogled-am, ati, bttcfen.
se vsmil-im, iti, ftctj erbarmett, Sfttttetb Ijaben.

©tefež ©fjaf Itegf nieberev at§ ba§ SOleer. ©te SBatjrfjetf tjorf man tticbt
gern. ŠSttcfe t)in! metttenb btttef btdj bein attec Štafet'/ btejj tucbf ju fljun.@te£j
'bte grauen .fjaare betner armett SJtuffer. ^teufe btft bu mtrfttcf) ftufj gefomnten.
Se|t ift ež fdjon ju fpdf; tfjrn tft ntctjf mefjr ju tjetfen. 3>e metjr bu baff, befio
met)r mtffft bu nocf) Ijaben. SSetdfj’ etn (kakšen) fdjoneg ©tjat ttegt »or un§ 1
9luf bent 59teere mar tcf) nodj ntematž. ©rbarme btcf) btefež armen »erlaffenen
Jtnaben. Sdngere ,3etf btn tdj attdj tu SBten gemefen, unb f)ernad[j tn ©raj. ©er
©ob tft ttnž 3tffen gemtjj. SBetite rttc^t! bu meift ja, bajj eb fetn ©tucE ofjne
Unatitcf, unb fein Ungtucf ofjttc ©tucf gtbf.

gtueite

§. 53. Uefeerftc^tftc 3«[amtncnffcltung affer Slbanberungš*
unb 5tbt»anb(ungžarf en.

@ t ff e 5l6dttberung§arf.

Sftad) ber erffen 5(6dnberung3atf merben afle mannftcfjen unb fdcf)ltc§en
•£iaupf>»erfer gebogen:

91tf fjarčem 9lu3gange.

SJltf metnem 9lu3gange.

©ad^Itcfj.

polj-e (ftelb)

polj-a

polj-u

polj-e

polj-u

polj- 6 “

am

3 w ei f « i| ( 3 a b l.

polj-i

polj- — (a)

polj-

ama

polj-i

polj

polj

ema

ama

ema

ama

62

58 i e l f a c( e 3 a b l -

9tad) ben Ijter aufgeffeflfen SEJhtffern inerten atCe mdnnHdjjen unb fdc^ttd^ert
«g>aupftt>6rfer afegednberf, nur bon jenen mdnnttdfjen £)aitpfiborfertt, ibe(cf)e
efroaž &ebiofe§ be$etc$nen, tft ju benterfen, bctfj fte m ber etnfmJjen ^aljt bte
bter  te  (Snbung aftejett ber er ft en gfetcf) ()aben.

3 ib e i f e Slbanberungšarf.

9iac^- btefer Slbdttberttngžarf inerten affe tbetbltrfjett .giauptinorfer auf a
abgednberf:

2) t t f f e 2l6dttberung§arf. 0

Slad) btefer 5lbdnberung3arf gefjen bte inetbltcfien .grnuptinorfer aitf einen
SUtflauf. *

<£  i rt  f a rf) e 3n>eifadje

1 ©. nit (gaben) 1  nit-i

2. nit-i nit-(i)

3. ©. nit-i nit-ima

nit-i
nit-ima
nit-ima

S)te etnftlbtgen $aupfinorfer btefer 2l6dnbcntng§arf, ineidfe in ber sineifen
©nbung etn gebefmfež i befomntett ,  fotttten ^tnar amf) nad) btefent Sftufter ab*
gednberf tberben; boc§ inetc^en fte tn etntgen ©egenben babon ab, unb inerten
folgenber Sftafien gebogen:

4. nit

5. (pri) nit-i

6. (z, s) nit-jo (joj)

SBtelfadje 3a 1)1.
nit-i

nit-(i)

nit-im

nit-i

nit-ih

nit-mi (imi).

@ tn fa d) e

1. ©. klop (SSanf)

2. ©, klop-i

3. ©, klop-i

3 to et fa dj e

klop-i

klop-i

klop-ema

58ietfadje 3« b l.

klop-i

klop-i

klop-em

X

63

Slfianberung perfonltdjer $urwbtfer.

©rfie $etfon.

1. jaz, jez, jest, id)

2. (g. mene, me, metner

3. meni, mi, mir

4. (g. mene, me, ttttcb

3weite $erfon.

@ i n f a d) e 3 a ^ X.
ti, bu

tebe, te, betner

tebi, ti, btr
tebe, te, bidj)

3utudfu()tenb,

sebe, se, metner, betner,
fetner

sebi, si, mir, btr, ftc$
sebe, se, mi^ , btcf) , ft<$

*) Jtnftatt ega, emu,  e m (in bet V. ©nbung) tonnte aud; o g a, o ra u, o m obet
i g a, im u, im jtetjen.

3n eintgen ©egenben ©tctenienš, totjug(id) aber in .Rnrnten, ratrb anfiatt ega
ein btofieš grbeljntefi a gefe^t, rnie ež aud) im MUftatifdjcn unb 3titif<t)en bet §al(
i(t. ©in blofieš u jtatt emu ift mit im ©lotenifdjen nod; nic^t »orgefommen.

64

<g.

e.

(g.

<g.

<g.

(g.

e.

e.

Gšrfte $erfon.

(pri) meni (bet) mtr
(z) menoj, manoj,
mano, (mtf) mtr.

3»citc gjerfon.
tebi, btr

teboj, taboj, tabo, btr.

3urflcffub«nb.
sebi, mtr, btr, ftef)
seboj, saboj, sebo, sabo,
sobom, mtr, btr, ftct),

3 i» e t f a $)  e 3 a I) f.

midva-medve, mtr (2) j vidva-Vedve, tbr (2)
naju, naji, unfer (2) vaju. vaji, euer (2)

nama, ttttš (2) \  vama ;  eucb (2)

naju, naji, uti S (2)

(pri) nama, (bet) unž (2)
(z) nama, (mtf) ttttž (2)

vaju, vaji, eucb (2)
vama, cudj (2)

(g. mi, mtr
(g. nas, uttfer
(g. nam, unš
(g,

(g

e

nas, UUŽ

(pri) nas, (bet) itttž
(z) nami, (mit) un§

3Mnnltdj.

(g.

(g.

(g.

e.

e.

6. e.

i. <g.

vama, eucb (2)
ffiielfadjc  3 a b h
vi, tbr
vas, euer
vam, euctj
vas, eucb
vas, euctj
vami, eudj

©rttte gterfon.
fSSetbltcb.

@ t n f a cb e 3 a b i
ona, fte
nje, je, tbrer

njej, nji, njoj, jej, ji, tbr

njo, jo, fie

njej, nji, njoj, tbr


©

T*' f-t

©

S'

©ac^ttcb.

njega, nj a, ga, fetner
njemu, mu, t^tn
njega, nja, ga, ifm
(pri) njemu, (bet)
tbm

(z, s) njim, (mtf)t£)m njoj. njo, tf)r

3 » e i f « ^ t 3 a b l.

ona, onadva, fte (2) j one, oni, onedve, fte (2)|one, onedve, fte (2)

ono, e$

njega, nja, ga, fetttcr
njemu, mu, tbm
njega, nja, ga, eS
njemu, tf>m

njim, tbm.

2. <g.

3. e.

4 . e.

5. (g. (pri)

6. (S. (s, ž)

1. (g. oni, fte

2. (g.

3. (g.

4. (g.

5.  (g. (pri)

6. (g. (s, ž)

njuj, nju, ju, tbrer (2)
njima, jima, t^rtett (2)
njuj, nju, ju, fie (2)
njima, (bet) tbtten (2)
njima, (mtf) torten (2).

B i e t f a dj e 3 a b
one, fte |

njih, jih, tbrer
njim, jim, tbtten
nje, je, jih, fte
njih, (bet) tbtten
njimi, (mtf) tbnm.

one, fte

§l&anberung bež anjeigenben §urwortež: te, ti.

gjlannlidj. 3Bd6lid). ©ad^lidt).

@ i n f a 4 t

SlbroanMiutg be§ ^n'If§jctf»orfcž.

1. Slngetgenb  e Strt.

(SinfadEje

1. sim, sem, tcP> bin

2. 5). si

3. sp. je

©egenivdrtige 3ett.
■Jrceifadjc

sva,n>. u. f. sve,ir>tr (2) fitib
sta i[ ff  ste
sta „  ste

SStelfadtje 3af)l.
smo, U'tr finb
ste,
so.

$unfttge 3ett

@ i n f a dj

1* $p. bodem, bdm, id; tt>erbe fein

2. sp. bodeš, bdš

3. fp. bode, bd

e

sim

si

je

SScrgangene 3«t.

3 « H-

j  2t war, 6iit gemefett

3tt>etfačbe  3 a b 1.
SHmitidj.

1. fp. bodeva, bova, lDtr (2) toerbeit feitt

2. sp. bodeta, bota, bosta

3. $p. bodeta, bota, bosta

sva j
sta [
sta )

p, »ir 2 »aren, ftnb gewefett.
*»*•

5T

5

5ffiet6Itd) unb ©adjtid).

Sl?

ste )

1. sp. bodeve.bove, »ir (2) »etbett fetrt

2. sp. bodete, bote, boste

3. sp. bodete, bote, boste

SS { e t f a djc

1. sp. bodemo, bomo, »tr»erben fetrt smo

2. sp. bodete, bote, boste ste ,

3-9). bodejo, bodo, bojo so )

»it (2) »atest, ftnb ge»efen.

3 a H.

/ St »ir »aren, jtnb ge»efen.

2. 95 c b t n g e n b e 9trf.

©egen»artige unb funfftge 3eif,

Grinfacfje ^meffacfje Sietfacfje 3al)[.

1. sp.bi / Et id)»are,»Str« bi) 5! »ir (2) »dren, 1  bi^ Bt »tr »dren,»str*

2. sp.bi[ „ be, modjfe , bij-®* »urben, modj* | bi>j“' ben, snocfsfen

3.sp.bi

[etn.

bi) i

fen [etn. [ bi


[etn.

©infacfje

1. sp. Eti bi i  St id) »dre ge*

2. sp.'£" bi. »ef.,»urbe

3. sp." 0  f bi' ' c  ge»ef.fein.

SSergangene 3«tt>
3n>eifacf)e
Eti bi) St »tr (2) »aren

oT* . i • f ca . .... .r... . .

r < bi -®

Ibi *

m / eTi

ge»efen te.

3. 3 w ^ f f e n b e r f.

©egen»arfige 3«t.
(Sinfadje 3toetfacf)e

1. sp. naj sim, t$ fet, mag naj sva-sve, »tr (2) [eten,

2. sp. naj si

3, sp. naj je

[etn

naj sta-ste,
naj sta-ste

mogen [etn

Gtmfadje

1. sp,naj bodem,id) »erbe

2. sp. na.j bodeš, [etn mo*

3. sp. naj bode gen.

©tnfadbe

1. sp. naj sim) Et id) mag

2. sp. naj si j £ getoefen

3. sp. naj je j e  [etn

^unfftge 3 e <f>
3roeifacf)c

najbodeva-bodeve»ir(2)
naj bodeta-bodete »er*
naj bodeta-bodete bett
[etn mogen.

SSergangette 3«f.
3t»eifad)e

naj sva-sve i St»ir (2) tno*
naj sta-ste ( •?  gen ge»e*
naj sta-ste I ® fen fein

atietfadie 3<>bt.

Et i bi j  St »tr »aren

f j b ! f 9 croc f en *

® ' bl U

SBtetfadfje 3a^t.
naj smo, fie [eten, mogen
naj ste [etn.

naj so

SBielfadEte 3al)t.

naj bodemo, »ir »erben
naj bodete [etn
naj bodo mogen.

SBielfatfje 3«fyt.
naj smo j  St »ir mogen
naj ste [ ge»efen

ridj so ) fein.

05 K>

67

©inf acfje

1, sp. naj bi i td^ ntoge
.sj). naj bi [p fetn
. sp. naj bi > J c

SSebingenb julaffenbe 3trf.
3wetfačbe

naj bi j 2] wtr (2) mo«

naj bi
naj bi

&

CD

CD

gen fetn

naj bi
naj bi [
naj bi) „

SBictfadje ŠJafil.

mir mogen
fetn.

4. ©e6tefenbe 31 rt.

©infadje

1. sp. bodi, fet

2. sp. bodi

3. sp. bodi (naj bode)

jinjetfatfje

bodiva-bodive, [eten toir
bodita-bodite (2)

bodita-bodite (naj bodi¬
ta, e)

SStelfacfje 3<tf|t.
bodimo, fetett it>tr
bodite

bodite (naj bodo).

5. Sftttfeltoorf  er.

©egenmdrftger 3ett: bijoč, a, e. feicnb.

SSergangener : I. bil, a, o, gemefen

„ „  II. bivši, a, e, gemefen, ber in ar.

„ „  letbenber $orm: bit, a, o (dobit, a, o).

■Kunfftger 3etf: bodoč, a, e, ber, bte baž fetn mtrb.

6. Unbefftmmfe 3trf: biti, fetn.

7. Sagemort ober ©uptnum: bit, um ju fetn.

8. SDertrefungSloert ober ©erunbtum: fefjlf.

9. 3ettl)aupft»orf: bitje, ba§ @etn.

SIbmanbtttng ber ubrtgenBetfrobrfer.
1. 3tnjetgenbe 31 rt.
©egenwdrftge 3 e t t.
©tnfadje 3 a P l-
(tčp arbeite, netge, leljre.)

SScrgartgenc 3«^*
g i n f a (| e 3 a (L

(icf) arbettete, ncigte, Idjrte; idj tia&e gear&eitet, gendgt, gele^rt.)

1. sp. sim 1

2. sp. si [ del-al. a, o

3. sp. je

nag-nil, a, o

3 >» e i f a $ e 3 a tM.

1. sp. sva, sve i

2. $p. sta, ste :  del-ala, e, e nag-nila, e, e

3. sp. sta. ste J

1. sp. smo j

2» sp. ste del-ali, e, e
3. sp. so J

ielfa^e 3 a | I.

nag-nili, e, e

Sdttgftttergcmgene 3«**

<£ t n f a dj e 3 a ) l.

(id) (jatte gearfceitet, gendgt, getet»rt.)

1. sp, sim bil, a, o )

2. sp. si bil, a, o del-al, a, o | nag-nil, a, o

3. sp. je bil, a, o )

3 n> e t f o d) e 3 <* 1) l-

1. sp. sva, sve bila, e, e i

2. sp. sta, ste bila, e, e > del-ala, e, e nag-nila, e, e

3. sp. sta, ste bila,e,e j

1. $p. smo bili, e, e J

2. sp. ste bili, e, e j del-ali, e, e

3. sp. so bili. e, e )

i c l f a d) e 3 a $ l.

nag-nili, e, e

■Kunftige

g i n f a i| e 3 a IM.

(idj roerbe ar&dten, netgen, le^ren.)

1. sp. bodem J

2. sp.bodeš del-al, a, o

3. sp, bode

nag-nil, a, o

3 tt> e i f a d) c 3 # |I.

1. sp. bodeva-ve i

2. sp. bodeta-e > del-ala, e, e nag-nila, e, e

3. sp. bodeta-e )

uč-il-a, o.

uč-ila, e, e.

ne-ili, e, e.

uč-fl, a, o.

uč-ila, e, e.

uč-ili, e, e.

uč-il, a, o.

uč-ila, e, e.

38 i e t f a $  e 3«|I.

1. sp. bodemo 1

2. sp. bddete [ del-ali, e, e

3. Sp. bodo j

nag-nili, e, e | uč-ili, e, e.

2. SSebtngenbe  sv^f,
©egeimdrftge unb futtfftge geti.
g i n f a ^ e 3 a Ij l.

(idj miirbe, mSdjte arbetten, neigen, le^reit-)

1. sp. bi i

2. sp. bi [ del-al, a, o nag-nil, a, o

3. sp. bi ]

3 m e i f a d) e 3 a () (.

1. sp. bi )

2. sj). bi [ del-ala, e, e

3.sp. bi

1. sp.bi 'I

2. Sp. bi | del-ali, e, e

3. sp. bi )

nag-nila, e, e
SJ i e t f a d) e 3 o H-

nag-nili, e, e

uč-il, a, o.

uč-ila, e, e.

uč-ili, e, e.

SSetgangette 3etf.

6 i n f a (J e 3 a b (•

(3d)  gearbeitet, geneigt, gete^rt; trfj rnutbe gear&eitet, geneigt, gelefirt baben.)

1. sp.bi bil, a, o j

2. sp. bi bil, a, o . del-al, a, o

3. sp. bi bil, a, o

nag-nil, a, o

3 m e i f a d) e 3 a b (•

1. Sp.bi bila, e, e J

2. sp. bi bila, e, e del-ala, e, e nag-nila, e, e

3. Sp. bi bila, e, e

1-sp. bi bili, e, e J

2. sp. bi bili, e, e [ del-ali, e, e

3. sp. bi bili, e, e ]

i e t f a d) e 3 d M'

nag-nili, e, e

uč-il, a, o.

uč-ila, e, e.

uč-ili, e. e.

1. 5p. naj del-am

2. Sp. naj del-aš

3. sp. naj del-a

3. .gulaffjenbe  Sl t f.
©egenroarftge 3 e *f-
Si nfa i| i 3 o M'

(id; foli, mag aebeiten, neigen, Ic^ten.)
naj nag-nem
naj nag-neš
naj nag-ne

naj uč-im
naj uč-iš
naj uč-i.


70

>} ro e i f a $ e 3 « t) t.

J. sp. naj del-ava, ve j naj nag-neva, ve

2. sp. naj del-ata, te j naj nag-neta, te

3. sp. naj del-ata. te ! naj nag-neta, te

SBietfadjc 3 a J l.

1.  sp. naj del-amo

2. sp. naj del-ate

3. sp. naj del-ajo

naj nag-nemo
naj nag-nete
naj nag-nejo (oj

naj uč-iva, ve
naj uč-ita, te
naj uč-ita, te

naj uč-imo
naj uč-ite
naj uč-ijo (e)

1. Sp. naj sim

2. sp. naj si

3. sp. naj je

SSergangene 3ett.

@ i n f a i| t 3 a § t.

(tdf) mag, foU gcarfeeitet, geneigt, gele^tt §a6en.)

del-al, a, o,

1. sp. naj sva, sve J

2. sp. naj sta. ste [ del-ala, e, e

3. sj). naj sta. ste ]

1. sp. naj smo J

2. sp. naj ste [ del-ali, e, e

3. sp. naj so

nag-nil, a, o
3 ro e t f a dj c 3 « 6 I.

nag-nila, e. e
2? i e l f a e 3a&(.

nag-nili, e, e

Mtifttge 3eit.

6 i n f a i| t 3 « I l '

(tcO mag, foll bann acbeiten, neigcn, tehten.)

1. sp. naj bodem j

2. sp. naj bodeš [ del-al, a, o

3. 0. naj bode )

1. Sp.naj bodeva,ve )

2. ?p. naj bodeta, te del-ala, e, e

3. sp. naj bo deta, te l

2? i e l f a cfj e 3 <i J 1.

I.sp.naj bodemo j

del-ali, e, e.

nag-nil, a, o
3 » e i f a 4 < 3«H.

nag-nila, e, e

2. sp. naj bodete

3. sj). naj bodo

nag-nili, e, e

SJebtngenb gegentodrftge 3etf.

@ i n f ci d) e 3 M t
(icp m3ge, folte arbeitcn, ndgert, leljren.)

1. sp. naj bi j

2. sp. naj bi [ del-al, a, o nag-nil, a, o

3. $p. naj bi )

uč-il, a, o

uč-ila, e, e

uč-ili, e, e

uč-il, a, o

uč-ila, e, e

uč-ili, e, e

uč-il, a, o

Tl

1. sp. naj bi

2. sp.

3. sp.

1 .  sp.

2. Sp.

3. Sp.

naj bi i del-ala, e, e
naj bi ' ..

3 te e i f a d) e 3 « ljt-

nag-nila, e, e

»ielfa^e

nag-nili, e, e

uč-ila, e, e

I.®.
2 Sp

3 . sp.

1. sp.

2. sp.

3. sp.

naj bi

naj bi [ del-ali, e, e
naj bi )

SBebittgenb ttergcmgene getf.
©tnfadjc 3 o 5 !•

(tc^j m3ge, fotle gearbeitet, geneigt, g.le^et baben.)
naj bi bil, a, o J
naj bi bil, a, o j del-al, a, o
naj bi bil, a, o )

3 tt> e t f a dj e 3 « I >■

naj bi bila, e, e J
naj bi bila, e, e , del-ala, e, e
naj bi bila, e, e ]

SBielfadjc Jd|l.

naj bi bili, e, e )

uč-ili, e, e

1. sp

2. sp

3. sp. naj bi bili, e, e

naj bi bili, e, e | del-ali, e, e

nag-nil, a, o

! 3 « I I.
nag-nila, e, e

3 « 5 t.
nag-nili, e. e

uč-il, a, o

uč-ila, e, e

uč-ili, e, e

4. ©ebtefljettbe Sllrf.

©infadje 3 » J I.

(id) fott acbeiten, neigen, ledven; arbeite, neige, ieljre bu.)

nag-ni

nag-ni

nag-ni (naj nagne)

ue-i

uč-i

1. sp. del-aj

2. sp. del-aj

3. sp. del-aj (naj dela)

1. sp. del-ajva, ve

2. sp. del-ajta,te

3. sp. del-aj ta, ta (naj

delata)

1. $). del-ajmo

2. sp. del-ajte

3. sp.del-ajte(naj delajo)

3 t» e i f a d) e 3 a t) (•
nag-niva, ve
nag-nita, te
nag-nita, te (naj nag¬
neta, e)

S? i t  ( f a d) e  3 a I (•
nag-nimo
nag-nite

nag-mte(naj nagnejo)

uč-i (naj uči)

nč-iva, ve
uč-ita, te

uč-ita, te (naj učita)

uč-irno

uč-ite

uč-ite (naj učijo)

5. spl tff elit) or (er.

©egenindrtige ,3etf.

(arbeitcnb, neigenb, tebrenb.)

del-ajoč, a, e | fefjlt | uč-eč, a, e

sSetgcmgene gett.

(gearbeitet, geneigt, gete^rt, nut mit sim gebroiudjtid).)

del-al, a, o
del-avši, a, e
del-an, a, o

del-ati

del-at

del-aje

del-anje

I.

nag-nil, a, o

II.

uč-il, a, o

(gearbeitet, geneigt, gele^rt Ijabenb.)

| nag-nivši, a, e | uč-ivši, a, e

Setbenber gorm.

(geatfbeitet, geneigt, gele^rt.

| nag-njen, a, o | uč-en, a, o

6. Unbeffimmfe 5 lrt.

(arbeiten, neigen, icBten.)

| nag-niti | uč-iti

7 . Sag e »ort.

(um ju arbeiten, netgen, te^ren.)

| nag-nit | ue-it

8. S 3 $erfrefung§»otf.

(arbeitenb, neigenb, lefitenb.)

| fe^ff | uč-e

9 . getfljaupf »ort.

(bas 2trbeiten, Steigen, Se^ren.)

| nag-njenje | uč-enje

Setbenbe $otm.

1. 51  n 5 e t g e n b e 51  r t.

©egenmdrftge

1. sim nagnjen, a, o. 2. sp. si nagnjen, a, o, ec. td) 6tn gettetgf.

SRergangene Setf.

1. sp. sim bil, a, o, nagnjen, a, o, ec. id) »arb geneigt.

Mnftige 3ett.

1. sp, bodem nagnjen, a, o, ec. tdj iteerbe geneigt »erben.

2. Sftebingenbe 5 lrt.

©egen»drfige unb funftige 3«tf.

1. sp. bi bil, a o, nagnjen, a, o ec. id) »dre gertetgf.

s&ergangene .geit.

1. sp. bi bil, a, o, nagnjen, a, o, bil, a, o ec. i$ »dre geneigt ge»efen.

73

3. gutaffettbe Strt.

©egentodrtige getf.

1. sp. naj sim nagnjen, a, o :c. td) mag geneigf fetrt.

SSergangene ,3eif.

1. sp. naj sim bil, a, o, nagnjen, a, o :c. tdj mag geneigt morben fetrt*

Jbutifftge 3 e <b

1. sp. naj bodem nagnjen, a, o ec. id) mag bartrt geneigt [etn.

SSebingenb gegermdrftge getf.

1. sp. naj bi bil, a, o nagnjen, a, o ec. id) moge gettetgf »orben fettt.

4. ©ebtef^enbe  Strt.
bodi nagnjen, a, o ec. fet geneigt.

5. Unbefttmmfe  Strt.
nagnjen biti, geneigt fetn.

6. sgiifteimorf.

nagnjen, a, o geneigt.

101 .

Skornja-e, ber ©tiefet.
palica-e, ber @tocf.
glavnik-a, ber $amm.
okno-a, ba3 ^enfter.
vere-a, ber $rug.
tešč, nudjtern (bon ©petfen).

primeren, rna, rno, angemeffen.
se p rhner-im, iti, fi dj eretgnen^ufragett.
zastop-im, iti, berftetjen.
prestop-im, iti, ii&ertrefen.
nastop-im, iti. auftreten.
izstop-im, iti, aušfreteii.

Gospodična cel dan pri oknu stoji in na vertič gleda. Kam si palico
ino glavnik djala? Ko na Dunaj prideva, se primeri, da^prijatelja zgubim.
Kaj sim hotel zdaj sam v tako velikem mestu začeti! Cevlar je rekel, da
tvoje škornje še niso nared. Si dans še tešč? Neža in njena sestra Mina
tvojo palico iščete. Jaz ga nisim zastopiti mogla. Glej, da nobene postave
ne prestdpiš. Ko so knez nastopili, so vsi, ki so v izbi bili. obmolknili.
Škornje so mi premajliene. Jaz se bojim, da bi dete palice ne zgubilo.
Alj ni vode v verču ? Alj si nisi primerniše obleke kupiti mogla.

102 .

Reka-e, ber gtujj. ptuj, a, e, fremb.

hišna-e, ba§ $ammermdbd)en. ptujec-jca, ber ^rembtmg.
ključ-a, ber ©djlujjet. ptujina-e, ba§ frembe Sanb.

žep-a, bte £afd)e. znan, a, o, befanttf.

tečem, teči, fltefjen, taufen. znanec-nca, ber SBefannte.

S$te fjetgf btefer groge $fug ? ©tefe gtuge ftnb faff met» ftef, atž bretf.
3d) »ugfe ntcf)f, mo mir ber ©cgtugef attž ber £afcge gefaffett »dre. 3dj 6in
noct) etn grembttng tn btefen Sanbern. SBofjitt fftegen biefe (2) gfuge? ©te*
fež Sanb tft mir fcfjon fetf tanger $etf gut befannt. 3m btefen ©tabfen babe tcfj
fetnen etngtgen fBefannfen. ^rernb unfer ^remben mugte teh rtic^f, mogtn tdg
mtd) begeben foflfe. ©age betu ■Kammermdbdben, bag tcg tm@urfen auf ge »ar«
ten merbe. ©tefer SDtenfcft fommf mtr befanuf »or. Seg mttgfe tfjn fcgon »o
(kje) gefegen Ijaben (viditi). Stmalia unb tfjr SSruber fucgen betnen ©tod, ben
bu trn ©arfen gefaffett gaft.

$.  54. SBemerfungen ben mannftcfjett $aupfmbrfern.

1. ©te metffen mdnnftdgen $aupfroorfer auf ar, er, ir. ur unb bte

•Dlamen befebfer SBefen auf o r, fdfaifen burdj atfe ©nbttngen unb ^

ber SSiegungšftfbe etn j etn, afž: pisar — pisarja, pisarju :c.

2. ©te Stamen befebter SBefen auf a, e unb o fdjaften »or bte SStegungž«
ftfbe tern, afž: Pavle, fpauf — Pavleta, Pavletu ec. Perko, fperfo — Per-
kota, Perkotu :c.

3. ©te metffen etnftfbtgett Sramen unbefebfer SBefen ntif gebebnfett ©efbfb
fauten fonnen in ber jmeiten (šnbmtg ber (girtgabf ein befonfež u ffatf a annefj*
unb in ber SSief^abl (bocb ntcgf uberaCC) baž om bež ©aftož in em unb baž ih
bež fiofafž in eh »ermanbefn, afž:  las—lasu, lasem, laseh; zob—zdbu,
zobem zdbeh; dar — daru, darem, dareh te.

5l((e biefe unb faff alte anbern etn* unb jttmftfbtgen mdnnftdjen .gtaupfmbr*
ter fonnen butcb bte ganje Olbanberungžarf mit affetntger 5lužnaf)tne ber jtneu
ten (Snbung ber unb Sftebrjaljf, »or bie SStegungžftfbe etn o v (mit
)»etd)em ‘Žlužgange e v) einfcgaften, afž: sin — sinova, sinovu, sinovom,
sinovi zc.

4. .gjauptobrfer, bte ftcf) im ®enift» auf ha, da, ta enbtgen, unb etnige
auf ža, fonnen trn 9lomtnafi» ber SStefjabf fjte unb ba ftaft i etn j e ober j i
annefmten.

103.

Ogledalo-a, serkalo-a, ber ©pteget. tele, tale, tole, btefer ba tc.
travnik-a, bte SBSiefe. onile, onale, onole, jener borf zc.

sukno-a, baž©ucg. čisto, ganj, ganj unb gar.

krivičen, čna, čno, itngerecpf. napoln-im. iti, anfuHen.

silno, jako, fefjr, tiberauž. vkradem, vkrasti, fteftfen.

tek-nem, niti, gebetfjen, guf anfcpfagen.

Krivična alj vkradena reč nikdar ne tekne. Mati so silno žalostni, da
nisi jim k novemu letu pisal. Dragi sinovi! nikdar ne pozabite sprejetih
dobrot. V teh krajevih sim čisto neznan. Nobenega znanega človeka nisim
m6gel zagledati. Tale reka je širja kakor onale! Ta jed vam ne bode tek¬
nila. Polič je že prazen; reci točarju, da ga zopet z olom napolni. Oba
žepa sta zdaj cisto prazna. Kje si s Pavletom govoril? To sukno sim od
Perkota kupil. Benkotovi sinovi so že davno prišli, ter vas na vertiču

75

čakajo. Kako me,hočeš v ptujih, tebi dozdaj čisto neznanih krajih in
deželah iskati. Čigavi so ti' travnici (ffaff travniki) ? Kdo bi ti perstan
vkradel bil? Bratje niso se vidili.

104.

Ste SJlonafSnameit *).

Januar-ja, partner. juli-julja,

februar-ja, februar. avgust-a, Sluguft.

marec-rca, SJtdrj. september-bra, ©epfember.

april-a, Slprtl. oktober-bra, £Dftober.

maj-a, majnik-a, $Diat. november-bra, Sftobentber.

juni-junija, Suni. december-bra, Sejember.

Mesca januarja sejeto začne. To je mesca marca pisano. Kteri mesec
se oktober imenuje? Sesti mesec v letu sejuni imenuje. Te list je šest¬
najstega oktobra pisan. V mescu decembru bode leto, kar so mi moja
ljubljena mati vmerli. Naj bode sosed le sam svoje dolgove plačal. Celo
leto je že skorej minulo, kar nisim te vidil. Vsi, kar je jih skupej bilo, so
se jako veselili. Kader bode verč prazen, naj ga dekla spet z vodo napolni.
Ne vem alj bi ti vino teknilo. To černo sukno je dražje kakor ono, Veseli
se pošteno svojega živlenja, dokler si mlad; starega človeka nič ne veseli več.

ms.

Ottntge ©fdbfe unb $Iuf[e.

Beč-a, Dunaj-a, SSten.
Celovec-vca, Magenfurf.
Terst-a, SVteff.

Belak-a, ©ittadb.
Zader-dra, gara.
Gradec-dca, ©rctj

Kromeriž-a. $retttjter.
Zagreb-a, migrant.

Belgrad-a. SSetgrab.
Carigrad, a, $onffattftnopeL
Lipnica-e, Setpjig.
Draždani-Draždan, ®režben.

3e|t rnerben jcbodj groptcntjietlš bie lateinifcbcn SDloncttSbenennungen gebraucfjt.

76

Celje-a, ©ttft.

Olmuc-a, £)tmu§.

Berna-e, SBrunn.

Prag-a, Praga-e, šprag.

Teržič-a, Sieumarfft.

Gorica-e, ©org.

Dobrovnik-a, Stagufa.

Marburg-a, Maribor-a, SKarburg.
Budim-a, žDfcn.

Pešta-e,

Požun-a, sprefjbitrg.

Drava-e, bte Srau.

Sava-e, bte ©abe.

Donava-e, bte Sonau.

Berolin-a, Berlin.
Ljubljana-e, Satbadj.
Postojna-e, Stbefžberg.
Novomesto-a, Sieuffabft.
Karlovec-vca, ^arlftdbf.
Milan-a, SKatlanb.

Rim-a, Stom.

Lvov-a, Semberg.
Moskva-e, SJČožfau.
Petrograd-a, fpeferšburg.
Veltava-e, bte Stotbau.
Visla-e, bte 2Betd)fet.
Rajna-e, ber Stljetn.
Soča-e, ber 3fongo.

Ste ©fabte Stom, SJlatlattb ttitb ©enebig t)abe id) fdjon gefepn. 5luc^>
Semberg, SJtožfau unb speferžburg fentte tdj. ©erabe je|f fomrtte id) au§
£)tmu| unb SSrunn* ©itfadt tff ftetner alS jbtagenfitrf. S« .Sara pbe tdj funf,
tn Stagufa aber bret Sape getebf- SBittadj Itegt an ber Srau. Ste Sftolbau
fltep burd) sprag. Ste Sonau tft etn grbprer gtujj atž bte Srau ober ©abe.
®on ibopr unb tbopu fltep bte S£etd)fel? 3'mfcben speft unb £)fen fltep bte
bretfe Sonau. 3>n meldjež SJeer fltep ber ^fongo? 3Bte tbetf tff bon fprep
burg btd Srteff ober ©org ? Ste ©tdbfe Setpgtg unb Srežben pbe tdj nod^
ntc^f gefepn.

SSon ben Setfibbrfern: Saffen, muffen unb fotten.

§. 55. Saž beuffcp ,3etfrDort „taffen"  tntrb im©tobentfcpn berfd)te*
ben aužgebrudt, unb gtnar tn ber SSebeufung: „tj e t ji e n, anorbnen, be»
f e Pen"  ec. burd) dati, v kazati, veleti, reči, zapovedati;  tn ber
§8ebeufung „pnb  ern  ober n t dj f pnb er n" aber burd) pustiti  ober n ati.

Saž Setttborf „muffen  trnrb  grbpenfptfž burd) morati oberimeti
aužgebrucff.

SSenn baž Setlmort „f o 11 e ti" fobtel pip, alž: „b {e Stbftdjf  Ija*
ben, tm ©tnne  fj  abe  n :c., fo tbtrb eS ant puftgffen burcft „imeti" tn
ber bebtngettben  Strt aučgebrucft.

106.

Milja-e, bte SHeite.
aboten, tna, tno

bedast, a, o

etnfdlltg, tprtcp.

peš, k nogam, ju $up

na tanjko, genau. mimogrede, tm SSorbetgepn.

bi rad, a, o, idj pite gertt, td) nntnfdjfe.
na, nata, nate, ba pff ,  ba ntrttnt, ba Ijabef te.

V keremi sim slišal govoriti, da bi jutre knez peš priti imeli. Mimo¬
grede sim tudi v kavarno pogledal. Oče so si vkazali nov plajš narediti. Ne

77

bodi tako aboten in vzemi, kar ti tukaj dati hočem. Ona bi rada, da bi jo
mimogrede obiskal. Pusti otroke še ležati. To imaš ti še dans storiti. Koljko
milj je od Maribora do Lipnice? Jaz hočem vse na tanjko vedeti, kaj je
se od nas govorilo. Nate moj plajš; saj mi ga dones ni treba, ker bodem
cel dan doma ostal. Nata tudi moje rokavice. Pustite ga v igrališe iti; saj
hočem jaz za njega delati. Vkaži mi vina prinesti. Kaj so grof veleli ?
Tako daleč ne bode taj mali fant iti mogel. Kaj bi radi, gospodična?
Cvetlic vam rad dam, kolikor jih hočete. Ti imaš svojega bližnega ravno
tako ljubiti, kakor samega sebe. Sosed bi se imel v Požun peljati.

107.

Slovnica-e, bte ©pracfjlefjre.
slovar-ja, bas 3Bbrferbu$.
sluga-e, služebnik-a, ber 3Mener.
prihoden, dna, dno, funfttg, fommenb.
pokoren, rna. rno, unferfljdntg, folgfam.

letašnji, a, e, fjeurtg.

lanski, a, o, bornjd|rtg, berffofjen.

sterg-am, ati, jerretfen,

malokdaj, felfen.

nekdaj, negdaj, ef)emalž, fettctt.

SSerfloffeneg Saljr brtt idj trt SBien uttb speft gemefen, fjeuer aber merbe
tcfy nad) migrant, unb Stagufa geljen. $aft bu rttc^f metne ©pradjte^re
gefefjen ? ©orbetgel)en §at er bent Siener gefagf, baj? er unč ntorgen befu*
cfyen merbe. SBte »tet foftef btefež flobentfdje SBorferbud)? Jbunfitge SSodje fott
ber .fjerr @raf genrifj fomrnen. $tnber! fetb unterfljdntg euern (Stfertt. @f)e>
mat§ tjaf biefer SJlarffffecfert meniger Taufer gejdfjtf at§ jeff. (SljematS Ijaben
bte Stenfdjen frommer getebf, al§ tn unjertt Sngen. ®u ntujjf fdjretben, bte
©c^mefter aber tefen. Ste čoerren Ijaben ftd) SSetn uttb ©ter brtngen taffen.
Sajfe bte SOiagb tn bte Jbtrclje geljen. Stefe beutfc^e ©pracbte^re unb jenež (To*
»entfdje SBorterbudj Ijabe tdj mtr »mn 4>errn $})erfo um bret ©utben gefauff.
Sene ©prac|)le^re (©rammaftf) tff fefjr gut gefc^rteben.

©on ber SCbteitung metbltcljer erfonettnamen.

§. 56. Stejentgen ©amen, metdje felbftftanbtge nmbltdje SSefen bejeict)*
nen,  roerben gro|fentfjeitž bon ben mdnnttdjen gebtlbef, unb jt»ar auf fotgenbe
Slrten:

1. SSerben bte Ornbftlben—ec unb —ic in k a »ermanbetf; attbteSluč«
gange — a n unb — ir aber k a angeljdngf.

kmetovavec, Sanbmattn ; kmetovavka-e, — tn.

učenec, ©cf)uler; učenka-e, — tn.

teržan, §9tarffbe»»otjner; teržanka-e, — tn.

vaščan, Sorfbemofjner; vasčanka-e, tn.

meščan mestjan, ©tdbfer; meščanka-e, mestjanka-e, — tn K.

2. (Snbtgen jtdj bte ©užgdnge —ač, —ar, nik, elj tn ica:
krojač, šivar, ©cfjnetber; krojačica-e, šivarica-e, —itt.

mesar, gtetfdjer; mesarica-e, — tn.

78

prijatelj. $reunb;
cesar, $atfer;
kralj, Jfontg;
čevlar, ©djufter;
sovražnik, j5 c ' n b;
popotnik, bev Stnfenbe;
učenik, Sefjrer;

prijateljica-e, — m.
cesarica-e, — tn.
kraljica-e, — tn.
čevlarica-e, —tn.
sovražnica-e, — tu.
popotnica-e, bte Stetfenbe.
učenica-e, — in.

3. SBtrb an bte 5lužgange— a k, ek . ok, audj el j fottte nodf) an eintge
anbere ©nbfUben i nj a ongefjdngt:

junak, $etb;
vojšak, J?rteger;
kmet, -Bauer;
kupec. Taufer;
tergovec, Kaufmanu;
kristjan, ©fjrtff;
knez, $urff ?
grof, ©raf;

junakinja-e, — ut.
vojsakinja-e, — in.
kmetinja (kmetica)-e, SBdurttt.
kupčinja-e, — tn.
tergovčinja-e, J?aufnnmn§frau.
kristjana-e, — in.
knezinja-e, — tn.
grofinj a-e, —in tc.

4. ©otdje nxt6Itd)e sperfentetittdmeu, tt>elcf)e blojt bte ©afttnnen ntdnnltdjer
sperfonen bebeufen, cnffteljen bttrdj $lnfjdngttng ber ©ttben — ovka,—ka
ober bež bettnortltcften ?(itžgange§ ova:

Perko, $)>erf’o ; Perkovka, Perkova, sperfož grau.

Sirk, @trf; Sirkovka, Sirkova, @trfž §rau.

Jaklin, ^aflitt; Jaklinka, Jakltnova, ^afttnž §rau.

Itebrtgenž geljt bte jBertoanblung ntdnttltd)er $aupfworter in wei6Itd>e
aud§> nodj nad) anbern $ortnett nor fid), ft>o6et norjugltd) ju 6emerfen ift:

a) bajt baž lauflofe e tn ber ©nbfttbe oft tneggetnorfcn tntrb;

b) bajt ber gebefjnte @el6ftlanf oft gcfct)drff ober ttnbefonf tntrb; unb

c) baj) bte ©nbbitcbftaben c, k. g unb h tn tfjre nermanbten č, ž unb š
u6ergeljen, alž: drug. ber ©efdljrfe, družica, bte ©efdtjrftn ec.

108.

Prebivavec-vca, ber SBetnofntet.
iilica-e, bte ©affe.
premožen, žna, žno, ntcljl^a*
benb, beguferf.

bran-im, iti, tneljrett, fd^u^ett.
sicer, scer, pnar, fonft.
vbog-am ob. bog-am, ati, fofgen,
ge^ordjen (m. b. IV. ©.)

Učenik inučenica sta se sprehajat šla. Grofinje sicer nisim viditi mdgel,
vender sim z njihovo hišno govoril, in ona je mi rekla, da me bojo gro¬
finja jutre gotovo sami poklicati vkazali. Koljko prebivavcov imajo te
dežele? Otroci! vbogajte vselej svoje stariše, ki vselej le za vašo srečo
skerbe. Celovec ima širje ulice kakor Ljubljana. Njegova mati so sicer
branili, pa vse nič ni pomagalo. Prihodni torek bodo knezinja vse pre-
možniše mestjanke k sebi poklicali, Perkova še ni prišla; Jaklinka je pa

79

že davno tukaj. V kterej ulici stanujete? Zakaj mu braniš kruha vzeti,
ker je lačen? Vse moje prijateljice je mi smert vzela.

©on ber 5lbletfuttg b e v SSciuo^ner« unb Sdnbernamen.

§. 57.  1. ©te šBetttoljner etneš SBelff&etlež, Sanbež cber ©rtež er^atfen
ifjte Sramen »on bem SBelft^eite, Sanbe ober ©rte, auž b?m [ie ^erflatnnten,
cber bejjen Burger fie finb. ©te 5lušgdttge ftrtb bet mdttnltcben Štamen groben*
fljettš — an, bet wetbltcl)cit a6er — anka;  bocf) muffen ju»or bte S8ucf>fta*
ben c unb k tn č, g  in ž unb h tn š ubergetien.

80

109.

Narod-a, ba§ SSolf, Siafton. navada-e, bte @e»ot)nt)ett.
naroden, dna, dno, i.ioIfštt)undtct). navaden, dna, dno, ge»b(jnltct).
narodnost-i, bie Staiioualtfdf. navad-im, iti, ge»of)nen.
tih, a, o, ffitt. molč-im, ati obertiho biti, fcfy»eigen.

po, in (brucft etite SSemegung cmf ber£)berftdct)e etnež^orperš auž; m. b. V. @0
Slavjanski narodi imajo mnogo lepih narodnih pesem. Lani sim dva
cela mesca po Hrovaškem. Krajnskem,, in Koroškem popotoval. Jeden
mojih prijateljev je Rus, drugi pa Ceh alj Poljak. Francosko ne znam
govoriti. Kaj je narod bez narodnosti? Molči, kader starejši ko si ti govo¬
riti hočejo. Tiho hodite, da spijočega deteta ne zbudite. Vsaki narod
ima svoje navade. Vsaki človek ima drugo navado. Toč&r je Goričan,
točarica pa Terstjanka.Oba znata vlaški, slovenski in nemški (jezik) govo¬
riti. Tri cele mesce smo se po širokim morju v Ameriko peljali. Po Šta¬
jerskim in Koroškim še nikdar nisim popotovala. Vlaškega vina ne pijem;
prinesite mi štajerskega„vendar boljšega kakor snoči. Serbske narodne
pesme. ki jih v Vuk Stefanovičevih knjigah bereš, mi pred vsimi drugimi
naj bolj dopadejo.

110 .

Vsmiljenje-a, baš ©rbarttten, Sfttfteib. moč-i, bte $raft, ©fdrfe.
sterd-i, ber .ffontg. močen, čna, čno, ftarf.

med-a (u), bet SOtefb. mogoč, a, e, mogticf).

vreme-vremena, bte SSifterung, baž vroč, a, e, gorek, rka, rko, Ijetfi.

SSefter.

.Vjeute ift fur»af» etn ftetfjer Sag. Se$f gtbt ež nur »enig ©rbarttten mtb
Bruberltc^e Stebe bet benSRenfctjen. ©ffe nid)t, baž ©ffen ift nect) ju fietj). $eufe
ift etne fd)bne, marine SBifferung. ©iež ift unmbgtict). fjeute fdfeint bie@onne
fetfr betji. 3So ift bte ©rajer*Jjeitung (graške novine)? SBofjin f)aff bu bte
Saibad»r<3eitung getfmn ? ©te Magenfurter^eifung t)aben »ir noči) nid)t be*
fontnten. S« SSotfmen mtb fpreufjen bttt id) nortgeS Salfr gereifef. ©er ©drb
ner ift ein SStetter. SSarum »tffft bu Eetnen fiontg effen ? ©er Sfteit) ift bei ben
01aben ju $aufe. Sft eS mogltcf), ba^ btefer jurtge SDLenfcft fo frtjneff fterben
mufite! SBie rdet foftef eine fjalbe Slteff) unb etn fpfttnb $onig? «g>eufe ift ein
ju t)eipež SBeffer. ©icfer §iftann ift ber ftdrffte trn ganjen ©orfe. ©er ©nfel
fpajiert mit bem $errn Šelfrer im ©arten.

§. 58. fBemerf itn ge n ju ben fdcf)tid)ett ^attjjf »ort  er  n.

1. ©te fdct)Iid)ett ^»auptmbrfer auf je ftttb grofjienfffettS 0amnte(namen
unb at§ folct)e fo »te blago, baž ©ut,  nur in ber einfad)en gebrduc^s
Itd), »ett fte fct)on ben 93egrtff ber SJtetmtjeit in fid) faffen, alti: drevo, ber
fBaunt, —drevje, bte SSdunte; list, bas SStaft, —listje, bte SSIatter; germ,
ber SSufdj; —germovje, baS ©ebufc^e; tern, ber ©orn, —ternje, baS

61

©eftruppe; sad, bie ^rudjjf, —sadje, bte ^ruc^fe, bab £)6ft; cvet, bte
SJlutfje, —cvetje, bie SMutfjett.

2. ®te Sramen befebfer junger SBefen auf e nefimen bor bet* SStegungbjtlbe
atfejett et ju ftdj, alb: dete, bab Jttnb, —deteta, detetu :c.; dekle, bab
fOMbcfjcn —dekleta, dekletu.

Dete, bab Jftnb, ttttrb in bet SSieljafjl etn ©atnmelnante unb Ijat deca.

3. ®te SBorfer auf me neumen »or ber §Btegtutgbfil6e.etn en an, alb:
vreme, bab SBeffer —vremena, vremenu tc.

4. ©tntge facfdtdje .£auptt»orfer, befonberb bte auf ein gebef)nteb 6, tnenn
fte ntcf)f eine SJtaferte ober etn ©efatnmfeb anjetgen, 6efotnnten »er bie S8te*
gttngbftl&e etn es, alb: oko, bab 51uge—očesa; uho, bab £Dljr—ušesa;
drevo, ber SSaunt —drevesa; pero, bte §eber —peresa; telo, ber Set6
—telesa; kolo, bab Dtab —kolesa; slovo, ber Qtbfcf)ieb - slovesa zc.

111 .

Godba-e, muzika-e, bte SJiujtf. če ravno, ako ravno, obgletd), obfdjon.
sir-a, ber $dfe. sedajn, a, o, sadajn, a, e, je|tg.

gosposka-e, bte £)6rtgfeif. nekdajn, a, o, negdašnji, a, e, etnfltg.

kaz-nim, iti, beffrafen, shran-im, iti, auf&eroaljren.

de sim ravno, obgfetdb tdj §a6e; de si ravno, obgletc^ bit fjafl; de je ravno,
obgletd) er bat; de sva ravno, obgletd) mir (2) ^aben zc.

Oči so okna našega trupla. V negdašnjih časih so ljudi pobožniše
živeli kakor sadaj. Slavjanski narodi so veliki prijatelji muzike. Deca
cvetje po njivah berejo. Glej cveteče drevje. Letašnje leto bode več sadja,
kakor je ga lansko bilo. Gosposka je tega človeka nedolžno kazniti dala.
Kdo je ti moje bukve shraniti vkazal ? Jaz sim nesrečen in vsmilenja vre¬
den, če sim ravno naj bogatejši človek v celem mestu. De ste ravno bogati,
ste vendar še nesrečni ljudi. Ti si peto kolo na vozu. Dajte mi sira in
kruha. Skoda, da sira nimate. Godbo sim vsolej rad poslušal.

' 112 .

Rokodelec-lca, ber $anbt»erfer. pomisl-im, iti, bebenfett.
rokodelstvo-a, bab ^anbmcrf. premisl-im, iti, uberbenfett.
greh-a, bte ©ttttbe. prižg-em, ati, anjunben.

sveča-e, bte ^erje. saj, vsaj. iuentgffenb.

svečnik-a, ber Peudjter. nikjer, nigde, ntrgenbb.

zapojem, zapeti, (ein Steb) anftimmen.

Po celem mestu sim ga iskal, vendar nikjer ga nisim mdgel dobiti.
Sveča je že prižgana. Alj šene bojiš greba ? Dobro premisli, predenj to
storiti hočeš. To lepo pesem moraš saj še jedenkrat zapeti. Svečnik pri¬
nesi, in svečo prižgi. Tega rokodelstva se bodem še sam naučiti mogel. V
sadajnih časih ni dobro živeti. NT ga večega prijatelja muzike, kakor mojega,
naj mlajšega brata v Celju. Tvojih zgubljenih vilec nikjer ne morem dobiti.
Saj pet goldinarjev mi moraš na dva alj tri dneve posdditi. Greh človeka

6

82

nesrečnega stori na tem in na unem svetu. Ako bi ljudi večkrat pomislili,
kdo je jih stvaril, bi gotovo pobožniše in zadovolniše živeli. Skorej vsi
prebivalci tega terga so rokodelci.

113.

Jabelko-a, ber Stpfel. sliva-e, bte fpffaume.

hruška-e, bie SMrn. češpel-na, bie gmeffdjfe.

črešnja-e , bie $irfd)e. oreh-a. bie 9tup.

grozd-a, bie ©raube. grozdje-a, bie Šrauben.

na prodaj, jttm SSerfattfe, ju berfaufen.

•fjaft bu spftaumen ober 3wetfd)fen ju berfaufen. ®ie3tepfct fdmtecfen mir
beffer afš bie SSirnen. ©te ©rauben fdmtecfen mir beffer atš baš ganje attbere
£)bft. ©te fBirnen, .tirfdjen mtb fPflaumett ftnb fliper atš bte Stepfet. SBaš
foffet etn ?Pfunb ©rauben? ©tefe SBetnfrauben ftnb fliper atš jene. £)bgtetdj
id) junger btn, fo bttt idt bod) ftarfer atš bu. Sttte fjaben gebefen, bap er baš
Sieb nod) einmal anftintmen rnurbe. (Sr tjaf ttmttgftens 18 ©ntben @dtabett ge«
tjabt. ©ebe jur £Dbrigfett unb begajte and) fur mtd), maš td) tf)r fc^ulbfg btn.
SSebenfe, maš bu t^un mittff. Stebenfe, bap bu etnett atfen SSafer jtt^aufe fjaff.
SBer bat bie ^erje angejunbet? Sd) bttt iti ij)reupett ju $aufe, tnein $reunb
aber itt Stuptanb.

§. 59. fSettterf uttgett ju ben SSetmbrfern.

1. ©aš tauttofe e in ben (Snbfttben en, ek, el, er, e v ibirb attejetf
Ibeggemorfen, atš: dober, bra, bro. guf.

2. ©te Sftittaufe gunbk  merbett bor ben fBieguttgšfttben ega, emu,  em,
ih  unb imi  tjaufig in z (feltener itt j) unb c bermanbetf, atš: velik, grop
—veltcega, velfcemu te.

3. (Stittge jmetfitbige ©eimorfer auf k ttnb n fjaben itn Stominaftb fur baš
mdmitid)e ©efd)fecf)f einen boppetten 9fušgang, ato: bolen mtb bolan frattf;
lahek, lohek unb lahak, lohak, teicbf tc.

4. 3(fle (Stgennantett bon sperfonett, .D er ter unb Sdnber, tbefdje burclj
fBetmbrfer aušgebrrcff nterben, toerbett and) alš fo!ct>e fonffrutrf, atš: Ko¬
roško. $drnfen; na Koroškem, tn $«rnten; na Turskem, in ber Surfei.

114.

Sltte mit —idem,  iti  jufantmengefei$fen ^etftborfer fjaben im bergange*
neti SDiitfelmorfe šel, šla, šlo, afš:

Sttitteiroort.

pridem, priti, fotnnten .. prišel, šla, šlo.

dojdem, dojti, ein^ofett, getangett . . . došel, šla, šlo.

najdem, najti, ftnbett.našel, šla, šlo.

odidem, oditi, fortgefjett, abreifen . . odšel, šla, šlo.

obidem, obiti, befatten ......  obšel, šla, šib.

83

izidem, iziti, aufge^eit . . . . .

zaidem, zaiti, unfergetjen j
zajdem, zajti. ftdj Dertrren j • • • •

preidem, preiti, Dergeben, fdb»tnben .
vjidem, vjiti, burdjgefjett, cnf»tfd)en
se znajdem, znajti, ftc^ beftnben . .

se razidem, raziti, ctužeinanbergeljen
iznajdem, iznajti, erftnben . . . .

. izšel, šla, ŠI6.

. zašel, šla, šlo.

. prešel, šla, šlo.

. všel, všla, všlo.

. znašel, šla, šlo.

. razšel, šla, šlo.

. iznašel, šla, šlo tc.

Tacih pridnih mladenčev se.le malo najde na svetu. Kako je mogoče
bilo, da si v te zapuščene kraje zašel! Vsi fanti so se razšli, ko so svo¬
jega učenika zagledali. Glej! da ti ptica iz rok ne vjide. Kakor bode hitro
sonce izšlo, se hočeva na p6t podati. Kakor je prišlo, tako hode tudi
prešlo. Tako nesrečna se še nikdar nisim znašla. Kje ste mojega svaka
došli? Ko smo v mesto došli, smo se hitro razšli. Kje si gospin perstan
našla (obet najdel, dla. dlo) ? Družili prijateljev nimam kakor tebe in tvo¬
jega brata. Na Koroškem in Štajerskem je letos več ljudi vmerlo kakor
lanskega leta. Z velicimi gospodi ni dobro črešenj jesti. Prijatelj je mi iz
Krajnskega pisal, da je nekaj bolan.

115.

Pokop-a, ba§ 58egr«bntf?. pokop-lem, ati, begraben.
vojska-e, bet $rteg, baS $eer. se presel-im, iti, uberjtebeln.
jajce-a, ba§ (št. prihran-im, iti, erfparen.

nad!oga-e, baš ©rangfaf. ohran-im, iti, bemabren, etbalfen.
s;im, a, o, od sebe, Doti ftdj fetbft, auč freten ©titcfen.

(št beftrtbef (td) je|f tn grofen SDrangfalett. 2tu§ freten ©fucfen »irb et bit
gemijj ntd)fž fbutt, »ettn bu tbn ntd)t biffeff. SSett bat man ^ettfe um tjafb Diet
Ubr begrabett? SSentg 5jienfd)en »aren geffern bet bem 33egrdbntjje bež 4)etrn
Sebrerž. 3£te td) geffern Qtbenb3 ge^brt babe, bat bet d?tieg tn ©erbiett »te«
bet angefangett (se začeti). Slug freten ©imfett ^af mir bte gnabtge $rau
©tnftnn 20 ©ulben gefrfttcff. SSantt »erben @te uberftebeln? ®te ©ottne tff
frljctt unfergegattgen. itauttt tmbe td) t(jtt gefunben, Derlot id) tfjtt »teber. SSte
totel ©utben-baft bu btt tn biefem S‘^ re  etfparf ? ©oft be»«bte miš not etnetn
fotdjen Unglucfe! SSattn btff bu nad) 'Jtgraitt geiattgf? SBenor bte ©ontte auf*
9«bf/ muf td; fcbon ttt fStttadj [etn.

©runb* uttb £)rbtutttg§jal)Ien it6er 20.

§. 60. ©tunbjaljlen.

21 jeden in dvajset.

22 dva in dvajset.

23 tri in dvajset.

24 štir in dvajset ec.

£>rbnung%tblett.

21. jeden in dvajsti, a. o.

22. dva in dvajsti, a, o.

23. tri in dvajsti, a, o.

24. štir in dvajsti, a, o. tc.

84

30 trideset, tristi.

40 štirdeset, štirredi.

50 petdeset, petred.

60 šestdeset, šesfred.

70 sedemdeset, sedemred.
80 osemdeset, osemred.

90 devetdeset, devetred.

100 sto.

101 sto injeden.

102 sto in dva.

103 sto in tri k.

200 dvesto.

300 tristo.

400 štiristo.

500 petsto.

600 šest sto :c.

1000 tisiič, jezer, tavžent.

2000 dve tisuoi, jezeri*) tav¬
žent ;c.

1.000. 000 miljon.

2.000. 000 dva miljona.

30. trideseti, a, o.

40. štirdeseti, a, o.

50. petdeseti, a, o.

60. šestdeseti, a, o.

70. sedemdeseti, a, o.

80. osemdeseti, a, o.

90. devetdeseti, a. o.

100. stotni, a, o.

101. sto in pervi, a, o.

102. sto in drugi, a, o.

103. sto in tretji, a, o. ic.
200. dvestotni, a, o.

300. tristotni, a, o.

400. štirstotni, a, o.

500. petstotni. a, o.

600. šeststotni, a, o. jc.

1000. tisučni, jezerni, tavžen-
tni, a, o.

2000. dvetisučni , dvetavžen-
tni, a, o.

1.000. 000. miljonski, a, o.

2.000. 000. dvamiljonski, a. o. jc.

116 .

Spoved-i. bte SJetrfifc,
predmestje-a, bie SSorftabt.
terden, dna, dno, feft.
terd, a, o, fjarf.

uč-im, iti, temen,
se uč-im, iti, tetjren.
upanje-a. up-a, bie $offmmg.
up-am, ati. tjoffen; getrauen.
zaup-am, ati, bertrauen.

poljiib-im, iti, fuffert.

ne — ne, toeber — noct).

Y tem poslu bi bil skorej pet in petdeset goldinarjev škode imel.
Alj mi ne zaupata svojih denarjev? Ne brata ne sestre nisim mogel na
tergu viditi. Te mož je že sto in osem let star; on je gotovo naj štarši v
celem mestu. Ti si bolj terden kakor jaz. Milostljivej gospej roko poljubi.
Alj v mestu alj v predmestju stanujete? Kako se fanta učita? Kd6 zdaj
uči, ki so učenik bolni? Ta deklica še nikdar ni pri spovedi bila, če je
ravno že štirnajst let stara. Sest in Osemdeset goldinarjev sim že plačal;
devetdeset jih imam pa še plačati. Jaz nimam upanja, da bi svojih pet¬
sto rajnišev spet nazaj dobiti m6gel. Jaz bi se nicoj še mnogih reči učiti
imel. Alj se upaš čez to široko reko priti ? Na tega moža terdno zaupam.

) iisiic unb .jezer ircrbcn alš njd&Iicije £aupfn>orter nad) bet britten, unb miljon
al« mannltdKš ^auptmcvt nad) bcr erfien 3tbanbentng6art gebogcn.

85

©aftungš*, SSerbopjteftmgšb, <£titt^etfung§= uttb SBrudjja^Ien.

§. 61. 1. Ste ©affunggjaljlen merbcn ge&tlbeb, n>cnn man ben ©rttnb*
jahten »on pet angefangen eri, a, o anljdngf, alš:

Eni, a, o ob. enoji, a, etnerlei. | čveteri, a, o, »iererlei.
dvoji, a, e, jmeteriei. ,1 peteri, a, o, funferlet.

oboji, a, e, betberlei. i šesteri, a, o, fedjžerlei.

troji, a, e, breterlei. kolikeri, a, o, fo' »ieleriei jc.

Ste ©atfungšjaljlett merben aud) ftatt ber ©runbjaljlen gefe|f, unb jmar:

a) bei$au:pfm6rfern, bte mir in ber »ielfabben galji gebrdud;itd) ftnb;

b) bet jnngen ober geringett sperfortett unb Sfjieren; bocf) mu ji bann bat?
•Stauplloorf in bte II. (Snbung gefeff merben; unb

c) in ber SJebeufung bte @dmmdid)ett, alž: petero jih pride, bie fdmmt«
Itc^en funf fomtnen.

2. Sie ŠBerboppeluttgžjafjten merben »on bcit ©aftungsjafjfen gebtibci,
tuenn man ben @nbfeI6ftiauf i in ni, na, no ober nat, nata, nato »erman*
beit, alš:

Edin, a, o ober enojni, a, e, einfadj, cinfdlttg.
dvojni, a, o — dvojnat, a, o, jmetfadj, jmetj^ifig.
trojni, a, o — trojnat. a, o, breifad), brctfdltig.
čveterni, a, o — čveternat, a, o, »terfadj, »terfdifig.
peterni, a, o — peternat, a, o, funffac^, funffdftig tc.

SBet ben nur in ber SSieijaljt gebrducfjiidjen ^mitpfmbrfertt mitffen anftatt
ber ©aftungšjaljlen bie SSerboppetungžjaljictt gebraud^f merben, atž : trojne
bukve breiertei SBudjer, benn troje bukve jjetfjt bret SBucjjer.

3. Ste (SinfBeilitngšjaljlen merben gebtlbet, menit man bett ©runbjafjlett
po »orfe|f, alž:

po jeden, einjeln, je eitter [ po trije, ju bret, je bret unb bret.

po dva, ju jmet, je jmei unb ji»et j po štirje, ju »ter, je »ter ttttb »ter.

Sie SJrudtjatjlen entfte^en, roentt man ben ©rttttb* uttb DrbnungžjaBtett
pol »orfe^t, al§: poltri, fmfBbrei; poldrugi, a, o, anbertljal6; poltretji, a,
o, briftf)at6; polšterti, a, o, »iertbal6 te.

117.

Polnoč-i, bte §9h'ffernacf)f. poldan, poldne, ber SOiiftag-

gor-im, eti, brennen. proti poldnu, gegen SJtiffag.

priporoč-im. iti, empfeblen. o poldne, Sfttifagž, ju SDltffag.

očalnice-očalnic, bie 5tugengtdfer. pred poldnem, ŠormtffagS.

Dvoje očalnic sim si dans kupil. Taj človek vsaki dan do polnoči v
gostivnicah igra in po'dvajset, po trideset, alj pa še več goldinarjev zai¬
gra. Sivar ima še troje otrok; če je mu jih ravno že dvoje vmerlo. Vsaki
dan le po trideset alj štirdeset učencev v šolo pride. Stric imajo deseterke
vina. Sveča noče goreti; boš moral drugo prižgati. Po šest, sedem, osem

86

alj še več sveč je v funtu. Snoči sim trojne vina pil. Petero deklet je pri¬
šlo. Pred poldnem ne morem priti. Čigave so te trojne očalnice? Čigavo
je to petero vilec? Brez očalnic ne morem več brati; tako imam že slabe
oči. Kje gori? Sina gospodu knezu priporoči, hčer pa knezinji. Dete je
v poldrugem letu vmerlo.

118.

Vinograd-a, ber SSeingarten. moker, kra, kro, nafi.

spavnica-e, bač ©cbtafpmmer. suh, a, o, frocfen.

omar-ja, ber ©peifefaften. hladen, dna, dno, fuljt.

zrasem. zrasti, ivadjfeti, ^eramnacbfen.

Ser djerr ©raf bat fed)§ SBeingdrfen in ©fetermarf unb Ungarn. Sft
ber 3$eg [c[)on trocfen? .gteiife tff e§ etmaš fttbler atS geftcrn. SSem geftort ber
©peifefaften? .£>eute babe idj bott metnem grettnbe in SBiett jef)tt Stucl)er bes
fommen. Srn fitnffbatben Siabre babe icb fc£>on bte ,3eifung unb anbere 3?md)er
lefen fontten. SBemt er b^anmdd)ft, merbe icb *bn iiacb ©raj in bte ©dpih
fd)tden. «g>eute tft baž SCaffer falf. S e  funf^tepfet finb um etnett ©rofeben.
Ser ©drfner bat futif dvtnber.

3flP^auj)ttt>orter.

§. 6ž. Ste 3ab^)aubht>orfer merben be^eidmef burdj: enkla, bte ©inž;
dvojka, bie 3«m ; trojka, bie Sret; čveterka, bte SBter; peterka ober
petka, bte $unf; šesterka ober Sestka, bte ©ed)ž; sedmerka ober sed-
minka, bte ©teben; osmerka, osminka ober osmica, bte 3tcbf ec.

Sie Sbetl^abien polovina, bte .gtdlffe; tretjina, baž Srttfel;

četert ober četvertina, ba§ SSderfel; petina, bciš §unftet ec., mtrb aber
barunter del tSbeil) Oerffanben, fo b f i^n fte aud): tretjin, četertin. petin,
šestin, sedmin ec.

Ste gablbattpfmbrfer auf ak, ača unb ica bebeufen beftimmte 5Dh'tnp
forten, alti: petak, baS $unffreujerftitcf; petica, baž ^itnfgrofcbenfiucf (tu
dldrnfen ^unffreujerftutf); šesticaober dvojača, .gttmgrofdjenjtucf; desetica,
ein / dvajsetica, etn ^^anpger ec.

119.

izpoln-im, iti, erfuffert.
obljub-im, iti, toerfprecbett.
neprenehama, in etnern forf.
korist-im, iti. nuffen.

_,_, škodv-am ob.škod-jem, ovati,[cbabeti.

mene je sram, icb fd)dme mtd) (m. b^T ©nb.)

Bog je rekel: bodi luč, in luč je bila. Kar komur obljubiš, moraš
tudi izpolniti. Denarje mu več škodoval, kakor koristil. Ne zamudi časa,
se že v pervih letih kaj koristnega naučiti. Zakaj obljubite, kar izpolniti
he morete. Bodi zvest v svojih oldjubah. Včeraj sim cel dan neprenehama

Luč-i, baš £td)t.
obljuba-e, baš SSerfprecbett.
žlahten, tna, tno, gndbtg, ebef.
korist-i, ber 9ht|en.
koristen, stna, stno, mtfttd).

