LJubljana, sobota tj. marca lffl-ni Cena cent. 80 Jprjvcuitvo. uiuDliana. foccmiieva Telefoo k. il-22 51-23 »1-24 mseratoi addelek Lfabliana. PncuuflM ca S - lelrfoc fc. 11-29 91-26 •'odrulmca Nove mesto- Linbiianska Računi a Ljubliamkc pofcralmo tw pokno- čekovnem a vodo fc. 17.749, a ostal« kraje I talile šcrvizic Cooo Con Po« Nc 11-9118 IZKLJUČNO iASlOPSTVC a a«la* a Ki. Itaiife m inozemstva trna ntone Piihblictta iralrana A MILANO lahni fitk d a o omo Naročnina mata meac---— - ■ inozemstvo vkliučno • »Pooedeliakim aom« Lii 96.90. taao poatdtl jk) e a e c o o Ln 18.—, (Jttdaiiiioi Puccinijeva alica ke*. 9. ke*. 91-22 91-23. 91-24. _Rokoptai «e oe * t a t a J o. CONCESSIONARIA ESCLLSIVA pa la pob- b lici ti di provenienza italiana ad esten: Unione Pubbticiti Italiana S A MIIANO Attacco di aerosiliiranti ^ontro la rada di Bona Tre piroscaH colpiff — 12 velivali nemici distrutti Puntate «31 mezzi corazzati in Tunisia respinte H Quartier Generale delle Forze Armate comnniea in data di 12 maržo 1913-XXI il »eguente bollettino di gnerra n. 1021: In Tunisia puntate di mezzi eorazzati sono state respinte dal fuoco deH'artigIieria e dell'aviazione. Dioei velivoli risnltano abbattuti, qnattro dai cacciatori italiani e germanici, quattro dalle batterie eontro-aeree e due da nostri carri armati. Incursioni su localita nel pressl di Tunisi eansavano numerosi morti e feriti tra Ia popolazione. Nel tardo pomeriggio di ierl nostre for-mazioni di aero-siluranti raggiungevano la rada di Bona ove colpivano tre piroscafi alla fonda. Nel Mediterraneo centrale la caccia tedesca di seorta ad un convoglio sventava un tentativo di attacco di bombardieri fa-cendone precipitare due in mare. Questa notte velivoli avversari hanno sganciato bombe su Palermo e dintorni: vengono segnalati tre morti e dieci feriti, danni sensibili a fabbricati civili. Dalle operazioni della giornata un nostro aereo non ha fatto ritorno. Un nostro sommergibile non 6 tornato alla base. alla base. Quasi tutto l'equipaggio fe salvo. torpednih letal na liiko v Bani Trije parmM zadeti — 12 sovražnih letal uničenih Izpadi sMopsiili voz v Tunisu cdfciti Glavni stan italijanskih Oboroženih sri je objavil 12. marca naslednje 1021. vojno poročilo: V Tunisu so bili izpadi sovražnikovih oklopnih vozil zavrnjeni s topniškim ognjem in letalstvom. Deset letal je bilo sestreljenih; 4 so jih sestrelili italijanski in nemški lovci, 4 protiletalske baterije, 2 pa naši tanki. Letalski napadi na kraje v bližini Tunisa bo povzročili številne smrtne žrtve in ranjene med prebivalstvom. Včeraj pozno popoldne so naši oddelki torpednih letal dosegli pristanišče v Boni, kjer so zadeii 3 zasidrane parnike. V srednjem Sredozemlju so nemški lovci v spremstvu konvoja prestregli napadalni poskus sovražnih bombnikov in jih 2 ibili v morje. Preteklo reč so sovražna letala odvrgla bombe na Palermo in okolico; beležijo 3 smrtne žrtve in 10 ranjenih ter občutno škodo na zasebnih poslopjih. Z operacij včerajšnjega dne se eno naše letalo ni vrnilo. Ena naša podmornica se ni vrnila v oporišče. Skoro vsa posadka je rešena. Kako je hit uničen sovražni kosivcf Oj>eraciNko področje, 11. marca. s. 105. skupina torpednih letal, ki operira v zapadnem Sredozemlju, ie imela čast s potopitvijo velikega tovornega parnika zvišati izgube sovražnega trgovinskega brodovja, ki ga je kraljevo letalstvo v sedanji "ojni potopilo, na en milijon tem Akcijo je izved- la skupina pod povelj st vol kapitana pilota Urbana Msc.cinija. Letala so v več patruljah odletela kmalu po šesti uri z letališča in so odšla na ofenzivno izv'dn'.štvo ob bali francoske Severne Afrike nad področjem med rtom Bougarom in Alžirom, da bi izsledila sovražni konvj, ki je bil najavljen. Konvoj, sestoječ iz dveh pamikov po 15 t-seč ton in katerega so spemliali kar štirje rušilci (med njimi 1 velike tonaže) in sekaj lovskih letal, je bil opažen 15 milj severno cd Djejellija, ko je plul proti vzhodu. Plen se je "zdel našim nedvomne vrednosti, zaradi tega, ker ga je nasprotnik za"č'til z ner.avadno velikim številom bojnih edinic in letal. Da bi akcija gotc-vo uspela, so naša letala, uporabljajoč taktiko, ki se je izkazala že cb drug'h prilikah, napadla ladji istočasno z dveh strani, navzlic izredno hudi protiletalski reakciji, ki je zadela eno izmed letal, ne da bi mu preprečila nadaljevanje akcije. Celotni skupim je uspelo z mnogo drznosti in izkušenosti sprožiti iz bl zine torpede proti objekt: m, ki ao bil' v polno zadeti. Prvi parnik, ki sta ga zadela dva torpeda, se je naglo potopil, drugi, ki je bil tucM zadet," pa je bil žrtev plamenov. Torpeda 5 z enega našiti letal so zadela tudi enega izmed spremljevalnih ruš Icev, in si-??r onega z največjo tonažo. Rušilec se je močno nagnil, "tako da je z verjetnostjo smatrati, da se je naknadno potopil. Letala so se nepoškodovana vrnila na izh. diščna letališča, čeprav jih sovražna letal zasledovala in so nanje serelial' z ladij. Napad, ki je b i izvede npri belem dnevu ob največji vidljivosti, je priča sile :n drznosti raših hrabrih posadk ki so napad izvedle z običajno drzno vnemo. Junaška smrt domoljuba z M Rim, 11. marca. s. Minuli november je poročala agencija Reuter, da je bil na Malti zaradi vere izdajstva ustreljen Car-meio Borge Pisani. Po naknadnih informacijah pretežno iz ameriškega vira je Pisani pred vojnim sodiščem izjavil, da je izvršil popolnoma zavedno vojne akcije za osvoboditev otoka izpod angleškega jarma in prispeval k obrambi svoje italijanske domovine. Razprava se je končsJa s smrtno obsodbo. Borge Pisani je vzkliknil »Živela Italija« in junaško izpričal svojo zvestobo, ko je stal pred oddelkom, ki je izvršil smrtno obsodbo. Carmelo Borge Pisan: se je rod!] na Malti 10. avgusta 1915. Na otoku je obiskoval italijansko srednjo šoio »Umberto I«. Vpisan je bil v mladinsko organizacijo stranke in se odlikoval v vnemi in gorečih čustvih za italijanstvo. Izstopil je iz mladinskih organizacij, ko je bilo vsakemu, ki ni imel italijanskega državljanstva, prepovedano udejstvovanje v vrstah Stranke. L. 1936. je Borge Pisani prišel v R-im in se je vpisal v akademijo umetnosti, kjer je redno obiskoval slikarsko šolo in izpričal takoj izredno umetniško nadarjenost. S svojimi sposobnostmi se je uveljavil na razstavah, na katerih je kljub svoji mladosti lahko razstavljal. V času svojih študij je bil Pisani najprej podpredsednik in nato predsednik krožka maltskih dijakov. Ko je izbruhnila vojna, je v pismu Duceju ponudil svoje delo za kronanje svojega »velikega ideala da bi se Malta vrnila Italiji. Zopet se je vpisal v Stranko in nekaj dni pred odhodom Je bil imenovan za člana direktorija Fašija na Malti. Kmalu nato je Pisani prosil prostovoljno za vstop v vojsko in je bil kljub kratkovidnosti uvrščen kot preprost Črna srajca v izkrcevalne bataljone. Po kratki dobi vežbanja je bil odposlan na operacijsko področje in se je udeležil vojne v Grčiji. Tedaj si je nakopal bolezen in bi ga morali operirati, toda Pisani se ie izognil operaciji, da ne bi prekinil svoje službe. Poslan je bil nazaj v domovino in obiskoval tečaj za oficirske gojence »Mil-marta« v Messini. Med študijem je ponovno prosil, naj ga dodele v kako zelo tvegano vojno podjetje. Da bi opravil to poslanstvo. se je. zavedajoč se popolnoma nevarnosti, kateri bi se izpostavil, marljivo telesno vežbal in tehnično izobraževal. Prestal je odlično voiaške naloge. Preden se je lotil podviga, ki ga je dovedel do najvišje žrtve, je napisal plemenito duhovno oporoko, v kateri se čita med drugim: » Ob izbruhu vojne bi se lahko vrnil na Malto, če bi hotel, toda ostal sem. ker sem slišal glas domovine in smatral za svojo dolžnost o~tati tam. kjer je resnična domov'na zbirala sile vseh svojih sinov tudi za osvoboditev moiih bratov. Tako hočem r>o svobodni volji sHižiti domovini pod orožiem skuono z ostalim' maltskimi tovariši in hočem sodelovati prostovoljno v vojnih operacijah. Moral sem premagati mnoge ovire, da je bila moja prošnja uslišana, in smatral sem za eno izmed največjih zadoščenj v mojem življenju, da sem lahko izpolnil to dolžnost. Po svobodni volji sem tudi prosil, da lahko o-pravim težko mis:jo, ki mi je bila poverjena. Prosim Boga, da b; uspela in da bi moje neposredno sodelovanje v velikem podjetju pospešilo osvoboditev bratov, ki so zaradi žalostne nujnosti vojne vsak dan podvrženi najtršim in najbolj bolečim preizkušnjam.« Zaključuje svojo oporoko z zadnjo mislijo na Kralja in Cesarja ter Duceja. Žrtev Carmela Borgija Pisanija ne kaže samo najčistejšo krepkost junaka, temveč tudi svetost stvari, za katero se je žrtvoval, tradicijo italijanskega prostovolistva in tradicijo mučeništva, ki sta od Risorgi-menta do svetovne vojne označevala stopnje italijanskega edinstva. Nemške čete vdrle v Harkov Poulični boji v mestu - Sovjetska vojska zavrnjena proti vzhodu Dva sovjetska polka uničena na področju OrH Navi člani Velikega fašističnega sveta Rim, 11. marca s. Uradni list objavlja kraljevi dekret, s katerim je fašistom prof. Albertu De Marsicu, ministru za pravosodje, prof. Carlu Albertu Bigginiju, ministru za narodno vzgojo, odvetniku Carlu Tiengu, ministru za korporacije in Gaetanu Polverelliju, ministru za ljudsko kulturo priznano svojstvo članov Velikega sveta Fašizma zaradi njih funkcije in za ves čas trajanja te funkcije. Prav tako je baronu prof. Giacomu Acerbu priznano svojstvo člana Velikega sveta Fašizma zaradi njegove funkcije ministra za finance in ^s ves čas njenega trajanja. Iz ministrstva za devize in valute Rim, 11. marca s. Minister za devize in valute je imenoval za šefa kabineta dr. Virginia Bertucciolija. generalnega inšpektorja ministrstva za korporacije, za tajnika pa poveljnika Enza Bonfatija, kapitana fregate Kr. mornarice. švedski listi ostro obsojaj a angleške vojne metode Stockholm, 11. marca. s. švedski listi objavljajo dolga poročila iz Berlina s podrobnostmi o zalnjem bombardiranju Monakova in Niirnberga. Listi podčrtavajo, kakšna ogromna škoda je nastala zaradi uničenja dragocenih umetniških spomenikov. Na švedsko javnost so ta uničenja napravila enako globok vtis, kakor svoj čas ob barbarskih napadih na Genovo. Vsi listi obžalujejo, da se sovražnik poslužuje takšnega načina borbe ter soglasno ugotavljajo, da bombardiranja področij daleč od fronte, kjer se nahajajo velika kulturna središča, pomenijo dejanja nezaslišanega barbarstva. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 12. marca. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Po zmagovitem zaključku zimske bitke med Dnjeprom in Doncem, ki j© uničila upanje boljševikov v zopet.no osvoj;tev Ukrajine, so naše čete nadaljevale napade v smeri proti Harkovu. Oklopni in gre-nadirski oddelki vojske in SS so prodrli pred mestom globoko razvrščen© sovražne postojanke in so iz več smeri vdrli v mesto. Močni poulični boji se še nadaljujejo. Severno in severnozapadno od mesta so vrgle naše divizije sovražnika nazaj proti vzhodu. V zasledovanju so bile bežeče sovražne kolone uničene. Močnj oddelki letalstva so skupaj z madžarskimi in slovaškimi letalskimi silami v neumornem delovanju posegli v boje na kopnem. Zaradi težkih izgub, ki so jih utrpele v zadnjih tednih, so napadi sovjetskih čet v odseku pri Orlu znatno popust.li. Posamezni šibkejši sovjetski napadi so se ponesrečili. V takojšnjem protinapadu so lastni oddelki uničili včeraj dva nadaljnja sovjet-s!-a polka. Med premikanjem za skrajšanje naše fronte je bilo mesto Vjazma zopet po temeljitem uničenju vseh za vojno važnih naprav in potem, ko so žc pre»J tedni odpeljali vojni materijal in oskrbovalne zaloge. v pretekli noči hrez boja izpraznjeno. V drugih odsek li vzhodne fronte je bilo zaradi trajne odjug® samo bojno delovanje krajevnega pomena. Več sovražnih oklopnih sunkov proti nem-ško-ital janskim postojankam v Tunisa je bilo odbitih. Letalstvo je na morju pred Bono napadlo sovražil", konvoj in težko poškodovalo z letalskimi torpedi in bombami tri trgovske ladje ter en ru";ilec. Britanska, letala so v not; na 12. marca napadla južnozapadno nemira oz: m'je in so metala rušilne in zažigalne bcnibe predvsem na mesto Stuttgart. Prebivalstvo je imelo izgube. V stanovanjskih okrajih, na javnih poslopjih in več bclnišnicah je b;ša povzročena večja ško«"a. Lovni in protiletalsko topništvo so sestrelili 1.1 napadajočih bombnikov. Južr.cangleško pristaniško mesto Ha-stings so včeraj nenižka 5'rzs bojna letala presenetljivo napadla v nizkem poletu. Na 'Sičevka? f GžaTs Hadimir ^"'eDemidov J "t^aS^ /itebsk Jarcevo/_/ f\ *^jegorjevsmli ShinjčjpA M'enev I^udinovo BogorodKk^"^j_5kopm ' • ' ' ' •Rogačev in 5uraž foomelp JClimovifiN Irel LomovV JMoršansk izibkov^ injv^zibr jjeversK JefavM^urinst* if novka C^bar rfjL.'^"-^.hef/ec % /^JlMZ&ZKirsanov. •J / -:----lriaio* J ( i Novgor^dj^uior^DmjInjev l - fp A ^ A -5evsk\ FaL_ Kursk oerdobsk Falež. jNježin ^ačK-AKonolopiž^ "-.'•Time _ Jčnja¥ Kroti Vorožba* "iŠumi tKijev „ i Lebedin , r~~ Pnluki iGadjač Graivoran jsBjelgorofflN.Oskol ipecKvJGrjazi , -Grafskaja pVorongi ®Rogacevka r /'Bobrgv\. strogožskj^iij-® ^ > Obojan S Ahti^rs&^^^lJ"" RosoJ f?av\otŽ SV JvarovoT Y AtkarsC%T t J : alasov _ ,^Žonsog!ebsk O JC Urba ^ovoKopersk\ je[ar]y Zolotoje^ ButurJinovka!spUrju|)inskaja 4 Honovskaja^amjtšir jNikoiajev .upjansk M-r ,|,-nc|,Don' Jjf \Fr0k3v0 cA •. ■ ■ \ , Medvedickaia^JP^V 5Jarobjelsk ^ Kleckaja3* Dubovka l^ihaj lovka __Frokivo , . Ivi k -k k.. J-T-Pj r ir-n«. ..sPl.i - o«-i^?enČU9 ^asnograd Aleksa^rijlT^, ^lerovo I- j , aEnjepropetrovSKl-,4^-^^4 V^drlo^vkai 'S^lensk NižČirškajaAare^a iobrinec /v_ / ^ 0 'f^jevka—cimljanskaj£y a., Tundutovo ^ P non i^^.o^Iekovo iar' Apost oije fNikopolj Vasilivka FedoHvk^.^^ _ Melitgpoiij4^ T+erson ^hfaa 7 -Perekae / k "Taganrog ^Salajsk" jKotelnikovo ®0bilna;a ^^ Mariupoli ^j^^r^P^Cf^^. i Je;s iT ^Kuščevskaja^ Zimovniki / " ProleTarskaja ^lorgovoje eRemontnoje LlisTa e i Jaškulj povratku so bila opažena znatna razdejanja. V pretekli noči so oddelki težkih bojnih letal hudo napadli mesto cn pristanišče Nevv Gasile ob britanski cbali. Oddelek brzih bojnih letal je v današnjih ranih jutranjih urah napadel Lor.dr.n. Obsipal je v nizkem poletu z ognjem iz vseh vrst strelnega crcilja mestno rzemlje in se je pe od vršenju številu "h ruSilnih bomb brez izgub vrnil na oporišče. Iteižerafg ^^ssfSksga na Atlantiku FMH^iisa o a&^kss: tsa^sadtt usekih Ee.lin, 12. marca, s. O novem uspehu nemških poclmoinic picti konvoja, ki je piul is sevsrr.e v Anjlljo, objav- lja povcltn-5št"o ncn-.Hkili cb: roženih si tele podrobno ': Skupna poLf.i c?-nJc, ki je na or,novi podatkov izvidnižkega letalstva prejela naiog za napad na konvoj, ki so ga leta'a epa-zila pr bližno na poi peti preko severnega Atlantika, sc je odločno premaknila na označeno področje navzlic silovitsr.ui snežnemu viharju in razburkanemu morju, k čemer je treba dodati še zastrto obzorje, ki je precej oviralo manevriranje skupine. Ko so nemške podmornce naposled p<.-dolgih urah težke in nevarne plovbe zn-gleoiale sovražnik so nemški poveljniki z neradovcljstvom ugotovili, da je šlo le za skremen konvoj kcinaj 5 la-Hj v eprern-stvu rušilcev in kervetnih ladij. k: so pl 1-le v silovitem viharju. Med kratkim, tcda odločnim napafam proti sovražim l"d:am, ki je bi izvišen ob z°t'nu 7. t. m., so se trije parriki potepii. Nad^lj^je ugotovitve na tem pomorskem področju so o'krile majhne skupine parrikov. k-tirih p o.ba je bila ov rana zaradi viharjev. Očitno je šlo za ladje, ki so izgubile stik z glavnino konvoja in ki so zaman skušale, cla bi ga dosegle. V naslednjih dveh dneh so nemške podmornice nap-.dle tudi skupine teh osamljenih ladij in torpeciirale IG ladij s skupne. 92.u00 tonami. PotopT'enih je bilo 13 ladij s 73.000 tenami, kakor je javi'o včerajšnje izredno poročl*o. Po mnenju strokovnjakov ni za preostale tn ladje nobene možnosti, da bi d-se-ie luke svoje namembe, kajti lazburkaio mo ji onemogoča posadkam sleherno popravo, zlasti, ker so torpeda zadela življenjska mesta na ladji. Izguba teh ladij je torej gotova stvar. Po nadaljnjih porcčil h. ki so prispela snoči, se potrj".je, da je i::ta skupina podmornic potopila 8 s strelivom nagovorjenih pamikev s skupno 65.030 tona m, kakor je bilo to javljeno v teh dneh. Lahko torej računamo, da so Britanci izgubili nfimar.j 100.000 ton streliva, ki je prihajalo iz Amerike. Buenos Aires, 12. marca, s. Ameriški admiral Percy Noble je v razgovoru s po-ločevaicem britanskega lista ^Daily Tele-graph-.is r.anrgnil, da amerišk' noraanški glavni stsn zeb vznemirja ne/urnost r^'-morniškega orožja, proti kateri so dos'ej vsi napori anglosaških zrveznikov ostali brez uspeha. Glede na trditve anglosaške propagande o uničevanju sovražnih podmornic je Noble de:al dobesedno: »Nikdar zanesljivo ne vemo. al je bila kaka podmornica dejansko uničena ali ne. Cesto mislimo, da smo kako podmornico potopili, a spoznamo kasneje, da smo se motili. Ob koncu svoj:h izjav je admiral še dodal, da bo zboljšanje vremena v novem letnem času še povečalo podmorniško nevarnost. Angleško priznanje izgub na morju Stockholm, 11. marca. s. Angleška vlada je priznala potvorjenost nedavnega poročila admiralitete glede izgub, ki jih je Anglija utrpela na morju, in je morala priznati, da v seznamu pomorskih izgub, ki je bil pred dnevi objavljen, manjkajo 4 križarke, 3 korvete, 4 podmornice, 1 mino- lovec in 6 čolnov, ki jih je treba dodati k 415 edinicam, ki so bile uradno proglašene za izgubljene. Lizbona, 11. marca. s. Med razpravo o proračunu mornarice je v angleški spodnji zbcriiici konzervativni poslanec Archibald Southdy vprašal, ali je res, da švedske ladjedelnice grade motorje za nemške motorne ribiške ladje. Ce bi bilo to dokazano, je dejal, bi bilo treba švedske ladjedelnice bombardirati. Govoreč o vprašanju podmornic, je nato prvi lord admiralitete priznal, da 'podmornice resno ogražajo zveze in da bo položaj nujno postajal vedno težji. NeistSomfrrasasst angleške javs&2s«od ogromnimi naslovi in opozarjajo v svojih komentarjih na odgovornost Bele hiše. vojnega ministrstva in celo vojaškega poveljstva, prj čemer zahtevajo, naj se navedejo imena vseh odgovornih, ki naj se potem strogo kaznujejo. Tudi angleški listi beleži io ta novi ameriški škandal, svoje uvodnike pa posveča- jo predvsem nenadni spremembi položaja na vzhodnem bojišču. V Londonu so bridko razočarani, oblasti in javnosti pa se j« polastila splošna zmeda. Javnost je bila namreč že prepričana, da je moč nemške vojske strta in da nič več ne bo moglo zaustaviti sovjetske vojske. »News Chronicle« priznava na primer, da je zalet nemškega napada nepričakovan in da so Neme; dosegli že pomembne uspehe, tako da nastaja celo vprašanje, ali se ne bodo polastili Harkova. »Daily Express« išče vzroke nenadnega nemškega prehoda v napad in meni, da je k temu v veliki meri pripomoglo vreme, razen tega pa se Nemci lahko poslužujejo odličnih železniških zvez za oskrbo svojih vojsk. »Daily Telegraph« izraža sicer upanje, da ofenzivni zalet Nemcev najbrže ni presenetil ruskega poveljstva, vendar n« prikriva, da pomeni nenadna sprememba položaja na vzhodu veliko razočaranje za A^eleže. (Ultime Not:zie.) Ženske v ameriški vojski Stockholm, 11 marca. s. V Ameriki so pričeli uvrščati v vojaške oddelke tudi ženske. Doslej je bilo dodeljenih v aktivno službo vojske, mornarice in letalstva nad 16.000 žensk, več tisoč žensk pa se vežba v ta namen v tečajih. Po uradnih računik naj bi bilo do januarja 1. 