117 štev. V Ljubljani v torek 21. oktobra 1S79. Letnik VII. Irreeratl se sprejemajo in veljU triBtopna vrsta: Š i;r., če s« tiska lkrat, 19 « H 1» «I »I * »I ti II I» »I 3 „ Pri večkratnem tiskanj ne »na primerno cmanj&a. R ok o pi ai se ne vračajo, nefrankovann pisma se ne sprejemajo. N iroonino prejema opravnifttvo (aJministracija) in ekspedicija na Dunajski cesti št. 15 v Mcdija-tovi liiei, II. nadstropji. Politi c6ii list za stasii n aro fl. Po pošti prejemar velja : Za ceio leto . . 10 fl. — kr. za polieta . . 6 „ — „ za četrt let» . . •> 50 „ V administraciji velja: Za ceio leto . . 8 gi. za pol leta . . 4 „ za četrt itta . - ,, V Ljubljani na nom pošiljiL, v.-lj& 60 kr. več na leto. Vredništvo je v Rožnih ulicah,' itev. 25. Izhaja po trikrat na teden io sicer v torek, četrtek in soboto. Iz državnega zbora. Z Dunaja, 18. oktobra. Današnja seja državnega zbora je b la jako enolična; dnevni red bil je sicer obširen, a ker ni bilo posebnih razprav, se je še dokaj hitro rešil. Prva točka je zadevala stroške cesarskega dvora za prihodnj h 10 let. Ker se ti stroški dovoljujejo v porazumljenji z vlado ogersko: sta Ilerbst in Groholski nasvetovala. da naj se ta reč precej reši. Vsa zboru ca je ta predlog sprejela brez ugovora, edini vitez Schonerer, ki je lani izrekel, da že komaj čaka časa, ko bi zamogel Prus postati, je temu oporekal in zahteval, da naj se prediog izrtč posebnemu odseku. — Vladni predlog o Bos ni in Hercegovini se je izročil posebuemu odseku 24 udov, ravuo tako predlog o podaij-šanju vojaške postave. — Predlog, da naj se pri pitni h pri združevanju zemljišč opusti kolek in davek, se izroči odseku 24 udov, ki bode pretresoval tuli nasvet po slancu Hevera in tovaršev, da uaj se obrtnij-nijskim posojilnicam dovolijo veče polajšave in če mogoče zanje odpravi davek. Češki listi poročajo, da hoče poslanec dr. F a o deri i k staviti predlog, da naj se odpravi tudi kolek, ki ga morajo listi in časniki plačevati. Ta predlog se je v zbornici že enkrat obravnaval, pa tedaj ni obveljal. Mogoče, da bode zdaj zbornica drugače razsodila in odpravila kolek, ki je zlasti za manjše liste huda butara. Poslanec Weeber je vtemeljeval nasvet o oderuški postavi, ki se je po nasvetu dr. Rie-gerja izročil odseku 24 udov. — Dr. Itoser je dokazoval potrebo postave za zavarovalnice. Predlog se izroči odseku 15 udov. — Karlon m Granič sta v temeljevala svoja soglasna nasveta , da naj se postavno vravna prodaja po-ponarejenega vina. Oba predloga se izročita odseku 15 udov. — Granič je dalje opravičeval nasvet, da bi se posilno legalizira oje omejilo pri zneskih, ki se imajo vknjižiti na posestva. Tudi ta predlog se izroči posebnemu odseku 24 udov. Poslanec Schönerer je omenil, da samo zato glasuje za ta nasvet, ker se nadeja, da ga bode odsek zavrgel in na-svetoval popolno odpravo posiluegu legalizira nja. Bes je dr. Fuchs dorčni načrt že izdelal in ga bode morda že v prihodnji seji zbornici izročil. — Po končani razpravi se je volil odsek za postavo o živinski kugi , v kterega so bili izvoljeni: Biircfeiud , Margheri,] Zotta, Monti Zebetmajer, knez Schwarzenberg, Kie-tečka, Sshäffler, knez Iliigo Salm , Skopalik, Bartmanski, Gnuwosz, Javorski, Volanski, Nik. Krzyszt* fowicz, pa levičarji Foltz , Mnckowitz, Obratschai, Waibel, Perko, Siegl, Proskowetz. Roser, Löbl ch. — Potem so se volili trije možje, ktere zbornica nasvetuje cesarju, da enega izmed njih izbero za sodnika pri državnem sodišč', ktera odločuje o pritožbah, da so se komu kratile vstavne pravice. Z večino IG glasov so bili izvoljeni od desnice priporočani kandidati: dr. Rintelen iz Gradca, državni poslanec Ignacij Giovanelli iz Tirolskega, pa dr. Dominkuš iz Maribora. Ta sodnik bode imel pri sodišču zastopati Tirolsko, Knro;ko pa Štajarsko. Dozdaj je bila ta sodnija popolno v liberalnih rokah, zato nemčurski listi silno tožijo , da pride zdaj tudi en nasprotnik med vstavoverce, ki bode o vstavnih vprašanjih gotovo drugači sodil, kakor oni. Zlasti se huduje „Deutsche Ztg.", ktere glavni vrednik Reschauer med poslanci sedi, in levite bere tistim vstavovernim poslancem, ki niso bili navzoči, češ, da so oni zakrivili, da vsta-voverci niso dobili večine, če se nečejo obravnav vdeleževati, pravi, naj se poslanstvu odpovedo, tako ravnanje pa je pravi „škandal''. Gospod Reschauer naj se potolaži, ker ni samo 22 liberalnih poslancev manjkalo v zbornici, ampak ravno toliko tudi konservativnih, kterim bode treba tudi na srce