87

delal. Saj dvoje škorenj mi pošlite, ker so stare že stergane. Alj ne ve¬
sta, kaj sta mi včeraj vpričo svojega strica obljubila? Mehe bi sram blo
od tacib gerdih reči govoriti. Alj vaju ni sram cel dan igrati ? Luč pri¬
nesi. Žlahtna gospa! Kaj ste tukaj zgubili? To delo mi ni nobene koristi
prineslo. Koliko petič ima goldinar? Kajniš ima šest desetic alj deset pe-
takov. Da bi le tretjino alj štertino njegovega premoženja (SScrotogen) dobil.

120 .

Vd6v, a, o, permtfmef. glas-a (u), bte0ftmtne, ber A^fattg.

vdova-e, bic SBtfroe. glasen, sna, sno, lauf.

vdovec-vca, etn SSMimer. se glas-im, iti, fbnen, taufen.

sirota-e, bie SBatfe. obup-am, ati, Der^agen, nerjmetfetn.

ponižen, zna, žno, betmitf)tg, fjerabtaffenb.

Sctne ©djmeftertff etn red)t bemutbtgež SDLabdben Sie §raubež gtirffett tft
gegen alfe Seufe berabtaffenb. !ycfj f)abe eirte feffere ©efunbfjetf atž btefe arme oer*
laffene SBtfme. Strme SBatfe! ocrjage ntc^f. SSertraue auf ©oft unb bit mirft
beirte Sraitgfate teicpt ubermtnben fonnett, Sft fte fdjon tange ttermtfmef? Stn«
genefjm fonen bie Steber ber tufftgen SSbget attž betn nafjen ©arfett. .fjaft bit
fet'ne@ftmme? 9Tebe laufer, bajt bid) alte merben oerfteften fonnett. ®až Saljr
tjat oter SBierfet. ©etrauft bu btdj, btefe arine »ertaffene SBatfe ju »ertaffen?
SBaž nu|en mir betne SSerfpredjungen, bte bit ute erfuttert fannft! (Sr Ijatte
ffetž etn ebtež .fjerj. SBarum fcfjdmft bit btd)? 0d)dme btd), baoott ju [preden.

SSoit  bcn 3citmbrtern uberljaupf.

§.  63. Ste gefttoorfer merben nad) tljrer ©ebeutung tn tuer Alfaffen etn;
geftjeitt; bentt man unferfctjeibet:

1. Stjdtige  ober ubergetjenbe 3citit>6rfer,  metdje cine fotct>e
•Sanbtung anjeigen, bte baž 0ubjeft fetbft oerricfjfcf, uttb metdtc auf baž
:6bjeft fetbft libergetjen fann, atž: Brat sestro uči, ber SBrnber unferridjtef
bte ©cbmeffer.

2. Unftjdfige  ober mtrfungžtofe Uetfmorfet,  metebe eitte uit;
ubergetjenbe $onbtung bejetdjnen, bte jmar oom 0u8jeffe aužgefjt, aber fid)
fetbft mteber trn ©ttbjeffe enbtgef. Stefe .getfmbrfer jetgett entmeber eitte 5Se=
fdjaffenfjetf att, ober etnen .^uftanb ,  ober aud) eitte ^anbtung, bte aber mtr
an betn 0ubjeffe afletn gebad)f merben fanti, atž: sedeti, ft|ett; cveteti,
btuljen; iti,  getjen; spati, fdjtafen.

3. 3«tt  tf fufjrenbe geifmorter,  K^tdje bte .gjanbtttitg nttffelff
bež jurttcffubrenbett gurmorfež s e auf baž 0ubjeft jurttcffuf)ren, atž: rado-
vati se, ftdj freuen; učiti se, fcrnett.

4. Unperfontidje  $ e t tw  o rt  e v,  bie nur ttt ber brttfett sperfott ge«
brduddid) jtnb, atž: bliska se, ež blt|f; perši, ež regnef.

5. Seibenbe getfmorter,  moju aber nur baž SDltttetroorf oergatt;
gener 3etf ge^ort, atž: Mi smo povabljeni, mtr ftnb getaben.

88

6. 55«§  $ttfgjetftoOtf, t»etdje§ au8 bret S^etlettt sim,  bodem unb
biti beffetjf.

Sin Stnfeljung ttjrec (Snfff clj ung toerben bte geihtJorfer eingetljettt in
urfprungltdje unb abgeletfete, in einfac^eunb jufammengefe|fe.
©te abgetetfefen  tuetbett gebitbet:

a) »on $aupfroorfent, alg: kup, bet $auf—  kupiti, faufen; korist, ber
9tu|en — koristiti, nufen;

b) »on SJetrobrfern/ <tf$: ljub, lieb — ljubiti, Itebett; lep, fdjon — lep¬
šati, jierm.

c) »on anbern 3 c tftt>6rfern, alg: vzdigati(ofOfjeben— vzdigniti, aufljebett ;

d) »on 9Mem»brfertt, alg: blizo, nalje — bližati se, ficf) namerit.
(Stnfad) ftnb  bte 3 e i^ tt 'orfer, bte mit feinent anbern SSorte 'jufammen*

gefe|f finb, alg: delati, arbetfett.

3ufammengefe|f  ftnb fte bann, rcettn fte mit anbern Stebef^eifen,
»orjugiid) aber mit SJorroortent jufammengefeff finb; dodelati, bte Šlrbett
»ottenben ang do unb delati; izpiti, augfrinfen auž iz unb piti.

121 .

Odgovor-a, bte Stntroorf.
dež-jk, ber Stegen,
veter-tra, ber SSinb.
ojster, stra, stro, fdjarf.
se deni, deniti, tagen.

odgovor-im, iti. attftuorien.
dež-uje, ovati, regnen.
navstanem, navstati, entfteljen.
derž-im, ati, Ijalten.
se mrači, mračiti, bunfet toerben.

pišem ob. pih-am, ati, blafen, trezen.

Kakor hitro list dobiš, mi berž odgovori. Glej, da se že mrači-š poj¬
va domu, da ne zaideva. Ojster veter je navstal, ko smo proti selu šli.
Se dans nisim odgovora dobil. Kdo bi se pri tacem ojstrem vetru spre¬
hajat šel? Vstanimo; saj se že deni. Veter je začel pihati. Jutre bode
šest dni, kar je dežovati (dežiti) začelo. Veselite se, da so se dobra mati
spet ozdravili. Kaj bi zdaj sirote spočele, ko bi bila nam srnert ljube
Stariče vzela ? Derži ga, da ti ne vjide. Komej se je denilo, je že vstala in
na polje delat hitela. Ni pridniše deklice v celem mestu kakor je ona.

122 .

Priložnost-i, bte ©elegenfjetf. kmalo, vkratkem balb.

škodljiv, a, o, fd;dbltd). postav-im. iti, fe|en, fteffen.

delaven, vna, vno, arbetffant. se spomn-im. iti, ftd) erinnern.

na novo, vnovič, neuerbingg. potolaž-im, iti, froften.

torej, zatorej, be^^alb, bejjtoegen. priprav-im, iti, beretfen.
henj-am ob. neh-am, ati, aufpren, nad)geben.

On ni nobene priložnosti imel, ž njoj govoriti. Kmalo bode osem
dni, kar so oče vinerli. Mati se ne dajo potolažiti. Včeraj je neprenehoma
dežovalo. Ste že vsi pripravljeni? Alj ti nisim že davno povedal, da je ta
reč silno škodljiva in nevarna. Oče so ti že odpustili; zatorej idi in zah-

89

vali se pri njih. Ohrani si vselej nedolžno serce, ki je več vredno, kakor
vse blago te zemlje. Pri pervi priložnosti bode igral, in zopet vse zaigrhl.
Spomni se, kolikor dobrot si že iz njihovih rok sprejel, in ti si tako neh¬
valežen človek. Bodi vsigdar pobožna in delavna deklica. Kakor hitro dež
henja, se hočeva spet na pot podati. Babica so pred dvema dnevama na
novo zboleli.

123.

Rana-e, bie SBunbe.
lek-a, zdravilo-a, bie Slrjnet.
lekarnica-e, bie 9lpotIjefe.
stran-i, strana-e, bte @etfe.
vteg-nem, iti, getf ^abert.

ran-im, iti, bermunben.
terj-am, ati, begeljren, bertangen.
se bah-am, ati. prafjlen.
zavolj, zbog, megen (nt. b. II. <$.)
bi vtegnil, a, o, fonnfe.

3u boren, baf bu betnež alten jRaferž bergeffen fjaff, fjaf mtr ftef baž
•gjerj bermunbef. jpraljte btdj ntdjf, menn bu biefletdjf retd) 6tff. SBaž ber*
langen bie Sanbleute bon mir? %m  metne SBunbcn tff nfrgenbS rine Qlrjnet ju
ftnben. «g>eufe babe tdj Petne Seit ju btr ju fontmett. Ser SBetn fonnfe tljm
meljr fchaben alž mtfen; beff)at6 ift ež beffer, baf er tljn ntdjf frtnff. Seinef*
megen (megen betner) babe icb 60 ©ulbett @cbaben gebabf. SBenn tcb gemuff
bdtfe, baf bu metnefmegen fomnten mtrff, murbe tdj gern $u ^taufe gemarfef
baben. SSSte btel @etfen bat btefeg SSorferbucb unb jene @prad)tel)re ?

3cttmčrtet* bottenbeter unb unbottenbefer ^janbtung.

§. 64. Sie §3t(bungžformen ber flabifdjen getfmorfer jetdmen ftdj bor
benett ber ubrtgen @prad)en ganj bcfottbcrž attž, unb brucfen burdj t'bre ®or*
fd|e ober SStegungžjilben baž 3$er£)dlfntf ber ^ctt unb ber Sauer etner ^anb^
iung gan$ befftmmf attž, tr>e(cf>eg man in beit itbrigen @prad;en grof fenfhettž
burd) ,3etfummanblungen ober tange Umfd;retbungen bejetcjmen mu§.

Um btefe (Sigenljett ber jBebeufitng nacb guf aufgufaffen, unferfcf>etbe man:

I. 3 etft»6rter un bol ten bet er .(5 a n b t it n g C Smperfef fiba,
verba imperfectiva) , bte etne forf mdbrenbe $anblung  anjetgen, unb
fomtf ben ŠBegrtff bež 2B erbenž unb ber Sauer etner £anblung  enf*
$atfen.

Stefe SJebeufungžarf ber .Betfmorfer, nttf »eld)en man auf bte $rage:
»maž fhuff,  maž  ntacljff bu" anfmorfen fattn, mirb gropfenfijeilž ange*
jetgf burd):

a) — am, — ati, atž: delati, arbetfen, igrati, fpteten.

b) —em,  —ti, atž: piti, frtnfen, rasti, madjfen.

c) — im, —eti, atž: živeti, teben, sedeti, ft|en.

d) —im, —iti,  alž : učiti, leljrcn, ljubiti, lietjen.

•fnejter gefjorett and) bte beroffernben  ober mi eb erlj o t)t en b en
3etfmorfer, bie cine offer mteberf etjrenbe  ober fet)r tange batternbe
■§>anblung  angetgett. Šteje merbcn groffetifljetlž angejetgf burd):

90

a) —atu, — ati, fie juoor atg getfmorfer unbottenbefer ober Ootten*
befcr .£janbtung auf ti ober iti auggingcn.

vzdigniti, (einmat) f)eben. | vzdigati, ju Ijebett pftegen.
pasti, fatten. j padati, ju faffert pftegen.

b) —jam, — jati, atg; dajati, 3U geben pftegen, očrt dati, gebett.

c) — avam , — avati. alg : vzdihavati, ju feuf^en pftegen, Don vzdiliati,
fcufgcn.

d) —ujem, —ovati, alg; poskakovati, 3« bitpfett pftegen.

Šeutfcfjen toerben bte Dcroffernbett ,3etfmorfer burdj „ p fte ge n"
ober burdj bte Slebenmorfer „ o ff, offer,  geni, man d; m at, 6 i S n> e t«
ten jc."  attgejeigf.

$u ben bauernben 3etfmorfern geboren and) jene, meldje etne SBerftei*
n e r u n g ober Stebfofung  anjeigen mit ben (Snbjttben :

a) — lam ober — lem, lati, afg: skaklati, forf unb fort fteine ©prunge
macbett, Don skakati, ju bupfen pflegeit.

b) —kam,  — kati, atg: spančkati, fup fdjtummern, 3. §8. Don ^tttbern.

II. 3  e t f m 6 r f e r Doltenbefer. $anblung($perfefftba,  verba
perfectiva), meldje ben §8>egriff ber SSottenbung  ober beg Stužgangež
etner ^»anbtung augbrutfen.

SDiefe SBebeutunggart ber 3etfmbrter totrb grbfjfettfbeitg burdb $Borfe§ung
ber SSorloorfer: iz—.  na — , po—, ob—, za— unb fo meifer ge6itbet; bocf)
gibt eg aucfi fdjon tn ber urfprungticben SSjtbung bergteidjen ,3eifn>brter, atg:
izpiti, augtrhtfen, pasti, fatten, stopiti, treten. .fjteber ge^orett aud) bte
etnmatigen,  bie eine $anbtung bejeidjtten, metdje fo fdjneff oorubergebf,
bajj fte gar fetne ®auer jutd^f. @tbDenifd&en enbtgen fidj bcrgteicben 3 eif=<
loorfer meiftenfbeitg auf — nem, niti; trn ©eutfdjen mtrb aber biefe ©affmtg
3etItDorfer genteinigtidj burd) eiit ^auptmort unb etn gettmorf auggebriicft,
atg: dregniti, auf bie 0eife ftofien ; vstreliti, etnett 0djujt fbun.

®eg teid)fern SSerffdnbniffeg rnegeit mogen aug bem Seuffdjen fotgenbe
3eitmbrter angefubrf merbett, atg: feben unb fdjauett,  ftd) fe|en unb
ft|en, f i d) tegen  unb ti  ege  it,  bte erftern finb alte Dottenbefer,  bte
le|tern aber unD o (te n bet er ^attbfung;  bettn, menit man fieljt, ficb
fc|f,firt)tegt,  fo fbuf man eg einmat, unb Dottenbet fogteidj bie $anb*
lung beg 0et)eng, fidj 0e§ettg  tc.; menit man aber fd)auf, fi|t,
tiegf,  fo bauert bte ^anbtung beg @d)aucng, 0t|eng, Stegen  g
forf, unb tft ntd)f Dottenbet.

.fjteraug famt man erfe^ett, bajtbte Dottenbenben 3 etf loorfertntmer be*
ftimmfer, bie bauernben  aber attgemeiner ftnb; 3. S 3 . jaz hočem kamen
vzdigniti, id) mitt ben 0fetn t)eben (b. b* erbeben, mit (Srfotg b^ben); jaz
hočem kamen vzdigati, id) mitt ben 0fetn beben (b. f/.  id) merbe tfjn 3U ^eben
fud)eit, ob aber mit Očrfotg tft uitgemijj).

Itm aber bent Scrneitben bie SSeftimntung, ob etn 3 eitmorf etn bauernbeg
ober cin Dottenbcnbeg fet, ober lote fetbe gebitbef merbeit, 311 erleidjfern, ntoge
fotgenbeg gemertt merben:

91

1. ©te getfmorfer bet erff c tt ^otm auf —e m, — ti ftnb bauernb
(imperfeffto); Boltenbenb  (perfePtitt) ftnb nur fotgenbe:

dam, dati. ge6en, rečem, reči, fagen,

denem, d jati, legett, fagen, sedem, sesti, ftcl) fe§en,

ležem, leči, ftd) legen, sežem, seči, fattgen,

padem, pasti, fciCfen, veržem, vreči, merfen ,

fomie aud) alte mtf SSormorfern $ufammengefe|fen, afž: vpreči (v tt. preči)
etnfpannen,

2. ©te',3eif»orfer bcr $ met ten gorat auf—nem, —niti  ftnb Bolten*
benb  unb merben grofifenfljetiž oon bcn baucrnbett žjetfmorfern bcr funften
gonit gebitbef, »obet jebod) baž 1>, p unb k nor — nem meggemorfen mirb,
alž: stisniti, jufammenbrutfen (ftaft stisk niti) Don stiskati, brucfen. 9tur gas-
nem, gasniti, Berlofdjen; sahnem, sahniti, burre merben, unb venem, venuti,
melfen, fonnen and) bauernb gebrauc^f merben.

3. ©te 3eitmorfer bev brtffen  SBtlbungžform auf — im, e ti ftnb
bauernb;  tn SSerbtnbung mtt SSormorfern merben fie jebod) Bollenbenb.

©te ,3etfmorfer btefer gonu ftnb unu&ergeljenb, boclj fonnen jte burc^
SSermanblung bež eti tn iti tn u&erge^enbe Bermanbelt merben , alž : bogateti,
retcf) merben, bogatiti, retdj ntadjen; živeti, le6en, živiti, ndtjren.

4. ©ie ,3etfm6tfer ber Bterfen  gorm auf—im, —iti  ftnb grofifen*
fljetlž bauernb. SBoKenbenb ftnb j e boči):

pust-im, iti, laffen, poč-im, iti, berften,

res-im, iti. erlofen, rop-im, iti, etnen ©d)lag Berfefen,

stop-im, iti, frefen, strel-im, iti. fdjtefjen.

skoč-im, iti, fprtngen, pič-im, iti, ftedien,

greš-im, iti, funbtgen, kup-irn, iti. faufen,

vdar-im, iti, etnen @d)lag Berfefen, biit-im, iti. (jtnmerfett ic.

.3ettmorfev btefer gorm, meldje Bon ber erften gorm buref Seranberung
bež @tammfe(6f(laufež tn a ober o ge&tlbet merben, merben tljrer SSebentung
nad) Berofternb, alž:

nesem, nesti, fragen ; nos-im, iti, ju fragen pflegen.

vedem, vesti, fuf)ren; vod-im, iti, (off) fu^ren.

lezem, lesti, frtecf)en; laz-im, iti, f)erttntfrted)en.

©te tttntbergeljenbcn befommen uberbtejj nod) bte ubergeljenbe ober ffjdfige
šBebeufung; bažfelbe gtlf and) benen, meldje Bott ber briffen SStlbungžform
gebttbef murbett, alž:

pijem, piti, frtnfen poj-im, iti, franfen.

merjem, mreti, fterbett mor-im, iti, tobfen.

sed-im, eti, ftfen sad-im, iti, fefen ec.

5. ©te getfmorfer ber funffen  gorm ftnb mtf mentgen Stitžnafjmen
burcljauž bauernb;  unb Btefe bletben ež fogar tn ber gufamtnenfefung mtf
SBormorfern. 3u ben Bottenbenben  muffen jebod) gegd^tf merben: men-

92

jati, medjfefn, taufcfen; nehati, auftjorett, plačati, jahten, srečati, 6egegneit
nebft eitttgen $lnbern.

Ueber bie Ueberfragung ber Seifmorfer in bte funffe SBtfbunggform merfe
man ficf) Slacfffeljenbeg:

a) 3eifworfer ber erffen $orm, bcren @fammfifben ftcf) auf einen §9iifa
faut enbigen, neumen ftafi ti etn ati an, bocf) mirb ber ®fammfanf 6 jubor in
a bermanbelf, alg:

sed-am, ati, ju fifen pffegen bon sedem, sesti, ftcf) fe|ett,
pad-am, ati, off faffen — padem, pasti, faffen,

.vbad-am, ati, ftecfen — vbodem, vbosti, ffecfen,

pomet-am, ati. angfefren — metem, mesti, fefren

n. f. m.

b) ®te geifmorfer ber erffen $orm , beren @fammft(6e ficlj in a enbtgef,
netjmeit ati an, bermanbefn aber bag urfprungftc^e a tn i, bag bot ben feifen
SJiiftattf ber ©fatnmfifbe berfeff merben muf. 3 ji aber btefer 9)itflauf etn 1
ober n, fo ttrirb ifjtn etn j angeljangf, afg:

spir-am, ati, mafcfjen bon sperem, sprati, augibafcfen,
posflj-nm, ati, fcftcfen — pošlem, poslati, fd)icfen,
poganj-am, ati, freiben — poženem, pognati, anftetben,
spav-am, ati, fcf)fafen — spim, spati, fcffafen,
dtiv-am, ati, gebett — dam, dati, geben,

staj-am, ati, ffefjen — stojim, stati, ffefjen,

u. f. ».

c) ®te ,3etftbbtfer ber erffen $ortn, beren ©fantmjtfbe ftcf auf e enbtgef,
nef men bor ati etn v ju ficf), afg:

ogrev-am, ati, mdrmen bon ogrejem, ogreti, eribdrmen ,
preštev-am, ati, uberjdfjfett — preštejem, prešteti, uberjdffen,
sip-am, ati, fcfuffen — spem, speti, fcfuffen,

u. f. m.

Sene 3et’£naorfer auf e, mefdje bag e bet ber SStfbung beg bergangenen
SJČiffelmorfeg bent r borfe|ett, bermanbefn bag e in e ober i unb fe|en eg betu
(Snblaufe bor, afg:

vmfr-am, ati, in ,3ugen ftegen bon vmerjem, vmreti, fferben,

odpir-am, ati, ojftten — odprem, odpreti, bffnen,

zapfr-am, ati, jufcffiefen — zaprem, zapreti, jufcffiefen,

požfr-am, ati, fcffttcfen — požrem, požreti, berfcfjfucfen,

tt. f. m.

d) 3etfmorfet ber erffen $orm mit ber ©fatnmfifbe auf i ober u btfbett
bte funffe $ornt ebenfaffg'burcf (Stitfcfjiebung beg v, afg;

obuv-am, ati, anjtefjett bon obujem, obuti, attjietjen,
izzuv-am, ati, augjtefjen — izzujem, izzuti, attgjiefen,

u. f. m.

93

e) ,3etfiborfer ber erffen $orm nuf j me m uttb amem  btlbeit bte futtffe
gorat auf jemati  uttb emati,  alž: prejem-am, ati, emipfangen, bon
prejmem, prejeti.

Začnem, začeti, anfangen I)af začenj-am, ati; napnem, napeti, fpaitnen
napenj-am, ati; unb fo atte au§ — enem unb —pnem  ,3ttfantttiengefe§fen.

f) ©te ivorfer ber pbetfen gorat beribanbetn blof; niti tn ati,  a(3:
mah-am, ati, fdjlagen »on mah-nem, niti, fc^Iagen,

dreg-am, ati, ftofien — dreg-nem, niti, etnett @fofi berfe|en,

it. f. in.

g) ©on ber brtffen ©ilbungšfortn merben eintge geifiborfer baburcij in
bte fitnffe gorat uberfragen, bajt man baž eti tn evati bertbanbetf, al$: ve¬
levati bon veleti, befefjten.

h) @el)r »tele ,3etfiborfer ber funffen gorat iberben and) bon ber bterfeit
gebtlbef; bodj Jbtrb geiboljnltd) ba§ o tn a, unb bte Sttftaute d, s, st, z aber
tn j, š, šč, ž bermanbelf, unb nad) bett (Snbtntdattfen m unb v ettt lj, nad) 1, n
unb r aber etn btofječ j etngefdjalfef, atž:

valj-am, ati, ibatjen bon val-im, iti, ibdfjen,

spremlj-am, ati, begletfett — sprem-im, iti, begtetfen,

n. f. ib.

6) ©te geifiborfer ber fedjften gorat auf ujem, ovati,  (evati)
ftnb mit ibeittgen ^ušnatjmen uit bot ten bet er .fjanblung  unb iberben febr
^duftg bon •fjaupt*, ©et= unb 3etti»orfern gebtlbet, atž: gospod-ujem, ovati,
l)errfd)en, bon gospod; popot-ujem, ovati, retfen, bon pot;  posoj-ujem,
evati, leifjen, bon posoditi; kaz-nujem, novati, ffrafen, bon kazniti; pripo-
roč-ujem, evati, entpfefjlen, bon priporočiti tc.

124 .

Jaz ti ne morem vsaki teden toljko denarja dajati. Voda že pada. Glej,
de dete ne pade, Ktero obleko bote te teden nosili? Kako se vendar vse
na svetu menja! Kdo je brata vdaril? Glej! da deteta neropiš. Po celej
koroškej deželi sim tvojega brata vodil. Kaj neseš? Ktirn te reči nosiš?
Jaz bi še bolj počasi lazil. Kdo v izbi pometa? Srajce so že sprane; no¬
gavice pa ravno zdaj spiramo. Spavaj, dete! Kdo drega? Jaz te nisim
dregnil. Kaj mi velevate storiti ? Ne prejemaj nobenega lista od tega ma¬
lopridnega fanta. Ne začenjaj še dans tega teškega dela. Ne priporočuj
nobenega človeka, dokler ga prav ne poznaš. Ne zapiraj dver, ki sim jih
šele zdaj odperl. Kdo duri in okna odpira? Reci mu, da okna odpre,
duri pa zapre. Prijetno nas ogreva toplo sonce na visokem nebu.

®auentt>e
Del-am, ati,
vmir-am, ati,
kličem, klicati,

125 .

StoUenbenbe Jkitroorter.
stor-im, iti, fbun, tnad)en.
vmerjetn, vmreti, fterben.
pokli-čem, cati, rufen.

94

vzdig-am, ati,
vstaj-am, ati,
kuh-am, ati,
pisem, pisati,
mečem, metati,
kradem, krasti,
škrop-im, iti,
gled-am, ati,
prižig-am, ati
postilj-am, ati.

vzdig-nem, niti, Ijeben.
vstanem, vstati, aufftefjen.
skuh-am, ati, fodjen.
spišem, spisati, fdjretben.
veržem, vreči, merfen,
vkradem, vkrasti, ffe^icn,
poškrop-im, iti, begtejjett.
pogled-am, ati, bttcfen, fcfjauen.
prižg-em, ati, fdjauen.
posteljem, postlati, aufbeffen.

Kaj dela fant na njivi? Komu pišeš? Kaj si pisal? Alj si list že spi¬
sal ? Dolgo časa so mati vmirali, predenj so vmerli. Dolgo sim kamen
vzdigal, predenj sina ga vzdigniti mogel. Dolgo sim delal, pa vendar nič
nisim mogel storiti. Sele zdaj vstajaš? Kdo je sestro od tal vzdignil?
Koga kličeš? Kdo je hlapce poklical? Kdo je dekle klicat šel ? Glej, da
kamna v okno ne veržeš. Kam si kamen vergla? Kaj fanta mečeta? Kdaj
bodeš na vertiču škropila ? Kako dolgo že postiljaš ? So že vse postelji post¬
lane? Kdo bi ti zlato uro iz žepa vkradel bil ? Kdo je rekel, da je deklo
krasti vidik Koga vidiš na vertiču cvetlice škropiti. Ne prižigaj sveče. Ne
glejte skoz okno. Poglejte skoz okno. Ne odpiraj tega okna. Alj je dekla
postelje postiljat šla. Idi fante in deklice k večerji klicat. Kdo me kliče?
Kdo je to knigo spisal? Jaz bi mu pisal, ko bi vedel, da je že domu pri¬
šel. Kada si dans vstal?

©te $naben ftitb fdjem anfgeffanben, bte 5Dbdbrf)en ffefjeit aber je|f auf.
Sft cž »atjr, baj? bet£>ljetm fttrbf (tn,3ugen liegf)? 3$er §at f)ier gearbettef?
SSer §at jenež SBorferbudj »erfajjt (gefdjrteben) ? SBarum §aft bu mtd) nidjt
gerufen ? ©efjet bte ©rojjtnuffer jurn (šjjen rufett. $aft bu n o d) ntcfjfš gefe^rte*
ben? SBomit btft bu befd^dfttgef *) ? S<f> bttt trttf bem Stufbetfen befdjdfftgef.
©te J?ned)fe ftrtb auf bem 5tcfer befcljdfftgef. ©djaue tu ben ©arfen; ttietletdjf
ift er in ben ©arfen fpaperen gegangen. .fjabf ifjr (2) auetj metne -SSlutnen be*
goffen? ©ebet and; metne ©(umen begtepen.

*) 23ef<baftiget briieft baš SSorfianbenfein eineš bauernben 3eitmortež au§; bafier, momit
bi|t bu befcfjaftiget: kaj delaš? tcf) btn mit bem ttuffteben befcfjaftiget; jaz vsta<
jam jc.

126.

127.

Pripravlj-am, ati,
pogaš-am, ati,
oblač-im, iti,
obuv-am, ati.

©auernbe

Sšolfenbenbe 3eitworter.
priprav-im, iti, beretfcn.
pogas-fro, iti. aitSlbfdjett.
oblečem, obleči, anfteiben.
obujem, obuti, attpetjen (©cfjttfje).

95

se pogovarj-am, ati,ftdj
6efprecf>en.
jemljem, jemati
zaostaj-am, ati
zdihav-am, ati, feufjert,
kažem, kazati,
vpreg-am, ati,
prestavlj-am, ati.
narej-am, ali,
dev-am, ati,

se pogovor-im, iti, jtdj Derabreben,

vzemem, vzeti, neumen,
zaosta-nem, ti, jurucf6tet6en.
zdih-nem, niti, etnen ©eufjer aužffofiett.
pokažem, pokazati, jetgen.
vprežem, vpreči, etttfpannen.
prestav-im, iti, uberfe|en.
nared-im, iti, maketi, oerferfigen.
denem, djati, ffjutt, legen.

Pokaži mi svojo zlato uro. Četert ure že konje vprega, pa se sedaj
niso vpreženi. Hlapec že konje vprega. Reci hlapcu, da konja vpreže. Kaj
prestavljaš? Te bukve hočem u slovenski jezik prestaviti. S kom si se
včeraj tako dolgo pogovarjal? Dve uri se že oblačiš.pa še sedaj nisi oble¬
čena. Se še zdaj obuvaš?,Kada bodeš vendar obut? Sveče se same od sebe
pogašajo. Kaj pogašate? Kako hočete tak velik ogenj pogasiti? Kdo dete
oblači, da še sedaj ni oblečeno? Kader bodeš materno postelj postiljala,
moraš tudi mojo postlati.Kdo sveče prižiga? V dveh alj treh urah bodem
že pripravljena. Kako dolgo se bosta še pripravljala ? Ko je slovo jemal,
smo se vsi jokali. Jaz sim jo vidil, ko se je s sosedovim sinom pogovaijala.
Obleci fanta. Ne oblači deklice. Obuj malega brata. Ne obuvaj ga.

128 .

Pošta-e, bic fPoft.
pomoč-i, bte .gnffe.
lov-a, bte 3^*
javelne, fd;»erltd;.
nikolj, nikoli, nte, ntemalS.
hod-im, iti, (l;erum) gefjen.

po pošti, auf, mit bet* fpoft.
na pomoč, ju $tffe.
obsod-im, iti, Ocrurfljetlen.
po nedolžnem, uttfd;ufbtger SBetfe.
po krivičnem. imgered;ter SBSetfe.
se voz-im, iti, (fjerum) faljren.

©elje fcRrteCf auf bte spoff, ttttb frage, ob fttr intcfj fetrt SSrtef gefomnten
ift. .fjaff bit tfjn-ntd;f ju ^tilfe rufett gef;6rf? Stefen SKenfefjett fjat bte £)6rtg*
fett ungered)fer 3$etfe jum Sobe toentrf^ettt. Sit btefenl@egenben btn td; nocf;
nte berumgegangen. SBtff btt mit ber$poft gefomnten ? Sftorgen »erbe td; fd;»er*
Itd; auf bte Sagb gefien fottnen. SSte lattge »erben ©te ftd) ttocf) auf bte Sagb
beretfen? SBo mili td; je|f ^tilfe fudfett, ba nttd; 5lCfe§ oerfaffen ^af! SSenn
id; fd;on angefleibef »dre, »itrbe tcb mit eud; auf bte Sngb gefjen. šffio ftnb ©ie
bevfifoffene ®od;e fjerumgefafjren ? Ser $err £cf;rer tff nocf; fd;»erftcfj gefom*
»en. Sitnim tttdjf baš ©efb, »efd;e§ btr bte Sanfe geben »tff.

129 .

Gora-e, ber SSerg, SBafb. naroč-im, iti, auftragen, beffeffeit.

ukaželn, a, o, »tfjbegtertg. jez-im, iti, gumen.

varen, rna, rno, ftd;er. var-ujem, ovati, fjitffjen, fd;u$en.

čuden, dna, dno, munberbar. sreč-am, ati, Begegneit (nt. b.IV. (S.)
se čud-im, iti, ftd^ tnunbent. oprav-im, iti. aužridjten.
pripoved-ujem, ovati, erja^teit.

Tacih čudiiih reči' zarčs še nisim pripovedovati slišal. Tacih visocih
gor je le malo na Krajnskem. Pri tem delu sam nič ne bodeš opraviti mo¬
gel. Kje si ga srečal? Jaz se zares čudim, da je ta mala deklica tako zgo¬
daj vmreti morala. Ne jezite svojega starega očeta. Ce sam nič ne opraviš,
pa hlapce tudi pokliči, da ti pomagajo. Dans se mi čuden zdiš, da nič ne
govoriš. Po tih krajih ni varno popotovati. Varujte mesto pred sovražniki.
Kar so mi grofinja naročili, sim že davno opravila. Kavno v predmestje
pridši sim ga srečala. Glejte, da človeka po nedolžnem ne obsodite. Cmu
mi nisi na pomoč prišel, ki si vidil, da si sam pomagati ne morem. Ho¬
čete me po nedolžnem k smerti obsoditi? Ne pogašaj sveče; pusti jo goreti.
Ne oblači se dans tako lepo; saj dans ni praznik.

130.

Brisavka-e, bctš .fjanbfucb.
nalaš, navlašč, eigenš, gejTiffentlidj.
sčasoma, mit ber ^eit.
preč, proč, spoti, roeg, fjtntueg.
povab-im, iti, etnfaben.

se preplr-am, ati, janfen.
se zgod-lm, iti, gefd)eben.
zaporedoma, nacb einanber.
graj-am, ati, fabeftt.
zvečer, OlbenbS.

Set) (obe bidj, bu aber fabelft mtdb. Slbenbž biti idj nid)t ju -^aufe, roeit
idj in baž £fyeater geben merbe. ŠBermeifj, wa§ ttocb gefdpeljfl Sdj »urbc
bteb einlaben, luemt id) ttmjjfe, baf; bu gemifj fatneff. 59ttt beračit mirb fid)
Slllež neranbent. ©ebe t)im»eg, bamif idj bicb nicbt mebr fe^e. .fjaft bu fc^on
alte betne $reunbe eingetaben? nic^t ben ganjen Sag. $aft bu fetit SJiif«

teib mit btefen unfe^utbigen ©efdibpfen? 5tbettb§ b<d ftdj bte SJiuffer mit bem
ŠBruber fo gejurnf, bafš fie erfranff tff. SBenn biefj nodj etnmat gefdjiebb merbe
i$ eš bem t>nfet fc^retben, baj; er bteb fetbft befjbalb beftrafe. 3Ber b«t metn
^mnbtud) genomnten ? Siejj bat er gemif geftiffenttidj get^an.

©fetgerung ber Slebenroorter.

§. 65. Ste Slebetmorfer merben mitfetft e, e j, e j e, ejše  ober ejši
gefteigert, atš: lepo — lepše, fdjoner.

5lb»etdjenb merben jebodj gefteigert, alč:
dobro, gut . . .

dolgo, tang |

daleč, treti
veliko, btel ....
malo, majheno, mettig
kmalo, kmal, balb
gerdo, tjdplid) . . .

drago, tfjeuer . . .

bolje, boljše; bolj, beffer, mebr.
dalje, dalej, del, meiter.
več, mebr.

manj, menj, tnettiger.
pred, prej, popred, poprej, eber.
gerje, gerše, bdfj(td)er.
drajše, dražje, tbeuerer.

97

blizo, nalje ....  bližej, bliže, ttdfjer.
pozno, pozdi, fpdt . poznej, poznejši, pozdej, [pater,
zadej, zadi, Ijinfett . zadeje, tnetfer tjtnfen.
spredej, spredi, Dom spredeje, tnetfer rorn.

SStefe tuerfen 6et ber @tetgerung k obet oko tneg.
težko, fdjtoer . . . težej, teže, fdjmerer.

lahko, loliko, tetcf)f . ložej, lože, laglje, let^ter.

ozko, eng . . . . ožej, ože, enger.

berzo, berž, fcpnett . beržej, berže, eljer, fdjneffer.
nizko, nteber . . . nižej, niže, nteberer.

visoko, tjoctj . . . višej, više, fjotjer, ic.

®ie brtffe SSergtetc^ungšffuffe nrirb gebttbef, trenit man ber jmetfen SBer*
gteic^ungžftuffe n a j ober nar rorfe|f. Grtne anbere §lrf, SRebentoorfer ju [feb
gern ift aucfj bie, baj? man tfjnctt fur bte jmeife SSergteic^ungžftuffe bolj  unb
[ur bie brtfte naj bolj  ober nar bolj  rorfe|f.

131 .

Zalost-i, bte Srauer. dvom-im, iti, jtretfeht.

župan-a, ber^tmfntann, SSermatfer. taj-tm, tti, Idugnen.
součenec-nca, ber §0liffc§uter. muč-tm, iti, marfern.
častivreden, dna, dno, ef)renn>erf§. vsred, mittenin ber SJitffe (m.b. II. @.)
škodljiv, a, o, fd)db(td). namesto, [taft,anffatt(m.b.II. @.).

Namesto županovega sina bi ne hotel dans biti. Tobak kaditi je za
mlade ljudi zlo škodljiva reč. Poštena reč naj dalje terpi. Poprej ko v
mesto dojdeš. bolje je. Veči ko bode, težej bode te navade pustil. Ne
muči dalej teh nedolžnih stvari. Ravno ko sim vsred mesta došel, sva se
z gospod županom srečala. Žalost meje  obšla, ko sim zaslišal, da so dobra
mati vmerli. Kaj dvomite? Hočete očeta na novo mučiti? V pervej šoli
je on moj součenec bil; sedaj me pa še poznati noče. Ona je mi mogla
zadeje biti. Ako boš to leto med Slovenci živel, se bodeš tudi njihovega
jezika laglje naučil. Ne taji dalej, da si snoči v igrališu bila.

Nevarnost-i, bte ©efatjr.
obličje-a, obraz-a, baS Stnffif.
skušnjava-e, bte SBerfucfmng.
žival-i, baž Sdjter.
odkritoserčen, čna, čno, aufrtdjttg.

čist, a, o, retn.

dolgočasen, sna, sno, langttmlig.
kratkočasen, sna, sno, furjmetltg.
dobrovoln-a, o, gufmitttg.
bijem, biti, fdjtagen.

dosihdob, dosihmal, btžfier, btd nun.

Alj nimaš vsmilenja s temi nedolžnimi živalmi. V skušnjavah in
nevarnostih nikdar na Boga ne pozabi. Sam nikdar ne išči nevarnosti. Ne
muči dalej vboge živali, ki si sama pomagati ne more. Pošteno in pobožno
živi, ter bodeš tudi vse skušnjave ložej premagal, kakor si misliš. Zakaj

7  '

98

mi tega odkritoserčno nisi povedal. liči'je prav ukaželna in pobožna dek¬
lica. Vasi sosedi'so častivredni možje. Po obličju tvoje sestre ne poznam.
Koliko je ura bila? Je ura že dvanajst bila? To žitom' prav čisto; alj
nimate čistejšega? Ni bilo ga treba terjati; on je mi sam vse dobrovolno
plačal, kar je mi dolžen bil. Kader ga prosiš, te bode dobrovolno popla¬
čal. Stara babica so bolj kratkočasni, kakor bi si človek mislil. Dosibdob
je moje živlenje vsigdar žalostno bilo.

133 .

I)uša-e, bie ©eete. vmerjoč-a, e, fterbtid).

madež-a, ber Sttcifet, gtecfen. večen, čna, čno, emig.
berilo-a, bie Seffitre. moder, dra, dro, meife, gef^etb.

naloga-e, bie 3(ufgctbe. žal-ujem, ovati, frauern.

dodel-am, ati, bottenben, aučarbetfen.

Svetne 3tufgaben fttib fdjmerer atž bie beiitigen. ©u Ijaft betne $tufgaben
fruljer aucigearbettef, cdS alte betne SOJitfc^ufcr. £rauerf nict)t, Itebe SSJluffer!
batb mirb Sttted beffer. fyaft bu btefe tangrretlige Sef ture befommen? SBentt
b« gefdjetbfer mdrejl, mutbeff bu mit bem ffeinen Znaten ntd)t immer janfen.
©te menfd)Iid^e ®eele tff unfterblid) mie ©ott, ber jte erfd^affen tjat. ©off iff
emtg unb bctfjer aud> mtfterbiid). SSemafjre betne ©eete atter SJtafet rein. SSo
bift bu betu tteuen Slmtmanne 6egegnet? SSie fonnfe tab f° ^retmbe ^ier
bertaffen, unb mit bit* in unbefannte Sditber reifen ? 5UIe Seute im ©orfe fagen,
baf? ber neue 3tmtm«nn etn metfer unb red^tfdE>affener SJiann tft.

134 .

jvofgcttbe ttjdfige 3 e i flt> orfer getjen burdt) S$orfe|ung bež jurucffu^renben
giirmortež se in Seibettbe uber, atš:

Imen-ujem, ovati f
kličem, klicati nennen,
zovem, zvati 1
kal-im, iti, frube tnadjen,
kad-im, iti, rdudjern,
vtrud-im, iti, ernutben,
vtop-im, iti, erfdufen, erfrdnfen.
zbud-im, iti, mecfctt, ermecfen.
ver-nem, niti, juriicfftetten.
pelj-em, ati )
voz-im. iti \  f u ^ rcn /
tresem, tresti, fc^uffetn,
uč-im, iti, tebven,
ozdrav-im, iti, gefunb madjen.
mot-im, iti, [toren,
čut-im, iti, fiitjlen,
namen-im, iti, bejtimmen,

imenovati se j
klicati se , ^et^eit.
zvati se !
kaliti se, frube merbett.
kaditi se, raud^eit.
vtruditi se, ntube merben.
vtopiti se, erfaufcn, erfrtnfen.
zbuditi se, ermadjen.
verniti se, jurutf fetjren.
peljati se, j ,
voziti se, i
tresti se, jtffern.
učiti se, ternen.
ozdraviti se, gefunb merben.
motiti se, trreu.
čutiti se, ftdj beftnben.
nameniti se, SBittenž fein. u, f. m.

99

Sin bem oergangenen 50ltttettt>orte unb bemgettfjaupfroorfe letbenber $orm
geljt jebocE) se »erlorctt.

Dragi moj gospod v tej reči se pa zares motite. Po celem truplu se
je tresel. Kje sta se z mojim svakom vozila? Jaz bi skorej rekel, da se
bosta še dans vernila. Bog daj, da bi se oče skorej ozdravili! Fant se je
skorej v reki vtopil. Kako se bolna mati dans čutijo? Sestra se je vstra-
šila, da je na glas zavpila. 'Za koga je to namenjeno? Kam ste se name¬
nili, gospod župan?Kako se ta vas zove?Na potu proti Pragu sim že tako
truden bil, da me že skorej noge nesle niso. Vrač je moder mož; more¬
biti bode očeta še ozdravil. Kadenje nič ne bode pomagalo. Ne straši
fanta. Kdo bode namesto vas učit prišel ? Kakor se hitro zbudim, se hočem
na pot v bližno selo podati. Ne kali vode, dajo bom piti mogel.

S5on ben š8erfletnerung§t»ortem

§. G6. Sn ber fio»etttfcfjen @pr«d)e merbett fefjr ^auftg SSerfteinerungž*
ttorter gebraudjf, unb jroar feibft in foldten §dtten, loo trn ©ettffdjen fettte
gefe|t werben bitrfen.

©te erfte SJerftetnerung  rntrb gebilbet:

1) SSei mdnnltdben .fjauptmbrfern miffetft ber ©t(6cn: ek (bafitr audj
e j) ec, ic, alž; nožek, nožej »on nož; kraljič »on kralj; bratec »on brat;
zobec »on zob ; volič, volek »on vol; oček »on oče; kruhec, krubej »on kruh.

2) SBet tt>etbltd)en .gKUtpimorfcrn mtffetff ber ©tlben: k a, ika, ica, ič,

al§: nitka, nitika »on nit; hišica »on hiša; sestrica »on sestra; glavica >
»on glava; ženka, ženica »on žena.

3) 33et fdddidjen .fmupfmbrfern, menn man baž a ber gmetfen (gnbung tit
e, ce, ice »ermanbelf, alž: vince »on vino; drevesce »on drevo; kolesce
»on kolo; peresce »on pero ; žitice »on žito.

©od) ntiijj bet ber SStlbttng ber erffenSSerfleincrttng uberaft »or bem 3$te*
gungžlaute: c unb k in č, g in ž, h in š, unb st in šč »ermanbett merben,
alž klobuček »on klobuk ; striček »on stric; nožiča »on noga; ročica »on
rdka; koščica »oh kost; človeče, človeček »on človek; serčice »on serce;
sončice »on sonce; jajčice »on jajce; sadjice »on sadje; drevjice »on drevje.

4) ©te ^mtpfmbrfer, bte ttur ttt ber SJbe^r^a^f gebrdnd)ltd) ftttb, merben
mit SBeibetialfung ber »telfadjett »erftetnerf, bod) befommen bte meibftd)en
auf i etn e, alž: viličice »onvilce; dverice »on dveri; bukvice »on bukve;
gdslice »on gosli.

SBtlbung ber jmetfen ŠBerfletnerung.

©ie »erHetnertett ^attpimbrfer merben, menn ež oljne SJitjjflang gefcfje^en
fann, mteber »erfteinerf, unb jmar:

1) §8et mannltc^en ^auptmbrfern burd) SBermanblung ber ©tlben e k, e c
unb ic in čik, iček  unb ičič, alž: kraljiček »on kraljič; zobčik »on
zobek; voliček »on volič; konjiček »on konjič.

7

100

2) 33ei toeibttcben $auptt»brfern burcb 93eri»anbtmtg ber @nbjtf6ert k a,
ika, ica, unb ič, in kiča, čkica, ičica,  atd: nitkica »on nitka;
sestrička, sestričica »on sestrica; nožička »on nožiča; g!avičica»on glavica;
ženkica, ženičica »on ženka, ženica.

3) SBet [dc|licben^au»ftt30rfern burcb SSert»anb(ttng ce, ice in čice, ičice,
atd: vinčice »on vince; drevesčice »on drevesce.

135.

Jama-e, bte ©rube.
kupa-e, kozarec-rca, berSBec^er.
zvezda-e, ber ©ferit.
mesec-sca, luna-e, ber SJlonb.
solza-e, bte Strane.

svetel, tla, tlo, ttc^f.
svet-im, iti, teud^fen, gtdnjett.
gor-im, eti, bremten, gldnjen.
prijazen, zna, zno, freunbttdj.
ravnina-e, bie ©bene.

Svetle solzice so mu tekle čez njegov obraz, ko je smert svoje ljube
sestričice zaslišal. S vitle (svetle) zvezdice gore v na visokem nebu. Glej
nedolžne otročiče na prijaznej ravnini igrati. Se kupico sladkega vinca
moraš mi prinesti, predenj se na p6t podam. Bog je povsod, kamur
pogledamo v  v nebesih in na zemlji. Prijazno ravninico smo pred seboj
zagledali. Cmu so ti take male ribice. Ljubo sonce podne, prijazni mesec
in zvezdice pa ponoči svetijo in nam pot kažejo. Dajte mi košček kruheca.
Te okice boli? Vse se veseli svojega bitja, le samo tvojemu serčicu je vse
veselje tega sveta ptuje? Veselimo se svojega bitja, dokler nam sonce
našega živlenja tako prijazno sveti! Fantička in dekličice nisim vidil na
vertiču. Čigave so te lepe rožice?

136.

Bolečina-e, ber ©djmerj. zrel, a, o, vgoden, dna, dno, retf.

tovarš-a, drug-a, ber dfamerab. grozovitem tna, tno, furcbferttcf).
prošnja-e, bte SSiffe. pripust-im, iti, jufajfen.

vsliš-im, ati, erbbren. dovolj-im, iti, ertauben.

prav-im, iti, fagen. pravi se, ed ^etft.

©rberef bte tjetfien SJtffett btefer unglucfttcben SBSgtfe (SSPIit>). Unfer (v)
furdbfertidt>en ©cbnterjen tft geftern $benbd bte alfe ©rojjniuffer geftorben. 3>ft
baš £)bft feb on geittg ? SBem ge^orett jene SSttmict)eit bort ant $enffer? £>b ne
SBajfer tft eS bent gdfcbtem unmogltcb ju (eben. SSad fagf bte gute Sanfe (SBftro.)
ba$u? ©rtauben ©te unč, fpajierett ju geben. Stefj lutrb ber SSater ute jutaf*
fen. £)er £>nfel t»trb betne SSiften genttf ertjoren. 3cb ba& e  feitten SSafer, babe
Petne Sftuffer, atteb meinett tbeuerften $reunb unb $anteraben bat mir jef t ber
Sob genontmen.

137.

®auernbe tBottenbenbe iSeittrbrter.

Pošilj-am, ati pošlem, poslati, ft^tlfen.

let-am, ati, berumtaufen; let-im, eti, taufen.

/

101

pr6d-am, ati
opravlj-am, ati
lom-im, iti, bredjen;
se oztr-am, ati
obrač-am, ati, menben;
režem, rezati
si prizadev-am, ati

prod-am, ati, »erfaufen.
oprav-im, iti, »erridjlett.
polom-im, iti, jerbredjen.
se ozrem, ozreti, bltcfen.
ober-nem, niti, ummenben.
vrežem, vrezati, fdfjnetben.

si prizad-enem, jati, jtdj bemuben.

Kaj režeš? Glej, da se v ročico ne vrežeš. Dve uri že obračam te
kamen, pa ga še nisim oberniti mogel. Prizadeni si s vso močjo, da to
učilnico srečno končaš. Ne jemlji te britve v roke. da se ne vrežeš. Kje
sta včeraj z bratom letala? Kako je brat dozdaj svoje posle opravljal?
Glej, da mi teh skledic ne polomiš. Kaj prodate? Kaj si boš dalej glave
lomila; tvoja sestra je ti te perstan poslala. Ozrite se milostljivo name,
vbogo siroto! Suknjo si bodem oberniti dal. Ne prestavljaj v slovenski
jezik teh praznih in za naše mlade ljudi' škodljivih reči. Prizadevajte si
svojim starišem veselja pripraviti. Meniš, da boš cel dragi den bez vsega
dela po vertieu okoli letal ? Žalostno je zares, da si mladi ljudi nič ne
prizadevajo, jedenkrat v svete nebesa priti. Tudi jaz sim v selu praviti sli¬
šal, da je tvoj brat kerčmarju že stir in petdeset rajnišev dolžen.

ffiormbrfer, bte bte II. (Snbung regteren.

§. 67. $olgenbe SSormorlet regteren btejmeife  ©nbung:
blizo, nabe, nalje bet:  blizo mesta stanovati, nabe bet bet* @fabf
»ojjrten.

brez, bez, ofjtte, Io§:  bez dela, oljne3trbetf; brez starišev, oljne?leltent,
dfferntoS; bez matere, oljne 9)tuffer, mutterloS.
do, btž, btž ju, btštn,  btž  «n:  ju, ge  g en  (erga): do mesta, bt§
3ur@f«bf;  do kraja, btS an§ @ltbe; ljubezen do Boga, bte Stcbe ju©otf;
ljubezen do starišev, bte Stebe gegen bte Slelfern.
iz, «u3, »on:  iz ila, auž Seljm; iz lesa, »on .fjolj; iz zlata, »on ©olb;
izliti, attžgtefien.

izmed, zmed,  auž (nttlfen auS): izmed vas jeden, eincr auš eueb*
izpod, spod, »ott unfen l;er»or:  spod skale, unfer bem §dfen
ber»ot\

izpred, spred, »ortt it) e g, auž:  izpred oči' zginiti, att§ ben Slugen
»erfdjnnnben.

izza, (jtnfen ber»or:  izza mize, l)tnler bem Shfcfje berttor.
konec, ant ©nbe:  konec zemlje, am @nbe ber@rbc;  konec doline, ant
©nbe beS £(jalež.

kraj, p okraj, neb e n, Idngč, fetfmdrf3:  kraj zida, Idngž berSSJlauer;
kraj potoka, fetfmdrfg bež SSac^ež.

krog, okrog, okoli, okol, unt bera m, bet, betldttftg,-  krog ver-
tiča, um ben ©arfen berurn; okoli jedne, dveh, treh te. betlduftg um etn,
$t»et, bret Ul)r ; krog ognja sedeti, um baž §euer berumjtfen.

102

meni o, mimo, m e m, i' o r 6 e i, mit Slušna!) me: memo hiše iti, 6eim
$aufe »orbcigeljen; memo tvojega brata so vsi tu bili, mitStušna^me bet*
neg SSruberš »aren Sltte Ijier.

namesto, namest, mesto, ft af f, anftatf;  namesto tvoje matere,
anftatf betner SDiuffer.

na z oči, nazoč, in © e g e n » a v f, in fBetfetn:  nazoči župana, nor,
in ©egeitmarf beš Stmfmanneš.

od, n o n, nor:  od dne do dne, t>on Sag ju Sag; od žalosti, »or Sraurig*
fcif; od božica, »on S8etljnad)ten tjer.

poleg, neben, tangš:  poleg njive, neben bem Stcfer; poleg Drave se
peljati, tangš ber S) ra n fatjrcn.

p os red, mit ten burct):  posred žita, miffen burct; baš ©efretbe; posred
potoka, miffen buret; ben 58adj.

prek, vprek, guer liber:  prek travnika se peljati, guer liber bie SBiefe
fafjren.

razun, razen, zvun, aufjer,  mit  iltušttatjme: zvrni tebe,  aujjer
bir; razun tvojega očeta, mit 5lušnatjme beineš SSaferš.
s, z, niz, tjerab:  z mize pasti, »om Stfc^e tjerabfatten; niz križa, s
križa vzeti, »om trenje tjerabne^men.

sred, v sr e d, miffen in, in ber SJitffe:  sred sela, miffen im ®orfe;

vsred vigredi, in ber SJtiffe beš $rut;tingš.
štrit, stric, vštric, gegenuber in ber jjrottfe:  vštrit naše hiše
je vojašnica, unferem $aufe gegenuber ffebt bie ^aferne.
tak raj, biešfetfš:  takraj reke, biešfctfš beš ^tuffeS.
tik, fnapp' ati:  tik stene, fnapp att ber SSanb.
unkraj, jenfeifš:  unkraj hriba, jenfeifž beš ^ntgetš.
verh. naverh, am ©ipfet:  verh strehe, ant ©ipfet beš ®acfješ.
vpričo, in ©egen»arf:  vpričo gospod kneza, in ©egeitmarf beš .fjetrtt
$urffeit.

z a r a d, zaradi, »egen:  zaradi mene, metnefmegen.
zastran, ob stran, »egen, in Sefreff:  zastran tvoje sestre nič
nismo govorili, in iSefreff betner @d;»effer fiaben »ir ttidjfš gefprod;en.
zavoljo, zavolj, »egen:  zavolj sovraštva, beš $affeš »egen; zavolj
mene,  metnef»egen.

z bo g, »egen:  zbog bolezni, »egen ber $ranft;eif.
zna d, »on obe n ^erab:  znad mize, »om Sijete tjerab.
znotraj, in-nerfjatb:  znotraj mestnega okoliša, initer^alb beš ©tabb
gebtefbeš.

zravno, zraven, neben, nebenbei:  zraven mene je stal, neben mir
ffattb er; pet grošev je še zraven dobil, futtf ©rofdjen betam er nocf)
uebenbei.

zverh, »om ©ipfet tjerab:  zverh strehe pasti, »ont ©ipfet bež ®a*
cf;eš fatten.

zvun a j, zunaj, auj?ertjat6:  zvunaj mesta, anper^atb ber @fabf.

103

138 .

Vpričo gospod grofa so učenik tvojega brata pohvalili. Verli drevesa
se je ptica vsedla. Unkraj reke m' veliko hiš viditi. Zvunaj mesta sva z
bratom na vaju čakala. Ko sva do vasi prišla, sim ga izpred oči zgubil.
Razun sestre smo vsi zdravi. Mesto je unkraj gore. Od žalosti so mu
svitle solzice čez obličje tekle. Zraven so mi še petnajst goldinarjev vsa¬
kega mesca dovoljili. Zrelo sadje je vsakemu človeku zdravo; torej bode
gotovo tudi tebi služilo. Obstran tebe in tvoje sestre še (ntcpf etnmal)
besedice nismo govorili. Konec mesta je pisarjeva hiša. Vsi smo ravno
krog peči sedeli, ko nam zmed hlapcev jeden tvoj list prinese. Glej, da
dete z mize ne pade. Izmed vsili mojih prijateljev, je mi le jeden zvest
ostal. Od mraza se je po celem truplu tresel. Od veselja je mi hitro dva
poliča laškega vina prinesti vkazal.

139 .

v

Stacuna-e, bet $aitflaben. stop-im, iti, frefeit.

derva-derv (nietf.^.), baž^otj. berač-a, bet* SSeftlet.
seženj-žnja, bte Mcifter. drugači, attberg, auf eiite anbere 5trf.

košat, a, o. fcpafttg. minul, a, o, tmrbet, tierfloffett.

na znanje dam, dati, attjetgen, funbgcbctt, ju miffett macpett.

©epett mit nocp big gum ©arten; borf moflen mir etn m eni g miter beit
fcpaffigen SMutnett augrupen. Unbefannfe SSeftfer jtnb gcfaprticpe Šettfe. Stur
©cpabe, bap idj mir ntcpf mepr $Iafter $ofg gefauff pabe. ift Stffež an*
berž, atg eg epematg gemefen ift. 5tuž Siebe ju beinen ©tfern, miti id) bit ttocp
je|t tergeipen. ^cprneip eg guf,bapmicp ©iner augeucppapf; bo d) bergctpe id) eg
tpm, menn er ntidj um SSergebung btffef. Ser Slmfmann pat ben Sattbleufen
funbgentacpf, bap bt'g gum fepfen biefeg SHonafeg 9ttteg gegaplf fetn mup. Ste
fraurigen Žage finb oorbet. ;yn ad)f Sagen mtrb eg etn iyapr wot*6ei fcitt, atg
metn guter ©ropoafet gefforben ift. Stegfetfg beg $tuffeg ift er ntcpf gefaprett.
SBei bet 5Ipofpefe pabe id) tpn oorbet*J gepen gefepen. 50tetnefmegen bift bu
gemtp ntcpf gefomtnen. ©urefmegcn (patber) pabc id) and) fte etngelaben.

SBormorfer, metd;e  bie  III., IV., V. unb VI. ©nbuttg reg tet en.

§. 68. 1. Sie briffe ©nbuttg  forbertt:

k, h, gu, gegett:  k očetu, gum SSafer; h kmetom, gtt bett Sanbteufen;
k večeru, gegett •‘ŽIbenb.

proti  (contra), gegett:  proti sovražniku, gegett bett ^etnb ; proti izhodu
sonca, gegett ©onnenaufgang.

naproti  (iwb nacpgefe§f) enfgegett:  on mu naproti teče, et eiff ipnt
entgegen.

*) ®te SSonnorfer muffen tm ©toreniftpen tmmer »or bem -fjauptroorfe (tepen, ;u bem
fte efijenttidp geporen, menn fte im ®eutfdpen aucp nacpfiepen.

104

nasproti  ttnrb (nadjgefe|f)  / enfgegen,  gegenuber (vis-a-vis): sovraž¬
niku nasproti stati, bem $etnbe gegenuber ffefjen.

2. ©te t> t e r t c <S n b u n g forbent:

črez, čez, liber, nad),  g e ge  n:  čez vodo voziti, uber baž SBaffer fuf)ren;
ni hudobije čez nehvaležnost, eč gtbf fctnSafter gegen bte Unbanfbarfett;
čez štiri leta, nad) »tev Sialjren.

skbz, skozi, burdb:  skoz vertič, bttrdj ben ©arfen; skoz njegovo ža-
lčvanje, burdj fetn Šrauertt.

raz, fyerab:  raz drevo pasti, Dom SSaume Ijerabfatfen.

3. ©te funfte ©nbttng  regteren:

o, um, an, ju, »on:  o božiču, ju SSetfjnadjfen; o praznikih, att §eter*
fagen; pesem o zvonu, ba§ Sieb »on ber ©locfe; o novem letu, jum
neuen ^sa^tr.

pri, per, bet,  an:  pri vas, bet eudj; pri morju, ant 3Jleere, pri laseh,
bet ben .fjaaren.

4. ©te f e d) ft e <š n b u n g forbert:

s, se, z, mit, famrnf, bttrcb  0»enn baburcb etn SJltffel, etne SStrfung
fjer»orjttbrtngen, bejetdjnef tutrb): z menoj, mit mir; z božjo pomočjo,
mtf $tlfe ©otfeš ; s temi sredstvi, burdj biefe SJlittet.

140.

Služba-e, ber ©tenff.
bogastvo-a, ber Stetdjffjum.
jerbas-a, ber J?orb.
podoben, bna, bno, dbniidb.
versta-e, bie Stetfe, 3et(e.

pogor-im, eti, abbrenncn.
se ver-nem, niti, jurutffeljren.
se bliž-am, ati ;  fid) ndbern.
izd-am, ati, »erratfjen, audgeben.
pover-nem, niti, »erguten, abfeljren.

zmladega, od mladih nog, »on Sugenb auf.

Čez tri alj štiri mesce se bode zopet vernil, ker je v Terstu novo
službo dobil. Kdo mu bode njegovo škodo povernil. Vertnarica je gospo¬
dični poln jerbas žlahtnega sadja poslala. Samo bogastvo te nikdar ne
bode srečnega storilo. Je mu podoben kakor krajcar krajcarju. Cela ver-
sta hiš je pogorela. Zmladega se uči vselej pobožno živeti. Kar je vesela
spomlad bez cvetličic, je živlenje bez pravega prijatelja. On sam je nas
sovražniku izdal. Kader se spet nazaj verne. mu hočem zvesto vso škodo
poverniti. Midva sva si že zmladega prijatelja bila. Kaj je on proti meni?
Naša hiša šivarjevej nasproti stoji. Skoz štiri dni je že neprenehama de-
žovalo. Proti poldnu se hočeva na p6t v Celovec podati.

141.

Boja-e, harva-e, bic $arbe.
previdnost-i, bte SBorfetjung.
• smodka-e, bte ©tgarre.
čaj-a, ber

vlasten, stna, stno, etgen.
domač, a, e, Ijetmaf^Itctj.
viž-am, ati, letfen.
glede, bejugltd), tn SSejug.

precej, jtemlt<$, jtemltdj »tel; fogleid).

105

Saši beimattidOe Sorf gefdtit mir mefjr atž alfe ©tabfe. SSejugttdj betttcS
§8ruberž f)at man gefprod)en, bap er btefert Sienft nur be§^aI6 erljatfen Dat,
meit er audjj ffotoentfc^ fpredten fann. SBunberbar jtnb bie SBege ber gotttidjen
SSorfefjung. ©tunben Dor fetnem Sobe tnupfe man ifjm noch etne ©tgarre
retdjen. 3« £>ftern merben fidt) atte ©fubenfctt nad) $aufe pt t^ren Slelfern be*
geben. SŠein etgener ©of)n tff gegen mtd) aufgeffanbett. $eufe maren nod) jients
Itcf) Diel Seufe trn Sfjeafer. SaeS mupteft bu fogfetc^ tl)un ? Stefe $ar6e mtrb
mir ntemalS gefatten. 3ltš er bted Dernommen |>af, ift er fogfetcj) Dom (izza)
Sifc^e aufgeftanben, unb feinent $rcunbe enfgegen geeiif.

142.

®auernbe
Prihaj-am, ati,
tolaž-im, iti,
pričak-ujem, ovati,
čak-am, ati,
skriv-am, ati,
grizem, grizti,
bijem, biti,
preliv-am, ati,

SBoltenbenbe Sorrobrter.
posta-nem, ti, merben.
potolaž-im, iti, froffen.
pričak-am, ati, etmarfen.
počak-am, ati, marfett.
skrijem, skriti, Derftecfett, Derbergen.
vgriz-nem, niti, betpen.
vdar-im, iti, fd)tageit.
preli-jem, Dergiepen, ttbergtepen.

Ljuba sestra! ne prelivaj tolko solz. Glej, da me na glavo ne vdariš.
Dolgo je ta vboga žena zavdlj svojega bolnega sina solze prelivala. Poslu¬
šaj, menim, da ura bije. Ne skrivaj se po gori. Počakaj, da brat k tebi
pride. Celo uro sim mater tolažila; potolažiti jih vendar nisim mdgla.
Kam se hočeš skritp? Ne hodi h konju, ki grize. Glej, da te v perst ne
vgrizne. Dolgo sim na vertiču čakala; pa ga vendar nisim pričakati md¬
gla. Ne tolaži me; saj me ne moreš potolažiti. Ce mu škode ne poverneš,
bode se sam do kralja podal. Kdor se zmladega nič ni učil, tudi na svoje
stare dni nič ne bode znal. Sestra s vsakim dnevom slabša prihaja. Snoči
sim v kavarni praviti slišal, da je Perkotov Miroslav župan postal.

SBormorfer, »etcfje jmei ©nbungen regterett.

§. 69. 1. Ste b r t f f e unb  D i e r f e © n b u tt g forbert:
zoper, mtber, enfgegen.  unb jmar.* a) bie brit  te  (Snbung, ber e§
imtner nacl;gefe|t merben mup,  auf bie $rage: m e m en t gegen?  meni
zoper ravna, er Ijanbett mir enfgegen ; b) bie Dterfe  (Snbung auf biej^ra*
gen: m t b e r m e n, m e m e n f g e g e n ? zoper sovražnika, gegen ben geinb;
sin zoper svojega očeta, etn ©of)n gegen feitten SSafer.

2. Ste D i er te unb fttnffe (Snbung  forbern unb jmar bie D i er te
(Snbung auf bte^rage m o tj t n? unb bie funfte auf bie$rage mo ober man n?
na, auf,  an;  nad), in; na vertič iti, tn ben ©arten gel)en; na vertiču
biti, in bem ©arten feitt; na Soči, ant ^jfongo; na tri alj štiri dneve, auf
brei ober Diet Sage; na vertiču, im ©arten.

106

©ie Dterfe ober  funffe ©nbung mit na mirb and) gebraucfjf bet ben
S a ttb er nam en a uf sko ober ško;  banu bet meten ©erfern,  bte
enfmeber mtrfitdj t)od) gelegett ftnb, ober nur bodjliegenb gebadjf merben: na
Cesko, ttacb SBobmcn; na Češkim, in SBotjmen; na Dolensko, naGorensko,
inž Untertnnb, inš ©berlattb.

o b, n m, a n, bet,  t d n g S : ob premoženje priti, um baž SSermogen fontmen;
ob dveh, treh. um poet, bret U^r; ob reki se je peljal. er futjr Idngž beg
gtuffež.

po, um, u a d), a u f, b u r cb , t n, j u : po brata idi. gebe um ben ©rttber;
po mojem, ttacb metnem Itrfbetfe; po gorah, attf ben SSergen; po tri dni,
ju bret Sage; povodi, attf betu SBaffer; po morju, auf bem 93ieere; po
Koroškem popotovati, tn ^drttfen retfett; po celem truplu se tresti, ant
ganjen Setbe jiffern; po tvojem bratu sim zvedel, bttrcf) betneh SSruber
babe td) erfabren; po dokončanem delu, nad) getljaner Slrbetf.