1944. mobiliziranih v vojaških oddoirih okrog 200.000 žensk. Neizpolnjene wash!ngtonske obljube Nezadovoljstvo v čSlu In Braziliji zaradi izostale pomoči Zedinjenih držav Berlin, 11. marca. s. »Frankfurter Zeitung'« opozarja v nekem članku, da Cile in Brazilija nista zadovoljni z ameriško pomočjo. Pomoč, ki jo je Amerika cbljubia republik' Cite v obliki dobav materijala, še ni bila odposlana po šestih mesecih prekinitve diplomatskih odnosov med C lom in Osjo, zaradi česar se p;javlja v čilskih politični krogih veliko nezadovoljstvo. Nedavne izjave predsednika Riosa pričajo o tem. Republika Cile je pripravljena, je dejal Rios, sodelovati z Zedinjeoimi državami jn nj;hovimi zavezniki, toda najboljša volja c staja brez učinka, če se naravna boga stva države ne morejo izkoriščati zaradi nezadostne ameriške pomoči. Amerika še ni poslala republiki Cile obljubljenih količin jekla 'n petroleja, morda zaradi tega. ker smatra za nujnejše dobave ostalim juž"o-amerišk m državam, ki se zdijo važnejše z vojaškega stališča. S tem je predsednik namignil na Brazilijo, toda ameriške dobave so se zakasnile tudi za Brazilijo. Tudi po nedavnem obisku ameriške gospodarske delegacije, ki naj bi določila 10 letni načrt za gospodarski razvoj Brazilije, so Zedinjene države odposlale v Brazil:jo samo del pctrcbnega materijala. V takih okoliščinah nima nedavno razširjenje zakona o najemanju in posojevanju za republiko Čile cč tno nobene praktične vrednosti. Sosedna republika Argentina seveda z največjo pozornostjo opazuje, kako Zed'njeme države ravnajo z republ:ko Cile, kar gotovo ne podpira naporov, s katerimi skuša Severna Amerika zlomiti odpor te zadnje nevtralne države z gospodarskim pritiskom. List zaključuje, da b lanca washingtonske politike do držav Južne Amerike n'ma aktivnih po. stavk. Zaradi tega je podpredsednik Zedinjenih držav Wallace sklenil odpotovati v južno-ameriške države. n Ne mine rkcro dan. da ne bi med tako zvanimi »združen mi narodfi« nastal kan spor, ki odkr.va velike razpoke v sovražnem taboru. Listi so se nedavno zabavali s polj-sko-sovjetskim sporom, sedaj pa vse kaže da se je težišče konfliktov preneslo na spor med Rusijo in Zedinjenimi državami. Sicer so pa tudi tu razna nasprotja že dolgo v zraku, le da so po konfereoci v Ca-rablanc' postala bolj vidna in otipljiva. Pravijo, da se L'tvinov. sovjetski veleposlanik v VVaa.hingtonu. v9elej, ko se poda k Rorseveltu. pojavi s tremi zahtevami: otvoritev evropskega bojišča, vojno grad;-vo za sovjetsko vojsko in živež za vojsko in c:v lno prebivalstvo. Američancm so seveda te zahteve vedno bclj neljube in nadležne. Zato na odgovornih mestih gtalno navajajo podrobne podatke, kaj so že vse odposlali doslej v Rusijo. Ne glede na vprašanje, kolik; je tega blaga dejansko prispelo v Rusijo, se na sovjetski strani za vse te navedbe ne zmenijo in j;h n'ti ne beležijo. Zdi se, kakor da na to uho nočejo ničesar slišati. To dejstvo je seveda razburilo ameriškega velep;sla-nika pri sovjetski vladi Standleya. ki se je v posebni izjavi ameriškm in angleškim novinarjem v Moskvi pritožil nad strogo molčečnostjo sovjetskih listov glede ameriških dobav. Dejal je, da ni doslej v nobenem sovjetskem listu zasledil niti najmanjšega znamenja hvaležnosti, kar o'i utegnilo zelo neprijetno vplivati na ameriški kongres, ki je v takih zadevah zelo občutljiv in b' utegni spremeniti svoje stališče glede tako zvanega zakona o najemu in posojilu in omejiti njegovo uporabo nasproti Rusiji. Te Standleyjeve izjave so seveda napravile globok vtis v Wash'ngtonu 'n v vsej ameriški javnosti. Na splošno jih tolmačijo kot pritisk ameriške vlade na s vjetsko vlado, da bi se čim prej razčistil' odnosi med Anglosasi in Rusi. Sicer je državo: podtajnk v ameriškem držav em tajništvu za zunanje zadeve Sumner Welles dejal, da je Standley svoje izjave podal brez prejšnjega posvetovanja s svojo vlado, da mu natančno besedilo izjav m še znano ;n da gre vse kak; r le za Standlevievo osebno mnenje. Nekateri pa si le razlagajo 'zjsve kot Standleyjev odgovor na trditev, k- jo je lani v novembru postavil Stalin in jo ponovil letos v februarju, češ. da nosi vnt breme te vojne doslej samo Rusija. Naj b- že kakorkor dejstvo je, da so te ziave zopet enkrat potrdile globoka nesoglasja med Moskvo in VVashingtonom glede ves-jaškega in političnega voct.tva voj e. V Amerik trdijo da izhajajo vsa nesoglasja predvsem iz Stalirove zahteve, ki Di hotel, da bi Zed njene države nekako v naprej zajamčie vse sovjetske ekspanzivne načrte v Evropi. Predvsem pa bi rdeč; d i k- Zavezniki" med seboj tator želel, da bi Washington priznal Sovjetski zvezi pravico do nadvlade nad slovanskimi narodi, kar pomeni prav toliko kakor gospodujoči položaj Rusije v povojni dobi. Skratka, Stalin zahteva, da bi zaoad priznal Sovjetski zvezi, ki je mnenja, da ne more živeti brez Evrope, a tudi ne žel: biti proti Evropi, pravico do tesne povza. nosti z Evropo po vojni, medtem ko bi so. vjetski azijski interesi stop 13 bolj v ozadje Tudi te sovjetske zahteve potrjujejo, da je nesoglasje med Moskvo in Wash;ngtonom čim dalje večje. Vsemu so se sedaj pridružile še Standleyjeve izjave, ki so v Moskvi — kakor je zapisal londonski »Times« — vplivale kakor bomba, dočim so v vsej ameriški javnosti presenetile kot nekaj povsem nepričakovanega. Zanimive 30 opembe nekaterih ameriških vodiln h državnikov in polit'kov o teh izjavah. Neki član ameriškega kongresa je na primer izkoristil Standleyjeve 'zjave za zahtevo, naj bi nadzorstvo rad izvajanjem zakona o najemu in posojilu takoj prešlo od predsedn ka na kengres. Senator Nye, ki je član zunanjepolitične komisije je izjavil da so Stand leyjeva obvestila o molku sovjetskega tinka zares mučna in vznenrrjajoča: »Vs' smo namreč doslej mislili da bodo v Sovjetski zvezi priznali, kar smo storili zanje.« Nye je naposled prip:mnil, da še ne more reči. kakšne posledice bi to utegn'lo imeti na izvajanje zakona o najemu in posjilu. Pred. sednik zunanjepolitične komisije senata ie odklonil sleherno izjavo, medtem ko je senator Tydings obžaloval, da sovjetsko ljudstvo ni obveščeno o anglosaški pomoč1 m je izrazil željo, naj bi se to vendarle že zgodilo. Najznačilnejša izmed vseh pa je bila pripomba VVillkieja ki se je omejil na ugotovitev: »Al' namerava amer ška vlada izdati Ruse po vojni aU pa igrajo Rusi prav sedaj dvojno vlogo. V obeh primerih je položaj vreden obžalovanja.« Te pripombe so tem bolj zanimive, ako jih povežemo z odmevi nedavnih izjav podpredsedn ka Zed'-n j enih držav Wallaca, ki je govoril o možnostih sodelovanja med demokracijami n komunizmom. Odmevi teh izjav se nekako strinjajo v tem, da bi se to sodelovanje v nadaljnjem razvoju utegnio zkazati za nemogoče prav zaradi nepopustljivega stališča boljševizma. Wann.ce sam sicer ce možnosti ni izključil, vendar le pod pogojem, da bi se zavezniki že sedaj sporazumeli o tehle tren temeljnih zadevah: 1. odpor proti slehernemu ruskemu poskusu zanašanja track st čne svetovne revolucije v mednarodno politiko, 2. jamstvo da bi Angleži ne vodili protiruske politike 3 sporazum o povojnih trgovskih cdrosih Tako so tudi te izjave dejansko le prtrdile obstoječa nasprotja, čenrav so bie navidezno dobrohotne. Pomen nemškega ps Admiral Fricke, šef nemškega mornariškega stana, je objavil naslednje misli o pomenu podmorni-ške vojne: Ze drugič v svoji vojaški zgodovin; se j Nemčija v tej vojni posLužiia podmor-1 —ega orožja kot odločilnega emitelja v pomorski vojni Do začetka prve svetovne vojne ni bilo še praktičnih izkušenj o možnosti in učinkih podmorniške vojne. Sele prvi odločilni uspehi kapitana Wed-dingena, ki je 22. septembra L 1914. potopil angleške križarke »Hogne«, »Cressy« in »Aboukir«, so zbudili pozornost vsega sveta in opozorili na pomen podmornic v pomorski vojni. Strateški učinek udarcev, k: jih je povzročila podmornica »U 9«, je bil ta, da se je moralo vse britansko brodovje na Severnem morju umakniti v pristanišča severne Škotske in deloma celo v pristanišča atlantske obale angleškega otoka, pravo področje uporabe podmornic pa se je pokazalo šele kasneje. Gospodarska vojna, ki jo je tedaj vodila Anglija s celinsko blokado, je sicer oslabila odporno moč centralnih sil, toda napotila je na drugi strani Nemčijo, da je začela napadati oskrbovalne zveze britanskega otočja. Nemške podmornice so vodile tedaj svojo borbo v skladu s predpisi meddržavnega prava. Veliki uspehi nemških podmornic so imeli za posledico, da se je Velika Britanija ob začetku leta 1918 znašla v tako težavnem položaju, da se je pojavila največja zaskrbljenost glede končnega izida borbe za tonažo in s tem glede končnega izida vojne sploh. Navzlic svoji številčni premoči angleško brodovje ni bilo sposobno, da bi se uspešno borilo proti temu neposrednemu ogrožanju življenjsko važnih pomorskih zvez. Uvedba konvojev in ogromno povečanje sredstev za borbo proti podmornicam, kakor tudi blokada nemških pristanišč z minami ni mogla preprečiti vedno bolj naraščajočih uspehov podmornic. Z žilavo vztrajnostjo se je Nemcem tedaj posrečilo ustvariti nova oporišča za uporabo podmornic. Angleži so še pravočasno spoznali to smrtno nevarnost in so z versaj-sko pogodbo hoteli Nemčiji preprečiti, da bi si ustvarila novo podmorniško brodovje. Ko pa se je Nemčija po dolgih letih nedelavnosti prebudila in je pretrgala verige versajskega diktata, je nastopil čas pre-buje tudi za novo nemško podmorniško brodovje. Takoj po sklenitvi pomorskega sporazuma z Anglijo so v nemških ladjedelnicah začeli graditi podmornice,, katerih prve so bile kmalu nato splovljene. iškega c?oz]a Angleška vojna napoved Nemčiji je nemškemu mornariškemu p oveijn.istvu narekovala osredotočenje vseh naporov prav na podmom ško orožje. Nemške podmornice so v tehničnem pogledu prav gotovo najpopolnejše pomorsko orožje, ki je opremljeno z vsemi najmodernejšimi in najpopolnejšimi bojnimi sredstvi. Sovražnik še danes zaman išče sredstva za pobijanje te smrtne nevarnosti, ki tako resno ograža njegovo pomorsko moč. Ko so pričeli trgovske ladje oboroževati s topovi in so uvedli konvoje, so izgubile pravico, da bi nemške podmornice postopale ž njimi v smislu mednarodnih predpisov, ki veljajo odslej le za nevtralne trgovske ladje. Izmed sredstev za obrambo proti podmornicam se je dosiej kot najučinkovitejše izkazalo letalstvo. Vsi drug: napori so ostali doslej brezuspešni in uspehi nemških podmornic so naraščali od dne do dne. Na taktiko močnih spremstev v konvojih so nemške podmornice odgovorile s sistemom napadov v skupinah, ki ga omogočajo tesne zveze med podmornicami; te danes uspešno občujejo med seboj, ker se je tehnika obveščevalne službe v tej vojni zelo razvila. Čim danes podmornice izslede kak konvoj na oceanu, se takoj začne srdit lov na ladje, ki se navadno šele konča, ko je konvoj v celoti ali skoraj v celoti uničen ali pa se kažejo na obzorju obrisa sovražne obale. Z zasedbo atlantskih oporišč so se strateške postojanke za vodstvo podmorniške vojne znatno zboljšale v primeri s prejšnjo vojno. Velika avtonomija podmornic in nove izpopolnitve dopuščajo sedaj podmornicam, da operirajo tudi na najbolj oddaljenih morjih, od Indijskega oceana do Karibskega morja, od Sredozemlja do Severnega ledenega morja. Anglija že 1. 1941 ni bila več sama kos podmorniški nevarnosti. Iskala je pomoči v Zedinjenih državah in jo je dosegla v obliki 50 starih rušilcev, za katere je morala odstopiti svoja ozemlja ob atlantski obali Amerike, po večini sama pomorska in letalska oporišča. Da bi Angležem še bolj pomagal, je Roosevelt odstopil Angležem tudi nekaj svojih trgovskih ladij, pri čemer so ga skrivaj vodili povsem imperialistični nagibi, ki jih sedaj ne more več prikriti. Odkar so tudi Zedinjene države v vojni, se obe velesile na vse mogoče načine prizadevata, da bi nadomestile ogromne pomorske izgube, predvsem z gradnjo novih prevoznih ladij in brzih edinic za borbo proti podmornicam. Tako je bitka za Atlantik, ki se upravičeno označuje kot »bitka bitk«, postala tekma med potopitvami in novimi gradnjami. Tečaji za pouk Italijanščine Zavod za Italijansko kulturo sporoča, da je otvorjeno vpisovanje v petero tremeseč-ndh tečajev za italijanski Jezik ln sicer: L Prvi tečaj za naprednejše: ponedeljek, srela in petek od 16. do 17.; 2. prvi tečaj za naprednejše, ponedeljek, sreda in petek od 15. do 16. 3. prvi tečaj za naprednejše, ponedeljek, sreda in petek od 17. do 18. Drugi tečaj; ponedeljek, sreda in petek od 18. Jo 19., razen tega tečaj samo za kon-verzacijo v torek in petek od 18. do 19. Zgoraj omenjeni tečaji se bodo začeli v ponedeljek 15. marca in bodo trajali tri mesece. Vpisnina in učnina za ves tromesečni tečaj znaša 35 lir. Za vse naH~i"r>-'p '■nf->rw,«H'e se je treba obrniti na sedež zavoda, Napoleonov trg 6/1. (Uradne ure o 8 uo i2. in od 15. do 18., ob sobotah od 8. do 12.) Japonsko prodiranje na Kitajskem Tokio, 11 marca. s. Agencija Domei doznava z meje pokrajine Hunan. da japonske sile, ki so pričele operacije proti čungkinškim četam južno od Jangceja, postopoma obkrožujejo so* vražnika. Zaradi včerajšnje zasedbe Ovkilova na Jangceju ob meji pokrajin Hunan in Hupei se je moral sovražnik umakniti v gore 40 km severnozapadno od Jokova. Umik sovražnika pa je oviralo dejstvo, da so Japcmc dosegli Heišampu. 