položiti, da naj se bolj pridno vdeltžujejo obravnav, da zarad prepič-števila pri kakem glasovanju ne pridemo v manjš no. V včerajšnji seji se je tudi ponovila volitev peticijskega odseka. Da se ne bodo godile nepriličnosti pri glasovanji z listki, je predseduik določil, da perovodje sami pobirajo listke vsak v svojem oddelku, in sicer liberalni od konservativnih , naši pa od liberalnih poslancev. Liberalni listi s tem niso prav zadovoljni in v tem vidijo znamenja, da stranka strauki ne zaupa. To je res, a konservativna stranka ima po tem, kakor so liberalci dozdaj ž njo ravnali, tudi vzrok nasprotnikom ue prav upati. Liberalci pa se menda bojd, da bi se jim zdaj ne vračalo z mero, s ktero so prej oni merili. Pa ta strah je prazen; desnica bi se sicer Kako sem se jaz likal. Črtice za poduk in kratek Sas. XXI. Med samostanskimi mojimi opravili je bila tudi pošta, to je, nosil sem na pošto vse, česar niso nosili patri sami, ravuo tako vse s pošte. Pisma sem pač oddajal nepogledana dotičnim patrom, ne pa časnikov; predno so ti prišli v prave roke, so šli še skoz mnogo drugih rok. Časniki so bili takrat redka reč, jaz nisrm razumil, knj je tacega v njih , da jih ljudje tako radi bero, da me na poti vstavljajo in mi dajo krajcarje, da le pogledajo va nje. Razen tega ste bili dve glavni postaji med potom od pošte do samostana: pri Pod-rekarji in pri Kiihnlnu (sedaj „Johan" Kecelj.) Pri prvem sem dobival v^ak dan krajcar, pri drugem pa sem smel fige, rožiče jesti tako dolgo, dokler je on bral, včasih sem še za po poti kaj vzel. Kaki časniki so bili, ne vera več, le ua dva se spominjam in ta sta: „der lachende Demokrit" in „Novice"; to vem samo z naslova, bral nisem ne onega ne teh; vzlasti ,Novic" nisem kar nič pogledal, ker me je bilo kar sram brati slovenski, ko sem že nemški znal. Videl pa sem večkrat, ko so si patri kazali „Demokrita" in se mu smijali. Tudi meni je pater Gotthard enkrat nekaj bral ž njega, pa ko se jaz nisem nič smejal, je rekel: „Ti si še preneveden, da bi si ti to smešno zdelo". Drugo moje opravilo je bilo zjutraj kuhanje kave za tri aii štiri patre. Tega sem se bil tako navadil, da bi bil moral kuhati jo za vse, če bi ne bil moral hoditi v šolo, tako so me kuharja hvalili. Zjutraj sem z mesta znosil ml ko — najboljše, da se je kar penilo — pa raj v veči ko v manjši posodi, potem sem kuhal oboje, mleko in kavo, na žrjavici, zadnjo v steklenici nalašč za to narejeni. Osel, če bi pri tem tudi za-se ne skrbel. Skuhal sem toraj obojega toliko preveč, za kolikor je bilo v mojem želodcu prostora, in patri so mi dajali ne le Bladkorja, ampak tudi še maslenega kruha k ostanku mleka in kave. To je bilo življenje I Rad bi bil kterikrat materi rekel, da uaj pri dejo k meni zajutrkovat", pa kaj, ko so smeli le do zvonca, do mene nr. Oče, ktere sem enkrat, ko so zgodaj prišli, povabil, so materi doma potem prav sline delali in mati so rekli po svoji stari navadi: „Hm hm I Saj sem vedela, da bo še kavo pil namesti zelja ali žgan-cev." Pa ue samo kave, belega maslenega kruha mi ni manjkalo, tudi potice, pečenke in drugih nenavadnih gosposkih jedil sem imel za potrebo , posebno pa vina. Vse to sem si znal pridobiti po raznih ljubavih, prostovoljnih delih za patre. Pa ga tudi ni bilo posla, da bi ga jaz povoljno in naglo ne bil opravil. Kolikrat sem nesel kako pismo po uro daleč, pa sem prišel nazaj, kakor se mi je zdelo: včasih poldrugo uro, včasih čez dve, tri ali celo štiri ure, ker je bilo po poti kaj zadržkov, recimo t;či, činr-iji , ktere sem ogrebal in domu nosil, voda, kjer sem rake ali kaplje lovil, visoka drevesa, čez ktera sem kamenje metal itd. Posebno kedar sem šel v grad na Zdušo s patrom maše-vat, me ui bilo do večera domu, ker so mi dosti jesti dali, potlej sem pa še smel murve ob rati. Tudi k sv. Primožu sem šel ali pa gor za Bistrico, iu to so bili vselej veseli dnevi zame. Patra sem pustil iti domu, kjer mu drago, jaz pa sem šel po najkrajši poti daleč na okoli. Tako sem pregledal skoro vse gorovje okoli Kamnika, daljava ni veljala nič, ker sem lahko tekel po uro daleč. „Dosti opravila, dosti zaslužka" — pravi nek pregovor, čegar resničnosti pa jaz ne maram na rešeto devati. Vendar pri menije bilo tako. Za pota taka 8em bil navadno dvakrat plačan: domii in tam; kaso mojo je imel pater guardijan in jaz sem vse, kar sem dobival, lahko izgovarjala z dosedanjim ravnanjem liberalne večine, pa ona je prepoštena, da bi koga zatirala, zato se pa v odsekih