Sn ber SBebettfung ju fann po audj mit ber erffett  ©nbung fonffrutrf
merben : po štiri hruške so za groš, ju bret SBirn ftnb um einen ©rofcben.

£)ff fte^f bet p o tn ber SBebeufung u m bie jmetfe ©ttbung, fobatb man
nur etnen Sbeit bed ©anjen aučbrticfen mitt: idi po kruha, vode, vina,
gcfje um SSrob, SBaffer, SfBein.

©antt: po naše, po našem, nacb mtferer Strt; po bratovsko, po bra¬
tovskem, brubertictj, nacf) Strt ber SSruber; po paru, paarmetfe; po malem,
ffeinmeife; po noči. po dne, bet ber fftacbf, bet Sage; po zimi, trn SStnfer;
po letu, tm ©ontmer; po goldinarju, ju etnem ©utben; po dve desetici,
ju jmet po dva goldinarja, ju jmet ©ttlben; po nedolžnem, um

fdjttfbiger SBetfe jc.

v,u. tn, bi n n en, nad),  ju:  u nesreči, im Ungfiicfe; v mesto, tn bte
©fabf; v štireh alj petih dneh, binnen Dter ober fitttf Sagett; v Celovec,
nad) Magenfurt; v Gradec, nacb ©raj; nimam zaupanja v njega, td) bobe
fetn SSerfrauett ju tbm.

3. ©te D t e r t e  unb f e dj ff e © n b u n g forbertt:
med, ttnfer,  j tt) t f d) e n:  med ljudi priti, ttnfer bte Seufe fontmen; med
dveri stopiti, jmtfcljen bte Sbttre frefen; med dvermi stati, jmtfd)en ber
Sbttre ftebett; med dvema rekama, jmtfd;en jmet f^tuffen.
nad, oben, oberbofb, uber, mtber:  nad čem ostermeti, ftdj liber
efma§ enffe|en; nad nami je nebo, ober tmž ift baž ^trmamert t; nad so¬
vražnika iti, mtber ben $etnb aufbrcd)en.
pod. untcr:  pod glavo djati, ttnfer ben dbopf fbun; pod glavoj imeti,
uttfer bem $opfe boben : pod noge vreči, ttnfer bte $iijm merfen.
pred. Dor:  pred oči priti, r>or, uttfer bte §tugen fontmen; pred očmi
imeti, Dor ben Stugeit boben ; pred očeta stopiti, Dor ben SSafer frefen.

143.

Zelezna-e cesta-e, bte ©tfeubaf)n. boječ, a, e, fuvcbffotn.

bogaboječ, a. e, goffesfurd)ftg. zamdrem, zamoči, oermogen.

od dne do dne, Dott Sag ju Sag.

107

Po železnih cestah in po morju se še nikdar nisim vozil. Vsedimo se
pod tem košatim drevjem. Ravno včeraj sim po tvojej mlajšej sestri sli¬
šal. da mati od dne do dne slabejši prihajajo. Ne vstrašite se nad menoj.
Dolgo med dvermi stati je zdravju zlo škodljivo. Po vsih štireh hodi. Kaj
imaš? Po petnajst goldinarjev je mi vsaki mesec pošiljal. Kdo je te po
ola poslal? Po hlapcih sim zvedel, da so se mati v Ljuhlano peljali. Idi
po štajerskega vina v hližno gostivnico. Oh vodi in kruhu zapert hiti. Zo¬
per svojega očeta je govoril. Po slovensko in hrovaško smo se pogovar¬
jali; druzega jezika ni hilo med nami slišati. Tvoja hoječa sestra se vse¬
lej skrije, ko kterega moža zagleda. Tvoja babica so prav pobožna in
bogaboječa ženko.

144.

ntebergefdjtagen.

zavzeti, ftdj tternnmbern.
opravilo-a, baž ©efdjjaff. zanikern, a, o, nad)tdjftg.

na ravnost ob. po potu povedati, gerabe tjeraužfagen.

©er £)nfet Ijaf fecfjžerlet SBetne in feittem Leiler. Sebent gefdCff fetne
$appe. §ltte »ermunberten ftcf), atž id) in baž 3tntmer trčit. ©et ntcfd ttac^=
Idfftg in betnen ©efcijdfčen. @r fdjien mir gattj (ves) ntebergefdjtagen, atž idj
ifjn in bie @fabf fatjren jat). 38em geftorf jene 3t’utfd)e bori »or bem $aufe
bež .fjerrn 5(mfmannž ? £>euer fmbe td> ttod) einmat [o tnet ©efdjdfte, atž »er*
ftoffenež 3>atjr. @r Ijaf tfjrn ?lttež gerabe tjeraužgefagf. 9tect)t tjaft bu geftjan,
baj? bu tfjrn 5tttež gerabe t>eraužgefagt tjaft. ©er ^ettner ift in ben Leiler um
SBetn gegangen. SSarunt jtnb ©te fo ntebergefdjtagen? 3» jiuei, ju bret ©uh
ben Ijaf er auf einmat »ertorctt. ©urrf) betne dtfere @d))»efter tjabc tdj erft er*
fatjrett, bajt ber .fjerr in ber $uffct>e ber neue Jtmtmann ift. 3ltte »ernmnberfen
f*4 uber mtd).

145i

Jutro-a, ber SJiorgen. reven, vna, vno, etenb, buvfftg.

večer-a, ber 51benb. porah-im. iti, »ertnenben.

senca-e-, ber ©ctjaffen. prizanes-em, ti, »ergeben.

priljuden, dna, dno, tjoftid), freunbtictj. zapaz-im, iti, bemerfen.
nazadnje, poslednič, jute|f. silno, fetjr, gemattig, uberauž.

Zakaj se v senco košatega drevja ne vsedete ? Za kaj hočeš to nev-
godno sadje porabiti? Kakor hitro sovražnika zapazite, vse vojšake vhli-
zoležečih mestih na pomoč pokličite, da ga še prej premagate, predenj v
našo zemljo stopi. Od jutra do večera je delal za svojega starega očeta
in ljubo svojo ženico. V revnej hišici konec sela je z svojo materjo pre¬
bival, kjer še od mraza in dežja ni bil varen. Silno je me veselilo slišati,
da so mu priljudni knez prizanesli. Kaj hi bil revna sirota začel, če hi se
ga ne bili pospa vsmilili. Silno žalosten se mi je zdel, le malo besedic je z;
mano govoril. Nazadnje bode vendar še vmreti mogel.

Kočija-e, bie $uffdje.
kapa-e, bte $appe.
klet-i, ber dbetler.

pobit, a, o, |
klavern, a, o, I
se zavzamem,

108

sSoriubrfer, w e I d> e b r e t (Sttbuttgett tcgierett.

$.  70. ®rei (Sttbungen: bte j tu c t f e, te t e v t  e u it b f e dj ff e ©nbuitg te*
gterf nur etn SBottuorf, ndntftd) :
za, ju, fur, fjtnter, tu dfjtett b, jur 3 cif.

a) bie jtuetfe  (Snbung auf bte^rage: tuattn: za dne, bet Sag; za
cesarja Ferdinanda, jur 3etf bež ^aiferž §evbtnanb.

b) bte »teri  e (Snbung auf bie $ragett: tu o fj ttt, n a dj tu et d) er 9t
tung^in,  fur  tu en:  za štiri goldinarje, um teter ©ulben; zavertičiti,
fjtnfer ben ©arfett gefjen.

Sn ber SSebettfung bet tutrb za nttf foigettben 3«*bubrfern gebraudjf:
primem, prijeti, uefjmeu, angretfen ; popasti, ergretfen ; peljati, voditi, fitfj s
ren; za roko prijeti, bet ber $anb neumen; za nos voditi, bet ber Stafe
berumftU)ren.

Srt ber SBebeufung um, fur:  za koliko? za kaj? tuofur, trte ff)citer?
za zlo vzeti, fur ttbef ttebnten; ni za nobeno rabo, ež tff ju fetnent ©ebrattcf)e.

c) bte fed)ffe  (Snbung auf .bte $rage tto? za vertičem, tjtnfer bent ©ar*
fen;  za mizoj sedeti, Ijtnfer bem Stfc^e fi|en.

Sfttf ber fedjffen (Snbung tutrb za audj tn ber SSebeufung: uber, nad)
einanber  gebraudjf: jeden za drugim, etner nad) bem 5lnbern ; voz za vo-
zam, etn SBagen nad) bemijfnbern; nesreča za nesrečo, etn UnglucC uber
bag anbere.

146.

Kača-e, bie ©d)fattge. se primer-im, iti, juftofjen, ftd^ eretgnen.

priča-e, ber $euge. prič-am, ati, ^eugntjj geben.

preprič-am, ati, liberjeugen. opeš-am, ati, ermaffen.
se smej-im, ati, tacf)en. doživ-im, eti, erleben.

imeniten, tna, tno, angefefjen, tu t d) fig, berufjmf.

Kam je te kača pičila? Tega veselja gotovo ne doživim. Kdo bi m6-
gel proti meni pričati. Bog ve, kaj bomo še doživeli. Predenj me resnice
ne prepričaš, ti ne verjamem. Vojšak za voj sakom je opešal na dolgem
potu proti Hrovaškemu. Cmii se mi smejite? Silno imenitni so sedanji
časi, posebno pa lanskega leta. Dans boš ti za svojo bolno sestričico v
lekarno iti morala. Boč je naj imenitniše mesto pod austrijanskim cesar¬
jem. Ne vzemite mi za zlo, da nisim že včeraj prišel, kar mi pred mnogimi
opravili ni mogoče bilo. Nesreča ža nesrečo je čez tega revnega človeka pri¬
šla. Za dne ne boš domu prišel. Za roko primi dete, da ne pade. Kaj me
boš še dalej za nos vodil! Kar je fantov tu bilo, so vsi za vertič igrat šli.

Potreba-e, bte Stoffj.
stan-a (it) , ber ©fanb.
mladost-i, bte Sugcnb.
starost-i, ba§ Stffer,

147 .

pozabljiv, a, o, teergefjltdj.
dosežem, doseči, erretd)en.
žel-im, eti, tuunfdjen.
zasluž-im, iti, teerbienen.

109

lahkomiseln, a, o, Ietd)fferttg. zmraz-im, iti, Oerfttfjlen.
v nemar pust-im, iti, toernad^ldfftgeit, aujjer Stc^f taffeu.

§9lit $reubett erinnertt ftd) affe &ettfe ber fr8§Itdjett Sage ti)vet unfcfjuk
btgett Sttgenb. Sie Sttgenb tft gern letd)ffertig. Gčd mdre ju tt>unfd)ett, bajt
bu ež betu £)nfel burdj etnen Stetter ttodj Ijeufe funb gi6ff (ju mtffeu macljff).
Se|t bttt td) mtrf(td) ntc^t im @f«nbe, btr mtf ©efb ju f)elfett. SBerarge eS bent
atfeuSBetbe nictd, beun bažStlter tft oergefjttdj. SSaš td) fd)ott langft genmufcljt
^a6e, tft bodj gefdjejjen. ©o »tel.3Renfct>en ju letfett tft ntd)t ebett etne (etd)te
©actje. .fjaft bu ež erretdjf, maž bu btr getuurtfc^f f)aft? ©et Sage farm td>
mir mctjf ttteljr »erbtettett alž 24 obcr 30 $reitjer; baljer muf? td) aud) 6et ber
9bad)t arbetfen. ©t6 9td)t (ftef) ju), bafi bu btd) tttcjjf »erfu^fff. Sn metner
Sugenb mar tdj tmrner frofdtd); unb roarttnt fofften junge Settfe ntcfjf fro^Itc^
fetn? Sltte fetrte ©efdjdffe fiat er attjjer 5lcf)t getaffen. fSerlaffet midj ntcljf ttt
ntetnen 9Wtf)en.

§8 e t m 6 r f e r, m e I d) e bte j m e t f e © tt b tt tt g regterett.

§.71. 5tffe 58'etmorter, metdie
flujj, SJiattgel, etttSBemufH
it alf m e bebeuten, »erfartgen bte j m
skerben, bna, bno, beforgf.
marljiv, a, o, acfjtfam, befltffett.
pomljiv, a, o, etttgebettf.
boječ, a, e, furcbtfam.
poln, a, o, oott.
prazen, zna, zno, leer.
pijan, a, o, betrunfen.
sit, a, o, fatf.
lačen, čna, čno, liungertg.
žejen, jna, jno, burfttg.

etne © o r g e, %  tt r dj t , e t n e n U e 6 e r*
'etn, etne SSegterbe ober Sf)etb
ttfe (Sttbuttg, atž:

potreben, bna, bno, bebllrfftg.
pozabljiv, a, o, Oergefdtd).
svest, a, o, benmjtf.
željen, ljna, ljno, begtertg.
deležen, žna, žno, fijeitfjaffig.
vreden, dna, dno, murbtg, merff).
kriv, a, o, fd)u(b, fdjutbtg.
lakomen, mna, mno, £)a6fitcjjftg.
vesel, a, o, frofj, frofjttd).
vajen, a, o, gemofmt X

148.

Kdo je te nesreče kriv? Steklenica je polna naj boljšega vina. Alj si
vina žejna alj vode? Ta reč še krajcarja ni vredna. Ko bi dnarja potreben
ne bil, bi vam ne bil pisal, da bi mi ga, kakor hitro zamorete, poslali.
Kako bi mi mogoče bilo, se vaše ljubezni deležnega storiti? Vina nisim
vajen, ne laškega, ne štajerskega. v Bodite veseli svoje mladosti, ktera ber-
žej mine, kakor si človek misli. Zeljno so učenci svojega učenika poslu¬
šali. Bodite vselej pomljivi sprejetih dobrot. Vsi kmeti so tega dobrega
leta veseli.

ŠBetmorfer, metdje bte brtffe ©nbuttg forbertt.

§. 72. Site b rtf fe©ttbung forbern »tete -SBetmorfcr, bte ettten © d) a b e n
ober  Sluf ett, ©letd^^etf, etb,  3t elj ttltd)f e 1 1, SSermanbt*
fc^aft  ober basi ©egettf^etl  6ejetd)tteit, alž:

110

jednak, a, o.

podoben, bna bno, djjn(tc§.
škodljiv, a, o, fcMbltdj.
znan, a, o, befannf.
prijeten, tna, tno i
dopadljiv, a, o \  an 9 eiie b m<
primeren, rna, mo, angetneffen.

koristen, tna. tno, nu|ticf).
lasten, stna, stno, etgen.
ljub, a, o, tieb.

priljuden, dna, dno, BelteBf, arftg.
tečen, čna, čno, gebei^ttc^.
nevošljiv, a, o, ttetbtfcf).
podložen, zna, žno, untertfjdmg ?c.

149 .

©tefi tft ttttž fet)on lattgff befannf. Sger tff a n btefern Ungtutfe fcbulb ?
©te f^tafc^en finb boft o o m beffett SBSetne unb Stere. ©a§ tft ttnž 3I(ten fd)on
langff befannf gemefen. @et etngebettf bet £&o[)(ftjnten, bte bu bon bem ^errtt
©rafcn empfangett baff. 5tngemeffener metre ež fuv t[)tt, ju <£mnfe ju 61et6ert unb
ffetfjtger pt ar6eifen. ©or bem ©efe|e ftnb »ir unž je§t Sttte gtetdj. ©lir tudre
ež angenebnter pt boren, bab & u  afle beine ©efcbdffe fc^on beenbtgf ^aff. ©er«
geffe im Šlffer rttcf>f, maž bu in ber Sugenb gelernf ^aft.

150,

©auernbe

Se počtv-am, ati, ru^en, raffen,
zbtr-am, ati,

preganj-am, ati, berfotgen,
vmiv-am, ati,
svet-im, iti,
lov-tm, iti,
razlag-am, ati,
mor-im, iti, peintgen,

Sotlenbenbe šSeitroBrter.
se poč-ijem, iti, aužraffen.
zberem, zbrati, fanttneln.
preženem, pregnati, berfretben.
vmijem, vrniti, mafeben.
posvet-im, iti, leucbtctt.
vjarnen, vjeti, fattgen.
razlož-im, iti, erftdren.
vmor-tm, iti, fobten.

Deklica na travniku cvetlice zbira. Ne mori nedolžne živalice. Tri
cela leta počivajo že moj dobri ded v hladnej zemlji tihega groba. Cel
den sva ptice lovila, in vendar le jedno samo vjela. Jaz grem ribe lovit.
Jaz grem učencem slovnico razlagat. Reci deklici, da mi posveti. Reci
fantu, da mi svetit gre. Podne sonce sije, ponoči pa mesec in zvezde
svetijo. Idi delati pomagat. Ne preganjaj kristjanov. Idi se vrnivat. Reci
mu, da se hitro vmije. Celo vojsko je vkup zbral, in jo bode sovražniku
naproti peljal. Kdo je popotnika vmoril ? Kaj bodete nam dans razlagali?

©cm ©ebraucbe bež ©entfibž nacb 3eit»orfertt.

§. 73. ©te geifmorfer bertangen tn folgenben ^dbett ben ©entfib  ftaft
bežSlffufafibž:

a) in attett berneinenben  ©d|en: nimam očeta, nimam matere,
babe fetnen ©afer, babe Fctnc ©iuffer. 3lužgenontmen babon ftnb bte 23orf«
cben kaj, kar, nekaj unb nič,  bcfcnberž »enn fie unbeffintmt gebrauc|f
»erben: bez mene nič (ftaft ničesar) ne storiš, obne ntetner SJiif^tlfe fannft
bu ni^fž aužrttbfen.

111

T>) 5lad) attcn jurittf fu^renbeti  3 e >toorfern, fte ntogeit
rudfuljrenb, ober mir bež jurutffuljrettbrn §urt»orfe$ fdfjtg fettt: boj se Boga,
ftlrc£)fe ©off;  loti se dela, greife bie 5(rbeif ati.

c) 55te meiffen unitbergeljenbeit ^eiftnorfer, bte etn 83'crlan*
gen, etn tnnerež @trebett,  ober cine ©enutffjžff tmmttng  bejetdtnen,
tnenn fte ben ©egenffanb g(etcl)fam nur berufjren, tnbem tfjre SBirfung meljr
auf baž @ubjef’f 6efcftrdnPf tft, line upati, tjoffen; potrebovati, beburfen;
pogrešiti, pogl-ešovati, Oermtffen; iskati, fueften; čakati, tnarfen tc.: kje bi
pomoči iskal, t»o fotlfe id)  -fjtlfe fudgen! sestre iščem, td) [udje bte ©djtneffer.

d) ®te 3etfit>orfer, iueldje bte jperfon itn 51ffufaftb  fjaben, ber*
langen ben ©etttftb ber @aclje:  on me je nevarnosti rešil, er f)ctt mtcij
bon ber ©efaljr befretf; Bog nas nesreče varvaj. ©oft befntfc uttž borUngtntf.

i 51.

Zaderžanje-a j
obnašanj e-a j
v tem, barin.
s tim, bamtf.
s čem, tnotntf?

bte Olttffufjtuttg.

se zaderž-am, ati

se obntiš-am, ati

.' ftd) ouffu^rett.

reš-im, iti. befreten, erlofen.
mende, toafjrfcfjetnltclj.
ravno kar, eben je|t.

Ravno kar sim po mojih hlapcih zvedel, da so gospod učenik nevar¬
nosti že rešeni. Ne čakaj ga dalej. saj ne pride. S„čem si hočem zdaj po¬
magati? S tim tebi in meni nič ni pomaganega. Cesar pogrešuješ? Ni¬
mam starišev, nimam prijateljev; kje hočem prihodnič pomoči iskati? Vi
se ravno tako obnašate, kakor bi nobenih postav ne poznali. Pozabi svo¬
jih minulih nesrečnih dni. Jaz se nobenega človeka ne bojim. On je mende
bolan, ker nobenega lista od njega ne dobimo. Ravno kar sim jo vidil
mimo naše hiše iti. Ptico po petju (©efattg) ; človeka pa po svojem ob¬
našanju lahko spoznaš. Kako bi njegovega zaderžanja hvalil, ki ga vsi
mestjani grajajo!

152.

©auerttbe juruef fitfjre
Se nadj-am, ati, Jjoffen, ertbarfen. se

se smej-im, ati, ladje«. se

se pot-im, iti, fcf))th|en. se

se blisk-am, ati, bltgett, gldnjctt. se

se blisket-am, ati I r « se

se svet-im, iti j 9 Icm S en -
se mrači, iti, bdmmertt. se

se temni, iti, bttnfel tnerben. se

se pravd-am, ati, projefjtren. se

se pozn-am, ati, etttanber fenttett. se

so pomenk-iijem. ovati. mttetitanber se

reben.

n b e 3 e 1 1 tb o r t  e r.
dani, iti, fagett.
kes-am, ati, bereuen.
post-im, iti, faffett.
god-im, iti, ju gefeljeljett pflegen.
sram-ujem, ovati, ftd) fd)dtttett.
rad-ujem, ati, fid) freuett.
mlad-im, iti, jung tnerben.
star-am, ati, alfern.
zelen-im, iti, grttnen.
rudeč-im, iti, ftcfj rof^ert.
čern-im, iti, fic^ fdttndrjen.


llž

se žen-im, iti (eirte $rau neumen) j ,
se mož-im, iti (etnen SOZartrt neumen) i 1  9

Predenj se je mračiti začelo, sim uže doma bil. Letos se bode mnogo
deklic možilo in mnogo mladenčev ženilo. Hruške se že rudečijo. Prijetno
se blisketajo svitle zvezdice na visokem nebu. Bolj in bolj se temni,
strašno se bliska in gromi. Kaj sta se v gostlvnici s gospod Perkotom po-
menkvala? Ne pravdajte se, da vse svoje premoženje ne zgubite. Tudi
tukaj je nehvaležni sin svojega starega očeta, kakor se po svetu godi, po¬
zabil. Radujmo se, da so se mati spet ozdravili. Alj se ne sramuješ tega
malopridnega človeka ?

getfmorfer, metefje bte brtffe ©nbung oertangen.

%. 74.  Ste brtffe ©ttbung nitrb gebraud)f

a) faff bet atten unperfontidjen getfmbrfertt: se mi ljubi, e$ bettebf nttr;
zdi se mi, vidi se mi, e§ fcfjetttf nttr; hoče se mi, idj fjabe Suft; noče se mi,
teb b«be Petne Suft; toži se mi, td) btn ntc^f aufgetegf; ni mu para, ež gtbf
ntc^f fetnež ©tetd)en; sanjalo se mi je, ež frdumfe nttr.

Mije  betjjf fo btel alž: imam, td) babe,  id)  lt> 1 1 f j  kaj mu je sto¬
riti, maš ttnff er je|f f^utt ?

b) nadj folgettben ^etfmorfern : zadovol-im, iti komur, jemanben jufrte*
ben jtetten; riig-am, ati se komur, jemanben berfpoffen; čud-im, iti se če¬
mur,  [id) liber eftt>a§ munbent; zalmd-im, iti se komur, ftd^ bet einem be*
banPett; priklanj-am, ati se komur, ftd) bor etnem beugen ; zabavlj-am, ati
komur, etnen neefett; strežem, streči komur, etnen bebtenett; zavid-im, iti
komur, etnen benetben; zamer-im, iti se komur, ftdj bet etnem bermeffen;
posmeli-ujem, ovati se komur, uber etnen tad^en 5  rad-ujem, ovati se če¬
mur, ftdj uber efma§ freuen; primerj-am, ati ob. primer-im, iti kogar, če¬
mur, etnen mit eftnaS bergfeict)en; tc. g. 58. ne zavidi mu njegove sreče, be*
netbe iljn tttdjf um fetn ©IM.

Stnflaff od mtf bem ©eni  fin  fann audj ber S at to ffeljen, menn
ndrnltd) dam ttt ber 58ebeuttmg I a f f e n nebft ber ttnb  eff i mm  f en  Str t bor*
fomrnt,  5 . 58. ne daj se mu zvezati [taft ne daj se od njega zvezati, (affe
btdj bon tbm ntd)f btnbett.

c) Jlann baž 58efdjaffenbetfžtbort in ben §)aftb gefeff merben, menn nam«
ticb ber Saftb ber sperfon tn ©erbtttbung nttf bem getfmorfe biti  in bem
@a|e borfontntf, 3 . 58.: človeku nt dobro bolnemu biti, bem SKenfcljen tft
e$ ntdjf guf franf jtt fetn.

153.

v

Človeku ni dobro samemu biti. Zdi se mi, da mu s tim ne bodeš za-
dovoliti mogel. Kaj mu jev tih nadlogah zdaj storiti? Ako mati vmer-
jejo, bodo ljudi rekli, da jim nisi prav stregel. Toži se mi, to delo dode¬
lati. Zdaj mu nič ni druzega storiti, kakor svojega očeta čakati. Kamen

■

113

se nam ni dal vzdigniti. To se mi ne da razumiti. Človeku ni vselej dano,
veselemu biti. Dajte nam nicoj veselim biti. Ako mu tudi s tim ne zado¬
voljna, nič ne vem kaj driizega storiti. Njemu se ne dam tepsti. Glej, da
se gospej ne zameriš. Tvojemu bratu v celem selu m' para. Čemu je
brata primeril ? Snoči se mi je sanjalo, da sva s tvojim bratom po Ko¬
roškem vkup popotovala. Pobožnemu biti se človeku ni treba sramovati.

Sin goljen fSergen tff bic Suft veiner ttnb gefunber alg in ntebern £fjdlent
(dolina). SBem gef)6rf jener ijerrlidfe spattaff ? Sin oetfdiebenett £>rfett bin id)
lerumgegangett, unb l)a6e and) SŠerfc£)tebeneS geljorf. SEKtr fefteinf eg, bafj
bu tl)n um fetn ©luct benetbeff. SJiit metu mtfl idj ibn »ergletdjen ? SBag jjabe
idj ju fftun ,  menit bet* .ftetr £>nfcl fteufe ntd)t fottimf ? SSon iljm laffe id) mtd)
nid)t befrttgen. ^d) geffatfe eg eucfj, fjeute ben ganjen £ag froftltdj ju fetn. 3«
nieberen .fjuffeit le&t man off jufriebener, afg in Ijofjen jpadaftett. $urmaljt,
tierrlid) rft bie gattje SBel.f bo m erften big jitnt le§fcn ©efobopfe. SBenn eg ju
bti|eit obet-ju bonnent anfangt, oetffecff fid) beine" fleine ©djmefter. S^ebftbet
t)abe id) ttodt Ib ©ulben ttnb einige Jfdeujer erfjalfen. fffiie oiel metbe tdj nodj
nebftbet befommen. Sie SSotfer moden fret fetn. SBag Ijaf bir bie Sdagb Ijeim*
tid) tn (na) bag £)fm gefagt?

U e b e r e t n ft t m m u n g b e r .£> a u p f m b r f e t *).

§. 75. SSon ber llebereinftimmung bet* Joaupfmorfer nterfe man ftdj:

1. ®ag ©efd)(ed)t unb bte 3afjt ficfjtef fid) tmmer nacij bent ©ubjeffe beg
©atjeg , j. ?S. te knige so moje veselje, biefe SSitc^er (tub metne grettbe.

2. fffiirb ju einem .ftaupfmorfe eitt anbereg .fjattpfmorf ber ©rflarung
megeit gefe|f, mag man Slppoftftott  nemtt, fo ffeljf jmar bag le§tere tn
gteid)er ©nbttttg mit bent erftern; bie gaf)! unb bag ©efddedjf fonnen jebodj
berfeftteben fettt, j. 9$.: Franc Jožef, cesar Avstrijanski, j^ranj Sofeptj,
$atfer oon Čefferretdj; mesto Benetke in mesto Draždani, bie ©fabf SSene*
big unb bie ©fabf ®reeben.

3. ®entt jmei .fjaupfmorfer ntdjf fSenettnungen begfefben ©bjeffeg ftrtb,
fo mtrb bag etne gemoljn(id) in etn fBeimort »ermanbelf, mettn bentfelben ntcl)f
fdjon eitt fotdjeg oorangeljf. ®tejj ftnbef ©taft:

a) SSentt bag ettte oermiffelff beg fBormorfeg e o ti bte ©igenfdjaff beg
anbern augbftidt, j. 2$.: imenitna stvar ftaff stvar od imenitnosti, eitte

*) SBaš »on ber Ueberein|itmmung ber £aupt’, ffieb, 3«^=, gur* unb 3eit»orter fetjon
frti(ter gefagt rourbe, i(t ^ter toeggcblieben.

154.

Poslopje-a, ber fpadaff.
bajta-e, bte «£juffe.

jamen, jeti, anfangen.

skrivši, ^eimftdft, im ©efjeinten.

poveril, nebftbei.

kar bodi, »erfd)tebeneg.

kjer bodi, an Oerfd)iebenen £)rfen.

krasen, sna, sno, Ijevrlicij.
svoboden, dna, dno, frči.
zrak-a, bte Sttff.

8

114

0adje Dott SSidjfigfeit; lirovaški in slavonski ban, ber SSattuž Don .Kroaften
unb 0 taoonten.

b) SBettn ein $aupfiDort mit bem SSortnorfe Don ober auž ben ©foff
Bejetdptef, »orauž etne ©adje 6 efte^f, 3 . SJ.: lesena skleda ffctff skleda iz
lesa, etne ©djuffet auž $ofj; sreberna nra ffatf ura iz srebra, etne It^r
auž 0 t( 6 er.

c) Sfienn baž .etne $aitpftDorf ben SSeftf? bež anbern attjetgf, fo ittirb
erfferež, n»te ež fd;on gefagt rnurbe, in etn jttetgneubež SSettoorf Dermanbetf,
3. 5S, pastirjeva palica, ber@fa6 bež.£>trfen; pastirska palica, ber ^»irfenftab.

®ažfe( 6 e gilf and) Don n>et 6 ttdjen ^amtltemtamen, 3 . 93.; Sirkova Neža,
5(gttež 0trf; Sirkova gospa, btc $rau bež .gterrn 0trf.

d) SSet jufatnntengefeffcn ^attpftDorfern, Don bettctt baž etne bur$ Stuf*
tofung in bie 3»etfe @nbung 311 ffeljett fonttnf, ober tuenn ež fdjon tm Seuffdjen
in etn SSeitDorf Demanbelt toerbett fann, 3. 93 . božji strah, ®offežfurd;f5
goveje meso. Sftinbfleifd); poti božje previdnosti, bie SBege ber EBorfefjung
©ottež (gotfiidjen Sorfefmng).

0fe6t aber iti biefen $dtten fdjon etn 93etn>orf Dor bem .fjaitpftDorfe, fo
iDtrb ež fammt btefent in bie jmetfe ©nbttttg gefe^t, 3 . 93. mož černih las,
eitt SJlann D o n fd>n.iarjett .fjaarett.

imenitnost-t, bie SS>td;fig6ctf. imeniten, tna, tno, toidjftg, Don SStdjfigfetf.

Kako je sedajnemu Avstrijanskemu cesarju ime? Jed iz lesenih skled
nam včasih bolj diši kakor iz zlatih. Čudni so poti božje previdnosti. Ta
dvajsetica je svinčena. Ta reč nima nobene vrednosti v sebi. Te žlice so
iz čistega zlata nared. Pretečeno zimo sim v mestu Benetkah živel. Slavni
Jožef Jelačič je zdaj lirovaški in slavonski ban. Njegova ljubezen do svo¬
jih otrok je ga nesrečnega storila. Mož velike postave stopi pred me, in
mi ne pusti dalej iti. Deklica rudečobelega obličja in černih las je stala
pred menoj. Ljublanski in Celovški tergovec sta že prišla.

SSon bev 3 ttfammeitfe|tutg bet- SESbrter.

§. 76. ®te .fjaupb ttnb 93ettobrfer tDerbett auf Derfdjtebene SBetfe 3ufam*
ntengefe^f, unb jtoar:

a) mit SSortDorfern:

prihod-a, bte 9lnfunff. podpora-e, btc 0fu$e.

priprava-e, bte 3«bereifung. odlog-a, ber 5tuffd)ub.

prestop-a, bte Uebertreiung. dobiček-čka, ber ©etouttt.

155.

srebr6-a, baž 0t(6er.
svinec-nca. baž 9S(et.
vrednost-i, ber SSerftj'

Les-a, baž .giotj.
zlato-a, baž ©otb.

lesen, a, o, tjbtjern, auž, Dott .fiofj.
zlat, a, o, golbett, auž, Dott ©otb.
srebern, a, o, ftf6crn, auž, Dott 0t(6er.
svinčen, a, o, Štetem, auž, Don 95tei.
vreden, dna, dno, »ertlj, Don SSerffj.

115

prepis-a, bie 5d6fdfriff.
nadlega-e, bie Ungetegeuljeif.

prilioden, dna, dno, funftig.
pripraven, vna, vno, fafjig, faugftdj
nadležen, zna, žno, ungelegett.

b) mtf Siebenmorfern:
neumnost-i, bie ®ummfjeif.
nevera-e, bet Ungtaube.

oseba-e, bie ^erfott.
brezum-a, ber Unberffattb ec.

58 e i m o r f e r:

oseben, bna, bno, perfonlid).
brezbožen, žna, žno, gofflož.
brezumen, mna, mno, tfjoridjf ec.

nevolja-e, ber Unttnffett.
nesnaga-e, bie Uttfauberfetf ec.
58 e i m 6 r f e r.

nevoljen, Ijna, ljno, unhnfftg.
nesnažen, žna, žno, unfauber ec.

neumen, mna, mno, bumnt.
neveren, rna, mo, uugldubtg.

c) mtf gur* unb 3«^Iw>6rfern:
samomor-a, ber @eI6ffmorber.
stoletje-a, baž Safjrljunberf.

58 e i to 6 r f e r.

vsegamogočen, čna, čno, aflmaddig. vsegaveden, dna, dno, affmtffettb.

vsegavednost-i, bie §(fftt>iffenfjeif.
samoglavec-vca, ber (Stgenfinnige ec.

stoleten, tna, tno, ^unberfjd^rtg.

d) mit ^au^fmorfern auf o:
vinograd-a, ber 5£$etngarfen.
kolovrat-a, baž @pt'nnrab.
bratomdr-a, ber 58rubermorber.

samoglav, a, o, etgenjtnnig ec.

prirodopis-a, bie 9lafurgefS;idjfe.
letopis-a, baž Safjrbud).
blagodar-a , bie 5ffioIjItfjat, @egen te.
§8 e i m 6 r f e r.

prirodopisen,sna,sno, nafurgcfd)idjflid). blagodaren, rna, rno. toofjfffjaftg ec.

e) burc^ 58et'worfer auf o:

lahkomiselnost-i, bie Seidjfferftgfeif. dobrovoljec-ljca, ber ^reimiffige.
krivoverec-rca, ber $e|er. hudournik-a, ber 5ffiilbbadj ec.

58 e i m 6 r f e r.

lahkomiseln, a, o, leidjfferfig. dobrovoljen, Ijna, ljno, freimtifig.

krivoveren, rna, rno, fe|ertfcfj. hudouren, rna, rno, ffurmtfd).

černook, a, o, fdjmarjdugtg. golorok, a, o, iuefjriož ec.

f) burd) 3 e ifworfer:

neznabog-a, ber «g>etbe. vratolomen, mna, mno, lja(ž6redjerifdj.

®ie beuffd;ctt 3ufantmettfe$uttgett fotttten auf berfd&iebene 5ffieife u&erfeff
toerben, atž:

a) burc^ einjelne .fjauptoorfer:

diinica-e, ber 50iorgenffern. večernica-e, ber 5dbenbffern.

slamnjak-a, ber @frofjljuf. lina-e, baž ©adjfenjler.

brisalo-a, baž .£>anbfud). pert-a, pertič-a, baž £ifcf)fudj ec.

b) burd) 58eimorfer:

ženska-e, baž ^rauenjimmer. bližni-ega, ber šftebenmettfdj ec.

8  *

116

c) bnrd) Stuftofimg bež §8eftimmuttgžmorfež tn cin SSeimorf:
goveje meso-a, ba§ Stinbftetfd). ovčje meso-a, baS ©cbbpgjTetfd).
prazna obleka-e, baž ©onnfagžftcib. velika cesta-e, bie .fjaupfffrafe.
morska voda-e, baS §9teerma)fet. stranski pot-a, bet* ©eifenmeg tc.

d) burdj Utnfcbretbitng nttffefff etnež SSormorfež:

most na čolnih. @d)tffbrucfe. jed iz m6ke, §9lebffpetfe.

156.

£?d) bitt auf bent ©eitenmege gegangett, tfjr aber auf ber ^aupfftrafe;
befb<d& babe id) aud) fruber nad) 4jaufe fontmen fonnen. ®aS §9teermaffer ift
nicbt j um (za) Srtnfen. Ste Uebertretung gegebener©efe|e muf man beftrafen.
(£r mar bie @fu|e fetttcž artnen, alfen ®aferž. ®etn Ungtaube mirb ntemalž
fa^igfetn, btdj gtuctiidj ju mad)en. SSoju btefe gubereifttngen? §91 it ben
bereifttngen muffef ibr menigftenž jrnet Sage nov feiner Slnfunft ferftg feitt. ©etn
Unuerffanb mirb ifn um feitt ganjež SSermogen bvingen (pripraviti). Stinb*
fteifcf mirb fttr btd> gefunber fein, a(ž ©d^opSjTeifc^. SBer rneif ež attfer ©ott,
maž uttž bie fommenben (funftigen) Sage brtngen merben! ©ott ift affmtffenb
unb affmddffig. S« metd)em ,5af)rbunberfe bot Sofef ber 3meite, $atfer »on
£)eflcrretd) gelebt? ©u macbft mir jjter nur Ungetegentjeif.

Ueberetnff itnmung ber SSeimorter.

§. 77. SSon.ber Itebereinftimmung ber §8etm6rfer ^>af man fid) fotgenbež
ju merfen:

1. SSenn etn SSetmorf ju j m e t ober m e tj r e r e n b e (e b f e n .fjaupfmor*
tern bežfetben ©efdjtedtfež gebbrf, fojjrb im erften gatte bie jmeifadje, trn
jmeifen aber bie »ietfadje 3abf bež naSu-teben ©cfd)ted)fež gebraucff. Sft aber
baž ©efddedjf »erfcfteben, fo bat baž mdnn(td)e »or ben beiben ubrtgett, unb
baž metb(id)e »or betu fdd)ttd)en ben SSorjug.

pomnit trn @a|e etn metbltcbež unb fdcbltdjež $aupfmorf atž ©ubjeff
»or, fo mirb baž §Betmorf in bie jmeifadje 3^ bež ntdnnticfjen ©efd)ted)tež

gefeftt-

ž, ©tnb bie^jauptmorfcr unbetebt,  fo muf bažSSeimorf baž©efd)ted)t
bežjentgett $aupfmorfež attttcbmen, baž ib m ant nadiften ift. 5ft aber etnež
»on btefen etn befebtež SSefen, fo rid)fet fid) baž §B.eimdrt nad) biefetn.

SBettn ein SBeimort ju jrnet ober mebreren -grnuptmorfern geborf, fo mirb
ež je nad) ©rforbertttf in bie einfad)e, jmetfad)e ober »ietfad)e ^afd gefe^t;
fe|ferež finbet befonberž batin ©taft,  menit etttež btefer ^aupfmorter in ber
»telfacben Sabi ftet)f-

3. ©fet)f baž §Beimort anffaft etttež beffintmfen meggetaffenen ^aupfmor«
tež , fo ftimmf ež tn ©efcbtedbt, 3®b^ in 'b ©ttbung mit bemfetben uberetn.

25Jtrb aber unter betn SBetmorfe fein befltntmfež .ftauptmorf »erffanbett,
fo muf ež im fddjticben @efd)ted)te ffeben.

117

151

Dolina-e, dol-a, bad £ba(.
grič-a, hrib-a, bev .ftugel.
sneg-a, bev ©djttee.
pokrit, a, o, bebedf.
čast-f, čest-f, bte ©Ijve.

dolž-im, iti, jetljen, befdjufbtgen.
sil-iin, iti, ttofljigen.
prisil-im, iti. pbtttgen.
čast-im, iti, bevefjven, ar^fcit.
častit, a. o, beveljvf, adjf&av.

se vdelež-im, iti,  fljetffjafftg mevbett.

Griči, doline in vse, kamor pogledaš, je z merzlim snegom pokrito.
Prisiljena reč nikdar ne velja. Pobožni se srnerti ne boji. Zena in njeno
dete sta bolna. Častiti gospod grof! ne zamerite mi, da moram vam spet
nadležen postati. Fant in deklica sta zdrava kakor riba u vodi. Častite
ga, saj je on res vse časti vreden. Sestra, naj mlajše dete in brat so bolni.
Griči, doline in gore so že vse zelene. Gospodar, gospodinja in tri dekle
so bolne. Glej, da se tudi ti te cesti vdeležiš. Dobro delaj, dokler živiš.
Ne dolžite je po perstanu; saj ne veste , alj je ga res ona vzela. Zakaj
nisi po stranskem potu šel? Z veliko nevoljo so ga poslušali. Golorok je
stal pred menoj, in me za odpušanje prosil. Njega lahkomiselnost je ga
tako nesrečnega storila. Oče. mati, sin in hči in vsi, kar jih je vkup bilo,
so nesrečni bili.

158.

Razloček-čka, bev Unfevfdjteb.
popoba-e, bad §8tlb, @6en6t(b.
sila-e, bte Stoftj, SDtetige.
slan, a, o, fatjig, gefaljett.
posel-sla, potohod-a, bev §8oftje.

od nekoliko časa, fetf etnigev $eif.
neobhodno, mtumgdngttd).
celo, cIo, fogav, ja fogav.
se mar-am, ati. ftcl) fumntevtt.
precej, pri tej priči, affogfetd).

pojiščem, pojiskati, auffudten.

©effaffef nttv, etn mcntg audjuvufjen. £)fjne Uitferfdjteb bež ©fattbed f>af
bev jyuvft Sanbfettfe unb «£>evvn pt S^tfdje getabcn. Sad SJteevmaffev tff fafjig.
SBev foff ungefatjene ©peifett effen? SBSeffen tff btefed SSttb? ©ttte SDtenge
Seufe fjaf ftcl) bov betn .fjattfe beg Slmfmanned berfammett. Sev Dtodf tff nttv
unumgangltd) noffjmenbtg. Sev SSvttbev bed 9tad)6ard unb fetne ©dtmeffev ftttb
jum Šofltett gegangen. g« fo^ar bte jbtnbev Ijaf ev fobten lajfen. d?etn SJtenfd)
fummevt jtd) um btefe avme, bevfaffene SBatfe. Sev dbattfmaitn unb fetne $vau
mnfjen aifogfeict) fjtev fetn. SBemufje btdj, bajt bit btefe umtmgdngHd) nofbmen-
btge 5lv6etf gtiufftdj boflenbeff. 3$ad fftmmeve td) mtd) um bte SBrif? Sad
SJiabc^en uttb bev $nabe Ijaben attf beti SBtefett ©fumett gefatttmelf. 3Savum
f)aff bu mtd) tn Stom ntdjf aufgefudjf. @tn neuev .£mf unb Sftanfet tff mtv je|t
unumgangltd) nof^tg. ©me Slenge ©acjten maven attf betu SDlavftpfa^e ju bev-
faufen.

Uebevetnffttnmung  bev  3af)f = unb $uv)vovfev.

§. 78. 1. ©feljf jeden,jedna, jedno  obev dva,  dve  Ijtnfec etnev
Ipbjievn fo mivb bad mtf bem gafjtmovfe bevbunbene ^taupftbovf tm

118

erffen §atte trt bet* jtnfari)en, trn jttmten aber ttt bet bietfadjen 3a!)t gebraucftf.
Sod) gebf gembljnttd) bie ffetnere galjt bet grofjeren »etan, 58. dvajset
in dva goldinarja sim dobil obet dva in dvajset goldinarjev sim dobil.

SBet ben jufamntengefeffen^aljlroortern mirb nur bte jutclfffetjenbe 341
gebogen. SBet bert boranfte^enben 3 a ^I en  it>trb o^ite fRucfftc^t auf baž folgenbe
$auptibort baž mannltdje ®cfd)ted)f gebtaud^t, j. 58. z dva in dvajsetimi
deseticami, nttf 22 3efynern.

58et Sabtežjablen lottb tet leto  bie jute§fftebenbe 3al)t butc^ ettte
iOtbnungžjabt mtžgebtucff; fteljf aber bie 3 a 4 nad) leto,  fo toerbett ©runb*
jabfen gebraudjf; 58. brat je rojen leta tisuč osemsto in dvadeset obet
brat je rojen tisuč osemsto in dvadesetega leta.

2. 5£$emt baS ©ubjeff unbefannt tft, unb im ©eittfdjen e§ im ©a§e
borfomntf, fo ititb bte br11te sperfon  bed getfmotfeš gebraudjf, uitb par
im fdd)ttd)en  @efd)led)fe, 5. 58. strašno seje  bliskalo in gromelo, futc^=
fetltc^ bltffe unb bonnerfe ed.

Otnffaff bet juetgnenbett $urmbrfer  fann oftet audj bet Saftb
ber ^erfottltc^en gurmbtfer  gebraud)f merbett. Sieft ftnbef befonberd
bamt ©taft, menn trn ©afje jtoet erffe ©nbungett torfommen ,  3. 58. tvoja
mati so mu teta, beine SJiufter tft feitte £anfe.

159.

se omlad-im, iti, ftd) betjungen.
slajš-am, ati, »ur^cn, berfujien.
kal-im, iti, truben.
razen, zna. zno, betfdf>iebett.
len, a, o, leniv, a, o, faut.

Narava-e, natora-e, bie Statut,
misel-sli, ber ©ebattfe.
djanje, bie &b a G bad £(jnn.
kazen-zni, bie ©ftafe.
spomin-a, bad Stnbenfen, ©ebddjtmfj.

Razne dežele, kraje, mesta, terge in sela sira že vidil,-pa vendar
nikjer mi ni tako dopadlo kakor pri vas. Bati se je, da si sirota nobenega
veselja ne privoši. Lenih učencev nihčir ne bode hvaliti mogel. Gospod
grdf so mu naj veči dobrotnik, in njihova gospa naj veča dobrotnica.
Kazni ga, kader je kazni vreden. Oče so tisuč osemsto in petega leta
rdjeni. Jaz sim leta tisuč osemsto in trideset rojen. Dva in dvajset učen¬
cev je dans v šoli bilo. Kader se počivajoča narava omladi, se mlado in
staro veseli. Spomin svojih dobrih djanj ti bode vsigdar tvoje živlenje
slajšal. Minulih ur in dni ti noben čas nazaj ne prinese. Tebi tega ne¬
dolžnega veselja kaliti, nikdar ni moja misel bila. Ne kali mu njegovega
veselja. Tvoje djanje ni temu podobno, kar tu govoriš, Kaj ti kali vesele
dni tvoje nedolžne mladosti?

160.

Vzrok-a, bte Ittfadfe. zasluž-im, iti, betbtenen.

domovina-e, bad 58aferlanb. dokonč-am, ati, boffenben.
krivica-e, bad Untedff. poboljš-am, ati, beffern.

voljen, ljna, ljno, ttnttig. tečas, tičas, unferbeffen, bamatd.

na misel priti, tu ben ©tun fomrnen.


119

©frafef itjn, menn cv ©frafe nerbienf. (Sc f>af fettt UttredEjf erfamtf, ttttb
tt>trb fid) je|f gemift beffern. ©etn fjunb mar fefn gefreuefter $veunb. SBcntt
bu betrte ©efdmffe noffenbef f)a&eit mtrff (ooffeitbeff), merben mir etn mentg
fpajtereit ge^ert. iSantals marat mir trtif fcetn SSrttber tu spariš. SBifitg ttff fie
baš Iturecff. SBteffere bidj, ttnb funbtge ntd)f me^r, baf? btr ntdjf baš 3tnbettfen
an bte Sage beiner- Sugeirb betne atten Sage frttben mirb. S)te ganje 5*tafitr
£>af ftdj Oerjuttgf. Unferbeffett bieibe f)ter, btS (da) td) auš ber ©fabf jurucf*
fomme. Saš grofife Uttrcdd. tft eš, non beinem 9ldd)ffen nur ©djtedjfcš ju
rebett, baš ©ufe aber ju oerfc^metgen. SBuš tft etnSlienfd), ber feinSSaterfanb
nergift? ©tn Sftenfd), ber feineš SŠaterfanbeš ncrgtff, ift etn fc^(ecf;ter SDienfd).
Sit mujjf attd) bttrcb (v) Stjat jetgen, baf bttbcin SSaferfanb lte6ft. Saš ju
tljun, tft mir ute in ben ©tntt gefommen. $aft afte d?tnber babett ©črafe
nerbienf.

161 .

Skerb-t, bte ©orge. sram biti, ftd) fd)dnten.

škoda-e, ber ©d)abett. strah biti. ficf furd)fett.

skerb biti, forgen. vedno, tmmerfort, ttnattšgefe|f.

treba biti, brancin. na pol, jur .pdlffe.

Sie SBSorfer skerb,škoda, treba, potreba  forbertt ben © eni f tn
ber ©arije unb ben Sat in ber sp er fon;  bie SBorfer sram, strah,
groza  aber ben ©cniftnber©acbe unb ben f f n f a f t o ber sp e r f o it.

Njemu m skerb zapuščene sirote. Sram te bodi tega malopridnega
človeka. Meni nič ni druzega treba, kakor zvestega prijatelja. Cesar je
te strah? Samega je me malopridnih ljudi strah. To drevo je škoda
zemlje, na kterej stoji. Meni je dnarja treba. Naj veča krivica je na svetu
vbogim ljudem jemati, kar je njihovega. Na pol je delo že dokončano.
Ni ga bilo sram njegovega zaderžanja. Poboljšajte se; ura bode kmalu
tukaj, kjer vsako delo henja. Stimemu mi vse na misel pride, kar sim do¬
brega in slabega v svojem živlenju storil. Nevoljno so ga vsi poslušali.
Pretečeni teden je vedno deževalo. Bolno mater in bolnega očeta sim mo¬
gel v domovini zapustiti; in se v te ptuje in neznane kraje podati.

U e b e r e t n ft i m m u n g ber 3 e 1f1» o r t  e r.

§.  79 . ®on ber Ueberetnffimmmtg ber geitmovtev  merfe man ftd;

1. 3met  ober mefjrere betebte  ©ubjeffe nerlangen trn erften jfatte
baš 3etfi»ca*f tn ber j met f a d) en, im jmetfen aber in ber n tel fad) en Šal) h
35et oerfdnebeneit sperfonen f)af bte erffe nor ber jmetfen unb briffen, ttttb bte
jmeife nor ber briffen ben SSorjug. ©6ettfo mirb aud; baš mdtttdid)c ©efd)led)f
bett betben ttbrtgen, unb baš metbltclje bem fad;ticfen norgejogen.

©tn metbltdjeS unb etn fdd) ttrf) eš ©ubjeft forbern tn ber 3metja£)l
baš geifmorf im man n It 6 )  en ©efdjledtfe, atš: sestra in brat delata,
bie ©djmeffer unb ber SSrttber arbetfen; krava in tele se paseta, bte $uf) unb
baš $alb grafem

120

SSettn int ©a|e jmei obet m estete unbetebte ©ubjefte borfonu
men, fo ffttnmf baž geifmorf gembf)nttdb mit bem jundcbffffebenben 4)aupfmorfe
in 3abt unb ©efcbtedjf uberettt, a(3: vera in upanje te bode srečnega sto¬
rilo, bet ©taube unb bie $offnung merben btcf) gtucftid) mad)en.

2. SBettn im ©euffcben ju obet um ju anftaff bajj  ge6rnuc^f merben, fo
loetben fie im ©lobettifdjeit burdj bie bebtngenbe Strt mit bem SBtnbemorfe d a
obet de aueSgebritcff, atž: človek ne živi, da bi jedel, temuč le je, da bi
živel, bet Sftenfdj lebf nudit, um ju effen, fonberu er ipt nur,  um ju tcben.

3. SSei te6baffen ©cbtlberungen obet in ©rjdbfuttgen »itb anffatt bet bet - ;
gangenen obet funffigen 3etf bie gegenmdrttge gebvattd)f.

4. S« bet gebietbenben Strt m itb nad) ne intmer etn ban e tube  3
ttjort gefe|f, af3: ne hodi na led, gcfje nicf>t ciuf ba3 @i3.

5. ©te boflenbenbett ^etftDotfer fommett im SJtttfetmorfe bet gegenmdr*
tigen 3etf nic^f oor , meti fie Petne ©anet bet ^tanblung baben.

162.

Rod-a (u), bet ©famm, ba3 ©efdjlec^t. 16c-im, iti, fd)eiben, trennen,
siromak-a, bet Strme. zmag-am, ati. fiegen.

pokbj-a, bie Stube. zanič-ujem, ovati, oeradjten.

pokojn-a, o, ru^ig; fefig. odslej, odzdaj, bon nun.

prederzen, zna, zno, bermegen, freidj. od rok, bon ©faffetr.
se prederz-nem, niti, ftcb unierfangen, fid) erfted)en.

SSeracbte feinen 3Jtcnfd)en attcb ben Strnten ntd)f; er ift ja attd) nacb
©offe3 ©benbitbe (podoba) erfdjaffen. ©er j?necbt nnb bie SJtagb moden
ntdbf mebr arbetfen. SBoju ftttb mit Slrjt unb Strjeneien, ba tcb ant ganjen
$brper geftittb btn, mie bet $tfd) im SBajfer ? Stile ©tdtnme in £)effetretd) ftttb
je|t fret gemorben. ©otc^e fredje €9ienfcf)en mid tcb ntd)t metjr (dnger bet mir
butben. 3" 9tup»e unb ^rteben miti td) attf bem Sattbe metne Ie|fen Sage ju*
brtngett ( preživeti). 59dan botf, bajt in $jtalien bie §etnbe gefiegt baben. Slicin
feliget ©rojjbater bat fetbft (še) ant Sobtenbeffe (smertna postelj) bon bit
gefprodjen. ^enfe gebt mir bie Sirbetč ntd)f bon ©fatten. 9)tad)e bie genfter
tttcbf attf. Sdiadjet bie Skuten ntcbt jtt. ©er ftetnb bat ftd) erfrecijf, in unfere
Sbater ju fominen. SSon nun att mid tcb ttt Stube unb $ r ' f ben leben. 51(3 er
fcbteb, berfprad) er mir, meitter ttiematž ju bergejfen. ©a3 ^rtibftucf unb ba3
§Dtfftag3effcn bat mir tntnter am 6eften gefdpnecff. 3d) unb bet -©rubet moden
bon nun an recbf fteijng bte ftobentfcbe ©ptad)e fetnen. ©u unb er fetb gemtjj
int Sbeafer gemefen. Sltorgen gebe td) nacb Satbad), Sefuc^e ntetnen ^reunb,
gebe ibnt btefen SB^rtef, unb fafme bantt nad) Stgram.

SSon bet 3ufantmenjtebung bet ©dfe.

§. 80. ©te ^»fabimenjiebung bet @d|e gefcbiebt gro^feutbeitd, fo mte
int ©ettffcben, btttd) Stužtaffung bon m etdb er, m e tebe, 'bet  d) e 3 obet bet,
bte, ba3,  unb bon SSinbembrfern: a(3, ba, inbent, mdbtenb,  unb  te.
unb jmar in fotgenben §dtten:

121

a) SBentt ber .fjaubt* ttnb Slebenfaf baSfelbe ©ubjeff ^aben, alž: Dva
prijatelja sto kot jeden v dvema telesama prebivajoči duh, jmet jjreunbe
ftnb gletdbfant eiitr ©eele, meldje  trt poet Setbertt mof)nt. Priložnost, enkrat
zamujena, se nikdar neverne, bte ©efegenbeit, m e 1 rt) e man einmat bem
fdumt bat, febrf niemalž mieber.

S ji aber biti, fetn  baž befftmmfe getfmorf bež 9iebenfa|ež, fo voirb
ež aucb trn ©fobentfdjett meggelaffen, alž: Sreča človeka na zemlji je nego¬
tova, baž ©luc? eittež SJlenfdjen, ber ttocb auf (Srbeti tft, tft ungemtf. Ne
vem, kako bi tebi nezadovolnemu zadovoljiti mogel, tdj meifj ntc^f, trie
'id) btr, ber bit unjufrteben 6tft,  genug tbun fonnfe;

® e r j e n i g e, b i e j e n t g e, b a ž j e n i g e (to, ta, to) muf ebenfatlž meg*
bletbett, alž: zadovolni je tudi srečen, ber j e tu'g e, m el d) er gufrteben t ft,
tft audj glucflid).

b) Pomnit im $mtpffa§e ein §urmorf bor, baž ftd) auf ben Stebenfafj be*
jte^f, fo fann bte gufammenjtebung pttar ffatfftnben, bod) muf banu baž SJitt«
telmorf tn bte (Snbttng bež j^firmortež gefe|f mer.bett, alž: Domu se verniv-
šega so mati serčno sprejeli, alž er it a d) .fjaufe gururf fe^rfe, b«f tbn bte
SJhtffer ^erjticf enrpfattgen. .

c) SBenn bte erften (Snbuttgett bon met d) er, t d), bu, er, fte,  e 5 im
9tebenfa§e..auf etne anbere alg bte erfte (Snbmtg bež ^aupffa|eg ^inbettfett, fo
mirb baž SRiffelmorf mit btefcr anbern (Snbitug ubereingeftimmf. $cmmen abet
bte genannfen gdtrmbrfer tn etner anbern alž tn ber erften (Snbuttg bor, fo
mttffen jte ptbor bttrcl) SBermanbluttg tn beti Slomtnaftb gefe|f merben, alž:

■ V zemlji, dobro zrahlanej, ti bode vsako dobro seme obilno sadu obro¬
dilo, in ber (Srbe, me Id) e man guf aufgefocferf bat, mirb btr jeber gute@ame
retcititcbe jjriicbtc brtngen (in ber gttf aufgefocferfett (Srbe mirb btr jeber gnfc
©ame reid)[td)e $rud)fe brtngen). Savlu v Damask gredočemu se je'Kristus
prikazal, alž ©auluž nad) Samažfttž reifte, offenbarfc ftd) tbm (Sf)rtftuž
(bem ©auluž, alž er nad) Šantažfuž reifte, offenbarfe ftci) (Sbrtffttž — bent
ttad) ©amažfuž retfenben ©auluž offenbarfe ftd) (Sljrtffttž).

d) SBo fidj gar fettt §urmorf bež einett ©afež auf etn Siemtmorf bež an*
bem bepel)f, mujfen SSormorfer pt ,0t(fe gcnommett merben , ttnb in bte (Sn*
bung bež SŠormorfež fe|e ntan aud) baž SJiitfelmorf fatnmt bem Stemtmorfe, pt
bem ež ge^brt, alž: Po dokončanim delu hočem priti, menit  tcf) bie Sim
betf boflettbef babe, merbe tdj fommen.

e) @ott aber bte .fjanblung burdj baž ,3etfmorf mte bttrd> etn S)efd)affen*
beifžmorf naber befftmntf merben, fo bebicnf man ftd) bež SBerfrefungžmorfež,
aiž: Slovo jemaje se je jokal, in bem er 9lbfci)teb nabm, meinfe er (Slb*
fdtteb nebmettb meinfe er).

f) SBentt atž,  ba,  t tt b e tn ec. aužptlaffen fittb, ttnb 'im iDeuffdjen baž
3eifmorf in ber bergangenen ober balbbergangcnen getf ffebtj  fo fann ež, be*
fonberž mettn ež etn f e b e n , boren, f tt bie n, erfaf)ren  te. aužbrucff,
anffaff tn baž SJliffetmorr gefe|f ju merben, tn ber ttttbefftmtnfen Strt ffeben,
alž: Viditi, da je od vsih strani obkoljen, se sam sovražniku izda, alž
er  fab/ baf er bon allen ©etfen eingefcbloffett tff, fo uberlteferfe er ficb felbff

122

bem $einbe. Slišati, da je mesto zgubljeno. si sam konec stori, a Iž er
getjerf f)of, baj? bte ©fabf berloren fet, fo aab er ftd) felbff ben Sob.

SScnn man nun ©d|e, bte mit unb berbunben ftnb, jufammenjteben
mili, fo muf? fftutfftd^t genomnten merben, metcIjeS 3cttit>ort nacb ber S^atur ber
©acf)eb«§ anbere befftmntc, unb btefež tft bann tu baž ©erfretungžtbort ju
fe|en, alž: Po vertu tekaje, je v jamo padel, er lief im ©arfen berurn, unb
ftet in etne ©rube, ntd)f aber po vertu je tekal v jamo pade, ioeldječ ^et^en
ttmrbe, er tief im ©arfen berurn, roaljrenb er tn etne ©rttbe ftet.

Uebrtgenž tft bon ben Sfttffeltborfertt nod) ju bemerten, baj? fte tn formltcbe
SJeiroorfer ubergeben fonnett, atž : cvetoče drevje, bte biutjenben SSdume;
tekoča voda, fltefenbež SBaffer; pekoča vročina, etne brettnettbe £>t£e.

163 .

Stvarnik-a, ber ©cbopfer. spošt-ujem, ovati, acbfen, ebren.

olttir-ja j , j..., pomen-im, iti, bebeuten.

žertvenik-a j er  - skle-nem, niti, befdjjltefien.

pričijoč, a, e, anmefenb, gegenroarftg. vtaj-im, iti, berldugnen.

Zaupaj na Boga, stvarnika nebes in zemlje. Vidili smo oltar oskrun¬
jeni, in dvere polomljene. Obernivši se k njemu, je ga milo pogledal,
kakor bi reči hotel: z Bogom. Izza mize vstavši, je meni nasproti tekel.
Po dokončanej vojski se bodo vsi naši vojšaki zopet nazaj vernili. Brata
je sosed kleče za odpušanje prosil. Od mize vstavšemu pridejo bratje
nasproti. Zagledavši svojega pridejočega očeta, se je veselja jokati začel.
Stoječa voda ni za pitje. Otroci! spoštujte svoje stariše. Vsi pričejoči so
sklenili, od tega molčati. Kaj pomeni bela barva na klobuku? Goljfal je
ga, vtajivši mu njegovo uro. Pričijočo povest sim od tvojega svaka slišal.
Zaslišati, da je sin prišel, so mu oče nasproti hiteli.

164 .

Želja-e, ber SBunfcf). prisežem, priseči, fdjtboren.

zastava-e, bandera-e, bie jjaljne. se zneb-im, iti, ftd) befretett.
sodnik-a, ber Stttijfer. drugot, anberžmo.

pisarnica-e, bie dbanjtei. zmiram, ffiff.

vihar-ja, ber ©furrn. blezo, betmutfdtcf).

Qltž ber Sttc^fer auž ber ©fabf nad) $aufe fam, £af er mtdj ju ftd) geru«
fen. ©r bat fd)on jur bfferretcbtfdjcn gabne gefdfmoren. SBenn t>idb alte Š3ten*
fdfen bertaffen, fo rntrb bid) gemtj? ©off ntd)f bertaffen, m e Id) er ber ©d)b*
pfer bež ^tmtnelž unb ber ©rbe, unb SSafer atter ?0benfd)en tft. ©r Bratite
mir etnen SSrtef unb fagte: btefen SSrtef babe td) trn ©arfen gefttnben, meti
tcb aber fab, baj? er btr geborf, fo bracffe tcb ib« bit. SSeil ber SBruber
arbetfefe, belobfe i^n ber $err. @ž entffanb etn grof er ©furm, alž totr unž
ber ©fabf ndberfen. @r mirb bcrnmfbltcb in bte ©fabf gefabren [etn (tft ge«
fabren). $t I S  er tbtt erbltcffe, erfdjracf er, bafi er ant ganjen Jborper jtfferfe.
SBenn bte ©d)Iatijf beettbef fetn rntrb (SUiftelib. berg. 3.) merbe aucb tcb mtf

123

metnen@olba(en nad) .g»aufe juritcffe^reit. Sttž er bernabm, bafj bev Seinb be*
ftcgf fet, tuetnfc er bor greube.

Ue 6 ere ittffintmung ber unabdnberttcben jRebefbette.

§. 81. .fjiebei ^af man ftcf> Sotgenbcž jumerfen:

1. SSet SBergteidbungen mirb atž ober lote  burcf kakor unb kot tiber*
feft; nadj ctnem j?omparafib fann aucb od ober mimo  ffeben, in metnem
gade a6er baž bergticbene SSort tn ben ©eniftb gefeft merben mufi, atž: on
je mlajši kakor jaz, ober on je mlajši od mene, er tff junger atž idj.

2. Ne rotrb tmrner bor baž befftmmfe .Setftbotf gefeft, mtf bem ež aber

nicfif berbunben iberben barf. Siur itt „nisim, nimam unb nočem" fommt ež
tn SSerbtnbmtg bor. bergangetten unb funfftgen mirb ež imrner bor

baž .fjitfžjeifroorf gefeft.

SBttt man jebodj nur eitten £tjeit bež @afež bernetnen, befonberž aber
banu, toenn etn bejatjenber unb berneinenber @af abgefurgf iberben foften, um
bte ubelfttngenbe SBieber^otjtung bež ,3etfmorfež ju bermeibett, fo fann ne audj
bor ber unbeftimmfen Strt fteben, atž : Hlapci so igrali, ko bi ne igrati,
temuč le delati imeli, bte $necffe fpietfen, ba fie nicijt ^dtfen fptelen, fon*
bern arbetfett folten,

3. Slnbere bernetnenbe Stebeftjeite ntadien tn einem bcrneinenben @afe baž
ne bor bem 3eiftborfe ntcfjf enfbetjrtid); cž fottnen im ndinticfen @afe poet
ober tnefrere SJcrneinungett borfommen, obne bafj babttrd) ber @af bejafenb
tberbe, atž: nikdo mi ni hotel pomagati, Sčtcmanb ibottfe mir tjetfen.

4. ©te bernetnenbe spartifet ne t>ebf nur in jnm Saden bte -SSernei*
nung auf:

a) 3'n betn @afe, mo etn mit ne berbunbenež SSort borfomtnt, atž:
Bogu nič nt nemogoče, ©oft iff nict)tž untnogtidj.

b) SSentt unmittet6ar barattf etn SBerneinungžtborf fotgf, atž: ne nič,
ampak mnogo mi je on dobrega storil, ntdtf nidjtž, fonbern biet §at e b mit
©utež getban.

5. SSettn nimam, nisim imel, ne bom imel jc. mtf etner unbcffimmfen
Strt berbunben tff, fo tbirb ftaft nikdo — kdo, unb ftaff nič — kej gefeft,
atž: jaz vam nimam kej pevedati, idj tjabe o n d; ntcfjfž ju fagen.

6. 3n bebtttgfen 3čad)fdfett mtrb baž Sotttbelborf f o tttd)f ttberfeff; nur
in furjeren Siactifdfen fann man bafttr aucb p a gebrauefen, atž: ako se ne
učiš, pa delaj, rnenn bu nid)t lerttff, fo arbeite.

7. jyn Stnfiborfen tbirb ju grbfšfenf^eitž miffetft SSicberbotung bež Srage*
Iborfež aužgebrueff; bet jufammettgefeffen gethm tbtrb aber baž ^itfžjeiflborf
gebrattd)f, atž: alj si ga vidil? Sim. .fjaft bu tjjn gefeben? 3>a.

Ste SSeritctnttng ibtrb enfmeber bttrd) ne, n a k, nič ober mit bem ber*
neinenben ^itfžjeifmorfe aužgebrucft, atž: alj so mati zdravi? Niso. Sft bie
Sftuffer gefunb? Slein.

