i;KKL)N|STVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškansko ulica št. 8 ,tiskarna 1. nacisti.). Uradtn ure za stranke so od 10. do 11. touoldne in od 5. do 6. not oldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne ; ;	sprejemajo	:	:	:
NAROČNINA: oelolelna po posti ali s pošiljanjem na dom za Avslro-O>:is!(o in Bosno K 21'CO, polletna K 10'80, četrtletna K 5'40, mesečna K l'£0; za Nemčijo celoletno K 26‘40; za : :	ostalo inozemstvo in Ameriko, celoletno K 36"—.	: .
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in prazniko .* .*	ob pol 11. dopoldne.	\ •. •
UPRAVNISTVO sc nahaja v Selenburgovi ulic! Štev. 6, II., it nraduje za stranke od 8. do i2. dopoldne in .od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petilvrstica 30 vin., podojen prostor, poslana :::	in	reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravnišlvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
  — Reklamacije lista so poštnine proste. —*
Slev. 581.
V Ljubljani, v soboto dne 19. aprila 1913,
Leto lil.
m
Bruselj, 16. aprila.
V	pondeljek sc jc pričela generalna stavka ki jo je izsilila verolomna klerikalna vlada: tretji dan stavke sc je danes pričel, in če bo treba, nc bo trajala nekoliko dni, temveč nekoliko tednov. Za poslcdice tega boja, o katerih se že danes lahko pravi, da bodo ogromne in da sc bodo čutile po vsej deželi, jc odgovorna vlada. Kajti le ona jc kriva, da je prišlo do tc skrajnosti; delavstvo je bilo enostavno prisiljeno napovedati stavko in ostati mož-beseda.
Belgija je dežela velikanske abnormalnosti. Po teritoriju in številu prebivalcev majhna država, ki sc ne more meriti z evropskimi in amerikanskimi velesilami, igra vendar važno vlogo na svetovnem trgu; belgijska industrija je visoko razvita, in v tem oziru spada Belgija med najmodernejše države. Uprava tega modernega organizma jc pa vseskozi reakcionarna; vlada je v klerikalnih rokah, večina parlamenta jc klerikalna, vse zakonodaj-stvo, vse šolstvo nosi klerikalen pečat.
To bi bilo nerazumljivo, če nc bi bilo znano, da sc vzdržuje klerikalno gospodstvo na umeten način. Povsod se opazuje, da sta klerikalizem in moderni gospodarski svet nespravljiva nasprotnika. Povsod velja liberalizem za politični izraz modernega industrializma in kapitalizma. Katekizem in tehnika sta znesla na povsem nasprotnih gredah. Ali praktično krščanstvo se zna prilagoditi tudi razmeram; njegova asimilitorična sposobnost je celo zelo velika. Če so bili samostani nekdaj prostori askeze in dovršenega »življenja v Bogu«, so moderni belgijski samostani velika kapitalistična podjetja, ki fabricirajo čokolado in obleko, žganje in pohištvo, pivo iti perilo, ter zbirajo >: blago, ki ga žre rja in moli«,,, v največjih kvantitetah, obenem pa sl: 'mo pazijo, da jim ga vendar ne bi požrli ne rja in moli. ne kakšne druge sile.
Belgijski klerikalizem krčevito varuje svojo nadvlado v državi; pravi razlog njegove in-transigentne vztrajnosti pa je 'povsem razumljiv. S pomočjo reakcionarnih zakonov, ki zanemarjajo ljudsko izobrazbo kakor v kakšni polbarbarični deželi in ne poznajo tukorekoč nikakršnega delavskega varstva, zatirajo delavce v svojih podjetjih kakor sužnje, izkoriščajoči zlasti otroško in žensko delo, in napravljajo tako vsemu delavstvu konkurcnco, ki Ovira njegov gospodarski napredek kakor ocean peščevo hojo.
Da se reši sramotnega suženstva, ki mu ugonablja žene in otroke, mora delavstvo raz-dejati politično moč klerikalizma. To je doslej poizkušalo z različnimi sredstvi. Ako bi bila volilna pravica enaka, bi klerikalna vlada hipoma izginila, zakaj klerikalna stranka nima faktične večine v deželi. Zato si jc napravila umetno večino. Leta 1893., ko jo jc prvi politični štrajk belgijskega delavstva prisilil, da je reformirala volilni red, je vpeljala splošno volilno pravico, popačila pa jo je s pluralnimi gasovi. Od tega časa se delavci neprenehoma bojujejo za enako pravico. Leta 1902. so še enkrat poskusili doseči pošteno reformo s politično stavko. Takrat ie vlada v krvi zadušila to gibanje. Volitve so pozneje venomer krčile klerikalno parlamentarno večino; ali s pomočjo pluralitete se še vedno drže nad vodo in to nepošteno sredstvo jim lahko še desetletja daje krivično moč.
To spoznanje kot sad dolgoletnih bridkih izkušenj je utrdilo med delavskimi množicami samimi voljo za nov odločilen boj. Treba ie konstatirati, da so voditelji sami svarili. Ali delavstvo se je naveličalo. Samo je zahtevalo radikalen nastop, in prišlo je <Jo sklepa, da se
uprizori splošna stavka za enako volilno pravico. Vladi ni bil ta resni sklep nič manj znan kakor vsej deželi. Velike manifestacije so bile uvod. Vse priprave so se javno vršile. In vse prebivalstvo je bilo prepričano, da je akcija zamišljena z vso resnostjo in vsak bluff izključen. Ko se je približeval rok stavke, je prišla iz meščanskih krogov iniciativa, da bi vlada preprečila skrajni boj s primerno koncesijo. Župan glavnega mesta je v tem zmislu posredoval pri ministrskem predsedniku. Toda gospod de Brouquevil!e sc je izgovarjal, da se vlada ne more vdajati terorizmu, ki se izraža v grožnji z generalno stavko. Dal je razumeti, da vlada sicer nc bi bila trmasta. To jc dalo županu povod za vprašanje. če sme delavskim zastopnikom obljubiti, da bo ministrstvo koncilijant-no. ako se opusti stavka. In ministrski predsednik je pritrdil temu. Socialisti so pokazali dobro voljo in stavka se je odpovedala.
Ali kdor ni ostal mož beseda, je bil gospod de Brouqueviile. Da se pride do jasnosti, je bil v parlamentu interpeliran, če bo izpolnil, kar je obljubil bruseljskemu županu. Kakor da je kršitev dane besede čast za belgijskega ministrskega predsednika, je pa drzno odgovoril, da ni niti misliti na revizijo ustave.
Belgijski proletariat	bi	se rogal sam sebi,
če	bi	bil odgovoril na	to	jasno provokacijo
drugače kakor z definitivnim sklepom stavke. To se jc zgodilo.