vedno tudi ozira na manjšino, in voli narodno načelniko-vega namestnika iz nje. Levičarji tega prej nikdar niso storili, zlasti v važnejših oddelkih ne, in bi se toraj ne smeli pritoževati. Vendar so pri sostavi legitimacijskega odseka hudo zaropotali, ko je bil za načelnika izvoljen dr. S m o 1 k a , za namestnika pa dr. Lieubacher. Rekli so, da mora večina manjšini ponuditi kompromis ali porazumljenje II1 Kdo bi se tej logiki ne smijal, zlasti če se spominja dogodkov zadnje seje kranjskega deželnega zbora. Pa morebiti bomo v prihodnjem zboru doživeli, ako se še kdaj snide, da bodo Dežmanovci narodnjakom ponujali spravo, kali? Adresna odseka sta že pričela svoje delovanje. Za zbornico poslancev adreso so-stavlja včeraj izvoljeni poročevalec grof IIo henwart; manjšina je želela dr. Sturma za poročevalca , ki je pa že v odseku pokazal, da je res Sturm, vihar, ker je vedno skušal na-pravljati vihar, ter obravnavati že zdaj vstavne zadeve, pa so ga avtonomisti dobro zavračali. Da bi se preveč in predolgo tudi v zbornici ne govorilo , se bodo klubi zedinjene desnice neki pogovorili, da bosta za adreso iz vsakega kluba govorila samo dva govornika. — Adreso gosposke zbornice je sostavil dr. Ilasner. Ta adresa bo jako različna od prve, zato si pa minister Taaffe po poročilu dunajskih listov močno prizadeva nektere ude gosposke zbornice pridobiti za to, da naj bi adresa gosposke zbprnice ne bila dosto različna od adrese zbornice poslancev. V adresnem odseku gosposke zborice so nekteri izpraševpli navzoča ministra, pa Stremayr in Taaffe sta odgovorila, da na to nihče ne misli. Pa tudi od druge strani se ministrom vojska napoveduje. „N. fr. Presse" namreč prigovarja vstavovercem, da naj vojaške potave ne podaljšajo za 10 let, kakor vlada želi, in da je njih dolžnost se v tem oziru krepko ustavljati. Bode li ministerstva mogoče te napade od vrniti ali ne, se bo pokazalo še le pozneje. Vendar pa je skoraj gotovo, da bode to vlado primoralo se odločno okleniti večine in ministerstvo sostaviti tako , da bode večini držav- nega zbora primerno. ,,Politik" to že prav krepko zahteva iu tudi v adresnem odseku se utegnejo enake zahteve povdarjati. Kolek pri časnikih. Vsak človek toži o visokih davkih, pa vendar nema nihče pravice bolj pritožiti se o previsokem davku, ko lastniki časnikov. Vsak list ima kolek in vsak kolek velja 1 kr.; če ima tedaj list le 1000 naročnikov, plača vsaka številka 10 gld. davka, in če izide pri dnevniku na leto 300 številk, plača se od njih 3000 gld. davka! In to je le majhen provinci-jalen list, ki majhne, morda nobenih dobičkov ne vrže lastniku, komaj da se tiskarna in vredniki plačajo. Podvzetje, ki plačuje 3000 davka, moralo bi biti že velikansko. In kake vrste obrtnija je to, ki je s tako velikim davkom obložena? To je kulturno podvzetje, ki ima namen , ljudstvo podučevati, tedaj od poduka se jemlje davek 1 Na eni strani plaču-čujemo miljone za šole, na drugi strani pa se zahteva davek od podvzetja, ki je namenjeno za poduk odraščenih. Ta velikanski davek je glavna ovira, da se časnikarstvo in literatura pri manjših narodih v Avstriji ne more razviti. Veliki časniki na Dunaji, ki imajo po več tisoč uaročuikov in brez števila inseratov, pač brez težave zmorejo časniški kolek. Pa s temi časniki, ki pišejo skor izključljivo zoper naše koristi, in v jeziku, ki je našemu narodu nerazumljiv, nam nikakor ni pomagano; mi potrebujemo svojih časnikov, prvič zavoljo jezika, drugič pa zaradi zastopanja naših koristi, ker dunajski časniki ne morejo naših potreb zagovarjati , če bi jih prav hoteli, ker naših razmer ne poznajo. Skoraj vsi na Dunaji iz-hajoči časniki pa ne pišejo za splošne avstrijske koriti, ampak specifično za koristi avstrijskih Nemcev, za takozvane ustavoverce. Ravno enostransko vedenje in pisarenje dunajskih listov je primoralo druge narode, da so si usta-uovili vsak svoje časnikarstvo, čehi v Pragi, Madjari v Pešti, Poljaki v Krakovu in Levovu, Sloveuci v Ljubljani itd. Vsak narod, če še tako majhen, ima vsakako pravico, da si ustanovi svojo literaturo, svoje časnikarstvo. Čas- izročeval mu vestno, namreč le pol, drugo polovico pa sem imel za sladkarije. Čemu li bi bile reči s sladkorja in medu, če bi jih otroci in ženske ne kupovali in si ž njimi ne kvarili želodca in zob? Le sreberne dvajsetice so hodile cele k patru guardijanu, manjši zneski pa ne. Kedar so prišli mati in mi prinesli kaj z doma ter ponudili tudi kak krajcar, sem prav visokorodno