124

165.

Izgled-a, primer-a, baS ©eifptet. predlani , predlanskim , »or jhiet

Sa^cit.

fajmošter-tra, ber fpfarrer. predvčeraj, predvčerajšnim, »or*

geftcrn.

pameten, tna, tno, gefdjeib, »erfldttbtg. večkrat, offerž.

se dotak-nem, niti, ahntEjren.
posnem-am, ati, nadjatjtnen.

Posnemajte lepe izglede tih pridnih mož ((taft možev). Alj si pri gos¬
pod fajmoštru že bil? nisjm. Predlani so kmeti v nasej vasi več sadja
imeli, kakor lani in letaš. Ce ti ni po volji ostati, pa idi. Ce ne prideta,
naj pa doma ostaneta. Jaz sim Veči od vsili mojih bratov. Ako ne
znaš govoriti, pa molči. Če bi bil vedel, da je bolan, bi ga bil doma pus¬
til. Kaj se jezite, saj vam nič nisim žalega storil. Jaz mu nisim kaj reči
vedel. Delati moraš, ne pa igrati. Ce pride, ga bom pa za odpušanje pro¬
sil. Prav pametna žena se mi je zdela. Predvčeraj sim slišal, da so starega
učenika pokopali. Večkrat rim si že mislil vas obiskati. Nikdo se ga ni
smel dotakniti. Bodi vselej lep izgled svojim mlajšim součencem.

166.

Ud-a, baš ©tieb. lev, a, o, ber, bte, ba§ Suite,

očiten, tna, tno, offenltict). na desno, na levo, redjfš, linfš.

grešnik-a, ber 0uttber. bež.-im, ati, flieljen.

desen. sna, sno. ber, bte, baž Stedjfe*. terg-am, ati, retjjen.

v najem dati, »erpadjfen.

S ti aliett ©tieberit retfif eč mtch. 3Bem f)af ber Joerr ŽDnfet fetrt 5>nu§
ttnb fettte getber »erpadjfet. Sft ber ©ruber fd^ott tjier ? 9lein. J3ft bte @d)t»e*
fter fdton gefuttb gehtorbeit? S«. SSo^tn ttioffett @te je|t fttefjcn? 3d) h>tff
tnid) red)fS rcettben, uttb nad) Sfatien flteljen. Ste tinfe $anb foff ntd)f natffen,
l»až bte redite gtbf. 0te tft ettte offenUtcf)e 0ftnbertn. £sdj Ijabe fd)oit offerS
reben geljbrt, bajj ber d?ricg baib beenbtgef feitt itrirb. SBentt er ntdjf getjen
miti, fo fofl er jitdčmufe btcibui. SBentt ber ©afer ntd)f fommett t»tff, fo fotnme
fetbff. ©orgeffern hidre td) tn bte 0fabt gefabren, t»enn eč tttd)f ben ganjen
Sag geregnef Ijdffe.

©on ben ©ormorfern tn ber gitfainmenfefnng.

§. 62. Sie metffen »ott ben aufgejat)tfen ©omorfern fonnen ttttf 3etb
nnb ©enimorfcnt jufammengefeff roerbett, tneldfe battn burd) btefe ^ufatnuten*
fe|nng gcnitffe ©ebeufttngen anneftmen. £)bfcI)on barttber befftmmfe affgemetn
getfenbe Sftcgeiit nid)f angefufjrf irerbett fonnen, fo foff barttber bod) $olgenbe§
gefagf hierben :

1. bez—, brez— fnftpff ftdj nur att hietttge SSorfer, am i»etttgffen aber
an 3^’t^črfer, unb jetgf nbertjaupt ettte ©eraubuttg an ;

125

bezum-a ) ber Unberffattb, bte Un*
bezpamet-i i bermmff.

bezbožnik-a, ber ©ottfofe.
bezdušnik-a, ber <£>erjtofe.
bezzakonitost-i, bte ©efe|foftgfetf.
bezvetrije-a, bte SBtttbfftffe.

bezumen, mna, mno | itntocrffdnbtg,
bezpameten, tna, tnoj utmernunfttg.
bezbožen, zna, žno, gotflož.
bezdušen, sna, sno, |erjtož.
bezzakonit, a, o, gefe|tož.
bezrokavnik-a, SSeffe ($tetb oljne

SCermet).

u. f. m.

2.  do— Idjjf in 3ufammenfe|ungen betfauftg folgenbe SJebeufungen ju:
a j ®až @u6jef'f Oottfnfjrf bte £fjctf btž jum &eci6ftdE>ftgten £>tfe, geiU
punfte, Šmetfe, tt>o bte <&anblung it)r ©nbc tte|ntett foff ober muf;.

dosežem, doseči, erretrftett. dodel-am, ati, bte 5tr6ett ttottenbett.

dokonč-am, ati, beettbtgeit. dopts-am, ati, jufd)ret6en.

dones-em, ti, btž moljtn brtngen. doplav-am, ati, 6tž mofjttt fcfjmtmmett.
doverš-im, iti, oottenben. doras-em, ti, fceranmadjfen.

dojdem, dojti, mofjtn gelangen, dolet-tm, eti, jjerbetfTiegett.

einfjoten. u. f. m.

b) $)až ©ubjeff fljut baž ©ettttge, um efmaž ju etgdnjen ober ben
3wecf ju erretc^en:

dodam, dodati, fnnjugeben. dopomag-am ati, oerljetfen.
dolož-im, iti. btnjufugett. dostav-im, iti, Ijtnjufegen.
doštejem, došteti, fjtnjujdtjlen. dodim, dodjati, t)tnjUff)Utt.
dopust-tm, iti. jutaffen. dovol-im, iti, geffatten.

• dopoln-im, iti, erfuffen. doskus-im, iti, erproben.

u. f, m.

šBeitduftg btefe SSebeufungen fja6eit and) bte mit do jufamntengefe|fett
■§aupt? unb ©etmorter:

dosega-e, bte ©rretdjung. donos-a, bte «£>er&et6vtngpg.
dohod-a, bte SInfunff. dopts-a, bie Šufdjrtff.

' dodatek-tka, bte Setlnge. dopisatelj-a, ber ^orrefponbeuf.
dopustek-stka, bte @rlctu6ntf). dopomagač-a, ber «g>elfer§^effer.
dopolnitva-e, bte (Srfuftung. doklic-a, bte ©rrufung.
dopustljiv, a, o, juldfjtg. dosegljiv, a, o, erretcpar.
dokončljiv, a, o, maž ooftettbef dokončaven, vna, vno, maž fdfjtg tff,
merbeit fann. efmaž ju ootfenben.

tt. f. m.

167 .

Dovolite mi, da tega bezdušnika poprej kazniti dam. Kaj si storil v
dosego tvojih želja (želj)? Pri dohodu gospod kneza so mu tudi moj stari
dedej nasproti šli. Dopomagajte mi do te visoke službe. Celovške novine
s vsimi dodatki le deset goldinarjev vsako leto veljajo. Dopolni, kar je
praznega v vereu. Suknja je mi prekratka; jo morate dostaviti dati. Pet

126

goldinarjev mi morate še dodati, ako hočete, da pri vas ostanem. Kakor
hitro svoje opravila doveršim, vam bom dopisal. Donesite mi jahelk in
hrušek iz gospod učenikovega vertiča. Njegova nespamet mu bode mnogo
škodvala. Bezbožni človek! spomni Se vendar jedenkrat, da si od Boga
vstvarjen. V svojem poslednjem dopisu je mi obljubil, da bode prihodnjič
v vsih rečeh moj zvest dopomagač. Komej je Svojo sestro doklical, da inu
je dveri odperla.

3. iz—enffprirt)t grojjfenf^eitž bem beutfdjeit auž in3«fawmenfc|mrgen:

izvol-im, iti, aušrod&len.
izpust-im, iti. aužlaffen.
izženem, izgnati, aužfret6en.
iznes-em, ti, aužfragen.
izlijem, izliti, aučfcfjutfen.
izmisl-im, iti. aučbenfen.
izpijem, izpiti, aušfrinfen.
izzujem, izzuti, aužjieljen.
izprič-am, ati, ertpeifen.

u.

izdel-am, ati, aušarbeifen.
izpišem, izpisati, aužfcf)rei6en.
izberem, izbrati, aučtcfen.
izdam, izdati, «u§ge6en. •
izkličem, izklicati, aučrufen.
izpraš-ujem, evati; aužfragen.
izplač-am, ati, au%tfjfen.
izpelj-em, ati, aučfit^ren.
izkoplem, izkopati, audgraben.
f.

^aupf< unb 58et>porfer:
izid-a, ber Slušgang.
izlitje-a, berStučguf.
izhod-a, ber £)ffen.

izpraševanje-a, bie fprufung.
izdaja-e, bie ?lužttefermtg.
izhoden, dna, dno, bffltd).
u. f. ».

4. na— fjaf in ber Sufammenfefung mefjrerc fBebeufungeit, unb gmar:

a) S)a3 @ubjeff fitflef ftd) ober etnen ©egenffanb, bafi eš genug tff:

se najem, najesti, ftdj faft effen.
se napijem, napiti, ficf) faft frtttfen.
nalijem, naliti, etngtefien.
nakerm-im, iti, faft fuffern.
se nased-im, eti, ftd) faff fifeit.
se nasp-im, ati, ficf) faff fdvtafen.

u.

nasit-im, iti, fdfftgen.
nasol-im, iti, einfaljen.
nadrob-im, iti, einbrocfen.
napas-em, ti, faft annmben.
se nalež-im, ati, ftd) faff tiegen.
se nagled-am, ali, ftd) faff fd>auen.

b) ®aš ©ubjeff bduff tnetjrere ©egenffanbe auf etnanber:
navoz-im, iti, poti anfuljren. nakopič-im, iti, poti anl)dufen.
nanes-em, ti, poti anfragen. navalj-am, ati, Polt antDdfgen.
namažem, namazati, anfd)ntteren. nalož-im, iti, auflegen.
nasad-im, iti, anfe|en. nadev-am, ati, Poti auflegen.

u. f. )P.

c) ®ad ©ubjeff Podfu^rf nur ben $tnfang einer SBerdttberung an etnem
©egenffanbe:

nalom-im, iti, anbredjett. nač-nem, eti, anganjeit.
nag-nem, niti, netgen. narežem, narezati, anfd^netben.

127

nakaz-tm, iti, oerfeljren.
nažag-am, ati, onfdgett.

nakuž-im, iti, berpeften.
navtn-im, iti, oerrenfen.

it. f. n>.

Stennmbrter:

namestnik-a, ber ©tedoerfrefer.
nastop-a, ber 5tuffriff.
napad-a, ber Slnfaff.
nastava-e, ber 9(nfa|.
navodba-e, bie Stnlettung.

najemnik-a, ber Sktglo^ner.

ti. f.

168.

3d) babe mid) faurn faft augegeffett, inujšfe id) fd)on in ba§ ndd)fte ®orf
um $04  faljren. SBetm crftett 5tnfntl liaben bie $etnbe nid)f£S aužrtc^fen fonnen.
SGetttt bu baž SSiefj faff atmetbeff ,  fanttft bu uacb $attfe fommett. ©tefe mir
etrtett beffertt ffeirtfdjeu 28etn etn. SBaS bu bir auSgebadjt Ijaff, mufjf bu audj
augfufjren. -£>aft bit bie ©petfett fc^on etngefa^en? ®enn bu baž SSteb faft
futferff, fannff bu audj mit beinen $ameraben im ©arfen fptelen. 38er mirb
[etn ©teflbertrefer feitt? Unfer fetner -Stnletfung ttterbet tfjr btefe ©efcttdffe ge?
toifi gtudtid) ooHenben fonnen. S8er bat ben Soffel angebrodten. 3>dj btn be*
gtertg uacb bettt Stužgange. ©te bat fcfion bet tljrem erften 5luftritfe ntcbt ge*
fatfett.

5. nad — gctgf an ,  bab baž ©ttbjeff trn SSergletcfj mit etnern anbent
eftna§ ffjuf, unb ež gleid)fam uberflugelt, ober aucb oberbatb bežfetben ift:
nadkril-im, iti, uberflttgeln. nadviš-am, ati, uberfjojjen.

nadptšem,nadpisati,obenan fcbretben. nadleg-ujem, ovati, beldfftgen.

tt. f. m.

6. ob — enffprtdjf betu rtnggum, ttnb jeigt etrte ttmfaffung bon atten
©eifen ober itn uneigentttdjen ©tmte etrte SSeranberung beg ,3uffanbeg an:

obhod-im, iti, <5ttteg) burdjreifen. obrežem, obrezati, befdjneiben.

u. f. m.

nadpis-a, bie 5tuffc^rtff.

nadlega-e, bie Uttgelegenljeif,

obstop-im, iti, umrtngen.
obztd-am, ati, ummauern.
obležem, obleči, umtagertt.
obežem^ obezati, umbtnben.
obdam, obdati, umgeben.

objamem objeti, umfajfen.
obrob-im, iti, umfdunten.
obšijem, obšiti, umndbett.
oblečem, obleči, attfletben.

obsijem, obsijati, umftra^len.

obleg-am, ati, beluge«,
obnov-tm, iti, renooiren.
obkriv-im, iti, anfd;ulbigett.

obdar-ujem, ovati, befcfjenfen.
obsod-im, iti, berurf^eilen.
obljub-im, iti, berfprec^en.

u. f. m.

128

Sletmmorfer:
obstdp-a, bte Umrtngun£.
obzidje-a, btc Stingmaiter.
obeza-e, bic SSinbe.
obhod-a, ber ttmgang.

obrob-a. ber @aum.
obleka-e. bte ^(eibuttg.
obljiiba-e, baž SSerfpved)ett.
oblak-a, bie 3So(fe.

u. ). U).

7. o— jff a) mtf ob fe^r pertuanbf. Sebodj genauer unferfdjteben jetgf
ob ettte rtngž um etnett ©egenffanb Perridjfefe $anbtung an; o aber etrtc
$anbtung, bte nur att toielen ©eičctt bež £)bjeffež gefcbtefjf. £>ft rotrb ež audj
mif a 6 u6erfe|f:

osmod-im, iti, anbretineit. omijem, omiti, a6lt>afd^cit.

okujem, okovati, befcf)lagett. omlat-im, iti, abbrefdjen.

okis-am, ati, fducrn. otarem. otreti, abfrocfnen.

opečem, opeči, aitbraten. otes-am, ati, be^auett.

opašem, opasati, umgitrfen. omam-im, iti, befdubeu.

ogolf-am, ati, befritgen. opišem, opisati, befd)retbett.

u. f. m.

b) bie SBurjel ettt SSetmorf, fo jeigf o an, bajj bie (Stgettfc^aff tttdjf
in tfjrer grofjfen §ufle, fcnbertt ttt etnem mdfitgen ©rabe, nid)f auf ettte p(o|*
Itd^e, uttb genntlfige SBeifc, fonbern nur nad) uttb ttad) ^tnguPomttte; t)ie unb
ba jetgf ež and) dne f)efftge ©emut^žbeluegung att:

obel-im, iti, tnetjj tttad)ett.
osu.š-im, iti, frocfnen.
očist-im, iti, rettttgen.
omedem, omesti, abfefjrett.
ontoč-im, iti, 6efeud)fett.
ohrom-im, eti. iatjm merbett.
oslep-im, iti, btenben.
ogluš-im, iti, faub tnad)ett.
osterm-im. eti, ftdj ettffe§en.

ovlaž-im, iti, fettc^f mad)en.
ohlad-im, iti, abfufden.
onesnaž-im, iti, 6efd)tttu|en.
omlad-im, iti, terjungen.
omlad-im, eti, jung merben.
onemem, onemeti, perffutnmen.
oslep-im, eti, blinb merben.
ogluh-nem, niti, faub merben.
osup-nem, niti, erftaunen.
u. f. m.

c) Um baž Sgerfen ber !yungen aužjubrutfett, tnirb aucb eitt ,3etfmorf mtf
o gettontmett, roeit battn bte^ungen um bteSJiuffer berum ju fetn pjtegen:
se omater-im, iti, geborett t)a6eit. se otel-im. iti | bte $ufj, 3> c g e  fjaf

se opras-im, iti, bte Š8ad;e Ijaf ^uttge. se okoz-im, iti j ,3>unge befommen.

u. f. tt).

Sienttmorfer:
osoda-e, baž ©djicJfat.
opora-e, bte @fuf)e.
oblast-i, bte SOtadjf.
ogorel. n, o, perbrattnf (n. b. ©onne).
okrogel, gla, glo, ruttb.
ohladtven. vna, vno, abfu^tenb.

u. f. P).

otok-a, bte 3>nfe(.
opomba-e, bte ©rtttnerung.
okolnost-i. ber Umffanb.
okoiica-e, bte Umgegenb.
krogla-e, bte $uget.
okbv-a, baž SBefc^Iage.

129

169 .

Vse moje opombe so bile zapstonj pri tem malopridnem fantu. Po
celej okolici ga ni bilo boljšega in lepšega mladenča. Vse dežele in kraje
v Evropi je skorej obhodil. Temni viharni oblaki se zbirajo nad našimi
glavami. Čudil bi se zares, ako bi ga ti nadkriliti ne mogel. Osupnjeni
so pri njegovim dohodu vsi.pričijoči onemeli. Na obema ušesama je stari
mdž  ogluhnil. Glej, da sam sebe ne ogoljfaš, ki druge golfati želiš. Nad-
pis lista je po slovensko napravljen. V tacih okolnostih mu nisim mogel
drugači pomagati, kakor njega tolažiti. Predenj so ga izpred sebe pustili,
so ga še bogato obdarovali. Bog jim plati njihove dobre dela. Kakor ven¬
dar lastna ljubezen oslepi. Okisanih juh ne jem. Predenj so ga k smerti
obsodili, so mu še njegovih dvoje otrok viditi dali. Sila sovražnikov ga
je obstopila, vendar je on vse od pervega do zadnjega srečno premagal in
se tako smertne nevarnosti rešil.

8. od — jetgf bte (Snffernung ehtež ©egenftanbež bon eincm anbern obet:
bte SMenbung enter .gmnblung att:

odstop-im, iti, abfrefett.
odlet-im, eti, babonfltegen.
odlezem, odlesti, babonfriectjett.
odterg-am, ati, ctbretfjen.
odlom-im, iti, «6brect)en.
odkup-im, iti, abfaufen.
odprem, odpreti, offnen.

odjužin-am, ati I  bentJOttftagž^

, v , . .. | Stbenbeffett ferftg

odvecerj-am, ati j ^ 1 J

odreš-im, iti, tožbtnben, ertofen.
odmak-nem, niti, tbegritdett.
odzvon-im. iti, baž Sdufen botlenben.
SRenntborfer:

odnes-em, ti, babontragen.
odpelj-em, ati, babonfufjren.
odstav-im, iti, tbegftdlett.
odvežem, odvezati, ložbtnbett.
odstrel-im, iti, tbegfc^te^en.
oddam, oddati, nteggeben.
odgovor-tm, iti, mtfiborfen.

odprav-im, iti, abferftgen.
odras-em, ti, enftttacbfen.

odsluž-im, iti, abbtenen.
se odrečem, odreči, enfjagen.
odvmerjem, odvmreti, ntegfferbett.

odstop-a, ber Stbfrtff.
odstavek-vka, ber sparctgraplj.
odvada-e, bte 5lbgett>6tjnung.
odpor-a, ber SBiberftattb.
odročen, čna, čno, enftegen.
odgovoren, rna, rno, beranttborrttclj.

u. f.

odkup-a, ber Sožfauf.
odgovor-a, bte 5lttft»orf.
odvožnja-e, bte 9lbfat)rf.
odkladek-dka j  ber ^uffctjub,
odlog-a j SSerjug.
odložen, zna, žno, entfernt.
tb.

D. po— jetgf a) etne SJebecfung bež etnett mit bern cmbern ober .funte*
S«ttg bež etnen auf baž anbere an:
pokrijem, pokriti, bebeden. pozlat-im, iti, bergotben.

polijem, politi, begtejjen. posrebr-im, iti, berfttbern.

pokrop-im, iti, begtejjen. posol-im, iti, mit ©atj beftreuen.

9

130

pošlat-am, ati, befaftcn. pognoj-im, iti, bungen.

postav-im, iti, binfteden. polož-im, iti, binfteden.

tm moratifcben @tnne:

pohval-im, iti, betoben. pozdrav-im, iti, begrufen.

posvet-im, iti, beitigen, tneiben. povab-im, iti, einlaben.
podam, podati, barracfjen. poroč-im, iti, bericbten, fo^ulircrt.

u. f. ».

b) bte^knbtung, »eldfje nad) unb nad) »or fid) gebf, erftredt ftdj, i»enn
mcdt auf affe/fo boc^ btc metften ©egenftanbe bcrfetben 5trt;
posek-am, ati, (adež) aušbauen. povmerjem.povmreti (ade§) auSfterben.
pokonč-am, ati, (ade8) ju Orunbe podav-im, iti, (atteS) ertnurgen.

rtcffen.

pomerz-nem, niti, (adeš) erfrieren. pokup-itn, iti, (ade$) auffaufen.
pohod-im, iti,.jertreten. pomor-im, iti, (adeš) umbringen.

u. f. ».

c) £)ft bat po in ber ,3ufamtttenfe|ung faft bicfetbe SBebeufung nete raz
ober z, jeigt jebod) an, bafj btc ^anblung auf etnc getinbere SBetfe nor ftdb
gebe: pokaz-im, iti, »erfebren, unb skaz-im, iti, »erber6en; poruš-im, iti,
ift gclinbcr a(ž zriis-im, iti, jerftoren.

d) SSenu po, waž jebodj nur feffen ber gad ift, »erboppetf ttetrb, fo ift
ba§ Setfneort groftentbeilS etn SSerftemerungčroorf: poposkoč-im, iti, eftnaž
auffprtngen; popros-im, iti, bilten; popraš-am, ati, befragen. (Sbenfo fann
po aucb nor anbern SSortcorfern ffeben: ponauč-im, iti, eftnaž betebren; po-
nateg-nem, niti, ettt>a§ fpannen; se povdah-nem, niti, aužraffen.

e) (Stntge mtf po jufammengefe|fe 3oitioorfer b^ben fetbft in ber gegen*
ttearfigen 3eit etne funfftge SSebeutung:

pojdem, eš ec. td) tnerbe geben. podirjam, aš ec. tcb neerbe rennen.

pobežim, iš ec. tcb neerbe ftieben. pojezdim, is ec. td) neerbe retfen.

porečem, eš ec. tcb nwbe f a 3 en - poležem, e.š ec. tcb neerbe frtecben.

poletim, iš ec. tcb Werbe fttegen. ponesem, eš ec. tcb iteerbe fragen.

popeljem, elec. id) tteerbe fubren. potečem, eš ec. tcb neerbe taufen.

se popeljem, eš ec. td) neerbe fabren. poženem, eš ec. td) neerbe treiben.

povlečem, eš ec. tcb neerbe jteben.

Stennneorfer:

por6ka-e, bte £rauung.
poročilo-a, ber 33ertd)f.
pogum-a, ber SJlutb.
pokop-a | b(J ^
pogreb-a j °

pogumen, mna, mno,
pogosten, tna, tno, bduftg.

povodnja-e, bte Ueberfcbneemmung.
pogodba-e, ber SJertrag.
pogoj-a, bte SSebingung.
pomoč-i, bte -feitfe.
porod-a, bte ©eburf.
pogovor-a, baž ©efprddj.
pokrajen, jna, jno, angrdnjenb.

131

170 .

@3 toar etne grofje Ueberfdjtttejnmung, unb frug ben Sanblettfen, welcfje
tn ben angranjenben sDerfern lnofjnfen, snel (šrbretci) (zemlja), SStefen unb
$elber baron, ©er graufame §urff Itefj alfe unfdjulbtgen Emblem in f8eflj=
leljetn umbrtngen, tuetl er gfau6fe, bafj audj SiefttS, ber ©of)n ©otfe§ unier
if)nen fein roerbe. Gctn 5tcfer, tueldjer fc^fec^t gebttngf roorben tff, ttdrb fetne
gufett $rucf)fe brtngen fonnen. 38of)in ber ^einb gefommen tff, Itejj er §Wed
nteberljauen, unb ju ©runbe riclgfen. ©eib mir gegrtifjf, tfjr lie6en £fjaler,
•fjugel unb 93erge metneS Skferlanbež! Stile Seudjfer tuaren rergotbef ober
rerftlberf. ©iefer fjduftge Stegen mirb unž geintjj fe^r rtel fdjaben. ©te Stbge*
tttoljnung ift fdjrcerer, alž bu btr benfff. SSenn mir nttf bent fSittfagžeffen ferftg
ftnb, VDotten ttttr un§ oljne SSergug jum ©felloerfrefer begeben.

10. pod — ettffprtcljf a) betu bettffdjen unfer  unb getgf itn pljtfifdjen
@tnne ben Staum unter etnent ©inge, trn ntoraltfd;en aber bte Unfertuerfuttg
unfer etne ©etualf, spfftc&f u. bgl. ant

podpr-em, eti, unferffu§en. podjarm-im, iti, unferjodjen.

podvežem, podrezati, unferbtnben.' podveržem, podvreči, unfertnerfen.
podstav-im, iti, unferlegett. podkop-am, ati, unfergrabett.

podpišem, podpisati, urtferfd^retben. podkur-im, iti, unferftet^ett.

u. f. tu.

b) ©a§, t»a§ gefcljteljf, tff fiefer unb rerborgettcr alž bte Stufinerffantfeif
ber fperfon brtngf, fo bafj fte ež ntd^f trterff, btž ež gefdjefjen tff:
podvod-im, iti, befrugen. podskoč-im, iti, fnnfergeljen.

Stenntobrfer:

podpora-e, bte ©tufe. podlaka-e, baS ltnferfuffcr.

podvod-a, ber SSefrug. podpls-a, bte llnferfdjrtff.

11. pre— jetgf a) an, bafj etn ©ing ftber etn attbereš, ron etnem £)rfe
auf einen anbern fomrne:

prenes-em, ti, uberfragen. preplav-am, ati, burdjfd)totmnien.

prepelj-em, ati, uberfupren. preskoč-im, iti. uberfprtngen.

se prevsedem, prevsesti, ttberft|en. prestav-im, iti, uberfe^en-
prestop-im, iti, ftberfrefen. prekorae-im, iti, uberfc^reifen.

u. f. w.

b) ©až ©ubjeff fljuf efmaž nodj eintnal:

preberem, prebrati, uberlefett. preštejem, prešteti, uberjafjlen.

preoblečem, preobleči, uberfletben. preobujem, preobuti, uberpeljen.
premlsl-im, iti, uberbenfen. prepečem, prepeči, uberbatfen.

prekuh-am, ati, uberfodjen. prepišem/prepisati, uberfdjretben.

predel-am, ati, uberanbern. preiščem, preiskati, bitrd>fud;en.

u. f. tu.

c) ©aš ©ubjeff uberfdjretfef etn befftmmfeS SJla^:

prepdln-im, iti, uberfullen. se prejem, prejesti, ftcfj ubereffen,

presol-im, iti, rerfaljen. se prepijem, prepiti, ftd) uberfrtnfen.

9 *

132

preplač-am, ati, uberjatjten. prehvdl-im, iti, u 6 erto 6 en.

preras-em, ti, u 6 ertoadjfen. pregnijem, pregnjiti, burct)fauten.

u. f. to.

d) 35 a§ ©ubjeff ubertodittgef eftoaš:

premag-am ati befiegcn. preterp-im, eti j ll6erfommen .

preziv-im, eti, uoerleben. prestojim, prestati j

pregovor-im, iti, uberrebett. presil-im, iti, liberfreibett, ubertaben.

previž-am, ati, ubertoetfen. prebom, prebiti, au3fyatfen.

u. f. to.

e) ©ubjeff t^ettt ettoaš mit Oetoatt enfjtoet:

prelom-im, iti, jetbredjen. prekop-am, ati, btirdjgraben.

preterg-am, ati, gerrei^ett. prerežem, prerezati,enf jtoetfdjnetben.

pregriznem, pregrizti, jerbetpen. prebijem, prebiti, enfjtoeifcf)Iagen.

u. f. to.

Stenntoorfert

prestop-a, bie Ueberfrefung.
prememba-e, bte SSerdnberung.
prenagel, gla, glo, itbereilf.
prederzen, zna, zno, frec^.
prelep, a, o, jtt fc^on.

prepis-a, bte Uebetrfd^rtff.
prerok-a, ber $propt)ef.
prenaglost-i, bte Ueberethtng.
prederznost-i, bte ^redjljetf.
prelepota-e, 5 « grojje ©djon^etf.

u. f. to.

Pre fctnn audj anffaft pra, baS  jeboc^ ttur nodj in ber SSebeufung Ur —
Oorfommf, ffeljen unb utngefeljrf: praded-a ober preded-a, ber Urgrofioctfer;
pravnuk-a ob. prevnuk-a, ber Urenfel; pramati ober premati, bie Urgtojb
mutter ec.

12 . pred— jeigt etn guoorfommen im Sftaume ober tn ber 3eit a«/ ober
etne £fjaf / bte baš ©ubjeff oor anbern ju tljrer ©eobadjfung oerrtcfjfef:
predplač-am, ati, Ooraušbejatjfett. prednes-em, ti, »orfrngen.

predpošlem, predposlati, oornuS* predlož-im, iti, Oorffetten.
fdjtcfen.

predpovem,predpovedati,oor«u3fagen. predpišem, predpisati, oorfd^reiben.

predstav-im, iti, oerftetten. predberem, predbrati, tiortefen.

u. f. to.

9ienntobrter:

predpoved-i, baei jprogrctntm. predpis-a, bte šBorfc^riff.

predgovor-a, bte SSorrebe. predlog-a, berSlttfrag; SSortoort.

predmestje-a, bie SBorffabt. preddvor-a, ber SSor^of.

u. f. to.

171 .

Njegova prenaglost ga je skorej v smert pripravila. Prenagle pre-
membe velikokrat v nesrečo pripravijo. Bez prič mu ni dovoljeno se pod¬
pisati. Njegova pramati so na Krajnskem doma bili. Pol Evrope je bil že

133

podjarmil, in svojej oblasti podvergel, božja previdnost mu je vendar v
njegovej največej sreči nit živlenja prerezala. Po njegovem predlogu je
bilo sklenjeno, dnarje zbirati in jih vbogim serbskim prebivavcam po¬
slati. V preddvoruje ga dvanajst kmetov iz bližnih sel čakalo. Njena pre-
lepota je ji v naj večo škodo bila. Svoje prelepote pijana je druge tovar-
šice zaničovala, ker se je naj lepšo v celej okolici mislila. V celem pred¬
govoru nisem nemške besede najdel. Dete preobleci in preobuj, da ga
bodem saboj vzeti mogla. Vsaki prestop danih postav se ima ojstro kaz-
niti. Vsi preroki so v tem jedne misli, daje Jezus pravi sin božji , ki je
na svet prišel, da bi nas večne smerti rešil.

13. Pri — , per — jetgf baž .perpttommen ober bež etnen junt

anbern an:

prilož-im, iti, Ijinjutegen.
pridem, priti, {jerbetfontmen.
pripust-im, iti, gufaffen.
priprav-im, iti, gu6erexfen.
pridel-am, ati, erioerben.
privoš-im, iti, Oergonnen.

pridam, pridati, jjtnptgeben.
pridenem, pridjati, |tn$ufljun.
se približ-am, ati, ftdj nctfjern.
prispem, prispeti, ettenbžt)erbetfommen.
primem, prijeti, angretfen.
pripišem, pripisati, gufc^retbett.

priplav-am, ati; prižvižg-am, ati; prilet-im, eti; pripojem, pripeti; pri—
jok-am, ati; prijezd-im, iti; se prismej-im, ati; priples-am, ati; fcjjtmm*
tnenb, pfetfenb, fltegettb, hrnnenb, retfenb, lad^enb, fartgenb f)erbetfommett.

primor-am, ati j- i** > ( nacn  prisod-im, iti, juerfennen.

prisil-im, iti j ° ^ primer-im, iti, beimeffen, hergtetcfjen.

u. f. h).

Siennioorfer:

pridelk-a, baž sprobuft, @rwerb. priloga-e, bte §8ettage.
priprava-e, bte 3uberetfttng. pripraven, vna, vno, fauglicf),
prihod-a, bie §Munff. prihdden, dna, dno, funfftg, ndcf)ften.

prilika-e, bte ©elegentjeit. priličen, čna, čno, gunfttg; getegenttii^.

prigodba-e, baž (Šretgmfš. prigoden, dna, dno, fruf); gelegen.

u. f. w.

14. pro— getgt grbfjfentljeitž baž ®urcbbrtngen burdj eittett Staum an,
bod) ttnrb bafur getttoljnftdfj pre gefe|f: prokolnem, prokleti ober prekolnem,
prekleti, fcerfludjen; prorok ober prerok, ber spropt)ef tc.

15. raz— enffpricfjf bem beutfdjen aužetnanber, ger—, unb gtbf a) eine
£rennung ober SSerbretfung beffen an, maž frujjer 3 ufammenmar:

razlož-im, iti, jertegen. razdvoj-im, iti, enfgtt>eten.

razdel-im, iti, jert^etlen. razdrob-im, iti, jermatmen.

razterg-am, ati, jerretfien. razpust-im, iti, gertaffen; auftofen.

razženem, razgnati, aužeinanber* razpletem, razplesti, aufftecfjfen.
tretben.

134

b) ©te ^anbbrng bež ©ubjeffež totrff auf btele sperfonen etn, bte <tn
Derfdjtebetien ©rfett fittb:

razglas-im, iti, aužpofcutnen. razdam, razdati j ,,■ «

razpišem, razpisati, ctužfdjreiben. razdar-ujem, oVati j v  ' '

u. f. to.

c) ©až ©ubjeft fcttttf etnen ttnfcrfdjieb jtoifdjett bem SSorljanbenen:

razsod-im, iti, entfctjeiben. razum-im, iti, Ocrfteljen.

razlag-am, ati, erf id reti. razloč-im, iti, ttnferfd)etben.

u. f. in.

d) S« SRerbinbung mit se jeigf ež an, bajt baž ©ubjeft ftarf ttt $eftig=
fetf gefcft toirb; oljne se tff batin baž ,3ciftoort ubergeljenb:
se razkač-im, iti | . w  razkač-im, iti,

. , ..• ; tn SButfi fetnmen. . , ...

se razserd-im, iti j '  razserd-im, iti,

in SSuffj bringen.

se razjez-im, iti, ftd) erjurnen.
se razvesel-im, iti, jtd) erfreuen.
se razjasn-im, iti, Itell toerben.

razjez-im, iti, erjurnen.
razvesel-im, iti, erfreuen.
razjasn-im, iti, fjettntacfjen; »erflctren.
u. f. to.

SRenntoorfer:

razlaga-e, bte ©rfldrung. razpartija-e, ber ,3toift.

razglas-a. baž SJianifeft, ^unbmadjiing. razdelek-lka, bte Slbtltetlung.
razloček-čka, ber Unferfcftieb. raztijzdan, a, o, aužgelaffen.

raztim-a, ber SBerffanb. razumen, mna, mno, oerftdnbig.

u. f. to.

172 .

©te 8atbadjer*3etfung foffef mit alten 58eilagen ottr 10 ©ttlben ttttb
eintge dbreujer. Slllež , toaž er Ijaffe, »ertjjeilte er unter feirte armcn kamera«
ben. ©ie .©reigntffe bež oerfloffenen :yafjrež Ijabett oiele Seufe ttnt ifjt ganjež
SBermogen ge6radjt (pripraviti). @r fannfe fctnen Unterfdtieb potfdjen 5lrmen
nnb 9teid)cn. šBtžljcr fottnfe id) nodj feirte ©elegenljetf ftnben, mit tbtn pt
[preden unb nadj betnent SSruber ju fragett. 9Bie ež mir fdjeinf, toerben totr
nddtften (prihoden) SBtnfer ttodl) in Sat6ad) bletben tnuffett. Sliž toir unž bent
$aufe naljerten, fatn unS bettte ©dttoeffer toetttenb entgegen. Siljr 3ioift toirb
i(jnen felbff ben groben ©cbabcn bringen. SBcntt ©ie mir ttocl) eintge ©ulben
Jjtnjugebett, fo lotil id) nod) baž ndcfjfte Satjr bet tfjncn im ©ienfte bletben.
@0 tam er in SButlj, bajt er unž alle befjijalb ftrafen toottfe.

16. u — fann feljr oft bte 3uftanbebrtngung etnež ©ittgež mtjetgcn, fet
ež Oiel ober toenig, gut ober fcf)Iecf)f, unb ift bent v feljr Ijduftg gleid):

ulov-im, iti j
vlov-im, iti \
useh-nem, niti
vseh-nem, niti

erfjafcfjen.

oerborren.

udar-im, iti
vdar-im, iti
unes-em, ti
vnes-em, ti

etnen @$lag geben.
babonfragen.

135

erblicfen.

urežem, urezati j a6fcf ibem  ugled-am, ati

vrežem, vrezati j 1  '  vgled-am, ati

17.  v— enffprid^t gro^fenf^etfS bem beuffdjen etn*:

vstop-im, iti, einfrefen. vrin-im, iti, eutbrdngen.

vpelj-em, ati, etnfnjjreit. vlijem, vliti, etngiefjen.

vžijem, vziti, geniefjen. se včloveč-im, iti, 9)lenfc$ merbett.

Siennmorter:

vstop-a, ber ©infriff. uv6d-a, bte ©intetfung.

vžitek-tka, ber ©enufj. vžiteu, tna, tno, geniefj6ar.

18. za— jeigt a) att, bafj et»a§ ben ©tnnett ertfrucff »trb, unb enf*
fpridjt bem »er*:

zakop-am, ati, »ergraben.
zakrijem, zakriti, »erffecfen.
zanes-em, ti, {jttt* »erfragen.
zaduš-im, iti, erfticfen.

u. f.

zapečat-im, iti, »erftegetn.
zataj-im, iti, »erlctttgen.
zablod-im, iti, ftdj »ertrrett.
ztibran-im, iti, »ertveljren.
w.

b) ©fwa§ mtrb auf einen 9lugenbttif jtc^fbar, bas jcbocfj fogfetc^ ntieber
»erfdjmtnbef:

zagerm-i, eti, erbonnern.
zakašlj-am, ati, auffniften.
zakrič-im, ati / .•

zavpijem, zavpiti j ^

u. f. m.

zablis-ne, niti, aufblt|en.
zasvet-im, iti, erieuc^ten.
zazvon-im, iti, anfduten.
zarud-im, eti, errofljen.

Stennmorfer:
začetek-tka, ber §tnfang.
zaklad-a, ber @dja£.
zapoved-i, baž ©eboffj.
zastopen, pna, pno, »erftdnbltcfj.

zastava-e, baš iPfanb ; $aljne.
zamuda-e, bie SSerfdumung,
zahod-a, ber Unfergang.
zahdden, dna, dno, tneftltcfj.

u. f. ».

19. z, s, so, se jeigf grbfjtenf^etlč etrte SSeretntgung ober Skrmettgung,
ober auc$ baš ©egenfljeil beffen an:

zvežem, zvezati, jufammenbtnben.
slož-im, iti, jttfammenlegen.
združ-im, iti, »eretttigett.
se sniti, snidem, jufantntenfommett.
zmeš-am, ati, »ermtfcften.

u. f. m.

sneti, snamem, berabneljntett.
spust-im, iti, ^erabtaffen.
se zleg-am, ati, einmat lugett.
soznan 7 im, iti, 6efannt macf)en.
zvod-im, iti, »erfufjren.

SRenntrbrfer:
zguba-e, ber SSertuft.
sloga-e, složnost-i, bie ©tntgfetf.
složen, žna, žno, eintg.

zbor-a, bie SSerfammluttg.
sbdd-a (u), bte Sufammenfitnff.
zmaga-e, ber ©ieg.

136

znotrajn, a, o, tnnere. zmagavec, vca, bet ©teger.

zvunajn, a, o, dufjere, zmešnjava-e, bte SJertturrung.

u. f. tt>.

5tujier ben ^ter angefubrfen SSebeufungen, unfer toeldje fttfj burdjauž
tttd^t alle mit SSormorfern jufammengefe§fen 3etfw6rfer bringen laffen, mtrb
eg molji noct) anbere ge6eit, berert 5trtga6c cinem fpafertt ©pracbforfdjer liber«
laffen bletbf; fltr je§f mogen jebodj biefe genugen. letcfjfern Ueberfidjt folgen
bter nocf) ctrtfge Jjetfmorfer in allen megltcljen 3»f a rt»« ? nfe|ungen: pustiti,
laffen; dopustiti, jnlaffett, erlauben; izpustiti, auglaffen, itbergeljen; napu-
stiti, antaffen (j. 83. SBaffer); opustiti, untertaffen; odpustiti, ablaffen, »er«
jetljen; popustiti, »erlajfen, jurutflaffen; prepustiti, uberlaffcn; predpustiti,
»ortaffen; pripustiti, julaffen; propustiti, burdjlaffen; razpustiti, jerlaffen,
auftofen Q. fS.eineSSerfammlung); upustiti, ()inein(affett; zapustiti, »ertaffen;
spustiti, berablaffen, logfaffen; pisati, fdjretben; dopisati, jufc^retben, 3u«
fdjrtff fdjjtčfen; izpisati, berangfclfretben, ercerptren; napisati, anfcpret6en;
nadpisati, bte 8luffcf)rtff matičen; opisati, ff%iren, befdjreiben; odpisati, ju«
fd)ret6en, 8tnfmorf fctpclen ; popisati, befcfiretben; podpisati, unferfdf)ret6en;
prepisati, u6erfd)ret6en ; predpisati, »orfd)reiben ; pripisati, jitfdfretben, bet«
meffen; propisati, dcpten, tn bte 8ld)f erftdren; razpisati, aitgfd)retben, fc^rtft«
Itd) funbntadjen; upisati, vpisati, l)tnetnfd)reiben ; zapisati, einfdjreiben, no«
tiren; spisati, jufammenfdjretben ,  »erfaffen; — nesti, fragen; donesti, ju«
bringen, binjutragen; iznesti, auSfragen; nanesti, anfragen (j. 88. SBaffer) ;
obnesti se,ftdj befragen; odnesti, ba»onfragen ; ponesem, idj merbe fragen;
ponesti se, gebeiffen (». ^ructvfenf); prenesti uberfragen; prednesti, »orfra«
gen; prinesti, bringen, ^erbeitragen; raznesti, gert^eiten; unesti, vnesti, ein«
fragen; zanesti, »er« ober ^irtfragen; znesti, (ffatf iznesti) augfragen te.

173.

Začetek je vselej in povsod težek. Anglija nam proti zahodu sonca
leži. Pred znotrajnimi ne pred zvunajnimi sovražniki se imamo bati. Po¬
stave morajo pred vsim drugim zastopno pisane biti. V zahodnih krajih
naše dežele je mnogo visocih gor in globocih dolin. Res je, da so naši so¬
vražniki premagali, vendar koljko ljudi smo tudi zgubili. Vojske so deže¬
lam vselej v škodo ne pa v korist bile. Iz ljubezni do ljudi seje božji sin
včlovečil. Cmu je nam Bog zapovedi dal, če po njih živeti nočemo ? Lju¬
bite se med seboj, kakor pravi sinovi jednega očeta. Slabe navade moraš
opustiti, in se dobrih, hvalevrednih prijeti. Donesi mi vode iz bližnega
potoka. Tudi te bukve hočem v slovenski jezik prestaviti.

3ufammenffeltung bet SHcbenmbrf  er.

§. 33. Stufjer ben Slebenmorfern, l»etcf)e »on 83ei«, unb $ur«

mortern gebtlbef merben, unferfcljetbet man noct; fotgenbe Slrfen berfelben, »on
benen bie »orjugltdjffen §ier folgen:

137

1 . iDrfbeftimtnenbe Slebentborfer.

a) Stuf btc $rage W o ? blizo, natje; daleč, deleč, ibetf; dolej , doli,
untcn; desno, red^>fg; doma, ju $aufe; drugej, drugde, inde, anberžibO;
gorej, gori, obeti; kje, kde ? tuo? kjer, ker, ibO; kjerkoli, »o'trnmer;
nikjer, nikde, nigde, ntrgettbš; notri, notre, barttt; onde, ondje, borf;
ovde, ovdje, |ter; povsod, povsot, ubergll; predej, borne; preč, proč,
btntbeg; santre, balerin; semtertje, bin unb mteber; ouf uttb ab; sovne,
beraujiett; spodej, unferbalb; spredej, borne; tam, tamo, tamkaj, borf;
tovne, braitjjen; tukaj, ba, b>er; vmes, tnjtbifdjett; zadej, zadi, ^infert;
zdolej, zdoli, unferbalb; zgoraj, zgorej, oberbalb ; znotraj, znotrej, tttner*
balb; zvunaj, zunaj, braupen.

b) 5tuf bte §rage: toober: drugod, oddrugod, attberžtbober; koder,
toober (begtebenb); nekod, trgeubtoober; nikoder, odnikod, ntrgettbžlbober;
odkod, toober? ondod, od ondod, baber; tod, letod, odtod, bon b * e ^ er 5
unod, bon jenfetfž; od vsakod, bon allett ©etfen.

c) 5tuf bte $rage: Wobtn: amo, ber; dalej. tbetfer; domu, nadj
$aufe; doli, biuunter; drugam, cinberžtbobin; gori, btuauf; kam; tnobtn?
kamor^ tbobtn (bepebenb); kamorkoli, tnobtn tmtner; kviško, na vlš, auf*
tttdrfž; naprej, napred, bortbdrfš; naproti, ettfgegen; narazen, aubeinanbet;
natrag, nazaj, gurucf; navzdol, fbalab, bergab ; nekam, trgenbtbobtn; nika¬
mor, nirgenbbbii'; santer, berem; sem, semle, ber, bteber; soven, berauš;
tanter, binein; tje, bi", borfbttt; tdt, borfbtn; toven, btuauš; vstran,
spoti, tbeg , auš bem SBege; zad, btnfertbdrfd.

2 . 3 e rt 6 eftxmmenbe Sfjebentbbrf er.

3luf btej^rage: toann: berž, fogleid), foforf, balb; beržkoberž, itt
štirje; sčasama, nttf ber$etf; čedalje, čedalj, je Idnger; dans, dons, beufe;
davi, beufe Skorgenž; davno, zdavno, davnej, zdavriej te., langff; drevi,
beufe 5lbenb ; inda, 3 U anbern getfen; jutri, zjutrej, zajfro, tttorgen frub;
kedar koli, tbann tmmer; kmalo, balb, auf ber@felle; koj, tkoj, fogletd),
obne SSergug; lani, bortgež Sabr; letos, letaš, beuer; naposled, zadnič,
lefjfenš, b. t. pt@nbe, enbltd); nedavno, unldngff, nettltd); nikdar, nikoli,
bte, tttemalž; nocoj, nicoj, beufe 9lacbf (frub unb 5tbenb§); nekdaj, etnff;
novič, znovega, vnovo, netterltd), neuerbtngž; opoldne, 311  5Dltffag; opolnoči,
utn Sfttffemacbf; po jutrinim, po jutrišnim, po jutrajnim, uberntorgen;
popoldne, nad) Skiffag, Slacbtntffagš; popred, poprej, borber; pozno, fpaf;
poznej, pozdej, fpdfer; potlej, potem, bernarf), enbltcb; počasi, langfam,
nadj unb nacb, fad^fe; počasnej, lattgfmner; pred, prej, ebe, eber; predlani,
predlanskim, bor jlbet jyabrett; predvčeraj, pred včerajnim, pred večeraj-
snim, predvčerajšnim, borgeffertt; precej,preči, fogleid), auf ber@felle; rano,
zarano, frub SJiorgettS, bet^etfen, frub; ravno, gerabe, eben; sicer, scer,
fonft, jfbar; skor, skoraj, skoro, balb, betttabe, faff; snoči, geftern 9lbenbS;

138


še, nodE>; zajtro, zjutra, zjutrej, morgen frutj, in bet $rufj; 'zdaj, zdej,
je|f; zdajci, fogtekt), auf ber ©fette; zgodaj, zgodej, bei .getfen, fru^;
zmiraj, zmirarn, ununterbrod)en, tntrner; zvečer, Slbcnbd; že, vže, uže,
fd^ort; taki, fogteid), foforf; takrat, tačas, tedaj, bantatž; unidan, undan,
unkrat, jungft, neutidj; vedno, ununferbrod)en, unaužgefe§f, tn etnent forf,
immerfort; vselej, vsolej, attejeif; včasi, včasih, juineiten; včera, včeraj,
geftern; vpričo, tn ©egen»arf; zvečer, Stbenbš.

Stuf bte ^rage: »te tange; »ie »eif:  čedalje, je tanger; doklej,
bid»ann? dokler, btž »ann (bejte^enb); doslej, dosihdob, dosihmal, bi$
nun; dotle, bič fjtefjer; večno, e»ig; vedno, itniner; zmiram, zmiraj, ffetž.

3, 58erfjdtfnifj unb Slbfidjt anjetgenbe 9leben»brter.

Bolj, ffdrfer, meftr, nad)brucftid)er; drugači, drugač, anberž; enako,
ebenfo, auf dtjntid)e Strt; inak, inako, inači, anberš ; jako, feljr; kakor, fo
»ie, eben fo; kakor koli, »te ttnmer; komaj, komej, faum; križem, kri¬
žam, freuj»etfe, uberž ^reuj; kviško, tn bte .gtobe; mahoma, maltama,
fdj»mtg»etfe; na glas, tauf, fjett tauf; nalaš, nalašč, eigenž, geftiffenttid),
nttf ^teif;  napak, napek, dbidit, unredjf; narazen, audeinanber; narobe,
dbtg; naskrižem, freugroetfe; natthama, • natthoma, trn ©fitten; navbreg,
navzgor, bergauf; navdol, bergab; navpik, fenfredjf; navprek, quer bar*
uber; itbertjaupf, im Slttgemeinen; navzrit, rud»arfš (gefenb, 3 . 58. »te bte
$rebfe); nekako, auf etne ge»tffeS(rf; nevtegama, netvegama, unoerjugftdj;
nevedama, un»iffenttid); nevidama, unjtdjfbar, oljne gefe^en ju »erben;
okoli, okrog, um unb um; podolgoma, podolgama, ttad) ber Sattge; pona¬
redi, getegenfjetfftd); popolnoma, popolnama, oottfommen; posamim, po
samim, einjetn; posebej, posebi, posebno, befonberd; poveriti, po verhi,
poverhoma, auf ber obern ©etfe, oberfldcftidj; prav, red)f, fetjr; prek, bar«
uber; preneliama, unferbrod^ett; rad, rada, rado,  gern ; raji, lieber; naj
raji, ant tiebften; rttniski, rttnisko, rucftingž (gebettb, »ie 3 .58. bte $rebfe);
samotež, au§ etgenen dMffen, b. t. oljne cin Sfi^erfjeug, oljne frembe $itfe;
scela, scelama, sceloma, ganj; scurkama, tn ©fronten ftief ettb; sčasama,
mit ber 3 e it> skrivaj, betmtidj; skup, skupej, vkup, 3 ufammert; sploh,
uber^aupf; spotama, unfer»eg3, tn einem fort;  stlkama, gan 3 , gteid); stra¬
homa, mtfer $urd)f, mit $urd)f; zapored, zaporedama, nadj etnanber, fyin>
ter einanber; zastonj, zapstojn, umfonff, unenfgetftidj; zgolj, btof, tebigtid);
zlagama, zlagoma, teid)f, bequent; zlast, zlasti, oo^ugltd), befonberž; zlo,
fefjr, gar; znak, znaki, rutfttnqž (fattenb, ttegenb), b. i. tjduptttngg jurticf;
tak, tako, fo; tako kakor, tako kako, fo »te; prav tako, fo tft’ž red)t;
tikama, fnapp; treba, nbffjtg; ukljub, 3 U»tber, 3 um £ro§; vedama, »tffenb
lidj; vedno, in etnent forf, unaužgefe|f; venomer, in einem forf; vidama,
jufetjenbd, merHtdj, mit Stugen; vkreber, quer, baruber; vkup, vkupej,
jufammen; vnaglo, jdljtingS ; vnemar, laffig, auf er 5td)t; vprek, tn bte
£luere; vsaksebi, aužetnanber; všeč, angenefnt, gefdttig, anffdnbtg; vuninvun,
vun ino vun, imnter»dfrenb.

139

4. ©en Umftanb ber SOlenge anjetgenbe Stebenmorter.

Dovolj, dovolj, dosti, genug; kaj, kej, etmaž; koliko, koljko, rote t>£ef;
kolikor, fo »tet atž;  toliko, fo »tel; malo, majheno, voentg; manj, mentger;
veliko, »tet; več, metjv; preveč, ju »tel; premalo, ju mentg.

5. SVejatiung unb SSerneinung anjetgenber Slebenmo  rt  er.

Ali, jeli, jelta, jelte, tttdjf luafjr ? beržkone, kaj ne? tttdjf 5»a^r?
morde, morebiti, »tettetdjt; mende, mtr fd)etnt; res, zares, rtctjttg, ttt ber S^af.

Alj, 06 , javelne, fdbmerltdt); li, ob; mar, ob; mar ne? etroa nicf)t? ne,
nak, nettt; nikar, nikarta, nikarte, t^ue ež ntd)t; nikakor, auf fettten^att;
težko, fdjioerltd).

Li ttttb mar jtnb fragenbe sparftfefrt, metc^e bem |)ttfžjetfworfe biti nadb*,
bett ubrtgen gettrobrtern a 6 er »orgefe§f Jt>erbert, atž: jeli res? tft ež matjr ?
mar igra, (pietter?

174 .

Dar-a, bte ©abe; led-a, bažtStž; dobrotljiv, a, o, gufig; karkoli, toaž
tmmer; zderk-nem, niti. aužgtitfd)en.

Bodimo vselej z vsim zadovolni, kar od dobrotljivega Boga imamo;
ne samo zdravje, ampak vse dobro, karkoli imamo je božji dar. Bog je
gospod celega sveta, in vsega tega, kar okoli sebe vidimo. Komej je fant
na led priletel, je zderknil in znak padel. Scurkama je dež lil, ko smo
proti mestu sli. Najprej gremo na vertič, potlej se pojdemo pa na polje
sprehajat. Po jutrišnim se bomo po Donavi proti Požunu odpeljali. Nik¬
dar ne pozabi Boga, dobrotljivega očeta vsih vstvarjenih reči. Vsaki člo¬
vek ima Boga čez vse in svojega bllžnega kakor samega sebe ljubiti. Kdor
Boga ne ljubi, nikogar ne ljubi, ne svojih starisev, ne svojega bllžnega.
Vaš sin ima silno dobro glavo ; učiti se vendar jnoče. Vsaki dan ima svoj
večer; tako tudi naj daljše živlenje svoj konec.Čas je naj drajši reč.

175 .

Slepec-pca, ber SSftnbe; jama-e, bte ©rube; medved-a, ber 33dr;
bogastvo-a, ber 9 tetd;)ffjum; sramota-e, bie@d)anbe; sramoten, tna, tno,
fcbdnbltdj; gnjil, a, o, fctul; pripog-nem, niti, biegen.

©o tange ber SSaum juttg tft, fannft bit ifjn nod) teicfjt biegen, mo^tn bu
©o tange ber SMr nocb fautc SBtrnen ^af, furc^tef er ben .fmnger ntdjf.
£>f)ne ©efunbfjett gibt ež and) tehten S^etc^t^um. @ž tft beffer rectjtfc^affen ju
fterben, atž fcbdnbttcb ju teben. 38tc »tet ©egenbett, fo »tet ©etuebn^etten.
SBSte »iet j?opfe, fo »tet ©ebattfcn. ®až man im ©ptete gemtnnt (befommt),
»ertierf man aud) itn ©ptcte. ©in gufer ^rettnb tft gemtjj beffer, atž 9teid)tbum
obne greunb. SBenn etn SBItnber ben anbertt (slepca) fu^rt, fo fatten beibe tn
bte ©rube. SSeffer ©ob atž ©cttanbe. ©te ©efunbbetf unb 3tttež, maž mtr auf

140

btefer SBetf ^ciBett, ift mtš bon (Soft gcgcBcn. Sttteč, maž ttjr tounfd^cf ftabe icij
cud) gegeSen, unb i&r feib nocf) nicf)t jufrteben.

3ufammenftettung ber SSittbemorfer.

§. 84. §Bet bcn ŠStnbembrfern unferfdjeibef man:

1. SStnbcnbe: in, ino, noj, ter, unb; in, pa, na, unb; tudi, auc^;
kakor tudi, ampak tudi. fonbern aud); kakor tudi, mie aucfj; kakor — tako,
fo »te — fo; če bolj — tem bolj, je beffer — beffo bejfer; če manj — tem
manj, je mentger — befto mentger; če več — tem več, je metjr — befto metjr.

2. Srennenbe unb enfgegenfe$enbe:  ali, attein; ampak, temuč,
fonbern; pa, aber; saj, vsaj, bod); tode, jebodj; vendar, bodj.

ali — ali, enfmeber— obet; desiravno — vendar, obmotjt — fo bodj;
ne — ne, meber — nodj.

3. ©ebtngenbe:  ako, če, memt; ako ne, monict)f; ko bi, mofern;
desiravno, čeravno, akotudi, obgteidj, obfdjon; sicer, scer, fonft, mibrtgenž.

4. S8 e f ct) 1t e j? e n b e: da, de, baft, bamtf; da bi, auf bafi ; dokler, bič>
ker, ki, ba, inbern; tedaj, baljer; toraj, zatorej, bejjtjatb; zakaj, benn; zato>
barum; zavolj tega, zategadelj, beftmegen.

5. SSergletd^enbe:  kakor, kao, kot, mie, atš mie.

§. 85. gufamntenft ettung ber (grnpfinbungšmorter.

Ser $reube: ju! juhe! hajsa! hopsa!

Ser SBefrubntfj: oj! ojoj! joj! jojmene! gorje!

Ser SSermuitberung: jej! lej!

Ser Slufmunterung: alo! ola! no! na! buj! nuj! nujte! čaj! čajte!
nikar! nikarte!

Seč Stbfctjeueč: fuj! fujtebodi! pej! pejte!

Seč Stufenč: ho! hoj !

176.

£)bgleictj bu retctjer bift afč tctj, fo btn id) bod) gtucfticjjer, meit icij ju*
frieben btn. SBer etnem Slnbern bte ©rube grdbt, faCCf grojjfentfjeitč fetbft
Ijinetn (in btefelbe). 28eitn ber 3(pfet 'jeitig ift, fo fdttt er fetbft gern Dont
$8autne. šffiač bač 5tuge ntdjf fte^f, munfctif and) bač .gterj nid)t. Stuf, @otba*
fen! bie j^etnbe ffefjen fd)ott Dor unferer @fabt. SSie bu btr beffen mirff, fo
mtrft bu aucb fctjtafen. (Sin fd)ted)fcr §D!cnfd) freut fidj u b e r bačltngluif fetneč
Sjtadjften. ©in gufer SBauitt frdgf fetne fd)tectjten grud)fe, n>te etn fcfjtedjfer
Petne gufen tragen fann. SBentt ©otf mit btr, mer gegen bidj? Sd) bin nad)
sprag gegangen, bamtf td) metnen ŠBruber nact) fo Dieten Saljren mieber einmat
fe^en fann. 2Btr fittb bejjmegeit gefommen, bamtf mir euct) fagen, bafj unfere
Sletfern fctjou gefuttb fittb.

141

177 .

Resnica-e, bte 3$a{jr!jetf; rosa-e, ber £t)au; posodva-e, bag ©efafi.;
iskra-e, ber $unfe; orodje-a, bte SBaffen; gnezdo-a, bagffteft; nebeški, a, o,
|tmmttfd), beg $immelg; se boj-ujem, ovati, fampfeu.

v

Človek že u mladosti pokaže, kar ima v starosti biti. Resnica je
nebeška rosa, da jo ohraniš, ji čisto posodvo pripravi. Kdor se z zlatim
orodjem bojuje, je zmage gotov. Velika ptica tudi velicega gnezda potre¬
buje. Tudi iz male iskrice velikokrat velik ogenj navstane. Dobra beseda
vselej dobro mesto najde. Pravi rodoljub svojo domovino ljubi in je nig-
dar ne zapusti. Vsa tvoja moč je nič proti mojej. Kaj |nam pomaga vse
bogastvo tega sveta, če pravega zdravja nimamo.

- 178 .

Cesarstvo-a, carevina-e, bag $atfertl)um; kraljestvo-a, kraljevina-e,
bag Jbontgretd); deržava-e, ber@faaf; zlo-zlega, bag Uebel; zli, zla, zlo,
fcfdedjf.

Slffeg ttebet furdjfe idj mettn ©ott mit mir tft. 38o bte Sbotfj arn
groben tft, tft auct; bte £)t(fe ©ofteg atu udd&ffen. Stt ©uropa jdfdf man je|t
bret $atferffjumer, ndmttdj: bag offerretdjtfdje, rufftfc^e unb furftfcfje. SBte
Otel dbontgretdje gefjoreu jutu offervetd^tfd^en ^atferf^ume? šffienn mir unfere
©efdjdffe gtucftidj eottenben moffeu, muffen mir ftetg, 6ettor mir fte anfangen,
©ott um |)ttfe bttfett, benn oljne $tlfe ©ofteg fottnen mir utdjfg ©ufeg f$un.
38er ©ott Itebf, tie&t aud^ fetrte Slafton unb fetu Skterlaub, mo er gefjoreu
ttntrbe. ©g tft fdjon, ben 9Wd;ffen oom Merjen ju Iteben uub trnu tfjrn geltebf
ju merbeu.

179 .

Petje-a, ber ©efaug; boj-a, ber .Kampf, .Krteg; pevec-vca, ber ©dm
ger; gospbda-e, bte .^errfd;affen; samota-e, bte ©tnfamfetf; tamnica-e,
bag ©efdngntfj; jetnik-a, ber ©efangene; sirotej-a, ber Strme; gostija-e, bte
SJta^Ijetf; družba-e, družina-e, bte ©efetlfc^aff; kalen, Ina, lno, frube; me¬
hek, hka, hko, fanff; serčen, čna, čno, befjerjf, mttfljtg; žvižg-am, ati,
pfetfen; zibljem, zibati, mtegett; vedr-im, iti, auf^eitern.

Slajše reči na svetu ni, kakor je lepa pesem. Milo mati poje, kader
ziblje dete svoje; med pesmami dete mehko zaspi. S petjem si otroci
kratek čas delajo (ftdj bte getf Oerfttrjett), veselo si kmetič žvižga in poje,
deklice na travniku; fantiči naigričih. Vse si prepeva (ftngf), da gre delo
ložej od r6k. Poje gredo serčni vojšaki nad sovražnika v boj; v pesmali
jim raste serce. Pevce in pevke ima tudi imenitna gospoda. Vsamčti si
poje popotnik, da ga ni strah; poje v tamnici jetnik, bolnik na postelji
svoje dolge noči, ter si žalosten sirotej svoje serce vedri. Ni maše v cerkvi,
ni gostije, ni poštene družine, kjer bi čednih pesem ne bilo. In tak<5 je

142

prav; saj tudi ptičica poje, kaj bi človek ne pel! Pesme le tam slišati ni,
kjer ni poštenih ljudi. Lepa pesem, je draga, zlata reč.

180 .

Modrost-i, bte SBetž^etf; nevošljivost-i, ber 9letb; budalo-a, ber£fjor;
pregreha-e, baž SSerBrec^eit; ber $efjter; obstojim, obstati, 6effeljen; has-
nem, niti, nu|ett; zataj-ujem, evati, »erldugttett, tikam. ati, jaudjjen, na
glas, tauf, u&eriaut.

Ste grof fe SEBetSfetf im ©efprddje befie^t trt bret Stngett: 1) ju mtffett,
martn, 2) maž, unb 3)mte ju fpredf en noifjtg fet. —9tuž etnent flcinett ^unfett
fanti etn grofšež fteuev enfffejjen. ©beti fo fattn unž attcf etn fiettter, eben ntdjf
mac^ttger $etnb »tet fc^aben. — ©in $etnb, ber unfere $el)ter fabetf, nu§f
unž me^r, alž etn jjreunb, ber jte »erbtrgi (»erldugnef). — ©in £fjot fann
meljt fragen, alž fjunberf ©ernitnfftge anfmorfen fbnnen. — Saž ©litcf ^ttff
jenennidf, meld)e ftdf felbft ntcft beifett. — ©16 ©otf unb bem $atfer, maž
bn »erpfltdffef (fdjulbig) bift. — Saudjje tm ©lucfe ntdji ju (ant, baji bit ben
Steib ntc^f mecfeft.

181 .

Vojvoda-a, ber -ferjog; profivnik-a, ber ©egner; kristjanstvo-a, baž
©^riftent^um; vlada-e, vladarstvo-a, bte Stegierung; dopolnitva-e, bte ©r*
futtung; vera-e, ber ©laube; božja šiba-e, bte @trafe ©offež; malik-a, ber
©o|e; voznik-a, ber $utjrmann; hudodelnik-a, ber Uebetfbdier; bič-a, bte
speitfd^e; vnet, a, o, feurtg; ajdovski, a, o, Ijetbntfrf); vlad-am, ati, regieren,
^errfdjett; odlaš-am, ati, auffd^>t'eben; vnič-im, iti, »ernid^fen, ju ©runbe rtdj*
ten; mol-im, iti, anbetfjen; dar-ujem, ovati, cpfern; groz-im, iti, bronen;
preklinj-am, ati, flucfen; zahruš-im, iti, erbrb^nen, ein ©erdttfcf »ernommen
merben; požrem, požreti, »erfdjlingen; v zakon vzeti, jur ©fje neumen;
kerst-im. iti, taufen; preganj-am, ati, »erfoigen.

Dragomira je bila ajdovska žena češkega vojvoda Vratislava, in velika
protivnica kristjanstva. Njen mož, vnet kristjan, jo je le pod tim pogojem
v zakon vzel, da se bode potem kerstiti dala, kar pa izpolniti ni hotla.
Dopolnitvo obljube je dan na dan odlašala. Mož ji vmre (vmerje). Ker
sta pa njena sina, Venceslav in Boleslav, za vladati še premala bila, je
ona vladarstvo prevzela in sklenila, vse kristjane vničiti; in med temi tudi
svojega lastnega sina Venceslava, kterega je oče skerbno v pravej veri po¬
dučil. Grozovitno so se zdaj kristjani preganjati začeli, in vse kar je Kri¬
stusa molilo, je bilo pokončano. Pa glejte, tudi njo je dosegla božja šiba.
Jedenkrat se je k grobu svojega očeta peljala, tam malikom darovat. Je
šla memo cerkve, ko ravno v njej pri svetej maši zvonček zapoje (erfbnfj.
Voznik, bogaboječ kristjan hitro iz voza skoči, bič preč verze in v cerkev
hiti. Zdaj je začela Dragomira tako preklinjati in groziti, da se je v božjo
hišo slišalo. Nagloma strašno zabrusi, zemlja se odpre in požre hudodel-
nico z vozam in konjem, sam voznikov bič na strani ostane. Gela zemlja

143

se je tresla; voznik pa in drugi ljudi, ki so pri svetej maši bili, kakor
tudi vsi češki kristjani to zaslišati, so Boga hvalili, da jih je grozovitnega
preganjanja rešil.

182.