Danes, ko imamo šele dva dneva stavke za seboj, bi bilo vsako prerokovanje nezinisel-no. Izieče se pa lahko, da jc po vsej deželi delavstvo brezpogojno bojevito, in začetek štraj-ka	jc	pozdravil proletaiat	s pravim navdušenjem.	Organizacija boja	je	pripravljena z vso
previdnostjo, ki jo narekujejo dosedanje izkušnje. Poskrbljeno je za strogo kontrolo, ki prepreči vsako večje presenečenje. Vse delavske organizacije, politične, strokovne in gospodarske so solidarne; podpora stavkajočih, kolikor je potrebna, jc za daljšo dobo zagotovljena. Doslej ie stavka konstantno naraščala, in koncem tega tedna se bodo nedvomno opazile močne posledice.
Ves boj je uprizorjen z največjo treznostjo; vodstvo pa gleda na to, dy sc ohrani tudi med masami treznost v pravem pomenu besede, treznost v vsakem oziru. S stavko jc združen boj proti alkoholu, temu nevarnemu sovražniku hladnokrvnosti, katere bo tembolj treba, kor mora biti delavstvo pripravljeno na vsakovrstne provokacije. Namesto žganja pa bo dobival proletariat najrazuovrstnejšc duševne užitke. Že prvi dan se je pričelo s predavanji znanstvenega in zabavnega značaja, s koncerti in z recitacijami. Za simpatije, ki jih uživa ta stavka v najširši javnosti, jc posebno značilno, da so se priznani veliki umetniki sami ponudili odboru za take priredbe.
Boi se jc torej pričel, največji boj. ki ga je kdaj doživela Belgija. Politična bodočnost dežele je odvisna od njegovega rezultata. Ako pribori proletariat enako volilno pravico, je strmoglavljena sedaj vladajoča klika; tedaj še le S2 prične za Belgijo nova doba z modernim gospodarskim in političnim življenjem in z modernimi boji, za katere jc ta veleindustrielna država že davno zrela.
„Patr!otizem“ mrtve roke.
Militarizem v Nemčiji snuje nove naklepe, ki bodo tekom let olajšali nemško ljudstvo za lepe milijarde. V divjem plesu, v katerem se zdaj noro vrte vsi reakcionarni življi v Nemčiji, z duš) zapisani molohu, sc med vsemi najbolj odlikujeta protestantovsko junkerstvo in katoliški centrum, nemška izdaja svetovnega klerikalizma. Prav primerno nasvetuje pobožni
list »Die Christliche Welt« — ki pa ni vdinjan klerikalnim tendencam — da naj tudi katoliška in protestantovska cerkev z enkratnim prispevkom od svojega ogromnega imetja prispevata k velikanskim brambnim žrtvam. »Die Christliche Wclt« piše:
Zakaj molči cerkev? Imetje evangelskih in katoliških cerkvenih občin »je zares nezaslišano. Ampak takozvane »mrtve roke« zakon ne omenja. Zakaj? Ali ne bi bilo lepo in častno za cerkve, ako bi z dobrim zgledom stopile na plan? Ne gre zgolj za blagoslavljanje zastav in za prirejanje patriotičnih slavnpsti; za dejanski dokaz resnične požrtvovalnosti gre, kakor jo država terja od preprostega človeka.
O	denarju govori cerkev jako dvoumno. Zoper bogastvo grmi in se prav. od srca veseli lastnega imetja; pridiga, da ljudje ne smejo zbirati posvetnih zakladov, in vendar ve vsak otročaj, da sloni erganizatorična sila vseh cerkva na takih posvetnih zakladih. Vsled tega jludje ne jemljejo več resno teh polovičarska' in dvoumnih cerkvenih besed. Resne bi te besede zopet postale, če bi jih cerkve enkrat z dejanjem potrdile. Zakaj se cerkve kar same od sebe nc zglase, da dado toliko in toliko mi-ljonov od svojega imetja? Ali ne vidijo, koliko višja je moralna sila posedujočih, ki vzamejo brez drugega nase vojaški davek. Moralna sila ni v lepem pridiganju, temveč v dobrem ravnanju. Seveda je znano, da gospodarske in tehnične sile v poljedelstvu in v trgovini in v obrti pogosto svoio moralnost mnogo čvrsteje in bol) tiho razodevajo nego cerkveni krogi. Tem bolj umestno bi bilo, da bi cerkve v sedanjem trenotku postale »žive roke«, namesto da sc kot mrtva roka krčevito oprijemlje svojega imetja in se izključuje iz sedanje dobe. Tu sc nudi vrhovnemu pruskemu cerkvenemu zboru priložnost, da popravi grehe; tu lahko katoliška nemška cerkev pokaže svoj patriotizem. Ampak v dr. Baehmannovem »ŠtaatsIexikouu« beremo, da je za veljaven odstop cerkvenega imetja potrebno > dovoljenje apostolske stolice«. (II. 1276.)
Mrtva roka. oživi — ne v grabljenju, temveč v žrtvovanju! —
Ampak tega svet nc učaka, zakaj patriotizem klerikalcev vseh veroizpovedovanj je v tem, da zahtevajo od drugih žrtve za domovini, sami pa krčevito drže svoje roke v žepu!
Impozantno strankino zboro-rovanje v Trstu.
(Konec.)
Nadalje se je bavil sodrug Regent z davčnim sistemom. Naša zahteva v tem oziru je: Proč z indirektnimi davki! Uvedejo naj se le direktni davki na način, da bo plačeval največ, kdor največ ima in naj se določi minimalna višina, dohodkov, ki ne bo podvržena obdavčenju. Ze v pretkli dobi občinskega sveta so vložili naši socialno demokratični zastopniki tozadeven predlog, ki ga je večina, seveda, odklonila. Sklenjen pa ie bil drug predlog, ki ga je pa odklonila vlada z opazko, da mora občina z denarjem varčevati. V bodočem občinskem zastopu bodo morali naši delavski zastopniki nadaljevati delo, da se uresniči ta delavski postulat glede davčnega sistema. Večina se bo seveda izgovarjala, da bi vlada brezdvomno odklonila tak davčni sistem, ker hoče gotove davke ohraniti sebi. Čas je pa, da se občinske uprave upro neupravičenemu umešavanju vlade v posle občinske uprave in nikakor se ne strinjamo z onimi slovenskimi narodnimi občinskimi zastopniki, ki si žele vladne kontrole, kakor da bi bila vlada kai bolj naklonjena zahtevam Slovencev kakor italijanski nacionali-
stični večini. Seveda jc pa tudi res, da ne moremo pričakovati energičnega nastopa proti vladi od strani večine, ki baje nima preveč mirne in čiste vesti, in ki se pri vsem svojem navideznem nasprotju do vlade naslanja nanjq vedno, kadar je treba narediti kak protidelav-s.ki sklep.