odmajal z roko in [še nisem maral pogledati, kaj je. Materi to ni bilo nič všeč, odšli so tako nekako nezadovoljni, mrmraje: „Se ve, zdaj ko mu je dobro, pa ne mara nič našega." — Mati mora imeti skrbi za svojega otroka, drugače jej življenje ni po volji. — V samostanu je najstarejši pater bil Ksa-ver (Iludovernik). V marsikterem obziru je bil ta pater original, zato smo potrpljenje ž njim imeli vsi: fantje, hlapci, fratri, iu patri. Navadno se je plazil po portah z dolgim višnjevim robcem v roki, za njim zmiraj kolikor toliko maček z zavihanimi repi. Večidel je bil čmren in nad nami fanti vedno kričal, zato smo se ga radi ogibali celo tako, da je moral čakati na ministranta po četrt ure ; mežnar, ki počasnemu gospodu ni maral streči pri maši, nas je po portah lovil, da je kterega vjel; čepa ni nobenega bilo, je moral iti frater Krišpin, ki je bil pa potlej jezen na niški kolek pa malim narodom, kakor Slovencem to skor nemogoče stori, kajti zadosti znana je mizerija, ki vlada pri našem časništvu. Nemške velike časnike podpirajo tudi drugi narodi, ker se vsled germanizacije povsod ljudi dobo v Avstriji, ki nemški znajo, zato so nemški časniki zelo razširjeni in lahko zmorjo časnikarski kolek Češki in slovenski listi pa se ne bero izven jezikovih mej, tedaj jim je težka borba za obstanek. Kako koristno je časnikarstvo za vsak narod, se je vsak lahko prepričal pri nas, ko so ob času najhujšega pritiska', ko je že vse omahovalo, edino le še narodni časniki po konci nosili narodno zastavo, ter rešili jo za boljše čase. Naše kulturne in materijalne potrebe zainorejo le naši časniki dobro razpravljati, prvič, ker imajo srce za narod, drugič pa, ker te potrebe tudi v resnici poznajo, med tem, ko nam iz tujine to za nam potrebno vsilujejo, kar mi sami spoznavamo le za našo škodo. Otroku, ki mu mačeha kruh reže , se nikoli ne bo dobro godilo, nikoli mu kruha ne bo ostajalo, in reveži bi bili mi Slovenci, ko bi skrb za naše potrebe prepuščali dunajskim časnikom, ki so večidel v judovskih rokah, in so uam zoperni toliko zavoljo njih sovražtva do Slovanov, kakor zavoljo njih brezverstva in plitvega liberalizma. Mi imamo pravico, pa tudi silno potrebo, da si vzdržujemo svoje lastno časnikarstvo, in zavoljo tega moramo odstraniti vse ovire, ki našemu časnikarstvu ne dovolijo rasti in raz-vitka. Ena najhujših ovir je pa ravno časniški kolek; zato nas jako veseli, slišati, da misli češki poslauec Fanderlik staviti v državnem zboru predlog, naj se kolek pri časnikih odpravi. S tem se časnikom ne bo podelila nobena predpravica, kajti tiskar tako že plača pridobninski davek (ervverbsteuer), plačani vredniki plačujejo dohodninski davek (einkommen-steucr) in tudi lastniki časnikov bodo gotovo radi plačevali toliko davka, kolikoršen se jim po njih dobičku pri časnikih naložiti zamore v primeri z drugimi podvzetji. Tedaj je bil davek v podobi koleka že odveč, in Be mora po vsi pravici odpraviti. Časniki so ravno tako koristna podvzetja kakor posojilnice. Tudi posojilnicam so ualo- uas vse skup; še bolj se je pa hudoval pater Ksaver sam, ker ni maral imeti za ministranta fratra v kuti, ampak človeka v hlačah. S primerno pogodbo se dii vsaka reč aranžirati, tako je bilo tudi med nami, namreč med mež= narjem, fratrom Krišpinom, patrom Ksaverjem iu mauo. Pogodba je bila namreč ta, da vselej, kedar bom jaz patru Krišpinu ministriral, dobim opoldne in zvečer polovico patrovega vina (ker je on vselej le polovico izpil), a Krišpin se zaveže, da ne bo na okno postavljenih ma-jolk pregledoval, ampak to meni prepustil. Nasledek te pogodbe med nami štirimi je bil, da sem imel jaz v svoji sobi zmiraj polno ma-jolko vina, patru Ksaverju pa sem priskrbel ministranta sošolca, kteremu sem dajal od svoje obilnosti. Kdor dobro živi, postane len. To se je pokazalo pri meni in mojem pajdašu v sobi, Martinu. Ob petih zjutraj je nečloveški mežnar pozvonil z malim zvončkom v slepih linah k prvi maši iu prišel uaju klicat za ministriranje. Včasih je bil pa še tako nevljuden, da je kar samo pozvonil, naju pa ni prišel klicat—Češ, saj slišita zvon. Eukrat sva zvečer z Martinom kovala nalogo, potem pa izpraznila tisto veliko majolko in tako je zjutraj zvonček pel in pel, a le za ušesa drugih, za najina ne. Ministri- ral je mežnar sam in to menda pri treh mašah, da sta prišla zunaj bivajoča „muca". Ves penast naju zatoži patru guardijanu in slišala sva prav lepe; izgovor najin, da sva dolgo pisala nalogo, ni nič