35 km južnovzhodno od šišova in Sunomukijaja. Japonske čete naglo napreduje« jo pfbt; jugu ter so se polastile tudi K:jan-potuja m tako odrezale umik čungkinških čet v smeri proti Kangši. Pomočnik japonskega vojnega ministra Tokia, 11. marca. s. General Kyoji Tomi-naga je bil imenovan za pomočnika vojnega ministra namesto generala Kimure. Bombardiranje železnice in pristanišča v Murmansku Berl-n, 11. marca. s. Iz vojaškega vira se doznava, da je nemško letalstvo p:novno bombardiralo naprave in železnice v Mur-marsku, kakor tudi mesto in pristanišče, kjer je nastalo hudo razdejanje. Samo v tem odseku so rdeči izgubii v silovitih letalskih spopadih 23 letal. Napad na japonsko bolniško la3jo Tokio, 11. marca. s. Sovražna podmornica je napadla južnovzhodno od Palaua japonsko bolniško ladjo 9486 tonsko »Danile Ma-ru«. Ladji je kljub temu uspelo prispeti v pristanišče. Napad je bil izvršen pri belem dnevu in znakov Rdečega križa sovražnik nikakor ni mogel spregledati. Sovražnik je s tem prekršil mednarodne konvencije o bolniških ladjah. Volitve na Danskem Berlin, 11. marca. s. Volitve na Danskem so po izjavah v pristojnih berlinskih krogih dokaz odločnega nadaljevanja politike, ki jo je Nemčija pričela od dneva vkorakanja nemških čet na Dansko, kar je bil obrambni ukrep pred morebitnimi napadi sovražnika. Od prvega trenutka so na nemški strani izjavljali, da bosta zagotovljena suverenost in ustava države, če se bo danska vlada primerno zadržala. Parlamentarne volitve so potrdilo tega načela. Molk s strani sovražnika kaže, da je bila sovražna propaganda razočarana, ker so bile volitve razpisane, kajti ta propaganda je hotela vedno dokazovati, da nemške okupacijske oblasti zatirajo danski narod, vlado in ustavo. K<>uanj, 9. marca. s. Ves danski tisk objavlja z največjim poudarkom p. oglas prestolonaslednika ki vedi državo med boleznijo kralja Kristijana. Prestolonaslednik je proglas izdal ob napovedi volitev v dan, variament in senat, ki bodo 23. t. m. in karih se bo uleiežilo nad peddrug nulijon volilcev. Nova turška visela pr&sl parlanrvt-'~m Ankara, 11. marca. s. Po navedbah nekaterih turških listov bo ministrski predsednik Saradžoglu predstavil novo vlado parlamentu prihodnji ponedeljek, ko bo tudi podal izjavo o vladnem programu. Pomanjkanje živil v Rusiji Stoekholm, 11. marca. s. Po zadnjih obvestilih je sovjetska vlada poslala angleški vladi poziv, naj Anglija pošlje Rusiji po možnosti takoj žito iz indijskih pokrajin, ker so najbližje Sovjetski zvezi. Kakor se zdi, trpi rusko prebivalstvo lakoto, in vlada ne ve, kako bi odpravila veliko pomanjkanje žita in turščice v deželi. Položaj sovjetske države je katastrofalen. Kruha in krompirja je zelo malo na razpolago. Mesa in maščob sploh ni. Ce bo angleška vlada ugodila sovjetski prošnji za dobavo žita iz Indije, se bo znašla v hudi zadregi, kajti znano je, da je pomanjkanje žita prav v Indiji izredno hudo. Irski odpor proti Angležem Lizbona, 12. marca. s. Iz Lonuona se doznava, da je ulstrska policija odkrila priprave IRE (Irske republikanske vojske) za sabo tiran je vojnih naporov na Severnem Irskem in pokol policijskih funkcionarjev. Borba je zelo ostra in Nemčiji niti na misel ne pride, da bi podcenjevala možnosti in trdno voljo sovražnika. Toda tudi te možnosti sovražnika niso neomejene. Nemška vojna mornarica, ki z vsemi svojimi silami podpira borbo podmornic, se prav dobro zaveda, da z uspehom v tej bitki za tonažo doprinaša odločilni delež h končni zmagi. Dokler se tako zvanim »združenim narodom« ne bo posrečilo (in verjetnost je v tem pogledu zelo majhna), da bd zmagali v tej bitki za morja in tonažo, bo njihova oskrba v resni nevarnosti, s tem pa seveda tudi proizvodnja, ki že dolgo čuti pomanjkanje nekaterih najvažnejših surovin. Predvsem pa odvzema ta borba sovražniku možnost, da bi prevažal s svojim brodov-jem vse gradivo in ljudi tja, kjer oboje najbolj rabi. Tako vidimo, da podmorniška vojna stalno slabi sovražnika in njegovo vojno vodstvo, saj mu sproti in neprestano križa vse njegove račune in načrte, dočim ustvarja na drugi strani vse pogoje za končno zmago, kajti poseg pod-morniškega orožja v vojno je bistvenega in odločilnega pomena za popolno zmago nad sovražnikom. Gospodarstvo Stiska zaradi kositra Odkar je Japonska zasedia Malajski polotok in Nizozemsko Indijo, od koder prihaja 62B/» vsega kositra, občutijo Zedinjene države vedno hujše pomanjkanje kositra, ki se tudi zdaleka ne da odpraviti s povišanjem proizvodnje v ostalih državah in z ukrepi za štednjo s kositrom. Jugovzhodna Azija je skoraj monopolno obvladala svetovni trg s kositrom Leta 1940. je znašala v Malaji, Nizozemski Indiji- Siamu in Francoski Indokini proizvodnja kositra 150.000 ton. medtem ko je odpadlo v tem letu na vse ostale države na svetu le 90.000 ton, pri čemer je vpo-števano že občutno povečanje proizvodnje v Boliviji, ki je narastla od 25.400 ton v letu 1938. na 38.000 ton v letu 1940. Odkar je Japonska zasedla otočje jugovzhodne Azije, sta Amerika in Anglija navezani izključno na razmeroma majhno proizvodnjo Bolivije, Belgijskega Konga in Nigerije. V teh treh deželah je znašala proizvodnja kositra v letu 1938. nekaj nad 38 tisoč ton. leta 1940. pa okrog 60.000 ton, kar pa zdaleka ne krije najskromnejše potrebe Zedinjenih držav in Anglije, ki sta biLi prisiljeni ponovno zvišati ceno, da bd na ta način pripomogli k povečanju proizvodnja Tudi če se je ta proizvodnja medtem zvi« ;ala na 90.000 ton. krije le dve tretjim normalne potrebe Zedinjenh držav in Anglije, ne glede na povečano vojno potrebo in potrebo številnih drugih držav Pri tem je upoštevati še okolnost. da se koster ne da nadomestiti z drugimi kovinami Povprečno 50% svetovne potrošnje kos tra gre v normalnih časih za proizvodnjo bele pločevine, iz katere se izdelujejo ikatle za konzerve. Nadaljnjih 20 »/o se upo* rablja kot material za spajanje kovin. 10fl/o za izdelovanje zl;tin brona 5°/c za ležiščne zlitine in 5°/o za izdelovanje razn h tub in stan-jola Zlasti je težavno nadomeščenje kositra v zlitinah za spajanje kovin kar je prisililo Američane, da so prčeli uporabljati neko zl -tino svinca in srebra. Laže je nadomestiti kositer pri tubah in folijah, in sicer z a!um ni* jem. vendar je ta potrošnja razmeroma majhna. Glede na strukturo potrošnje so Zed njene države posvetile največjo pozorna t orne-jitviam potrošnje kositra pri izdelovanju pločevine. Najprej so skušali doseči, 6a bi se pri izdelovanju bele pločevine uporabilo manj kositra, kar pa ni prineslo večjega prihranka. Bela pločevina se namreč izdeluje tako, da se tenka železna pločevina vtakne v kopel tekočega kositra. Z ukrepi za štednjo je uspelo le zmanjšanje potrošnje za eno šestino. Zato so morale Zedinjene države bistveno zmanjšati celotno proizvodnjo bele pločevine, im sicer na 1 milijon 350.000 ton nasproti predvejn' potrošnji 4.2 milijona ton. Saimo za izdelovanje bele pločevine so Zedinjene države pred vojno potrošile 17.000 do 21.000 ton kositra. Sedaj so pričele v naglici graditi naprave za elektrolit če o izdelovanje bele pločevine, ki omogoča, da se pločevina prevleče z mnogo manjšo plartjo kositra, pri čemer znaša prihranek dve tretjini v primeri z mehanč-nim izdelovanjem bele pločevine. Seveda pa zahteva ta preosnova gradnjo številnih novih tvoin c, ki pa ne bodo dograjere v doglednem času. Ameriški vojni produkcijski urad je bil zoradi tega prisiljen vzeti v načrt gradnjo 27 tvorn'c za izdelovanje elektrol tične bele pločevine. Problem oskrbe s kositrom je za Zedinjene države mnogo težavnejši kakor za Italijo in Nemčijo, kjer že pred vojno ni bila potrošnja konzerv tako velika kakor v Ameriki in so že pred vojno z uspehom nadomestili belo pločevino z navadno pločevino, ki je po posebnem postopku lakirana z umetno smolo. Na drugi strani pa je tehnika novih nadomestnih surovin v Italiji in Nemčiji mnogo bolj napredovala kakor v Ameriki in Angliji. Iz umetnega tvoriva, zlasti plastičnih mas so pričeli izdelovati, namesto iz cinka, že več let pred vf jno, ko Američanom in Angležem ni prihnjalo na misel, Ia bi mogli kdaj priti v stiske glede dobave kositra. Gospodarske vesti = Pridelovanje žita v Evropi. Melnarod-ni poljedelski urad v Rimu objavlja zanimivo statistiko o pridelovanju žita v Evropi. V zadnfh letih - : ' "sedim je vojne je bilo v vsej Evropi (brez sovjetske Rusije) posejanih z žit^m 89 milijonov ha, kar predstavlja skoro 20®'ft celotne površine Evrope in s/s za obdelovanje sposobne zemlje. V primeri s petletnim razdobjem pred prvo svetovno vojno je ugotoviti, da se je v severni in srednji Evropi z žitom posejana površina zmanjšala za 9%, me! tem ko je v južnoevropskih državah narasla za 12fV Na drugi strani pa se opaža sploSno nara-ščanje s pšenico in koruzo posejane površine in precejšnje skrčenje površine, posejane z ržjo in ovsom. = Iz italijanskega gospodarstva. Upravni odbor zavoda Banco di Roma jc odobril bilanco za preteklo leto, ki zaznamuje 21.2 milijona lir čistega dobička (prejšnje leto 19.8). Zavod bo plačal 4o/0 divilendo in bo znesek 3 milijone lir dodeljen rezervam, ki bodo s tem narasle na 64 milijonov lir. — Podjetje kovinske industrije Franco Tosi v Milanu bo zvišalo glavnico od 91 na 135 milijonov lir. — Družba Snia Vise osa v Milanu bo za preteklo leto plačala nespremenjeno 11% dividendo na glavnico, ki je bila leta 1941. povišana od 700 na 1050 milijonov lir. — Omejitev potrošnje fotografskega materiala v Nemčiji. Po odredbi nemškega državnega urada za kemijo se v bodoče fotografski filmi, plošče in papirji s takojšnjo veljavnostjo ne smejo prodajati ali trositi za nepoklicne nanie.v?. Prav tako je obrtno razvijanje plošč in filmov ter kopiranje plošč in filmov za nepoklicne namene prepovedano. Z isto odredbo je državni urad za kemijo izdal prepoved izdelovanja k« f&jnih soli, predmetov iz voska, raket žabic in sličnih predmetov ter številnih parfumerijskh in lepotilnih izdelkov z izjemo zobnih past, otroškega pudra, past za parkete in sličnih izdelkov. Sveče se ne smejo uporabljati za razsvetljavo v lokalih in gostinskih obratih in se v ta namen tudi ne smejo prodajati. Izvzet je le primer zasine razsvetljave, kadar odpove električni tok. — Izredno obilna turška letina bombaža. Iz Ankare poročajo, da je b la po uradni cenitvi turškega gospodai skega ministrstva lanska letina bombaža v Turčiji za 50% večja nego v prejšnjem letu. Pridelek je namreč dosegel 186.900 bal nasproti 127.100 balam v prejšnjem letu. Pri tem se je površina nasadov povečala od 172.400 na 182 000 ha. Z naglim razvojem proizvodnje bombaža v Turčiji se je v zadnjih letih močno razvila tudi turška tekstilna industrija. IS D R A M A Sobota, 13. marca, ob 17.30: Mirandolina«. Red B , . T Nedelja, 14. marca, ob 16: Hamlet. Izven. Cene od 15 lir navzdol. 1C0 predstava. Ponedeljek, 15. marca: Zaprto. * C. Goldini: >;Mirand°lina«. Komedija v treh dejanjih. Osebe: vitez Rpafrotta — Jan markiz Fcrlipopoli — Gregorin, grof Albafiorita — Verda; ik, Mirandolina, krč-mar ca — Danilova Hortenzija in Dejam-ra, gledališki igralki — Gabrijelčičeva m V ' Juvanova, Fabricij, natakar — Gorinšek, vitezov sluga — Bened čič, grofov sluga — Podgoršek. Dogaja se v M-rani" lin ni krčmi. — Režiser: J. Kovič, scenograf: inz. E. Franz. 1C0. predstava Shalccspearejeve tragedije Hamlet. V nedeljo ob 10. bo v Drami 100 repriza »Hamleta«, ki ga bo uprizorilo naše gledališče od leta 1921. Od tega leta dalje je vsako sezono do leta 1923. dosegla v Cankarjevem prevodu in pro?.. Šestovi režiji 50 predstav. Leta 1933. in naslednio sezono je imela v novem Zupančičevem prevodu in režij: C. Debevca 13 repriz. v letu 1S39.-40. zopet v Sestovi režiji 14 predstav in v sezoni 1941-42 v dr. Kreftcvi režiji 2? predstav. Hamleta so igrali na našem odru: Zvon mir Rogoz, Čiri] Debevec, Emil Kralj in Slavko Jan. Gostovali so v tej vlogi tudi ruski igralec El sk in član Narodnega divadla iz Prage Kohout. — V nedeljski predstavi bo ;gral naslovno vlogo Slavko Jan. Nov bo Tiran kot Laert Ostala zasedba glavnih vlog: Kralj — Levar- kraljica — Danilova. Ofe-lija _ V. Juvanova, Polonij — Cesar. OPERA Sobota. 13 marca, ob 17: Evgenij Onjegin. Izven Cene od 28 lir navzdol. '>delja. 14 marca, ob 14: Princeska »n zmaj. Mladinska opereta. Izven. Cene od 20 lr navzdol. ob 17: Zemlja smehljaja. Opereta. Izven. Cene od 28 lir navzdol. * P. I. Ca ;kovski: »Evgenij On.iegin.« Opera v 7 slikah. Osebe: Larina-Poličeva. Ta-tjana-Vidalijeva, Olga-Golobova, Filipjevna-Stritarjeva, On ie-gin-Janko, Lenski-Cu ".en, knez Gremin-Lupša, stotnik-škabar. Za-recki-Dolnlčar, Triquet-B. Sancin, Gillot-Mencin. Dirigent: N. Stritof, režija in scena C. Debcvec. zborovodja: R. Simoniti, koreo-graf: inž. P. Golovin. Naroc;te se na romane DOBRE KNJIGE! Natečaj za propagandni turistični plakat Veliko zanimanje med umetniki — Podrobna navodila Umetniki v Ljubljan' so z velikim zanimanjem vzeli v vednost obvestil; Pokrajinskega poverjeništva za tujski promet o razstavi propagandno-turističnega plakata (lepaka). Stalne pobude za razne natečaje v korist naših umetnikov kažejo blagohotno razumevanje za potrebe ljubljanskih umetnikov. Prc pagandni lepak je velikega pomena za turizem, ker morejo barve in predmeti na njem takoj vzbuditi zanimanje in privabiti tujca. Pokrajnsko poverjeništvo za tujsk; promet dopolnuje navodila natečaja v toliko, da morajo biti lepaki 0.62 m široki ln 1.00 m visoki. S tem obvestilom so vsi umetniki vabljeni, da te mere upoštevajo pri pripravi svoj h del. OmeDjamo dalje da znaša znesek k: ga ima raz9Cd'Sče za nagrade na razpolago 5000 lir. Podrobnejša navodila so naslednja: Pokrajinsko poverjeništvo za tujski promet priredi razstavo propagandno-turistič. nih plakatov, ki bo od 12. do 27. junija t. 1. v Jakon: Cevem paviljonu. Na razstav, lahko sodelujejo vsi umetniki Ljubljanske pokrajine z enim ali več leti ki pa morajo biti podana učinkovito in razumljivo z umetniškega kakor tudi dokaznega stališča glede načina ž'vi jen ja ali oogleda na pokrajino Ljubljanske pokrajine, tako da je mogoče takoj oblikovati motiv propagandno turističnega pomena. Kompozicije v barvali, dimenzija 0.12 i rine in X m višine morajo biti priprav- ljene za takojšnjo reprodukcij; za tisk in barve. Oni. ki želijo sodelovati pri razstavi, morajo sporočiti svoj pr stop Pokra ji- skenm poverjenštvu za tujski promet Liub'jan? Gledališka 11. do 20. maja z czn-ačbo števila del in naziva motivov, ki bodo predloženi. Dela morajo biti poslana v Jakopičev pa. viljon v roku, ki bo šele določen. Na hrbtu m-raj- nosit' plakati osebne podatke tekmovalca, naziv motiva 'n ev. prodajno ceno. Razsodišče, sestavljeno iz treh članov. Pokrajirskega poverjeništva za tujski promet. Združenja umetnikov in profesionistov. bo pepreje pregledalo M nepristransko Izbralo odgovarjajoča dera ki se bodo t'»dh nagradila. Odloč'tve razsodišča so neizpodbitne. Razsodišče ima na razpolago za nagrade 5000 lir. Nagrajena dela preidejo v last prireditelja razstave. ^Dela, ki ne bodo Izbrana za razstavo, morajo dvigniti interesenti v treh dneh po obvestilu. Razstavljena dela, ki ne bodo prešla v last Poverje-n'štva ali ev. kupca bodo na razpolago razstavijalcem tri dni po zaključitvi raz stave. Ona dela. ki ne bodo dvignjena v tem času. bodo prešla v last prireditelja razstave. Vse stroške prevoza, p šiljatve 'n vrnit v, razstavljenih del plačajo razstavljal ci £4 mi. Prireditelj ne prevzame odgovornosti za škodo, ki bi bila povzročena zaradi tatvine, požara itd. v času, ko so v niego-vem varstvu. E. Josin: Stara LJubljana XVIII. Ljubljana je imela malo zdravnikov V mojih mescca avgusta objavljenih spominih sem povedal, da jc Ljubljana imela pred 70. leti zelo malo zdravnikov. Spcvninjam sc na naslednje: Dr. Fian Fux se je rod 1 leta 1822. v Sle-verju in umrl jc v L ubljanl let". 1892. V Ljubljano je pnšel leta 18154., vcdil je v deželni bolnici okulietični cd lelek, pozneje pa k rurgični. Bil je zdravnik stare š:le. v mestu dobro znan. ker je imel tudi privatno prakso. Ko je prišel v ponedeljek zjutra. v bolnico, so ga čakali že razni pa-cijenti, med njimi tudi vel ko fantov iz ljubljanske okolice z obvezanimi glavami ali rokami. Nagovoril j h je: »Kje ste sc pa včeraj tepli?« Ko je bil nekaj let vdovec, se je še enkrat oženil. Vzel je staro Stfeibo, vdovo po tovarnarju, ki je imel trgovski lokal do ljubljanskega potresa v špitalski, pozneje pa v Str tarjevi ulici. Dr. I. Mader je dolgo let ordiniral v Ljubljani; bil je menda Ljubljančan, tih mož, ki pri ordinacijah ni veliko govoril. Stanoval in ordiniral je v h;ši tovarnarja Naglasa na Turjaškem trgu. Bil je dobrotnik revežev. Oženjen n; bil ter je zapustil svoje premoženje, ki pa ni bilo ravno veliko, v humanitarne namene. Mož je umrl pred 50 leti in nje .ovega pogreba se je udeležilo veliko ljudi. Dr. Jožef Derč se je rodil kot sin pre-užitkarja v Selu leta 1846. in umrl 1. 1907 v Ljubljani. Bil je veliko let zdravnik v tobačni tovarni. Njegov sin dr. Bogdan Derč je primarij v otroški bolnici. Dr. Viljem Kovač se je rodil leta 1830 v Ljubljani, umrl je pa leta 1888. v Trebnjem. V Ljubljani je bil zdravnik od leta 1872., leta 1875. pa je postal mestni fizik. Dr. Alojzij Val en ta plem. Marchturn je bil primarij porodniškega oddelka pri deželni bolnici ter nekaj časa tudi ravnatelj; vodil je tudi babiško šolo. Stanoval je v svoji hiši na Cankarjevem nabrežju, kjer je tudi popoldne privatno ordiniral. Valenta je imel dva sina: starejši sin je bil na realki nekaj let moj sošolec. Bil je lep fant, a v četrtem razredu je nenadoma umrl na zavratni bolezni. Mlajši sin je postal zdravnik, očetov naslednik v bolnici. Ljubljančanom je bil dobro znan; damam, ker so hodile k njemu v ordinacijo, gospodom pa, ker je imel navado hoditi zvečer v gostilne. Nesrečniku se je omračil um ter je izvršil samomor. — Neka ženska je prišla k mlademu dr. Valenti v ordinacijo ter mu tožila, da je bolna in naj jo preišče. Po preiskavi pravi dr. Valenta: «Sinčka boste dobili.» Prestrašena ženska pa pravi: »Gospod doktor, saj to ni mogoče, ker je moj mož v Ameriki. »To me nič ne briga, kje je mož, rekel sem Vam, da dobite sinčka.« Ce je res prišel sinček na svet, ne vem. — Stari dr. Valenta je imel dve lepi hčeri. Starejša se je poročila z zasebnikom Ma-ličem, postala pa je kmalu vdova ter se potem zopet omožila z grofom Paumgarv-tenom iz znane Paumgartnove rodbine, ki je imela grad na Fužinah pri Ljubljani. Mlajša hči Ema pa se je poročila z grofom E. Auerspergom. Dr. Josip Dornig se je rodil v Triestu leta 1850. Bil je primarij v deželni bolnici od leta 1861.—1892. na dermatološko ve-nerološkem oddelku. Nato se je preselil kot ravnatelj bolnice v Salzburg; njegova žena je bila hči trgovca in hišnega posestnika M. Kastnerja. Umrl je v Salzburgu leta 1913. Dr. Vinko Gregortč se je rodil v Ljubljani leta 1857.; postal je naslednik Dor-niga v deželni bolnici in bil tudi ravnatelj bolnice. Ordiniral je tudi doma v svoji hiši na Resljevi cesti. Njegova vdova, rojena Lenarčičeva živi v Ljubljani. Dr. Gregorič se Je udejstvoval tudi na političnem polju, bil je deželni poslanec in tudi predsednik Mestne hranilnice. Dr. Kari Bleivveis-Trsteniški se je redil na Dunaju leta 1834. kot sin dr. Janeza Bleiweisa; umrl je leta 1909. v Ljubljani. Po dovršenih študijah je služil najprvo v Trie!3tu, potem v Ljubljani, šel kot zdravnik za nekaj časa v Kranj, nato se vrnil v Ljubljano, postal je primarij in pozneje tudi vodja deželne bolnice ln blaznice. Njegova soproga je bila hči dr. Kosa, zdravnika in posestnika v Ljubljani. Dr. Blei-vveis je trii svak dr. Valentina Zarnika. Bil je tudi portik, postal je občinski svetnik in deželni poslanec leta 1882 do 1889. Dr. Ljudevit Jenko je bil priznan okulist, ordiniral je na svojem domu; stanoval je pred potresom v mestni h Si meščanske imovine, potem pa na Jurčičevem trgu. Dr. Jenko kaker tudi njegova soproga rojena Lenče z Laverce sta bila navdušena Slovana; poučevala sta privatno na domu svoje znance ruščino. Dr. Ffeffecer je bil v Ljublja.