•Ic pa še nekaj, o čemur je treba izprego-voriti resno besedo. Tržaška občina ni samo mestna občina, ona nima upravljati le imetja mestnega prebivalstva, ne ščititi samo interese tega prebivalstva. V področje tržaške občine spadajo poleg predmestnih tudi bolj oddaljene kmetske vasice. Delo. ki ga vrše na deželi kmetskemu prebivalstvu samostojne kmetske občine, bi ga morala vršiti pri nas naša tržaška občina. Na žalost pa moramo konstatirati, da se za okoličanske 'imete nc zanima nihče v oni meri, ki bi bila potrebna. Slika, ki nam jo nudi okolica, jc sedaj žalostna. Prole-tarizacija okoličanskega kmeta je v polnem tiru. Poljedelstvo in vinogradništvo je zanemarjeno popolnoma na tej zemlji, o kateri se sme trditi, da jc zai^s plodovita in ki bi z zelenjavo preskrbovfia mestno prebivalstvo. Par slabih letin in uničevalno delo trtne uši prisilijo kmeta, da se zadolži. In ker mu sedanji neracionalni in neekonomični način obdelovanja ne donaša toliko, da bi zadostovalo vsem njegovim potrebam, da bi zamogel plačati davke in dolg, zapušča poljedelstvo in vinogradništvo. pa se poda na delo v mesto, kjer zasluži več kakor na kmetiji. Njegovo imetje jc njegovo le po imenu in še to le še za nekaj časa. Res je pač, da obstoji napredek, bogastvo in razvoj naše občine v razvoju industrije in trgovine. Enako je pa tudi res, da naša občina nc bi smela zanemarjati okoličanskega kmeta. Vemo pač prav dobro, da se ne da preprečiti proletarizacija kmečkega prebivalstva. vemo pa tudi, da bi se dala potom občinskega dela znatno ublažiti mizerija, ki je nastopila pot po okolici, in vemo tudi. da bi bila občina dolžna varovati najvitalnejše koristi svojega okoličanskega prebivalstva. Okoličan-ski zastopniki se bodo morali sprijazniti z idejo, da niso poslani v mestni svet samo zato, da sc bojujejo za narodne in jezikovne pravice Slovencev, marveč tudi zato, da zastopajo gospodarske in socialne interese svojih okoličanskih volilcev, katere so dosedaj popolnoma zanemarili, ali bolje rečeno, za katere niso imeli nobenega resnega zmisla.
Imamo torej poleg narodnih problemov veliko več vprašanj gospodarskega, socialnega in kulturnega značaja, katerih rešitev postaja dan na dan nujnejša. In v imenu teh vprašanj, v imenu interesa mestnega in okoličanskega revnega ljudstva se podamo v ta volilni boj. Naš program je jasen, četudi je obširen.
V	imenu tega programa, v imenu interesov revnega prebivalstva, v imenu principov, ki jih zastopa socialna demokracija vsikdar in povsod, je tudi mogoč volilni boj v velikem Stilu, kakor si ga želi gospod dr. Wilfau. In sedaj, sodrugi, ko smo vam pojasnili program, s Katerim stopamo pred volilce z odkritim vezirjem, ko smo vam pojasnili delo. ki ga morate izvršiti, ne preostane drugega, kakor da končam s pozivom: Pojdite in izvršite svojo dolžnost! (Burno in dolgotrajno odobravanje.)
Za sodrugom Regentom je povzel besedo sodrug
Petejan.
Naravno je, da se strinjam v vseh ozirih s poročilom sodruga Regenta. Tudi jaz vam priporočam. da sc nc udeležujete nasprotniških shodov z namenom, da bi tani koga provocirali ali se udeleževali razprave. Za vsakega sodruga imamo sami dovolj dela in tega naj se sodrugi poprimejo z vsem veseljem. Delajte
Junaki.
Tam ob naših državnih mejah stoje vojaki. Ko se je pričenjala zima, so že morah tie vun: na'samotnih železniških progah, ob globokih rekah, na visokih prehodili so morali stati na straži ali pa preiskovati okolico. Burja in sneg se zaganjata v prezebajoče postave.^ ki morajo daleč proč od žen in otrok ali staršev izpolnjevati svojo dolžnost. In kjer jc treba opraviti težko delo, odgovorno dolžnost, tjc postavijo prav gotovo sinove in očete iz ljudstva, iz delavskega razreda. Če bi bila vzplamtela voina. tedaj bi jih popadalo na tisoče, tihih junakov, plačilo pa bi ne bilo nič drugega, nego gomila rjave prsti.	.	.
Ali ljudstvo se bojuje tudi. kadar so mirni časi. Koliko težav, ponižanj in skrbi privihra dan za dnem v domovja delavskih družin, koliko tihih bojevnikov se zgrudi leto za letom iz delavskih vrst, bojevnikov, katerim ne postavljajo spomenikov, katerim ne govore nagrob-nic, ne pišejo posmrtnic, ki bi sedanjemu svetu in bodočemu ohranjevali spomin nanje. Spomeniki, dragoceni in vsiljivi, stoje na grobeh bogatinov, spomeniki — ne oni. ki jih imajo resnično veliki duhovi — stoje po mestih 111 ki pripovedujejo, da jc ta ali oni »javno deloval«, kar mora vsak deiavec 30 do 40 let brez počitnic, brez potovanj v razvedrilo. Spominske novce in medalje kujejo za ljudi, ki nimajo druge zasluge, kakor da so kje zgradili tovarno ah pa da so županovali kakih deset let. Ali mhce ne oostavlin SDomenikov tisočim, ki od hitra.
do večera.e leto za letom, darujejo svoje življenje v peklensko vročih plavžih, ob nakovalu, ob strojih, v globokih podzemeljskih teminah, ki čuvajo ob samotnih čuvajnicah za dobrobit ljudi in blaga. Vsi ti prežive že prvo mladost v bedi in pomanjkanju in redki so žarki veselja v dobi, ko se odpira drugim, bogatejšim, vsa prelest življenja, vsa lepota sveta; za mračno mladostjo pride pa le delo, delo in zopet delo brez odmora^ brez krepilnega odpočitka, in ko pride čas. da bi se morda res lehko nekoliko odpočili in se veselili trajnega miru, tedaj jih utrga usoda iz kroga svojcev; še več pa je onih, ki motajo na stara leta zadeti še hujše breme na ramo, ker nimajo nikogar, ki bi jih podpiral. Z njegovim delom so leta in leta b6-galeli drugi, si gradili gradove in vile, on pa nima na stare dni prostora, kamor bi položil svojo trudno glavo: cesta je njegov dom, usmiljenje tujih ljudi ga preživlja.