veljal. „Jutri morata biti pokonci, kedar zvon zapoje" — veli pater gnardijan — „saj sta za to tu!" Je že dobro, mežnar ti! Kedar boš jutri pozvonil, bova že pokonci. Toda s tabo bo druga, bova videla, kako boš ti zvonil! Popoldne enkrat se splazim jaz v slepe line k malemu zvonu in mu odpnem kembelj-ček; tega položim h kraju lin, kakor da bi bil sam dol padel, splezam zopet nazaj in se vedem ves večer tako, kakor da ne bi bil storil nobenega hudodelstva. Tudi Martiuu nič ne povem, ker, čeravno veči, je bil vendar bo-jazljivši od mene. Po tem zločinu — to bo vsak vdel — nisem mogel veliko spati, vedno me je smeh silil in ponoči sem v sanjah videl zmiraj mež-narja, kako vleče zvou, pa ni nobenega glasu z njega. Zbudil sem se že ob štirih, se napravil in šel k oknu poslušat, kaj bo. Ura bije pet, kmalu potem je slišati v slepih linah nekako guncanje in butanje, a glasu nobenega. Kako se jaz v pest smejem, tega ne morem pove- žili take davke, da niso mogle shajati, in oderuhi so stopili na njih mesto, ter davkov prosti ljudstvo dvakrat iu trikrat huje pritiskali. Zato so možje že sprevideli, da to ni prav, in češki poslanec Hevera je stavil nasvet, naj se posojilnicam ne nakladajo več taki davki. Skoraj gotovo je, da bo ta predlog sprejet. Časniki pa so posojilnice v duševnem oziru. Tisti ki jim vede, znanosti, Bploh duševnega kapitala ostaja, pokladajo ga v člankih v časnike zastonj ali proti primerni odškodnini; tisti pa, ki iščejo v časnikih poduka, zabave ali dnevnega poročila svetnih dogodkov najdejo to v časnikih proti primerni plači, ki se imenuje naročnina namesto obresti. Kdor pa se na časnik naroči, ne da bi iskal poduka , ampak samo iz tega namena, da podvzetje podpira, da ta drugim potrebna duševna posojilnica ne propade , nosi narodno žrtvo, ki je ravno zavoljo tega in tako dolgo potrebna, dokler časnike žuli neprimerno visok davek v podobi koleka. Če se tedaj denarne posojilnice davka oprostijo, ne bo krivično, ako se tudi z dušev-vnimi posojilnicami enako ravna, ako se tudi časniki oprostijo, če ne davka, vsaj prevelikega davka, namreč koleka. Kar bo fiškus pri tem škode trpel, o tem ni vredno govoriti, saj ne doseže miljona cela svota; v duševnem oziru pa bo narodom veliko pomagano, posebno manjšim narodom, kakor Slovencem, Dalmatincem, Poljakom , Rusinom; pa tudi Nemcem v pro-vincijalnih mestih bo prav prišlo, in to bo nov korak k federalizmu, ker si bodo lahko tudi manjše dežele vzdrževale svoje liste, da ne bodo odvisne od dunajskih judov. Kakor se se stvar obrne, vidimo velik dobiček proti' mali škodi, zato upamo, da bodo tudi slovenski poslanci podpirali Fanderlikov predlog, in da bodo pridobili za njega večino, ker bodo gotovo tudi nemški katoliki radi oprostili davka svoje male katoliške časnike po deželi, ki se bore z enakimi težavami, kakor naši slovenski listi. Ta predlog je bil stavljen tudi že od liberalne strani, pa finančni minister je vselej ugovarjal, iu bo gotovo tudi zdaj; pa v tej zadevi ni treba poslušati ministrov, v tej zadevi morajo poslauci trdi ostati, bolj trdi, ko nekdanja liberalna vtčina, in vsi časnikarji, pa tudi drugi narodni krogi jim bomo za to hvaležni. tobra. Politični pregled. Avstrijske deiele. V Ljubljani Adresni odsek državne zWbice je volil Groholski-ja za predsednika in grofa H o-henvvarta za poročevalca; nad poslednjim liberalni listi zelo jezike brusijo in tarnajo, da je ta mož zopet odločilen postal v Avstriji. Na vprašanje ustavovercev je grof Taaffe rekel v adresnem odseku, da ne namerava nobene premembe ustave, ampak da se bodo narodi skušali zadovoljiti v okviru ustave. Dalmatinski poslanec Klaič je zahteval odločno narodne ravnopravnosti. Grof Klam - Martinic pa je povdarjal, da se čehi ne odrekajo svojega zgodovinskega prava. Gosposka zbornica bo izdelala svojo posebno adreso in je izvolila za poročevalca nekdajnega ministra Ilasnerja. Grof Taaffe skuša ,.gospode" pomiriti, da ne bi preveč povdarjali svojega ustavovernega stališča. Dunajski listi so razdelili poslance tako: klub naprednjakov 54, klub levice 91, oba vkup 145; pravni klub 57, češki klub 54, poljski klub 57, „divjakov" je 40. Vsi trije avtonomistični klubi štejejo 168 udov, tedaj za 23 več, ko oba liberalna kluba. „Divjake" prištevajo liberalci večinoma sebi, čeravno je glasovanje drugače pokazalo. Vsega, pravijo dunajski listi, smejo ustavoverci računati na 171 poslancev, avtonomisti pa ua 172 in le 3 poslanci ne pripadajo nobeni stranki. Ta