-fi' kot zdravnik prav dobro znan. Stanoval je kot že star mož v neki hiši Pred škofijo. Bil -e droben mežček ter je h tro hodil po cestah. Dr. Eisl je bil zdravnik pri Južni železnici; imel je veliko posestvo na Poljanski cesti, tam kjer stoji sedaj gimnarija, zavetišče Josefinum. Eisl je imel hčer, ki se je omožila z Del Cotom, bivfiim vladnim uradnikom, k jo pozneje šel v pokoj kot okrajni glavar ter po svetovni vojni umrl. Del Cot je prodal in parcellral posestvo ter so tamkaj nastale razne ulice in hiše. Del Cot je bil zadnji predsednik avstrijskega Rdečega križa. Dr. Friderik Keesbacher je bil primarij v deželni bolnici in je umrl v Ljubljani leta 1S95. Kljunači so tu Kljunač je selivec, dasi ostanejo posamezni tudi čez zimo pri nas in celo mnogo više na severu, kakor na obali Norveške in Južne švedske. Največ jih ostaja čez zimo na Irskem, ki je sploh obljubljena dežela kljunačev in kožic. Tu je namreč mnogo izvirov, ki nikdar ne zamrznejo in kjer zato nikdar ne zmanjka potrebne hrane. Večinoma prezime kljunači v Egiptu, v Abesiniji, v Armeniji, Kurdistanu, Siriji, Arabiji, Perziji itd. Na pomlad se vračajo na sever, od koder se selijo v zimovališča na jesen. Potujejo ponoči in najrajši ob dežju. Pri ugodnem vetru prelete v eni noči 400—500 km, pri neugodnih vetrovih napravijo komaj 40—50 km. Lete posamič, v parih ali v majhnih jatah. V svojem življenju sem le enkrat naletel na jato selečih se kljunačev. Bilo je na vernih duš dan. Prejšnje dni je lilo in vode so bile narasle. Popoldne okrog treh sem prišel na jugovzhodni rob malega gozdiča pod zapuščenim mlinom pred št. Jakobom ob Savi. Pred psom se je začel dvigati kljunač za kljunačem, da nisem znal, na katerega bi streljal. Prepodil sem jih najmanj dvajset. Da bi bil plen večji, sem šel po lovskega čuvaja. Ni ga bilo doma. Zato sem naročil, naj me počaka drugo jutro. Preiskala nisva le omenjenega gozdiča, ampak ves prod pod št. Jakobom in Nadgorico, a našla nisva niti enega kljunača. Odnesla jih je noč. Kdaj prilete kljunači k nam? Pri spomladanski selitvi prihajajo kljunači k nam okrog sv. Jožefa. Do srede aprila izginejo na sever razen redkih parov, ki gnezdijo pri nas. Pred dvema desetletjema sem skušal zajeti pomladansko življenje kljunačev pri nas s temi spominskimi stihi: reminiscere — za slokami potrudi se; oculi — sprelet se že vrši; laectare — polne so jih bare; judica — nam jih še da; palmarum — tralarum; quasi-modo geniti — pusti sloke gnezditi. Toda cerkvene nedelje reminiscere. oculi itd. zavisi od Velike noči in niso vsako leto ob istem času. Zato nimajo navedeni spominski stihi za lovca praktične vrednosti. Naši preprosti lovci vežejo pomladanski prihod kljunačev na polovico marčne lune. Na jesen se selijo kljunači skozi naše kraje od srede oktobra tja prek Vseh svetih. Vsako leto ni selitev enako številna, kar zavisi veliko od vremenskih prilik. Naj bo pa slaba ali dobra, lovcu zavre ob njej kri. Na pomladnem spreletu Stojim ob kapelici sv, Janeza Nepomuka. Kazalec drži čez usta, kakor bi mi hotel reči: »Zadrži se mirno in glej, da se boš čim manj videl! če te zagleda kljunač, napravi po bliskovo v zraku ostro kljuko, da še sprožil ne boš. Krijem te dobro, ne da bi te oviral pri streljanju.« Pred menoj se beli cesta, onkraj nje leže močvirnati travniki, ki obkrožujejo borov in smrekov gozdič. S travnikov se vzdigujejo jelševe meje ali posamezni jelševi grmi. Za menoj se razteza ozek pas njiv, za njimi vijejo v čisti pomladni zrak gole veje hrasti in bukve, pod katerimi krvavi resje. Večer je mil. Z bližnjega vrha žvrgoli kos svojo večernico. Sonce že zahaja, a še se dobro razločujejo vrhovi in veje dreves v tihem pomladnem zraku, ki se mrači. V bližnji cerkvi zazvoni zdravamarijo. Kakor da bi jo med drevjem umirajoči glasovi zvona priklicali, se pojavi v daljavi nad gozdom pika. Komaj je preteklo nekaj sekund, kar sem jo zagledal, že hušne mimo mene kot senca kljunač. Stojim na dobrem mestu, a prepočasen sem. Komaj ugotovim to, začujem nad gozdnim robom kvor, kvor, kvor-pisp. Na tristo metrov zagledam kljunača, ki se oglaša. Z neverjetno hitrostjo priplava naravnost nadme. Dva poka zagrmita naglo. Kljunač se zamaje na stran, nato se požene navzgor in pade proti tlom. že mi vzvalovi srce v veselju, da sem ga snel z večernega neba, ko se vzdigne čez jelševo mejo in mi Izgine izpred oči. Ptičar, ki mi leži mirno ob svetnikovih nogah, me ošine z vprašujočim pogledom. Hitro nabašem puško in napeto čakam, še jeziti se ne utegnem nase. Kmalu zafiu-jem iznova kvor, kvor-pso. Preden zagledam kljunača, utihne glas. Skoro nato zapazim, da se zaganjata v vijugastem letu v strmih obratih navzgor in navzdol kljunača drug v drugega. Z dolgima kljunoma se napadata in se oglašata z ostrim gog, gog. Letita skoro nad vrhovi dreves, vendar se mi zdita visoko. Ta optična prevara bi me kmalu zapeljala, da bi ne streljal, če bi se naglo ne domislil, da je drevje le kakih 15—20 metrov visoko. Na strel pade eden od kljunačev skoro navpično z zaprtimi perutmi na tla. Za drugi strel sem bil prepozen. Konec spreleta Minilo je že deset minut od začetka spreleta, a še vedno čakam. Trajanje spreleta zavisi od zemljepisne lege kraja. Pri nas traja največ dvajset minut. Cim južneje leži kraj, tem manj časa traja sprelet, ker se mrak hitro umakne temi. Na severu, kjer se poleti niti prav ne stemni, traja sprelet tudi dve uri. Kako dolgo traja sprelet, zavisi tudi od tega, ali se vzdignejo kljunači naglo drug za drugim in ali napravijo svojo pot le en-! krat ali dva- ali trikrat. Na spreletu vidiš i torej lahko enega in istega kljunača dva-i ali trikrat. Sprelet kljunačev ob pomladnih i (na severu tudi poletnih) večerih je v ne-| posredni zvezi z njihovo biologijo ter spada ; k njihovemu ženitovanju. i Kljunač se rad spreleta ob grebenih, ob robovih gozdov, ob potokih in tudi ob potih, i kjer ima mir, se ne ozira niti na ljudi niti na živali. Ne spreleta se rad na širokih ravninah, čez predele, ki mu za sprelet posebno ugajajo, leta po raznolikih vijugah in z doslednostjo kakor po načrtu. Pri tem naoravi pot 10—15 km ali še več. Spreletajo se samo samci. Razume se, da 1 poleti tudi samica zvečer, in sicer za hrano, Ogromna večina oglaševalcev se obrača na „Jutrov" oglasni oddelek! : . i -JVC fp • Fronte tunisino: per il rifornimento alle nostre truppe operanti vengono anehe orga-nizzate, con il concorso della popolazione indigena, colonne camellate — S tumškega bojišča: za oskrbo italijanskih operirajočlh čet se ob sodelovanju domačinov organizirajo kolone z velblodi toda leti le nekoliko metrov nad zemljo in se ne oglaša. Ko sem o tem mislil, se je malone stemnilo. Noben kljunač ni bil več priletel. Poklical sem psa in mu zapovedal prinesti padlega kjunača. Ker strel kljunača večkrat le omami, sem spremljal psa z napeto puško. Tokrat je bil kljunač mrtev. Za lov na večernem spreletu je dober pasji donašalec potreben, ker sam težko najdeš vsakega padlega kljunača, ki ga prikriva nezaznatna barva. Lov s ptičarjem Mokra tla, porasla z jelševjem in mladim lesom. Glist je torej dosti, da se morajo počutiti kljunači dobro. Drevje je skoro golo. Odpadlo listje šušti po tleh. Vreme je milo, nebo deloma oblačno. Ob takem vremenu ne drže kljunači. Boljše je hladno vreme pri jasnem nebu. Vobče pa pomeni vreme pri lovu kljunačev malo. Nekateri kljunači drže prav tako slabo ali dobro pri toplem, suhem vremenu kot pri dežju in vetru. Za lovca je seveda suho vreme boljše, da ne hodi premočen po grmovju. Ker kljunači zelo dobro slišijo, stopam kolikor mogoče tiho za psom, in mi mora na kratko iskati, čez domet puške ga ne puščam. Puško nosim pokonci, da bi jo kljub grmovju lahko in hitro nameril v vsako smer. Pes še ni dobro zavil v jelše v je, ko je za-frfotalo. Med visokim drevjem, rastočim za jelševjem, sem še videl izginiti senco. Dah kljunača je zapeljal psa, da je pričel repkati in naglo iskati. Pri tem je prepodil drugega kljunača, ne da bi se tega zavedel. Niti videl niti slišal ga ni. Jaz sem čul le njegov vzlet. Moral sem psa poklicati in ga umiriti. Tla so bila na več krajih polita z rumen-kastobelimi iztrebki kljunačev. Iskal sem torej na pravem mestu. S psom se vijeva skozi jelševje in trnje. Pozor, pes stoji! Previdno se pripravljen travi. Obseva jo sonce, ki se je prikralo skozi pretrgane oblake. Nič ne vzleti. Sonce približam. Pes gleda nepremično proti nizki dene dolgokljunemu ptiču dobro. Zato drži. Prestopim se, da bi laže streljal. Tlesk s perutmi, istočasno pa prhneta skoro navpično kljunača — gotovo parček—, se po-ženeta v loku čez grm in se v krivuljah izgubita z neverjetno hitrostjo med obr-šaml drevja, ki mi ju prikrijejo, preden morem sprožiti. Vem sicer iz izkušnje, da je trenutek, ko kljunač pri vsej svoji letalni hitrosti v zraku tako rekoč miruje, vendar sem prepočasen v sklepu in dejanju. Da niti izpalil nisem, me je poparilo. Ko bi bil pes količkaj kriv, bi moral to najbrž čutiti. Tako pa je najbolje, da grem za kljunačema, saj se prepojen kljunač rad kmalu spusti, četudi ne vedno. Včasih se celo vrne v loku na staro mesto ali vsaj v bližino. Res najdeva s psom enega od kljunačev, a zletel je, komaj je pes obstal. Drugega ali nisva našla ali se je vzdignil, ne da bi bila to opazila. Kraj je sicer za kljunače dober, a meje KULTURNI PREGLED Prof. Saša šantel Ob šestdesetletnici Dne 15. t. m. praznuje šestdesetletnico slikar in skladatelj prof. Saša San tel. Prireditev retrospektivne razstave v Jakopičevem paviljonu, izvajanje jubilantove Suite za godalni orke* ster na pcmedeljskem koncertu, priprave za ko< morrii večer njegovih skladb — to so znaki, k; kažejo, da se njegov življenjski jubilej tiče naše javnosti. Kako tudi ne. saj priznavamo v njem enega izmed pomembnih in značilnih kulturnih delavcev. Že sama združitev slikarstva in muzike je vtisnila Šantlovi osebnosti izredno, tudi drugod redko značilnost in bo omogočila bodočemu proučevalcu njegovega dela zanimive primerjave. Več kakor trideset let se že udejstvuje prof. Saša Šantel v našem umetniškem življenju. Mnogostranost njegovega dela razdeljenega v dvoje področij, ki sta težko dostopni enemu samemu proučevalskemu in kritičnemu pogledu, z druge strani pa njegova osebna skromnost, ki sta ji bliža delo jn zatišje zasebnega življenja kakor pa hrup javnega življenja — to je krivo, da celotni oeuvre prof Saše Šantla m še bil zadosti pregledan in ocenjen. Nedvomno bo dala njegova šest* desetletnica ;zpodbudo za tako bilanco saj bo že sama retrospektivna razstava odprla doslej ed nstven pogled na njegov slikarski in grafični razvoj, čigar posledke smo dobivali doslej bolj kot fragmente kakoT kot celoto. Upoštevajoč obe umetnišk poluti Šantlove osebnosti, slikarstvo m glasbo ne smemo po« zabiti še njegove umetniško-pubhc stične in kritične deialnosti. zakaj prof Šdntel je rad zasukal pero. če je bilo treba seznanil občinstvo s kakim zanim vim pojavom ali spregovoriti k splošnm ;n podrobnim vprašanjem slovenskega umetniškega življenja Tako se nam na tem časovnem razpotju njegovega dela — razpotju, ki pomeni, kakor upa- mo, vsaj še desetletje intenzivnejšega dela. odpirajo pogledi v življenje, o katerem lahko re= čemo, da je bilo notranje bogato, na zunaj pa rodovitno za vso našo umetniško kulturo. Na dosedanji poti si je naš ugledni šestdesetletnik nabral toliko umetniške izkušenosti, da utegne prav v novem, najzrelejšem desetletju člove« žkega tvornega življenja, prispevati še marsikatero novo potezo k dosedanjemu profilu svoje značilne umetniške in človeške osebnosti. * Saša Šantel se je rodil 15 marca 1883 v Go-rizii, kjer je bil njegov oče profesor fizike in matematike, mati pa se jc bavila s slikarstvom. Materin vpliv in delež pr: oblikovanju tistega duševnega sveta, ki iz njega človek nekako zajema vse živi cilje je utegnil biti v tej rod-b:ni posebno moč m. Otroci so rasli v ozračju slkarstva in muzike. Dve sestri Avgusta in Henrijeta. sta sc posvetili slikarstvu in sc pripravili na akademijah za tisto ugledno mesto, ki sta ga pozneje *a\zc!i v slovenski upodabljajoči umetnosti. Sa 'a Šan'el je kot gmnazij-ski abiturient stal pred izbro, ali naj se od* loči za glasbo ali za s"ikar.-• vu, z:>kaj oboje ga je enako mikalo, v cbeh umetn- - tih ]l ivegova prirojena nadarjenost zasluti i svoje ž \ljenjs sko poslanstvo. OJločilo jc naključje- prav tedaj je bila razpisana štipendija za posebno, avstrijskemu muzeju na Dunaju priklcpljeno slikarsko šolo. ki je vzgajala profesorski naraščaj za srednje šole. Sa'a Šantel je štipend jo dobil in je začel skupaj s 25 tcvarri z vse tcdaije monarhije študirati slikarstvo in grafiko. V tej šoli. ki jo je vcdil prof Kcnier n :z katere je izšlo več odličnih slikarj.v so sc va-d:!i predvsem v aktu m v razn h grafičnih t»-V nikah. L. 1913 je Saša Šantel <-b skal še Brock-hoffovo graf:čnu šolo v Monakovem Za časa dunajskih študij je bil vpisan tudi na filozofski iakulteti kjer je z'asti poslušal pred ivanja iz umetnostne zgodovine, zasebno pa se je ves čas bavil z glasbo. Po dcvr.:cn h študjah je bil profesor na raznih srednjih šolah, dokler se ni stalno1 naselil * L.ubljani, kier je šc d.-ncs na» stavljen na Srednji tehniški šoli kot eden najuglednejših profesorjev tega velikega učne« ga zavoda. Na njem uvaja učcnce predvsem v dckr,ial:viiO slikarstvo. * V javnosti se je prof. Saša Šantel uveljavi! najprej kot grafik in knjižni ilustrator. Poleg nekaterih manjših reči so najbolj cpi.zor ie na njegov grafični talent odi čne ilustracije v Matični izdaji povesti Vladimir ja Nazora »Veli Jože« Kdor je kdaj videl to knrgo. so mu ostale v živem spominu tud nje ilustracije kar je pn tako ilustriranih knjigah le redka odlika, saj so ilustracije v največ pri-mer h samo nekak nameček, lepotna izpopolnitev. niso pa organsko včlenjene v vsebino in chua kivige Uri ur so prav v Šantlovem primeru. Pozneje je Šantel šc zelo srečno ilustriral Meškove inbd nske povesti »Mladim srcem« in nekatere druge knjige. Grafično udejstvo« vanje pa ie postavilo na enega prvih mest med slovenskimi grafiki ter jc pokazal v tem pogledi' tudi organizator čno dejalnost; sodeloval je pri raznih akejah. posebej še razstavah naših »jruikov v Slovcn:ji n ostalih delih prejšnje države, prav kakoT v inozemstvu. Njegova grafična dela so se stalno pojavljala na znati h razstavah »Cvijetc Zuzcrič« v Beogradu. V jlkarsvu jc cr.ozorii nase kot krajinar, izde'al pa jc tudi vrsto etnografsko zanimivih s'ik (narodne no-e iz razn h naših krajev), ki so se v razg'cdn:čnih izdajah pridol- i* široko pozornost. Razstavljal jc na vseh skupnih razstavah v Ljubljani. Posebej je priredil raz-s avo v Jakopičevem paviljonu skupaj z dvema tovarišema iz »Vesne«, dalje v raznih večjih me t h biv"e Jugcslavijt. pa v Drcsdenu, Fiunv (1925, 1927) -n Firenzi (1927) v Madri-di. Brii\cl1eru. Varšavi. Londonu itd. L^ta 1936 ie dcvrš l za malo dvcrcno Filharmonične dru* žbc znano sliko »S'ovcnsk glasbenik «, potem ko jc bil žč nekaj let prej naslikal za Glasbe« no Mat co okrog 141) portretov slovenskih glasbenikov od Trubarja. Skdkojne m Gallu-ci-PctcIina do najnovejših skladateljev. Šolsko delo ga jc tudi v prejšnj:h let h nekoliko omejevalo. tako da se je bavil bolj z grafiko kakor s slikarstvom, zlasti s slikanjem v naravi; grafika mu je tudi v zadnjem času prav pri srcu. posebej še radirankc. katerih tehnika mu vzbuja pcscbno /an manje n veselje S svojim dol-gn'ctnim delom, posebej še z mirno trezno, k stvarnosti nagnjeno osebnostjo ter veliko 'zs obra/bo si je prof. Šantel pr dobil v umetniških krogih ugleden položaj. Od leta 1939 do danes jc predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov potem ko mu je bil dolga leta tajnik ali blagajnik, v N a» te dobrote so ozke. Zato se bo treba potruditi, da ne pridem prazen domov. Delo ni za psa lahko, ker čepi kljunač podnevi na mestu, v jutranjih urah pa le malo prehodi, ker bode za glistami na. majhnem prostoru. Njegova sled m torej razprežena. Med redko rastočimi borovci, kjer sem s» kljunača najmanj nadejal, obstoji pes. Ker ni bilo pravega kritja, se je kljunač naj bris zanašal na varovalno barvo svojega r j as tega perja. Stal sem že vštric psa, ko se je kljunač kot sova zazibal v zraku in skoro vodoravno odplaval. Morda je bil od dolge nočne poti utrujen. . Strel je bil lahek. Kljunačevo življenje je itak mehno in zadostuje, da ga prime par zrn št. 10 ali 12. Čez nekaj časa pes ponovno obstoji. Ko pridem blizu, se vzdigne kljunač za nekoliko pedi in se spusti že nekaj metrov naprej na tla. Ali je ranjen? Stopim bliže, a tu mi odleti tako nizko in spretno, da sem bil prekratek. še enkrat mi je pes dobro stal. To pot so ždeli v majhni razdalji drug od drugega trije kljunači, najbrž samica z dvema častilcema. Vzleteli so hkrati, a vsak v svojo smer. Sklatil sem enega. Posebno urni letalci se mi niso zdeli. Morda so bili mladi, kajti v letalski spretnosti je med mladimi in starimi kljunači precejšnja razlika. In lov z gonjsčt Na jesen in na spomlad (kjer ni spomladanski lov prepovedan) love kljunače tudi z gonjači. Ti jih plašijo bijoč po grmovju s palicami ali pa ragljajoč z ragljami, » kakršnimi ropotajo naši otroci na veliki teden. Ta način lova ni tako raznolik kot lov s ptičarjem, zahteva pa enako okretnost naglost in dobro roko, kajti kljunača zadeti je umetnost. Lahko je zadovoljen, kdo pobere na tri strele enega. Ob Prutu v Bukovini se mi je na kljunač-jem lovu z gonjači to pripetilo: na strel se mi je spustil kljunač na tla in obležal blizu mene na trebuhu, kakor da bi bil ranjen. Dobro sem ga videl. Z glavo je bil obrnjen proti meni, bodeč (viržinka pravijo naši ljudje kljunačevemu kljunu) je nagnil k prsim. Z debelimi očmi me je mirno gledal. šel sem, da ga poberem. Ko se mu približam na tri korake, se zasuče, da mi je kazal zadnjico. Nagnil sem se, da bi ga prijel, tedaj pa je sfrčal. Mislim, da se nisva nikdar več videla. Kljunaču stoji rjavo oko visoko v okrogli glavi in je precej nazaj pomaknjeno, da f;e zdi, da ima dolg obraz (ptič z dolgim obrazom). Uverjen sem, da je bil ob pravkar omenjeni priliki moj obraz daljši kot njegov. Klicanje s piščalko Na švedskem, Norveškem in Nemškem kličejo ali privabljajo kljunače zvečer za časa paritve tudi s piščalkami, s katerimi posnemajo glas psp. Jaz tega še nisem poskušal in tudi ne bom, ker si ne morem misliti, da bi mi nudilo to psikanje toliko čara kot čakanje na spreletu ali lov z dobro izšolanim ptičarjem. Dr. J. L. rodni galeriji pa deluje skoraj že deset let kot tajnik. * Nadaljnji del Šantlovega udejstvovan.ja na področju likovne umetnosti obsega p u b 1 i -cisti čno-kritično delavnost. Od član= kov. ki jih je objavil še kot mlad mož v »Napredni misli« (1912) in v »Vedi« (1914), ob-ravnavajoč našo umetnost, posebej še grafiko, ali pa — kakor v «Vedi« — muz.ko barv, pa do najnovejših sestavkov o posameznih razstavah je poteklo iz prof. Šantlovega peresa večje štev:lo poučnih člankov, življenjepisov-študij, kritik in poročil. Tako jc leta 1927 pr -občil v mesečniku »Domači prijatelj« članke o batokstehniki, leta 1929 je isti časop s objavi! njegove članke o Gaspariju, Rajku in Mirku Šubicu. Jaru Hiibertu itd., leta 1930 o razn h razstavah, o Koširju i. dr. V Izvcstjih Sredn ie tehnične šole jc pisal med drug m o prof. Rc-piču, sestavil je razpravo o izvoru kočevske narodne noše in spisal za »Jutro«, kjer je nekaj časa redno poročal o razstavah. mnor*o poročil in ocen o umetniških aktualnostih Kritike prof. Šantla jc vedno odlikovalo simpatično pr zadevanje po kar moči objektivni sodbi miren odnos nasproti vsem pojavom, osebna pravičnost in uglajenost izraza: v tem 't b'l pravi posredovalec med urnetn ki in občinstvom dober svetovalec in zanesljiv vodni; v svetu lepega in vzvišenega. Kot osebno plemenit in pošten človek jc vse umetnike pa nsi sc je strinjal z njihovimi težnjami ali ne, ob* K članku »Še o naših jezikovnih zadevah«. V mojem člančiču dne 12. t. m. je pomota, ki kvari smisel tako. da stavek nima p-mena. Tiskano je: »Poleg težkega zrnja jc na grmu mnogo lahkega in zakrnelega . . Seveda bi moralo tam stoti: »... zrnja m grumnu. .