Ali vendar niso še to oni. katerih sc hočemo pravzaprav spomniti. Za terni vrstami modernih sužnjev stoje čete. postave, ki se jih tako malokdaj spominjamo: postave s pogledi, ki so se odrekli vsemu veselju, s čeli, v katere je skrb začrtala globoke brazde, z neutrudljivimi rokami, ki vedno čuvajo, goje in tolažijo. Matere so! Tisočkrat in tisočkrat se je zagrnila zemlja že nad materami, tisočkrat in tisočkrat sc ponavlja vsakdanja zgodba soproga, ki zatisne oči svoji zvesti ženi in že drugi dan hiti s srcem polnim žalosti v delavnico, zgodba otrok, ki stoje še brez umevanja pred smrtjo, ko ostanejo zapuščeni v izbi, kjer je pravkar
ugasnil blagi pogled matere, ki je šc enkrat, zadnjikrat s pogledom objela uboge, zapuščene otroke. Med tem ko mislimo, se odigrava ta žaloigra kjd na širnem svetu. Vemo to, navadimo se tega, nekaj vsakdanjega postane in vsak šund v kinematrografu, kjer se zvira koketna, prevzetna dama, ki iz dolgočasja ali pa zato, da postane interesantna, izvrši samomor nas prevzame in pretrese vse bolj. Tragedija pravega, svetega materinstva ni. da bi se kazala radovednemu, občinstvu.
Naj si bodo družinske razmere še tako zamotane, vendar ima mati lažje življenje tam, kjer ne poznajo denarnih stisk. Ali mati, ki živi ve vedni bedi in pomanjkanju, ki se mora venomer odrekati, ki mora biti neprestano na nogah, ki ne sme prekrižati rok niti za trenotek, ki živi vsa dolga leta v enih in istih razmerah, ki se ne more nikdar odpočiti, ki ne more nikdar nadomestiti izgubljenih telesnih in duševnih moči, ki se mora vedno ozirati na tesne razmere in skrbeti v prvi vrsti za moža in otroke, ki pa zase ne sme zahtevati od nikogar, da bi ji olajšal breme, ta neprestana napetost vseh telesnih in duševnih sil povzdiguje naše matere v silne junakinje. Nekateri pravijo: No, res trpe mnogo te matere iz ljudstva, pa tega trpljenja se niti ne zavedajo. To je laž. Kdor pozna ljudstvo, kdor živi med ljudstvom, ta ve, kakšne so matere v ljudstvu. Ravno tam. kjer sedi v družini skrb leto za letom, kjer gospodari beda, prav tam se najde najprisrčnejŠo, najpožrtvovalnejšo materinsko ljubezen. Pred leti jc bila po časopisju objavljena notica, ki ie
pokazala, kakšne matere so med ljudstvom:
V	neprijazni dolini, ob samotnem gorskem pobočju, ie stala čuvajnica. Dolge, hude zime so v oni dolini. Okolo majhne mize, postavljene ob majhnem oknu, sede ob viharnih zimskih dneh oče, mati in sedem otrok. Prežganka, krompir, slaba kava in kruh, to jc hrana leto za letom. Bolezen ne prizanaša družini in smrt se plazi večkrat tik ob hiši. Naporna služba oslabi očeta tako, da mora leči. Pogumno obuje žena težke škornje, vzame svetilko in gazi po visokem snegu, da kontrolira progo. Kadar prisopiha vlak. tedaj mora biti že zopet na svojem mestu. Čez nekaj časa se pomnoži družina na dvanajst otrok. Žena nc obupa. In kljub temu, da živi družina v najrevnejših razmerah, ni slišati nikdar sirove besede. Mati najde za vsakogar pravo besedo, v urah žalosti je najboljša tolažnica. Kar je prostega časa, ga porabi za šivanje, pletenje. Leta in leta pije mati grenko kavo, da prihrani pri sladkorju za kruh. Otroci dorastejo, odidejo v svet; po triintridesetletni službi ponesreči mož smrtno, žena pa oslepi.
To je mati! Življenje polno žrtev, pomanjkanja, bede. a usta ne izpregovore nikdar žal besede, srce ne pozna drugega čuta nego osrečevati družino. Mati in junakinja je. Na tisoče takih mater je med ljudstvom, njihovo življenje je križev pot, one so plemenita zemlja.'iz katere prihaja vedno nova sila in .nov blagoslov.
vsi do navodilu našega volilnega odbora. Ako bodo nasprotniki prišli na dan z žaljivkami jp psovkami, ni treba jim slediti na to polje. Kadar pridejo nasprotniki na dan z narodnimi zadevami, odgovorite jim, da je veliko več gospodarskih in socialnih vprašanj, ki zahtevajo nujno rešitev in da narodne stranke niso sposobne rešiti narodnega vprašanja, ker ga nočejo rešiti. Saj ga rešujejo že toliko let, pa so še vedno tam, kjer so pričele. Prav posebno toplo pa priporočam vsem, naj mnogo čitajo. Vsak sodrug mora biti naročnik ali odjemalec »Zarje«. »Zarja« naj se razširi povsod med delavci in delavskimi družinami. Časopisje nam služi vedno in nam bo služilo tudi pri teh volitvah kot najboljše orožje. Na delo torej za »Zarjo«. Sodrugi naj čitajo mnogo tudi naše brošurice. Naj redno zahajajo na naša zborovanja in naše shode. K temu je prečital sodrug Petejan, še okrožnico, ki jo jo poslala N. D. O. slovenskim podjetnikom, v kateri prosi ta »delavska« organizacija podjetnike za podporo. Taki prošnji je poslala N. D. O. tudi potrdilo za darovano vsoto denarja. Tu torej jasno vidimo, kaka je ta N. D. O. Delavska organizacija, ki sc obrača do delodajalcev za podporo, je pač malo delavska in ne smejo gojiti delavci do nje nobenega zaupanja, nobenega spoštovanja. (Odobravanje.)
*	Milost.
K lepemu poročilu sodruga Regenta ne bi bilo treba nič dodati. Omenim pa, da bi bila dolžnost občine podpirati tudi brezposelne delavce. Taka podpora za brezposelne delavec bi se morala urediti dogovorno z delavskimi organizacijami. Občina bi morala zgraditi še več ljudskih prenočišč in zlasti zimskih delavskih shajališč. Ampak kaj naj zahteva delavstvo od meščanskih strank? Meščanske stranke varujejo najprej meščanske interese^rSaj jih vidimo pri privatnih podjetjih. Slovenski narodnjaki znajo pač dobro upravljati svoje banke in hranilnice! Konsumne zadruge N. D. O. so pa pustili, da so propadle. Sodrugi.! Resno pojdemo v boj. Letos resnejše kakor druga leta, ker nam številke govore, da smemo upati na resen uspeh tudi v okolici. Pojdite in agitirajte v zmislu, ki vam ga priporoča naš volilni odbor. Ako bodete vsi na svojem mestu, bo zmaga gotovo na naši strani! (Burno ploskanje).
Ko sta ^pregovorila še par besed sodrug Petejan in Ferri in je sodrug Regent naznanil način letošnjega praznovanja prvega majnika, ie sodrug Milost z lepimi in navdušenimi besedami zaključil to lepo, sijajno strankino zborovanje, ki bo ostalo vsem v globokem spominu. Po zaključku je naš pevski zbor zapel socialistično himno ob splošnem navdušenju in odobravanju, katerega ni bilo konca.
lako se je izvršilo to prvo naše volilno zborovanje, ki je zapustilo v vseli navzočih sledove globokega navdušenja in prepričanje, da koraka socialna demokracija zmagovito svojo pot v bodočnost.