račun zua biti pravilen, ali pa tudi ne ; vsaj glasovanje je do zdaj pokazalo drugače : dr. Smolka je bil voljen za podpredsednika s 180 glasovi, Gijdel pa s 174 glasovi , iu tačas so še nekteri avtonomisti manjkali, tedaj morajo več imeti, nego 172 glasov. Sploh pa je natančen račun še nemogoč, ker je toliko poslancev omahljivih. Našteli bomo nekaj tistih „divjakov", ki še omahujejo, in povedali zakaj omahujejo: tu je 8 moravskih velikoposestuikov, ki so voljeni vsled kompromisa, tedaj že zaradi kompromisa ne čejo ua nobeno stran odločno obrniti se; tu je 5 miniBtov, ki so nevtralni, kakor hoče dati. Še Martin se zbudi in praša, če je že zvonilo. Jaz ga potolažim rekoč, da naj le še spi, dokler ne bo slišal zvona; sam pa sem popolnoma oblečen in čakam, kaj bo. Dolgo ni nič, slednjič slišim odpreti se vrata guardijanova, ki je imel prvo mašo; tudi Krišpin je bil že parkrat pocokljal po porti. „Kaj pa je danes mežnarju, da ne zvoni'1 — ga ogovori pater guardijan — „stopite k njemu in vrzite ga s postelje. To je že vendar predolgo!" Če je človek tako radoveden , kakor sem bil jaz vzlasti ta pot, ko sem hotel videti nasledke svojega hudodelstva, ue more stati miren v svoji sobi, ampak ven mora, če tudi bos in s čevlji v roki, da ga n hče ne bi slišal. Mež nar, ki mi je že toliku žalega storil, naj zdaj dobi plačo za vse to; in njegove kazni moram jaz biti priča, da se mi bo vse ohladilo in potem utegneva biti zopet prijatelja. Krišpin po naročilu guardijanovem coklja do sobe mežnarjeve, kjer je s še tremi drugimi Bpal, a ne dobi ga v nji. S to novico priteče nazaj k patru guardijanu in zdaj nastane silno popraševauje po mežnarju. Kmalu je ves samostan pokonci, nihče ne v<5 za-nj--kar zagleda pater guardijan mene, ki sem ravno v nekem kotu čevlje obuval. „Pojdi sem, fant, povej mi, kje je mežnar?" „Kako bom jaz to vedel I" — rečem jaz kolikor moč zavzet — „saj sem ravnokar še le vstal in čevlje obul." Pater guardijau na to skoči k meni, me prime krepko za ušesa ter kriči: „Le brž povej, kje je mežnar, če ne, te spodim I1 „V zvoniku bo" — cvilim jaz in se skušam iztrgati mu z rok. „Kako to veš?' — sili pater dalje. „Saj ne vem, pa le mislim, grem gledat" — hitim jaz govoriti in se res izpulim pa stečem, ker na tešče vlečenje za ušesa še huje boli, ko takrat, kedar človek je sit. Tudi mežnar jih je slišal, čeravno je iz govarjal zamudo svojo s tem, da je moral slepe line plezati in se je tam zelo otolkel se je bil kembelj zvona odtrgal in ga je moral zopet pripeti. „Saj si za to tukaj, da gledaš , če je pri zvonovih vse v redu" — sklene pater Gotthard — „ali mora kembelj pasti z zvona , predno zapaziš, da ni vse v redu ?" Jaz sem se zadej v pest smejal, da se mi je posrečilo, kajti da me je pater Gotthard za ušesa prijel, tega še v račun nisem jemal biti Taaffejeva vlada nevtralna; potem so 3 Rusini, ki se jim je v Galiciji zelo zamerilo, da bo vedno hodili z ustavoverci, zato so tudi toliko sedežev zgubili, in zdaj si ne upajo več stopiti v liberalni klub; potem bo 3 poljski judje, ki se nečejo Poljakom zameriti; potem sta nemška poslanca Posch in Fiirnkranz, ki sta voljena z malo večino v nemških kmečkih občinah, morda sta že pri volitvi obljubila, da bosta bolj nevtralna ostala. Zakaj sta Duhatsch (reete Duhač) in Schönerer „divjaka" ostala, nam ni razumljivo. V obče Be sme reči, da je naša stranka veliko trdnejša. Mi imamo prav zanesljivih 174, ustavoverci pa le kakih 150, ali pa še toliko ne, ker jih je med njimi mnogo, ki so od vlade odvisni , kakor Žvegelj, Tomaščuk, Teucshl, Wittman. Nas skoraj ni mogoče v manjšino potisniti, ustavoverce pa lahko. Najprej so prišli v razgovor stroški za ce sarsko hišo; potem nova postava o upravi BoBne in potem brambovska postava Ministerstvo misli nekaj vojakov na odpust dati; da se bodo stroški zmanjšali, kakor pravijo, za poldrugi miljon. Veliko to ni, pa nekaj je vendar, in ustavoverci, ki jim to ni zadosti, vendar za svojega vladanja še toliko niso znali prihraniti pri vojaštvu. Zaradi Bosne se bo najbrž vnela huda debata. Znano je, da so dosedaj le bolj Turke podpirali tam doli, in vsled tega je med kristjani velika nezadovoljnost, ker vidijo, da se ni dosti spremenilo, ter da morajo begom še vedno tretjino dajati. Sedajni državni zbor bo gotovo stvar na bolje obrnil, ter ne bo dopustil, da bi se mohamedanstvo božalo na škodo krščanstvu. Kakšnega duha so v tem oziru nemško-liberalci, smo videli za časa turške vojske, pa vidimo