«. — Zanim:vo je. d? se je v tro» vnetih pisarjev sedaj vrinil tudi snm škrat, dokaz, da je zanimanje zn »Slovensko Redoseio* tako splošno da bo res tr»o, ba — 7~?~4' " ^'om po rpč"tu. Vinko Gaberski. Fronte tunisino: nostri reparti in movimento per raggiungere una posizione avanzata — S tuniškega bojišča: italijanski oddelki na poti na sprednje postojanke Krei * častni komisar svetovne razstave v Rimu. S Kraljevim dekretom je bil grof Vittorio Cini imenovan za častnega generalnega komisarja svetovne razstave v Rimu. * Palača San Gi°rgio v Genovi bo obnovljena. Konec februarja se je v Genovi sestala glavna skupščina avtonomnega delavskega pristanišča ter je pod predsedstvom generala Pasciuta sklenila, Ja se mora palača San Giorgio čimprej obnoviti v prejšnji obliki in značilnosti. Za obnovitvena dela je že določenih 120 milijonov lir. * Razstava o »Falstaffu« v Milanu. V prostorih milanske »Scale«, kjer so pred 40 leti prvič vprizorili Verdijevo opero »Fal-staffso nedavno otvoiili razstavo, ki prikazuje lastnoročen rokopis Verdijeve opere, večjo bibliografsko zbirko, ki se nanaša na to delo ter kolekcijo, scenerije in načrtov za kostume, ki so bili uporabljeni za premiero »Falstaffa« prel pol stoletjem. * Predavanje univ. pr<>f. Maksa Samca v Rimu. Italijanski listi beležijo, da je prof. Maks Samec, profesor ljubljanske univerze, imel strokovno prelavanje v višjem zdravstvenem zavodu v Rimu. Govoril je o spojinah amida s posebnim ozirom na njegovo sestavo. Voditelj zavoda Eksc. Marotta, ki je predstavil predavatelja občinstvu, je ocenil* znanstveno vrednost predavanja ter zaključil z opombo, da je bilo predavanje prof. Samca najbolj izčrpno predavanje, ki si ga je mogoče zamisliti o imenovanem predmetu. * Kulturni film o jami v Postumii. V italijanskih kinematografih predvajajo sedaj kulturni film, ki prikazuje lepote podzemske jame v Postumii. Film je tako prirejen, da prikazuje podzemska čudesa v obliki pravljice. Neka deklica zaide v čarobni podzemski svet in strmi nad kapniki, okamenelimi slapovi, kamenitimi zastor! itd. Film vzbuja med kinematografskim občinstvom veliko pozornost. * Italijanski planinski svet na platnu. »INCON« je dovršil dva kratka filma v režiji Luiggia Chiaria. Prvi film predočuje kompleks gorovja Gargano, drugi pa Monte Sant Angelo, ki leži v sredini med Pescaro in Barijem na vzhodnem nabrežju morja ter sega do Adriatika. * Smrt uglednega loškega gospodarja. Z Gorenjskega nas je presenetila nepričakovana in žalostna vest. Jurčeta Gosarja, znanega in priljubljenega gostilničarja in posestnika ni več med živimi. Zavratna bolezen, ki je že dalje časa izpodjedala njegovo močno in trdno naravo, mu je dne 10. marca t. 1. pretrgala nit življenja. Kljub bolezni, na kateri je trpel že leta, smo ga poznali vsi kot vedno veselega in razpoloženega moža. Z duhom ni klonil nikoli, niti sredi najhujše bolezni ne. Komaj pred mesecem smo ga videli v Ljubljani, kamor je tako rad prihajal, saj je imel tu toliko prijateljev in znancev, »še posloviti sem se šel,« je rekel, ko je ležal na smrtni postelji in se zavedal, da so njegove ure štete. Bil je značajen mož, odkrit in pošten. Ni imel sovražnikov, ker je pod navidezno trdo skorjo skrival zlato srce. Naj mu bo lahka domača zemlja, ki jo je tako ljubil. Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje. Radio Ljubljana SCTOTA, 13. MARCA 1943-XXI 7.30: Pesmi in napevi. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Lahka glasba. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega poveljn:štva Oboro* ženih sil v slovenščini. 13.35: Moderne pesmi, vodi dirigent Zeme. 13.45: Simfonična glasba. 14.00: Poročila v ital:janščmi. 14.10: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec. Operetna glasba. Sodelujeta sopranistka Draga Sok in tenorist Andrej Jarc). 15 00: Poročila v slovenščini. 15.15: Pokraj:nski vestnik. 17.00: Napoved časa: poročila v italijanščini. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Nove plošče Cetra. 17.55: Gospodinjsko predavanje v slovenščini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Napevj in romance. 20.00: Napoved časa; po= ročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Glas Bianca Scacciatija. 21.00: Napeve in pesmi -zvajata orkestra pod vodstvom dirigentov Petralie in Barzizze. 22.00: Predavanje v slovenščini. 22.10. Klasični orkester, vodi dirigent Manno. 22.45: Poročila v italijanščini. ravnaval s tisto obzrnostjo, ki stori za umetnost več dobrega, kakor bi storra udarna in nepremišljena beseda ali obč nstvu neumljiv strokovno-pojmovm jezik. — V rokopisu ima prof. Šantel večja spisa »Oblikoslovje modernega crnamenta« n »Zgodovina glasbe«. * V glasbenem življenju se udejstvuje že dolgo. Zložil je kantato »Veli Jože« za zboi in orkester. Staroslovansko mašo za zbor r orkester, Sonato za čelo in klavir Kcncertino za violino in klavir, dva godalna kvarteta, klavirski trio. suito po starih prleških narodnih motivih ter celo vrsto manjših skladb Sodeluje kot instrumentalist (viola) že dolga leta v Orkestralnem društvu Glasbene Matice, v zadnjem času pa tudi v Šljančevem simfoničnem orkestru. Z glasbo ga je združila ljubezen, tista globoka notranja sila, ki mu je v marši* čem nadomestila specialni študij: z njo si je sam pridobil potrebnega znanja za obvladanje teko težkih problemov, kakor jih zastavlja na primer kemponiranje večjih orkestralnih del. Njegova osebnost zapušča svetlo sled v slovenski g!asb;, ki bo nedvomno tudi \ bodočih letih dobila še kaj tehtnega iz Šantlovega skladatelj* skega peresa. Tako smo skušali s tem skromnim, črtami prikazati občinstvu delo jubilanta ki ga slovenska kulturna javnost ob njegovem življenjskem datumu 'skreno pozdravlja, želeč mu še obilo nadaljnjih uspehov. Gherardifeva »Jesen" v Drami Igra v treh dejanjih Gherarda G bera r d i j a »Jesen« ni komedija v navadnem pomenu besede, delo, v katerem bi kemična prvina prevladovala nad vsemi drugmi sestavinami. Komika je tu samo intencialna primes in večidel zgoščena v karakterju Gregorija Pastia; pod vsem dogajanjem se oglasa zamolkk spodnji ton, spominjajoč na Galsworthyjev simbol temnega cveta; ton otožnega spoznanja starajočega se človeka, slavnega moža, nekake- nika IZ LJUBLJANE u__Nova grobova. V visoki starosti 80 let je po kratkem trpljenju preminil železniški uradnik v pokoju g. Viljem Klencha. Pogreb bo v soboto ob pol 17. iz kapelice sv. Janeza na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — V Zagrebu je umrl g. DalibOr Trn-koczy-ZaszkaJ. Pokojni je oil dobro znan med ljubljanskim mlajšim svetom, zlasti v trgovskih krogih. Zadnja leta se je preselil v Zagrebu, kjer si je ustvaril ugledno pozi-pališču. Pokojnima naj bo ohranjen blag spomin! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje. u— Dalje sončno vreme, v četrtek smo imeli ves dan jasno in sončno vreme in je živo srebro doseglo 11.4° C. Noč na petek pa je bila hladna in je davi beležilo živo srebro komaj —3.8° C. Jutro je bilo prav sveže, vendar se je rahla megla že zgodaj dvignila in je spet ves dan sijalo sonce z jasnega neba. Vrtna in poljska dela od dne do dne napredujejo. Treba se je samo potruditi iz središča mesta, v Krakovo ali Trnovo, proti Mostam ali Zeleni jami, v Šiško ali v Rožno dolino — povsod vidiš na delu pridne roke, ki gnojijo zemljo in jo rahljajo, da bi čim več obrodila. u— Franc Schubert je skladatelj, katerega dela so pri nas izredno priljubljena. Dobro so nam znane njegove melodije in harmonije. Schubert je prvi stvaritelj moderne pesmi in naravnost genijalen v svojih harmonijah. Razni kritiki primerjajo ■> Schuberta z Goethejem in trdijo, da je Schubert v glasbi to, kar je Goethe v liriki. Njegovih del je zelo veliko navzlic temu, da je umrl zelo mlad, kar je znak, da je ustvarjal neverjetno lvtro in lahko. V svojih delih je klavirskemu spremljeva-nju posvečal isto pozornost kakor melodiji. To velja tudi za njegove simfonične i skladbe," ki so izredno prikupne tako po melodijah, kakor po instrumentaciji. Na prvem letošnjem simfoničnem koncertu je imela velik uspeh njegova h-mol Simfonija, na X. simfoničnem koncertu pa bo izvajal simfonični orkester pod vodstvom D. M. šijanca, njegovo uverturo Rczamunda. Poleg Schuberta bomo slišali na tem koncertu Tartinijev Koncert za violončelo in orkester s solistom čendo šedlbauerjem, dalje šantlovo Suito za godalni orkester in Lisztovo simfonično pesnitev Preludiji. X. simfonični koncert bo v ponedeljek, dne 15. t. m. ob pol 7. uri zvečer v veliki union-ski dvorani. Sedeži in stojišča so v pred-prodaji v Knjigarni Glasbene Matice. u— Umetnostna razstava akad. slikarja Frana Klemenčiča v Kosovem salonu v prehodu nebotičnika bo odprta le še kratek čas, zato opozarjamo upodabljajočo umetnost ljubeče občinstvo, naj pohiti z ogledom odličnih slik. u— Kvartet Poltronieri, ki bo koncerti-ral v Ljubljani v sredo 17. t. m., bo že v tretjič nastopil na naših koncertih. Kvartet je bil ustanovljen v Milanu 1923. leta in je imel leto za tem na koncertu v Parizu tako ogromen uspeh, da so mu bila na mah odprta vsa koncertna središča. Svoje ime ima po primariju prof. Albertu Poltro-nieriju, ki je priznan violinski virtuoz. Kvartet Poltronieri je stalno na koncertnih potovanjih in povsod doseže največje uspehe. V Ljubljani je bil zadnjič pred dvema letoma ter je naravnost navdušil polno filharmonično dvorano. V sredo bo izvajal Boccherinijev Kvartet, Beethovnov kvartet op. 74, ki je znan pod imenom »Harfen-kvartet« in znameniti kvartet Friderika Smetane »Iz mojega življenja«. Izredno lep spored, zato opozarjamo na koncert sijajnega Kvarteta, ki bo ob pol 7. v veliki fu-harmonični dvorani. Sedeži in stojišča so v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice. | žalni venci, aranžmaji, izbira lončnic in • cvetja — »»ROŽA«« cvetličarna u— stari, onemogli Ljubljančani svojemu dobrotniku. Pri pogrebu gradbenega direktorja g. inž. Antona Klinar-ja je množica odličnih pogrebcev z zadovoljstvom opazila tudii veliko skupino oskrbovank in oskrbovancev mestnega zavetišča za onemogle v Japljevi ulici, ki je z molitvijo ob krsti v kapelici svetega Jožefa in pri pogrebu pred krsto počastila svojega velikega dobrotnika ter mu tudi še na zadnji poti izkazala hvaležnost. Pred to skupino častitljivih starčkov in stark so trije bradati starčki iz zavetišča nosili prekrasen venec, ves čas so ga zdravniškega Fausta, ki je doživel s r svojo veliko mladostno ljubeznijo brodolom in se ob srečanju z nekdanjo ljubico na mah o vede, da je zaman žrtve val četrt stoletja svojega življenja za greneli odpovedi in strastnemu delu. V zadnjem trenutku pred zatonom vzplamti v njen sonce ljubezni iin obsine Giulio, ki mu je bila prišla na pot. V njegovem osvajanju te ženske ni nič'komičnega, in pesem vesele družbe, ki ob koncu pozdravi Giulio in njenega bodočega moža Riccarda Gicsia, izzveni v po-veličanje življenja, zmagovito premagujo-čega temine srca in sence starosti. Prav za prav gre v Gherardijevi komedij1!, kakor se imenuje ta igra po nekoliko širši in svobodnejši italijanski navadi, predvsem za problem temnega cveta, za ljubezensko strast, ki znova vzk'pi v postaranem, že osivelem moškem, toda samo dejanje se razvija dokaj drugače: Tovarnar zdravil Gregorio Pasti pride na rob propada in se skuša najprej dvigniti s požrtvovalnostjo hčere Giuditte, ki se zaroči preti volji svojega srca s olovekom, o katerem m;sli rodbina, da bi jo lahko gmotno rešil. Pokaže se da tudi ta žrtev ne zaleže in vse upanje se' osredotoči okoli mežnosti novega zdravja, čigar formulo bi bil mogel dati samo najslavnejši zdravnik, profesor medicine Riccardo Giosio. Tedaj se spomni Gregorio Pasti, da je b;l ta slavni mož njegov .šolski tovariš, žena Teresa pa ve, da je to njen prvi ljubimec, s katerim je bila nekoč nenadno pretrgala razmerje. Pasfjevi najamejo vilo v planinskem kraju, ki je zdravnikov domači kraj, povabijo slavnega profesorja, da jih obišče in v pričakovanju nje govega prihoda poskrbe še za mlado, veselo družbo, ki naj bi ga obdajala; vse to bodi samo sredstvo, da izvab5jo od njega tisti rešilni recept. Profesor, zagrenjen svoji stroki fanatično predan in odljuden mož, res pride v ta kraj, da se tu odpočije 'n meditira c svoji mladosti. Kmalu spozna, da je prišel v h:šo svoje rekdanje ljubice, zdaj že postarane, debelušaste matrone in na mah se ovede vsega, kar je izgubil v življenju, ko pa oskrbovanke in oskrbovanci molili za svojega velikega dobrotnika, saj je javnosti znano, kako človekoljubno je pokojnikova družina pred kratkim poveličala zlato poroko svojih staršev z velikim darilom mestnemu zavetišču za onemogle. Pogreba se je udeležil tudi zastopnik župana generala Leona Rupnika s predstavništvom mestnih uradov, zlasti pa socialnega urada in mestnih socialnih zavodov. Udeležba oskrbovank in oskrbovancev pri pogrebu je na vse pogrebee napravila najboljši vtis ter se je marsikdo zavedei in prepričal, da družinskih praznikov ne moremo lepše povellčati kot s človekoljubnimi dokazi dejanske ljubezni do revnega bližnjega, zlasti pa ne moremo dostojne je počastiti svojih draigLh kot po geslu »Počastite rajne z dobrimi deli!« u— štedljivo kuhanje in zdrava prehrana je danes najvažnejši problem vsakega gospodinjstva. Mnogo dragocenih nasvetov najdete v Gospodinjskem koledarju za leto 1913., ki ga je izdala Knjigarna Tiskovne zadruge, šelenburgova ul. 3. Zato si ga naj nabavi sleherna gospodinja in kuharica. Cena Lir 25.—. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni strojepisni tečaji — dnevni in večerni — prično v torek 16. marca. Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: največja moderna strojepisni ca, raznovrstni stroji. Učnina zmerna. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Informacije in prijave dnevno. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Sodaj je čas, da si napravite načrt za posevke na vrtu. Uspeh vrtnarjenja je v glavnem odvisen od pravočasnega in točnega opravljanja dela na vrtu. Zato vam priporočamo, da si nemudoma nabavite škuljev Delovni koledar za vrt in sadovnjak v Knjigarni T:skovne zadruge v Še-lenburgovi ul. 3. Cena Lir 8.