Ljubljana in Kranjsko.
-Kupčije avstrijskega vojnega ministra.
Državni poslanec Zenker je na shodu v Gab-lonzu povedal tole:
_ »Gospod Heine, ogorčeni ste nad postopanjem Rusije, ki je podpirala Črnogorce in Srbe vkljub izjavi nevtralnosti, vkljub sklepom konference poslanikov. Toda pazite sedajle! Izjavljam — videl sem akte — da je prodala Avstr, ob času te krize Srbiji 50.0(10 manli-liherc in da je Avstrija med tem, ko so morali avstrijski rezervisti prezebati v strganih hlačah in obnošenih poletnih oblekah, prodala na tisoče vojaških hlač ruski vladi. Tako bi se bilo lehko zgodilo, da bi morali streljati slabo oblečeni avstrijski rezervisti na ruske vojake, oblečene v nove, dobre avstrijske brambovske monture. Kupna pogodba ima podpis sedanjega vojnega ministra Kroba-tlna.«
Da je bila prodala Avstrija manliherskc puške, to je znano;-novo je pa to, kar je povedal poslance Zenker o prodaji vojaških montur Rusiji; morda so to one, ki jih je potem podarila Rusija Crni gori. Kako brezstidni in cinični so ti avstrijski gospodje na vodilnih mestih. »Branitelji domovine« v cunjah, da lehko vojna uprava spravi nekaj tisočakov in sicer od države, s katero se je hotela na vsak način pretepati. Ko se bo sestal parlament, bodo socialistični poslanci že pošteno prijeli za ušesa kramarja v vojnem ministrstvu.
—	Zaupanje in solidarnost. Socialna demokracija je stranka boja in mora to biti. ker drugače nikdar ne doseže cilja: preosnove današnjih družabnih in državnih razmer tako, da bo delovno ljudstvo gospodar vseh proizvajalnih sredstev. Boj ni lahek, ker ima socialna demokracija močne nasprotnike, ki so prav tako edini v misli, da je treba streti mednarodno armado proletariata, kakor smo mi edini v nusli,^ da moramo prav od temelja izpremeniti današnji proizvajalni sistem in postaviti na mesto osebne lastnine socialistično lastnino. Naše nasprotnike ločijo pač verska, narodnostna -a:i?- j’ kadar je treba zamahniti proti socialni demokraciji, so zavezniki. Proletariat pa je sam, zanaša se le na lastno odporno silo, zaupa le moči, ki se steka v naših organizacijah. In prav je tako! Ne maramo solzavih prijateljev, ne dobrohotnih svetovalcev od nobene strani. Boj. ki ga je začela socialna demokracija, ta boj hoče izvojevati sama. Prvi, največji pogoj za uspešen izid našega boja je pa brezpogojno, medsebojno zaupanje bojevnikov. Armada, v kateri ni enotne volje, tudi tedaj kadar gre za manj važne zadeve, je oslabljena. In armada, v kateri bi bil rad vsak bojevnik, tudi poveljnik, bo raztresena, še preden bo zamahnila za zadnji, odločilni boj. Medsebojno zaupanje in zaupanje do onih, ki stoje armatle' 'je najmočnejše sredstvo, s K !ll0Se em° zmago. Kritika, odkritosr-
Četa je zdrava3! taHeiP niestu. da jo sliši vsa zdiava m idodonosna. Zahrbtno godr-
nauje, kritika, katere ne upamo povedati iz oči v oči, ruši in razdira in izpodkopava za upanje. — Od prvih začetkov socialističnega gibanja velja solidarnost za najlepšo lastnost borečega se proletariata. In sicer solidarnost, ki ne oživi le tedaj, ko je treba nastopiti proti nasprotnikom, temveč ki je živa tudi pri našem jiodrobnem delu. 8aj je ravno podrobno delo, delo na katerem pravzaprav temelji vsa naša moč. najtežavnejše. Pri tem delu se mora pokazati proletarska solidarnost v najjarkejši luči, vzajemno podpiranje naših organizacij. Naše organizacije — strokovne, politične, zadružne — so ustanovljene vse iz enega namena, da čimbolj olajšajo proletariatu kapitalistično breme, zato mora biti tudi vse njihovo delo vzajemno, opirati se morajo druga na drugo. To solidarno, Vzajemno delo. pa pri nas še jirav močno pogrešamo, Lehko bi bilo bolje, če bi nas vezalo brezpogojno zaupanje, in iz zaupanja bi vzklilo najlepše solidarno delo, delo, ki bi znatno olajšalo naš boj in ga pospešilo.
—	Sodba o crknjeni kozi iu o umrlem otroku. Iz Novega mesta nam pišejo:	Kazenski
senat novomeškega okražnega sodišča je pred kratkim izrekel dve sodbi, o katerih se čudimo, da si ju zamolčali listi, ki sicer tako radi priobčujejo malopomembne stvari, ki še diše po svežem Črnilu orožniških ovadb, katerih večina pogine že v rokah preiskovalnega sodnika. »Zarja« je svoj čas odobravala dejstvo, da se je na Kranjskem vendar dobil sodnik, ki je obsodil očgta, ker se mu ni zdelo vredno za smrt bolnemu otroku poklicati zdravnika. To je bil slučaj Jožefa Novaka iz Dobrave pri Trebnjem. V tistem času je v tem okraju razsajala škrlatinka. Tudi Novaku je dveleten otrok nagloma in nevarno zbolel. Prišle so babnice v hišo ter nasvetovale razne maže. Glede zdravniški pomoči pa se je sklenilo, da bi bilo škoda denarja za zdravnika, ki tako nič ne pomaga, če je božja volja tako, da otrok umrje, pa bo umrl še preden zamore zdravnik iz T rebnjega priti na Dobravo. In božja volja je bila res taka, da je otrok ki je zjutraj zbolel, še tisto popoldne brez zdravniške pomoči umrl.
0 slučaju je zvedelo sodišče v Trebnjem, poklicalo starše na odgovor, ki pa so sc sklicevali na božjo voljo. Ker pa ni samo v vsaki moder-ii'. državi tako urejeno marveč tudi krščanska vera sama uči, da je predrzno zaupanje v božjo voljo celo smrten greh, je sodnik tega krščanskega očeta na podlagi kazenskih določb obsodil na 40 K zaradi zanemarjanja očetovskih dolžosti napram nevarno obolelemu otroku.