še zdaj; še le včeraj je imenovala ,Deutsche Zeitung" to škandal, da je neka turška deklica h krščanski veri pretopila! Ali ni to ostudna pisarija za časnik, ki izhaja v katoliški Avstriji. Tem gnjus-nim judovskim liberalcem, ali bolje, brezvercem in strastnim sovražnikom katoliške cerkve se morajo enkrat usta zamašiti, prej ne bo bolje. „Odeskij Vestnik" piše o avstrijski politiki sledeče; „Hoče li biti Avstrija slovanska, je važno politično vprašanje, ne le za Avstrijo, temuč tudi za vso Evropo. Številna prevzvišenost Slovanov v Avsriji je tako velika, da preseza skupni nemški, madjarski in rumunski element. Naravno je, da se bo posledni moral odreči takim težnjam, kakor so turkoljubje in prusjantsvo, ki mnenju velike večine prostega ljudstva nasprotujejo. Jeden del našega uovinstva se zelo nezaupno obnaša do bodočnosti Slovanov v Avstriji in se norčujejo iz onih, ki še v njo zaupajo. „Novo Vreme" je nedavno napalo Pipina, ker je v Bvojih krasnih napravah o „panslavizmu" v ,Vestniki Evropi" izrekel nado, da bodo kedaj Avstriji Slovani še srečno živeli. Kaj moremo mi Rusi bolj želeti nego mirnega rešenja slovanskega vprašanja v sosednjej državi? Nam potem ne bo treba prelivati potokov krvi kakor smo jo za južne Slovane. Vprašanje je, ali se da to doseči ? Češki, hrvaški in poljski vspehi nam kažejo, da tudi druge plemena zamorejo svoje pravice doseči. Naravno je pa da brez borbe, tudi ni svobode za avstrijske Slovane. Vsacega slučija vsacega popuščenja avstrijske vlade se moramo mi le veseliti, ne pa obupavati nad boljšo bodočnostjo Slovanov v Avstriji." Sekcijski svetovalec Nttrdling; je postavljen v pokoj. Nördling je bil v kupčijskem ministerstvu nastavljen z nenadno veliko plačo •večjo nego je ministerska s 25000 goldinarji na leto. Vstopil je v službo po odstopu Bau-hannsa pred nazvanjem novega ministra Chlu-meckega. Z njegovim odpuščenjem bo državni blagajnici vsako leto prihranjeno nekaj tisuč Penzije bo imel 5500 po drugih poročilih 7000 na leto. Nürdling je bil inostranec izWürtem-berga in se je v tehničnih strokih izobrazil v Franciji. On je dozdaj vodil vso avstrijsko železnično politiko, se ve da pod odgovornostjo kupčijskega ministra. Zato se mi Slovenci nadejamo, da se bo zdaj ko je on odpuščen , in se bo železuična politika premenila, vsaj pri zidanji železnic oziralo na naše potrebe. "Vnanjo države. Angleški minister Salisbury je v Man-šestru govoril pred zbranim občinstvom o Avstriji in Rusiji, ter Avstriji dal nalogo, da brani prodiranje Rusije na balkanski polotok. „Wiener Tagblatt" dobro omenja na to, da Avstrija nema nič od tega, če se za angleške interese vojskuje z Rusijo. Avstrija bo morala škodo in stroške nositi, dobiček bodo pa Angleži želi s svojo kupčijo, ker se jim bo z avstrijskimi žrtvami ohranil iztok, da ga bodo svobodno molzli. Tako pametne „W. Tagblatt" že davno ni zinil. Domače novice. V Ljubljani, 21. oktobra. [Davkarski jinanČni vradi) se že selijo v staro hranilnično poslopje. Nekaj jih je že tam, kteri — tega ne vemo natanko, ker so vsi ti vradi tako vljudni, da slovenskim listom ne po šiljajo nikdar nobenih naznanil, kar se ve da — tudi njihova dolžnost ni, čeravno je po naznanilih slovenskih listov najbolj vstreženo prebivalcem, ker so ti najbolj razširjeni. (Tolovaja), o kterih smo v zadnjem listu poročali, je krčmar Miculinič v Logacu za prava spoznal in bila sta izročena ljubljanski deželni sodniji. (Občni zbor ,,dramatiČne/ja društvaje bil od pretekle nedelje preložen na prihodnjo (Ljubljanski gasilci) so o svojem zadnjem shodu sklenili, da bodo namestu sedanjih mestnih barv na ramah imeli barvi rudečo in rumeno ; ker je kapa črna, bodo nosili barve črno-rudečo-rumene (schwarz-rot-gold) to je barve nemškega cesarstva. Čemu to klubovanje slovenski narodnosti pri društvu, ki trdi o sebi, da je mednarodno in rodoljubno, druzega nič? Ni li to politična demonstracija? Ali ni potem naravno, če se mu narodnjaki odtegujejo, ker ne marajo nositi nemških barv? Razne reči. — Naznanilo novega šolskega leta podkovske živinozdravske šole v L;ub Ijani. Novo šolsko leto se začne 17. dne prihodnjega meseca novembra. Kdor želi podkov-sko šolo sprejet biti, se mora izkazati: 1) s 8pričalom, da se je pri kakem kovaču za k>> vaškega pomočnika (ksela) izučil in daje spo soben učiti se podkovstva bolnih ali sicer na pačnih kopit, 2) z domovinskim listom, 3) s pričbo svojega fajmoštra, daje poštene obnaše, in 4) da zna vsaj slovenski brati. Ta