—. u— Namesto venca na grob g. Mira Do-micelja darujejo v blag namen bratje in sestre 300 lir. Iz Spodnje štajerske Dan nemške vojske bolo tudi letos praznovali na Spodnjem štajerskem, kakor v vsej Nemčiji. V Mariboru bo velika proslava že v soboto zvečer, 20. marca. Nadaljnji spored pa bo sledil na prvo pomladno nedeljo, 21. marca. Odprla se bodo vrata vojašnic, kjer bodo razne resne ln šaljive prireditve. V Gotzovi dvorani v Mariboru bo 20. marca zvečer nastopil velik vojaški kabaret z geslom »Takšni smo«. V nedeljo zjutraj bo budnica vojske in brambovcev. Slelile bodo borbene vaje. Planinski lovci bodo pokazali, kako se morajo boriti z oklopniki. Opoldne bo za civilno prebivalstvo v treh vojašnicah kosilo iz enega lonca. Prirejene bodo filmske predstave, različne veselice, malokalibrsko streljanje ter nogometna tekma brambovcev proti nekemu mariborskemu klubu. Po vojašnicah bodo poskrbeli za dobro postrežbo. Brambovci, Rdeči Križ in Heimatbund bodo zbirali prispevke za zimsko pomoč. V Brežicah so priredili gledališki prostovoljci popoldansko in večerno predstavo veseloigre »Otrok iz zailrege«. Brežiška gledališka dvorana je ob vsaki predstavi dobro obiskana. Kulturni krožek za Spodnje štajersko se je sestal v torek 9. t. m. v sejni dvorani zveznega vodstva v Mariboru. Udeležil se je sestanka tudi zvezni vodja Steindl. Razpravi j ah so o smernicah vsega prosvetnega dela v okviru Heimatbunda s posebnim ozirom na totalno žrtvovanje naroda za vojno. Ob tej priliki se je poslovil dosedanji vodja prosvetnega urada v Mariboru slikar Pipo Peteln, ki je v svojem poklicu preobložen. Steindl se mu je zahvalil za dosedanje prosvetno delo na Spodnjem štajerskem, nakar je na njegovo mesto imenoval pristaša Taufarja. Por°ke. V Mariboru sta se poročila inž. Herbert Duma, uradnik pri zveznem vodstvu Heimatbunda in Berta Morocuttijeva. Poroka je bila zelo svečana in je novoporo-čencema v imenu vseh predstavnikov čestital župan Knaus. — V Celju je bilo 7 porok naenkrat Mel drugimi sta se poročila podčastnik Fric Martini in okrožna športna voditeljica Traute Krickova. Oba sta iz znanih celjskih družin, čestital jima je župan Himmer. Iz mladinskih organizacij. V Ptuju se je poslovil vodja mladine Lechner, ki je bil vpoklican k vojakom. Za novega vodjo je postavljen Kersch. — V Celju so se zbrali se je zaradi izdajstva te ženske odpovedal osebnemu čutnemu življenju in se ves posvetil znanosti. V hiši se začenja razvijati konedija izvabljanja zaželenega recepta, in ko v.dijo, da učenjak ni dostopen za take vabe, vrže svoj adut še Teresa Past je-va. V razgovoru omeni profesorju, da bi utegnila biti njena hčer Giuditta plod nju ne mladostne ljubezni. Ta možnost vzburi vso profesorjevo notranjost in sprosti v njem cel plaz zadržanih čustev; profesor zapusti svojo dotlej zgolj trpno vlogo in jame agirati: ne samo da reši rodbino gmotnega propada, marveč tudi razdere G:udit-tino žare ko z reljubljenim ženinom. Kr>j kmalu spe zna, da je bila možnost njegovega očetovstva samo Teresina past, v katero se je bil ujel, vendar se je zdaj že tolikaj notranje razživil, da lahko poizkusi in sicer v kaj malo konvencienalni obliki, tvegano dejanje svoje zadnje moškosti: ponudi roko mladi, lepi Giuliji. To tudi doseže, verujoč v možnost, da se mu izpolni zadnja tiha želja postaranega samca: da dobi z ljubljeno ženo ctroka. Ta zgodba ima svoje etično jedro v spoznanju, da zahteva življenje tudi na strmih vrhovih intelektualnih uspehov ;n favstov-slte učenosti tega, kar je po Goehleju »das ewig Weibliche«: čutnega izž vetja, izpolnitve bkloške naloge posameznika: zahteva kontinuitete samega sebe. Gherardo Gherardi je položil problematiko »temnega cveta« v dokaj razgibano dejaoije (če izvzamemo začetek, ki je nenavadno medel) in ga prepojil z zmernim prilvom tiste ve-selcsti, o kateri bi rekli, da pristoja jesenskemu ozračju njegove komedije, ker je sama blaga in umerjena V delu je marsikatera nedognanost, vendar ne s'li nikjer preočitno ra dan; vse slabosti zabriše Ghe. rardijev odličen dialog, poln romanskega bleska in tekrive duhovtosti. dialog, ki daje tej komediji videz skrbne izl'kanosti m večje globine, kakor jo ima v resnici. »Jesen« je uprizorila nača Drama v prevodu M. S. in v režiji prof. O. šesta, ki je skušal dati delu kar največ t;ste vedrine in umerjer-esti, s katero se ujema tudi mladinski voditelji iz .vsega okrožja. Govoril jim je zvezni mladmski vodja Rudolf Schilcher. Dosedanji celjski okivžni mladinski vodja dr. Julius Zettar je bil poklican za štabnega vodjo nemške mladine pri zveznem vodstvu v Mariboru. Njegov namestnik je Oberranner. Okrožni vodja Dorfmeister je na tem zborovanju pozval vod telje mladine, naj se še nadalje trudijo, da bo mladina celjskega okrožja ostala na čelu Spodnjega štajerskega. — Zborovanje mladinskih voditeljev je bilo tudi v Brežicah. Dosedanji okrožni mladinski vodja Oskar Sturm se je poslovil, ker je postavljen za mladinskega ved tel j a v Mariboru — mestu. Za novega voditelja v brežiškem okraju je postavljen Reinfrjed Honigmann. Iz Cmureka poročaj®: Franc Neidhardt, lastnik vrtnarije, čigar edini sin je padel na vzhodni fronti, je sporočil krajevnemu voditelju svoj sklep, da je za ublaženje škode po anglešk'h terorističnih napaoiih na nemška mesta podaril tisoč mark. Mlad rešitelj. Dva ptujska mladeniča sta na delno še zamrzli Dravi iskala peresa štorkelj. Enemu izmed njiju, Bernhardu Plochbergerju se je 10 metrov od brega udri led in je fant padel v reko, ki je tam 5 metrov globoka. Njegov tovariš Herbert Wagner mu je takoj ponulil drog in je privlekel ponesrečenca na kopno. Starši rešenega dečka so ga lepo obdarovali, v šoli pa je bil pohvaljen. Iz Hrvatske Državni podtajnik Vrančič v B«sni in Hercegovini. Zadnje dni februarja se je mudil državni podtajnik dr. Vrančič na inšpekcijskem potovanju v Bosni in Hercegovini. Obiskal je Mostar in nekatera druga mesta. V hrvatsko vojsko je bil sprejet bivši zdravnik na Senovem dr. Benedičič, ki je postavljen za gainizijskega zdravnika v Bjelovaru s činom majorja. Zaradi letalskega napada na Berlin ni bilo med hrvatsko kolonijo nobene žrtve. Tako poročajo s hrvatskega poslaništva v Berlinu. Po točno ugotovljenih pol a tki h tudi med ranjenci ni nobenega člana hrvatske kolonije. simbolični naslov igre; nobena očitnejši j motnja ne kali osnovnega razpoloženjskega J tona, ki označuje karakterje prav kakor dogodke Zasedba je prav dobra. Vladimir. Skrbinšek igra z vzornim umevanjem nelahko vlogo postarnega učenjaka. Pavle Kovič je poleg Verdonika v manjši vlogi AttUia nositelj zmerno komičnega elementa; Kovičev Gregorio Pasti, mož, ki skuša biti veseljak, kakor v mladih letih in ki je nekoliko smešen že po naravi ali po svojih navadah, v glavnem prepričuje. Izmed ženskih vlog opozarjajo predvsem nase Nablccka kot Teresa, Gabrijel-č i č e v a kot Giulia in Sancinova kot Giuditta. Nastopajo šc Nakerst, Brezigar, Raztresen, Simčičeva in Remčeva. Uprizoritev, ki daje Gherardijevemu delu apartno odrsko podobo._ Slikar Fran Klemenčič Življenjske jubilejne razstave kažejo v prvi vrsti značaj retrospektivnega pregleda čez preteklo umetnikovo ustvarjanje, ki je do neke mere zaključeno in ne obeta več mladostnih presenečenj. Klemenčičeva kolektivna razstava ob priliki njegove šest-desetletnice rojstva, ki se je vršila pred dvema letoma v Jakopičevem paviljonu (jan. in febr. 1941), pa je pomenila v tem oziru skorajda izjemo: ravno tedanja zaa-nja dela so pokazala, kako zelo se je umetnik zasidral v iskanju in reševanju takih slikarskih nalog, kj jim preteklost ni mogla dati svobodnejšega izraza in ki so končno le terjale tudi svojo zgolj umetniško formulacijo. F Klemenčič razstavlja sedaj v salonu A. Kosa v 3 izložbenih oknih od tedaj prvo novo in obsežno zbirko svojih oljnatih slik. Kot eden naših najplodovitejšin. najmarljivejših pleneristov dela izključno le po naravi, ki mu je merilo umotniške resničnosti v smislu impresionističnih barvnih in svetlobnih načel. Poleg krajine goji tihcžtje. in to v mnogo večji meri kakor ostali mojstri njegovega generalskem okolja, ki je združevalo krajinar-tvo rn!e s Priznanje staiingrajskim borcem. Poveljnik neke nemške divizije generalni poročnik von Sch\verin je poslal poveljniku hrvatske legije polkovniku Pavičiču pismo, v katerem se zelo pohvalno izraža o zadržanju hivatskih legionarjev na vzhodni fronti in ugotavlja, da so svojo nalogo izvršili in svoje postojanke držali, zaradi česar naj jim sporoči zahvalo in priznanje. Nemški mladinski vodja na Hrvatskem. Glavni oddelni vodja nemške mladine v inozemstvu Antoni se je delj časa mudil na inšpekcijskem potovanju na Hrvatskem, kjer je obiskal nekatere kraje in s krajevnimi voditelji razpravljal o nadaljnjem delu. Mladinski vodja Antoni je obiskal tudi nemškega posl:n:ka Kascheja. Pesnik Ungaretti v Zagrebu. V sredo je prispel v Zogreb največji sodobni italijanski pesnik Giuseppe Ungaretti, član italijanske Akademije in vseučiliški profesor v Rimu. V hrvatski prestolnici bo ostal tri dni in bo enkrat predaval v Italijanskem institutu, drugič pa v Trgovski zbornici. Obvezna služba za lekarnarje. Notranji minister je bil pooblaščen za lekarnarje in lekarnarske pomočnike, ne oziraje se na dosedanjo namestitev v javnih lekarnah, uvesti obvezno službo. Obstoječa službena razmerja se avtomatično prekinejo. Iz Srbije Ministrski predsednik NetLč o boljševiški nevarnosti. Pred kmečkim odposlanstvom iz Zaječara je miniisrtski predsednik Nedič nastopil proti komunistični propagandi in dejal, da bi zmaga, boljševizma pomenila za Srbijo katastrofo. Zaradi tega se mora Srbija držati treh zapovedi: Komuniste je treba s sodelovanjem vsega naroda iztrebiti, mir in red se morata pod vsemi pogoji vzdržati, Srbija pa je tudi dolžna s svojim delom pomagati borcem, ki rešujejo Evropo pred r.lečo nevarnostjo. Nov kovani drobiž. Po naročilu srbskega finančnega ministra in v sporazumu z Narodno banko bo beograjska kovnica izdelala iz cinka za 90 milijonov dinarjev drobiža po 2, 1 in 0.50 dinarjev. figuraliko. Slikarjeva čustvena nota zverd poetično prikupno, domače in idilično zaokrožene, v duhu ljubeznive in zadovoljne osrečenosti, ki gane slikarja pied intimno izbranim motivom nekje ob potočku, prod samotno hišico, v izbi ob oknu, pred cvetjem in posodo na mizi in podobno. Slikarjeva preprosta iskrenost v doživljanju barvnega in svetlobnega videza upodobljenih predmetov je tolikšna, da se .".il-kar le redko in samo v določenih prine-rih oddaljuje od. lokalnih barvnih zazrav, vsekdar pa je ohranil čut za svetlo in čisto barvno prosojnost, vrlina, ki dobremu koloristu ne v enem ne v drugem primera spajanja ne bo šla v izgubo in ki pomeni enako tudi v Klemenčičevem primeru osrednji živec rasti in napredka. Vendar pa Klemenčičeva uporaba barve niti ni dosledno impresionistična v smislu onega tonskega svetlobnega kolorlta in mehkobe prosojnega ozračja, ki so ga uveljavili klasiki pravega impresionizma. Slikar skuša doseči plastiko ln globino pomočjo efektnih učinkov svetlih kontem-plarnih barvnih dvojic; poleg tega pa s krepkimi svetlobnim1 kontrasti luči, ki jo pojmuje v bistvu realistično, dejansko pa jo slika v tehniki, kakršne se poslužuje pointiTstični barvni divizionizem. Kltmen-čičev nasilno široki način nakladanja le redko pokritih primarnih slojev b-; se podobno prilegal tudi kubistični formi dekorativno gc-ometrizirane barve. Vzemimo kar elementarne dimenzije »Tihožitja« (št. 17), ki je nadvse zračilno delo za današnje Kle-menččevo občulie. ali pa način, kakor oblikuje svoie cd razgibane sile kipeče vrče. steklo, tkanine, cvet in zemljo, materialno nasičen svet pristnega slikarskega natosa. Srkarjeva borba za uravnoteženje umetniških sred-tev je oživela v zadnjih letih z rrnoffn boli sproščeno prožnostjo in nriVadevnrnem. kakršno ie redko v času nroduktivnosti povprečno za-1 "- r—' F. š. (Konec v torek.) Največja reka sveta Nepojmljivo ln ogromno je vse od po-čotka do izliva največjega in najskrivnost-nejšega veletoka na zemlji, Amaconke. Njeni izviri ležijo visoko v mrtvi, večno zaledeneli višini, višje nego Montblane. Totem ko je med snežniki And prebrzela sinje jezero Lauricocho, se spusti po čuao-vitih brzicah in slapovih Ponga de Manse-riche v zeleno nižino brazilskih pragozdov, kjer se je pod vročim soncem razbohotila čudežna rast. V tem predelu je naša premičnica d:segla višek svoje rodovitnosti. Toda ni veletok tisti, ki stopa v gozd, temveč veletok je stvaritelj gozda, zelenje je pripotovalo do njega. Ko se je z nešte-vilnimi izvirki spusti! s širnih lednikov Kcrdiljcr v nižavo, se je razprostirala pred njim puščava. Prepojil je mrtvi, vroči pesek. Tedaj je zemlja kaker pod ča-rovniško palico zadihala, nebo so prekrile temnozelene krošnje, neprodirna goščava je zašumela in tla so v zelenem somraku za-valovala v blatu, zelenju in čarobnih barvah. Začelo se je življenje, rast ln cvetenje, ki mu ni konca do današnjega dnt.. Z vseh strani se pretakajo veletoki in reke preti največjemu vodnemu toku, njegovo porečje je tako prostrano kakor vsa Ev-rona. Tri ali štiri mesece na leto, v času deževja, preplavlja zeleno prostranost. črevesa, goščava, neznanske množine listja in cvetja gnijejo v zadušlj'vem ozračju neizmernega rastlinjaka, milijoni in bilijoni življenj umirajo, toda ko pade, prrije iz mrtvih debel in segnitih rastlinskih ostankov neizčrpno novo življenje na dan. Zelenje tega neskončnega pragozda pa prav za prav nikoli ne ovene, rast in cvet nikoli ne usahneta. Pod mocivn n-iom žarijo l.jegove * ečno oonavlj? ,cf< se barve ki pa so najbolj žarke ob bregovih ogromne reke in njenih velikih prit -kov. Skorai nemogoče bi b lo našteti vse vrste in oblike, v katerih pogania tu rastlinstvo iz tal. Kakor zvoniki visoke pahljačaste palme molijo visoko nad goščavo, ki je tako prepredena s čudovitim razcvetom cvijalk in plezalk, da si človek ne more krčiti pot skoznjo. Mirni zatoki in nepregledni mrtvi rokavi Amaconke in njenih pritokov pa so domovina največjega lokvanja, kraljeve rože Victorie regie, ki so njen: listi in cveti med največjimi v kraljestvu rastlin. Kakor usnje trda koža je razpeta na 2 metra širokih plavajočih listih, k: vzdržijo tudi znatna bremena. Prekrasni, snežno ben cveti pa se odpirajo šele ob sončnem zatonu. Indijanci, ki žive ob teh vodovjih, se hranijo s črnimi zrni kakor glava debelih plodov povodne koruze. Prav tako silno v svoji bohotnosti in bujnosfc barv kakor rastlinstvo je živalstvo, zlasti ptice in žuželke. Navzlic vsemu pa je pragozd ob Amaconki človeškemu življenju sovražen. Domačini, ki žive v njem od pamtiveka dobesedno životarijo. Sredi najbujnejšega Življenja bi človek lahko od gladu umrl. kajti malo je v brazilskem gozdu takšnega, kar bi moglo biti človeku v jed. 2e marsikatera znanstvena odprava je v njem propadla od lakote. Tudi drugače se človek tu ne počuti posebno dobro. Veličastna in obenem strašna bohotnost zelenega življenja ga utegne v zvezi z večno vročim in vlažn m vzdušjem poraziti. Sredi zelenega pravljičnega čara se bo počutil osamelega ln zapuščenega, neskončno majhnega ln nezjičitenega, tohl ua ir m^llarue žuželk mu spremene življenje v peklensko muko Tako je ob rečnih bregovih. Da bi pa človek prodrl v globine pragozda, daleč od velikih rek, je sploh nemogoče. Nepredirne goščave nad močvarami, iz katerih se kadi sopar, ustavljajo vsak korak, v sivem, zatohlem somraku pod listnato streho spreminjajo nikoli počivajoči roji moskitov ln nepregledne množice drugih krvi žejnih žuželk ter plazilcev vsako stezo v pot do peklenskega kraljestva. Zato Se danes ne vemo preveč dolečno, kako je v osrednjih in oddaljenih predelih tega neskončnega gozdovja, zato je še danes na zemljepis nih kartah za obsežne dele označen z belimi lisami. Samo Amaconka si skozi pragozdove nemoteno krči svojo pot Naprej in naprej valovi proti vzhodu, proti Atlantskemu oceanu, 5500 km daleč, in postaja čedalje širša, tako da je ob svojem Izlivu pravo morje, ki mu ne vidiš bregov na obeh straneh. Ob ustju je široka nič manj nego 250 km in če se voziš od tu po sredini navzgor, rab š s parnikom celih osem dni preden bregove sploh opaziš. V svojem spodnjem toku vali s seboj dvajsetkrat toliko vode kakor Donava in petdesetkrat toliko, kolikor Ren. Nje največji pritok Madera, je dolg kakor Volga, najmanjš. pa še vedno tolikšen kakor Ren. še 500 km daleč v Atlantku čutijo ladje sladko vodno poplavo veletoka. ki je po množini svojega vodovja, po obsežnosti svojega porečja in po svoji ustvarjajoči sili najmogočnejši na svetu. VVILRi«. COLLINS Mezadosfen dokai | Detektiv ski roman III fenrlsalt pri OemjanskE Dne 8. januarja lani je začela rdeča armada, pr, poročilu »Kolnische Zeitung«, na ozemlju južno od Ilmenskega jezera ofenzivo preti tamkaj borečim se brandenburškim šlezvikhol* štajnskim, zapadnopruskim, pcmeranskim. me-klonburškim. oldenburškim in hamburškim oddelkom nemške vojske. Giavni sunek je sovražnik izvedel na južnovzhodni obali Ilmenskega jezera in na južnem delu pogorja pred mestom Ostaškcv. Izrabil je nepregledno gozdno pokrajino in skozi zamrznjena močvirja vdrl v nemške postojanke. V štiri tedne trajajo čili hudih borbah, v katere so Rusi vrgli 19 strelskih diviz:j. 9 topniških brigad, ogromno množico oklopnih vozil in za zimsko vojno posebno izvežbane smučarske bataljone, se jim je posrečilo s svojo številčno premočjo od se* vera in od juga prodreti ob reki Lcvat in združiti do 8. avgusta obe skupini ter odrezati vzhodno od reke Lovat nahajajoče se nemške čete. Trdnjava brez utrdb in kazemat Tako je nastala trdnjava Demjansk. V pravem pomenu besede to ni bila nikaka trdnjava z utrdbami, kazematami in težkim topništvom. 