Bitva-e, bte ©cbladjf; telesna straža-e, bie Setbgarbe; prebodem, pre¬
bosti, burd)bobren; izvol-im, iti, mablen.

j?arl, tn ©pattten fcer I., tn ©euffcblanb ber V.  genannf, murbe am 24 .
februar 1500 geboren. ©panten (hispansko kraljestvo) betam er, als er erft 16
Siabre ali mar. Sim 28. Suni 1510, mo er 19 Sapre alf mar, murbe er jurn
beuffdjen dlatfer gemdb.lf- @r regterfe btž 27. Sluguff 1556 unb ffarb ben 21 .
©epfember 1558. S« ber ©d^lacpf bet spaota, bte er mtf $ran$ I., d?ontg
toott ^ranfretd) fcplug, ^at ©raf Slitftaž <Šalm bte frattjoftfcbe Setbgarbe ge«
fcffagen (premagati), unb basi spferb be§ JiiontgeS burd)bobrf, fo bap ftd> ber
$ontg gefangcn ergeben mufi te. ©iep gefcpab am 25. februar 1522.

183.

©er offerretdjtfdje ©faaf gabit betlauftg 38000000 (Stnmobner, unb unfer
biefen ftnb betldujig 18000000 ©la»en. ©a babe td) poet Upren, unb metf
bocb ntcpf, mte »iel Upr ež tft; auf ber etnen tff balb fteben, auf ber anbern
aber fecpčUpr. SBenjel $urff Oon^auntf, einer ber auSgejetcpnefffen SJtimffer,
murbe ben 9. februar 1711 geboren, unb ffarb ben 27. Smtt 1794, alč er
84 ^apre alf mar. ©er Sabat, ber auž Slmertfa fant, unb an ben mir je|f
nur ju febr gembbnf ftnb, mar tnfSuropa oor bemSapre 1520 nodb unbefannf.
©er ©ferne gibf ež fo »tel, bap man fte tttcpf jdplen fann.

184.

Ljudstvo-a, baž SSolf; kovač-a, ber ©cpmteb; podkov-i, baž ^ufetfen;
mojster-stra, ber Sftetffer; neki, a, o, trgenb einer; šala-e, ber ©cperj.

Ako se hočeš kterega jezika prav naučiti, moraš z ljudstvom govo¬
riti; zakaj z ljudstvom govore se boš kterega jezika ložej naučil kakor iz
slovnice. — Močni Poljski kralj Avgust je nekemu kovaču podkov nare¬
diti vkazal, in počakal, daje nared bila. Potem jo vzeme, in jo s svojimi
močnimi rokami v šali razlomi in pravi: Mojster! tvoje podkve so za nič.
Kovač, meni nič tebi nič, drugo naredi in jo kralju poda. Kralj mu potem
dva zlata ponudi, ktere on s štirimi perstmi razlomi, rekoč! Kralj! tvoji
zlati so tudi za nič.

185.

V

Zelezo-a, baž Grtfen; lastndst-i, bte (Stgenfdpaff $ skrivnost-i, baž @e«
petmntp; gnjiern, gnjiti, faulen; rijav-lm, eti, roffen; postop-am, ati, rnuptg
geben; se skaz-lm, iti, »erberben.

©fepenb fautf baž SBajfer, Itegenb roffef baS (Stfen, muptggepenb »erbirbf
ber SSJienfcp. SSenn bu betpeji, betpe fntenb. 8Serfd;ltepef ntcpf bte Slugen »or
ben gufen (Stgenfcpaffen Slnberer, fonbern fcpdjjef, lobef unb abmef fte felbft
ttacp. ®aS S^enfdbenberj tff etn gropež ©epetmntp. SSom Bergen fltepf ba$

144

SSIuč tn ben ganjen $or:per, itnb auž bem $or!per iutebcr jum $etjen. @ž oer*
gebt fetn £ag, mo unž ®oft nxcf)t netter SSo^If^aten fljeUljafftg mac^f. 9iatur,
3eit unb ©ebulb ftnb btc beften 2terjfe. Saž arme J?tnb! »te fotfte ež ntcfjf
»einen, ba tbm SSafer unb SD^utfer geftorbcn ftnb. ©off bat bem Sftenfcben
SSernunft gegeben, bamtf erbaž@ttfe OomSSofen unferfdbetben Eann. 3 e  fdb»erer
ber 2lnfattg tff, befto fitfer »trb baž ©nbe fetn.

Suit bet? $Sot?tfoIge,

§. 86. Ser SBoblflang ttttb bte Seufttdbfetf erforberf, bafi grammaftfcb
ridjftg gebttbefe ©d|e fo ttnfcr etnanber ab»ecbfetn, bajt fie angene^m fur baž
£>br, unb tetdbf ju »erffebett feten. Saber inuffen bte @a|e fo georbnet »erben,
bab oon j»et SBorfern tmmer baž Idngere auf baž furjere folge; bajt jene
@d|e oorangeben, bie ber logtf^en Srbnung ber ©ebanfen nacb fruber ge«
bac^t »erben, bab ttnfer etngefdbobenen ©df en etn »obtgefdUtger SSecbfet in
Sftucfjtcbf tbrer štirje unb Sdnge berrfcbe, unb bab etn ricfjttgež, fcbbnež©bem
ntab bež .fjaupffafež ju benSlebenfdfett bcobacbfet »erbe. SDtan merfe ftcb baljer:

1. Saž ©ttbjeff ober jene SSorfer, auf »etcbe ber SlacEjbrucf gelegt
»irb, neumen grbbfenfbetlž ben erfteu $pia| etn. 3- 58* Matere nisim vidil,
bie Šlutter babe tet) nict;t gefeben. Slišal sim, vidil pa ne, geljorf babe tcb,
gefebett aber ttict)f.

2. Sn oerbunbenen ©a|en, fo »te auc^». tm fragenben unb erjablenben
Sone gebt groffenf^etlž baž 3etf»ort bem ©ubjefte ooran. 3- So mati
tii alj oče? Sft btc SDiuffer Ijter ober ber SSafer?

3.  Saž SBeimort ffebt gembbnttdb nor fetnem Stennmorfe. 3- Sose¬
dove deklice na travniku lepe rožice tergajo, bte 9Mbcf>en bež 3tadE)barž
fammeln auf ber SBtefe fct)6ne šBIttmen.

Sodb fann baž 93et»orf fetnem 5£enn»orte aucb nacbfotgen, ober aucb
Oon bemfelben gefrennt »erben. ©rfterež ftttbef oorjugttcb bet ben perfonltctjen
$ur»brfern moj unb naš ©fatf, »enn fie tm ©ofattO ffebett fotfen. 3* ©•
Dragi moj! bit njem Stjeuerfter! Preljubi moji! metne ©eltebfeffen! Nož
imaš pa res lep, bu baft aber »trflteb etn fdjbnež SOieffer.

4.  Saž 5fteben»ort »irb metffenž nor baž 3eiftt>orf gefeff. 3- £$• On
pridno dela, er arbetfet fleiftg.

5.  Ste ff)arftfet n e fteljf itnmer mtmtftetbar nor bem befftmmfen ^tiU
»orte. 3. §8. Jaz ne grem, tet) gebe rtid^f. Ona ne bode brala, fte »trb
ntcj)t lefen.

Sn ber »unfdbenben 2trf ffefjt ne tn ber Stegel nadb bi, jebodb nor bem
SJtittetmorte. 3* K<* bi ne bil vidil, »enn er ntdjf gefeben Ijdtte.

6. SSenn fetn Kiacbbrudf auf baž 3fb»ort getegt »trb, »erben bte Eur*
jeren perfonltcben gur»orter me, te, je u. f. ». nor bte ^utfžjeit»orfer
bodem  (eš, e, eva, eta, emo, ete, bodo) unb j egefeft; ben ^>ulfžjetf»br^
tern bi, sim,sva,  sta  u. f. ». aber »erben fte nacbgefe|f. 3- Mu nič
ne dam, td) gebe ibm ntcbfž. Ko bi ne vedel, »enn icb ntd^t »lipte.

145

7. ©až jurucEfuftrenbe gttribort se, si tbtrb bor bte furjcrett perfbn*
tidjen §ur»orfer gefe|t. 3- §&• Nič se mu ne vsmili, ež erbarmt if>m ntcftfž.
Zogni se ga, tbeicpe t|tn «ttž.

§Bei ben perfottttdjen gurmortern fteljt ber Sati« tmmer bor bern ©entftb
nnb 5lffufattb. 3* §B. Priporoči mu jo, empfe^te fte tipu.

8. 3'bifd)en bte mit trgenb einem SBorfe berbunbene fparfifet koli  »er*
bctt gropfentfjetlž bte $uIfžjeifh>orfer, fo ibte aud) bi, se, si itttb attbere
fletnere SBorfer etngefdfobeit. §8. Kjer sim koli bil, mo td) imrner getbefen
btn. Kar je koli slišal, maž er tmmer geljort Ijaf.

©ažfetbe gtlf aud) bon ben jufammertgefegfen §Stnbem6rfern: de sira¬
rno, desitudi, akoravno, čeravno, akofudi, četudi, ob*
gl etd), o 6 f ci) ott, mtemoljt.  3* 83. Ce si ravno mnogo prisluži, ven¬
dar nič nima, obfdjott er |tcf) btet berbtettf, fjat er bod) ttid)fž. Ako sva ra¬
vno v žlahti, si vendar nisva prijatela, obgletd) mtr (ž) bermattbf ftnb, fo
ftnb tbtr boclj ntcfil $rettnbe.

Uefcer fcett

§. 87. ©ott bte ©lobentfdfe ©pradie guf unb berffdttbltdj gefbprtebett
merben, fo fattn fte nad) fetner anbern ©pradje morfltd) nadjgebtlbef merben;
benn fte i)at,  fo trte afle ubrigen ©pradfen, fettr btele (Stgeitfl)umltd)fetlen, bie
man burcftauS nidjt itberfeljen barf. Slan nterfe fid) bat)er folgettbe brei .fmupf*
tegeltt:

1. ©te ©d|e ntuffen fttrj unb etnfadj fettt, ba^er tange ff)erioben unb ge«
fttc^fe ^onftrutftonen forgfdlftg ju bertneiben ftnb. golgltd) ntuffen bte fperto*
ben abgefurjf unb bte ^onffvttfttorten beretnfad)f merben. g.  93.

.£> t e r e r 1) o b fid; etn §B e r g m t f f e t n e n i>  i min e t a tt ft r e b e n«
ben ©pt§ett.

•fjter mar etn uberauS Ijoljer 93erg Tu je bila gora silno visoka.

© t e © o tt n e fen b e f t ff r e §etfjen©fra$ten  b er  fr  n cl)f b ar ett
Srbe  j it.

©te t)eipe ©ontte befdpetttf bte fntd)f« Gorko sonce obseva rodovitno
bare (Srbe zemlo.

SSenn bie graufen ©tftrnte bež SBtnlerž berraufdff  f e t n
tb e r b e n.

©entt ber grattfe SStttfer Derge^f Kader ljuta zima mine.

S a dj b e m er f t d) bon f e t n e m © 1 1 e e r f) o b e n ^ a f f e, e t f f e
er m t f f dj n e 11 e n © ep r t f t e n mir entgegen.

®r ftanb attf unb etlfe mir fcbttell eni* On je vstal in je mi jaderno nas-
gegen proti tekel.

2- Sn beit©d|en fetbft burfen ntd)f ju btele .£>aitpfmorfer borfontnten;
borjugltd) folt man ficf) aber bor ben abftracten .ftauplmbrlern ljufen, melclje
fonft bte©prad;e bermlrrt unb unberftdnbltdj madjen murben. ©te ibeggetaffetten

10

146

$auptworfer muffett burd) gctotffe UmttJanbtungen, burd; ŠBetroorfer, ^eib
tt>6rter obet 9te6entt>6rfer etje$f tuerben.

a) ©ttrd; ©et to or ter,  alš:

'£>  t e e t n t)  e 11  u n o a; e u ti t
©etn retner unb beufltdjer ©orfrag.

©te štirje unb U n g e to t g
©až furje unb mtgetotffe menfddtd)e
Seben.

©te ©taji  e t ^ t e § 2 $ u dj f
bte  81  e b e n 3 tott r b t g f e t f i p r e S
tytjr f>errttd;er SBucpč, ifjr feuriger
©lic? unb ifjr ItebenStoitrbtger
Sftunb.

©er ©ruber uberfrifff  b
©et ©ruber tft groper unb ffdrfer
at<3 bit.

©te $atfetffjuntet ©effer
©nč offerretd)tfd)e unb furftfc^e $at*
ferfbutn.

©te $ 06 e beš £f)urnte§  1
©et £fjttrm tft 69 $taffer l;od;.

Sltte © t n g e »etfuttben un
be§ U nit> er funt  3.

Stile ©inge »erfuttben, lote toeife ©off
bte ganje SBetterfcpaffen tjaf.

b) ©urd; Setttnorter,  atš:
©te $au 8 totrff<$aff fitpren.

©en Stužfprucf) fpim.

©te gtucjjf ergreifen.

©te (Site t)af fettt ©ebetpett.

^um ©etfpiete.

$rteg futiren.

SSarfe auf fetne Slnfititff.

©aru 6 er tft er httr bte ©rftarung fd;uf*
big gebtieben.

c) ©urdj 9ie6etttt)6rfer,  als
9)ftt aufnterf fant e n ©eifte

Stufmerffam fjaben tpnt atte juge*
fjord) t.

91 uf biefe SSetfe barf  ed  n
©o barf ed md;f gefc^etjen.

ettietneoasottrages.

Njegov čisti in razločni govor.

e it bež Sebenž bet Sftenfdjen.

Kratko in negotovo človeško živ-
lenje.

8 ,  b a 8  %  e u er i fj r e t St n g e n unb

Sftitnbeg.

Njen krasni uzrtist, njen bistri
pogled in ljubeznive njene li¬
stiča.

d; a n ©rope unb ©far?  e.

Brat je veči in močnejši od
tebe.

:etd; unb ©urfei.

Avstrijansko in Turško cesar¬
stvo.

efragf 69 $faffer.

Zvonik je devet in šestdeset sež-
njev visok.

: bte SBetSfjeif ber ©djopfung

Vse stvari nam oznantijejo, kako
modro je Bog cel svet vstvaril.

Hišovati, gospodariti.

Izreči.

Pobegniti.

Hiteti ni pridno.

Postavim.

Vojskovati se.

Počakaj, da pride.

Tega mi on ni razložil.

fj a 6 e n ttjm Sttte  j u g e o r dj f.

Pazljivo so ga vsi poslušali.

tdjf gefdjefjett.

Tako se ne Sme zgoditi.

147

Sn bei- §BIuf^e bet S « f v e.

9tod) gart 5  jung. Še ves mlad.

Srn fdjnelten ^luge erfjob  er  f t tn  bte  S-ttffe.

©djnell erfob er fidj tn bte Sufte. Hitro je pod oblake zletel.

Stadj 2irf bet Stauber. Po tolovajsko.

d) ®urcb §lužlctffttng gemtffet SSorfer, ctlž:

SSterfer SflfttSflng oon ber 3 «fung. Četerto leto novin.

©ine ItnjaEjl ton S e wben. Neizmerno mnogo sovražnikov,

•futuž^untero 8 . Osma hiša.

@d?on tn ben $inbežj«fjren. Še dete.

Sur gett ber sDffetn. O veliki noči.

$ur 3etf S ei 'kinanb bež ©ttftgen. Za Ferdinanda milega.

3. SJtan gebtauclje fo otef alž tnogltdj flooentfciješRebenžarfen uub©pttcfjs
morfer ,  alž:

skgtmfjMtgds mtb mtbere

Dobro jutro; dober dan; dober ve- ©ttfett Bergen; gttfen Sag; gufen

čer.

Dobro jutro vam Bog daj,
Bog vas sprimi.

Ponižni sluga; se priporočim.
Ze tako zgodaj na nogah ?
Kako se imate ?

Lahko noč; sladko naj spijo.
Prosim, vsedite se.

Naj nas zopet skorej obiščejo.
Bodite tako dobri.

Alj se vam poljubi.

Dragi moj gospod!

Kaj bi radi?

Kaj hote zavkazali?

Dans mi nič ne diši.

Alj niste vi pečenko zavkazali?

Dober tek; Bog žegnaj.

Fam tudi; Bog lonaj.

Kam se hote podali?

Lahek pot.

Srečno; Bog vas obvari.
Zdravo!

Od kod? kam?

Qlbenb.

Sd) nntnfcf e Sfnen etiten gttfett SHorgen.
©eteit ©te tutr millfommett ; ©tuf
Sbttett ©otf.

©rgebetter ©tener; id) entpfeljle ttttclj.
©d) 0 tt fo fritlj auf ben SSetnett.

SSte beftttben ©te ftd)? mte geff ež Sij*
tten?

©ute Sbadjf, fcfjlafen ©te molji.
SSelteben ©te Splaf ju neljnten.

SSefucfett ©te ttnž balb mteber.

©etett ©te fo guftg.

SBettn ež Sfuen gefdlltg tff.

SJletn merfljefter .fjett!

SSaž mnnfdjen ©te?

SSaž befeflen ©te?

$ettfe fjabe tdj fetnett 31ppeftf.
štaben ntdjf ©te etnen ŠBrafen ange*
fcfafft ?

Sef nmnfdje ben beffett $ppeftf.

©letcf fallž, ebettfaflž.

Sfioljtn retfen ©te?

©ludltcfje Sfteife.

©otf beljufe. ©te.

©ruj? Sfnett ©otf.

SBofer bež SBegež? mobttt bež ®egež?

10 *

148

Ponižno se priporočim.

Brez ovinkov.

Kar hdčete se bo zgodilo.

Lepo se zahvalim, dragi prijatel.

Za to bdm vam vselej hvaležen.

Ne skerbite se.

Bodite tako dobri.

Bodite tako dobri in povejte mi.
Veliko dobrega ste mi storili.

S tim bi mu veliko dobrega storili.

Nič mu ne mGrem odreči.

Iz tega nič ne b6.

Ne vzemite mi za zlo.

Nisim tako mislil.

Tega ne verjamem.

Hvala Bogu; Bog bodi zahvaljen.
Bogu bodi potoženo.

Vse je zgubljeno.

Nisim tako srečen, vas poznati.

Me prav veseli, da ste me obiskali.

Kaj se je vam pripetilo ?

Me prav veseli, da vas zdrave vidim.

Meni je slabo.

Vas zobje bole?

Vas glava boli?

Kerč me terga.

Dans bdm cel dan v pdstelji ostal.

Vas mčrzlica trese?

Prav slabo mi je.

Mraz me je tresel.

Kakšno je dans vreme ?

Alj je sonce gorkd ?

Alj nicoj luna sije?

Dans je precej hladno.

Vreme se bo spreverglo.

Dans še dež pojde.

Alj ne vidite mavrice ?

Set) empfeble nticb unferfbdnigft.

Obit e Umftanbe.

©3 »irb nad; 3b«m2Bi£len gefdjetjen.
iyd) bebartfe m id) fdjonfienS , mcin
tbeuerfter $reutib.

Safur »erbe idj Sb^n immer banf*
bar [etn.

©eten ©te oI)ne ©orgen.

•fjaben ©te bie ©ute.

|>aben ©te bie ©ute, mir ju fagen.
©te baben mir etnen groften ©efadett
er»iefen.

Samtf murben ©te t^nt etnen groben
©efatlen er»eifen.

Sd) fantt ibnt nic^fž abfc^Iagen.
©arauž »irb nicbtš.

SRebmen ©ie eš mir nic^f ubel auf.

©e »ar ntcbt fo gemeinf.

Stefež fann idj) ntcbt gfauben.

©oft fet Sanf.

©oft fet eč gePIagf.

Ollfed tff nerloren.

3$ bafo nic^t bie ©bre, ©ie gu fentten.
©šfreut nticb unenbltcb, bajt ©te micb
mit Sfjran š8efud;e Beglucff baben.
Sffiaž febtt Sb lictl ? SBaš tft 3b nen
begegnef?

@ž freuf ntteb red)f febr, ©te gefunb
ju feb«.

50tir ift ubel.

$aben ©ie 3<»^ttfc^mergen ?

|>abeit ©te $opffcbmerjen?

Scb b fl he bie ©id)t.

•£>eufe »tli icb ben ganjen Sag ba§ SBetf
bufen.

•gutben ©te bač §teBer ?

S<b beftnbe mid) febr fcb»ad).

©ž bat t«tc^ bie Judite gefd)utfelf.

SSte ift beufe bač SBctfer befdjaffen?
.fjaben »ir bdpen ©onnenfcbein?
$aben »ir beute SJtonbfdjein?

|>eute ift ein jtetnlid) fublež SBSeffer.
Ste SBifterung »irb ficb anbern.

$eufe »irb ež nod) regnen.

©eben ©te nic^t ben Stegenbogen?

149

Kolko je na uri ? kolka je ura ? kol-
ko je ?

Je že kmalo dvanajst?

Že devet bije?

Ob devetih bdm prišel.

Do sedmih sim čakal.

Moja ura je obstala.

Na mojej uri je o pol treh.

Bo že pri šestih hodilo.

Ravno zdaj je dve bilo.

Je že takd pozno?

Ravno sonce zahaja.

Ravno zdaj sonce izhaja.

Greste se po poldne sprehajat?

Greste drevi v igrališe ?

Kako je z zdravjem?

Dobro; prav dobro; že velja.

Prav zdravi ste viditi.

Niste prav zdravi viditi.

Ste bolehni?

Alj mi ne mdrete povedati, kje zdrav¬
nik prebiva?

Alj on v pervim nadhišju stanuje ?

Se lepo priporočim.

Na južino vas povabim.

Z velikim veseljemprav rad.

Se nekaj ostanite.

Kam se vam tako mudi?

Prav potrebne opravila imam.

Kdaj me hote spet obiskati hotli ?

Bote še dolgo na kmetih ostali ?

Naj me prihodnjič večkrat obiščejo.

Ako želite, prav rad.

Tudi jaz sim na volji, vas večkrat
obiskati.

Vi ste pa še vselej dobre volje.

To me močno veseli.

SBte »tel U§r tft eš?

Sft feljott balb jmolf Uljr?

Sdjfdgf ež fefjon neun Uf>r?

Um ncun Ufjr mili id; fomrnen.

93tS fieben Uljr ^a 6 e id; gemartef.
Metne Ulm blieb fteljett.

§luf metner Ufjr tft eS f)alb bret ltf)r. -
(Ss  mirb feljon gegen fedjs Uf;r fetn.
Srn 9lugenbltcfe l;af ež jmet gefc^fageit.
3 ft eš  fc^ott fo fpdf?

(Sben gefjt bte 0onne mtfer.

©ben je|t geljt bte 0 onne attf.

Madjen 0te Stacftmtffag eitten 0pa*
jtergang ?

? 8 efud;en 0 te l;eufe baž SJjeafer?

SPBie fte^t e§ mit ber ©efmtbfmtf?

©ut; rec&f gttf; fo, fo, leibenfltcf).

@te fe^en rec^t gtti au 8 .

0 te fefjett ntc^f am beften auš.

0 inb 0 te unpdjiltd;?

$bnnten 0 ie mir ttic^f gefdtttgft fagen,
mo ber 5(rjt mofjnt?

SSoIjnt er im erffen 0foct ?

3 d> Irnbe bte ©fjre, mief) l)bfltd;ft ju
empfefjlen.

SGolleu 0ie mtr ju Mtffag bie ©£re
ermetfen.

Mit bent groben SBergttugett.

SBIeibeit 0ie nod; ein mentg.

SSofjtn Ijaben 0te fotc^e (Sile?

Sel) ljube brtngenbe @efd;dfte.

SBann merbe tel; mteber boč ©lucf ^a<
ben, 0 te 311  feljen?

SBerbeu 0 te rtodl) lange gett ciuf bem
Sanbe jubringert ?

©eben 0 ie mtr funfftgl;tn offerč bte
©f;re.

Mit bem grbfjfen SBergmtgeu, menn
0 te eS  munfe^en.

§lud; id; bin SBttfenč, 0 ie offerž ju
befudjen.

@te finb aber n od; imtner gut aufgelegt.
Saš freuf utici) fe^r; e§ tft mir eitt
unenbltc^ež SSergnitgen.

150

Ste na balu kaj dobre volje bili?

Kaj da ne, prav dobre volje smo
bili.

Kam ste zdaj namenjeni?

Alj me hočete spremiti?

Iz serca rad.

Bog vas sprimi, kam greste ?

Bom nekogar obiskal.

Drevi k vam kvartat pridem.

Ne pozabite, kar ste obljubili.

Mož beseda, pred sedmimi bom že
tam.

Na to ni kaj reči.

Kaj boš storil, poterplenje moraš
imeti.

Kaj zdaj delate?

Letos ste pa prav mladi vfditi.

IVIati so se pa že zlo postarali.

Čuda mi je, da me že včeraj niste
vidili.

Kako ste nicoj spali ?

Alj vsako jutro v kavarno hodite?

Kaj dans novine pišejo?

Alj nič ne slišite od svojega brata ?

Nedavno mi je pisal.

Pero mi vreži, da bom pisal.

Me prav veseli, da vam pomagati
morem.

Sim pripravljen, naj zavkažejo.

Naj meni zaupajo.

Bog je priča, kako rad bi vam po¬
magal; alj —

Je mi žal, da tega storiti ne morem.

Kar se mene vtiče, bom vse posku¬
sil.

Po mojej pameti, naj takole storijo.

.£mben Ste ftd) duf bem SMte guf um
ferfjaifen?

£) ja, mir Ijaben itn 3 fjerrttdE) unfer*
fjatfen.

SBoljtn ftttb Ste je|f SBtffenš ju
getjen?

SBoffen Ste mir ©efefifdjaff teiften ?
SSom Bergen gertt.

©off juttt ©ntjj, »o ge[)ctt Ste Jjtn?
Sdj merbe etne Sstfife mnd)ett.

Šiefett s JI6enb merbc idj juSbtten fonu
men, mir merbett Jbarfett fpielen.
95ergeffcn Ste 3 (jr Skrfpred)en ntcfjf.
S d) gebe Soneti meinSBort, nor ftebert
Ufir bet Sfjnett ju feitt.

Sarattf fatttt man ntdjfž ermiebern.
SBa3 mtff ntatt fatttt, Sfttfletb muf man
t)aben.

SBte brtngett Ste jefjf bie geif ju?
$euer fcbauen Sie aber red>t jung au3.
Sie 3)tuffer tff aber fdjon fefr geatferf.
3d) munbre nttd), bajt Ste nttd) ntdjf
fd)on gefiern gefefjen t)aben.

SBte fjabett Ste beufe bie Stacfjf juge«
brad)f?

spflegen Ste jebett SJtorgen inž Jtdffelj*
fjauS ju gefen?

SBa3 fagf ()eufe bie Beifung?
SBcfomnten Sie Don Sfjrcm SStruber
Četne 9tadjrtd)f?

Steulicjj bcit er mir gefdmebett.

SBercife mtr bie ^eber jurn Sdjretben.
©g tff nteitt grof tež fBergmtgen, Sfnen
btenett ju fotttten.
čpter ffefe id) ju Sbren SMenffett.
SBerfrauen Sie nur auf nttd).

©off meif, lote gertt td) Sbnen beplf 5
itd) fetn mitrbe; aber —

@3 tfuf mtr leib, bajt biefeS ntd)f in
metner SJtadjf ffeljf.

SBa3 micji befrijff, fo merbe td) ba3
9JtogItd)ffe fljitn.

Stad) meitter (Sinftc^f tnuffen Ste fo
fijun.

SBenn tdf an Sb^r Sfeife mdre.

Ko bi jaz namesto vas bil.

151

Na ravnost vam povem, da bo vas
še grevalo.

Per mojej veri.

Da bi le resnica bila!

To je mi komej verjeti.

Morebiti niste prav slišali.

Dokler sam ne slišim, ne verjamem.

Tako se godi na svetu.

Kak čuden človek!

Kdo terka na dveri?

Jeli zvunaj dež gre ?

Se kaže, ko bi hotel dež iti.

Kakšna nevihta ! kakšen vihar!
Geste so polne blata.

Sneg, led se odtaja.

Hitro bo spomlad tu.

Dnevi dalši bivajo.

Noč in dan sta si skorej enako dolga.

Kako, še v postelji? Zaspanec !
Vstani, vstani! sonce je že visoko.

Tako pozno sim spat šel, de sim še
ves zaspan.

Ob kolikih si spat šel?

Si se prav naspal?

Celo noč nisim očesa zatisnil.

Idi po zdravnika.

Je tukaj pravi pot v mesto ?

Se moram na desno deržati alj na
levo?

Tu m' prava cesta.

Je brat že nazaj ?

Posteljo mu pripravi.

Ne morem se dalje spanju vbraniti.

Jutre moram zgodaj vstati.

Tako vi zgodaj vstajate?

Z Bogom, dragi prijateli!

V treh alj štireh tednih hočem zopet
nazaj biti.

5d) fage Sfjnett aufrtd)ttg, baft ©te
e§ norf) bemten »erben.
šBet mctner Sreue.

SSenn c§ n tu* »atir »dre!

Sad fanti td) faum gtau&en.

©te »erben nicf)f gut getjorf Ija6en.

’ ©o tange tcfj es tttd)f mit ctgenen £)tj«
ren Ijore, gtaube td) utc£)f.

©o gefjf ed auf ber SSetf.

SBetcf) etn fonberbarer SJtamt!

SBer ffotpff an ber Stjur ?

Sftegttef ed braufjen?

fctjeinf atd 06 ed regtten »ottfe.
SBad fttr etn Unge»ttfer.

Ste ©frajjen ftnb ttoff Jfotlj.

Ser ©d)nee, baž (Std fcfjmttjf.

SSir nd^ern uitč rafd) bem $ruljttiige.
Sie Sage fattgen an Idnger ju »erben.
Ser Sag ttnb bte Sladit finb ftctj faff
ganj gtetdj.

SSie btt fcfjtafff nod)? bu $auten$er!
?tuf, auf! bte ©onne ftefjt fdfon $octj
ant .fjtmmet.

5d) bttt fo fpdt jufBeffe gegangen, baji
tctj ned) bott ©djtaf btn.

Um »ie biet Ufjr btff bu jtt SSetfe ge«
gangen ?

$aft btt gut auSgerut)f ?

Ste gattge - 9 lact>f t)a6e tef) fetn Sluge
jugemadjf.

©elje ben 5 lr,$f ^oten.

$u|rf f)ier ber SSeg in bie ©fabt?
ŠDiujš tet) ntict) rccftfei cber linfd tjalten?

^ter tft ntdjf ber red)fe SfSeg.

Sft ber S&ruber fdjott jurucfgefotnmen ?
5Jiad)e tfjm ba§ SSett jureetjf.

3d) fann nttctj nietjt metfr bor bem
©ct)tafe er»et)ren.

Sftorgen mufi td) frulj auf fetn.

©te pftegeu atfo frutjjcittg aufjuftetjen.
£ebf »olji, metne ftjeuren $reunbe!

Sn bret ober bier 2Bod)en »tff td) »te«
ber $urucffcljren.

152

šBerfdEuefrene šftebettčartett irnfc 2tušbru<fe.

Belo kakor padani sneg.

Besedo pregrizniti; besedo presekati.
Beržeji od ptice.

Boš rasel kakor kos kruha v pesti.
Cern kakor vogelj, kakor saje.

Težko mi je djalo.

Dobro mu je, kot ribi v vodi.

Kedar zameži.

To še ni dognano.

Dela kakor černa živina.

Ga je več slišati, kot viditi.

Govori kakor bi rezal, kakor iz knige.
U veter govoriti.

Naj sami vravnajo.

Pravdo končati.

Govori kakor bi rožce sadil.

M6ž beseda.

Do gostega priti.

Drevi in davi.

Iz oj ni c skočiti.

Ste nekako zmeršeni.

Ni tako hud kakor strašen.

Lepo je rejen; je zdrav viditi.
Kakšni ste!

Temotno je; oblačno je.

K dežju se ravna.

Volja me boli.

V besedo skakati.

Na vrat na nos.

Potrebuje kakor siromak kos kruha.
Toliko imam opraviti, da ne vem, kje
se me glava derži.

Mu ni mar za-nj; ne mara za-nj.
Svoje zmote zakriva.

Se vlači kot megla bez vetra.
Razločno mu povej.

Kaj to pomeni?

Natihama se zmuzniti.

Za nami pridite.

Dež, toča, sneg gre.

SSeift itue ber neugefaflene ©djnee.
©en ©tun etneS SBorteš oerbreljen.
©c^neller atž ber SSogel; pfeilfdjnetl.
©u mirff gar nie madjfen.
.Ko^Ifdjmarj.

@3 ift mir fcf>mer angefommen.

(Sr beftnbet fidj , lote ber $ifc|
im SBaffer.

28enn er bte 9Iugen juffjuf.

©iejj ift nod) ntdjf aužgentacijf.

(Sr arbeifef raftloeS, Sag unb SJtadjt.
§Bei iljm ift mel)r ©d)ein alž SSirN
lid)fetf.

(Sr fprtdjf gefdjeibf.

Umfonft SBorte Periferen.

©te ntogen e§ mit einanber aužmacljen.
(Sinen sprojejj aužfuljren.

(Sr ift bon fujjen SBorfen.

(Si  bleibt babet.

(Srnft merben.

Smnter, fdgltdj.

Ueber bte ©djnur Ijauen.

©ie feljen fo bermirrt au§.

(Sr ift ntdjf fo fdjlttnm afž er anžfte^f.
(Sr ftefjf gut au§.

SBie 0ic auSfe^en!

(Si  ftefjf fritb au§.

(Sš fieljf au§, afž memt ež regnen molite.
Sdj enffdjliefje mict) fcf>mer.

©en Stebenben unferbredten.

Ueber $al§ unb $opf.

(Sr ift blufarm.

3d) fenne miri) Por ber Slenge ber@e*
fdjaffe ntdjf rneljr au8.

(Sr fummert ftdj ntcbf um il)n.

(Sr bemanfelf feine fjfefjler.

(Sr ffeigt (frtedjf) langfam Ijerum.
©felle e8 tf)m beuflidj bor.

SBa§ foff ba8 Ijetjjen?

®ic$ in ber ©tille auš bem ©faube
madfjen.

$ontmen ©te un8 nacl).

(Si  regnef, e8 $agelf, e8 fcljnetet.

153

Voda led nosi.

Po svojej glavi; po svojej termi.

Me hočeš na nič spraviti.

Redko kot bela vrana.

Preži kakor pes na kost.

To se bo zgodilo, kader bo v petek
nedela.

Medel kakor kluč.

V sveto olje djati.

Zelje me obhajajo.

Strah me je obšel, spreletel.

v m

Ce je vam prav.

Si kaj domišluje.

Sim si pač mislil.

Pod svojo oblast spraviti.

Toliko me skerbi kot lanski sneg.
Terdo kot kamen. v

Terpim kot kamen na pdtu.

Vpije, kar mu iz gerla gre.

Tolko boš opravil ko žaba pri
lešnjaku.

Bode vernil ko vrabec proso.
Bukova, kapusova glava.

Grem godce gledat, poslušat.
Kosmato vest imeti.

Koža se mi ježi.

On je baba.

Se izpreči.

Nič se ga ne prime.

Dela se naveličati.

Tako daleč naj ne pride.

Od jutra do večera; od noči do noči.

Se v beg spustiti.

Nič mi ne odreče.

Svojega očeta posnema; po očetu
se je zvergel.

Potuhnjen človek.

Slavec poje, prepeva.

Petelin poje.

Struna poje.

Kanil me je.

Ddbrega plemena, dobre rodovine,
lepe postave biti.

©a§ SBaffer fiibrf ©t3 mit ftdj.

Sdacfj fetnem ©ufbunfen.

©u totdft mirt) ju ©runbe rtdjfett.
Steufjerft fetfen.

@r gibt Stdjf, n>ie cin Sdabetmacljer.
©tej} fann ntemalS gefc^eljen.

^aunburr.

©ie Ic|fe ©ctjtung erfljetlen.

©te fBegterben roanbeht micl) cm.

©er ©cbrecfen, bte Jureti f fjat mid>
befaden.

SBenn e§ 3 $nen bamit gebtenf tff.

(Sr bitbef ftct) »ctS etn.

Sdj Ijabe e§ mir mot)( etngebttbef.
Unfer fetrte ©ematf brtngcn.

©S fitmmerf mtelj ntcfif.

©tetnfjarf.

S d) teibe ttttaušfpreddtd).

(Sr fdjretf aus bodem $alfe.

©u nnrff gar nicbfž ausrtctden.

(Sr ttnrb e3 nte ctbfe^ren.

©in ©ctjmctdjfopf; etn teerer $opf.
3 d> gc^e jur SOhtftf.

©tn grobe3 ©emtffen Ijaben.

©te -gmare ftefjen nttr 311  SSerge.

(Sr tft fetge.

©en ©etiebten bertaffen.

@3 gretff ifjn ntcf)f3 att.

©er Strbeif uberbrufjtg merben.

©arattf jod e3 nicf)t anfommen.

®on ber Sdorgem bt3 gttr §lbenbbdm*
mcrttng.

©te glttdjf ergretfen.

(Sr fd)ldgf nttr ntdjtž ab.

©r gerdft) fetnem -SBafer ttad).

©tn berfdfdogener SDtenfdj.

©te Sdadjttgad fctddgt.

©er $ctf)n frdljf.

©te ®atfe flingf, fbnf.

©r tjaf mir etne SBunbe gefdjfctgen.
SSorn guten @d>Iage fein.

154

Jih je prišlo kot listja in trave.

Je jasno kot ribje oko.

Ima veči oči kot želodec.

Mara za te kot za lanski sneg.

Je sam sebi rokav zašli.

Je močen kot Štempihar.

Je zamišljen.

Vse si prizadene.

Ne zamerim mu.

Tega mi ne more ovreči.

Prazno slamo mlatiti; rakom žviž¬
gati ; bob v steno metati.
Popolnama. na ravnost mi je odrekel.
Ura je nesrečna bila, ko je mati me
rodila.

Je ves v opravilih.

Lažniv prerok.

Kriv navk.

Ponarejena desetica.

Nevošljiv človek.

Zmišljeno ime.

Kresati.

Dobre svete dajali.

Vkoreniniti se.

Vdarilo. trešilo je, strela je vdarila.
Vse zapečatiti.

Je vse v nemar pustil.

To ni mojega opravila.

Most narediti, narejati.

Oči pobesiti.

Konj berca.

Ura bije.

Premočilo seje.

Oba v eno godeta.

Sovražnika razkropiti.

Kaj mislite od tega človeka?
Pobožno živeti.

Razujzdano živeti.

Zid postaviti.

Pri sercu se mi je ohladilo.

Mu je kos.

Je prepregel; je misli sprevergel.
Kar besede ni bilo iz njega.

Gg fant itjter etne ungef)ent - e SDlettge.
Gg ift ganj Ijeiter.

95et ttjnt ftnb bte Stngett groper atb bet
SDiageit.

Sit bift if)tn bet Sliemanb.

(Sr bat ficb fef6ff gefcl^abef.

Gr ift etn pbetfer .gierfuteg.

Gr ift tn ©ebattfen bertteff.

Gr. t^uf fettt 3 )logttd)ffeg.

Set) berbenfe eg ti)m ntd)f.

Saš fanti er mir itid)t beftrcifen.
Seereg ©trot) brefd)ett; ficb mit (eeren
Singett befcbdfttgen.

Gr bat eg mtr runb abgefcfdagen.

Set) Sin itt etriem Uitftent geboren.

Gr ift ganj bon ©efe^dften u&er^duft.
Gin faifeber fpropbet.

Gttte fatfd)e Sebre.

Gin fatfcfjer ,3ebner.

Gin fatfefter €Dienfdp.

Gin faifeber Slame,
geiter fci)tageu.

SBetfe fftafbfcbtdge gebett.

SSurjet fct)lagen,

Ser Soititer eingefd)lagen.

Sttteg tn S8efct)tag neumen.

Gr bat atteg fabren taffeit.

Siefj fd)tdgf ntct)f in »tein §adb<

Gine SSrttčfe fc^tagen.

Sie Stugen 511 SSobett fd)lagett.

Sag spfctb fd)tdgf ang.

Ste Ut)r fcbtdgt.

Sag SSaffer bat burcbgefct)tagen.

©ie ftnb betbe bon etnern ©dftag.

Sen §etnb iit bte gducbt fd)tagen.
SBag ba(fen@te bon btefem 5 DLenfd>en?
Gin frommeg Seben fubren.

Gin fcbroetgertfcbeg Seben fttbren.

Gtne ŠJiatter auffuf)rett.

Gg ftel mtr etn ©tein bom Merjen.

Gr ift tT)tn gemacbfen.

Gr bat umgefattetf.

Gr Pomite fettt šffiorf b«borbringen.

155

Ni mu pod soncam-para.

Je šel križem svet.

Komu v besedo seči.

Laže, de smerdi, da se kadi.

Ne velja ne piškovega oreha.

Je ves v svojih opravilih.

Gospodar mu je slovo dal.

Naj se pes obesi; naj je kar hoče.

Je trna kakor po noči.

Me nič kej ne mika.

Imel je blaga in blaga.

Po nobenej ceni si ne da dopovedati.
Ponižnost človeka priporoči.

Daj vsakemu, kar mu gre.

Mu je že v navado prišlo.

Kakšne volje ste bli? Kako ste se
imeli.

Terpi, saj te ne bo konec.

Novo obleko si omisliti.

Sim na zgubi.

Pod nič sim dal.

Me hočeš na nič spraviti.

Prošnjo imam do vas.

Pri belim dnevu.

Umnim ljudem se rad pridružim.
Cmu mi bo to ?

Za terdno sim sklenil.

Kako vam je bilo per sercu?

Resnice se deržati.

Sadje letos ni obrodilo.

To se nam lepo vda, perleže.

Mi je na poti.

Kar mene ne dolžite.

Se mi znan zdi.

Stirji smo.

Kolko ljudi je bilo?

To se mu perleže; to mu diši.

Ste končali; ste gotovi ?

Jaz nisim kriv.

Use obvoha; vse iztakne.

Ima dober jezik.

©ž gibt nidjt fetnež ©leid)en auf bet*
ganjen (Srbe.

(Sr gtng in bte metfe SBeff.

3emanben trn Stebru unferbredjen.

(Sr litgf lote etn jjafmbredjer.

(Sr ift fetnen ^»etler, fetnen ©d;ujj SpuG
ber mertfj.

(Sr tajit [tet; fetne©efdjdfteangelegen fetn.
SDer$evr fjat ijjm ben Stenji aufgefagt.
©ž fofte, maž ež mode; frijj SSogel
ober jltrb.

(Sž ift ffocfftnfter.

3d) jjabe fetne grofje Suft baju.

(Sr befafj unermejjiidm ©liter.

@r tajit fidt> auf fetne 3lrt erfagen.
Surd) Sentuffj empfte^lf man fid).

©ib 3ebem, maž itnn gebu^rt.

@ž ift it) m fd)on jur ©emof)nf)etf ge*
morben.

SStc fjaben ©te jtd) unfer^alfen?

Sulbe nur, bu gefjft jantdjfju ©runbe.
©td) tteue Jtteibung anfdfaffett.

3d) berliere babei.

3cfj Ijabe ežtn metnen@c^aben gegeben.
Sit mtttft tu id) ju ©runbe ricljten.

5dj Ijabe etne SSitte an ©te.
fSetm tj eden Sage.

3d)gel)e gern mit geleljrfen Seufen um.
SBaž fann mir baž fjelfen?

3d) f)abe ež mir feft borgenommen.

3Bie mar ^^nen ju 50tutt)e?

Set bcr SBaljrfjett bletbett.

35až £)bft ift Ijeuer nicftt geraf^en.

£>až ffef)t 3bnen guf.

(Sr fteljf mir im 2Sege.

©ebett @te«bod) nic^f mir bte ©djulb.
©r fotnmt mir befannt bor.

©ž ftnb unfer bter.

SBte ftarf mar bie ©efedfdmft?

Saž ("djmecft ibm.

©tub ©te ferfig ?

Ste ©d)utb tiegf ntd)f auf mir.

©r ftoberf Slffež auž.

®r fiat etn gutež Stunbftud.

156

Pusti me pri miru.

Na ravnost, po potu povem.

Iz glave znati.

Kaj je vam?

To je nekej.

Jaz ne morem pomagati.

Koga na laž postaviti.

Ne mdrem izvedeti.

V velik strah ga je pripravil.

Je nagle jeze.

Se mi gnusi; se mi studi.

Težko se je to misliti.

To blago se ne da spečati.

On je muha.

Seršene dražiti.

Norce pitati.

Obraz mi ne dopušča.

Nima šterte deske v glavi.

Na suhim plavati.

Muho imeti.

Bog prenesi; Bog nas vari.

Kar reče, ne poreče.

Na čelu biti.

S trebuhom za kruhom.

Tobak piti.

Nič ne da nič.

Ni vsak dan praznik.

Vodo z rešetom zajemati; s svedrom
kravo dreti.

Boš mojo pesem pel.

Zlate grade si obetati.

Svoje dnarje sim zapravil.

Je na led posajen.

Mi v škodo sili; se v mojo pravico
zaletuje.

V to reč se ne zvem.

Se nima čmu jokati.

Besedo naprek zreči.

Bobnati.

So vsi po enem kopitu.

Vse nebo se oblači.

£affe mtcfj ttt $rtebett.

3id) fage e8 gerabc fjerauč.

9tu8»enbtg fonnen.

SBaS fefjtt Sfjnen?

®a3 Idfjt ftdj f)čteti.

Sd) fann ntc|f$ bafitr.

Sentanben bcr Sftge ftrafett.

3<$ fann mcjjt bafdnfet fomrnen.
gr bat i^m grope §urc^t etngejagt.
gr ift gabjorntg.

SKicp ecfett tS.

9Ran fann jtd) ba§ fcb»er borffelfen.
3Mefe SBaare Idpt jtd) nicbt an Sltann
brtngen.

gr ift nnbebenfenb.

§8ofe Seute ^e|en.

§)tarren feit baben.

3$ fd)dme mtc^.
gr tff etn @d)»acf)fopf.

58eraufd)f btn unb ber »anfen.
gtnen fleinen Slaufcb fjaben.

©off Sesute,
gr baftet Sgerf.

5(n ber ©pt'|e ftebett.

3n ber grembe fein SSrob fucpen.
Žabaf rauc^en.

SD?it bem @t|en genrinnt man ntdbtS.
g§ ift nicbt atfe Žage ©onnfag.

@tef) etneS unfaugltdpen SftitfelS be*
btenen.

©u rotrff nacb ntetner spfeife tanjen,
©cbloffer in bte Suff bauen.

9JIein ©etb babe tel) babei etngebupf.
gr ift in ben @acf gefcboben.
gr gefjt mir inž ©ebdge.

3n biefe @acbe ftnbe icb mtcb nicbt.
gr bat feine ltrfacf>e ju nietnen.
gtn SBorf ncrfebrt auSfprecben.

®ie £rontmel f^lagen.
gž jtnb ?Ufe nad) einem ©cplag.

©er ganje $tmmet uberjiebt ficb nttf
SSolfen.

157

Gmtige

Resnica je nebeška rosa, da jo ohra¬
niš, jej čisto posodvo pripravi.

Iz male iskrice velikrat ogenj na-

v  vstane.

Ce vlečeš očeta do praga, te bodo
tvoji otroci čez prag sunili.

Kdor se z zlatim orodjem bojuje,
je zmage gotov.

Kar iz serca ne pride, tudi k sercu
ne gre.

Kdor drugemu jamo koplje, sam v
njo pade.

Jdbelko ne pade daleč od jablana.

v

Cldvek obrača, Bog pa oberne.

Dobra misel je pol zdravja.

Kogar kača piči, se zvite vervi boji.

Steza časti je ledena gaz, ki hitro

„ zvodeni.

Ce te jedro mika, lupino zgrizi.

Darovanemu konju ne glej na zobe.

Pri suhem panju je lahko ogenj ne¬
titi.

Večnost okoli grenkega torila po¬
božnemu dišeč venec upanja
ovija.

Solza pobožnemu ne pada na tla, u
večnost puhti.

Zrelo jdbelko samo rado pade.

v-

Cesar je serce polno, rado iz ust
gre.

Od dobrih besedi se nihče ne zredi.

Vsaki sam dobro ve, kje ga črevel
žuli.

Kdor ne vaga je brez blaga.

Sie SBo§r|etf tff etn £b<m bež .£>tm*
melž; bitji bu (te bercafjreff, fottff
bu tf(r etn retnež ©efdj? beretten.

Stud) auž etnem ftetnen $unfen tem
cff etn $etter enfffefjett.

SSenn bu beinenSSaferbtž jur©d)tbetle
fdjteppff, (o merbeit bid) betne $tn;
ber ttber bie ©cbmelte bmaužffojjen.

33er nttf gofbener SGaffe fdmpft, ift
bež ©tegež gennfj.

SSaž ntd)f botn .fterjett fommf, ge|t
aucfi ntdtf ptm perjem

8Ber etnem §tnbern eine ©rube grdbf,
fdtlf fetbft ^tttettt.

Ser 5tpfet fafft ntcbt rneit bom ©tam*
me (§tpfetbaume).

Ser SD^enfc^ benft, ©ott tenff.

©m frobež ©entutb ntac^t bte batbe
©efunbbeti auž.

Sen etnmat bte ©cblange betjjf, ber
fitrd)fet jebett gemunbetten ©etl.

Ser SBeg ber ©bre tft ettte ©djnee*
babm bte bafb ju SSaffer tntrb.

SStttft bu bett $ern, gerbet^e bie ©c^ale.

©ittem gefcbenffen@aut ftebf matt ntdbf
tnž (fdjaue ntcbt auf bte gdljne).

SBet bitrrem ^otje tft feid^t $euer un^
ferbalfen.

Ste ©mtgfetf mtnbet um ben btffent
$etdj bež j^rommen etnen mobtrte*
cbenben .Kranj ber .ftoffnung.

Ste £b r <* nc  etnež Srommett fdltf ntcbt
auf ben šBoben, fte buftet ttt bte
©mtgfetf.

©tn getftger Stpfel fafft bon fetbft auf
ben S&obett.

23 obon baž £>erj boli tff, babon ber
sDbunbuberflteft (gebf gernauž bem
SDhtnbe).

©on gufen SBorfen tntrb ©temattb fetf.

Seber ttmjš am beften, »o tbn ber
©d)ub britcFf.

SBer tttcbfž wagt, gemtnnt mcbfž.

158

Kdor se med otrobe meša, ga svinje
snedo.

Jeden krivičen vinar deset pravičnih
uje.

Kdor veliko govori, veliko ve alj ve¬
liko laže.

Vari se tistih maček. ki spredej li¬
žejo, zadej pa praskajo.

Poterplenje železne vrata prebije.

Kdor na zadnje pride, dobi kosti.

Na razvalinah novina oživi.

Nabrušen nož rad reže.

Na griču keršanstva se vkorenini,
in bučeč vihar te ne bode pre¬
maknil.

Krivično blago nima teka.

Ne prodaj kože, dokler medved še
u berlogu tiči.

v

Žalosten sim da, ako se za zelen bo¬
rovec skrijem, se zelen posuši.

Gledati se kakor pes in mačka.

Ima ga rad kakor tern v peti.

Zaderči tje po polju, kakor zvezda
na sjajnem nebu.

Dobro mu je kakor ribi u vodi.

Pri suhem panju tudi sirov gori.

V mraku je vsaka krava černa.

Ni vsaki dan božič.

Veči ko je ptica, večega gnezda tudi
potrebuje.

Kakšno živlenje, takšna smert.

Kakor prišlo, tako prešlo.

Žene so dolzih las, pa kratke pa¬
meti.

Lažnjivec ne sme biti pozabljiv.

Ptico po perju poznaš.

38er ftd> unfer bte kleten mifcf)t, bett
freffen bic ©dj»etne mtf.

(Srne ungered)fe SJtunje Deqefyrf je^tt
atibere.

SBer t>tel fprtcfd, »etfj Diet ober ttigf
Diet.

.Sutftje bict) Dor jenen i?afen, bte Dortt
lecfert, tnnfen aber frafen.

©ebutb brtngf Stofen (jerbrtcfd fet6ft
etn ©f»r Don (Stfett).

SSer juteff fontmf, befotnmf faufec
$nod)cn.

5(uf ben £rumtnern btuliet etn neuež
Sebeh auf.

(Sin gefc^tifeneS Sfteffer fdfjnetbef gut.

SBefefftge btdj auf betnSJerge bež (Sf»i*
ftenfbumž, uttb bu »irft Dor Petnem
brattfettben ©furme »anten.

ltnred)t enoorbettež ©ut gebetf)ef nic^f.

S3erfaufebte<£muf ntd)f, »enn berSJar
nod) in ber -£>otjte ftečft. (£)f)ne
SBtrffj Stec^nung madjen.)

Sd) btn fo fraurtg, bafi, »enn td) tntd
fmtfer etnetn griinen Sgacftljotber
Derffectfe, btefer Derborren »ttrbe.

©td) befragen »te .fmnb uttb $a£c.

(Sr tjat it)tt (ieb »te etnen ©ortt itt ber
®erfe.

(Sr fttegt uber bie(Sbene, »te ein©tern
ttber bett ffral)(enbett -fnmmet.

(Sž ift itjm gut, »ie bem $ifd)e trn
SBaffer.

SJleben etnem burrett .Sjotjc brennf aud)
etn gruneS.

$8ei ber 9tad)t ift jebe. $utj fdpoarj.

<Sž ift nicbt jeben©ag ©onntag (SBetf)«
nadjfen).

Se grofter ber SSoget, ein beffo gro«
fierež 9teft braud)f er.

SBte getebt, fo geftorben.

SSte ge»ottnen, fo jerronnett.

©te SSetber f)abett tange .gtaare, aber
fur^en SSerftanb.

(Siti Sugner barf nietjt Dergepttctj fetn.

©en SSoget erfennft bu nact) bem
fteber.

159

Rahla beseda zlobnost utolaži.

Snaga in red je pol zdravja.

Že mu voda v zobe teče.

Kar je pošteno, naj dalje terpi.

Nastreljen pes se strelke boji.

Ako slepec slepca vodi, oba u jamo
padeta.

Ako mu perst pomoliš, za celo roko
prime.

Hiša ne stoji na zemli, ampak le na
ženi.

Hitro pomagano je po dvoje poma-
gano.

Berač ne živi od jedne biše , ne od
jednega človeka kerčmar.

Serčnost velja.

Siromaštvo in kašelj se ne dasta za¬
kriti.

Lakota še volka iz gojzda prežene.

Kdor po letu ne dela, po zimi kru¬
ha strada.

Jeden cvet ne naredi spomladi.

Jabelko je zjutrej zlato, o poldne
sreberno in zvečer svinčano.

Ni planine bez doline.

Ne da bi se reveža vsmilil, šele opo¬
naša ga.

(Strt geltttbež 28ort bdtnpfef ben Urt*
ntuff).

Sfretnltdjfetf itnb ©rbitung ift bte balbe
©efunbf)etf.

ftiefjf t'bm fdjon baž SSaffer tn ben
SJiunb.

(Sf)r(tcf) mdt)rf ant tdngfieti.

@tn artgefc^offenev $uttb furc^fef baž
©obtežen.

SSenn etn SMtnber ben anbevn fufjrf,
fo faffen betbe tn bte ©rube.

SScnn bu i^m ben Singer jeigff, fo
milt er bte ganje .gtaub.

©aS 4)auž fte^f. tticbf auf ber (Srbe
feft, fonbern auf bem 2Set6e.

©cfjnett ge^olfen, tff boppelf getjolfett.

©erSSetiler Icbf ttic^f iaott etnern $aufe,
fo aud) ber SSirtfj m'ct>f ron etttem
Siten feb en.

SrifcT) gemagf, tft b<tf6 getttonnen.

©te Strmuft) unb ber $uften iaffen ftdj
nirbt berbergen.

©er^mnger tret6f felbff benSBotf att§
betu SBalbe berauž.

SBer tm ©otnnter tttdjf arbetfef, mufi
tm SCStnfer barben.

(Stne SMutbe mac^t ntdf>f ben SrubKng
auž.

©er Slpfel tft tn ber gotben,

j u SJtitfag ftlbern unb Slbenbž bleiern.

@ž gt6f fetnen Škrg obue Sbal.

Slnftatt ficb bež 5lrmen ju erbarmett,
»erfpoffet er tbn nocb.

aSon ber 393ofterKttb«tig

§. 88. ©o lote ntan attež ©rfd^affene tm Stetcbe ber Statur ant letd)fefiert
mteb fetner ©nfffebung crfetiitf, ebenfo atteb bte Skbeufuttg ber ©orter, tttettn
man beren Slbteifuug erforfebt. Stile Sfiorter befteben auž ©famtnjtlben unb attž
SBtlbungžftlben. ©te ©farnim ober SBurjelftlben merben jene genattttf, metile

*) Kušfuftrlidjer tft bte ffitfbung unb 2Cf>leitung ber SBorter tn ber ftooemfcftcn (Sram*
matif fur ©fooenen »on bemfctben Setfaffcr befprocfjen.

160

bie fe|fen ©runbtaufe in ftd) enfjjcdfen, unb ftdj nidjf mefjr metfer Deveinfac^en
laffen; unb bon biefen merben atfc ubrtgen SSorfer abgeteitef.

©te einfad)en ©fammftiben ftttb eittmeber fdjon an fidj SBorfer, meidje
ifjre bode ŠSebeufung Ijaben, ober finb ež fold)e ©tlben bie erft bttrd) geibtjfe
Itmbitbungen i^tre befftmmfe fBebeufuttg er^alfett.