šola trpi pol leta. Kdor konec leta preskušnjo dobro prestoji, more po postavi od leta 1873. patent podkovskega mojstra dobiti; drugače po postavi ne more nobeden postati kovašk mojster, ki se ni preškušnji podvrgel in je dobro prestal. S podlavsko šolo pa je združena živino-zdravska šola, ktera celo leto traja. To šolo zamorejo ob enem obiskovati kovači pa tudi drugi mladenči, kteri se želijo umne živinoreje in pa ozdravljanja bolne ž vine naučiti za svoje lastno gospodarstvo ali da so živinozdravniški pomočniki in izskušeni mesogledi. Kdor hoče v to šolo sprejet biti, se mora izkazati: 1) z domovinskim listom, 2) s spričalom svojega fajmoštra, da je poštene obnaše in vsaj 18 let star, iu 3) da zna slovenski brati in pisati. Nauk v obeh šolah je v domačem (slovenskem) jeziku in brez plačila; vsak učenec ima skrbeti le za to, da si za šolski čas oskrbi živež in stanovanje ter potrebne šolske bukve. Ker je po slovenskih deželah še zmirom premalo popolno izučenih kovačev in celo malo živmo-zdravniških pomočnikov , ki bi v sili pomagali zato naj bi županstva svojo skrb obrnila na to, da na stroške občine pridejo za nauk sposobni mladenči v to šolo. Ker sta si. deželni zbor in si. hranilnica kranjska zadnja leta v podporo malopremržnim in pridnim učencem delila štipendije, se je nadejati, da vodstvo tudi za prihodnje šolsko leto takim učencem dobi morebiti nekoliko podpore. — Z Ribnice se nam piše: Leto 1879 je posebno nevarno za ogenj. Dne 13. t. m. ob pol devetih zvečer nas je plat zvona prestrašil in naznanil, da v bližnji okolici gori, in res, ko stopimo na ulice, vidimo velik ogenj. Gorelo je v Brtžah, dobre pol ure od trga. Ogenj se zasveti iz skednju Melhiora Lovšina, in v kratkem vpepeii štirim kmetom vse poslopje — dvema skednja, enemu hišo. Ilitro so bile na pogorišču štiri gasilnice, ali kaj, v vasi ni vode, in se je morala od daleč no siti! Nesreča je toliko veča, ker so skoraj vsi pridelki zgoreli. Zavarovani so bili , kakor se sliši, vsi, pa le za majhne svote. — Rop. Iz Blok ua Notranjskem se nam piše. Iledkokrat se sliši pri nas o kakem ropu ali veči tatvini. Te dni pa je prišel nek 28 let star človek iz Hrvaškega in rekel, da je s Planine doma. Posa ali kakega pisanjajni imel klatil se je že dalj časa po Dolenjskem. V Novivasi je pri prav pridni družini prosil prenočišča, Vzeli so ga, mu dali večerjo in posteljo , pa to dobroto je prav nehvaležno povrnil. 20!etni sin je peljal žagance na Rakek že ob 3. uri zjutraj in več trgovcev mu je dalo avize in denar , da bi robo iz Rakeka pripeljal, skupaj 129 gld., kteri denar je oče dal sinu vpričo omenjenega capina. Ta se splazi za fantom in vrh Bloške police na samem ga lopne po glavi prime za vrat, ga davi in grize in mu vzame ves denar. Ko bi se bil fant še bolj bran I, gotovo bi ga bil zadavil. Razun nekoliko prask, male bule ua glavi in veliko strahu je fant zdrav. Naj bi 'bili ljudje previdni , vpričo tacih capinov ni varno denarja šteti ali kazati, ker priložnost kaj rada zločin naredi. — Vladni proračun za leto 1880 kaže, da bo Italija za leto 1880 imela rednih stroškov 181,985,854 lir in izvanrednih vojnih stroškov 9,830.000, skupaj toraj 191,815.854 lir, 4,625.649 lir več nego 1879. leto- Zraven tega bodo parlamentu predloženi še postavni načrti, ki bodo zahtevali najmanj še 15 miljonov lir vojnih stroškov. Tudi pomorski budget mislijo Italjani za 2,552.921 lir pomnožiti, tako da bodo italjanski vojni stroški za prihodnje leto gotovo najmanj 22'/4 miljona letošnje prasegli. — V mestn Tschausch na Češkem je bil velik pretep med češkimi in nemškimi delavci, vojaki so jih morali razkropiti; mnogo je ranjenih. — Število fra j m a vrars k i h lož na svetu je nekaj čez 15 tisuč s 10 miljoni udi. Od teh je 1187 v Angliji, 334 v Š itlati diji 389 v Irlandiji , 5 na Gibrnltarji, 4 na otoku Malta, 46 v Hollandiji in Luksenburgu, 15 v Belgiji, 7 na Danskem, 18 v Švediji in Norvegiji, 287 na Francoskem, 11 v Algiiu, 342 v Nemčiji, 33 v Švici, 30 na Španjskem, 22 na Portugalskem, 110 na Laškem, 44 na Ogrskem, 11 v Rumuniji. 1 v Srbiji, 11 na Grškem, 26 na Turški m , 26 v Eg;ptu, 2 v Moroki, 11 v zapadni Afr ki, 61 v južni Afriki, 118 v Indiji, 13 na Kitajskem, 4 v Japanu. 229 v Avstraliji, 9884 v zdiužen h državah, 535 v Canadi, 235 v B razi Ij i itd. Tržne cme v Ljubljani. Pšenica hektoliter 9 gld. 75 kr.; — rež 5 gld. 85 kr.; — ječmeu 4 gld. 55 kr.; — oves 2 gld. 76 kr.; — ajda 4 gl. 87 kr. ; — prosa 4 gl. 39 l