7. razčlenjenimi zaklonišči za čete. z arzenali in popravljalnicami. Na 300 km dolgi fronti, cb kateri ni bilo nobenih naravnih obrambnih oporišč, temveč samo v naglici in med stal* nimi borbami v sneg in zemljo izkopani strel-sk jarki in zaklonišča za moštvo, so nemške čete mcsece dolgo odb jale premočne sovražne napade z jekleno odločnostjo in vztrajnostjo branilcev cd poveljujočega generala grofa v Brockdorffa-Ahlefelda do zadnjega vojaka. Pri 30 do 40 stopinjah mraza so nemške čete v Demjansku skoro brez odmora podnevi iri ponoči odbijale sovražne napade. Bile so navezane izključno same nase ;n so j>h mogli oskrbovat1 le po zračni poti Večkrat so posadke izpostavljenih oporišč po cele dneve in tedns bile odrezane od glavnine, a so kljub temu vzdržale boljševiške napade. Kadar je bila premoč le prehuda, so se branilci, ko ni bilo več druge rešitve do zadnjega moža žrtvovali za domovino. Nepozabljen bo ostal junaški primer posadke nemškega oporišča Pustinke. Položaj se je posebno zaostril ko je sovraž« nik v gosto zaraščenem gozdnem ozemlju spustil 6000 najbolje oboroženih padalcev. Borba se je razvajala dramatično, dokler se ni nem' škim četam ob sodelovanju oskrbeva'irh oddelkov -n neke pomeranske veterinarske čete posrečilo ruskih padalcev v koncentričnem napadu obkoliti in uničiti. Borbe v močvirjih Dne 21. marca se ie južno od Ilmenskega lezera začel prvi nemški napad v 'anskem letu Wiirtenberško-badenski in šlczijski lovci ir grenadirji so po šesttedenskih hudih borbah proti premočnemu sovražniku vzpostavili kopno zvezo z Demjanskcm. Iz trdnjave same so jim prišli skozi razmočeno ozemlje nasproti oddelki SS. Pogosto so se do kolen vdirali v močvirje in se pogrezali do prsi v vodo. dokler se čete z zapada in z vzhoda konec aprila niso združile ob reki Lovat. Najprej je b:l dohod do Demjanska sila ozek. Edina zveza čez reko je bila v območju sovražnega topniškega ognja. Zato je bila oskrba posadke v Demjan* sku še vedno navezana pretežno na zračno pot Sovražnik je posebno maja in potem vse poletje nadaljeval svoje napade in skušal na raz* ličnih mestih vdreti v postojanke branilcev. V vrsti nadaljnjih nemških napadov pa se je rjrv srečilo kopno zvezo celo razširiti. V začetku iunija so lovci in planinski lovci potisnili Ruše proti severu, pa tudi konec sen^emhr* začetku oktobra je bila uspešna ofenziva vviir-ten--'• erko-bademkih' lovcev in vestfalskih grenadirjev proti zapadu in jugozapadu. Kopno .............. zvezo so konec oktobra nemške čete še bolj razširile toda sovražnik je naprej m naprej poskuša! 100 km globoko proti vzhodu zajedajoči se klin z množičnimi napadi uničiti Vso jesen in zimo je nepretrgano pošilja! ve* like sile proti tej vzboklini, tcda njegovi napad s< bili razbiti ob junaškem odporu nem* ških čet. Valobran nemške severne fronte Sedaj je nemški klin po 14 mesecev dolgem kljubovanju sovražnim napadom, ko je kakor valobran privlačeval vse napade južno od Ilmenskega jezera, izpolnil svojo nalogo. V drugi polovici prejšnjega mcseca je bila trdnjava Demjansk izpraznjena. Kljub vremenskim ne-nrilikam so bili premiki čet izvršeni po načrtu, čeprav jih je sovražnik hotel motiti s kopnega in iz zraka. Čete in vojni material so bili načrtno premeščeni v nove postojanke. V borbah za osvojitev naprej pomaknjenega nemškega klina jugovzhodno od Ilmenskega jezera je imel sovražnik težke žrtve v ljudeh in materijalu. V območju armadnega zbora, ki je branil trdnjavo Demjansk, je b:io od 8. januarja lani ujetih 17.275 Rusov. Zaplenjenih ali un čenih pa je bilo 1261 oklopnih voz, 416 te* pov in 3100 metalcev granat in strojnih pušk. Pred nemškimi četami js obležalo 54.092 mrtvih boljševikov. •••ffjffjjjBIfjl^ltiggjIllIjTjjiijiiiiRiigjiiig^ijiitfifittf^ !lfISIlim?|I!;flTMIIlllHIBIHOTinniIIH0liHMIIIlMIHlHIIUIIWiiJ3UIIIIJIHISIIWIIIW*"^Hffi iltflHllSfnHifllHHIBHHiHiMMsItH^iinBiiKBUTtRi^tnr■ iH5®*^?! H Drago Kocjančič: 1 Zvončki beli zazvonili so čez mlade trate, sonce k njim je v vas poslalo svoje žarke zlate. Kos je žvižgal v mlado jutro svoje žvižganičke in povabil k sebi v svate drobne pevce ptičke. Jutranjico so odpeli na zelenih vejah in veseli odleteli spletat gnezdo v mejah. Mara Tavčarjeva. Markov v dfmii in plamenih Nemški vojni poročevalec Walter Ka!we:t poroča z vhodnega bojišča v začetku marca: Že več dni ne vidimo nobenega sonca. Nad Markovom visi en sam samcat oblak plamenov in dima ter zavija v svoj objem največje industrijsko mesto vzhodne Ukrajme. Podnevi skrijejo nebo sive in rjave lise, samo na daljnem obzorju se pojavlja kot spomin medlo z msko sonce noči pa žarijo v živem ognju. Iz sto in sto hiš buhtijo plameni, kakor da so se razbesneli vsi divji elementi. Na tesnih ulicah se zmeda bolj in bolj stopnjuje. Najtežje granate udarjajo na zemljo z mnogokratnim odmevom. Drobc ietijo na vse strani, vmes padajo streli. Kdo strelja, komu je strel namenjen, ne ve nihče V ledeno mrzlih kleteh se stiskajo ljudje in se tresejo od mraza in strahu, kajti nihče ne ve, kako naj reši svojo imovino iz tega gorečega moxja. M mo tega vojnega filma drdrajo kakor v obris h težki cklopni vozovi, ki z ropotanjem svojih goseničastih verig še povečujejo hrup. N3 podstrešjih pokajo tramovi in plameni si-kajo kvišku. Od tvomice traktorjev kjer je nem;ki oddelek še prejšnji dan ocfb l sovražni napad med katerim je obležalo nad 1000 mrtvih sovražnikov, se odbijajo svinčenke in padajo nazaj. V medli svetlobi se nato začno pojavljati temne postave, ki se od časa do časa zrušijo pod koso jeklenega orožja Le počasi se bolj' še v ki pomikajo naprej Kamor udarijo, zads-nejo na granit, kajti oklepniki tvorijo jekleni jez, ki dopušča nasprotniku, ki se pomika proti zapadu. le postopno napredovanje Zaradi skrajšanja fronte je nem-ko vrhovno povelj* ništvo izdalo povelje da se Harkov zprazni Prem kan je nemške vojske se zvaja v popolnem redu. Nalik plapolajoč-m baklam «e zas-vetiio na levi in desni goreče tvornice in skladišča ki nam razsvetljujejo pot Mogočne detonaeje trgajo nočno razpoložen'e. kajti vsake vojaško pomembno napravo unič:jo nem"ki pionirji pred odhodom iz mesta. Od časa do časa zala- ja za nami strojnica, drugače še nič ne kaže. da bi boljševiki predirali za nami Kakor silovit jez. ki zadržuje mogočno poplavo, se drže na robu Harkova več dni oddelki ' nemškega oklopnega zbora. Zdi se, da so se zagrizli v zemljo. Njihovo obrambo Qpd-pira na zemlji pehota, v zraku p3 letalstvo. Nemci se opirajo na skromne višine, majhne gozdiče in sestreljene hiše. V temperaturi 30 stopenj pod ničlo ležijo nemški vojaki na prostem v snegu in zadržujejo množestvene na* skoke boljševikov. ki mečejo v borbo d;viz:jo za divizijo v nadi, da bodo nemški odpor popolnoma štrli, toda polk za polkom tišči so* vražnik samo v žrelo smrti. Kjer se pojavi boljševik, ga pokosi nemška strojnica. Potem vržejo boljševik' v borbo težke oklop-nike. Sedaj so na vrsti nemški strelci katerim se posreči, da izločijo »T 34« drugega za dru-g m iz boja. Ko se nasprotniku v gostem snežnem metežu in v nečni temi končno posreči vdor v nemške postojanke, so Nemci mimo spustili stotnijo za stotnijo boljševikov skozi vrzel, naslednjega dne pa so z ok'opniki uničili sovražnika Samo pred postojankami enega izmed nemških bataljonov so našteli vojaki v treh dneh 2900 pad'ib boljševikov 'n tucat zgorelih «T 34«. Ko imamo za seboj zadnje hiše Harkova. se še enkrat obrnemo :n vidimo kilometer visok steber dima. ki zakriva neumorne nemške str-moglavce, ko mečejo bombe na goste kolone sovjetske voiske. S tem manevrom zakrijemo umik in Rusi ne morejo spoznati kem se je prestavil jeklen: zid. ki so ga toliko dm zaman naskakovali Polje pred Harkovom je b'lo pravcati množfcstveni grob za sovražnika Boliše* viki so tukai izgubil' evoje najho'jše divizije Na robu cest pr Harkovn strmijo za nami moški n ženske NckateTi narr kl'čeio Ostanite pri nas! V mnogih očeh v-d mo solze in -azumemo. da ie hudem težko po kratkem odrešenju, ki je prišlo z zapada, vrniti se pod nagajko vzhoda .. . »Dovolite mi, da vas na nekaj opozorim. Ako se vam slučajno posreči najti Aria-nino nit, zapomnite si dobro tole: odkritje bo strašno. Ako se bojite, da ne boste mogli prenesti udarca, ki vas bo zadel v srce, tedaj za božjo voljo takoj in za vedno opustite namero, da odkrijete skrivnost vašega moža!« »Zahvaljujem se vam za to svarilo, major. Kljubovala bom posledicai. .ikritja, pa naj bodo kakršne koli.« »Je to vaš trden sklep?« »Trden.« »Izrabite ves čas, ki vam bo na lazpo-lago. Hiša in vsi ljudje, ki se nahajajo v njej, so vam na uslugo. Pozvonite, ako bi potrebovali slugo. Pozvonite dvakrat, ako bi potrebovali hišno. Od časa do časa pridem sam pogledat, kako vam gre. Upajmo, da se ne bom izložil preveč hudi odgovornosti. ženske so me v preteklosti zapeljale v več kakor eno drzno dejanje. Ali me ne zapeljujete vi v najdrznejše izmed vseh?« Ko je izpregovoril te besede, ki so zve- ... _>r ,ško mrač '. me je ivs., vil in odšel. Ostala sem sama v sobi. Deseto poglavje PKE1SKAVA V kaminu je slabotno gorel ogenj in zunaj je bil zrak, kakor sem ze omenila, oster kakor pozimi. Kljub temu sem v prvem trenutku, ko je major odšel iz sobe, čutila gorkoto m dih mi je zastajal. Vzela sem klobuk z glave, slekla sem plašč in rokavice ter za trenutek odprla okno. Zadostovali sta mi dve minuti, da sem se docela zbrala. Tedaj sem zaprla okno, da bi pričela s preiskavo. Začela sem s tem, da sem si ogledala vse štiri stene, ki so me obdajale. Soba je bUa podolgovata. V eni izmed krajših sten so se nahajala majhna vrata, ki sem jih bila že omenila; v nasprotni steni se je skoro po vsej dolžini nahajalo okno, ki je gledalo na dvorišče. Začela sem s steno, v kateri so se nahajala vrata, skozi katera sem bila prišla. Kaj se je nahajalo ob obeh vzdolžnih stenah? Na vsaki strani po ena pisalna miza Nad vsako mizo prekrasna kitajska vaza, postavljena na zlatem podstavku, pritrjenem k zidu. Odprla sem mizo v kotu; v predalih ni bilo drugega kakor papir, znamke in druge pisaiue potrebščine. Razen enega so bili vsi ostali šopi papirja, ki so se nahajali v obeh mizah, še prav tako zapečateni, kakor so bili prišli iz trgovine. Ogledala sem si ves papir v odprtem svežnju. Nikjer nič zapisanega. Stopila sem na prenosne lesene stopnice, stoječe ob knjižnici ter pogledala v kitajski vazi. Obe sta bili prazni. Kaj sem mogla še videti na tej strani sobe? V obeh kotih sta se nahajala dva majhna lesena naslanjača z dvema blazinicama iz rdeče svile. Privzdignila sem ju, pogledala sem pod blazine, našla nisem ničesar. Vedela sem, da tu ne bo ničesar. Ko sem postavila naslanjača na prejšnje mesto, je bila moja preiskava na tej strani sobe končana. Doslej nisem ničesar našla. šla sem k nasprotni steni, kjer se je nahajalo okno. Okno, ki je, kakor sem že omenila, zavzemalo skoro vso steno v dolžino in širino, je bilo trokrilno. Bogati zastori z rdečega žameta, ki so v širokih gubah padali ob oknih, so puščali ob steni prostor za dve ozki in visoki ogelni omari z dvema skrinjicama na vrhu. Ker mi je dal major vso svobodo, sem brez obotavljanja odprla obe skrinjici in preiskala njuno vsebino. V oni na desni sem hitro opravila s preiskavo. Skiiujici si a bih ao vrha polni oka-lueurn, ki so, faoucč po zananivm napisa., prae^ijcuih na nekatere izmed njih, izau jaie iz tistega Časa, ko je major — bre.. poseuuega. u^dia — špeKuliral z rudniki. lx>tiia seai se torej leve omare. V njej se je nahajalo mnogo različni;, stvari in moja prebava je trajala ve- časa. . v zgornjem predalu se je nahajalo mini jaLuruo odvije, verjetno majorjev iz otroških iet. Spouaji predal jo oii p^a vsakvivi-stmii uiooi^ij, verjeta so baa to uaiaa, ki jih je uoua majoi c» svojia lepih prijateljic. Vseuina tietjeg. prct.j.a jo uaa aiauj zanimiva: senja stara, računska kajig. foteai ko seia SKiuao pre liatovaia vsukj izmed njdi, ho teč se prepričati, aa ai v ajej auucaega Listka, sen. se lotiia četrtega pieuala, ki je prav take vseboval račuao^oustvo: račune, spomenice pobotmee. V petem predalu ni bao drugeg, kakor kup racevili pieuiaetov. Med njaa. sem našla svežnjic ukiasaih kart in n.. vsaki izmed njia je bil zapisan seznan jedil, pouajanih na balih, ki jih je bil prirejal laajor, aii na katere je Ui povabljen v Londonu in v Parizu; cela vrsta vabil nekaj opernih libret, en žepni odščepnik. škatia cigaret, sveženj zarjaveiih ključev, potni list, kup listov za prtljago, ena sre-braa tobacnica; z eno besedo ničesar zanimivega. Oupria sem šesti predal. Za hip sem bila razooaraaa in pi eseaečeaa. V tem predalu ni bAo drugega razen črepinje razbite vaze Sedela sem na nizkem stolčku pred oina ro. Kazourjena, ker še vedno nisem ničesar izsledila, sem vstala, da bi potisnila z nogo predal nazaj na njegovo mesto, tedaj pa so se vrata odprla in vstopil je major. Ko me je zagleual pred tem odprimi predalom, je vzcugetal in izraz na obrazu se mu je izpremeail. To je trajalo le sekundo, nato se je takoj zurai. 'xoda nisem se zmotila; njegov plašen pogled in kretnja ni mogla pomeniti kaj drugega kakor du sem biia blizu Ananine niti. »Oprostite, da vas za trenutek motim,* je dejal, »nekaj sem vas prišel vprašat. Ste morcia našli sveženj mojih pisem?« »Ne, a razume se, ako jih najdem, jih ne bom odprla in brala.« »Ne gre za to, a mislil sem, da bi vam vzela pisma preveč časa. Gotovo ne bon prelomil dane besede, ako vam povem, da vam moja pisma ne bi mogla prav nič pomagati pri vaši preiskavi. L.ahko jih mirm duše položite na stran, saj ne zaslužijo vaš> pažnje.« »Razumem, major, in hvala vam.« še niste utrujeni?« »Ne še, hvala.« »še vedno upate, da boste kaj našli? še niste obupali?« »Niti v sanjah, in če ml dovolite, bom iskala naprej.« Med tem ko sva govorila, je ostal predal odprt in delala sem se, kakor da bre^ zanimanja gledam drobce razbite vaze, hkratu pa sem na skrivaj opazovala majorja. Tudi on se je že zbral in gledal razbitine z dovršeno ravnodušnostjo, jaz pa sem si dobro zapomnila njegov osupli in plašni pogled in ta ravnodušno3t se mi je zdela malce narejena. »Mi nimate kaj ukazati? Ničesar ne potrebujete?« »Ničesar, tisočkrat vam hvala, major.« Na pragu se je obrnil in videla sem, kako mu je pogled za trenutek zablodil nad veliko knjižno omaro. Le za trenutek, a dobro sem ga opazila. Sfraft je istotzzl vata!* lunaj ga pa nič sil i. Na jugu Ljubljane je hrib, na njem grajska razvalina. Poldne je. Gozd pošumeva in rahla sapica veje preko hriba. Po poti gre majhna, sključena postava. Na hrbtu ima oprtnik, v roki pa košaro. Beračica je, iz Ljubljane. Imela je premalo denarja, cla bi si mogla plačati prenočišče. Ko je prilezla do male planote na hribu. si je oddahnila, nato je krenila proti gradu. Natančno si ga je ogledala. Ves je bil že porušen, le del stolpa je ostal ce). Vstopila je. Hlad ji je buhnil v obraz Krenila je po hodniku in dospela pod stolp. V zid je bila vkovana veriga, na stropu stopnic pa si opazil železno loputnico. Splezala je po stopnicah, dvignila loputnico in si mislila: »To bo pa kar dober domek.« In res je bil. Prišla je v stolp. Bilo je vse temačno. Namesto oken so se odpirale v zidovih ozke line, ki je skoznje pronicalo le malo svetlobe. Vzpela se je še višje, ln ko je dospela na vrh stolpa, se je pred njo odprla majhna soba. Omet je bil sicer že ves ekrušen, da se je videlo tramovje in golo zidovje, vendar bi mogel človek tukaj za silo še prebivati. Starka je odložila nahrbtnik in košaro ter pogledala skozi linico. Pod seboj je videla hrib, tam daleč ne obzorju pa obrise Ljubljane. Zvečerilo se je. Starka je pop-ir"-> no tleh cunje in se vlegla. Kmalu je zajpale. 2. Ponoči jo je zbudil ropot. Slišati je bilo. kakor bi nekdo v spodnjem prostoru tolkel s pokrovko po zarjavelih loncih in ponvah Starka je preplašeno planila pokonci. Pograbila je nahrbtnik in košaro ter hotela zbežati. Tedaj se je razlegel hrlpav krik, da bi zbudil mrtveca. Stara beračica se je tako prestrašila, da je spustila nahrbtnik in košaro. Priletela sta nekam (kam, starka ni videla), zarožljalo pa je tako močno, kakor da se trgajo peklenske verige. Starka se je od groze prekrižala. Menila je. da se podijo pod njo sami hudobci. Nekaj je zavreščalo m zaprhutalo. 3. Tako Je 81o do jutra. Ko se je zasvitalo, je Sla pogledat, kaj je bilo. In kaj je videla? V spodnji som je ležal kup starega železa, ki ga je bila prejšnji dan prezrla, na njem pa nje na- IKAJ VEMV KAJ ZNAM? 127. Kdor je ustanovil Železni križec? 128. Kdo je Papageno? 129. Kaj je alibi? * 130. Križanka. Vodoravno: 1. domača žival, 4. periferija, 7. grška pokrajina. 9. kratica za opombo (mednarodna), 11. junakinja Kozakovega »Sentpetra«, 12. starejša obiika za ulj, 13. oblika glagola tleti, 15. zadnji del ladje, 16. glasbeni inštrument, 17. števnik. 18. čutilo. 19. kratica za 3. sklon, 20. na- r 2 3I r- Kij gpfn 9 10 r 11 13 14 16 18 20 jjr^rt* * 21| 25 27 15 17 22 23 119 26 12 ! 24 28 hrbtnik in košara. Vsebina je ležala po kotih: jajce je obtičalo v železju, salama je vsa porezana ležala v kotu, kruh pa je kljuvala — vrana. Na tramovju so viseli netopirji. Sedaj je starka vedela, kaj je bilo ponoči povzročalo ropot in vrišč. Malo nevoljna, da ni prej pogledala, kaj ji moti spanje, je odkrevsala v svojo sobico. Drugo noč je bilo isto tako, ropotalo in vreščalo je nemara še huje. Starka je jezno zakašljala, a ker ni to nič pomagalo, je vrgla konservno škatlo v senco, ki je pr-hutala po zraku. Senca je krlknila in izginila skozi lino. 4. Zjutraj si je stara beračica nekaj domislila. Stopila je na grajsko planoto, odrezala na grmu dolgo, močno šibo, zataknila jo v železje, nanjo pa pritrdila staro cunjo. To je bilo tako hudo strašilo, da so se strahovi nočne ptice sami ustrašili tn so zapustili ta kraj. 2enica Je imela odtlej miren dom. V njem je živela do smrti Mogoče še živi? Vprašajte jo! Jaz ne vem. glagola, 25. žensko ime, 27. tekoča voda, 28. stara dolžinska mere. Navpično: 1. nadzornik, 2. predlog 3. oče, 4. ruska reka, 5. znak za prvino 6. duhovniško oblačilo, izvira iz Dalmacije, 8. predlog, 10. znamenito smuško ozemlje v Sloveniji, 12. po vsem svetu znan R'b-ničan, 14. jarem. 15. krajevni vprašalni prislov, 21. osebni zaimek. 22. pogojni vez-nik, 23. mednarodna kratica za »in tako dalje«, 25. kratica za 4. sklon, 26. znak zr. »začetek in konec«. Rešitev nalog 11. t. m.: Najvišja evropska železnica je bernin®k i železnica, ki gre od St. M ritaa do Ber in ;:kega hospica 2309 m visoko. 