Um nun bon biefen ©fammmorten fur bie berfdftebenen iBegrtffe SSSotfer
ableiten 511  fonnen, mufi man aud) jene SMlbungžfilbett fennen, meldje man
jum ©fammmorte ^injufe|t, um etnett SBegrtff aužjubruden. ©te gemoljm
lidjffen unb am fjduftgffett borfommenbeu fBtlbungžftiben, metdje bent SBorte
aucf) eine eigette, befttntmie SBebeufung gebett, finb fofgcnbe:

I. $auptroorfer:

a fur roeib(td)e $flU!pf» 6 rfer: brada, ber SSarf; megla, bet* 9iebel;
trava, baž ©raž; njiva, ber §lcfer.

ad fur meibiidje .^auptiborter, unb bebeutef eine Sftettge grofitenfljeilž
flettter, mertbtofer ©inge: zelenjad, baž ©rutttd)f; plaščad, bie ^Idc^e;
teljad, bie $dtber; šušmad, bie burren Sletfer. — ©od) gttf ad Jjte unb ba
auct) fur mdnnltdje ^auptmorfer: obad, bie SSremfe; sternad, ber Sttnmer*
ling; močirad, ber SSJtoid).

ač fur tndmdtdje -gmupflborfer, unb bebettfe? grojšfenffjetlž munnltdje fper«
fonen, fo Wte ača nnb ačica auf metbltdje fperfonen fnnmeift: pomagač, ber
^»etfer bott pomagati, ^elfett; orač, ber §tif eržmann-bott orati, adern; kovač,
ber ©dpnteb bott kovati, fdjmtebett; kovačica, bie ©djmiebin; berač, ber
58ett(er, ©ammter bon berem, brati, lefett, fammebt; beračica, bte SSetderin,
©antmierin. — ©er Služgaitg ača gtif aud) jur SSejetdjnung bott ©eratftfdjaf*
ten: kopača, bie $aue; terača, baž .gkinbfudj.

aj bejetd)ttef eine bienenbe ff)erfon ober ©ad)e.- čuvaj, ber $Sdd)fer bon
čuvati, tnad)fen; strežaj, ber šBebtenfe bon strežem, streči, Bebtenen; lučaj,
bieSBurfmeite bon lučati, merfen; strelaj, btc©i^ufmeite bon streljati, fdjiefien.

ak bejeidmef eine mdnultdje fperfon, baž SUdnndten ber £l)tere unb aucjj
©erdfljfdjaften: junak, ber^etb; korenjak, etn ffarfer SRann; lesjak, baž
^udjžmditndjen ; sernjak, ber 9te^6ocP ; zverinjak, ber £fjiergarfen; pepel-
njak, ber -idfcljenfrug bon pepel, bie 9lfd)e. §ur bie enffpredjenben mei 6 ttd)en
^»aupflborfer bient akinja, ačica unb akulja: junakinja, junačica, bie $etbtn.

alo, ilo, lo unb ulja bebeutef grojjfenffjettž ©erdffjfdjaffen, SBerfjeuge,
5S3iitfet unb ^anblungeu : pokrivalo, ber ©ecfet bott pokrivati, pokriti, ju<
becfen; mazilo, bie ©albe bon mazati, fcfmtterett, fafben; perulja, ber SOSafc^s
btauet perem, prati, mafd)en; obuvalo, bie SujjbeHetbuttg bon obuvati, bie
$ujjbef(etbutig anjtefjen; zerkalo, ber ©piegel bon zreti, fdjauen; opravilo,
baž ©efd)dff bon opraviti, berrtd)fen; šilo, bie §tfde; oznanilo, bie ^njeige
bon oznaniti, bie 4njetge tttad)en; zdravilo, bie SCrjettei bon zdraviti, gefunb
madjen.

kn, an, anec fur mdnnttdje jperfotten, unb fur enffpredjettbe metbltdje
anka: mestjkn, — ka, ber ©tabtbetbo^ner, bie —ttt, bon mesto, bie ©tabf;

161

vaščan, —ka, ber ©orfbeftotjner ,  bie —in »on vas, bas Sorf; Dunajčan,
— ka, ber SBtener, bie — tn »on Dunaj, 3Bien; gorjanec, gorjanka, ber
SSergbemo^ner, bie —tn »on gora, berSSerg; — perstan, ber 3ttttg»ott perst,
ber $inger 5 racman, ber ©nfertcft »on raca, bte (Snfe; serpan, Smti, Slerttfe«
ttionaf »on šerp, @tcf>e[.

ar, ar bebenfef arbeifenbe mdnnttcfe [perfonen; — arica, bte arbetfenbe
iuetbltc^e sperfon; —arija, baš $anbn>erf; arnica, bte SBerfffdffe; —arstvo,
bte $unff bež .gtanbtuetfeel; —arina,  arnina, bte SBejaftlung fur bie Strbeif
ober auc§ etneSlbgabe, 36tte «. bgl. ttnb —ariti, etn get»i(fež .gtanbmerf Bečrei-
Bert: pisar, ber ©djretber; pisarica, bte ©djretberin; pisarija, bte ©djrei«
beret; pisarnica, bie ©d)retbffttbe, ^angelei; pisarstvo, bte ©dtretbefunff;
pisarina, pisarnina, bte ©dtreibgebufjr; pisariti, nttf @c§ret6ereten befdjaftigef
[etn; zemljarina, bie ©rttttbffener »on zemlja, bte (Srbe; mostinar, mosto-
vinar, ber SBruifenmautfjner; mostarina, ber SSrttdenjott »on most, bteSritcfe.

ast ettte SSefcfjaffenfetf: oblast, bte Sdadjf; božjast, bte gratfe; popol-
nomast, bte SSottfotnnten^etf »on popoln, »otlfommen.

ava jetgf grbffenfljetlž eine Sdnge ober ©rofe einer ©atije ober enter
.fjanblung an: deržava, ber @laaf »on deržati, ftatfen; širjava, bte SSretfe
»on sir, bretf; goličava, eine obe, nadte Mladje »on gol, nacff; puščava, bie
SBufte »on pust, obe, mitffe; veljava, ber SSertlj »on veljati, getten , SGcrflj
|aben; dobrava, eine SBafbttng (etg. (Stdjetmalb) »on dob, bie (Stdje; te¬
žava, baei (Slenb, BBetrubnif? »on teža, bie ©d)t»ere.

azen fur meiblidje $aupfl»brfer: bojazen, bte $m»djf »on bojati, bati
se, furd^fen; prikazen, bte (Srfdjetnung »on prikazati se, erfdjeinen.

ba Begeic^nef meiftenž ettte $anbluttg ober ben Sfanb berfelben; služba,
ber Sienff »on služiti, btenen; vodba, bie $uijrmtg »on voditi, fufjren; gon-
ba, bie Sagb »on goniti, jagett; godba, bte SJhifif »on godem, gosti, muft«
jiren; — »on anbern SSttrjeln ftnb: doba, ber geifpunft, bie grift; po¬
treba, ba§ SBeburfnift ec.

ec Bebenfef mdnnltcfte sperfotten, bod) aud) »erfdjtebene anbere ©egett«
ftdnbe. SJiiffetff biefer §3ilbung$fitbe merbett unjdfltgc .ftauptmorfer fomoljt »on
©fammjtlben, atd and) »on anbern fftebetljetten, atš »on SBei«, galjl/ §ur«
unb SSorntorfertt, »orguglicf) aber »on ben 33liffelt»irfertt »ergangener 3etf ab«
geletfef, bodj muf bet bettt »ergattgenett f^atigen Sftiffctmorfe ba§ 1 tmmer in
v »ermanbetf merben: delavec, ber Strbetter »ott delal, gearbeifct; pevec, ber
©dnger »on pel, gefungen; kaznjenec, ber ©trdfltttg »on kaznjen, beffraff;
Nemec, ber ®euffdje; ©fttntme »on nem, ffumm; vdovec, ber SBiffluet »on
vdov, »ertuittluef; krovec, ber 25ad)becfer »ott krov, baS $5ad); konec, bač
@nbe; slepec, ber SSltnbe »on slep, btinb.

ej jetgf gembfmltdj eine fteine, furj »offettbefe ^tanbtung an: mahlej, etn
•&ieb »on mahniti, etnen -ftteb »erfe|en; pomiglej, ber SStnf »on pomigniti,
riinfett; zdihlej, etn ©eufjer »on zdihniti, auffeufgen ; vgrizlej, etn 58tf »on
vgrizniti, beifett.

el, el j, bebeufef grbfifenfljetlš eine mirfenbe ober Ijanbetnbe SPerfott. Ser«
bietd^en <£taupf)»brfer rievbett »on ber unbeftimmten Strt ber 3eitt»orfer ge«

11

162

bitbet unb ftnb gtetd)bebeufettb nttf beti »ont tetbenben, »ergangetten ?0ltffeti»orfe
auf i'k gebtfbefen SSorfern: učitelj ober učenik, ber Setjrer »on učiti, Iet)ren;
odrešitelj ober odrešenik, ber (Srfofer Don odrešiti, erlofen; gonitelj ober
gonjač, ber £retber roti goniti, fret'6en; kerstitel ober kerstnik, ber Žaufer
Don kerstiti. ®ocf) ftnb bie $aupftu6rfer auf el, elj efimologtfcfter gebitbef,
folgftd) beiten auf ik »orjupe^en.

et etne bebeufenbe t»td)ftge $anbfung: trepet, baž 3itfern Don trepetati,
gtffern; hropet, baž 9tod)eln Don hropsti, rocfjetn.

ev gitt fur t»etbltd)e £)aupfiubrfcr, bie fid) jebod) auct) auf va enbtgett
fonnett: cerkev ober cerkva, bie Krefte; kletev ober kletva, baS ^fuc^en roti
kleti, ftudjen; molitev ober molitva, baš ©ebeftj Don moliti, befben.

ezen, fur t»etbltd)e «£)aitpftnorfer: bolezen, bte dbranffjeif; ljubezen,
bte Siebe.

ež bebeufet etne laffige ober letbeitbe fperfon ober ©ad)e: revež, etrt
|)afd)er ; delež, ber ST^eilneftiner »on del, ber &bet[; snedež, etn Sittnmerfaff
»on snesti, attfeffen; čudež, bte ®unbertf)af; kradež, ber ©tcbffa^f; terpež,
bte Sauer »on terpeti, bauertt.

ič fur mdnnttelje 4)aupft»orfer: mladič, baš Sunge; polič, bte -£)atbe.
5tuf ič enbtgen ftd; aud) bie .^aupftubrfer, iuetdje »on bett gueignenben SSeb
iDorferrt ber ©tgennantett auf ov gebttbef tuerben: Ivanovič Dott Ivan, Ivanov;
Petrovič »on Peter, Petrov.

ica, ica bebeufet iDetbttc^e fperfonen, ^rattfbetfen, ©erdfftfdjaffett, SSerb
geuge, ©etnaffer, unb niča getubljnttd) šBefjdtfniffe uttb £)erfer, tu benen eft»až
tft ober gefd)iet)t: ženica, baž SBetb Dott žena; psica, bte 4)uttbtn »on pes,
ber .gtunb; volčiča, bie iJBoIftn »on volk, ber SSotf; merzlica, baž Steber
»on merzel, fatt; zlatenica, bte ©etbfudff »on zlat, gotben; sklenica, bte
§tafcf)e »ott sklen, ba$ ©taS; ustnica, bte Stppe »ott usta, ber SDittnb; stu¬
denčnica, baž ©runttenntaffer »on studenc, ber83ruttiten; kapnica, ba§ Šropf«
ittaffer »on kap, bte £raufe; deževnica, baž Stcgeimaffer »ott dež, ber Stegen;
solnica, baž ©atjfaji »ott sol, baS ©alj; spovednica, ber SSetdjfffutft »ott
spoved, bte 38eid)fe; veternica, bte SBtnbbud)fe »on veter, ber SStnb; —
pravica, baž 9ted;f »on prav, redff; krivica, ba§ ttnredjf »on kriv.

ija bebeufet etn grojjež SBerf; podertija, bač ©d;ufft»erf; sleparija,
baš SSienbtuert »on slep, biinb.

ika bebeufet SCerfjeuge unb anbere tnetblii^e ©egenffdttbe: motika, bie
•ftatte; sadika, ber 0e|ltng »on saditi, fe|ett.

ina btenf jur SJe^etdjnuttg »tVIer Sanbftrtclje, tDerfer, ©pralen, beS $deb
fd>e§ ber Sbtere, ber sSrudfffjetle unb anberer fict) abnltcficr ©egenffdttbe; nina
beutef gemetntgltc^ auf ^abbtngen unb ovina auf getutffe ^otjgatfungen, ^tdufe
unb §teifd) »on £f)teren, fo trte and) auf anbere toetbltdte č5aupft»brfer btn:
krajina, ber Sattbffrtdf: dolina, baž £f)al; nižina, bie Sttebermtg »on nizek,
nteber; višina, bte 3tnfjof;ie »ott visok, f)od) ; slovenščina, bte ffouentfcfje
©praefte; nemščina, bte beuffrf>e ©pracbe; teletina, baž ^atbfteifc^ »ott tele,
baž^alb; govedina, ba3 Sttnbfteifd) »on govedo, baš Sttnb; tretjina, etn
Srtffef; polovina, bte $dtffe; štertina, etn SSterfel; voznina, bač $ut)rgetb

163

bon voziti, fitijren; srebernina, baž ©ilberjettg bon srebro, ba§ ©tfber;
zlatnina, ©olbfadjen bon zlato, baž©olb; zapitnina, bte 3ed^e bon zapiti,
bertrinfen; brezovina, SMrfettljofj; bravina, kravovina , bte $ufjl)auf bon
krava, bte dbnfj; gotovina, bte Skrfdjaft bon gotov, 6ar.

ir fur mdnnltd)e .fmuptlborfer: pastir, bcr $trf bott pasti, meibett; hu-
dir, ber 58ofe bon hud, bofe.

išče, iše jur SBe;etd)nung bon §fdd)en, ober bon etn^elnen S^etfen ber
®erf;euge: pokopališče, bcr ©offešader bott pokopati, begraben; borišče,
ber .Kantpfplaf bon boriti se, fampfen; dvorišče, ber $ofraum bon dvor,
ber$of; pšenišee, ber ®eijenacfer bon pšenica, ber SSetjen; ovsišče, ber
^afercufer bon oves, ber .£)afer; toporišče, ber 9(rlftief.

je jetgf etne 3Jlengc etttanber dljnlidjer ©adjett an: grozdje, bte Srau*
bett bott grozd, bte Sraube; sadje, baž £)6ft bon sad, bie $rud)t; brezje,
ber iSirfentbalb bon breza, bte SStrfe; kamnje, bte ©feine, bci§ ©effein bon
kamen, ber ©tein; drevje, bie 9$dume bon drevo, ber SBattnt. Sem je enb
fprtd)t and) ovje: germovje, baž ©effritppe bon germ, ber ©fraud); zidovje,
baš ©etnduer bon zid, bte Siauer; dežovje, cin Ijefttger, tange anljalfenber
Stegen bon dež, ber Stegen ; bukovje, ber ©ud^emoatb bon bukev, bte’ SBudje.

jak fur nidnttltcfje .gmupflborter: lesjak, $ud)žs SJtdttndben; velovjak,
ber £>djfenjiatf; kravjak, ber dbutjffaft; ovčjak, ber ©djafffatf.

jek jetgf gemoljnltd) ben $ot!) eiiijetner Sijiere an: volovjek, ber £)djfem
foff); kravjek, ber dbutjfoflj; ovčjek, ber ©d;aff'otf); človečjek, ber SSten«
fcfjenfott).

ka fur »et6lid;e Ijanbelnbe fperfonen, @eraftjfd)aften, galjfen ttttb ge«
tbtffe SSorberetfungen: lažnjivka, bte Sugnertn bonlažnjiv, tugnertfc^; starka,
bte Sitfe bon star, atf; kradljivka, bte SDiebtn bon kradljiv, biebifcf); šivanka,
bte Stabet bon šivati, nd^en; dvojka, bte 3af)t 3'bet; trojka, bte $af)t Sret;
pečenka, ber Strafen bott peči, brafen.

nja fur ©efclfdffe: prošnja, bte SSttfe bon prositi, bitten; vožnja, bte
ftafjrt bon voziti, fu^ren; skušnja, bte ©rfatjrung bott skusiti, probteren.

nik, nik jeigt ntdnttltd^e Šperfonctt, ©cfdpe, SSerfjeuge u. bgt. ant
stvarnik, ber ©djopfer bon stvariti, erfdjaffen ; grešnik, ber ©itnber bon
greh, bie ©ttnbe; žernik, bte .£)anbniuljle; bošičnik, ba§ SBetljnad)td6rob bon
božič; sapnik, baž Saifflodj bon sapa; konjnik, ber Steifer bon konj, ba§
^Pferb; fur meibttd^c .fmuphborfcr gttf niča: grešnica, bte ©ttttbertn,

o fur fdd)ttcf)e .grnuptmorter: 'delo, bie Slrbetf; selo, baž Sorf; pero,
bie §eber.

oba bebeitiet etne ©tgenfcfmff ober SJefdjaffenljetf: svetloba, ber ©lanj
bott svetel, tid)t; gnjiloba, bie $dutntj? bon gnjil, faut; kisloba, bie ©dure
bon kisel, fauer; sladkoba, bie ©itfte bon sladek, fftjj.

ost, ost fur mctbltdje .fmupfmorfer, bte etnen 3uftanb ober eine ©tgen*
f^oft anbeuten : modrost, bte SBetžfjeif bon moder, meife; starost, ba§ Sltter
bon star, alt; mladost, bie Sugettb bott mlad, juttg; hitrost, bte ©d;iteHtg*
bon hiter, fcftneff; resničnost, bte SBufjrtjaftigfett bon resničen, n>af>r*
9 a f% 3$et eintgen SSortern farm ost tn dta ober 6ta bertbattbelf merben, tbemt

11 *

r

164

man ntcff fo fefjr an bte 6Io^e ©tgenfdjaff alg rietmeljr a« einen ober

©fjaraffer benft: dobrost, bte ©utfieit, dobrota, bie ©ufe, baž gutmutfige
SBefen; slabost, bie ©ct>macf>f eit, slabota, bie ©cfmacfe; čistost, bieSReim
tjeif, čistota, bie gtetnlicffeitgtiebe, retnlidber Sljaraffer; dremavost, bie
@cf)(dfrig?etf, dremota, ber 3uffanb bež ©cfdumtuerg.

ota, dta fur meibltc^e .fjaupfmbrter obtger ©ebeittung. ©on ben SBbrfern
auf dba muf jebotf) bieferSlušgang unterfcfieben merben; benn ota brucft rne^r
bie btofe ©igenfdjaft unb 6ba ben Snbegrtff biefer ©tgenfcpaft au§: sladkdta
unb sladkoba, bie ©uftgfeif, @ufe; kisldta unb kisloba, bie ©dure.

ot bejeicjjnet off einen ftcf) offer miebertjotenben ©cfaff, 3.©. plesk ift
etn einjiger Maffcf er uttb pleskot, etn ©ef(atfcf); šum, ba§ ©ttmfen unb šumot,
baž ©efuntfe.

ovec unb evec fur »erfcfiebene SBScine uttb anbere gebrannfe ©foffe:
kafrovec. ber dbantpfergeiff oon kafra, ber dbampfer; hruševec, ber ©trnmettt
Don hruška, bte ©trn.

ovje ift mit je gteicfbebeufenb, nur baf eg gemo^nticf cine noct; grof ere
žlluanftfdf beffen anjeigt, maž burcf) je aužgebrutft mtrb.

stvo uttb štvo 6ebcufet etne ©efeltfcbaft ober einen guffanb> ljudstvo,
baS ©olf; človeštvo, bte § 9 tenfd$eit 5 bogastvo, ber Stetcftfjum; cesarstvo,
bag ^atfertfum; vladarstvo, bte žRegteruttg; devtštvo, bie SungfrduttcfEetf.

Ste ©ergroferungsformen jugteidj mit betu Slebenbegriff ber ©eraifjtutig

ftnb;

ač, ak, an, avs, avt, ež, tn, on, ot, uh, un, už fur mdnnlidje $aupfmSr*
ter: ldačon, ber grofe »fjofen (jat Uon hlače; zmikavt, ber ©rjbteb bon zmi-
kati, entmenben; potepuh, ber ©agabunb Oon potepati se, feritni ftreicben;
kmetavs, etn grofer, »erdcbfltcfer Sanbttiann; bahač, ber spraflfang oon ba¬
hati se, pratden; babež, ein SBetbernarr.

ača, ana, avslja, avtlja, otlja, uga, ulja, ura, uza, uta fur metbltdje
$auptmorfer: vlačuga, bie Suffbtrne; babura, babuza, etne a(te©ette(; zmi-
kavtlja, bte ©rjbiebtn.

©tfbuttg griedjtfdjer unb fafetnifcfer  Sianten.

a) Ste Sftamen griedfifdjer ober (afetntfcfer mannlicfer $perfonen mit ber
©nbfilbe es, us uttb os merfett im ©(orenifcfen, fobatb etn Šttdauf oor ben*
felben fteljt, biefe ©tlben meg; fotlten a6er babttrcf) ju oietc SJtiftaufe jufant*
men ju ftefen Eommen, fo muf ber (eicftern Slugfpracfje megeu ein e einge*
fcfaltet merben: Krezus-Krez; Epikurus-Epikur; Cipros-Ciper. Sftarfuč
f at Marka ober Marko.

h) ©tgette Siamett, metcfe im ©riedjjifcfjen ober Safettttfcfjen bie jmetfe
©itbung berldngertt, ■■ merfett bag is ber jmeiten ©nbttng ftnmeg: Palas-Pa-
lantis, f(oO. Palant; Cicero-Ciceronis, ftoo. Ciceron.

Ste Slanten metbftcfer sperfonett befommeit anftatf is bett ©e(bft(aufa:
Venus-Veneris, ftoO. Venera.

c) Ste fremben Slatne« auf ias, merfen ben ©nbittiffauf s meg : Matias-
Matia; Malahias-Malahia; Lukas-Luka; Tomas fat Tomaž.

165

Sfienn aber »or bor <Snbfti6e as cttt e \Ufy,  fo rntrb eas in ej »eriuanbetf:
Andreas-Andrej.

d) Sie-SBorfer auf ius n>crfett us biniueg: Aloisius-Alojzi; Livius-
Livi; Ovidius-Ovidi. Ste Sramen Antonius, Blasius, Ambrosius unb Ale-
xius ^abett Anton, Blaž, Ambrož unb Aleš.

e) 58ei benSBorfern auf aus unb eus mirb us in j »ertttanbelf: Arhelaus-
Arhelaj ; Timotheus-Timotej; Matthiius bat Matevž.

f) £)rtžnamen mit bem 5ludgange um »ermanbetn ba§ um in ja: La-
tium-Lacja.

®on ber gufammenfefung unb SBerftetnerung ber $aupfmorfer, fo mte
»on SBotfer* unb Sdnbernamen unb »on ber šBttbung ber SBorfer jur ©ejetd)*
nung meiblidjer sperfonen ift bereifg gefprod^en morbett.

II. ŠBeimorfer.

ast, asta, asto, bebeufet eine §tcl)nlidjfeif; pasast. lisast, geftreiff; ger-
bast, bmfelig »on gerba, bte §atfe.

at, ata, ato bebeufet eine ©rope ober sfftenge beffen, maž man bem
9tennmorfe beitegf: bradat, bdrftg »on brada, ber SBart; glavkt, grofšfbpftg
»on glava, ber $otpf; telnat, bicfteibig »on telo, ber Seib; rogkt, ge^ornt
»on rog, baž $orn.

av, ava, avo: kervav, btufig »on krt, kerv, baž fBtut; sničav, »or*
l»i|ig; hripav, fjetfertg.

el, ela, elo bructf eine ©igenfdjaff: vesel, frottfid); debel, feff.
el, la, lo eine ©tgenfdmft bež 0fammmorfeg: nagel, rafcp; svetel, tidpf.
en, na, no unb en, ena, eno geigt ben ,3uffanb etner SSefc^affen^eit ober
einen ©egenftanb, morauž etmag beftebf, an: grešen, funbpaft »on greli,
bte @unbe; strašen ^ fcbrecftidj »on strah, ber 0d>recfen, $urd)f; zelen,
grun ; leden, »on (SiS  ; lesen, »on «g>ofg, boleru »on les, ba§ .polj; srebem,
fi!6ern »on srebro, ba§ 0i(6er; železen, cifern »on železo, ba§ ©tfett.

ev, eva, evo bient jur SJtlbung ber jueignenben SBetmorfer auž mannli*
djett .fjaupt mor tern mit mctd)em 5tužgange: kraljev, bež^ontgž; cesarjev,
baž dfaiferž.

even, evna, evno : deževen, rcgnerifdj.

in, ina, ino, btenf jur SStlbung ber jueignenben ©etmorfer »on metbticben
•pauptmorfern: ženin, beei-JBetbeg; tetin, ber^anfe; sestrin, ber ©cprnefter.

it, ita, ito unb iten, itna, itno bebeufet cine befonbere ©igentjetf ober
eine bebeufenbe Slenge »on efmaS: grozovit, grozoviten, graufatn; serdit,
serditen, grimmig; kamenit, kameniten, ffeinidjf; bregovit, bregoviten,
bitgetreid); rodovit, rodoviten, frudjtbar.

iv, iva, ivo: ljubeznjiv, ItebeneSmurbtg; červiv, murmfttdjig; lažnjiv,
litguerifef); snetiv, branbig ; nagajiv, frofjig.

ji, ja, je bient jur SBitbung juetgnenber SBetmorfer »on .‘S^teren: kravji,
$utj* (kravje meso, $ubfteifcb); ovčji, 0d;afž«; pesji, .gumbe**; ribji,

gifcb^.

166

1, la, Io, einc fdjott gefcfjet)ene .fjanbfitng befonberž bon getPttorfern g e ,
btfbef: gnjil, faut bon gnjiti, fauten; zagorel, ber6vannt; stekel, nntffjenb
bon steči, ttnttfjenb toerben.

Ijtv, Ijiva, Ijivo totrb bon 3 e tftt)6rferit gebtlbef unb jetgf an, bap eitoaž
boflenbef lotrb ober ju <3fanbe gebractp »erben funti: premagljiv, beftegbar
bon premagati, beftegen; izveršljiv, aužfuprbar bon izveršiti, nužfupren;
dvomljiv, jn>et'felf)aff bon dvomiti, jloetfeht; postrežljiv, bebtenfam bon
postreči, postrežem, bebtenen.

n, na, no, ober t, ta, to, bet 3etftt>6rfern, jetgf etne fcpon gefdjepene,
tetbenbe ©igenljett: znan, befannt bon znati, lotffen; zaspan, fcbtdfrig bon
zaspati, etnfdjtctfen; zvit, pftfftg bon zviti, jufamntemtnnben; opit, betrun«
fen bon opiti se, jtctj beirtnfen.

nat, nata, nato jetgf an, bap eftoaž tn fe§r bebeufenber SJienge ober
©rope borpanben fet: skalnat, fetjtg bon skala, ber jjetž; travnat, gražreicf)
bon trava, baž ©raž; gornat, bergtdjf bon gora, ber-Berg; kervnat, btuf*
retcf) bon kri, kerv, bažSJlttf; bei 3al)hb6rfern: dvojnat, trojnat, četver-
nat ec. jibet*, bret*, bterfacf) ober fdttig.

ni, na, no, jeigf gropfenfpettž auf etn ©nf^atfenfetn ober @elbffenfbatten
t)tn unb fann ©tgenfcpaffen, ©toffe, auž betten eftuaž gemacpt tft u. bgt. bebeu*
ten: travni, graftg; žitni klas, .^orndljre; snežna gruda, ©dpiteefdjotte,
serčna žila, .fterjaber.

nji, nja, nje: slednji, jeber; poslednji, zadnji, ber, bte, baž te|fe.

oj, oja, oje, bei gapliborfern unb juetgnenben $urtborfern: moj, mein;
tvoj, betn; svoj, fein; dvoji, jmeterlet; troji, breterlet.

ov, ova, ovo, btenf ptr SSitbung ber juetgnenben SSetmbrfer bon mdnn«
Itcpett ^aupfiobrtern ; bratov, bež ?8ruberž; kmetov, bež Sanbmannež; uče¬
nikov, bež Sefjrerž.

ski, ska, sko, ober ški, ška, ško, fetfener ovski, ovska, ovsko etne ,3uetg«
nung bež ^ugeljorž, ©ebraudjež ober 9lu§enž: morski, bont SJteer, SJteerež*;
pastirski, $irfen*; kmetiški, kmetovski, §8auern<; očetovski, bdferltcf);
bratovski, bruberttdj.

ven, vna, vno bon i3etftt>6rfern jetgf gropfenf&etlž etne £(jdftgfetf ober
&t)uniicf)feif ber ^anbtnng att: bojevaven, ffretffttcpfig bon bojevati se, flreif*
fuc&tig; delaven, arbetffant bon delati, arbetfen; tešiven, troftreict) bon tešiti, '
froffett; hladiven, futjtenb bon hladiti, fu^ten.

SMe Sergroperungžftibett ftnb:

ši, ša, še, ber 5tužgang ber jtbetfen SSergfetcpungžffufe: lepši, fc^oner;
modrejši, ioetfer.

ovat, ovata, ovato ober ovnat, ovnata, ovnato jetgf ettte SSerbtelfdtfb
gttngan: verhovat, gepduff, podolgovat, langltdjt.

ovit, a, o: gorovit, bergig; grozovit, furdffbar.

®te SSerfletnerungžftlben ftnb:

ast, asta, asto, etne abgebrocpene tfjetftoetfe ©tgenfcfiaff: belkast, wetp* ;
(tel); zelenkast, grunttcf); rudečkast, rbft)ltd); sivkast, grautut).

167

klat, klata, klato, etn Metnmenig bon etrtet (Sigentjett: belklat, etmaž
Ibcif, inž SScijje fpieienb; zelenklat, exn ffetn mettig gvutt.

Sajj bie fSeimorter audj in oerfcbiebencn ,3ufammenfe£ungen bovFommen
Fottncn, ift 6ereitž ermatjnf morben.

SBei biefer fBiibung ber .fjaupf* unb SSeimorter ift ež ju erfeljen, baji bie
f8erit>ed)fe[ung bet @ei6ft(aute, oorjugttd) aber ber SRtffaufe feijr i^duftg bor«
fomrnf, unb jmar bež

.c in č: ovčji, ©djafž*, bon ovca, baž @d)af.
d — j: grajski, jttm ©ddojje gefjbttg, bon grad, baž ©djtof?.
g — ž: družica, bie @efdi)rtin, bon drug, ber ©efditrte.
h — š: duša, bie ©eete, bon duh, ber ©eift.
k — č: ročen, 6equent, bon roka, bie .gmnb.
s — š: pisati, pišem, fdjreiben.
st — šč: puščen, getaffcn, bon pustiti, laffen.
sk — šč: iščem, iskati, fucfjen.
t — č- mečem, metati, toerfen.
z — ž: mažem, mazati, fctjmieren.

SSei ben bon ben SRennmortern abgefetfefen SBeimortern auf ski ubergefjen
nebff s aud) g, k, t, st, c unb č fammt bem s bor k in š: človeški, menfd)tidj,
bon človek; lirovaški, croatifdj, bon Hrovat, ber ©roafe; nemški, beuffdjr
bon Nemec, ber Seutfdje. Sicfefbe SJermanbiung finbet auclj in ben abgeleife*
ten .fjauptmorfern auf stvo ftatf: devištvo, bie Sungfraufcfmff, bon devica,
bie Sungfrau.

@ d) t u fi f o t g e ber SSbrferbitbung.

$tuž bem bargefteftfen SSorferbaue ergeben ftc^ jum teic^fern SSerffanb*
niffe ber @prad;e foigenbe fRegetn:

a) Um ein ungemoljniidjerež SSorf ju berffe^cn, fo jergfiebere man fet6ež
in feine ©famnv unb fMbmtgžfiibc, erforfrije ben ©egriff ber ©tammfitbe unb
bie SSebeutung ber §8iibungžfi(6e, unb enbiid) berbtnbe man bie betben ju eincm
SSegrijfe unb bie sgebcufung bež SSorfež mirb Ffar: popotnik; po (jeifit auf,
nacij; pot ber SSeg, unb bie 9fad)fi(be nik jeigt eiite ftanbelnbe fperfon an, alfo
berjentge, ber auf bem 3$ege ift, ber žReifenbe.

SBaž bie 3ergiieberung nod) unbeftimmf lafjt, befttmmt ber gufammenfjang.

b) SCiit man cin neuež šffiort fdjaffen, fo mdf)te man cin fdjott befann=
tež SBorf, meldjež mit bem SBegrtffe oermanbt ift, fur ben baž SBort gefud^t
mirb, unb fe|e jene 2jor< unb 9bad)ftl6en Ijinju, bie einen fotd)en SSegriff 6e=
jeidjnett; j. SS. furtgretgnif ift baž oemanbfe©tammmort goditi se; ba jeigt
eine ^anbtung an, atfo godba, unb baž SJomorf tjinju: prigodba , baž
©reignifj.

c) 5S)tan oermeibe bie SBerbinbuttg jtveier £>aupfmorter in etnež, fonbcrn
man oermaubte baž ber (SrHdrung megett 6eigefe|fe tn ein 58eimorf: strelni
prah, ©djieffpulocr.

168

beffet tfts, ntcm btfbet etn etnfacffeš SSorč, ttefcffež bett IBcgrtff bon
betbett aitSbrucff: večernica, ber §lbenbffern; perstan, ber §ingerrtng; na-
perstnik, ber $tngerBuf.

©ieSBorfer, n>elc^e mit artbern »erbtrnben tt>erbett, muffen grofjfenfljetlž
ben Siužgang o amteljmen: miloserčen, barmfjerjtg; blagodušen, grofjmufBtg.

d) ®ie ©runbregei atter šffiorferbilbung tft: Furger, ftufftger unb be*

fttmmfer baš SBorf, befio beffet iff ež. S« ber SBorferbttbung Itegf baž SDlarf
bet fIot>emfd)en@pradf)e; u>er fetbe gut inne §at,  ffaf ben ©dfduffel jur ©pradfe
bereifš gefunben.

£>ritfe

jČlotietttfd)? Cl) refio  m«t l)tf.

I. Basni.

1 .

v

Zena in kokoš.

Zena je imela kokoš, ktera je jej vsaki dan jajce znesla *. Ko bi jo
bolj obilno redila 2  ino pasla, si 3  misli žena, bi na dan po dve, morebiti
še po tri jajca od nje dobivala; zatorej jo prav obilno pitati začne, kokoš
pa jenja nesti 4 .

Lakomnost človeku velikrat škodje.

2 .

Oče in trij e sini.

Bogati oče je med svoje tri sine svoje bogastvo razdelil. Obderžal si
je le jeden sam dragi perstan, in tega, je djal. bode tisti dobil, kateri od
vas bode naj lepše in naj bolj hvale vredno djanje izpeljal. Sini se od
doma odpravijo *, in se črez tri mesce zopet nazaj vernejo. Pervi je rekel:
„Ptujec je mi skrinco polno zlata shraniti dal brez vsega zagotovila 2 ;
lahko bi ga bil ogolfal, brez da bi se mi bilo kaj zgodilo, alj vunder ka¬
der se verne, mu vse zvesto nazaj izročim. 44  Oče odgovori: „Ti si storil
dobro; alj vunder nisi storil drugega kakor svojo dolžnost; zakaj ti bi bil
naj, hudobniši človek na svetu, če bi mu bil shranjeno skrinco vtajil; vsak
mora zvesto nazaj dati, kar drugim sliši." — Za njim pride drugi sin.
„Jednega dne, je rekel, sim mimo ribnjaka šel, v kterega je malo dete
padlo, brez moje pomoči bi se bilo vtopilo. Brez pomude priskočim 3 , in
ga srečno iz vode potegnem.“ — „Tudi tvoje delo je dobro, oče odgo¬
vori, pa tudi ti nisi storil drugega, kakor to, kar smo vsi dolžni storiti,
namreč : v nevarnosti jeden drugemu na pomoč priti.“ — Potem je tretji
sin rekel: „Jednega dne sim najdel svojega sovražnika spati na kraju 4
grozno globokega brezna; le oberniti se s , bi bil padel v nja; jaz pa sim
ga rešil iz nevarnosti/ 4  „0 sin, je rekel oče, ter ga serčno objel, tebi sliši
moj perstan, 44

(Kosar.)

170

3 .

Krokar in 1 e s i c a.

Krokar vkrade sir, se vsede na drevo, in ga misli povžiti. Lesico, to
viditi, mika vkradena jed. „Oj ti lepi ptiček, mu zdaj pravi, kako se sveti
tvoje perje, kako imaš lepe oči \ kako zalo postavo. Ko bi ti znal tudi
lepo peti, kteri ptič bi bil tebi jednak ?■' Krokarja to silno povzdigne 2 ,
neizrečeno veselje vsega prevzame 3 . Zakaj bi, si misli, svojega lepega
glasa ne dal slišati 4 ? Kljun naglo odpre, in hoče svoj ljub kra krti lepo
prijetno zapeti. Alj sir mu vjide iz kljuna, in prekanjena lesica ga zgrabi
in požre Zdaj se krokar sramuje, in žalosten zleti 5 .

Lesica je gerdemu prilizevavcu podobna, krokar pa bedastemu člo¬
veku, kteri prilizevavce rad posluša dokler ga ne ociganijo 6 . Kako vun-
der preslepi lastna ljubezen!

(Metelko.)

4 .

Žaba in vol.

Žaba je vidila vola na travniku , in želi njemu jednaka biti. Zatorej
začne svojo gerbasto kožo napihovati, ter vpraša .svoje tovaršice: ,,Alj
nisim tako velika kakor vol?“ „Nisi ne, ji pravijo.“ Le še bolj se napenja,
ter vpraša: ..Sim zdaj vunder velikemu volu jednaka?“ Zopet ji odgovore,
da ni. Pa vunder ne henja; s vso močjo se bolj in bolj napenja 1  in razpoči.

Napuh v nesrečo pripravi 2 . (Metelko.)

5 .

Popotnika in medved.

Dva prijatela sta se posebno rada imela; neizrečena ljubezen je bila
med njima ; vse si zaupata. Primeri se pa, da jima skoz pušavo gredo-
čema 1  strašno velik medved nasproti pride. Ko ga zagledata, jeden naglo
na drevo zbeži; onemu pa, predenj ga medved zgrabi, na misel pride 2 ,
da ta zver merliču nič žalega ne stori 3 ; zatorej se na tla verze, in sapo
na se derži 4 . Medved okoli njega stopa, ga voha, mu gobec k obrazu in k
ušesam pritika s , in ker nič živega 6  pri njem ne najde, ga pusti in odide.
Ki jima strah in nevarnost mineta, gresta dalej po svojim namenjenim
potu; tisti pa, kije bil na drevesu, vpraša svojega tovarša: ,,Ljubi pri-
jatel! povej mi, kaj ti je medved tako tiho na ušesa pravil ?“ „Kar bodi,
mu te odgovori, posebno pa to: „Ne zaupaj nobenemu prijatelju, dokler
ga nisi v nesreči poskusil 7 .

Kakor zlato v ognju, tako se pravi prijateli v nesreči skušajo.

(Metelko.)

6 .

S soljo obložen osel.

Oselje iz mesta sol domu nosil in ker je moral skoz reko hoditi, se
primeri, da jedenkrat v njo pade, in ko zopet vstane, čuti, da je mu se

171

breme /lajšalo 1 ; ker je se nekaj soli' stopilo. To ga je silno veselilo. Ko
je potem z gobami obložen skoz ravno to reko šel, si misli: če zopet pa¬
dem, lože ponesem, in nalaš pade. Alj gobe so se vode napile 2  in ga tako
teže, da ne more vstati, in utone.

Kdor se hoče svoje teže znebiti, jo mora prej dobro poznati.

(Metelko.)

Oslova senca.

Tergovec najme osla na kmetih, da mu blago v bližno mesto nese.
Bilo je pa poletu ob veliki vročini in suši. Oslu tedaj naloži blago, in za
njim gresta tergovec in oslov gospodar *. Ker je pa cesta po phanim 2  ino
skoz njive peljala, je tergovec osla maličkaj vstavil, in se vleže v njegovo
senco, da bi se kej ohladil in počil. Gospodar mu tega ne privoši; vstati
mu reče in osla gnati, kamor je ž njim namenjen 3 . Najeto živinče, pravi
uni, smem goniti alj ga stati pustiti, kakor jaz hočem. Gospodar mu od¬
govori, da nima nobene pravice do oslove sence, ker je le osla najel, ne pa
njegove sence; in tako se prepirata in pričkata. Verh vsega tega se to¬
žita in pravdata 4  zavolj bslove sence; in ta pravda še dan današnji 5  ni
dognana 6 .

Za kar se ljudje velikrat prepirajo in pravdajo, dostikrat ni več vredno
kakor oslova senca.

(Metelko.)

8 .

Popotnika in lipa.

Trudna popotnika o poldanskej vročini 1  komej zevata, kar 2  lipo zra¬
ven ceste zagledata, ktera s svojimi košatimi vejami daleč okoli sebe senco
dela 3 , in gresta se v njeno senco počivat. Zdaj se pogovarjata, na lipo se
dzreta in pravita: „Lepo je res to drevo: alj vunderje škoda zemle 4 , ki
je tollio obseže, ker ljudem nobenega vžitka ne da.“ „0 nehvaležna člo¬
veka, reče lipa, pač nista vredna, da živita! Ravno zdaj mojo dobroto
vživata, pa mi še zemle ne privdšita, na kterej stojim, ino mi še očitata,
kar mi ni danega.

Marsikteri človek svojega dobrotnika graja in opravlja, ker meni, da
mu je premalo dobrot skazal.

(Metelko.)

9 .

»

Bolnik in vrač.

Bolnika je vprašal zdravnik, kako mu je kej bilo ponoči. „Celo
noč, mu odgovori, sim se potil." „To je že dobro, pravi zdravnik." —
Drugo jutro pove bolnik, da ga je celo nbč merzlica tresla. „Nič ne ma-
raj, mu reče vrač, to je dobro." Tretje jutro ga zopet popraša zdravnik,
kako je kej spal. Nič nisim spal, mu odgovori bolnik, po vsili udih me

172

je tergalo. „Nič se ne boj, mu reče zdravnik, to je prav dobro; zdaj bole¬
zen slovo jemlje Ko zdravnik odide, pride prijatel bolnika obiskat, in
ga popra, a škako se kej počuti. „Tako dobro, mu reče bolnik, da od zgolj
dobrot 2  me bode skorej konec 3 .

Človeku posebno težko de 4 , ako spozna, da mu resnico prikrivajo, in
ga z lažjo tolažijo.

(Metelko.)

10 .

Kmet in njegova sina.

Kmet vidi, da se mu smert bliža, in svojema sinoma ne more boga¬
stva zapustiti, zatorej jih hoče saj k pridnosti obuditi rekoč: ,/Ljuba sina!
vse, kar sim vama v svojim živlenju mogel prigospodariti 1 , bodeta v
vinogradu našla." Oče vmerje kmalo po tih besedah. Ker sta pa sina
menila, da je v vinogradu zaklad zakopiin sta ga pridno prekopovala;
zaklada sicer nista našla, alj v dobro skopanim vinogradu ino v zemli
zrahljanej 2  so jima terte (vinske) bogato rodile 3 .

Pridnost je naj bolši zaklad.

(Metelko.)

11 .

Sedem zvezanih palic.

Jeden kmet je sedem sinov imel, ki so se mnogokrat skregali. S kre-
gom in prepirom so se pri delu mudili 1 ; nekolko hudobnežev je clo njih
razpartijo v svoj prid obračalo, ino sine po očetovej smerti ob vse pre¬
moženje pripraviti iskalo.

Jeden den vsih sedem sinov pokliče, jim sedem terdo zvezanih palic
poda, in reče: Sto zlatov mu odštejem, kdor to breme palic prelomi.
„Vsi zaporedama se silijo z vso močjo, pa vsaki reče na zadnje: ,,To mi
pač ni mogoče.“

„Pa vunder ni nič bolj lahkega kot to,“ je oče djal. Potem vzeme
breme, razveže, in eno palico za drugo brez vse težave polomi. „Tako
seveda, so rekli sini je lahko ; to bi še dete storilo.“

Na to oče pravi: „Kakoršna (reč) je s timi palicami, taka (reč) je
tudi z vami, ljubi moji sini! Dokler se lepo zastopite 2 , ino eden dru¬
gemu pomagate, bodete vselej lahko shajali 3  ; ino nobeden (noben) vas
ne bode premagal. Ako pa bode zveza lepe zastdpnosti med vami razve¬
zana, se bode z vami ravno tako zgodilo kakor s palcami, ki zlomljene po
tleh ležijo.

Uibicainpasterička.

Velika povodnja je bila, ino povalila 1  veliko travnikov. Voda pada 2
in ribica na travniku v jamici zaostane. Bolj ko voda vsehnuje 3 , huje se

173

ribica premetuje 4 , ino od velike žalosti se celo na suho verze. Pasterička
priskaklja, prijazno z repičem mulila, in ribico lepo tolaži: „Kaj bodeš
tolko po kalni vodi žalovala, je djala; le glej, kako je na suhim gmetno,
kako lepo sonce sije, kako zelena travica raste, kako čedno rožice cvetijo 5
le pri meni bodi vesela!“ — „0h kaj ti veš. česar je meni potreba, je
ribica odgovorila. Brez vode mi m' živeti." To izgovori ino vmerje.

Vbdgemu lepe besede malo pomagajo, ako mu ne postrežeš, kar
premoreš.

Sekira in drevje.

Peljali so svoje dni 1  iz neke kovačnice poln voz sekir skoz neko
dobravo na senjem. Sonce je sjalo, in dervnice lepo izbrušene so se od
sonca tolko lesketale 2 , da je bilo drevja strah 3  pred tim smertnim orož¬
jem. „Kdo nas bode rešil? te sekire bodo nas vse posekale!" je djalo
drevje, ino po vetru majaje se 4  milo zdihavalo.Na to se star hrast oglasi
ino pravi: „Ne bojte se! dokler nobeno nas tim sekiram toporiša 6  ne da,
nam ne morejo kaj žalega storiti H , naj si bodo 7  še tako izbrušene." —

(Drobt.)

14 .

Bolja dežela.

V

Živela sta oče in mati z dvema otrokoma na nekim pustim otoku v
sredi širokega morja. Burja jima je barko razbila, ino morje jih na suho
verglo. Korenine in zeliša so jedli, studenčnico pili, ino v jeduim berlogu
prebivali.

Otroka več vedla nista, odkod sta na te otok prišla, nista več po¬
mnila 1  une suhe zemle: kruha, mleka,*>sadja in kar je še drugih dobrih
reči nista poznala.

Priveslali so jeden dan štirji zamorci do otoka. Močno so se jih sta-
riši razveselili, ter upajo zdaj svoje srošine rešeni biti. Bil je pa čolnič
premali, vse kmalo 2  na .suho zemlo preseliti. Hotli so oče pervi posku¬
siti, se prepeljati. Kader se oče v rahel čolnič odpravlajo 3 , ino jih štirje
černi možje odpeljavajo, se jokajo mati ino otroka. Oče pa pravijo: „Kaj
se bodete jokali, saj jg' tam bolje — v kratkim pridete vsi za menoj."

Kader s čolničem zopet po mater pridejo, še huje otroka plakata.
Alj mati so tudi rekli: „Ne jokajta! V bolši deželi se vidimo zopet."

Poslednjič s čolničem tudi po otroka pridejo. Močno sta se bala čer-
nih možev, in se po čudnim morju peljaje vsa treseta 4 .

Strahoma in trepetaje se bolji. deželi bližata, — alj s koljkim vesel¬
jem zapazita na pomorju svoje stariše, ki jima roke podajajo 5 . Peljali so
nju potem pod lepo košato drevje, ino jima na mehki zeleni trati vsred
rožic mleka, sterdi in žlahtnega sadja postrežejo. „Oj, kako neumen je

174

Lil najni strah sta zdaj otroka djala. Ne bala, le veselila naj bi se bila, da
so prišli černi možji nas v boljšo deželo preselit. “ '

..Ljuba moja otroka! so oče rekli, naša preselitev iz unega pustega
otoka v to lepo deželo nam še kaj imenitnišega pomeni. Se na drugo dalno
p6t se bodemo vsi podali — v jedilo še veliko lepšo deželo. Vsa zemla, na
kteri živimo, je otoku jednaka; in te lepi kraj je slaba podoba nebes;
preselitev v tajiste črez nevarno morje je smert. Mali čolnič nam kaže
slabo mertvaško hišico, ktero nam bodo iz štireh dil naredili, ino v kteri
nas štirje možje odtod poneso. — Kader bode jedenkrat zadnja ura vdarla,
da bodem moral jaz, vajna mati, alj jeden izmed vaju se ločiti — ne
vstrašita se. Smert vse dobre ljudji v bolšo deželo preseli."

(Pravi.)

II. Listi.

15 .

Sin vosi srečo očetu za novo leto.

Dragi oče.

Nikogar ni na svetu, komur bi bil več spoštovanja dolžen, kakor
Vam. Za svojo pervo in naj svetejšo dolžnost spoznam tedaj to, da Vam
svoje spoštovanje in svojo hvaležnost za Vašo ljubezen pokažem. Naj Vam
bo torej današnji dan 1  iskrena hvala za vse, kar ste mi pretečeno leto
skazali, in obljubim Vam, da nič driizega ne želim, kakor da zdravi osta¬
nete. Neprenehama bom Boga prosil, da mi Vaše drago živlenje ohrani,
da me še dalje vodite po gladkej stezi živlenja, in upam, da bom Vas sča-
som 2  bolj in bolj prepričal, kako se vedno prizadevam, se Vaše ljubezni
vrednega storiti.

Vaš

hvaležni sin

1 L

16 .

Povabilo k pogovoru.

Dragi prijatelj.

Desimravno že dolgo želel, se s teboj zastran reči nekoliko pogovoriti,
na kterej je nama obema veliko ležeče, vendar nisim mogel tega namena
doseči, ker sva vedno bila med družbo, kterej najne skrivnosti vedeti ni
treba *. Tudi bi te bil že rad obiskal, vendar sila opravil mi tega še ni
pripustila. Pridi popoldne za nekaj časa 2  na terg; tam se hočeva viditi.
Z Bogom.

Tvoj prijatelj

L L

175

17 .

Prijatelju po prestanej bolezni.

Ljubi prijatelj.

Velika žalost me je obšla 1 ,  ko sim tvoj poslednji list sprejel in s tež¬
kim sercam sim ga odpečatil; zakaj bal sim se, da se je tvoja bolezen
shujšala 2 . Pa kako sim se razveselil, zvedši, da si popolnoma ozdravel in
da se bodeš u nekih dihli zopet svojih opravil lotiti mogel. Sprejmi pri¬
jazno to moje vošilo k sreči in veseli se spet živlenja, ktero ti je Bog tako
čudno ohranil. Dan, kterega sim to tvoje pismo sprejel, mi je bil dan
radosti in veselja; zakaj prijatelj je mi zopet nazaj dan, kterega sim že
skorej zgubljenega menil. Zdaj te pa prosim, varovati se, in s prevelikim
trudenjem in prizadevanjem svojega živlenja v nevarnost ne postavljati.
Tim bolj 3  se mi te opomin potreben zdi, ker vem, koliko veselja ti je
tvoja nevtrudljiva pridnost vedno delala; zdaj pa je treba, da se berzdaš,
da tvoji ljubi zavolj tvojo prezgodnje smerti ne bodo preveliko zgubo imeli.
Ker sim prepričan, da" ti je to moje vosilo prijetno, se nadjarn, da bodeš
po mojem opominu živel; in tako hrepenim po uri, ko te bom mogel
zopet na svoje serce pritisniti. Z Bogom

Tvoj

iskreni prijatelj

Žlahtniku, ki je svojega sina zgubil.

Preljubi stric.

Dalječ od mene je volja, Vam Vaše solze vstaviti, ki jih po svojem
sinu jokate, ker so naj veče hladilo u bolečini in na grob tako dobrega
sina, ki je bil očetove ljubezni ves vreden. Pa zlo mi je žal Vaše žalosti;
zakaj rajnki je bil moj žlahtnik, in še več, moj nar drajši prijatelj. Objo¬
kujem u njem poštenega *, u kterega družbi sim vso vsojo srečo imel.
Mislim tedaj, da imam pravico, Vam, dragi stric, blagovoljno svetovati,
od časa polajšanja bolečin pričakovati. S tim pa nočem reči, da imate
svojega sina pozabiti; nikdar ne, temiič posvečujte mu solze, ktere za-
služ,i; vendar dobro storite, če svojej britkosti mejo stavite, ker Vaši še
živeči otroci še očetove moči tako zlo potrebujejo. Naj moje besede Va¬
šemu žalostnemu serco dobro denejo, da Vas ž njimi prepričam, da sim

Vaš

hvaležni stričnik,

I. I.

(Malav. slov.)

176

III. S m e š n i c e.

. 19 .

Reven kmet je nesel na oslu nekaj pšenice v mesto. Ravno je bil
nekoliko zadej ostal, ko začne osel tuliti. Dva gospoda, ki sta šla po cesti
proti kmetu *, rečeta zaničljivo: „Alj ne slišiš, da te osel kliče?“ NI res,
se le od veselja smeja, ker je dva brata srečal.

Zvit kmetje bil pri gospodu pri kosilu. Na zadnje je bil velik hleb
švajcarskega sira na mizo pernešen in kmetu so ga dali, da bi ga načel.
,.Kje pa bi ga načel vpraša kmet. „Kjer se vam poljubi,“ mu odgo¬
vore. „No 2 , če je tako —je djal kmet — ga bom pa doma načel.“ Reče in
ga poda strežniku, da mu ga je domu nesel.

Nekdo pride v jutro k 3  svojemu prijatlu, ga pa še v postelji in sicer
še obutega najde. „Kako pa je to, da obut spiš — ga vpraša. Uni
pravi: Veš kaj, že dve noči zaporedama se mi je sanjalo, da sim po šivan¬
kah hodil. To me je strašno bolelo; torej 4 sim šel snoči v čevlih spat.

20 .

Neki kmet je nesel velik koš merve na herbtn. Na tergu je bilo veliko
ljudi. Vpije; „S poti! s poti! *“ — Dva gospoda, ki ga srečata, se mu
pa ne vmakneta 2 , in on s kosam obadva v blato buti. Gresta ga tožit.
On pa besedice ne zine 3 , ampak se mutastega dela 4 . Sodnik pravi: „Kaj
mi je pa s tim človekom storiti ? saj še govoriti ne zna.“ O zna, zna, se
le„hlini 5  — odgovorita gospoda — saj je na tergu vpil: s poti! s poti.
„Ce je pa tako, povzame 6  sodnik bi se pa bila gospoda vmakniti imela, in
bi v blato padla ne bila.

Bogata vdova je svojo prijatlico na kosilo povabila, ter vkaže dekli
jedi v nar lepših skledah na mizo nositi 7 .  — Po kosilu gre vdova svojo
prijatlico spremit. Pa komaj vrata za saboj zapre, se zasliši v hiši velik
ropot. Hitro spet vrata odpre in vidi, da ena nar lepših skled na sto ko-
scov na tleli leži. „Za božjo voljo, kako si pa to naredila!“ zavpije nad
deklo 8 . — „Takole — ji odgovori dekla — in pusti drugo skledo iz rok
pasti.“

Zupan je bil svojemu sosedu vkazal, da ima drugi dan k njemu priti.
Sosed pa. od mertuda vdarjen 9 , naglo smert stori. Drugi dan pride k žu¬
panu njegov brat, rekoč: „Moj brat se vam lepo priporoči in pa za zamero
prosi 10 , da ne more dans k vam priti, ker je po noči vmerl.

21 .

Nekteri ljudi imajo prazno vero 1 , da od trinajstih, ki vsi kmalo 2
pri mizi jedo, čez leto jeden izmed njih vmerje. Neka žena, ki je tudi to
babjo vero 3  imela, in pri kosilu na enkrat zagleda, da jih trinajst pri
mizi sedi, se prestraši in zavpije 4 : „Za bdžjo voljo, trinajst nas je 1“
„Nič, nič se ne bojte mati, pravi en gost, jaz za dva jem.“

Nekemu gospodu, ki je bil drugi dan njegov god, pridejo godci ve¬
černico delat 5 . Po navadi se potlej godcam kaj v roke stisne. Gospod pa
je bil skoporit, ter vkaže dekli godcam povedati, de ga ni doma. Dekla
gre vun in pravi: „Le nehajte, le nehajte; gospod so rekli, da jihm doma.“

Neki slčpec je bil domačemu suknarju dolžen. Te ga pošle terjat.
Slepec poslu odgovori: ,.Le reci suknarju, berž ko ga bom vidil, mu bom
vse pošteno plačal.

Neki je v družini dokazoval 6 , da ne verjame v hudiča, ker ga še nik¬
dar ni vidil, „Iz ravno tega vzroka — mu odgovori neka gospa — bi
utegnila 7  jez dvomiti, alj imate vi pameti alj ne, ker je še nisim vidila.

22 .

Rokodelstva brez težave  ni.

Morje je bilo tiho in se lesketalo od jutrošnje zarje *, ko neki ribič
pride, mrežo verže' 2 , in jo polno rib vun potegne. Ko je to neki zidar
vidil, je sam pri sebi govoril: Zdi se mi, da je to naj bolše rokodelstvo;
brez vsega truda ima dobička na kupe 3 , — res, tudi jaz moram ribič
biti.“ Potem gre, in poproda vse svoje zidarsko orodje in si kupi mreže
in verše. Alj morje mu ni vsaki dan tiho bilo; nagli vetrovi so mu spako
delali 4 ; večkrat po celi ljubi dan je lačen in žejen bil, ker si ni ne jedne
ribe vjel. Na zadnje osramotjen in serdit je le moral spoznati, da ga ro¬
kodelstva brez truda ni.

(Po zori dalmatinski.)

IV. P o v e s t i.

23 .

Brez sloge nič ne obstoji.

Blizo pred tisuč letami je živel Svatopluk, mogočen slavenski kralj
velike Morave *. Nasmertnej postelji je poklical svoje sine, jim je kar bodi
naročil 2  in vzel zadnič zvezek zvezanih palčic in ga podal vsakemu svo¬
jih sinov, da bi zvezek skusil po sredi 3  prelomiti. Vsi so poredoma sku¬
šali, pa v zvezku zvezanih palčic nikdo ni mogel prelomiti. Zdaj je kralj
Svatopluk palčice po samim 4  iz zvezka jemal, in vsako po sebi 5  lahko

12

prelomil. Potem je rekel; „Vfdite, ljubi moji sini! v zvezek zvezane pal¬
čice nikdo ne more prelomiti, vsško po sebi pa lahko. Ravno taka 6  je z
vami; dokler bodete složni in zjedinjeni, vas nikdo ne bode premagal;
ako se pa razdelite, joj vam ! vi bodete oslabeli in sovražniki bodo moč¬
nejši od vas.“ Po smerti kralja Svatopluka se je jasno pokazalo, kako je
nesloga in razdelenost narodu škodljiva. Njegovi sini so se razdelili in
bili nesložni, sovražniki sojih po samim premagali, mogočno kraljestvo
Nemci in Madjari raztergali in razdelili.

(Majer.)

24 .

Ne skrivaj hu do delni  ko  v.

Melito Jovanovič iz Verbovca na Serbskim je imel jedinega sina, ki
je z dvema tovaršema popotnika vmoril, ino v Moravo 1  vergel. Razdelili
so se, ino sin je osemnajst pjastrov in pa dve pištoli dobil; pa vse za¬
kopal, ker je se očeta bal.

Ne dolgo potem eden tovaršev zboli ino vmerje, drugi pa v Moravi
vtone. Vse je potihnilo in razun Melitovega 2  nikdo na zemli kej ne ve.
Crez pet let dnarje in pištoli izkople, ter misli, da se mu nikogar bati
treba ni. Oče pa te reči pri sinu vgleda, ga napne 3 , ino sin obstoji, kar
je storil. Ako ravno ljudje vsega tega vedeli niso, sklene oče, kaj storiti 4 .
Zveže sina, ter ga k gosposki žene, trepetaje rekoč : Nate mojega sina,
jedino dete moje. Vsi smo deželskej oblasti in pa svojmn knezu zvestobo
prisegli, med seboj nobenega hudobneža ne terpeti. Moj sin je vbijavec;
sodite ga po ojstri pravici. 41  — Knez Miloš pa je pridnemu očetu zgub¬
ljenega sina zopet nazaj dal.

(Drobt.)

25 .

Vkanjena lakomnost.

V Sarajevu je bil neki Zid v mošno všite dnarje zgubil. Najme tedaj
glasnika *, kateri je po mestu preklicoval 2 : da dobi tisti, kateri bode te
dnarje nazaj prinesel, sto grošev najdenine. Dokler glasnik po ulicah pred
Židom tako preklicuje, pride neki kmet, prinese mošno Židu rekoč: po¬
glej tergovec, morebiti so to dnarji, ki si jih ti zgubil ?“ Žid se tega raz¬
veseli, popade mošno, jo odpre in začne dnarje šteti: pa se mu njegovo
veselje hitro v žalost oberne, kader pomisli, da bode moral sto grošev
najdenine plačati, kakor je bil obljubil. Začne tedaj misliti, kako bi se
temu plačilu vtegnil 3 . Kader vse dnarje prešteje, pravi kmetu : ,,Prijatel,
ti si že sam iz mošne sto grošev vzel, ker jih je prej v njej osemsto bilo,
zdaj jih je pa le sedemsto? Prav si storil, ker si se v sam plačal. „Kmeta
siromaka 4  te besede hudo ranijo, ne zatorej, ker mu Žid obljubljenih gro¬
šev plačati noče, ampak ker ga tolkega nepoštenja dolži, da si jih je sam
iz mošne vzel. Zatorej začne kleti in prisegati, da se še dnarjev doteknil

179

nf, ampak da jih je ravno tako prinesel, kakor jih je našel. Zid pa le zmi-
ram svoje terdi. Tako se pravdaje gresta k sodniku na sodbo. Kader sta
pred njim obadva prisegla: Zid, da je v mošni osemsto grošev bilo , zdaj
pa da jih je le sedemsto ; kmet pa , da se dnarjev ni doteknil, ampak, da
jih je tako prinesel, kakor jih je bil našel: je moder sodnik kmalo to reč
razumih in tako sodil 5 : „Obadva imata prav; ti Zid si osemsto grošev
zgubil, ti kmet sijih pa le sedemsto našel, po takim® te dnarje nisi tt
Žid zgubil, ampak nekdo drugi. Zatorej vzemi ti kmet te dnarje vse, in
jih ne d ij nobenemu, dokler se tebi tisti ne oglasi, kateri je le sedemsto
grošev zgubil, ti Žid pa poterpi 7  in čakaj, da se ti bode tisti oglasil, ki je
osemsto grošev našel. (Drobnič.)

26 .

i'

Božič pri Švedih.

V severnih krajih švedskega kraljestva je pri kmetih od nekdaj že
navada, da pri mlačvi nekoliko neomlatjenih snopov vsakega žita vsaki
kmet prihrani do božiča. O božiču nataknejo kmetje po preklali 1  neo-
mlatjene snope okoli poslopja in tega noben kmet ne opusti. Ptiči ob
tistim času težko živež najdejo ter lakoto terpijo, zato hitro priletijo zbi¬
rat zen je 2  iz snopov in se poživijo. Ce kdo vpraša prebivavce tistih kra¬
jev, zakaj da cele snope žita prepustijo pticam, odgovorijo: Vse se ob tim
času veseli, ker je odrešenik celega sveta rojen bil; spodobi se 3 , da se
tudi ptice veselijo in Boga častijo, da se poživijo in veselo božične praz¬
nike obhajajo. (Višrijagorski.)

27 .

Oče in njegovi otroci.

Priletnega kmeta so otroci nepreneliama natvezali *, da naj jim njih
dedinstvo še ob svojim živlenju 2  razdeli, da ga bodo že do smerti preži¬
vih in varvali, kakor se spodobi hvaležnim in dobrim otrokam. Stari oče
seje  branil in branil tje do spomladi. Ko so spomladi pod njegovo streho
vrabci mlade imeli , vzeme stari oče gnezdo z mladimi vred, ga dene v
kletko, in jo obesi na okno. Kmalo so prileteli stari, prinesli živeža, in so
skoz mrežico lačne mlade pitali. — Mladi dobe perje in se obrasejo 3 ,
stari jih pa še zmiraj pitajo. Ko zadnič vidi kmet, da se mladi sami mo¬
rejo preživiti, vjame stare, jih dene v kletko, in mlade spusti, ter pokliče
svoje sine in hčere. Minulo je veliko veliko ur, pa nobeno vrabče se ni
spomnilo svojih vjetih starišev, kteri bi bli morali lakote vmreti, ko bi jih
modri oče ne bil spustil. Sinom in hčeram pa je rekel: „Ste vidili, kako
so mladi svojim starim njih skerb povernili? — Varniše je vselej, da se
starim ni treba na mlade zanašati, ker bi se jim moglo kot starim Vrab¬
čam goditi 1“ — — Otroci pa so vmolknili, in niso nikdar več očeta za-
volj razdelitve premoženja nadlegovali.

. (Novice.)

12 *

28 .

Kraljevič v molitvi 1 .

Nekega kralja sin je ob času vojske pred sovražnikom zbežal, in ni¬
kogar s seboj vzel razim starega služabnika. Da bi nju nikjer ne spoznali,
sta se prav borno preoblekla.

Pozno na večer 4  prideta jedenkrat v stran med gore na neko kme-
tiško stanovanje 3 , in sta čez noč tam ostala. Kraljevič pa ni mogel spati;
strah ga je pred sovražnikom, in tudi dnarja mu že manjka. Zatorej po¬
noči vstane, poklekne v tihej čumnati in dolgo natihoma moli. Ker ga je
pa serce tako silno bolelo, prav globoko zdihne rekoč : „Moj Bog! vsmili
se revnega kraljeviča!“

To je kmet slišal, in zjutrej služabniku rekel: „Jaz vem, da so vaš
gospod kralja sin; saj povejte mi, zakaj da so tolko žalostni?" Služab¬
nik je mu resnico povedal in prosil, da bi kraljevega sina nik ne izdal.

Kader se je kraljevič na pot odpravljal 4 , kmet spoštljivo pristopi,
ino ga s solznimi očmi ogovori 5  rekoč: „Dragi kraljevič: meni je vaša
ponočna molitev vašo britko žalost razodela, Storite mi to veselje ino
vzemite lili dvajset zlatov, dokler seVam bode zopet boljše godilo. Hočem
Vam tudi stezo pokazati, po kterej bodete kmalo iz vse nevarnosti. 1 *

Kraljevič se je nad tim zavzel, ino dobroserčnega kmeta zahvalil, še
vec pa Boga, ki serčne molitvi čudno vsliši, če ravno čudeža ne stori.

Kraljevič je potem srečno k svojej kraljevej žlahti prišel, ino po¬
štenemu kmetu zlate desetkrat povernil.

(Pravi.)

29 .

Pravica je: Vsakemu dati, kar mu gre 1 .

Iz Nemškega seje  mož v imenitno mesto, Filadelfio na Amerikansko 1
preselil in je dosti let tamkaj mleko prodal. Ko se je že dovolj obogatil s ,
se v svoje kraje s polno mošno zopet verniti hoče. Po morju na barki
sedi, privleče dve mošni zlatov iz žepa ino jih pri soncu šteje. Pervo
mošno prešteje, in zopet skerbno zaveže. Merkovca ga od daleč gleda 4 ,
kaj šteje. Kakor hitro mož mošno zaveže in nekdlko v stran postavi, da
bi tudi drugo preštel, merkovca prihiti, s taco mošno zgrabi, in naglo ž
njo verh jambora leti, se vsede, mošno mlečnikovo odveže, zlat za zlatarn
iz mošne potegne, ga lepo ogleda, in jednega v vodo, drugega pa na bar¬
ko možu zaluča 5 , dokler ni mošne izpraznila. Mož je mirno na barki stal
in milo gledal 6 , kako merkovca njegove zlate deli; poslednjič p- pravi;
„To mora biti sam zlodej iz pekla, da tako dobro ve, kako sim pol mleka,
pol pa prilite vode prodajal. Kar sim za vodo dobil, vodi da; kar sim pa
za mleko dobil, meni poda.“

(Drobt.)

181

30.

Lakomnost sama sebe tepe 1 .

(Resnična prigodba.)

Ni' davno, kar je v Parizu v norišu vmerl 79 let star čevlar, Simon
po imenu 2 . Čudna prigodba ga je ob pamet, in v noriše pripravila, ki bi
vtegnila marsikteremu lakomniku v izgled 3  biti.

Ko je namreč cesar Napoljon povelje dal 4 , svojemu sinu novo kra¬
sno poslopje zidati, je na ravno tistem mestu, kamor bi bilo imelo ce¬
sarsko poslopje priti, stala hišica imenovanega čevlar ja. Napoljon je^vka-
zal, vbogega čevlarja vprašati, kolko hoče za svojo bajtico imeti? Čevlar
se pomeni 5  s svojimi prijateli, in potem terja 20000 frankov 6 . Cesar mu
jih dovoli; pa ko mu dovoljenje oznanijo ni zadovoln s tim, ampak hoče
40000 frankov imeti. Ker je Cesarju na tim prostoru veliko ležeče bilo 7 ,
mu dovoli tudi to plačilo. Zdaj pa so jeli čevlarja njegovi prijateli še bolj
šuntati in mu prigovarjati, da naj 60000 frankov terja. Cesar mu na to
dovoli 50000 frankov,  pa čevlar jih noče vzeti, ker misli: , saj mi bodo
morali dati, karkoli bodem hotel imeti.“ — Med tim vstanejo grozne
prekucije 1814 ga leta — in Napoljon ni imel več časa na zidanje kras¬
nega poslopja misliti. — V velikej potrebi je čevlar potem prodal svojo
bajto za 150 frankov — in ker mu je zgubljeno bogastvo noč in dan po
glavi blodilo, se mu je poslednjič še pamet zmešala 8 , tako da so ga mo¬
rali črez neke tedne v noriše zapreti, kjer je, ni davno, žalostno smert
storil 9 .

(Novice.)

31.

v

Čudno  ozdravljenje.

Bogat gospod je imel nevarno oteklino u vratu, da ga je hotla za¬
dušiti. Zdravniki so mu že živlenje zbrisali 1  in sklenili, de ne m6re čez
dva dni več živeti.

Posli to zvedeti 2 ,  planejo vpričo na smert bolnega gospoda čez blago.
Kar je kteremu bolj dopadlo, zgrabi in pobaše. Gospod je poln žalosti
gledal, brez de bi bil mogel besedice ziniti. Imel je eno opico, ktera je
v kotu sedela. Viditi 3 , de se vsak posel trudi,  kolikor more od gospo¬
darjevega blaga odnesti, ni hotla sama prazna in po beraško 4  se preč
spraviti 5 . Eden poslov plane 6  po ličnem perilu, drugi po dnarjih, tretji
po zlatnini i. t. d. Opica se polasti gospodove obleke, se obleče, in natlači
s smešnim obnašanjem oba žepa z vsaktero rečjo, ki jo vidi in jo more
doseči.

Kakor žalostno se je bolniku vmililo 7  viditi, kako se posli z njego¬
vim premoženjem goste; tako ga vendar gane posnemanje opice. Silno
ga nažene smeh 8 , in kar umetnost zdravnikov ni zamogla, je zdaj smeh
storil. Iz otekline je izteklo, in čez tri dni je popolnama zdravje zadobil.

(Pfeifer.)

183

32.

Dragotin in njegov oče.

V nekem mestu na Turskem je prebival v revnej hišici Dragotin,
kjer od mraza in dežja ni bil varen. Pa v celim mestu ni bilo pridnišega
od njega. Komaj se je danilo, je že delal na vertu, in predenj ga je sonce
s svojimi žarki obsjalo, mu je že od truda pot lica polival. Pa vedno je
bil vesel, zakaj delal je za svojega starega očeta in ljubo svojo ženico.

Pa njegovo veselje se je v žalost spreobernilo, ko mu je Bog sina
dal. Vedno je premišljeval svoje dete 1  in zdihoval: ..O nedolžno otroče,
glej rojeno si, de boš terpelo, si s potnim obrazam 2  kruh pridobivalo,
delalo boš od zore do mraka 5 , pa se ne boš zadosti najedlo, ne si odeje
pridobilo, ne mirno v svojej podertej hišici spalo.“

Noč in dan je zdaj mislil Dragotin, kako bi si pomagal, in srečnišo
prihodnost poskerbel. Zdaj mu je pervikrat v njegovem živlenju osem¬
deset let stari oče nadležen postal. Večkrat si je mislil: „0 da bi raji
to, kar za očeta potrošim, na stran djati zamogel. Res je, de bi le malo
bilo, pa enkrat bi bil vendar lep denar.“

Iz začetka se je sicer prestrašil take mislil pa zopet se je zbudila,
in zadnjič odloči starega očeta odvreči. U tistim mestu je bilo več siro-
mašnic za stare ljudi. Tukaj bi se bili morali starčki dobro hraniti; pa
lakomni nadstdjniki so to lepo započetje toliko poslabšali, de je vsaki
trepetal, kdor je moral tukaj pomoči iskati.

Se pred nekimi mesci je Dragotin sam miloval tiste, ki šo tam gla-
dovali. Zdaj se je pa prederznil sam staremu očetu svoj namen razodeti
in ga v revšino in nesrečo vreči.

Ko starček misli svojega sina zasliši, pade od strahu in žalosti na
zemljo. —• Ker iti ni mdgel, ga Dragotin na herbet naloži in proti nar
bližnišej siromašnici nese. Nobeno breme ni bilo tako težko kot td. Sina
niso ganile ne prošnje ne solze sivega očeta. Na enkrat preneha starček
zdihovati in si solzni obraz obriše 5 , stegne svoje suhe roke in Dragotina
objame, rekoč: Jaz ti odpustim, moj sin, ker zaslužil sim to kazen. Na
današnji dan pred 45 leti sim ravno tako nesel tvojega dedeja v siromaš-
nico. Ni me ganilo njegovo zdihovanje. Nehvaležen sim bil, kakor si ti
zdaj, in kakor tvoj sin proti tebi enkrat bode. Dragotin! Bog je pravičen,
nič ni njemu zakritega, Poprej alj poznej plačuje on naše dobre in slabe
dela. Naj bo češčeno njegovo sveto ime. Izgovori in obmolči.

Dragotinovo serce se je zbudilo. Vidil je svojo nehvaležnost, vidil
solze očeta, slišal njegove besede. Urno se verne z očetam domu, in od
tega časa ga je napol  bolj ljubil, in zanj 5  skerbel. Na to ni več mislil,
de mu je stari na poti 6 , ampak z večim pridom je delal, in vse mu je
šlo bolj spod rok 7 .

Ne dolgo potem mu je neki armenski tergovec nekaj denarja po¬
sodil, s kterim je kupčevati začel, in kmalo je na tisto blagostanje prišel,
ktero si je po očetovski skerbi želel.

183

Tako Bog otroško ljubezen večkrat plačuje že na tim svetu, in če
tudi vselej tacega plačila ne zadoliimo, je že veselje, de smo svojo dolž¬
nost izpolnili, več vredno, kot zlato celega sveta.

(A. Likar.)

33.

Vukasovič; hvaležni  sin.

Rajnka cesarica, Maria Terezja so bili mati svojih podložnih. Tudi
mlade Žolnirje v šoli so večkrat obiskali. Po maternim 1  so popraševali,
kako gre v žolnirskej šoli? kako se mladenči uče inzaderže? — Enkrat
poprašajo predstojnika : ,,Kteri od mojih, ljubih sinov je nar pridnejši? 44
Predstojnik odgovori: „Vaše veličanstvo! vsi so pridni in vredni visoke
milosti; alj nar pridnejši med vsimi je mladi Vukasovič. 44

„Hvalo tega mladenča vedno slišim,“ pravijo cesarska mati, in lju¬
beznivo pogledajo Dalmatinca, ki pred njimi ponižno stoji. „Hočem gle¬
dati, kako se bojuje. 44

Mladenč, ki je poprej plašen pred cesarico stal, se na enkrat serčno
zravna 2 , oči se mu bliskajo in ponosno nasprotnika iščejo. S komur se
sprime *, vsakega premaga. Ročnost in deržanje mladenča cesarici do-
pade. Dvanajst cekinov mu podajo, rekoč: ,,Na posebno plačilo 4  in si
kupi veselja po hudim boju ! ‘ Mladenč pred cesarico poklekne, alj oni mu
vstati zapovejo, in mu roko za poljubiti ponudijo.

