80
Novičar iz raznih krajev.
Vsi dauašnji Novičui  dopisi   popisujejo potres 7. <ian t. m. Da smo mogli vse natisniti, smo jih mogli okrajšati. Tudi v Terstu, Gorici, Celovcu, K ar lovcu in Zagrebu so ga čutili   ravno   tisti  čas.    Do   Gradca   pa ni segel, ker ga nobene novice ne omenijo;   tudi   na Dunaj t ga ni bilo, pa tudi v Dobrovniku ne. — Za podobo Napo le on a I., ki je dosihmal stala v poslopji milaneske akademije ,   se ima po cesarjevem ukazu   na  deržavne   stroške napraviti  dostojno podnožje, in potem postaviti v javni vert (giardini  publici) v Milanu.  —  Ubožnicam v Milanu so podarili Cesar pred odhodom 30.000 lir.  — Novoizvoljeni deželni poglavar  lombardo-beneški,   nadvojvoda   Ferdinand Maks,   ostane   po Cesarjevem   povelji   tudi   višji   poveljnik ces. pomorstva.   —   Govorilo se   je   spet od novega   der-žavnega zajema (posojila);   vladni časnik ;,Oest. Corr."   pa preklicuje to govorico.   — Iz dunajske razstave zamo-remo   kmetom   neko novico povedati,   ktero   bojo   gotovo veseli sprejeli.    Ni   se   sicer popolnoma   gotova,   pa   upati moremo, da se bo spolnilo, česar se pričakuje. Naša kmetijska družba (in ž njo vred več drugih) je prosila, naj bi se nek te rim   umnišim kmetom v vsaki deželi   našega cesarstva dovolilo, da bi se brez plačila po železnici na Dunaj  peljali in pa tudi nazaj.    SI. ministerstvo no-trajnih oprav se je ,   kakor   smo ravno v   časniku   dunajske kmetijske družbe brali,   obernilo   zatega  voljo   do železno-cestnega oskerbništva, in če bode ta prošnja obveljala, bode vsaka   kmetijska   družba dobila nekoliko   takih kart, da jih bo razdelila kmetom za vožnjo na Dunaj   in   nazaj brez plačila v 3. versti železnocestnih vozov.   —   Iz Londona ee je že zvedilo, da Palmerston s svojim minister-stvom ne bo odstopil.    5. dan t.  m.  je spodnji  zbornici na znanje dal, da misli deržavni zbor razpustiti, kakor hitro bo potrebne davke dovolil.   Ni dvomiti, da bo kraljica dovolila, česar Palmerston želi,   ker   brez   njega   bi   se sedaj javalne ktero  ministerstvo moglo vzderžati.   Na vprašanje  nekterih poslancev:   „kako   misli ministerstvo v tem času vladati,   ko ne bo deržavnega zbora?"   je Palmerston odgovoril, da „ravno  tako  kakor do sedaj: pravico in premoženje Angležev v Kini varovati".    V tem je car kitajska vojsko napovedal Angležem.   Po ukazu kitajskega čara je vsem prebivavcem ^nebeškega kraljestva" (tako imenujeja Kitajci svojo deželo) prepovedano kupčevati z Angleži; sejmišča, kjer se mak (opium) prodaja, so začasno zaperte; okoli peterih luk, ki so Evropejcem odperte, se ima vojaška straža postaviti; kontrabantarji bojo ob glavo djani; kitajske armade in ladije imajo povsod,  kjerkoli zadenejo na Angleže, jih z-vojsko napasti.  —  Vidi se iz vsega tega,   da se bojo hude vojske začele   zoper Kitajce,   in   da   tudi Francozi   in A mer i kanci   ne  bojo dolgo rok križem   deržali,   pa  tudi Rusi ne. —  6.  dan t. m. je knez černogorski prišel v Pariz.— Zbor   za volj  prusko-švajcarskega razpora seje 6. t. m. začel v Parizu.— Med Angleži in Perzija ni   je   mir   sklenjen.   —   Lakota   na   Finskem   je strašna; v več soseskah ne vidiš drugih ljudi, kakor samo take, ki jih ni drugega kot kost in koža;  veliko družin je zapustilo svoj dom in se na Rusovsko   ali Švedsko podalo; severni jeleni (sedloui) in pa divji tiči so bili sicer v enakih nadlogah Finom edina pomoč, —  al tudi teh ni sedaj: jelene so medvedje poklali, tiči so pa zginili, da ee ne ve kam; — drevesna skorja in razsekana slama  je kruh ubogim, premožnim pa skorja in ječmenova moka.