1 o je bil cksetnpel, vreden, da bi ga vpoštevali tudi vsi drugi sodniki. Klerikalci pa so takrat zagnali krik zoper to razsodbo. Našutitali so moža. da se je proti trebenjski obsodbi pritožil na novomeški vzklicni senat. Mož Ije pred. štirimi sodniki povedal, kako je otrok nagloma zbolel, kako ga je lomilo in zakaj ni šel po zdravnika. Državni pravdnik pa je imel pomisleke, ali se je mož tudi zavedal, da je treba nevarno zbolelemu otroku poklicati zdravniško pomoč. Po njegovem mnenju se obtoženec tega ni zavedal. (To je mnenje drž. pravdniku kljub temu. da je mož sam priznal, da sc je, ko je otroku le huje prihajalo, govorilo o tem, ali bi zdravnika poklicali ali ne in kljub temu, da je mož pri prvi instanci sam priznal, da le zato ni šel po zdravnika, ker se mu je zdelo škoda denarja, da zdravnik tako nič ne pomaga, če je božja volja taka, da bo otrok umrl.) In zgodil se je še večji čudež: novojneški senat je pustil svojega tovariša v Trebnjem na cedilu, odobril klerikalni krik zoper prvo razsodbo in jo — razveljavil. Kmet bo torej brez skrbi puščal svoj družino poginjati, samo zato ker gospodje v Novem mestu niso na jasnem, ali sc pri tem zaveda, da je treba zdravnika poklicati ali ne. Ali zdaj poslušajte še drugi slučaj, ki se je takoj za tem obravnaval. V vinograd nekega Vlaha pridejo koze. Posestnik vinograda jih prepodi, kar bi storil tudi vsak državni prgvd-nik če bi imel svoj vinograd. Slučaj pa je hotel, da je ena teh koz kmalu na to poginila. Biki' je breja. Tudi ta slučaj je prišel pred kazenskega sodnika v Metliki. Lastnik crknjene koze je trdil, da ie koza crknila vsled tega, ker jo je oni lastnik vinograda sunil v vamp. Sodnik v Metliki, ki dobro pozna žumberške razmere. Je obtoženca oprostil. On je bil opravičen tiLio žival iz vinograda prepoditi, da pa bi bil brejo kozo tako sunil, da bi bila zato poginila, to se ni dalo dognati, posebno ne, ker se je koza penila, iz česar se da preje sklepati da se je koza preobjedla zmrzle trave in je zato poginila. To sodnikovo mnenje pa funkcionarju^ državnega pravdnika ni bilo po volji. Pritožil se je zoper razsodbo. In novomeški državni pravdnik je ta korak odobraval. Tako je prišla vlaška koza pred okrožno sodišče v Novo mesto. Iu zdaj se je z ozirom na zgo-rejšnjj slučaj umrlega otroka zgodilo nekaj nepričakovanega. V tem res jako dvomljivem slučaju je ravno isti državni pravdnik, ki glede Novaka ni bil na jasnem, če se je zavedal svoje očetovske dolžnosti, je bil pa v tem slučaju, ko se je šlo samo za vlaško kozo, popolnoma prepričan, da ie obtoženi Vlah kozo res tako sunil, da je potem crknila. Predlagal je. da sc pritožbi državnega pravdništva ugodi in Vlah obsodi. To pa je bilo tudi senatu malo odveč in je pritožbo državnega pravdništva zavrnil
in oprostilno razsodbo okrajnega sodišča v Metliki v polnem obsegu potrdil. In to se je zgodilo v 20. stoletju.
— Občnčl zbor jeseniške podružnice »Vzajemnosti« bo v nedeljo, 20. aprila ob 10. dopol-dne pri »Jeleng« na Savi. Vsi sodrugi in vse sodružice naj se zanesljivo udeleže občnega zbora.
— Javen ženski shod priredi jeseniška podružnica »Vzajemnosti« v nedeljo 20. t. m. ob treh popoldne pri »Jelenu« na Savi. Na shodu poroča sodružica Štebijeva o predmetu »Delavska žena in organizacija.« Delavke in delavske žene, vse na shod!
— Zagorje ob Savi. Podružnice Unije rudarjev v Zagorju shod se vrši v soboto dne
19.	t. m. ob 7. zvečer v 'dvorani g. Riharda
Mihelčiča na Toplicih pri Zagorju. Poročevalec sodrug Ant. Jarolin, načelnik rudarske »Unije« iz Turna na Češkem. Sodrugi, agitirajte za shod in udeležite se vsi, ki ste prosti. — Podružnično vodstvo.
— K včerajšnjemu naboru v »Mestnem domu« je bilo poklicanih 197 mladeničev, od katerih je bilo potrjenih 62, izostalo jih je 20, 5 pa je bilo določenih za preizkusni nabor v garnizijski bolnišnici. Nabor se je vršil v redu. -Zadnji dan nabora za mesto Ljubljano je danes, v pondeljek se prične pa za okolico.
— Požar v Zlatem polju pri Lukovici. V noči 16. t. m. ob pol 1. je začelo goreti v vasi Zlatopolje. Pogorelo je osmim gospodarjem posestnikom do malega vse, tudi nekai živali. Najhujše je bilo to. ker je ogenj nastal v noči. Doslej še ni dognano, kdo je zanetil. Skoda na pogorišču se ceni približno na 45 do 50 tisoč kron.
— Rnjigoveški pomočnik Vovko lirosi, na konštatiramo, da ni identičen z onim Vovkom ki je naveden med igralci na priredbi klerikalnega prosvetnega društva v Spodnji Šiški.
— »Ono vadiš?« v kinematografu »Ideal« »Neue Frcie Presse« piše med drugim: Sloviti Sienkiewiczcv roman v filmu, to je najmlajša pridobitev svetloslikanja. Včeraj popoldne se je v Beethovnovi dvorani prvič predvajala ta slika. Vsi privlačni prizori romana gredo gledalcu pred očmi, boj z divjimi živahni, goreči Rim, zmaga orjaka Ursusa nad bikom in prikazen Odrešenikova v Vii Apii. Film je nudil več kakor se je dalo slutiti, presenetil nas je prirodno živimi slikami, z resničnostjo cirku škili iger in s sijajnim predstavljanjem. Pri tem je zanimala tudi okolnost, da so Cirkus ma-ximus za ta posnetek na novo postavili in da so ukročeni levi igrali vloge statistov ... I ako je pisala »Neue Freie Presse« dne 9. marca t.
o	sliki »Quo vadiš?« ki se predstavlja od 22. do 28. t. m. v kinematografu »Ideal« na Franc Jo žefovi cesti. To največje delo se bode pred vajalo od torka 22. t. m. naprej sedem dni v kino »Idealu«. Predvajanje traja cele dve uri. Zvišane cene za ta spored.
-- Kinematograf »Ideal«. Novi spored ima tri senzacije: krasno sliko iz vojne Odrin po zavzetju; pogrebne slavnosti v Atenah; kolo-rirano senzacijo »Polet za življenje«, 2 dela s senzacioneino rešitvijo iz gorečega svetilnika s pomočjo aeroplana. Ostale točke so znanstvenega značaja in velezanimive. Torek »Quo vadiš?«
Občinske volitve v Trstu.
Reklamirajte pravočasno!