Teden preteče, in cesarica se zopet pripeljejo mladenče obiskat. Vu-
kasoviča vkažejo poklicati, in ga poprašajo, kakšno veselje si je kupil za
cekine. Prestrašenemu mladenču se jezik vstavlja 5 , „Govori, alj si dnarje
zaigral alj kam si jih spravil ?*• zapovejo cesarica in ga terdno pogle¬
dajo. — Mladenč pohlevno odgovori: Svojemu vbogemu očetu sim jih
poslal.“ „Kdo je tvoj oče? -4  „Bi!i so oficir, in so služili vašemu veličan¬
stvu; zdaj so brez službe in revno živijo. Presvitlemu povelju sim mislil
nar bolje vstreči, ker sim cekine v pomoč svojega očeta obernil 6 . Leto
veselje je bilo nar vikše, ki sim ga si mogel napraviti. 14

„Si jak mladenč; vzemi černilo in pero, in piši: 44  Preljubi oče! Kar
vam zdaj pišem mi cesarica zapovejo. Moja pridnost, moje zaderžanje,
in posebno moja otroška ljubezen do vas, moj oče! so cesarici tako dobro
dopadli, de vam od lete ure 500 goldinarjev na leto dovolijo; meni pa
zopet 24 cekinov podarijo. 44

Vukasovič se je od veselja jokal, in solze so na pismo kapale. —
Otroška ljubezen in hvaležnost je bila pri priči poplačana; alj še vekše
plačilo je Vukasovič pozneje dobil. Kmalo je šolo zapustil, in oficir v žol-
nirstvo stopil ; je bil povikšan od stopnje do stopnje, se dobro obnašal u
vojskah, ki so jih cesarica in njih nasledniki peljali, ino je vmerl vikši
vojvoda 7  časten od ljudi in gotovo dopadljiv Bogu.

(K. Bobida.)

184

34.

Nikola Zrinski*.

Soliman postavi na ogerski prestol Ivana Zapolja 2 . Na svojo starost
se je pa zopet speri 3  z Ogri, ter jim obsede terdno mesto 4  Siget z
200,000 vojšaki. Velitel Sigeta je bil Nikola Zrinski, čigar rodovina se je
bila iz Dalmacije preselila na Hrovaško; viksi vodja turške vojske pa je
bil, pod nadgledstvam samega Solimana, veliki vezir 5  Mehmed Sokolovič.
Glej tu dva Slavena, enega proti drugemu, in oba se bijeta za ptuj narod!
— Turčini so bili že zgubili sedem in trideset dni pod Sigetom, so zgu¬
bili mnogo vodjev; alj mesta si niso osvojili. Soliman poskuša podku-
plenje, ker s silo nič opraviti ni mogel. On obeča Zrinskemu, de ga bode
storil vladarja cele Uirie, in de mu da Ilorvaško za nasledno lastnino 6 ,
samo de mu Siget preda. Zrinski vse odverže. Alj njegova krepost je
imela priti v veliko veči, v naj težji skušnjavo. Lovec Zrinskovega sina je
padel Turkom v roke. Oni vzamejo ’z njega gerb Zrinskove rodovine, ga
pokažejo Nikolu, se zlažejo, de so mu samega sina vlovili, in se zagroze,
de ga pred mestom na kol nataknejo, ako on mesta ue preda. V Nikolu
se strese očetovo serce, alj tudi to bolečino on preboli 7 , in zaverže turško
predloženje.

Soliman vmerje jeze, deje to malo mestice zamoglo toliko časa za-
deržati njegova silovito vojsko, in slavo mu omračiti. Vezir Sokolovič, za-
tajivši njega smert vojšakom, je berž vkazal, de se s vso močjo vdari na
Siget. Bil je osmi dan oktobra leta 1570. Turci se bili že pred dvema
dnevama zapalili zvunajno mesto, alj ogenj se prime in sega čedalje bolj 8
v notrajno, in malo 9  de ni ves Siget postal en kup pepela. Nepremagljivi
Zrinski tudi takrat ni pomislil na predajo, ampak je sklenil predreti skoz
celo turško vojsko, alj pa slavno poginiti '°. Obleče na se nar bogatejši
oblačilo, na vrat obesi mestne kluče, in z junaškim govorom na svojih
šeststo vojšakov pade skoz velike vrata 11  na sovražno vojsko. Tudi žene,
po vojaško oblečene, so se bojevale zraven svojih možev. Po nar vročej-
šim boju so poginili vsi, poginil tudi Zrinski. Samo štirji njegovih osta¬
nejo živi, de bi zamogli svojim povedati nevmerjoče dela.

(Podunavka.)

35.

T e r n"o v o L

(Narodna pripovedka.)

Vas Podgorje leži blizo Kamnika 2 , bolj na višavi. V to vas je prišel
enkrat neznan človek. Precej star je bil, in žalost serca se mu je že na
obrazu brala. Popraševali so ga ljudje, kdo de je in odkod. Alj tega niko¬
mur noče povedati. Neki oče, ki je imel jedrnega sina, se ga vsmili 3  in
ga k sebi vzame. Vmerje ta oče. Sin je bil še majhen. Tisti neznan ptujec
zdaj sberb čez-nj 4  prevzame. Po očetovsko ga v vsim podhči, kar bi mn

185

odrašenemu treba vedeti bilo. Fantič je bil zlo umen, vse je hitro zapo-
padel, sosebno pa je v ribštvu veliko izurnost dosegel. Gele dni je ribe
lovil, za vse bližue vode in jezera je vedel, vse ribe poznal. Le neka
zakleta glob mu je bila neznana. Veliko je scer od nje pripovedovati sli¬
šal, pa se ni zmenil 5 . Tako so mu pravili, de, če se kdo tej globi bliža,
ga že od daleč mladenč, ki na bregu sedi, svari :

K vodi, k vodi
Sem ne hodi.

Pravili so mu tudi, de bi taj, ki bi se vode kotla dotaknil, pri ti
priči okamnel, in de bi se še druga strašna nesreča tudi zgodila. Alj on je
vse te in take pravlice za čenče deržal. Ako bi prav to res bilo, si misli,
kaj je meni mar 6 , ker v globi, ker je zakleta, tako nič rib ni.

Scer pa je ta deček tistega ptujca kot svojega očeta ljubil. Stregel
mu je. kakor je mogel, de bi mu odgnal tužnost. ki ga je tlačila. Pa vse
zastonj. Praša tedaj enkrat, deček ptujca: „Oče! kaj vam je, de ste zmi-
raj žalostni, saj vam nič žalega ne storim ?“

,.Ne! vzrok moje žalosti je drugi. Ker vem, de me ljubiš, ti hočem
razodeti, kar še nikomur nisim. Cuj tedaj = očetnjava moja je ptuja dežela.
Imel sim ljubeznivo ženo pa neporednega sina, ki je med drugimi tudi te
madež imel 7 , de se je za vsako reč hitro razjezil, in de je v jezi vse po¬
končal, kar mu je nasprot prišlo, in če bi bil prav oče alj mati. Sla je
enkrat žena svoje stariše obiskat. Sin jo je spremil. Pa ne žene ne sina
nisim več vidik Vse sim obhodil, našel ju nikjer nisim, ne pri stariših ne
drugot. Od tod moja žalost. V domovini mi pa samemu ni bilo več za
obstati. Zapustil sim jo. Pot me je v to vas pripeljala. Prijetna se mi je
zdela, tudi nekaj skrivnega, sam ne vem kaj, je me na to vezalo. Ostal
sim tukaj. Tvoj oče so me vzeli. Kaj se je dalej godilo veš.“

Tako je ptujec pravil, zlo ga je deček omiloval in si je prizadeval,
z večo_ ljubeznjo in vboglivostjo njegovo žalost zmanjšati.

Enega dneva ptujca želje poprimejo 8 , še enkrat pred smertjo svoj
dom obiskati. Vzame tedaj od dečka slovo in gre.

Po njegovim odhodu je hodil deček kakor popred vsak dan ribe lovit.
Pride enkrat tudi blizo zaklete globi.

K vodi, k vodi
Sem ne hodi.

Se oglasi ne daleč od njega, deček ostermi, ker je vidil, de so res¬
nične pravlice sosedov. Stopi bližej tomuna. „Kdo si?" vpraša mladenča,
ki je na bregu sedel in tiste besede rekel.

„Hočem ti povedati," pravi mladenč, „s svojo materjo sim se enkrat
na pot podal. Zavolj mojega nerodnega vedenja me je večkrat ojstro po¬
svarila. Pa nič nisim maral. Z nekim pastirjem se zbijem 9  in ga vbijem,
Mati joka se nad manoj in me silno krega. Tudi nad njo se razserdim.
Bila sva ravno pri ti globi. V njo jo pahnem. Od tistega časa je ta glob
zakleta. Za mojo strašno pregreho mi je bilo naloženo, tukaj tako dolgo
žalovati in jokati, de pride oče mene in mater, ktere jok čez nepored-

186

nega sina se vsako jutro iz kotla zasliši, rešit. Kdaj da pride ne vem,
morebiti nikoli. Scer pa rnene nihčlr ogovoriti ne sme, če nt nedolžen;
blagor ti, de si še, drugač bi bil okamnel. Vode globi pa se sme le moj
oče dotakniti, drugi ne.

Zadnjih besed deček že ni dosti slišal, zakaj vsa njegova pazljivost se
je vperla 40  v zale ribe, ki so v velikim številu verb globi plavale. Po
ternk domu zleti. Kmalo pride nazaj in stopi na breg. 'Zastonj ga mladenč
svari. Deček verže ternek.

Pri ti priči začne voda šumeti, vreti in se vzdlgvati. Bregove prestopi
in s strašno silo se vdere po hribu 41 . Kmalo je cela velika dolina v vodi,
le hiše se še ’z povodnje vidijo. Alj valovi še zmiraj rasejo. Počasi se
tudi hiše skrijejo in drevesa, in vsa dolina ima podobo velikega jezera.

Ko deček to vidi, se smertno prestraši. Hoče vteči alj terd postane,
okamni in stebru enak stoji na bregu.

Med tem 12  pa tisti ptujec pride nazaj. Njegovo pervo vprašanje je
bilo po dečku. Povedo mu, kako in kaj. On pa reče, bolše je da še jest
okamnim, kakor da bi še dalej živel.

Gre k zakletej globi. K vodi, k vodi — sem ne hodi, pravi mladenč.
Pa on se kar ne zmeni. Dotakne se vode In lej! ne okamni. Zajme v roko
vode, naredi se ’z nje perstan — perstan njegove žene. Začudi se in zopet
vode zajme — voda postane list, na kterej so te besede zapisane: Taj
mladenč, ki ga vidiš, je tvoj sin. Objami ga trikrat, to je pogoj njegove
in moje rešitve.

Ptujec sam ne ve kaj bi storil. Silno se čudi. Pa vendar se mladenču
bliža in ga pervič in drugič objame. Ko tretjikrat to storiti hoče, se mla¬
denč na enkrat v ostudno živtil spremeni. Alj ptujec ga tudi tretjič po¬
gumno objame.

Zdaj ga sin, žena in deček obstopijo v pravej podobi in se mu za
rešitev zahvalijo. — Voda je pri priči po vsi dolini vsahnila.

(J. Terdin.)

36 .

Nepoznan  r e š 11 e 1.

V Veroni, slavnim mestu na Laškim, je bil čez široko vodo, ki mimo
mesta teče, narejen dolg most. V sredi mosta je stala hišica, v kterej je
prebival m6ž s svojo družino. Bil je v cesarskej službi, da je cestovlno
in mostovino poberal od vsih, kteri so čez most peljali. Jednega leta je
bila silno huda zima. Bila je velika zmerzlina in veliko snega je padlo
posebno po hribih. Ko je zima pretekla, in o spomladi gorek veter zemlo
otajal, se obijajo tudi vsi zamerznjeni potoki, in derejo 4  s silo proti Ve¬
roni. Sneg kteri se je po gorah začel topiti je strašno velike vode napra¬
vil 2 . Tako so vode hitro kipele, da so ljudje iz marsiktere hiše, ki je pri
vodi stala, komej izbezali, predenj jo je voda spodkopala. Veliko mostov
SO tedaj vode vzele, in veliko škode naredile. Velike ploše debelega leda

> 18 ?

so se valile s strašno močjo po vodi in poderle in pokončale vse, kamor
so zadele. Tudi tisti dolgi most v Veroni, če ravno močen se je stresel
in začel se poderati. Ni se ves na enkrat poderl, ampak spodnesla 3  ga
je dereča voda nekolko na obeh stranih, sreda je še stala, kjer je hišica
mostovinarjeva bila. Zdaj vidi reven mostovinar strašno nevarnost, ker več
ni hlo mogoče ne na desno ne na levo stran bežati pred gotovim vtoplen-
jem in strašno smertjo svoje žene in sedem otročičev. O kako žalostno so
vpili, jokali,prosili, na pomoč klicali! Kako milo so svoje nedolžne rokice
(ročice) molili 4  proti ljudem, kterih je na bregu obeh strani vode veliko
stalo, in z žalostjo gledalo, kada se bode hišica mostovinarja zvernila in
se cela družinica potopila. Kos za kosom je dereča voda odtergala, že
močno se trese koza 5 , kjer je hišica na nji stala. Grozno so se vsmilili
revčki vsim pričijočim, tode ni ga blo med njimi nobenega, da bi se bil
upal njim pomagati. Vsi so rekli: Bog naj se jih vsmili, pomagati ni mo¬
goče. Saj ni mogoče s čolničem v takej derečej vodi med groznimi valovi
in velikimi plošami debelega leda do srede priti in revčkam pomagati.
Zapstonj so otročiči vpili. Pomagajte za božjo vol jo!

Med tim prijezdi\iek žlahten gospod, sliši žalostno vpitje, vidi ne¬
varnost in gotovo smert revne družine, vzeme v roko mošnico polno rume¬
nih zlatov, ino tako govori: .,Kdor bode rešil uno revno družinico na
mostu, in jo smerti obvarje 6  dobi precej dvesto rumenih zlatovin  lju¬
dem mošno polno zlatov kaže* Gledali so ljudje mošno z zlati, tode nobe¬
den se ne upa v takej očitnej nevarnosti pomagati mostovinarju. Voda
med tim vedno veča prihaja, strašne ploše leda derejo po vodi. Trese se
kakor šiba tisti del mosta v sredi strašne vode, kije hišica na njem stala.
Mostovinar, njegova žena in otroci le žalostnejše vpijejo: Pomagajte, za
božjo voljo pomagajte nam! Vunder ni ga blo človeka, da bi se bil upal
revčkam na pomoč priti. Zapstonj je grof zlate ponujal tistemu, kteri bi
rešil mostovinarjevo družinco. — Kar na enkrat plane nek kmetič slabo
oblečen v čolnič. Vesla terdno proti hišici v sredi vode na odterganim
mostu; med ledenimi plošami in valovi v velikej smertnej nevarnosti pri¬
rine čolnič do hišice; ker pa vsili ob enim 7  ni mogel prepeljati, vzeme
v čolnič le samo tri mostovinarjeve otroke, in srečno jih h kraju pripelje in
jih smerti obvarje. Ko je kmetič te tri otročiče na suho spravil, se zopet
verne ravno v takej in pa še večej nevarnosti z čolničem. Zopet vesla tako
varno, in se ogiba ledenih ploš, in z groznim trudom priveslja do hišice.
Zopet ni mogel vsih v svoj majhen čolnič vzeti, zatorej^ vzeme zopet le tri
otroke in jih srečno na suho spravi z veliko težavo. Se tretjič se kmetič
zdaj verne s čolničem.Ves truden in zdelan 8  komej vesla; vunder pririne,
če ravno težko, do mostovinarjeve hišice. Naloži mostovinarja, njegovo
ženo in še v  enega otroka, in srečno jih h kraju pririne in gotove smerti
obvarje. Se ni bil kmetič s čolničem pri kraju, kader je zadnje tri ljudi
mostovinarjeve peljal, že se je hišica v vodo zvernila in z velikim šumom
se potopila.

188

Vsi gledavci so na glas vpili in serčnega kmetiča hvalili. Milostlivi
grof, Spolverini se je imenoval, teče prijazno k serčnemu kmetiču in mu
z veseljem poda mošno dvesto zlatov, in mu tako govori: „Dober p rij a-
tel! vreden si plačila, ker si svoje živlenje v smertno nevarnost postavil,
da si otel mostovinarja in njegovo družino. Vzemi tedaj zasluženo pla¬
čilo, kterega ti dam z veseljem, ker si ga vreden/ — Kmetič pa grofa
pisano 9  pogleda in tako govori: „Milostliv grof! kaj mislite, da sim jaz
svoje živlenje za dnarje v nevarnost postavil? Kar sim storil, sim storil
iz ljubezni do Boga in do bližnega. Tudi meni bi se bilo dobro zdelo, ko
bi me kdo otel bi v takej očitnej smertnej nevarnosti. Nisim živlenja pro¬
dajal za vaše zlate, ne smete misliti, da sim se vaših zlatov polakomnil 10 ,
ampak storil sim to zgol zavolj Boga. Reven sim sicer, vunder velikega
pomanjkanja ne terpim, zato nočem vaših zlatov. Ako pa hočete z zlati
kaj dobrega storiti, dajte jih revnemu mostovinarju, kteri je pri živlenju
ostal, in ob ves živež prišel/ Tako je govoril pošten dobrotnik, se preč
obernil, in se zgubil med silo ljudi. Nikdar se ni zvedlo, kako mu je
bilo ime, in kdo da je bil. Njegovo ime pa je v nebesih z zlatimi pismeni
zapisano ostalo; zato je tudi gotovo v nebesih plačilo dosegel.

(ViŠnogorski.)

V. Različni sostavki.

37 . •

Pesem sladek glas.

Slajši reči na svetu ni, kakor je lepa pesem. Milo mati poje, ka¬
der zible dete svoje;■ med pesmi dete mehko zaspi. S petjem si otroci
kratek čas dčlajo , dobre volje si kmetič žvižga in poje, orač na polju,
kosec na travniku; v pčsmah ne čuti težavnega dela. Prepeva si rokodčlec
med svojim orodjem, in dčlo mu teče izpod rok gladko 1  kakor vesela
pesem iz serca.

Poje gredo serčni vojšaki nad sovražnika v boj; v pčsmah jim raste
serce. Pevce in pevke ima imenitna gospoda, de ji vberajo složne pčsme 2
na gerla dva, na tri in štiri 3 , kakor se ji poljubi. V samoti si poje po¬
potnik, de ga ni strah; poje v vozi jetnik, bolnik na posteli svoje dolge
noči, ter si žalosten srotej kalno serce vedri. V svetih pčsmah se molitva
pobožnih kristjanov k nebesam vali 4 ; zdaj v veži božji 5 , zdaj v lčpi pro-
cesji pobožnega petja serce kipi. Ni gostije, ni poštene družine, kjer bi
čedne pčsme ne bilo. — In tako je prav; saj tudi ptičica poje, kaj bi
človek ne pel. Pčsme le tam slišati ni, kjer ni poštenih ljudi.

Ni jih pa tudi na svetu ljudi, ki bi rajši peli, kakor Slovenci in
lepšega dara na včm, kakor če jim čedno pesmico podaš. Rečem de je
vreden sto centov zlata, ki nam da lepo novo pčsem, naj bo zdravioka 6
alj pa sveta, de je le vneta brez vsiga grčha. Kdor kako lepo pesem zna
in jo zapoje, se več obrajta per poštenih ljudih, kakor on, ki piti kupuje.
Lčpa pesem je zlata, draga rčč. . (Slomšek.)

189

38 .

Mladost.

Nar lepši in prijetniši pogled človeškim očem na svetu je pogled
cveteče mladosti. Kakor boš v gosposkim vertu, če va-nj 1  stopiš, brez
de na to misliš, nar pred in že od daleč žlahtne cvetlice zagledal , ki te s
svojo lepoto alj prijetnim duham k sebi vabijo; tako bodo tudi pri sled¬
njim večini shodu tvoje oči berž na pričijočo, cvetečo mladost obernile
se, in z dopadjenjem nad njo več časa ostale. Oči osemdeset lčt starega
očeta se rade nad mladenčem vstavijo, in obličje stare mamke se vpričo
cveteče device očitno nekoliko pomladi. Ce v kakim vunajnim kraju na
poti neznanega fanta ali dekliča srečaš, ki ti z nedolžno nasmehnjenim in
prijaznim obličjem dobro jutro ali dober večer vosi, lesen bi moral ven¬
dar biti, ako bi te to nič ne ganilo.

Kaj ima pa vendar mladost taciga nad sabo, de vsim dopade?-

Nedolžnost mladosti je narpopred,kivsihočina se vleče; spačen človek ne
more, de bije ne spoštoval, ko ne z očmi alj besedo, saj vendar s ser-
cam; slednji, kteremu se je že več alj manj v eni alj drugi reči spod-
taknilo 2 , bo nedolžno mladost srečno imenoval. Ta je odkritoserčna, pri¬
ljudna , zaupna, pripravna terdne prijaznosti sklepati, vdana pametnim
ljudem, vneta za mnogo dobro; kakih posebnih hudobij ali zvijač ni pri
nji pričakovati, ni imela še časa ne prildžnosti se jih vaditi. Pameten
fantje povsod z radostjo sprejet; in če je pa še tako Ičp, in de se, po¬
stavimo 3 , upiva^ ga umni tovarši in drugi ljudje nič več ne obrajtajo, in
dčkline ne spoznajo več za tovaršico, marveč se ogiblejo te, ki seje, če
še tako lepa, zapeljati dala.

Mladost, večidel od drugej previdena 4 , živi brez vse skerbi; vsako
nedolžno veselje z radostjo in popolnama vživa; po veselju hrepeni, in
iše ga pri svoji enakosti; na nje obličju, prepisanim z zadovolnostjo 5 , je
izobražen 6  mir serca in up vsiga dobriga; mladost le srečne in vesele
prihodnosti pričakuje. Mladost vsa zamaknjena v prihodnost ne vidi in
ne spozna vsakdanjega živlenja, torej je obvarvana marsiktere, zlasti dušne
britkosti, ktera druge ljudi revi 7 , in tudi telesne težave lože prenaša. Ga
ni ne čez fantovski, čez dekliški stan! — Z veseljem se stari ljudje spo¬
mnijo in ozirajo na dni svoje nedolžne mladosti. Naj se dva prav stara
prijatla snideta, ki sta se že v mladosti sprijatlila ; naj se spomnita svojih
mladih dni, o kako se jima bo serce vnelo, kri ogrela, beseda odvezala 8 1
glas bota povzdignila, z radostjo, z veselja solzami v očeh si bota pravila,
kako da sta vesela bila! — tavžent druzih reči sta čisto pozabila, kar
sta pa kot mlada prijatla doživela, vse tako dobro vesta, kakor de bi se
bilo včeraj zgodilo. (Iz gosp, Vertovcove kemije.)

39 .

Modri izreki.

Srčča nam dobi prijatelje, nesreča jih skusi.

Dčlo odverne od nas troje veliko zlo: Dolgočas, greli in revšino.

190

Govdr je zvesta podoba duše. Po njem se zamore um in serce člo¬
veka spoznati.

Nič ti ne pomaga, če si se dobro učil in veliko naučil, če nehaš
dobro v de!ati.

Cas vse oslabi, samo slabih navad ne; te se tim bolj vkoreninijo *,
čim dle jih imamo.

Gorje otrokom, ki se s p.rilizevavci družijo. S hlinjeno hvalo oslep¬
ljeni ne bodo nikoli svojih napak spoznali in vedno trapice polne domi-
šljevanja ostale.

VI. P e s m e.

40 .

Domorodcem.

Stara mati nas je porodila,

Prav obilno oskerbela vse;

Ona je bogata nekdaj bila —

Pa bogastva se znebila je *.

Tisti svojo mater prav spoštuje,

Kiji  blago spravlja zdaj nazaj 2 ,

Najdeno ji zvesto zavarjuje,

Ptujo pak nesnago trebi vkraj 3 .

(Serf.)

41 .

Popotnik,

Popotnik pridem čez goro,

Od doma vzemen še slovo,

In kamor se oko ozre,

Povsod se mi nov svet odpre.

Tud tukaj sonce gre okrog,

Dolino vidim, hrib in log;

Pa naš hrib lepši zeleni,

In sonce naše bolj bliši.

Tud til cveto cvetličice,

Po njih šume čebelice;

IJa naših rož je lepši cvet.

Čebelic naših slajši med.

Skoz mesta hodim in vasi,

Povsod drugač se govori,

Jaz, ptujc, nikogar ne poznam,

In vsred ljudi povsod sim sam.

191

Prijatli se objemajo,

Pojejo, si napivajo;

Jaz grem po potu tih mim 1  njih,
Vse prazno v persih je mojih.

Dežela ljuba, kje ležiš,

Ki jezik moj mi govoriš?

Kjer znanci moji še žive,

Prijatli moji v grobih spe?

Zdihujem, prašam vedno: kje?

Prijatli k vam želi serce;

Perute imeti si želim

Da k vam domu, kot ptič, zletim.

4 -Z.

Miloš Kabilovič 1 .

Kaj se sveti na planjavi
Na planjavi tam široki?

Ali zvezda je danica,

Ktera obleduje v zori,

Ali pa je svitla luna
Ki se vmika 2  sončni moči ?

Ni danica in ni luna
U nebeški svoj’ svitlobi:

To je turški polomesec,

Ki se sveti na šotoru,

V kterim Černe sklepe kuje 3
Amurat, car kervoloki,

Da vkonča, kar križ spoznava,

In si sto deržav osvoji.

..Kosovo še danas mora,

Predenj sonce bo v zatonu
Bit’ kervavo, Lazar Bulko
Plavati u Sav’ globoki,

In kar ne časti Mahoma 4
Mora meni se uklonit’.“

Amurat tako besedje
In ozre se po šotoru ;

Hasan Aga pa mu reče,

Ki sedel je tudi v zboru:

,,Amurate 5 , car mogočni!

Pred obličjem pade tvojim

V prah služabnik Hasan Aga,

(strel.)

V pretečeni imel sim noči
Hude sanje, Černe sanje;

Naj povem jih: Cerni orli —

Ala 6  ve, kaj to pomeni,

Ki nas ima v svoji moči; —
Cerni orli so letali
Nad šotorjem, v gladu groznim
So kljuvali tebe, Turke
Pa so žerli Savski somi.

Ak’ resnica ni, kar rečem,

Bodi Ala mi v pomoči!“ —

In serdit ko lev zarjove,

De se strese vse v šotoru :

„Ala bodi ti v pomoči!

V sredi tabra naj imajo
Tvojo glavo černi orli,

De se spolni, kar mi bledeš,
Hasan, nad životam tvojim!“

To slišaje pros’ Sulejka,

Hasan Age hčerka v solzah :
„Care slavni, siloviti!

Ni se vstavljat’ volji tvoji.

Pa pripusti, de se prošnja
Moja milo mi izpolni:

Zvunaj je mladeneč moder,

Ki zna sanje te razložit’;

Ak’ po tvoji niso volji,

Naj gre Hasan k ojstri sodbi 1 .“

Car ga vkaže pripeljati,

Reče mu v nevolji svoji:

„Urno mi razloži sanje,

Tode modro mi govori;

Car sim, ves m’ je svet podložen,
Ni Vplačila treba prosit’,

Alj po volji sanje meni
Hasan Age ti razložiš;

Veš! sicer z glavo ti svojo
Ne odideš moj’ togoti!“

Poslušavši Age sanje
Se m’ globoko je priklonil,

In mu reče : Turško sonce
U-mogočnosti svitlobi!

193

V svoji me imaš oblasti,

Prizanes’ mi, alj me vinori:

Tvoje ure so se stekle,

De te žerli bodo orli.

De se znosi s  Miloš, Hrovat
Ki umorli meči tvoji
So mu oča 9 , mater, brate! ‘‘

Reče in u svoji zlobi
Mu porine meč u serce,

De pogine v kervi svoji!“

43 .

N a j d e n a domovina.

Po stezi v dolino popotnik hiti,

Po hoji se vidi, da se mu mudi;

Ljudje srečevaje ga vprašajo: kam?

„Sam ljubi ne morem povedati vam.“

,.Po svetu od kraja do kraja da grem
Iskat domovine zgubljene, to vem,

Iskat, kje počivajo moje sestre,

Kje bratje, kje oče, kje mati leže ? - ‘

Do terga je daleč, ostani pri nas,

„Do groba je blizo, poteka mi čas.

Za terdno sim sklenil, de pred ne zaspim.
Da sestre , da brate, da starše dobim.

Do pokopališa pripelje'ga pot,

Zakliče ga nekdo: Ne hodi od tod!

Ko sonce rumeno strop neba zlati,

Na grobu obraščenim mertev leži.

44 .

Hči na grobu matere.

Šrota! srota ne zaspim!

Polnoči mi ura bije,

Groza, strah me je sami je 1 ;

K materi na grob bežim.

Cerna noč je tu nicoj;

Luno gost oblak pokriva ,

Potok solz oči zaliva 2 ;

Sam grob čutim pod seboj.

(Malavašič.)


— C.

13

194

Mati! mati! kje ste vi?
Groba noč vas je požerla,

V zemlje merzel dom, zaperla;
Vaš otrok nad njim medli.

„ Oh zastonj je hčere stok!
Cmu le mutaste merliče
Zapuščena srota kliče?

Groba ne predere jok V

Pridi matern duh meglen!

Te objeti se vzdigujem,

V černo noč roke stegujem
In objamem — križ lesen.

Križ! te kušnem, ljubi križ!
Znamnjemoj’ga odrešenja!,,
Znamnje večnega živlenja!

Noč duha mi razjasniš.

Na te srota se oprem,

Kažeš ’z groba na zvezdiše ,
Tam naj duh preljubih iše,

Se upljivo gor’ ozrem.

Žalovala več ne bom,

Le skoz temne groba vrata,

Se odpre nam hiša zlata,
Večnega živlenja ddm.

S \

45 .

Oče in sinek.

Starček slep ob palci hodi,
Deček mlad zvestč ga vodi;

Že se toži mu živet’,

Ker mu dneva luč ne svet’.

Ve, da ima spomlad cvetje,

Sliši v logu milo petje;

Pa vse to ne veseli,

Ce svitlosti ni oči.

Noč in dan sta mu enaka,

Kalna mu je radost vsaka;

Eno je, kar še želi.

Predenj zemljo zapusti.

(Potočnik.)

i

195

Tud’ga skerb le ena peče 1 :

Se solzi, in fantu reče:

„Kdo bo, ljubi sinek moj!

Ko umerjeni oče tvoj?“

„Vera mi tolažno pravi
Dobri oče je v višavi,

Ki červička oskerln'

S’rote tud'ne zapusti.

„Oče! men’ se zdite slabi,“

Keče deček — „tukaj vabi
Senca hladna počivat,

In se s kruhom pokrepčat.“

Na otrokove besede
• V hlad se truden starec vsede,

Mirno dremlje, in zaspi,

Pa se več ne prebudi.

Sin solzice zdaj preliva 2
In v ročice lica skriva;

Pade na merliča h tlam
In zadremlje tudi sam.

Da bi nikdar več ne vstalo
Vbogo dete je zaspalo,

Ker mu mlado serčice
Od britkosti počlo je.

(Kraner.)

46 .

Pesem o zvonu*).

Vivos voco. Mortuos plango, Fulgura frango.

i

Žgan iz ila, kraj prostora
Zemlji vzidan je kalup.

Zliti zvon se danas mora,

Nuj te hlapci, urno skup !

Vroč na čelu stoj
Teci s curkam znoj,

Nam da delo v čast izide;

Blagor scer iz neba pride.

*) Sltadbftebcnbe Uebctfelsung, namlidi griebricf) ©djillcrg  Steb »on bet* <$sioc8e, ift
liter befS(ialb aufgenommen tnorben, bamit bem 8efcr ©elegen^eit gebot&en metbe,
fetbe mit bem Originale rerglci^en unb priifen ju tonnen.

13

K naredbi, ki se modro snuje,
Besede modre vda se tok.

Ce prav pogovor ga spremljuje.
Gre opravilo berž od rok.
Razmotrimo tedaj marljivo,

Kaj svetu slaba moč rodi;

Bedaka zaničujmo živo;

Ki ne premisli, kar stori.

Saj ravno to človeka slavi,

Zato razum je njemu dan.

Da v sercu čuti, kar opravi
In kar pridela priden dlan.

Naložite smrekovine,

Dobro suha bodi tud,

Stisnjen plani da naglo šine
H kotlu v tok pripravnih rud.
Plavite mi med.

In kositer vred,

Da poteče razpuščava
Kakor terja vodba prava.

Kar dela v jami zdaj globoko
S pomočjo ognja rok oblast,

Bo pričevalo gor visoko
V zvoniku cerkve našo čast.
Dočakalo b<5 pozne čase,

Veliko gcinilo ljudi,

Bo tugi dalo britke glase
In klicalo k pobožnosti.

Kar zemlje sinu premenljivo
Osoda v dolu da nadlog,

Medeno krono vdari živo,

De se razglasi važno krog.

Bele že mehurje dela
Dobro! gruda se topi,

Da bo verlo teči jela,

Berž alkalske gor soli!

Tudi čista pen
Bodi zmes ko sklen,

Da iz čiste rude glasno
Zvon zapoje čisto, jasno.

Z veselim glasom radovanja
Pozdravi dete ljubljeno

Na pervej poti živostanja,

Ko v krilu sanj nastopi jo.

Se skrite v toku reke časne
So njemu vadle temne, jasne.
Zivlenja jutro krasne zarje
Mu mila mati skerbno varje —

Ko psica čas naprej leti.

Od punce serne fant bahaje,

Puhti v živlenje zdetja vnet,

Preblodi svet popotovaje,

V domovje tuj se verne spet.

In krasno v blesku zore mlade,
Nebeški kip nedolžnosti,

Sramljivih lic, prijazne vade
Divica zdaj pred njim stoji.
Brezimen mik mladcnča speče,
Samotež bodi tiho zdaj,

Po licu reka solz mu teče,

Plaši ga družtva divji raj.

Sramljivo njene stopnje sledi,

Beseda njena mu je pir,

Nar lepše cvetje vzame gredi,

De kinči svoje ljube tir.

O up sladak! o nježne želje,
Ljubezni perve zlati čas!

Očesa zro nebes veselje,

Topi nam serce rajski glas.

O! de bi vedno v cvetju bila
Ljubezni mlade doba mila!

Noter to paljčino vtaknem,

Pipe rjave se že zlo,

Ce postekleno izmaknem,

Ruda v litje godna bo.

Hlapci, urnih rok
Skusite mi tok!

Ali krepko mehčovini
V dobro znamnje se jedini.

Kjer krepko se in mehko snide,
Kjer z ojstrim rahlo v družbo pride.
Tam čist je glas in dober ves.

Naj misli, kdor se vedno veže,

Ce serce k sercu se prileže!

Le kratke sanje, dolg je kes.

198

Milo v kitali vene diviČen
Res nevesti se blest,

Ko klicaje k piru ličen
Na zvoniku zvon dom.

Pa živlenja god prelepi
■Tud konča živlenja cvet.

Z ogrinjalom se razcepi
Krasno mnenje mladih let.

Pohot ohladi,

Ljubezen ne sme se ;

Cvetica veni,

Ter sad napove se,

Mož mora na bor,

Zivlenje sovražno
Opravljati važno,

Sejati, saditi,

Zvijavši dobiti,

Da v skusu in stavi
Koristno opravi.

Zdaj silno prihaja neskončnega blaga,
Napolni zaloga mu žitnice draga,
Pohištvo se širi, raztegne se dvor;
In notri vlada
Sramljiva ženica,

Otrok porodica,

In viža modro
Domače oprave,

Dekline učivši,

Fantiče svarivši,

In vedno ko riba
Marljivo se giba,

Čuvaje vsili mest
Pomnoži obrest.

Z draginami polni predele dišeče,

In prejo verti na vreteno berneče,
Nabira v omare, očistjene peg,
Blišečo volnino in platno ko sneg,
Sijanja pridružiti blagu ne mudi
Se vedno trudi.

Gospodar veselih očes
Iz visocega hišnega verba
Srečo pregleda in blagor nebes;
Kozelca vidi ponosne podpore,

Skednja do verha nasute prostore.
Žitnice pod blagodarom ječeče,
Zlate pšenice valove šumeče,

Hvali prevzetno se zdaj:

Cversto, kot zemlje tečaj,

Proti viharju napak
Doma mi vterjen je tlak !

Tode glej! z močmi osode
Ni zaveze, ni pogode,

In nesreče urno spe.

Prav! zdaj liv začeti da se,
Lom po volji zernat je.

Vsak še nekaj moli zase,
Preden liti se začne !

Dregni veho stran!

Bog ohrani stan!

Hlapno vre v obok naprave
Reka rude žarorjave.

Koristna ognja je oblast,

Ko človek čuva njeno rast,

In kar napravi, kar stori,

Je dar nebeške te moči.

Alj moč nebeška strašna je,

Ce varstva sponi zmakne se,

In samoglaven tir puhti
Natore proste prosta hči.

Strašno, kadar razujzdana
Brez opora ljut vihar,

Po pohištvu ljudostana
Divji tje vali požar !

Vedno so napravi dlana
Elementi vražen kvar.

Iz oblaka
Blagor pride.

Dež izide,

Iz oblaka v strah sosesk
Udri tresk!

Cujte zvona stok in rig!

To je žig!

Kakor kri
So nebesa,

To žarenje dneva ni!

Ceste stresa

200

Divji hrup!

Puha hlup !

Kviško kviško plam se dviga
Na široko liže, vžiga,

Urniši od vetra šviga.

Kot iz pečnega oboka
Zrak žari, tramovje poka,
Strop se vdere, okno zije,
Dete plaka, mati vpije,

Stok živine iz dertine.

Dnevu svitla noč je enaka,
Vse leti, prenaša, skaka,

Po verigi rok do meha,

V skušnji speha,

Vedro teče, v lok visoko
Brizga voda na široko.

Piš prituli zdaj globoko,

Ko vihraje išče plam.

Ta objame žita hram,
Skednja preverši prostore,
Slemena zdrobi podpore,
Kakor de bi htel puhteči
Bega silnega v oblak
Sabo vzeti zemlje tlak,

Zrase kviško več in veči

v

Zar orjak! —

Upa nag

Človek božjej sili jenja,
Križem roke premoženja
Ves oterpnjen, gleda konc.

Prah in sip
Je domovje,

Divji vihti prosto rovje,

V pustih linah okenj biva
Groza bleda,

In oblak nebeški gleda
Votlo not.

Enkrat še
Na goriše
Krasne hiše

Gospodar se zdaj ozre —
Vesel si drugo stanje iše;

Če ognja rop je blago lih,

Tolažbe slast mu serce greje,
On drage glave svojih šteje,

In glej! ne manjka nihče  vsili.

Zemlja' rudo je sprejela,
Srečno je kalup nalit;

Bo li, uma prid in dela,
Lepo ^prišel zvon na svit?

Ce je napek liv!.

Ce je bron snetiv!
Upamo, in ah! zna biti,

De nas tuga kmalo vhiti.

Mi nedru blage zemlje upno
Izročimo iskusti stvar,

Izroči zernje jak ratar,

In upa, de bo klilo skupno
Po volji božjej v blagodar,

Se drajše seme v zemlje krilo
Polagamo gorečih tug,

In upamo da zelenilo

Bo v lepši cvet iz praha trug.

Votlo v turuu
Klenka bron,

Smertno pesem
Poje zvon.

Žalostno z glasovi temi
Potnika na zadni cesti spremi.

Ah! zaročnica je draga
Žena zvesta, mati blaga,

Ktero tmin pošast nemila
Zmakne možu zdaj iz krila,

Iz objema nježnih det.

Krasnih kakor lilje cvet,

Ki v naročju zvestim so
Basli v radost nuiterno —

Hiše rahla vez, ljubljiva,

Je na dvoje vekomaj,

V černej zemlji, ah! počiva
Hiše zvesta mati zdaj.

Mične roke so se skrile,

Nje skerbi ni sence clo,

Vladala na mestu mile
Brez ljubezni tujka bo.

Dokler zvon se ne ohladi,
Trud opusti se težak.

Kakor tički v herstju mladi,
Se raduj po svoje vsak.

Se mrači visost,

Dela vsiga prost
Vidi fant večerne žare,
Mojster zmir si glavo tare.

Živo svoj korak pospeši
Daljno v divjini gojzdu potnik
Proti pragu hiše svoje.

Ovca beketa iz paše,

In govedja

Trume gladke, celovite,
Primukaje

Stopajo v navadne staje.

Žita poln
Voz iz gaja
Se primaja;

Krasno risan
Venec pisan
Je počez,

Zencov mladi ljud pa urno
Spe na ples.

Vmolknila sta terg in cesta.

O prijaznim žarku luči
Snidejo se stanovavci,

In zapre se grad škripaje.

Mrak ovije
Zemljo temen,

Verlemu pa strah ne klije
Iz noči,

Ko hudobne ljuto vije,

Kjer pravice moč budi.

Sveti red, o sin nebeški,

Ki enako v prid človeški
Prosto lahko, radno veže,

Grade zida, mesta steže,

Not odljudnega divjaka,

Kliče iz pušav in mraka,

K ljudu stopi v bajte lične.

Ga navadi šege mične,

In nar slajši zveze včini,

Zveze giba k domovini.

Tisuč rok se giblje pridno,
Ena drngej seže v dlan,

O gibanju živim vidno
Pride vsaka moč na dan.

V brambi se zakona trudi
Mojster in tovarš v obrest.

Ves vesel namembe tudi
Zaničvavcu kaže pest.

Trud gradjana kinč je pravi,
Dela blagor je izid,

Ce vladarja krona slavi,

Slava nam je roke prid.

Mir prijazen,

Sloga sladka,

Stojta, stojta

V zraku tega mesta rab!

Da bi nikdar dan ne prišel.

Kjer kardela divje vojske
Kraj previhrajo ta tihi,

In podnebje,

Ko večerna ravno zarja
Ga zlati, „

Mest in vasnega požarja
Strahovito zažari!

Dajte zdaj kalup razbiti,
Svoj namen dopolnjen je,
Da pogled in serce siti
O lepoti kipa se.

Udri, udri, daj!

Dregni proč okraj!

De se v blesku zvon zasveti.
Se podoba mora streti

Razdjati zna o pravej dobi,
Podobo mojster modrih rok,

Alj strašno, če se v plamozlobi
Oprosti sam žareči tok.

Divjaje slepo, gromopočno,
Oklep raznese ječe stert,

Kot iz peklenske jame ročno
Pogin izbluje strah in smert.

Kjer divja moč neumno gazi,
Naredbe tip se ne obrazi;

Kjer oslobodi ljud se sam,
Blaženstva bilj ne iši tam.

Gorje, ko v nedru mest netila
Se tihoma nabere drob,

In ljud, razbivši spon vezila,

Si sam pomaga stražnih zlob.

Zdaj punt vervi zvonova tira,

De v serd in eert hrume budi,

In posvečen slovezu mira,

Zdaj geslo je posilnosti.

Enakost! prostost! ljudstvo rjove,
Gradjan pokojen zgrabi drog,

Derhal napolni terg, zidove,

Tbijavci vrejo ljuto krog.

Kervave rise zdaj so žene,

Posmeh jim gnus in groza sta,

Se živ, razkačene hijene,

Delijo trup sovražnika.

Nič sveto ni, vse nježne veze
Pobožnosti so žertva zmot.
Pravičnega zločin podleže,

Pregrehi vsakej prost je pot.
Nevarno je buditi lava,

Risene zob razbitja plam,

Pa vonder groz nar hujši glava
Je v blodnji mnenja človek sam.
Gorje, ki vednim slepcu dade
Svitlobe baklo rajsko v pest.

Ne sveti mu, le vžgati znade,

Ter je pogin deržav in mest.

Radoat Bog mi dal je sladko,
Kakor zlate zvezde plam,

Iz lupine svitlo, gladko,

Brona zerno miga nam.

Krasno vsili plati
Sonca trak bleši.

Tudi gerba čerte snažne
So kiparju priče važne.

Na stan! na stan!

Tovarši vsi, stopite krog,

Kerstimo zvon, pomozi Bog,
Edinost  bodi imenovan!

K edinosti, k preserčnej družbi
On ljudstvo kliči v zvestej službi.

In zmir namen mu bodi ta,

Ko mojster mu ga v kerstu da.
Visoko nad živlenjem časnim,

V obnebju sinjem, uma znak,

Se gibaj sosed gromu glasnim,

In bodi svetu zvezd mejak.

Od zgorej glas prijazen bodi,

Kot zvezdja svitli trop nebes,

Ki v božjo čast v okrogu bodi,

In letnih časov viža ples.

Od večnih le reči pomljivo
Govori iist njegovih glas,

Dotikaj se ga v begu živo
Vsih ur s peruto naglo čas.

On jezik svoj osodi davaj,

Brez serca sam, brez milosti,

Z besedo važno rab spremljavaj
Igranje čudno časnih dni.

In kakor glas ušesu zgine,

Ki krepko se oznani vsim,

On uči nas, de vse pomine,

Na svetu vse, ko prah in dim.

Zdaj z močjo vervi in stava
Spravite mi zvon na tlak,

Da v okrožje žvenka splava,
Dvigne se v nebeški zrak.
Nujte, vlecite!

Plava, giba se!

Radost mestu tim porodi,
Mir zvonenje pervo bodi.

(žSrkiflrungftt.

1.

1  Jajce znesti, cin @i Xeget>; 2  bolj obilno redili, reidjlicpr fiittern, napen; 3  si
onfiatt pri sebi; 4 nesii, [egcn (Sier).

2 .

1  Od doma odpraviti se, ftcf) »oni .£>aufe fortbegeben; 2  brez vsega zagotovila,
ope irgenb »eldje Sscrfidjcrung gcgebcn ju pben; 3  brez pomude priskočiti, ttngefdumt
binjubringen; 4 na kraju, am £Ranbe; 4 le oberniti se, irenn er ft'cf) nur umgemanbt
latte.

3 .

iKako lepe oči, meldj’ fdjone Mugcn; 2  povzdignili, crpben, Ijodjmiitjiig madjen;
3  veselje vsega prevzame, GrntjucEen bemddjtigct ftd) fetner; 4 slišati dati, pren laffen;
5  zleteti, zletim, ba»onfliegen; 6 ocigdniti kogar, eincn preden, um etmaš btingen.

4 .

* Bolj in bolj se napenjati, ftd) tmmer mep anfpanncn; 2  v nesrečo priprdviti,
in’6 UngtucE fiipen (fjodjmutb fommt »or bcn gad).

5 .

‘Skoz pušavo gredočema, alfi (te burdj bte SBufte gingen; 2  na misel priti, in
ten ©tnnfommen; 3 nič žalega ne storiti, nicpš juSeibetpn; 4  sapo na se deržati,
bcn TCtpm an fidj piten; 5 priiikati, ofter pnjuftecfen; 6 nič živega najti, Jctn Ceben
finben; 7  poskusiti, probicrcn, erprobcn. •

(Ji

‘ Zlajšati se, leicper merbenp 2  se vode napiti, USaffer nn ftdj jiefien, fid) »om
gSaffer antrinfen.

7 .

‘Oslov gospodar, ber (gigentpmer bcS Gčfetb; 2  po planini, burdj Gšbenen; 3  na¬
menjen biti, beabftc^tigen, SBiilenš fein; 4 pravdati se, fptojefi fiipen; 5  dan današnji,
put ju Sage; «dognati, beenbigen.

8 .

‘O poldanskej vročini, jur 3eit ber ffiiittagbpp; 2  kar, alb plopidj; 3  senco
delati, ©djatten »erbreiten; '‘škoda zemle biti, bem Šrbreidje jum ©djaben fein.

9 .

‘Slovo jemati, fcEjminben, Mbfdjieb neumen; 2  od zgolj dobrot, »or lauter SBop*
fein; 3 me bode konec, »erbe id) ju ©runbe gepn; 4 fcfjvoer anbommen.

10 .

‘Prigospodariti, ermirtpčpften; 2 zrahljati, auftodern; 2  bogato roditi, reidfjtic^e
griicpe bringen.

11 ,

‘ se pri delu muditi, bei ber JCrbeit »erroeitert; 2  se zastopiti, in <$in»erftdnbnifi
leben.

12.

* Povaliti, uberfluten; 2  padati, nad) unb nad) falien; 3  bolj ko vsehnuje, je mep
eS trocina; '‘huje se premetovaii, befio drger ftdj pn unb pr trerfen.

207

13.

‘Svoje dni, etn#; 2 od sonca se lesketati, im ©trakte ber ©onne gtanjen;
3  strah biti pred čem, ftd) »or etrcaž furrfjten; 4 majaje se Bon mdjati, fidj betuegen;

5  loporišče dati, ben JCptftiel liefern; 6 kaj žttlega storiti, etmaž Seibeš antfiun; ‘najsi
bodo, fte mbgen fein.

14.

‘Pomniti česar, eine Srinnerung Bon ettuaž fiaben; 2  vse kmalo, atte jugleidj;
3se v čolnič odpravljati, ftcb) anfdjicfen baš ©djifflein ju betceten; ‘se ves tresti, am
ganjen .ftorper jittern; ‘komur roke podajati, einem bie jbeinbe entgegenftreden.

15.

‘ Današnji dan, ber ^eutige Sag: 2  sčasom, mit ber Seit, nac£) unb nad).

16.

‘ Treba biti, nottjmenbig fein; 2  za nekaj časa, auf eine fur je fieit.

17.

‘Žalost me je obšla, Sraurigteit bemddjtigte ftd) meiner; 2 shujšati se, arger
merben; 5  tim bolj, um fo mei)r.

18 .

1  Poštenega (namtid) človeka).

19.

‘Proti kmetu, bem Canbmanne entgegen; 2 no, nun benn; 3  v jutro, frttf) SOior ♦
genS; 4 torej ftatt zatorej,

20 .

‘Spoti, au§ bem fflSege; 2  se vmakniti, aužireidjen; s besedice ne ziniti, feinen
Caut Bon ftd) gcben; ‘se mutastega delati, ftd) ftumm ftclien; ‘se hliniti, f)cud)cln;
^povzeli, povzamem, baž SBSort nei)tnen; ‘ na mizo nositi, auftragen; 8 nad deklo
zavpiti, bie SRagb anfdjreien; 9  od mertuda vdarjen, Bom ©d)lagflup geriifitt; ‘° za
zamero prosili, um Šergebung bitten.

21 .

‘ Prazna vera, ber SBaimglaube, llbergtaube; 2 vsi kmalo, alie jugleicf); 3 babja
vera, ber SBciberglaube, 2£berglaube; ^zavpiti, auffdjrcien; svečernico delati, 3tad)t*
mufi! ntad)en; 6 dokazovati, ju betueifen fu<|en; ‘bi utegnil, a, o, id) fonnte, tuitrbe
uerfudjt merben.

22 .

‘ Od jtitrošnje zarje, im ©trafjte ber 5Storgenrotf)e; 2  mrežo vreči, baž 5te| auS*
merfen; 3 nakupe, im Ueberfluf; 4 spako delati, fMnberniffe oeturfacfjen.

23. '

‘Velika Morava, baž gropmcif)rifd)e9?eidj; 2  kar bodi naročiti, SSerfd^ieberteS auf*
tragen; 3 po sredi, in ber SRitte; 4  po samim, einjeln ; 3  vsako po sebi, jebcž fur Itcfj;

6  taka (namltd) reč), eben ein foldjež SScrfmltnip.

24.

‘Morava, ein Jlup in ©erbien; 2  razim Meliiovega (namlid) sina), aufer bem
©ofine bež SMito; 3  kogar napeti, pnem, in Scmanben bringen; 4  sklene kaj storiti,
fapt ben (Sntfdjlup.

25.

‘Glasnik, etnfberotb; 2  preklicovati, aužtufen, 3  se čemur vtčgniti, ftd) Bott etmag
ložmadjen; ^siromaka, #efyt baš jbauptmort fur ein SSeimort; 5  soditi, ein Urtfieil fd'(»
len; 6 po takim, auf biefe SBeife; ’poterpeti, (SJcbulb fjaben.

208

26.

i Po preklal^ auf ©tangen; 2 zernje zbirati, čbotnet fammetn; 3  spodobi se, eš
gejiemt ftd;.

27.

i Kogar natvčzati, etnem sufefsen; 2  ob svojim živlenju, bet’ fetrten Sebjeiten;
»obrasli se, bebeutenb fieranroadjfen.

28.

* Kraljevič v molitvi, ber bet^enbe iprinj; 3  na večer, gen Tibenb; »kmetiško
stanovanje, eine 23aucrnmofynung; '►se na pot cul privijati, ftd) jum gortgefien an<
fcfjidcn; 5  s solznimi očmi, mit £f)tanen in ben 2Cugen.

29.

1  Kar mu gre, maš ifmt jugefiort ; 2  na Amerlkanske, nad) Mmcrifa ; »se obo¬
gatili, ficfj bereidfern; ‘od daleč gledati^ »on bergerne jufelfen; »zalučati, jumerfcn;
o milo gledati, betriibt jufcfiauen.

30.

i Lakomnost sama sebe tepe, ,£abfudjt ftraft ftd; felbft; 2 po imenu, 9tamcnš; 3  v
izgled Liti, jum SSeifpicle bienen; 4  povelje dati, ben S3efef)l ergefjen laffen ; 5  se pome¬
niti, ftd) befprecfjcn; »frank, ein gran! ju 23 fr, SSOI. ; ’ veliko ležeče biti, »iel ge*
legcn feitt; 8  se zmešati, ftd; »ermirren; 9 smert storiti, ein (Snbe neumen, fterben.

31.

1  Živlenjc zbrisati, baš 8cben abfprecfjcn; 2  posli to zvedeti, alš bie 2>ienftleute
bieš erfufiren; 3  viditi, alš er fal) ; 4 po beraško, mie ein SSettter; »se proč spraviti,
ftd) entfernen j 6  planiti po čem, iiber etmaš fjerfatlen; 7  žalostno se vmiliti, »on bitt*
ter SBeiimutf) ergtiffen merben; 8  smeli ga nažene, er bridjt in ein ©etddjter auš.

32.

t Svoje dete premišlovati, jlatt osotlo svojega deteta premišlovali, baš ©d)id'
fal feineš dtinbcš iiberlegen; 2 s'potnim obrazam, mit bem ©djmeifie im TCngefidjte;
»od zore do mraka, »orn frufjen iffiorgen biš fpaten 2lbenb ; 4 solzni obrdz obrisati,
baš t^)rdnenfeud)te TCntlig abtrocfnen; »zanj jtatt za njega; «na poti biti, im SBege
fle^en, tdftig fein; 7  spod rok iti, »on ©tatten getjen.

33.

‘Po maternim, mutterlidj; 2  se zravnati, ftd; emportidjten; »se s komur prijeti,
mit Scmanben banbgemein merben; 4 posebno plačilo, einc ©ratišgage; »jezik se mn
vsiavlja, er ftottert; 6  v pomoč oberuiti, jur Unterfltt|ung »ermenben, 7  vik.Ši vojvoda,
getbmarfdiatLSieutenant.

34.

i Nikola Zrinski, Sftiflaš f?rt;ni; 2  se spreti, fidj entjmeien; »Ivan Zapolja, 3o=
fjann fiapolia; 4 terdno mesio, cine befeftigte ©tabt, gefiung; » veliki vezir, ®rof)»e*
jier; »nasledila lastnina, ein @rbcigentl;um; 7 preboleli, »erfdjmerjen, »čedalje bolj,
immer meijt unb mef;r; 9  in malo, da... unb eš fefiltc menig, bap...; >(> slavno po¬
giniti, eineš rufjmootten Sobeš fierben; “velike vrata, baš jbaupttljor.

35.

tTernovo, in .Rrain; ^Kamnik, ©tein in .Rrain; »se ga vsmiliti, SJtitleib mit
i§m Ijaben; 4 čez-nj ftatt čez njega; »šene zmeniti, nid)t beadjten; »kaj je meni
mar, maš liegt mir baran; ’madež imeti, ben geljlcr f)aben; »želje me poprimejo, eš
manbctt mid; bie ffiegietbe an; 9  se zbiti in einc ©djtdgerei gcratben; 10  se vpreti, ge»
ridftet fein; 11  se po hribu vdreti, iiber ben f)ugel fjinabjtiirjen; 12  med tem, injmifefjen,
ma^renb ter 3eit.

36.

‘S silo dreti, mit ©emalt, »erfieerenb jiriimen; »velike vode napraviti, grofe
©ercdffer »erurfadjen; »spodnesti, unterfjalb megtragen, untergraben; ‘moliti, entgegen

209

ftrccfcn; 5 koza. ber 5)fat)I; »smerti obvarvati, »cm Sobe befreien; * ob enim, ju«
gleidj; »zdelan, crmubet; 9  pisano pogledati, mit ftarrem TCuge anbltcEen; ‘»polakom-
niii se, »on fbabfucfit bema<f)tiget merben.

37.

» Gladko izpod rok teči, f)Urtig »on ©taften getten; 2  složna pesem, etn patino*
nifcfjež bieb; 3  na dvdj na tri gerla, jmei*, breiftimmig; 4 sc valili, cmporfteigen;
5  božja veža, baž #auš ©ottež; »zdravička, ein ©efunbfteitžlieb, etn Srinflieb.

38.

' Va-nj ftatt v njega; 2 se komu v čem spodiakniti, Semanben in etmaž fe^IfdOta*
gen; 3  postavimo, mir nctjmcn an, mir fe§en ben gall; 4 od drugej previden biti, »on
anberž mof)et »erforgt merben; 3  z zadovoljnostjo prepasan, mit slufricbenficit uberjo*
gen; »izobražen biti, aulgepragt feir.; 2  rev iti, elenb macljen; »beseda se odveže, ba8
SBort, bie fiunge lofet ftdj.

39.

‘Tim bolj vkoreniniti se, um fo tiefere SBurjeln fcfjtagen.

40.

‘Se znebiti česar, etmaž »erlieren; s  se nazaj sprdvl jati, juriicfjubringcn trat$*
ten: 3 ptujo pak nesnago trebi v kraj, fte aber »on frember UnreinlictjEeit reiniget.

41.

‘miin’ njih ftatt mimo njih, bci i^nen »orbei; 2  spe ftatt spijo.

42.

1 3m Satire 1388 entfpann fid; ein Jtrieg jmifc^cn bcm Sultan Ttmurat unb bera
gurften »on ©erbien bojar S3ut€o. ®ie SSurfeti fdjlugen iljr bager am grofSett TCmfelfitbe
(Kosovo polje) an ber @a»e in ©erbien auf. Miloš Kabilovič, bež ferbifcben gurften
SBaffentrdger, begab ffdfj in baž bager bež geinbež. 7(16 er bcm ©ultan »orgeftetlt murbe,
fo erjlacf; er ifjn, um fo feincm foerrn bajar 23ulEo baž beben ju retten, jebcdt mufte cr
felbjt ftier fein beben einbiijien; 2 se vmikati, entmeidjen; 3 sklepe kovati, jpiane fdjmie*
ben; ‘‘Mahom, ®j a |jomeb; SAmurate, Ttmurat; »Ala, ©ott ber Sitrfen; 2  ojstra
sodba, baž jtrenge ©ericijt; »se znositi, ffdj racfjen; 9 0 Ča ftatt očeta.

44.

‘ Samije, »cr ber Grinfamfeit; 2 oči zalivati, bie JCugen benefsen, 3 jok ne predere
groba, baš ©djlucfjjcn bringt nidjt burcj) baž ©rab.

45.

‘Le ena skerb ga peče, nur eine ©orge beunrufiigt ifm; 2 soIzice prelivati, Sftrd«
nen »ergiejien.

14

&lme$  Ctt)ui0l0^thon

b C t

trn Spred)c« ant paufteffen narfamntenben 3Borter-'0*

A.

Alk, burd) ©erfe|ung bet ©runblaufe: lakota, ^mitgev; lakotati, v. i. Ijutt*
gern; zlakotati se, v. p. ftcl) aužljungern ; lakoten, lačen, {jungrtg; lakot-
nica, ^uttgeriude, aleen, (Stenbfljiev.

B.

Baba,  alfešSSetb: babež, 2Bei6entarr, ^eigttng; babica, .giebamtne, ©roji*
muf ter; babic, ©eBurfS^elfer; babištvo. bte ©eburfž^tlfe; babiti, babo-
vati, v. i. •&ebammenbtenff bernc^fett; babine (b. 30 3Bod^en6eff; babji,
3Bet6er*; babina, babura, SSeffct; režimbaba, SDiufferfretuf.

Bati se, bojim, ftd) furd^fen,  v. i. (bojati se citffl.) : zbatise, v. p.
»on ©djredett ergrtffert merben; boječ, furd)ffam; boječost. gurcEdfamfeit;
preboječ, fefjtr furd)ffam; bogaboječ, goffegfurc^ftg; bojazen, $urd)t;
bojazljiv, fd;ud)fern; bojazljivost, @d>ud)ternf)etf.

Beda, ©lenb;  beden, elenb; bedno, $uffe; bedak, £fjor; bedast, bu-
dalast, tljoncf)f; bedačija, budalost, budalaščina, £f)orf?etf.

Bdeti, bedeti,  tt> a e n:  buditi, v. i. meden, — se, gemecff merben;
obuditi, v. p. obujati, v. i. ermedett; pobuditi v. p. pobujati, anfpor*
nen; zbuditi, v. p. zbujati, v. i. aitfmeden, —se, etmacfjen; budilo, bu-
divec, SBeder; buden, madj, — dnost, SBacfdjetf, SSadjfamfeit; bud-
1 jiv^ zbudljiv, et»ad)6ar; zbujen, aufgemedf.

Beg, §tuc^f:  pobegniti, v. p. entraetdjen; vbegniti, v. p. enffprtngen; be¬
žati, v. i. flte^en; pobežim, td) merbe flie^en; bezaj, ber Stennplaf; be¬
žen. bežljiv, ftitcf)ftg; begun, ftludjtltng; pobeg, gludjf; pribežališče,
Sufluc^tžorf.

*) Mu^ergemotinti^eve SBorter, tmb »orjugftcb, bte mit SBormčrtetrt sufommengefe^tett
3eitwcvter ftnb gr8jitent§eU6 treggclaffen roorben.

211

Bel, ipeijb Bela, ŠSenennung Pteler §Bddje; belilo, toeifie ©djmtnfe; be¬
lina, beloba, ttmfje $atbe; belič, spfenntg; beljak, (Sittmfj; beljakec,
©tnmjjffoff; belkast, nmjHtd); zabel, ©ipetfenfeft; beliti, v. i. tnetfjen,
Metdjen.

Berem, brati, Icfett, fammetn:  bir, ber. bernja, bratva, ©atnndung;
berač, ©cunmter, SSetffer; beračija, SBeffetei; beračiti, Betfeln; beračast,
fceftelfjaft; bernjač, ©ctmmler; berilo, Sef ture; obira vec, Serldumbet;
obirčen, perldumbettfd); izbirčen, tjeicftidj tm (Sjjert; zbor, SSerfammtung;
zboren, jur SSerfammiung geljorig, ©amttteb; zborišče, SSerfammtungžorf;
izbor, *žtužtefe; odbor, odborstvo, 5tužfd)ufj ; odbornik. 3tužfd)ii§mifg(teb;
razbor, Unferfd)ieb; poberek, Sftctdjlefe; poberkovati, Sftadjlefe Ijatten.

Ber z, ber zen, (d) neti, ljurttg:  berž, fc^rteff; berzost, berznost,
©c^netitgfetf, ^»urfigfeif; berskati, v. i. »cgfdjneiten; bersniti, v. p. ipeg*
fdjnetten.

Beseda,$8otf, Stcbe:  besediti, besedovati, [predmeti; besednik, — dnica,
SSorffu^rer, gurfptedjer, —in;  besednjak, SBorter&ucJj.

Bister, ftar, |ell, retn, fdjarf:  bistrica,SJenennung Pon ftar uttb Ijett
fltefjenben ©e6trg§6ad)en; bistrost, bistrina, $larljetf, ©djatfe; bistrovid,
Sucbž; bistriti, fyett madjen, fdt)drfen.

Biti,  f e i n:  bitva, fleinež ®tng; bitje, ba§ ©etn; bitstvo, bistvo, Sgefen«
Ijeit; biten, roejenftidj; bitnost, SSefenfltdjfett; bivati, v. i. gu fein pfle»
gen; dobiti, zadobiti, v. p. dobivati, v. i. erfjntfen; vpodobiti, v. p.
geftatfeit; spodobiti se v imp. ftcj) gegtemen; pridobiti, v. p. etfjalfen,
gerotnnen; pozabiti, v. p. »ergeffen ; prebiti, v. p. auštjcdfen; znebiti se,
v. p. ftdj tošmadjen; dobitek, dobiček, zadobiček, pridobieek, ©erotnn;
podoba, ŠBtlb, ©effatf; podoben, aljnitd); spodoben, gegieinenb; zabljiv,
pozabljiv, Pergejjiid); zabljivost, pozabljivost, SSergejHtdjfetf; pozablji¬
vec, etn pergejjltdjet SJiettfd); prebivati, v. i. ntoljnett; prebivavec, SSento^
ner; prebivalen, 6eWofjn6ar; prebivavnica, 3£ot)nffu&e; prebivališče,
SBoljnorf.

Biti, bijem, fcfjtagen,  v. i.: vbiti. v. p. vbijati, v. i. erfdjtage«; bit, bat,
batina, ©c^Idget, spritgel; bič, spettfdje, ©etjšei; bičati, v. i. getjjeltt; bič,
bičje, Sjitnfenrotjr, boj, $ampf, ©fretf;  bojak, vojak, vojšak, .ftrieger;
vojašnica, $afente; bojnik, ^atnpfer; bojovati se, v. i. fdmpfen;  bojeva-
ven, ftreitfudgtig; vbivstvo, Sobfdjlcig; vbijavec, SDčorber; pobit, nieber*
gefdftagen; razboj, ©frajjenrcud) ; razbojen, Pon tntlben ©itten; razboj¬
nik, @trcijjenrdu6er; poboj, .jčmnbgetnenge; podboj, nadboj, £f)urpfoffe;
butiti, v. i. tjinroerfen; butara, SStirbe, Steifebiinbet.

Blag, gut, gutig, fromnt:  blago, ©ut, Stetdjfljum; blagovit, blagovi-
ten, iroljtfjitbenb, toevmogltc^; blagor, $eii; blagost, blagostanje, SBoljk
fein, 9Bof)(6eftnbcn; blagomil, gndbtg; blagoslov, ©egen; blagosloviti,
v. p. fegnen; blažen, feltg-, blagodušen, ebe[mftf[)tg.

Bled, btetd);  bledost, bledoba, SBldfje; bledeti, v. i. bfetdj, 6ta§ inerben;
blediti se, v. r. ftrf) bteid^en; bledkast, efipad bfetc^; bledica, §BIetcfyfud)t;
obledeti, im v. p. erblaffen.

14

212

Bliz, blizo, tt a ^ e: bližej, ttdljer; bližati se, ftrfj ndfjetm; bližava, bli¬
žina, 9tdbe; bližen, milje; bližni, bližnik. ber 9t«d)fte; obližje, Umge*
genb; obližen, umltegenb.

Blis,  in ber 3ufamnienfe|img: blisk, bor 5Blt|; bliskati, v. i. bft|en; za-
bbsniti, v. p. etnett 8Sli§ madjen; blisketati, bliščeti, fnnfcfit, fctjintmern ;
blesk, @cf)tmnier; bleskot, ©efunfet.

Bolj,  0d)nter;: boleti, v. i. fc^merjen; bolen, frnnf; bolnik. $ranfer;
bolnišnica, .Kranfenfjaitš; bolečina, @d)tner;; bolest, bolezen, jbranrijett;
bolezljiv, franfltcfj; —ost, j?rdnfitd)f'ett; bolovati, frdnfeht, franf fetn.