124. Nizk" rimski čevelj brez trakov e . Imenoval »soccuss. 125. Ccrebralni sistem je t'sti dej živie-ja, ki cbsega možgane (lat. cerebrurvi živce, ki izvirajo iz njih. 126. Problem z cTcscacip!ine pod b) in c) se igrajo po čstem pokalnem sistemu do četrtfinala. V finalu pa igra vsak z vsakim Vse igre se '.grajo na dva dobljena seta. Protesti se upoštevajo le v pismeni obliki in vloženi najpozneje pol ure po cd grani igri s priloženo kavcijo 20 lir, ki se vrne če se protestu ugodi. Razsodišče tvorijo: vodja turnirja, vrhovni sodnik in po en zastopnik vsakega nastopajočega kluba. Nagrade prejmejo: prva dva iz discipline a) in č), iz disciplin b) in c) pa prvi štirje. Vsi našteti prejmejo tudi lične diplome. Vodstvo turnirja tvorijo: predsednik Albin Ogorelec. vodja turnirja Lojze Kocmur (namestnik Miro Tršinar), blagajnik Ludovik Novak, zapisnikar* ja Milče Mlakar in Jože Meden. Vrhovni sodnik je Franc Recek. Igralci morajo biti vodstvu na razpolago. Prireditelj si pridržuje pravico morebitnih sprememb. — SK Mladika. V dveh, treh vrstah »Na svidenje in hvala«, tako je zelo posrečeno ter kratko in jedrnato označila sGazzetta dello Šport« glavne dogodke zadnje nedelje v italijanskem nogometnem prvenstvu najvišje divizije. Livorno je dobil dve tečki pri Ambrosiani, Torino pa je pustil obe enajstorici Milana in tako vodijo Livornci 7 tednov pred koncem s štirimi točkami naskoka. Ftazočaranca na 2. in 3. mestu se za zdaj t-olažitaz boljšo razliko golov 49 : 21 cdn. 45 : 26, medtem ko je vodilni prišel samo do 39 : 26. Kdo ve, ali bodo te številke sploh kaj veljafle? V prvenstvu Doraau-Alpenlanda bo preteklo nedeljo igrale: FC Wien—Sturm (Gradec) 4 : 1, Austria—"VViener SC 3 : 1, Vienna—RS G Wien 4 : 3, Admira—Rapid 2 : 0, WAC—FAC 3:0. — Mariborski Rapid je ta dan doma igral z moštvom iz Upnice in zmagal kar z 8 : 2 (3:0). Trbovelj-ča-nl so zato ugnali železničarje iz Maribora s 5 : 4 (4 : 1). Table-teniški igralci iz Štajerske so v soboto bi nedeljo igrali za prvenstvo v Gradcu. Zanimivo je, da so imeli na tem turnirju glavno besedo Celjani, med njimi kot najmočnejši komaj 16 letni Eduard Vračič, ki je postal štajerski prvak v sing_ lih. je pa tudi s starejšim braitrm osvojil prvenstvo v parih. Litijsko nogometno moštvo je oni dan ■doletela velika čast, da je gostovalo v koroškem Beljaku. Srečanje je bilo tako rekoč izgubljeno v naprej, toda iz!d 5 : 3 (3:0) kaže, da so gostje iz Savske doline v drugi polovici igre splvh gospodarili na terenu. Strelca zgoditkcuv sta bila Tičar in Jan. Na Madžarskem so spet. začeli igrati za prvenstvo. Zadnja nedelja, ki je bila že druga po otvoritvi, je bila črna za enajsto-rico iz Novega Sada, ki je morala nastopiti proti favoritu letošnjega tekmovanja Cse-pelu in je res tudi izgubila z 1 : 2. Ccepel vodi kar naprej pred Ferencvarosom, Veli. kim Varadinom in Szolnokom. Južnoameriško nogometno prvenstvo Je bilo za lete šnjo sezono zaradi težav v zvezi z vojno odgodeno, in sicer kar do sezone po končani vojni. Rumunski visokošolci bodo odslej v športu uživati poseben položaj, ker bo njihova združba izločena iz splošne organizacije in bo nepceredno sama v stikih z vrhovnim vodstvom zaradi glavnih smernic za delo na terenu. Iz Helsinkov je prispela vest, da je tamkaj po tragičnem naključju našel smrt komaj 37 letini Ahil Jarvinen. spet eden članov slovite družine finskih 'športnikov. Ta zastopnik družine Jarvinenov je spadal med najboljše desetobojoe na svetu in je bil tudi večkrat finski prvak v tej najtežji atletski disciplini, tcda na climpiadah je b'd slabe sreče in so mu največje uspehe pred nosom pobrali drugi. Iz družine Jarvinenov so zdaj odšli na drugi svet že trije in je ■ssgs&t- K**0, MARGHERITACAR0SI0 ARMANDti FALC0H1 BOBERTO VILLA 'Utrillto , br P R0 DU Z IO NE- .. 1 ri t m- i z v r.s t j. a FON O ROMA - lUX ; <*D I« {TT.O-OA B Ml ' - oeio « MODU.-*- ostal med živimi samo še Matti, ki je zaslovel kot metalec kopja. Nemški listi beležijo, da je bil na vzhodni fronti ranjen cd granatnega drobca svetovni prvak na srednje proge Rudolf Har-big. Moža so spravili v vojaško bolnišnico im upajo na skorajšnje okrevanje. Kakor vedo povedati zadnje vesti, bi se morala Šved Tandberg in Belgijec Sys v borbi za naslov evropskega prvaka v težki kategoriji sestati dne 30. maja t. 1. nekje blizu Stockholma, seveda s pogojem, če bo mednarodna boksarska federacija pristala na to, naj se ta dvoboj kljub Tandbergovt domovini organizira na švedskih tleh. s— ŽSK Hermes (nogom. sekcija). V lepem vremenu bo jutri ob 10. trening na igrišču. — Načelnik. Drobne zanimivost! 125.000 španskih delavcev dobi starostno podporo. S 1. marcem letošnjega leta je stopil v Španiji v veljavo zakon, ki predvideva starostno podporo za delavce. Zakon, ki je bol sprejet dne 6. oktobra 1936, predvideva, da bo s 1. marcem deležnih te podpore 125.000 španskih delavcev. Država bo podprla podporno akcijo z 22 milijoni pezet. Mali Sobe išie Kdor lfiče stafebo plača feako besedo L —JO. m di& tn prov. takso —JK, dajanje naslov® ali SlfTO L 2.—. Najmanjši Iznos ea te oglase je L 7.-— — Za Senltve ln dopisovanja Je plačati sa vsako besedo L 1.—, za vse druge oglaae L —.00 ea besedo, ra dr* ln prov. takso L — £0 na dajanje naslova ali Slfro L 3.— Najmanj il iznos aa te oglase Je L 10.— Zakonski par soliden, išoe 1—2 opremljeni sobi s souporabo kuhinje v centru ali bllžni Komisarijata. Po-i nudbe na o^l. odd. Ju-try pod »Plačam dobro«. 4O05-23a Hišni posli Iščejo službe Dekle, ki samostojno kuha. išče službo. Sprejme lahko tudi samo za čez dan. Vprašati v nedeljo od 3. ure naprej. Naslov v ogl. odd. Jutra. 3977-1 Prodam Vrtno zemljo prodam. Tolstojeva 9. 3971-6 Brezove metle kupite pri Gospodarski zvezi v LJubljani, Blei-weisova ce6ta št. 29. 3952-6 Sportni voziček skoro nov. močan, prodam. Naslov ▼ ogl. odd. Jutra. 4008-6 Clematis modri, Glicinije, snežne kepe, vrbe žalujke, magnolije, agree, španski bezeg cepljen, okrasno grmičevje in razne trajnice naročite Polše, Mala vas 40, pošta Ježica. Naročila sprejema tudi trafika Bleiweisova 17. Dostavim na dom! 4001-6 Vrtno uto popolnoma novo, prodam. Jeranova 6. 3999 6 prodajale pre- Zložljivo posteljo železno, prodam. Naslov Večna pot 25 . 3982 6 Bosanska preproga ročno delo, ▼ velikosti 300X 350, v enem komadu, se proda. Naslov v ogl. odd. Jutra. 3972-6 Efektni reflektor za fotografe prodam. A. Goreč, poieg nebotičnika. 3966-6 f Po kratkem trpljenju je umrl v 80. letu naš ljubljeni očka, stari očka, tast, gospod enctia Viif^tti železniški uradnik v pokoju Pogreb bo v soboto, dne 13. t. m. ob %5 uri iz kapelice sv. Janeza na Žalah k Sv. Križu. Ljubljana, Petrinja, Letence, Padava, dne 12. marca 1943. Žalujoče rodbine: AJDIC, PREBEG, ROJC Jedilni pribor Berndorf in jedilni ser-vij, vse za 12 06eb, Ia, prodam. Ogled od 1. do 4. ura. Naslov v ogl. odd. Jutra. 3996 6 Bicikije in bicikelgume. ter gume za motorna kolesa in avtomobile kupimo. Ga-snpeno Merkur, Puharjeva 6. 4009 7 Otroški voziček, globok, dobro ohranjen kupimo. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Lep«. 4022-7 Kopalno peč za kurjavo z drvmi in premogom ali pl;nski avtomat za kopalnico kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Le v dobrem stanju«. 3978-7 Posest Parcele že od 23.000 lir proda real. pisarna Pristavec Franjo. LJubljana. Cesta Arielle Rea St. 3 (bivša Gosposvetska cesta). J.235-M20 Hišo dvostanovunjsko, eaio-nadstropno, z velikim vrtom prodam za Lir 290.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hipoteka Lir 55.000«. 4018 20 Zemljišče n« Dolenjskem se ugodno proda. Zemlja pr vovrctna. Je tudi stavbni parcela. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod » Idilično«. 4001-20 Zemljišče večji kompleks, ali 2 manjša, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zemlja«. 4021-20 Parcelo v centru aH 3 parcele v neposredni bližini mesta kupim. Ponudbe nn ogl. odd. Jutra pod »Takoj kupim«. 4020 20 Hišo ali vilo v centru pa tudj kjer koli v bliž:ni mesta, lahko tudi milijonska, kupim taJtoj. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čim bl:žje me6ta«. 4019 20 Rad£or¥ Radio! Izrabite ugodno priliko, da zamenjate Vaš rad o-aparat pri tvrdki Philips-Radio D Zrimšek, Ljub ljana Ulica 3. malr» 6 3913 9 Umrl nam je naš ljubljeni soprog, oče, brat, stric in svak gospod i TrnKoczv-ZcszKsl Pogreb dragega pokojnika je bil v Zagrebu. Ljubljana, Zagreb, Paračin. Žalujoče rodbine Trnkoczy, Gregorič, Čapek, Grahovac Radio! Kupimo radio aparate iz uradne hranbe. Interesenti naj se zglase s po trdilom mestnega pogla varstva pri tvrdki Philips Radio D. Znmšek. Ljub ljana. Ulica 3. maja 6. ki bo takoj dvignila aparat lz hranbe. 3914-9 1000 Lir nagrade nudim onemu, kateri mi preskrbi eno-ali dvosobno stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cimpreje«. 3888-21a Dvosob. stanovanje ne predaleč, iščem. Nudim lepo nagrado. Naslov v ogl odd. Jutra. 3993 21a 3000 Lir nagrade dtim onemu, kateri preskrbi ali odstopi d vodo trisobno komfortno stanovanje v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center«. 4011-21 a h I>. Dvosob. stanovanje v centrumu zamenjam za 4 aH 5-sobnm kon-fortmm v centrumu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjam«. 4007-21 Kolesa' Triciklje različne velikosti, dobavlja še po starih cenah Gasogeno Merrrur. Puharjeva 6. 4010-11 simmm Opremljeno sobo lepo, oddamo takoj boljši gospodični Naslov v ogl. odd. Jutra. 3994-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam boljšemu stalnemu gospodu. Prijateljeva ul. St 5. 4000 23 Kodrast pes (Foxtener) z rjavimi in črnimi lisami se Je izgubil. Najditelj naj ga odda proti nagradi pri Emer k Mayer. Ljublja-na, Wolfova 1. 3938 27 Brejo kozo sanske pasme, kupim. Nislov v ogl. odd. Jutra. 397" ~7 Stružnic*, moderne. ,-jhm>inc W-talne m druge »troje m najboljšega š vaškega, materijala, kratkoročno in po ugodnih ccn*h dobavlja lleršič, Rimska 13. 4014 29 Mesarske stroje najm-odernejše iz rje proste kovine m vdelanimi elektromotorji, dobavljive 6 tednov od švedske tovarne poceni dobavlja lleršič, LJubljane. P. ruska 13. 4016-29 Polnojarmenike švedske, stabilne in mota lne, dobavlja v 4 mesecih od tovarne Ilerš č, Ljubljana R.mska 13. 4017 29 Izgubljeno 750 Lir sem izgubila. Požten najditelj se naproša, da jih vme na ogl. odd. Jutra. 3958-28 Čebulo sveže pr spelo dobite pri Gospodarski zvezi. Ljubljana B!eiweisova cesta Št. 29 . 3990 33 1000 kg krm. kupim. Naslov odd. Jutra. pese v oel. 3975 33 Rabljene stroje vsakrSnekoli vrste vn.ov-čite najbolje, ako jih ponudite Strojno tehnični pisarni lleršič, Rm-3ka 13. 401329 Risalne deske modeme, na stojalu t tehnografom v vsaki ve-1 kosti dobavlja Iler&č. R mska 13. 4015 29 Razne usluge, informacije vseh vrst, prevode, prošnje in vloge v italijanščini, razmnoževanja izvršuje »SERVIS BIRO«. Sv. Petra cesta 29. ZAHVALA Vsem, ki so nam na kakršenkoli način izrazili svoje tolažiino sožalje ob priliki prebrldke izgube našega dragega, nepozabnega očeta, starega očeta, tasta in strica DR. ALBINA SUTER-JA bivšega odvetnika se najiskreneje zahvaljujemo. Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, dne 16. marca 1943 ob 8. url v farni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, Zagreb. Gonars, dne 12. marca 1943. Rodbine: DR. STTYER-JEVE in DR. KAVCN1K-OVA Vsem prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da je # dne 10. marca 1943 umrl na svojem domu v Stari Loki gospod gostilničar in pasestrnk Pogreb dragega pokojnika je bil dne 12. L m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti na starološko pokopališče. Maša zadušnica bo dne 17. t. m. ob 7. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Stara Loka, Rockspring Z. D., Ribnica, Kresnice, Ljubljana, dne 12. marca 1943. TONČKA GOSAR roj. Demšar, soproga s hčerko TONČKO por. Lovš n in ostalo sorodstvo. r ■ v. FRANCE NOVSAKs 29 «l\emfr srca .ROMAM »Kaj naj storim sedaj?« sem jo nemirno vprašal. »Nočem vplivati na tvojo odločitev, da bi ne bilo kdaj kakih očitanj,« je sklenila in zasukala pogovor v drugo smer. Strašna je bila tedaj borba v meni. Borba med dolžnostjo in strastjo, iskal sem ravnotežja. Že sem mislil, da bom odšel k Marti in ji razložil vso stvar, potem pa sem se spet premislil in ji zagotovil, da se bo poroka vršila nepreklicno leto dni pozneje. To sem ji javil pismeno in jo rotil, naj razume, da hočem priti k njej ne kot berač, ampak kot mož, ki j. hoče že nekaj nuditi. Pisal sem ji, da bom skozi to leto skušal živeti. Slikal sem ji bodočnost z najlepšimi barvami, ji naročil pozdrave za otroka. V posebnem paketu pa sem poslal za otroka nekaj igrač, za Marto lepo novo obleko, samo da bi ji dokazal, da je nisem pozabil. Foslej so prihajala Martina pisma redno vsakih štirinajst dni in vsako pismo sem dal posebej pre-čitati Kristini. Vedla se je namreč do mene vedno tako tovariško in mi nudila vse, kar je imela, da sem smatral za svojo dolžnost, ničesar skrivati pred njo. Ona je opazovala mojo borbo s samim seboj. Tudi meni je bilo jasno, da Marte ne ljubim več. V moje srce je stopila Kristina. Toda do prve sem imel častne obveznosti, ki jih ni bilo mogoče prezreti. Ko je minevalo dogovorjeno leto, sem poslal Marti vseto, ki mi jo je bila posodila za časa študij. Toliko sem bil namreč tedaj že zaslužil kot konci-pient. Marta je čakala zdaj samo še mojega prihoda. Jaz sem odlašal, nisem rekel ne tako ne drugače. Z vso silo sem se boril, toda bil sem menda zaslepljen in v Kristino preveč zaljubljen. Marti nisem odgovoril in tudi potoval nisem v Dolenjo vas. SEDMO POGLAVJE Odpiralo se mi je drugačno življenje, za katero sem bil prepričan, da bo sijajnejše in bolj srečno. Kristina me ni nehala opozarjati na to, da bom lahko s svojimi zmožnostmi dosegel vse, kar bom hotel. In zopet je ponavljala, naj si ne belim preveč glave zaradi napak, ki sem jih bil storil kot študent. Marta pa me je medtem doma pričakovala vse poletje in čudila se, ker ji na njena proseča pisma nisem več odgovarjal. Kadar sem prejel njeno pismo, sem bil spet več dni nemiren in nisem vedel, ali naj storim tako ali drugače. To kolebanje me je privedlo tako daleč, da sem bil živčno že precej strt. Kristina me je opazovala in videl sem, da je trpela zaradi mene. Kako rad bi njo in sebe rešil te more! Toda bil sem slabič, prevelik slabič, da bi ta gordij-ski vozel presekal. Tako je življenje samo delalo za mene. Posvetil sme se delu in Kristina mi je obljubljala, da mi bo v kratkem preskrbela odvetniško mesto. Delal sem, delal, kakor da razen dela zame ni nobene stvari na svetu. Neki dan sem pa prejel pismo, ki ga nisem pričakoval, Pisal mi je župnik iz Dolenje vasi. Imam ga tu pri sebi in vam ga bom kar prečital. »Spoštovani gospod doktor! Šest let je že, kar vas nisem videl. Pozabil bi bil na vas, da se vaše življenje tako usodno ne dotika meni nadvse ljube družine. Prosim vas, spreglejte, če bo v tem pismu kaj takega, kar se vam morda ne zdi upravičeno. Vse besede mi narekuje samo ljubezen do nedolžnega življenja, ki je po vaši krivdi nastalo in ki povzroča svoji materi neprestano težke skrbi. Sirota, vaša zaročenka Marta, je najnesreč-nejše dekle na okrog. Zaslepili ste jo z obljubami, ki ste jih morda tedaj mislili resno, a jih sedaj pozabljate, hote ali nehote, o tem jaz ne morem soditi. Kot mož morate vedeti, kaj dolgujete temu dekletu, ki imate z njo sina, kakršnega bi si želel vsak oče, sleherni starši. Težko mi je govoriti o tem, mnogo težje kot si vi morda zamišljate. Vi ste morda prepričani, da ste prosti vsake obveze do nje sedaj, ko ste ji povrnili denar, ki vam ga je Marta ponudila za čas vaših študij. Povem vam, da ni tako. Z denarjem ne boste nikdar poplačali vsega gorja, ki ste ga prizadejali tej pošteni družini. Vaša sveta dolžnost je, da se nemudoma odločite. Če boste dali otroku svoje ime, bom vedel, da ste poštenjak, v nasprotnem primeru pa bom tudi vedel, s kom sem imel priliko nekoč govoriti v naši vasi. Vedel bom, da ste bili že tedaj slabič in da ste še večji slabič postali. Zdaj je september in do oktobra se morate odločiti, sicer bo Marta prisiljena poročiti se s človekom iz domače vasi. Jaz bom storil vse, da ji bo sramota prihranjena. Vas pa, spoštovani gospod doktor, prosim in rotim, da ne pozabite na svojo dolžnost.« To je bilo vse pismo. Najbrž ga je napisal župnik, potem ko je prišla Marta k njemu in se v svoji žalosti pred njim razjokala. To je bil zadnji poskus, da me zdramijo. Prišli so dnevi, ko me je vse to tako mučilo, da sem govoril: Jutri napravim konec in odpotujem. Zvečer pa sem po delu spet s Kristino in njena živahnost ter ljubezen sta me pomirili. Tako je šlo iz dneva v dan. Navadil sem se na Kristino in če bi mi bil kdo dejal, naj jo vendar zapustim, bi ga bil najbrž začudeno pogledal. To je presegalo moje moči. Martina slika pa je tonila v pozabo. Zakaj pr> župnikovem pismu ni bilo več glasu iz Dolenje vasi. V oktobru pa se je Kristina odločila povabiti svoje starše na Dunaj. Vsaj za nekaj dni, jima je pisaia. Nisem pričakoval, da bosta res prišla, ker sem vedel, da ima učitelj svoje delo v šoli, ki ga ne more kar tako pustiti. Toda storil je ravno tako kot bi nihče ne pričakoval. Poslal je mladino za deset dni na počitnice, sam pa se je pri šolski oblasti izgovoril, da nujno potrebuje oddiha. Tako sta starša res obiskala Kristino in se ji nista mogla načuditi. Občudovala sta jo v svoji pri« proščini in se kar nekam neugodno počutila v njeniM velikih sobah. Urejuje: Davorin Ravljen - Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran - Za tnseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič - Vsi v Ljubljani