Da olajša kontrolo volilnih imenikov, je naša stranka otvorila sledeče reklamacijske urade:
V mestu:
I. V ulici P oz z o bianco št. 9 (v poslopju zdravniške postaje okrajne bolniške blagajne).	.
II. V gostilni »International« v ulici Boccaccio 2. I.
III. V kavarni Union, ulica C a s e r m a
št. 9.
IV. V prostorih zveze občinskih uslužbencev v ulici S t a d i o n št. 20.
V. V gostilni »Al Tram elettrico« v ulici
G i u 1 i a št. 56.	-	.
VI. V »Delavskem domu«, ulica Madon-
n i n a 15, pritličje.
VII. V društveni gostilni v ul. deli L r e m o
štev. 124.	_	, .
VIII. V prostorih poleg zdravniške postaje okrajne bolniške blagajne, ulica deli I s t r i a
štev. 602.	,,	...	.	,	,
IX. V gostilni »Alla citta di Klagenfurt« v
A n d r o n a s v. E u f e m i j a, vogal ulice Pro-
montorio.	,
X. V gostilni »International« v. ulici uian
R i n a 1 d o C a r 1 i 10	'
V okolici:
Skedenj: V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva« nad skladiščem »Delavskih konsumnih zadrug«.	„
S v. M. M a g d a 1 e n’a spodnja: V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva« pri
Lukežiču št. 1062.
Sv. M. Magdalena zgornja: V prostorih »Delavskega izobraževalnega društva« (gostilna Alla Vittoria«).
Rocol zgornji: V gostilni »Jura« na Lovcu.
Rocol spodnji. V gostilni »All-Orcln-
dea«.	„	.
Sv. Ivan : 1. V gostilni »pri Cecu« v ulici Cilino. 2. V gostilni »Al Boschetto« y ulici Oiulia.
Vrdelca: V gostilni »Pri Marjeti« v ulici dello Scoglio.
Kol 011 j a: V gostilni novega gospodarskega društva.	,	„	.
V Sv. Križu: V prostorih podružnice
»Ljudskega odra«.	,
Kontovelj:	V	prostorih	»Delavskega
izobraževalnega društva«.
Rojan: V gostilni pri Kranjcu in v gostilni »Al Dodiči Moreri«.
Greta: V prostorih delavskega izobraževalnega društva (Društvena gostilna).
B a r k o v 1 j e : V gostilni Starc (po domače »Bužič«) na zgornji cesti.
V naslednjih dneh se otvore reklamacijski uradi še v Opčinah in T rebcah. — vsi ti uradi so na razpolago vohlcem vsak dan od 7. do 9 ure zvečer, v nedeljah pa ves dan.
Volilcem priporočamo, naj se vsi prepričajo v imenovanih volilnih uradih, ako so vpisani v volilne imenike.
Glavni volilni In reklamacijski urad se nahaja v »Delavskem domu«, ulica Madonnlna 15.
KDO IMA VOLILNO PRAVICO?
Volilno pravico v. IV. mestnem in II. okoll-čanskeiu volilnem razredu ima. kdor
1. je avstrijski državljan;
2. je dovršil do 3. marca t. 1. 24 let;
„ , j.e. do 3. marca t. I. najmanj tri Ufi
V	tržaški občim, bodisi v mestu ali okolici.
Kdoi ustreza navedenim zahtevani, iK,, volilno piavico; ako ni vpisan v volilnem im-, niku, mota reklamirati in s potrebnimi listijw im dokazati, da je do 3. marca t. 1. dopoU
f ;	\ v? .Je k,lva' d° 3. marca najmanj trj
leta v občim. Kdor reklamira, mora torej pi? nesti v nase reklamacijske urade vojaško kn* žico. Kdor ni bil vojak, pa naj prinese domo,. mco. krstni list ah matični izpisek. _ Deiavsr, knjižice so veljavne le tedaj, ako jih je izda, županstvo, v katero je doličnik pristoj?
sem, ki leklamirajo, priporočamo, naj un skrbe za eden naštetih dokumentov. DelavsI
a razpolago nobenega drugega dokumenta.
. 0	*n efnem bivanju v tržaški ol
čini pa izdaja policija. V onih krajih okoliš
niStvo 310 VeČ V POdročje DoHcije, pa oroj
V	III. mestnem in I. okoličanskem volilne«, razredu pa imajo volilno pravico vsi oni, P plačujejo najmanj 20 I< osebnega ali 10 kr^ reelnega davka.	n
VoliLem pi ipoi očunio* naj si* notmdiio t\ kolta pogledajo V volilni imentk/ako sjvp' sam ali ne. Kdor m vpisan ali je napačno vp ' san ali ima napačno hišno številko nai rekli mira. Vsak dobi vsa potrebna navoflifi Tt ših reklamacijskih zgoraj navedenih uradih. 28. t m ob 2. popoldne poteče reklama
SŽf i°oa- Kd0r Se -Še liaj se torej prepri?: takoj, ako je vpisan in ako ni, naj reklamira.
Volilni shodi.
Skedenj V soboto 19. t. m. 0b 8 zveče, v prostorih delavskega izobraževalnega dr«, stva (nad Prodajalno konsumnih zadrug).
?o	/	,MaKdaje1na	zgornja. V nedelj,,
Suta Vittoria4;. POPOldne V |,rostOTil’
Barkovlje. V nedeljo ob 5. popoldne v go stilni Stare (pri Bužecu) na zgor c i Povsod z dnevnim redom:
Občinske volitve.
f«, S°n opozarjamo povsod, da se udeleži teh volilnih shodov polnoštevilno
Sodrugom v spodnjem in zgornjem Rocol« pri Sv. Ivanu, na Vrdelci in v Koloniji sporo’
c-amo. da se bodo ^šili liaprošeni volilni««, stanki v vseh imenovanih krajih prihodnji tedei, in bodo dobili za sestanke volilni ndhori po
votTe. VilMa'	raZclai0	““d	»<«' »
Goriško.