Brana,  @ g g e i braniti, v. i. toefjren; bran, bramba, SSefjrc; brambovec,
Sanbroeljržmann.

Brat, SBruber:  brater, SSruber; bratovski,brttberftd); bratinec, bratra¬
nec, SSruberSftnb; bratovščina, braterna, S8rttbcrfd)aff•, bratiti se, v. i.
pobratiti se, v. p. jtd) nerbrubent; bratinstvo, pobratimstvo. SSerbrttberung.

Breg, Itfer, Sfratit,  bregula, Statnfdbiralbe; brezen, abfdjufftg; po-
brežje, Ufer.

Brisati, brišem  v.i. totfd;en: brisalo, brisavka, 5tbmtfdjfud;; prebri¬
san, zbrisan, aufgeffdrf, »tftg; prebrisanost, Stufgeftarf^eif.

Briti, b r i j e m v. i. 6 a r b teren:  brivec, SSarbter ; britva, SSarbtertneffer;
britvica, 2tafd)enmeffer.

Brus,  2B e | ft e i n:  brusiti, v. i. fdjletfen; brusen kamen, 0d)letfffetn ;
brusnica, 0djletfbanf.

C.

Car, ^aifer:  carovati. v. i. regteren; carevina, .Katferretdj J cesar, $atfcr;
cesarica, ^atfertn; cesarevič, fntferltc^er ^ronprtnj; cesarovna , fatferltd)e
sprinjeffin; cesarstvo, .Satferttjum; cesarski, fatferlid).

Cel,  g a n g:  celiti, v. i. beden; celin, ^fintenf c^(o^; celina, etn umutfgeacfer*
tež Sattb; celak, $engft; čelov, dtitfj; celovati, v. i. fitffert; ranocelnik,
3Suttbarg C

Cena,  sp r e t ^: ceniti, v. i. fcpaf en; cenitva, ©djafung.

Cesta, 0trafje:  cestovina, cestnina, 0trapeitgc(b; cestovinar, 0frafjcn=
maut&ner; rimska cesta, SO^tfcpftra^e.

Cvet, SBlttflje:  cvetje, SSttttfjen; cveteti, v. i. Muljen; cvetica, cvetlica,
SBIume.

v

C.

Čast, cest,  (štj^e: častiti, čestiti, v. i. efjven; časten, častit, beretjrf;
počastiti, v. p. beetjren.

Čas, ^ctf:  časnik, ,3 e iffd)riff; časen, ntontenfmt; počasen, langfam;
počasi, ad. langfam; sčasoma, sčasam, mttber^eit; včasi, jutuetlen ;
kratek čas, ^urjluetl; kratkočasen, furjtucdtg; dolgčas, Sangmed; dol-

v  gočasen, Iangmedtg.

Cediti, v. i. retntgen, faubern:  čeden, fauber, retnlidj; čednost,
Stetnltdjfett, £ugenb ; nečeden, unfauber.

213

C in, £ljaf: ciniti, v. i. fjanfcefn; včfniti, v. p. fljun; način, 3trf urtbSBetfe;

„ začinba, začimba, @en?urj; činost. £fjdfigfeif.

Cist, tein:  čistost, Sftcinfietf; čistiti, v. i. reintgert; nečist, unfeufcfj; ne¬
čistost, Unfeufrf>fjett; nečistovati, v. i. Unfeufcbbett treiben ; čistilo, spurgtr*

„ miftel: čistiven, retnigcnb.

Citibafur počiti, rafte«, aušrutjen:  počitek, Stu^e; spočit, au8*
geraffef; čič, bie.fmnbtung bež@t|cn§; čičati, ftfcn (in berd?inberfpracbe);
počinek, ©tiflftcmb; pokoj, 9tuf)e; pokojen, rufjig; pokojstvo, rutjtger
^uftanb; čumnata, ©ct)taffammer.

C r e d a, .f>e er b e: črednik, ^trf; črediti, v. i. abmedf)fetn.

Čudi  ti  se,  v. i. fid) rounbern:  čudo, SBunber; čudež, 3Bunberjetd)en,
SBunberttjat; čuden, čud, rounberbar.

Čuti, č u j e m, v. i. boren,  » a dj e n:  čuvati, v. i. »adjen , ubermadjen;
čuvaj, SBac^ter; čut, čutje, čuvstvo, ©efitbt, ©inn; čutiti, fitEden; po¬
čil t, počutje, počutlej, ©inn ; predpočutek, SBorgefubt; čutljtv , čuten,
empjmblid); čutljivost, @mpfinblid)fetf.

D.

Dalj, dalej, ineifer:  daleč, ttaeif;  dalečina, dalekota, dalja, daljava,
daljina, SBetfe, ©nffernung; daljen, dalek, ertffernf, enttegen; daljati se,
v. i. betdngen; oddaljiti, oddaljsati, v. p. cnffcrnen.

Dar, ©cibe:  darilo, daritva, ©abe; darovati, v. i. podariti, v. p. fdjenfen;
obdarovati , obdariti, v. p. befct)enfen; darovavec, ©eber; daroviten,
fretgebig.

Dar in vdariti:  vdariti, v. p. fdjtagen, etnen ©djlag tterfe|en; vdariti se,
v. p. ftd) anfdjlagen; vdar, vdarek, ©djlag; prevdarek, Iteberlegung;
udrica, ©et^ef; lidriti, udrihati, v. i. fiarf jufd)tagen.

Dati,  v. p. g e 6 e n:  dajati, v. i. ju geben pfiegen; udati, vdati se, v. p.
|td) »erbeurafben; podati, v. p. retdjen, barvetd^en; zavdati, v. p. oergtf*
ten; izdati, v. p. cmžltefern ,  ocrrafljen; prodati, v. i. prodati, v, p. ner«
faufen; davek, dac, dača, dacija, ©feuer, Stbgabe; vdaja, .fmtraf; podan,
ergeben: podajavnik, šfteidjgebet; izdaja, SBerrafb; izdajavec, SBervdtber;
prodaj, prodaja, SSerfauf; prodajavec, SSerfditfer; prodajavnica, 5Serfjuf3=
bube; dodatek, pridatek, pridavek, .gugabe, SSeitage.

D e d. (j n , ©rojjfcafer:  dedej, dedec, ©rojjttafer, atter Sftann: dedič,
©rbe; dedovati, v. i. erben; dedinstvo, groj3odfertid)ež (Srbe; deden, erb*
lidj ; praded, Itrgrofjrater.

Dekla,  SDi a g b : dečla, dekle, deklič, deklica, ?9t«bdben; deklina, grofieš
SDtdbdjen; deklištvo, SJJdbc^enatter; deklenik, SBubier um eine 55tagb;
dekliški, SftdbdieiK

Del,  deliti, v. i. tbciten; deljiv, deliven, tfjeitbar; delitva,

furtg; delivec, Sveder; delnica, 4tcfte; delen, erbtidj; delšati, v. i.
erben; delšina, @rbfd)ciff; delež, Stntbeti; deležen, t^etf^aftig; delež-
nost, Sbettbdftigfeif; pridel, ©c^nbfabe.

214

Dem, de nem, djati, tfjttn: odeti, v. p. jubedfen; razodeti, v. p. offen*
boren; vdeti, v. p. etnfdbefrt; nadeti se, nadjati se, v. i. f)offen; ennarfen ;
zadjati, utnjatmen; vardjati, foften, prcbteren; —odeja, odevalo, «£m£(e,
®ecte; odev, SJebecfung; nadega, $ojfnung; pridevek, 3uname; zlodej,
Seufei; delo, Slrbeif; delati, v. i. arbeifen; delati se, v. i. jtdj fteHen;
delavec, Strbetter; delavnik, SBerfiag; delaven, arbeitfant; delavnost,
Slrbeiffamfeif; delavnica. SSerfftuffe; vdel, SSorfcfjub; nedelja, @onnfag:
nedeln fonnfngltdj; pondelek,,ponedelek, SJtonfag; rokodelec, .fjanb*
njerfer; rokodelstvo, £)anbtcerf.

D en, dan, Sag:  deniti, daniti se, v. i. fagen; denica, danica, Sjtorgen*
fiern; vseden, vsednji, roertfaglid); vsakdanj. attfagiidj; poldne, SDittfag;
podne, bet Sage; dnevnik, Journal; dnevnica, SageSjaljI; dnina, *Jlr6etf3==
tofjn; nadnevek, Sagetrerf; nadenik, nadničar, Sagfof)ner.

Derz, derzen,  f r e , f it tj n;  prederzen, t>erwegen; prederznost, SSer*
tuegenftetf; derzniti,v. p. aužgtetfett; derzati, v. i {jedjein ; zaderzniti,
v. p. jujteljen; prederzniti se, v. p. ftdj erfredjen; zaderga, §DJafd;e; .Kiemme.

Derzati, v. i. tjatfen:  deržaj, .fjanbljabe; deržava, @faaf; zaderžati se,
ftd) auffuljren; zaderžanje, Stujfufjrung; zaderžljiv, tjemntenb.

Dež, Stegen:  dižej, fanffer Stegen; dežovati, v. i. regnen; deževen, reg*
nertfcb; deževnica, Stegenroaffer ; dežovje , Stegenineffer; diža, dižnica,
SJtonafrofe; dižen, ttnrctn.

Dežela, Šanb:  deželski, £onb=; deželak, deželan, SanbSntann.

Deva, diva, devica, ^urtgfrau:  devičen, divičen, jungfrautidj ; de-
vištvo, devičnost, Sungfrauttct)fetf.

Dih,  SUIjetnjug: dihati, v. i. at&tnen; dihniti, v. p. einen Stftjemjug f^urt;
zadehniti se, v. p. erfitcfen; zdehniti, zdihniti, v. p. etnen @eufjer aušffof*
fen; odehnitise, v. p. jn Stfljem fommen; zdihlej, ©eufjer; odihalce,
Suftrbfjre; nediha, neduha, $eftif.

Diti, dijem,  (aitft.) duti, atljmen:  dibla. SJiaferobr; diblati, v. i.
auf bem $ont biafen: dišati, v. i. riecf)en; dišava, SBobtgerudj; duh,
©etff, ©eruclj; duhan, Sabat; duhoven, getftiid); duhovnik, ©etftttd)er;
duhovstvo, duhovščina, ©eiftitdjfeit; duhovšnica, spriefterbau^; duša,
@ee(e; dušiti, v. i. nntrgen; dušiti se, pridušiti se, v. p. bet ber @ee(e
fcf)tt>6ren; dušnik, Suftiocf); zadušljiv, erfftcfenb.

Divji,  TO11b: divjati, v. i. toben; zdivjati, v. p. TOtib TOerben; divjina,
divjad, SBitb; divjak, etn SSBifber; divjaštvo, SSiib^eit; razdivjan, V>er*
TOttberf*

Dob,  (S t cb e t dobje, ©tdjmafb ; dobovina, ©idjjenmalb ; dobrava, ©tdjen*
maib; doblice, ©atlapfefe

Dober, gut:  dobrota, ©ute;  dobroten, guftg; dobrotnost, ©uttgfetf;
dobrotljiv, tooljttfjnttg; dobrotljivost, SSobtfbatigtetf; dobrotnik, 3Bol)b
t&ater; dobrotnica, SBotjifbafertn; dobrotstvo, SBoljitbat.

Dol, nteber,  ab:  dol, dolina, Sfyat; dolenec, Sljatbeittoljner; dolni,
ber untere; dole, zdolej, nnten; tadol, ^tnob; tadle, brnnfen; doltaj,
btnab.

215

Dolg, la ti g: dolgost, dolgota, Sdttge; dolgovat, podolgovat, tanglicf;
podolgoma, nad) ber Sdnge; dolga, doga, gafbaube.

D o 1 g, © d)  u i  b: dolžen, fdtulbtg; dolžnost, ©djjulbtgfetf; dolžnik, ©cf ulb*
ner; dolžiti, v. i. get^ert, befcfulbtgett; nedolžen, unfc^utbig; nedolžnost,
Unfcfulb.

D 6 m , «£> e t m a f f : domoven, f eimaffjlid); domovje, domovina, SSaferfanb;
domoljub, spafrtof; domač, fdužncf; domačija, domačin,

-£>au§genof.

Drevo,  3* a um:  drevje, SSdume; dervo, ©dfetf; derva, ©dfeiferfjolj;
dervar, ^olj^acfer; dervarnica, dervoton, >£>o(jtege; dervnica, drevnica,
•£>otjfacfe.

Drug, §8rauffuljrer, ©efdfrfe:  družica, j?ranjeljungfer; družba,
©efelifcfaft; družina, ©ejtnbe; družinče, Sienft&otfe; družtvo, S5eretrt;
družtvenik, SBereinžmifgtteb; družiti, v. i. pctaren; — drugi, anberc;
drugič, jttmfenč ; drugači, anberž; drugam, anbereSmofitt; drugot, att*
beržmoljin.

Dvor, ^>of:  dvorišče, .fjofraum: dvoran, dvornik, Hofmanu; dvorski,
$of<; dvorana, grof er, pracffbolter ©aal; dvoranič. ^oftng.

E.

Eden, en, jeden,ein:  edin, etntg, etnjig; edinost, ©inigfeit; ediniti,
etnigen; ednak, jednak. gtetc^: ednakost, @(eicl)fjeti; enklja , bte
©inž; jednota, ©tntgfetf; nobeden, noben, feitter.

G.

Gasiti,  v. i. t o f cf e n:  gasilo, Sofcfj material.

Gibati, gibljem,  v. i. bemegen: gib. ©elettf; gibanica, .Kucfett; nagib,
3Ittfrte6; izogniti se, v. p. izogibati se, v. i. audmeicfen; gibčen, gelen*
fig; gibčnost, ©elenftgfetf.

Glas, ©timrne, Saut:  glasiti se, v. i. laufert; oglasiti se, v. p. ftcf) rneG
ben; glasen, laut, »ernefmttcf; glasnik, .gterolb ; glasnica, samoglasnica,
©elbftiaut; glasovit, glasoviten, beritfjmf; glasovitost, SSerufmffeii; oglas,
Olnjetge; oglasnik, Slttjetgeblaff; razglas, ©rtaf; razglašen, oerrucff.

Glava, $opf:  glaven, poglaviten, faitpffddfltct) ; glavat, groffopftg; gla¬
vač, ©roffopf; glavar, .fidupfttttg; poglavar, Šberfjaupt; poglavarstvo,
SBeforbe; glavarina, $opfff etter; glavina, ^opffletfcf; glavnik, .fSaar*
famm; glavnja, jyeuerbranb; naglaven, .fiaupf*; zglavje, $opffi)fett; nad-
glavje, £>bertfei[; paglavec, eigenftnntger SSurfcfe; samoglav, termoglav,
etgenjtmitg, f aidffarrig; samoglavost, termoglavost, ©igenjtntt , |)atžffdr*
rigfeit; razoglav, mit entbloftem .fjattpfe; tresoglav, fopffcf)utfe(nb; ver-
toglav, fcfttnnbeftg; vertoglavica, vertoglavje, ©cfjttttnbel.

Gledati, v. i.fcfauen:  ogledati, ogledovati, v. i. befcfauett; gled , bte
©cfau; gledavec, ^ufdfauer; gledališče, glediše, ©cf)aupla§; ogled,
Stucfjtcff, ©efcftau; pogled, SMtcf; pregled, Surcfftcft; prigled, SSeifptel;
ogledalo, ©pteget; izgled, ©etfpiel; ogleduh, ©ptotf.

S16

Glob-i, Siefe: globina, globokost, globočina. Siefe; globok, fief;
globel, SBertiefung; globiti. v. i. in bte Stiefe gra6en.

Gluh, fau6:  gluhota, £au6fjett: gluhec, glušec, £auber; glušiti se, v. i.
jtd) fau6 ftetien; oglušeti, v. p. faub merben.

G n j iti, v. i. fnulen:  gnjil, fauf; gnjiliti, v. i. fauleit; gnjilina, gnjiloba,
gdule; gnjilad, $duttcf)f; nagnjil. cutgefautf: gnoj. $0itff: gnojnica. 50čift=
lacfe; gnojnišče, 5DttjU)aufe; gnojiti, v.i. bungen; gnojen, eifcrig; ogno-
jiti se, v. p. etfern; ognojina, eitertge Sliaferte.

God, Mejita  g, 9i a m e n d f a g:  goditi se, v. i. gu gefc^e^ert tpfiegen; zgo¬
diti se, v. p. gefd)e£)en; zgodba, zgodovina, ©efcfjicj)fe; prigoditi se, v.
p. jtdj jufragen; prigoda, ,3ufatt; prigoden, jufdlltg, fritbjeittg; prigod-

ba, ©retgntjj; dogoditi se, v. p. ftd) pitragen; dogodba, (Šreigntjj; dogo¬
divščina, dogodovščina, ©efdjtdjfe; goden, vgoden, reif, jetttg ; godnost,
vgodnost, Sfteife; zgodaj, frufj morgend; zgoden, fnifjjeittg; pogoditi se,

v. p. ©erfrag madjcn; pogoj, Sebingung; pogodba, SBertrag; goditi,
godniti, v. p. attdjeiftgen.

Gor, gori, auf,  ^ t n a u f:  gora, SSerg; gorica, SMfjel; goričica, fanffe
Slnfjolje; grič, ^niget: gorn, gorski, ©erg«; gorenec , gorjanec, 3$erg6e»
tnofjner; gorat, bergtg; gornija, SSerggertdjf.

Gospod, ^err:  gospa, $rctu; gospčtda, Stbct, bie ^»crrn ; gospodovati,
v. i. berrfdten; gospodič, ^sunfer; gospodična, grdutetn; gospodstvo,
^errfd)afttid)e ©ennttt; gosposka, gopoščina, ^errfc^aft; gospodnica,
$rctuenfctg ; gospodinja, čoaudfrau; gospodiniti, v. i. ald j^rau bte

fit^rert; gospodinstvo.,g)aužfrnurDtrt[)fc^aff; gospodin, gospodar,
•£)audf)err; gospodariti, v. i. cdd $err bte ^audnmlf^fdjaft ftiljren ; gospo¬
darstvo, bte SSurbe, 3tmf bed .jbaitdljerrn.

Gost, ©aji:  gostiti, v. i. beroirtfjen; gostitba, gostba, gostnija, SRafjtjetb
©afferet; gostnik, Safdjgaff; gostja, ©afttn; gostje, $inbe(6eff»tftf.

Gdst,  bi  d) f:  gostost, ®tr|te; gošča, goščava. ©obenfaf; gostinja, ©icttdjf;
goščiti, v. i. Derbtdjten.

Gotov, ftd&e r, 6etctf:  gotovina, 58arfc^afi; zagotoviti, v. p. berft*
d)ertt ; vgotdviti, v. p. ju&eretfett.

Govor. JRebe:  govoriti, v. i. reben, fpved)en; govornik, Stcbner; govo¬
rica, @age; ogovor, nagovor, 9lttrcbe; pogovor, Unterrebitng; zgovor,
šftucffpracjte; zgovoren, gefprdcfug; odgovor, §lnf»orf; pregovor, Ue6er=
rebung.

Grabiti, v. i. vedjett; jufammenraf fen:  grablje, pl. Stedjen; gra-
belnik, ŠRedjenfitel; grabež, gttfctmmenfdjamr; ©nftoenbuttg; grabeč
(vrabec), (Sperling.

Grad, ©djtojj, SSurg;  graditi, v. i. jattnen, etnfd^rdnfen; graja, 3du*
mtng; grajšina, SBttrg; grajšak, @ttfd6ejt§et; ograditi, v. p. ograjati, v.
p. umjdunett; ograda, gtobtger, umjdunfeSBtefe; ograja, @dE>ntnf'e; pre¬
grada. SBctrrtfabe; graja, Slabel; grajati, fabetn; grajavec, Snbfer; na¬
grada, Siergelfmtg; nograd, vinograd, g&etngarfctt; vinogradnik, ŠBetn*
jert; gradivo, bad SRafertal ju Umjaunungett.

217

Grebsti, grebem, v. i. fdjarren, graben: pogrebsti, v. p. etn*
febarren; greblica, greblja, SdjtrrljacE en; grebenica, spropjjmeig; grebe-
ničiti, einprepfenpogreb , SSegrabntp; pogrebščina, SSegrdbnt^foften;
grob, ©rab; grobati, v. i. graben; grobje, SSegrdbmgort; groblja,
Stein^aufe; greben, tanini.

Greh,  0itnbe: grešiti, v. i. fitnbtgen; grešen, funb^aft; grešnost,
0nnbbafftgfetf; grešnik, ©unber; grešnica, 0unbertn; grešati, v. i.
miljen; pregreha, Safter; SSerbrcc^en; pregrešen, lafter^aft; pregrešili
se, ein SJerbrecljen begeben.

Grenek, btlfer:  greniti, grenčiti, v. i. berbiffern; grenkost, grenkota,
SSitferfcif; grenkoba, biftere 0ubftanj.

Greti, grejem, v. i. rodrmen:  grevati se, jtcfj ju rodrmen pftegen-,—
gorek, ljeij?; gorkota, bteSBdrme, <£n§e; goreti, v. i. brennen.

Groza, ©<fe(, 0d)auber:  grozen, grozovit, fd)reif(td), fdjrtubertt^,
furd^tbar; groziti, v. i. bronen.

H.

Ilasen, SSorfljett, 9tu|en:  hasnovit, »orf^etl^aff; pohasniti, v. p. be*
nufen, bort^eil^aft berroenben.

Hiša, ^>au§:  hišen, bduStid); hišna, dtkunmerjungfer; hišnik, $aušber*
roalter; bišovati, v. i. ndrtbfd)affcn; pohištvo, SJebaufung.

Hiteti, im, v. i. etten:  hiter, frfvnett, gelenftg; hitrost, hitrina, ©tte;
hitrica, baž Stbinetdben; hitropis, 0d)nettfcbnft.

HI a d , Gnijte:  hladen. fu()l; hladiti, fu^ten; hladiven, fii^tenb; hladiv-
nica, ^u^tfeffet.

Hliniti se, v. i. fid; berffeften; hlinjavec, hinjavec, ©teifiner; hlimba, him-

ba, ©(eipneret.

Hoditi,  v. i. g el) en:  hod, hoja, ©ang; hodač, j^upganger; zahod, Un«
fergang (ber 0onne); izhod, 3litfgang (ber 0cnne); shod, SSerfammtung,
^ufammenfunft; obhoditi se, v. i. untgeljen; obhod, Umgang ; prihod,
SlnFunff; vzhod, Stufgang; odhod, epingang; prehod, Uebergang; hajati,

v. i. Sbtegen; pohajati se, sprehajati se, v. i. fpajtereu; sprelnij, sprehod,
0pajtcrgang ; sprehajališče, ber £Drf jum ©pajtereti; hodnik, rupfene
Setnmanb; prihoden, funfftg;  prihodnost, gufunff; zahoden, mefttidj;
izhoden, offltcf); obhoden, teuffetig; obhajilo, ba«S b* 5tbenbma^t; od-
bodnja, 5tbfc|iebžma^t.

Hoteti, v. i. ttoden:  nočem, ne hoteti, nicj)f metten ; hoten, pohoten,
hotljiv, luftern; hotnost, pohotnost, hotljivost, Suffernbctf; hotnica,
motlufiigeS $rauenpmmer; hota, ©cbtpetn.

Hraniti, v. i. fyutfytn,  bemabten:  shraniti, aujbema^ren; shranba,
StufbcmabntngeSort; prihraniti si, •erfparen.

Hud, b 6 f e, fc^timm:  buditi se, hujati se. hujšati se, fteb drgern, bofe
merben; hudič, hudir, ber 33čfe; hudičevati, v. i. fcpetfen; hudoba,
58o§beif; hudoben, ninfbmillig, božarttg; hudobija, ?Sož[)etf, SSožartig*
fetf;  hudobec, ber SSbfe; hudiča, ©td>t; hudodelnik, Uebeltbdfer;

218

hudodelstvo, Uebefftjaf; hudournik, Unffern, ©tefjbad); hudournica,
©eefd)»albe; pohujšati se, v. p. fid) drgern; pohujšanje, idergerntjj;
pohujšljiv, drgertid).

Hvaliti, v. i. toben:  hvala, Sob; hvalnica, Soblteb; hvalen, zahvalen,
hvaležen, banfbar; zahvalnost, hvaležnost, ©anfbarfeit; pohvala, 58elo=
bung; zahvala, ©ant; zahvaliti, v. p. ©ant abftaffen.

I.

Igra, ©ptet:  igrati, v. i. fptelen; igravec, ©pteter: igravčinja, igralica,
©ptelerin; igrališče, ©pietptaf, St)eatcr; igrača, igračija, ^inberfptet;
igravnica, SBufjne.

Imeti, imam, v. i. babett:  imetje, ^)abe; ime, Sbante; imenik, ©d)e*
maftžmuž; imenit, imeniten, berubtnt: imenitnost, SBerufjmtbetf; per-
imek, lunarne.

J.

Jadern, fdjnett, §nrftg:  jadernik, ©tfboffje; jadro, ©egct; jadrati,
v. i. fegetn ; jadrilo, ©egetfud).

Jama, ©rube:  jamati, v. i. graben ; jamast, tbdjerig.

Jar, j ar in a, jarica, $ru§Itng§fa«f:  jarek, ^tbjugžgraben aufSStes
fen; jar, frufj, grnfdtngžs; jarica, jarkica, ^ruljbenne; jaro žito, ©orn*
mergefretbe; jarlice, vodtfc^e J?trfd)en.

Jedem, jem, jesti, effen:  jed, jedilo, ©petfe; jestvina, Sialjrung;
ješčnik, ©petferofjre, jedec, jedun, ftarfer ©ffet; zjedi, pl. bte Ueber*
bleibfet t»on ©petfen; obed, obedina, grofje SHta^tgett; podjed, SBerfe;
jasli, pl. JČrtppe; medved, fSdr (etg. ^omgfreffer); červojedina, SBurm*
fftd;; jedoven, fjetfjbungrtg, gefrdflig.

Jok, I a u f e S SSebftagen:  jokati, v. i. toeinen, metjffagen.

Jug, ©uben; ©ubrotnb:  južen, fubltd); južina, §)ittfagžeffen; juži-
nati, mittagntaljten; mavžina (mala južina), 5 au f e / SBežperbrob.

K.

Kapniti, v. p. trop fen:  kapati, v. i. trdufetn; kap, &raufe; kapla,
Sropfen ; kapnica, Sropfroaffer; nakapnica, ^ifterne; kaniti, v. p. tropfen ;
kanec, tropfen; vkaniti, v. p. befriigen; kapus, $rauf; kapusnica, $rauf=
fuppe.

Kazati, kažem,  v. i. g e i g e n:  pokazati, v. p. ^tngetgen ; vkazati, befe^=
len; kazalo, kazavec, ^etgcr; kazin, kazinec, 3 e 'g e P !i g er i kažipot, SSeg*
roeiferprikaz,  prikazen, ©rfd^einung ; kazen, ©frafe, ^errfc()affttc[)e lir*
bartalgabe; kazniti, v. p. kaznovati, v. i. ffrafen; kaznjenik, ©frdfltng;
ukaz, zavkaz, fSefebl.

Kerzen,  ker  z no,  $ i r f d) t e b e r : kerznar, $trfd)ner; kerznarija, kerz-
narstvo, Jtdrfdjnerbanbrcerf.

Kerst, Saufe:  kerstiti, v. p. kerščovati, v. i. faufen; kerstnik, kersti-
telj, ©aitfer; kerščenik, £dufltng, ©fjrtff; kerstnica, ©ntffamffag; ker-
šanstvo, Sfjriftenf^um.

219

Ker v, kri, SBI ut: kervav, bluitg, blufeitb; kervaviti, v. i. blufig madjett;
okervaviti, v. p. mtf SBIut Betrtefen; kervnat, blufretd) ; kervavice, pl.,
§Blutftu§; kervnica, SBfufaber; kervofok, ŠBIufflufj; kervotočen, blutflu*
fjig; kervolok, £prann; kervoslovje, ŠBIutleljre; sokrovica, mit SBlut ge*
nufcfdcr ©tier; okervavljen, mit SBIut befpttff.

Kis, (gffig:  kisel, fauer; kislina, @dure; kisloba, faure ©ubftanj; kiselica,
kislica, kiselna, ©cmerampfer; kisati, v. i. p okisati, vkisati, v. p. jauent;
kisovanj, ©abraužbrud).

Kleti, kolnem,  v. i. ftuc^en; okleti, v. p. Befc^effen; prekleti, v. p. pre¬
klinjati, v. i. tterflucfjen; kletva, kletje, kletvina, §Iud); kletvica, @cf)eff*
»ort; prokleti, v. p. perbammen; proklet, »erbamtnf; prokletje, proklet-
stvo, SSerbamnitufL

Kliti, klijem, v. i. fptoffen;  klica, kal, $emt; kalbrin, ©facljel.

Klic, 9tuf:  klicati, kličem, v. i. rufen; klicati se, fjetfjett; preklic, 3I66e*
rufung; preklicati, v. p. totbemtfett; oklic, Slufge&ot^ ; poklic, SBetuf;
vsklikniti, v. p. eitt @cl)m augftoffen ; vsklik, ©d)ret.

Ključ, ©djluffet:  ključavnica, ključanca, SBogenfcfjlofj; ključar, $8e*
fd)Itefier; ključarica, 58efd)ttepertn; ključariti, v. i. beti ©ietift etnež S8e*
fcf)Itejjerg t>errtd)fen; naključiti se, juftoffen , ftd) eretgnett; naključje,
©retgntfi.

Klob-asa,  SBurft; klobasast, itturffformtg; klobasar, SBitrftier; kloba¬
sati, v. i. garftig reben; 2) klobuk, $uf;  klobukar, klobučar, $ufma*
cf)er; klobučarija, klobučarstvo, ^mfntac^eret; klobuta, fdjiec^fer $uf;
klobučevna, gtlj; klofiti, klofniti, v. p. etne £>I)ffetge gebett; klofuta,
klofernica, £)Ijrfeige; klobko, klopko, ^nduef. •

Kmet,  SSauer-* kmetovati, v. i. Sattbttrirtfjfdjaff beireiben; kmetovski,
kmetiski, Idtibltd), SBauent*; kmetijstvo, Sanbtttirt^fc^aft; kmetovstvo,
SBauevnftartb; kmetica, SBaumt; kmetija, SBauernljauž.

Kol, 3d« n ft ec S en 5  toliti, v. i. ©teden fe§en; kolišče, kolje, ©teden*
retfje; kolšče, Sufigarfen; prakol, ©teden.

Kolo,  Štab, $retS:  kol, okol, ^erum; kola, pl., SBagen; koleja, SBagen*
geletfe; kolesel, fietnev ©cbnringtnagen; kolesnica, Spflugrab; kolar, SBag*
ner; kolarija, SBagnerltanbmerf; kolarnina, §Bejaf)Iung fur bte žReparafut
bežStabež; samokolnica, Sftabeltmfje; dvokolnica, jroeirdbrtget ^arrett;
okolica, okoliš, bciž ©ebiet, Umfang, Untgebung; okolnost, okolšina, Um*
fiartb; koleno, $nie; kolenec, kolence, $nocf)et; kolenček, ©cboojjfinb.

Kradem, krasti,  v. i. fteljlen: kradljiv, btebtfcl); kradljivec, $)teb; krad-
Ijivka, SMebin; kradež, ©iebffald.

Kraj, £)rf, spia|=  krajna, ©ren^Ianb, $ratn; krajne, Krainer; kranjica,
$rainertn; krajčič, krajec, ©fudetten, ©cljetjfetn; krajnik, ©etfenlaben;
krajina, ©egenb; pokrajen, angrenjenb; pokrajna, pokrajina, ©renjge*
bieflj; okraj, SBejtrl; okrajnija, SBejtrfžgertcfU.

Kralj, $bittg:  kraljevati, v.i. regieren; kraljica, $ontgtn; kraljič, ®aum*
Itng(23ogef); kraljevič, dt!omg3fofjn; kralj ovna, j?bntgčto$f er; kraljevina,
$bnigmi|; kraljestvo, $bmg§murbe, ^ontgmcfj.

220

Kriti, krijem, v. i. beden; zakriti, v. p. berbeden; krilo, ©djoojš*
fliigef; krilat, beflitgelf; krov, ©acf) ; krovec, ®acf)beder; pokrov, pokro-
vec, .^afenbedel; pokrivalo, ^nitte; skrivaj, skrivši, geljetm, tm ©eljetnten;
skriven, ge^etnt; skrivnost, ©efjetmntft; prekrov, ©efitnS.

Kriv, fr it m m, fcljulbtg:  kriviti, v. i. frumnten; krivica, Unrecljf; krivi¬
čen, ungeredjf; krivičnost; Unc?erecf)ftgfetf; krevelj, fetfčnrdrfž getrefener
@cl)ufj; krevljati, Ijtnfen; krevlja, tOfenfd^arre; obkrivtti,v,p, befcfptlbtgen.

Krog, okrog, $veig;9tunbe:  krog, okrog, runb£)mtm; krdžiti, v. i.
runben, bagiren; okrožje, Itmfretš; okrožnija, .^reisSbefjbrbe; kroglja, $tts
gel; okrogel, runb; okroglina, Stunbung; okrožnik, krožnik, Keller.

Kruh, SJ rob;  krušen, 33tob*; kriišnica, SSrobforb ; krušenca, £tfcf)!u$ ;
krušnjak, SOteljt jum SSrobbadctt.

Kujem, kovati,  v. i. fcbmteben; kov, ©eprdge; kovnica, SDtuttjljmtS;
kovač, ©cfjntteb; kovačica; ©cbmtebtn; kovačnica,' @$mtebe; kovačija,
kovaštvo, ©$nuebfjanbtt>erf; kovalo, $ammer; nakvo, naklo, nakovalo, Sim*
bož; okovi, SSefctjldge; podkov, podkova, podklada, .fSufetfen; podkov-
nik, .f)ufnagel; okunj, SBdrfe.

Kup, $auf:  kupiti, v. p. kupovati, v. i. faufett; kupec, Taufer; kupčija,
$anbel; kupčevavec, Kaufmanu; kupčevati, v. i. $cmbetfret6en; — kup.
$aufe; kupčič, ^duffein; kupiti, skupljati, fjaufen; vkup,  skupej. ju*
fammen; skupščina, SSerfnnmifung; kupa, SSedrer.

L.

Led,  ($i$:  lednast, leden, ciftg; lednik, ©leffdjer.

Lep, fcfjon:  lepota, ©cpn^eif; lepoten, fcfjon geftatfef; lepotica, ettte
©cljone; lepotičje, ©cprninfe, gterbe; lepši, fdjoner; lepšati, fctjoner ma*
d)en, jieren; — lepen, SBlatt; lepec, SBogelletm; lepar, ©trupel; lepiti,
fleben.

Les, ^olj:  lesen, poljem; lesnica, lesnika, 38tlbfrucl)f; lesa 4>urbe;
lesovje, .groljgegenb; obles, @d;aff; lešnik, $afelnuji; lešnjak, $ctfet*
ffaube; leskovec, leskovka, ^afelruf^e.

Let,  § l u g;  leteti, v. p. fltegen; letati, v. i. fjerumfltegen; letaj, $lug;
letenina, ©eflugel; zaletel, etn urtgefd^tcffer Sftenfdj.

Leto, Sctljr:  leten, jd^rtg; letnica, ; letniki, §tnnalen; poletje,

©omnter; poleten, fomnterltd); letnica, obletnica, 3af)riag; letaš, Ijeuer;
letašnji, l)eurtg; letina, Sa^reSbeft^affen^etf; prileten, beja^tf; priletnost,
fBeja^rt^etf; stoletje. $al)rfjunberf; letopis, Sa^reSf^riff.

Lev, linffet  ti  g: levica, bte Itnfe .grartb; levičnik, Stnfljanb; naleven,
Itnffetltg.

L g a t i, v. i. Itigen: zlagati, se komur, etnett beluge«; laž, laza, Sitge; laž-
njiv, lugcnbaft; lažnjivost, Sugett^afftgfetf; lažnik, lažnjivec, Sitgner; laž-
nica, lažnjivka, Sugnertn.

Lizati, ližem,  v. i. teden: lizun, Seder, ©cfjmetcijlet; prilizovati 'se,
(^ntetc^eln; prilizovavec, @cl)nmd)ler; lizlina, Safnrerge.

List, SBIctff, SSrtef: listje, SMdffer, £«ufc; listar, SBrieffieder; listnat
bidfferig.

Ljub, Iie6  : ljubiti, v. i. tiefcen; poljubiti, v. p. fuffcn; obljubiti, v. p.
Verfpredjen; zaljubiti se, v. p. ftcl) vertteben; ljubav, ljubezen, Stebe; lju¬
bezniv, liebenčnriirbig; ljubeznivost, Siebenžitntrbigfeif; ljuba, ljubljenica,
ljubovnica, bte ©etiebfe; ljubi, ljubljenik, ljubovnik, ber ©eltebfe; polju-
bec, poljublej, dritft; obljuba, Šerfprecfjen; zaljubljen, verliebf; klubet,
Sirot; kljubovati, kljubetovati, fro|eit.

l  ju a; SSotf:  ljudi, Seute; ljudstvo, 5 BoIf; ljudski, SSotfž?; ljuden, pril¬
juden, leutfeltg; ljudnost, priljudnost, Seuffeftgfeif; odljuden, ungefedig;
naljuditi, bevotfern; ljudovlada, SBotfžregierung: ljudovladuh; Stepu*
blifaner.

Ločiti, v. i. fdjetben, trenit  en:  ločba, ©djeibefunff; ločitva, Sren«
nung; ločiten, razločljiv, frenttbar.

Lov,  $ a n g,  3  a g b:  loviti, fangen; vloviti, v. p. einfangeit; lovec, Sdger;
lovitva, Sagb; lovski, 3dger*; lovstvo, Sdgcret; lovlja, gtfcftfang.

Lup,  m, ŠBaft, ©djale:  lupiti, fd)dlen; lupek, lupina, ©cjjale; luplenice,
Slubenfcfjdter; skorljupa, Šifc^ate.

M.

Mah, m a hi e j, ©djroung:  mahnuti, v. p. etnen ©freidj fu^rett; mahati,
v. i. fdjpvanfen, fdjttnngen; mahoma, fcfnmtngttmfe; zmaham, rufjig.

Mal, fiein;  malo, tneitig; majhen, majcen, fiein, manj, meniger; manj¬
šati, v. i. mtnbent; vmaliti se, v. p. ji d) Vernttnbent; malnost, maličkost,
$Ietnigfeit; malič, malik, Gčfjmaare, 3 lbgott; malikovati, v. i. Stbgotterei
treiben; malikovavec, Slbgotferer; malikovavstvo, Stbgbftcrei; malina,
$tmbeevfrud)t; malinje, malinovje,'.gmnbeerffaubc.

Mati, Sdutfer:  matern, mutterlid); maternica, ©ebdnnuffer; materinstvo,
mutferttcf>eS ©rbe; matica, vBienenfbtttgtn; mačoha, ©tiefmutter; mače-
šica, mačja dušica, dHuenbt.

Maz-ati,  m a ž e m, v. i. f a 16  e it, f d) m i e r e n: maz, mazilo, maža, ©albe;
m a z i 1 j a r, Hit a cf j a i 6 c v ; maslo, ©ctjmafj; misliti, fctpnaljett; maslen, mas-
loven, voit ©djmatj; maslenik, ©djmaljtopf; maslenka, ©djma^ftpfei, n.;
maslovnjak, ©dtmatpnuš; mast, f, ©dptteer, §et(e; masten, feff;  ma¬
stiti, v. p. mit §ett a&mactjeu; mastnina, maščoba, bie §ette; maščovit,
Vod %ett;  mastit, vom §etf friefenb; podmast, @d;nteerbobenfaf; kolo-
mast, SSagenfdnnier.

Mera.  Sdajt: meriti, meffett; merica, baž Metne Sdajj; mernik, SJb^en;
merič, mereč, Sdefjer; merstvo, SDtejifuttft; merilo, SJiajtffab; primer,
primera, ©ieicbnifj, SSeifpiet 5 primeren, anftdnbig; primernost, Stttffdn*
btgfetf; primeriti, v. p. vergieidjen; razmera, Šerbditnijt; razmeren,
uerijdtfntjtntdjng; neizmeren, unerinejjitd).

Meso, gietfd):  mesen, gieifd)*; mesar, Sdetfdjer; mesnica, $ieifd;6anE;
mesarija, §ieifd;erljanbtt>erf; mesojed, gdeifdjeffer.

15

2ž2

Mesto, @tabf, spia|: mesten, ffdbftfcf); meščan, mestjan, ©fdbfer;
namestiti, v. p. etfegen; namesto, anffuft; namestnik, ©teliberfretet;
namestništvo, ©teltbertretung, @faff§a(feret; predmestje, SBorftabt;
mestnik, Sofat.

Mil, 1 1 e6, f e«er, toe&mut&tg:  milost, ©ttabe; milosten, milostljiv,
baunbevjtg; milostjivost, SJarmfjerjigfnt; milostnica, ©onneritt; milost-
nik, ©bnner; milina, Stnne^mltc^feif; milica, SBange; miloserčen, milo-
serden. bannberpg; miloserčnost, miloserdje, Sgarmberjtgfeif; milo-
vati, v. i. SJiitleib 'baben; militi se, erbarmett; pomilovati, bemtfletben;
vsmiljen, a. o. barmberpg; nevsmiljen, unbarmberjtg; vsmiliti se, v. p.
erbarmen.

Mir, $rtebe:  miren, frtebfam; mirnost, $rtebferftgfetf; nemir, Itnfriebe^
nemiren, unfrteblttf); nemirovati, v. i. nict)f tafien; nemirika, Unrube (in
ter Ubr); mirnik, Stffei; miroljuben, frtebltebenb; rmiriti, v. p. berubb
gen; primirje, SESaffenftittftanb; zmiram, zmiraj, ru^tg, innner.

Misel, f. ©ebanfe:  misliti, v. i. bcnfen; misliven, fanfafieretcb ; mis-
livnost, $anfafte; pomislili, v. p. bebenfeit; pomislik, §8ebad)f; razmiseln,
bebast; razmiselnost, ŠBebad)ffattifett; izmisliti, v.p.aužbenfen; erftnnett;
izmišljotina, $abet, ©rbtdjfung; premisliti, v. p. uberbenfen; premislik,
Iteberlegung; zamišljen, in ©ebanfen berfteff.

Mlad,  jun  g:  mladiti, v.i. jung ntctcben; mladiti se, ftcb berjitngen; mladica,
mladika, Sproffe; mladina, junge Senfe; mladost, 3ugenb; mladeneč,
Sungling; mlajši, jitnger; mlajšati se, junger inerben; mlaj, Sfteumonb;
spomlad, grubltng ; spomladen, f^ru^tingS-.

Moder, ibetfe:  modrost. SSeižf)df; modriti se. ineife f^urt; zmodriti se,
v. p. ffug inerben; modrovati, fiugein; modrijan, modrijanec, SBetfer;
modrivec, 5tfterpbilofopb*

Mogel,  berg. 3eif v>on morem: premoči, premagati, v. p. uberintnben, bes
fiegen; primorati, v. p. pntngen; omagati, obnemagati, o^nmdc^ftg mer«
ben; pomagati, ^etfen; premag, zmaga, 0teg; premagavec, zmagavec,
0teger; pomagavec, pomagač, .fietfer; moč, ^raff, 0tdrfe; nemoč,
©cbmadbe; močen, ffarf; nemočen, fcbloacb; pomoč, .pttfe; pomočen,
pomočljiv, bilfrdcb; pomočnik, »g>e[fer; mogoč, mogltcb; mogočost, SJtbg*
Itcbfetf; mogočen, mdc^ftg; mogočnost, Slbacbf; mogočnik, ©einaltbaber;
pomagljiv, ^itfreid^; premagljiv, uberibinbttrf); zamožen, premožen, ber*
mogltcb; zamožnost, premožnost, S$ennbgttd)fetf; premoženje, SSermo«
gen; morde, morebiti, bteKetcbf.

M 61-iti, v. i. b e te n; pomoliti, v. p. etn inentg befen; molivnica, SSefbctuš;
molitva, ©ebet; molitoven, ©cbef=.

Mor,  @e  ucb e, e ft: moriti, morbeu; vmoriti, ermorben; pomoriti, nte*
bermegeln; morstvo, vmor, vmorstvo, vmoritva, pomor, morija, Siteber*
megelung, Snbffcbtng; vmorivec, j£obffcbldger; moriven, Sobež^; mo-
rana, spar^e. -

223

Morje, Sfteet: morski, ©teer*; mornar, Sftafrofe; mornarstvo, ©ee*
«?efeit; zamorec, ©eger; zamorski, ©eger*; pomorje, primorje, .Kuften*
lanb; primorec, pomorec, ^uftenlanber ; pomorstvo, ©eetnefen.

Mreti, v. i. fferben: vmreti, v. p. batjtn fc^eiben; mertev, tobf; mertvec,
etn £obter; mertvica, ©idjf; mertvičen, gicfjffranf; merlič, Seicfje, mer-
teln, vmerljiv, fferb(td); mertvaški, £obfen*; odvmertija, ©ferbefaff; pre¬
meri, bon ^dlfe ftarr; merha, merletina ; smert, Sčob; smertni,
£obež<; usmertiti, tobf en.

N.

Nag, ttacff: nagota, nagost, Sfltuft&eif; nagoten, natff; obnažiti, v. p.
enfbtojjen.

Nebo, ^tmmel,  jjirmantenf; nebesa, pl., .ftimmet; nebeški, $tmmlifc$;
obnebje, .ftorijottf.

Nov, a, o neu:  novica, Sieutgfetf; novina, neue $rnd)f; novice, novine,
pl. 5 noVičar, 3 eitnng$fctjraber; novak, novinec, Steuting; noviti,

ponoviti, erneuern; novic, vnovič, neuerbtngž.

O.

Ogenj, geuer:  ognjen, feuerig; ogenjišče, $enertjerb.

Oko, $tuge:  okat, ooff ?lttgen; očesni, Stugen«; očala, očalnice, pl. §tugett*
gldfett; oboknice, pl, §enfferraf)men; černook, fc^roarjdugtg.

P.

Padem, pasti, fatfen:  pad, padec, $at(; napad, Otnfaff, Iteberfatt;
zapad, Unfergang, SSeften; zapaden, toeftttdj; pripad, gufaff; razpad,
3erfatl; past, f., j^atte; napast, SBtbcrinarftgfetf; propast, Stbgrunb; pa¬
davica, fjinfaflenbe $rcmf§ett; dopasti, gefatten; dopadljiv, gefdftig; dopa-
denje, ©eifatt; zapadljiv, fdfftg; razpadljiv, trn 3erfa£fett; padež, ©nbung.

Pasem, pasti,  v. i. toetben: paša, SBeibe; pašnik, Srift; pastir, $irf; pa-
starica, $trftn; pastirčevati, etn ^trfenleben fut)ten; pasterk, ©fteffobn;
pasterička, ©adjffetje; pašina, SBetbegelb; samopašen, fjabjucf)fig; samo-
pašnost, 4)abfucjjf.

Pero. $eber:  perot, ^eberfiel; perotnica, §tuget; peretnina, ©eflugel;
perje, ©efteber; pernat, geftebert; pernica, geberbeft; p ere tnica, giuget
betnt ©ptnnrab.

Perst, jjtnger:  perstič, ^tngerd^cn; perstan, ©tng; naperstnik, $tn*
gerljuf.

Peti, pojem, ftngen:  petje, ©efang; pevec, ©anger; popevka, .gtpntne;
pesen, pesma, Steb; pesmar, Steberbud); pesnik, pesmenik , Steber;
pesništvo, ©ic^ffunft; penica, ©ražmutfe; petelin, $a&tt; petelinec, ©e*
tteljrfjatjn; ptica, ptič, ©ogel; ptičar, ©ogetijdnbtcr; ptičnica, ©ogetfjauS;
ptičji, ©ogeb; prepelica, 3 Bad)fet.

Pisati, fcfjreiben:  pis, ©djriff; pismo, ©djriff, ©rief; pismar, ©rief*
ffefler; pisar, ©c^vetber; pisarnica, $anjfet; pisnina, pisarnina, ©cftreib*

15  *

224

gebiit)r; pisariti, ju fd^rct6ert ^fTegctt; pisan, gefctjnebett; bunf; opisati,
befdjmben; opis, §8efci)retbtmg, nadpis, Stuffctjriff; predpis, SBorfcjjrtff;
razpis, (grlnjj; podpis, Unferfcjjriff; vpis, vpisnih, sprotofoll, u. f. to.

Pitati, majiett:  pica, §.utfcr; pitanec, 9)taftoct)eS; pisce, ^mljttcben.

Poln, pott:  polniti, v. i. fiiften; polnost, §uffe; popoln, oottjidnbtg, po-
polnomast, ®oflfommenf)etf.

Pot,  3Seg: potovati, popotovati, reifeit; potnik, popotnik, ber Steifenbe;
popotnica, bie Stetfenbe; SSJiarfctj (tn bcr SJtuftf); potnina, popotnina,
Stetfegetb; napoten, Ijtnberltcb; napotje, ^inberni^; razpotje, ®d)eibe)t>eg.

Prav,  r e d) f:  pravo, pravica, 9ted)f; pravda, Stecbfštjanbet, Stecljf; prav¬
dati se, sproge^ futSren; pravdnik, iltboofaf; pravnik, pravdoslovec,
Stecbtšgeletjrtcr; pravoslovje, pravdoslovje, 3ted;t§ge(e^rfamfeif; praveden,
rec|tfd)affen; pravednost, 3tecbffct)affentjcif; pravičen, gerectjf; pravičnost,
©ered)tigfeit; opravičiti, redjfferftgen; praviti, ergd^ten; pravoč, ©age;
opraviti, v, p, opravljati, tterrtcbfen; opravek, opravilo, @efct)dff; opra-
vilstvo, @efcf)dftžfretž; naprava, ©tnricf)htng; zapraviti, v. p. zapravljati,
v. i. oerfctpoenben; zapravljiv, oerfctpoenbertfcb; zapravljivost, šBerfctpren«
bung; zapravljivec, 3jerfcf)Wenber; pripraviti, beretfen; priprava, SSor«
bereifung; pripraven, faugttd); pripravnost, Skutgitdjfdf; sprava, SSer«
fbtjnung; spravališče, SSerfammtung.

Prositi, btffen,  prositva, prosba, prošnja, SBtfte; pro.šnik, SMffffetter;
baoon aucf): vprašati, v. p. fragen; vprašanje, $rage; vprašaj,
jeid)en.

Pust, obe,  ttutfh pustiti, lafTeit; pustina, puščava, SBufte; puščavnik,
©infiebter; odpust, odpuščenje, 9tact)ia£; delopust, $eierabetib; pust,
gafctjing; pustovati, $afct;ing t)atfen.

It.

Rad, geni:  radovatise, v.i. fict) freuen; radost, greube; radosten, fro^ftd^.

Raven,  e 6 e n:  ravna, ravnja, ravnina, ravnjava, ©bene; ravnati, fjunbeitt,
fC?uu; naravnost, gemben SBegež.

Res, loabf:  resen, loafjr, ernfttict); resnica, SDSafiv^ett; resničen, loafjr*
tjafftg; resničnost, SSat)id)afttgt'eit; zares, furmafjtr.

Rešiti, ertofen, befreteit:  rešitva, ©rlofuttg; odrešiti, erlofen; od¬
rešenik, odrešitelj, ©rlofer; odrešitva, ©rtofung; rešilo, Sofegelb; raz¬
rešiti. v. p. auS einanber btnben, auftofen; razrešljiv, aufložbar; — re¬
šeto, @teb; rešetar, @te6mad)er; rešetati, v. i. burdjfieben.

Riba,  ribiti, v. i. ftfcfjen; ribič, ^ifctper; ribštvo, ribarija,

fang; ribnik, ribnjak, $tfd)tetcb.

Rod, ©efd)ted)t, ©tamm:  roditi, v. i. geugen, gebdren; roditi se, ge«
boren loerbctt; rojstvo, porod, ©ebuvt; rojak, SanbSmami; rojakinja,
Sanbžmdnuin; narod, 3tation; naroden, nafionet; narodnost, Stafionatt«
tat; rodbina, rodovina, ^aniitte; rodoviten, frud)fbar; rodovitnost,
^rud^fbarfeit; porodnica, ©ebdvevtn; porodničar, ©eburtžljetfer; porod¬
ničarsko, ©eburž^itfe.

225

S.

Sam, fetbff, alfetn: samec, mdnnt. Snbtttibuum; S^termannc^en; sa¬
mica, icci&t. 3nbtt>tbuum; S^ternmbdjen; samija, samota, ©tnfantfetf;
samoten, einfam ; samez, ba§ SSeretnjeffe; posamem, einjetroeife; posa¬
mezen, etnjetn.

Sedem, sesti,  v. p. fict) fe§ett:  seja, baž ©t§en, ©effton;.sedež, ber
©t|; sedlo, ©affel; sedlati, faffefn; sedlar, ©atfler; sedlarija, ©attter*
tjanblcerf; vsednina, ©runbfuppe; posedntk, posestnik, §Beft|er; pose¬
stvo, 58cft|; zaseda, ,£)tnfett)arf; sosed, 9iadt)6ar; soseda, 9tact)6artn;
sosedščina, 9tačt)6arfdjaff; soseden, nad)6ar(tdf).

Selo, ®orf, 3Bofjnpta§:  seliti se, v. i. jtebeht; selišče, SBofjnffdffe;
selitva, preselitva, Ueberftebeliing; naseliti se, v. p. anfiebetnj naselnik,
Slnfiebter; naselbina, ?(nftebetung.

Sila, ©e in att, Jbraff:  siliti, brdngen; silen, ftarr, getnalftg; silnik,
©eroatftia&er, SeSpof; posiliti, v. p. beptringeit; posili, gejmungener
SGeife.

Sirota, SBatfe:  sirotka, sirotle, SBakdfen; siromak, etn §lrmer; siro¬
mašen, »crlMtff, armfetig; siromaštvo, §lrmfeltgfeif; siromašnica, ©pital.

Skerb, ©orge,  skerbeti, forgen; skerben, 6eforgt; skerbljiv, forgfdT*
fig; skerbljivost, ©orgfatf.

Sladek,  f u ^ : sladen, fufitcf); sladnost, ©upttdffetf; sladkati, v. i. (ecf en;
slajši, fliper; slajšati, v. i. poslajšati, v. p. »erfujjett; nasladen, »oHuffig;
nasladnost, SBofiufftgfetf; slast, SBoffuff; slasten, irottufftg.

Slep, bltnb:  slepiti, v. i. oslepiti, v. p. btenben; slepec, etn SSItnber;
slepost, slepota, S8(mbf)eif; slepoten, efnmš 6tinb; slepir, fBfinbfc^teidp;
slepar, SSefritger; slepariti, btenben, befrugen; sleparija, SBefrug, SBer*
btenbung.

Sluga, Sten  er:  služiti, bienen; poslužiti, bebtenen; služba, ©ienff; slu-
žeben, bienff6ar; služebnik, služabnik, ©terier; služljiv, bienftfertig;
služljivost, ©ienffferftgfetf; zaslužiti, Derbtenen; zaslužba, SSerbienft-

Slub, ©etjor:  slušati, poslušati, fjordjen; slušavec, poslušavec, slušatelj,
3utjerer; poslušljiv, aufmerffam; poslušljivost, ?tufnierffamfeif; slišati,
tjoren.

Sluti, slujem, sloveti, berupint  f e i n:  sloveč, 6eruljint; Slovenec,
©tobenc; Slovak, ©totiaf; slovo, SJcrf; slovar. SBorferbud); slovnica,
©pradptepre; slava, Sftu^m; slaven, rufjmtioti; Slaven, Slavjan, ©tace;
slavec, slavček, slaviilj, 5ftacf)ftgat[.

Snaga, Steinttdjfeif; ©farte:  snažiti, reintgen; snažen, retnlidp;
snažnost, Stetntidjfetf.

Soditi, ur ffjeit en, r id) fen:  sodba, ©ertdpf; sodnik, 9tict)fer; sodni,
©crtc^fS*; sodnija, ©tricpfg&etjorbe; razsoditi, etn ltrtf>eit fdffen; razsodba,
SJeurftjettung.

Star, aff:  starati se, alfern; starec, etnSltfer; starka, bte 5(tfe; starost,
Stffer; starina, etn alfež ©tng; starikast, staričen, alfernb; ostarel, befagt.

Stati, stoj im, fteljeti: ostati, ostanem, 6fet6crt; ostanek, Ue6er6tei6fet;
postati, postopni, ftef)en 6tet6en; postojen, beffdnbig; postojnost, 58eftdns
btgfeif; stan, ©fanb; stališ, ©fanb, SBurbe; stanje, ^uftanb ; stanovati,
inotjnen; Stanovnik, ?8en)ofjiter: stanišče, stanbvališče, 2Botjnpta|; sta¬
noviten , beffdnbtg; stanovitnost, Sieftdnbtgfett: staja, SBtefjffanb; statva,
$Be6erftuf)t; prestanek. ©ftffffanb; staven, beftdnbtg; stavnica, ©fattbarfe;
stavničar, ©fanbatfenfrdger; postava, ©efef; ©fafur; postaven, gefe|*
Itcft; postavnost, ©efe|(td)fetf; nastaviti, anfe§en; nastava, 9lnfa|; na¬
stavek, $ober; zastaviti, berfe|en; zastava, spfanb; odstavek, $ParagrapIj;
prestaviti, u&erfe|en; prestava, Ueberfe$ung; pristava, 9)ieter^of; pristav-
nik, Sftaier; podstava, ©runbiage te.

Strah, ©djrecfen:  strahovati, in $itrd)f erfjatfen; strašili, fctjrecfcn;
strašen, fitrc&feritcfj; strašilo, ©efpenft.

Streči, strežem, anftnarf en: strežba, postrežba,SSebtenung; strežaj,
strežnik, SBdrfer; strežljiv, postrežen, befcienfam; straža, SBac^e; narodna,
straža, Staftonatgarbe; stražnik, SBdd^fer; Stražišče, SBadjfljauž; stražiti,
ŠKkdbe polten.

Svet, SBelf; Stdjjf:  sveten, posveten, trbtfdj; posvetnost, trbtfd^er
©mn; svetčan, SBelfburger; svetiti, teuctjfen; svetel, svitel, itc^f; svet¬
lost, svetloba, Stdjfe; svetilo, Seud^fe; svetilnica, Saferne; svetilnjak,
S-ufter; sveča, ^erje; svečava, šBeieuctjfung; svečnica, 8id;fmejjfeff; sve¬
čan, jje6runr; svečnik, £eud)fer; presvetel, Surc^taucijf.

Svet, fteiiig:  svetnica, $eittge; svetnik, .fjetttger; svetinja, $etltgf^um;
posvetiti, posvečovati, ^etltgen; svetišče, etn t)et(tger £Drf.

Š.

Sir, bretf:  širok, 6reit; širja, širina, SBretfe; širiti se, ftdj attSbretfen;
širokost, 5Sretfe; . obširen tneitiduftg; obširnost, SSetfiduftgfetf.

Siti, sijem,  n d t) e n:  šivati, ndljen; šev, Ptafjf; šivanka, Sitdfjnabet; šivilja,
9td£)fertn; šivar, ©cfpteiber; šivarija, ©cJjnetberftanbmcrf; šilo, Qtf)te;
šilovje, 9iabeht an SBdumen.

Skoda, ©cf)abe:  škodvati. fdjaben; škodljiv, fd)dbttcfj; škodljivost,
©djdbtid)fetf.

Šteti, štejem, jahten:  število, ,3afjt; številka, številnica,3tffer; čišlo,
I; čislenka, ^ifirer; čisloslovje, Slrtf&meftf; čisliti, jdfjten; čislati, ac^=
fen;  čitati, iefen; čitatelj, Sefer; čitavnica, Sefefaat; spočitati, Ijerjaljten;
očiten, ofenfttcf); poštenje, (S^re; pošten, etjrltd); poštenost, @ljtttct)fetf;
poštenjak, (šljrentttantt; spoštovati, efjren, ac^fen;  spoštljiv, beretjrf.

T.

Tema, trna, trni ca, tmina, $t nfterntjj:  temen, tmav, ftnfter, bunfet;
temnica, temota, 35unM£jetf; temniti se, ftnfter tnerben; temofen, bunFei;
ternotnost, ©unfettjeif.

Terg, SJlarff:  tergovati, teržiti, Ijanbetn; tergovavec, .jpanbeteSmatin;
teržtvo, tergovina, $anbet; tergišče, $<wbef3pta$.

227

Terpeti, fctbnt: terplenje, baešfietben; terpinec, tetber, terpek, bttfer;
terpkost, §Bifferfetf.

Tih, ftill:  tihota, tišina, ©tiffe; tihoten, fftff; natihoma, im ©tiCfen;
tihati. v. i. zatihtati, Derftetmlicfjen; potuha, Unferfcfjteif; potuhnjen, fitcftfcf);
potuhnjenec, etn fucftfcfjer S)tenfd).

Topel, warm:  toplota, toplina, SBarme; toplice, pl., SBarmbab.

Treba, »onnoff)en:  potreba, SJebitrfmfj; potreben, beburffig; potreb-
šina’ 9lot§burft; trebovati, potrebovati, beburfen.

U.

Uk, Seljre:  učiti, le^ren; učenec, @d)liter; učenik, učitelj, Server;
učivnica, ©ctjute; učilišče, Se^ranffalf; učenost, ©ete^rfamfetf; nauk,
Setire; naučen, belet)renb.

Um, SBernnnft:  umen, vernunfttg; umnost, SBernunfttgfetf; umiti, nad;«
benten; razum, SSerftanb; razumen, tterftdnbtg; umeven, nerffdttbttd;;

t  umevnost, 8Serffdnbtid;tetf.

Up, ^joffnttng:  upati, tjoffen; upanje, ^offnut;g; zaupati, berfraueit;
zaupanje, SSertrauen; zaupljiv, berfrautict;; zupljiv, inagltct).

V.

V ah iti,  tab  en:  vabič, Saber; povabiti, eintaben; vablenka, Sodroget;
povabilo, ©tntabung.

Vaditi, v. i. it 6 e n, g e m of)n  en  ; vadba, vaja, Uebutig; navaditi, v. p.
navajati, angembfjnen; navada, navaja, ©emofjntjett; privada, Otngetobtj«
nung; razvada,SBenuotjnung; odvada, 5t6gemot)mtng; navaden, geluoljnttcf*

Variti, varvati, f)itfen, bewat>ren:  varh, SBdcfjfer, 3iefdj)u§er;
varstvo, @c^u|; varen, ftcfjer; varnost, ©idjerfjeit; nevaren, gefdfjrltcf);
nevarnost, nevaršina, ©efat;r; varčen, fparfattt; varčnost, ©parfamfetf;
tovarš, ©efdtjrfe; tovaršija, tovarštvo, ^amerabfct)aft.

Vedem, vesti, fuljren:  voditi, tetfeit; vodba, Seitung; vodnik, vodi¬
telj, fut;ren; vodilo, ©runbfaf; navod, navodba, ^tnteifung; podvod,
SSefrug; obod, gtrfetbogen; vojet, vajet, SettfetI; vojvoda, .fjeerfufjrer,
.f)er;og; vojvodstvo, ^erjogettiurbe^ vojvodina, ^erjogf^ttm; voden,
teitenb.

Vedeti, vem, lniffen:  veden, vedoč, imffenb; vedež, SBtelimffer; ved¬
nost, SBtfjenfdjaff; vedoma, intffenftict); vest, ©erotfjVn; zvest, treu; zve¬
stoba, Sirene; svest, beiinifjf; svestje, zavestje, SJemujitfem; povest, pri-
povest, povedka, ©rjdfjtung; izpoved, spoved, SSetdjfe; spovednica,
§Beicf)fftut>(; spovednik, SBetc^fiaafer; zapoved, ©ebotfj; zapovednik, ©e«
bietljer; zapovedati, bcfe^ten, gebtefljett; pripovest, @prtct)Wort; nevesta,
SSrauf; napoved, Stnmetbung.

Vek, ,3eifatfer:  večen, enug; večnost, ©mtgfetf; vekoma, eitng.

Vera, ©taube:  verjeti, gtauben; veren, gtdubtg, treu; vernost, Sirene;
©tdubigfett; vernik, ber ©Idubtge; nevernik, ber Uttgtdubtge; neverstvo,

ts< [S< ES< N ES ES ES -< ■< -<

228

Ungtaube; prevera, SSefrug; praznoveren, abergfdutnfc^; staroverec,
§l(tglau6er; krivoverec, d?e|er.

Vesel, frotj:  veseln, frofjticl); veselje, $reube; veselica, Unfertjatfung;
veseliti, freueti.

ladati, ioalfen, leifen:  vladar, Stegenf; vlada, vladarstvo, Sbegtcrung.
oj. $ampf:  vojak, vojšak, .Krteger; vojaški, frtegertfd^; vojaštvo, $rtc=
gerftnnb; vojašnica, .Kaferne; vojevati se, fdmpfen; vojvoda, ^»eerfu^rer;
$erjog; vojna, vojska, $rieg$fjeer.
r e d e n, »e v t  tj, »iirbig:  vrednost, SBurbe.

id, 93lauer:  ztdati, ntauern; zidar, Sftaurer; zidanja, SOimtrevfjanbmerf;
zidariti, bač Sftaurerljanbroerf befretbeit; zidina, zidovje, ©emduer; obzidje,
Sitingmauer.

na ti, totffen:  znan, befannf; znanost, SBiffenfcfjaff; znanec, SBefanttfer;
znanstvo, $Bcfanntfcfyaft; naznaniti, oznaniti, funbmacf)en: oznanilo, nair-
nanilo, $unbmad)ung,; poznati, fennett; spoznati, erfennen.
or, Steife:  zdriti, reifen; zora, SDiorgenrot^e; zornica, SJiorgeitffern; zrel,
reif; zrelost, zrelina, {Retfe; zreliti, reifen.

ver, 3!|icr:  zverina, zverjad, tntibe žijtere; zverinjak, S^tergarfett;
zverjačina, SSitb&veff.

al, letb:  žaliti, v. i. ju Seibe ffjutt; žalovati, frauertt; žalost, Srnuet;
žalosten, fraurig; žalostnica, ^tagefrau; žalostinka, Sirauertteb ; žaliven,
Setb berurfacf>enb; žalo, žaleč, SSienenffactjet; razžaliti, betrit6en.
elja, SBegierbe, SBunfctj:  želeti, munfc^vn; želen, iuffent, begiertg;
škodoželjen, fcfyabenfrofy.

eti,ženjem, ©etreibe fdjnetben;  žetva, žetvina, ©rnfe; žnjec,
@d)ntfter; ženjica, ®ct)nifferiit; senožet, SSergroiefe.

Žiti, žijem,  I e 6 e n:  živ, Ie6enbtg ; živeti, fe6en; živlenje, ba§ £e6ett;
život, Sct'6; £e&ett: žival, jafjmež &f)ter; živad, .fmučftjier.: živina, SBietj;
živež, Sialjrung; vžitek, ©enujj; vžitečen, jufrdgttdj; žito, ©etreibe; žit¬
nica, ©etreibfaff en; žitar,. ©efreibtjdnbier; živobitje, (Sriftenj; vžitnina,
©enup; povžiti, v. p. gentejjen: vžiten. aeniefj6at; vžitnost, ©entefj6arfeif.

Z

V

z,

/

I %

I