- Volitev v goriški deželni zbor. J. \\
inr-Vi a° on-l^To! v°lilnega razreda \ di e U Julija 1913, in sicer: Za volilni okraj3
xS-,av,jer lz mesta Gorica, iz krajnJ obune Locnik, lezece v volilnem okraju Gi,
i	La-okolica, iz PolitiCnSfiu okruiu tržišk?^ izvzemši krajne občine De^
iz političnega okraja gradiščanskega izvžei? si krajne občine Liljanp, Medana in Kožbana,' glav nim vohsčem v Goiici; za volilni okn, b) katcii obsega politični okraj Gorica-ok« lica (izvzemši krajno občino Ločnik), kraj«! občine Biljana, Medana, Kožbana, Devin in lV berdob. ležeče v političnem okraju gradišča«'
SiCS.nl eZ‘-°ma- tr|,iškem, kakor tudi političii' okraja Sežana in Tolmin, z glavnim voliščem \
frf^fshn-?r‘ v?r‘CI,.Vsak voli,ni okrai VPl' tri poslance. Vohsce je vsaka občina. More
bitne ozje vohtve sc vršijo dne 20. julija 191«
34 iniiinPoslancev kmečkih občin dn^' 24. ulija 1913, in sicer: za volilni okraj Gorica, okolica z glavnim voliščem v Šempetru pri Q°!;ia1' ,za ,vollllli okrai Gradišče (kateri obseg« politični okraj gradiščanski in politični okraj trziski) z glavnim voliščem v Gradišču. » volilni okraj Sežana z glavnim voliščem v Se-zam, zi\ volilni okraj Tolmin z glavnim voli'
v^l?lminiV Volilna okraja Gorica-okolica in Gradišče volita vsak tri poslance, volilna ,a)a . zana 111 lolrnin vsak dva poslanca,
\ olisce je vsaka krajna občina Morebitna ožjo volitve se vršijo dne 29. julija 1913
3. Volitev poslancev mest trgov in >Ildu'; strijalnih krajev dne 1. avgusta 1913 in sicer; j za volilni okraj a) kateri obsega mesto Goric« i jn krajne občine Konnin, Gradišče Cervinjaa^ Tržič in Gradež, z glavnim voliščem v Gorici; za volilni okraj b) kateri obsega knine občin«; Tolmin^ Bovec Kobarid. Kanal, Ajdovščina Sv. Kriz pri Ajdovščini, Sežana, Komen in Na, brežina z glavnim voliščem v Tolminu. Volilni okraj a) voli štiri poslance, volilni okraj b) volj enega poslanca. Vsaka izmed zgoraj omenjeni!, občin je volišče. Morebitne ožje volitve se vrJ šijo 6. avgusta 1913.
4. Volitev poslancev trgovske in obrtn^ zbornice dne 9. avgusta 191.3. Volišče je na sc, dežu zbornice. Zbornica voli dva poslanca. Morebitne ožje volitve se vršijo isti dan.
5. Volitev poslancev veleposestva dne D, avgusta 1913, in sicer: za volilni okraj I. teri obsega mesto Gorica, politični okrai Ga rica-okolica, politični okraj sežanski in političii okraj tolminski, nadalje krajne občine Devin Dobei‘dob, Biljana, Medana in Kožbana. ležeč^ v političnem okraju tržiškem oziroma v gra^ diščanskem, za volilni okraj II. kateri obsec^ politična okraja Tržič in Gradišče izvzemi navedenih občin Devin, Doberdob, Biljana^ Medana in Kožbana. Vsak volilni okraj voli tri posjance. Volišče za volilni okraj I. je G<^ rica. Volišče za volilni okraj II. je Gradišč^ Morebitne ožje volitve se vršijo isti dan.
— Brez komentarja. »Soča« od torka p<f roča iz Solkana: V soboto dne 12. t. m. je ti^ predaval povabljen od solkanske Čitalnice, dr. Bogumil Vošnjak o ustavnem življenju \ Bolgariji. Zanimiv tema Je privabil prav obil^ poslušalcev, največ delavcev. Naši boljši ljudj( so seveda briljirali s syoio odsotnostio...
Balkanski in mednarodni položaj.
PREMIRJE.
Carigrad. 18. O premirju, ki »ni premirje«, poročajo uradno sledeče podrobnosti: V vzajemnem sporazumu je dogovorjeno, da se ustavijo sovražnosti med otomansko in bolgarsko vojsko pod sledečimi pogoji: 1. Sovražne akcije se ustavijo pred Cataldžo in Bulajirom do
23.	aprila. 2. Če mirovno pogajanje ne bo dovršeno med tem časom, se rok premirja lahko podaljša v vzajemnem sporazumu. 3. Obe stranki izvolita komisijo, ki določi nevtralen pas med obema vojskama. 4. V slučaju obnovitve sovražnosti je treba obvestiti nasprotno stranko 48 ur prej. Oseminštirideseturni rok se računa od 8. zjutraj od dne obvestila. 5. Tekom premirja ne bo otomanska mornarica ovirala dovažanja živeža za bolgarsko armado med saroškim zalivom in obrežjem Črnega morja.
—	Nekateri carigrajski listi trdijo, da pridejo srbski in grški zastopniki v Bulajir, da sklenejo premirje tudi od svoje strani.
ČRNA GORA ODNEHA.
Umakne se pritisku.
Dunaj, 19. ».Tugoslov. Koresp.« poroča s Cetinja: Kralj Nikola jc naznanil tukajšnjim zastopnikom zunanjih držav, da nadaljuje njegova vojska obleganje Skadra. Tukaj mislijo,da hoče s tem izzvati izkrcanje tujih mornariških čet in tako prepričati Črnogorce, da se je treba pod pritiskom take evropske akcije odreči Skadru.
Srbi mislijo, da se Črna gora vda.
Dunaj, 19. »Polit. Korresp.« poroča iz Bel-grada: Tukajšnji krogi imajo povod za mnenje, da se javlja v Črni gori preobrat v skadrskem vprašanju v zmislu evropskih zahtev. NI dvoma, da sprejme črnogorski narod vest o opustitvi Skadra z občutkom velikega razočaranja; upati pa je, da najde kralj Nikola sredstva za poinir-jenje duhov in da izguba Skadra ne bo Imela neugodnih posledic za notranji položaj v Črni gori. (Če bi dali Črnogorci svojemu Miklavžu slovo, ne bi bila to ravno neugodna posledica.)
Mednarodno vojaštvo v Skader.
Dunaj, 18. Iz Londona poročajo, da j,e državni podtajnik Nicliolson na seji poslanikov predlagal, naj zasede mednaroden oddelek vojaštva Skader v imenu velesil.
Nobene teritorialne odškodnine.
London. 18. Vsaka teritorialna kompenzacija za Črno goro je zdaj izključena vsled dejstva, da sta se Avstrija in Rusija zadnji ponde-Ijek definitivno sporazumeli o severnih in severovzhodnih mejah Albanije ter naznanili novi zemljevid ostalim velesilam. Včeraj se je vsled tega konferenca poslanikov posvetovala o eventualni finančni odškodnini. Toda posojilu, ki bi ga velesile skupno garantirale, se upira Črna gora. V cetinjskih krogih upozarjajo, da bi Evropa, če bi kontrolirala upravo posojila, prišla v položaj, da se vmeša v notranje zadeve Črne gore. česar Nikola na noben način ne trpi.
Nikola kapitulira!
Pariz, 19. »Agetice Havas« poroča s Cetinja: Kralj Nikola pripravlja proglas črnogorskemu narodu, s katerim razlaga, da mora opustiti obleganje Skadra, ker so Srbi odpoklicali svoje čete. (Nekoliko čedneje bi bil famozni Junak že lahko motiviral kapitulacijo, katere ne bo Črnogorcem živ krst očital, ker ve ves svet, da je bila neizogibna, ne zaradi srbskih čet, ampak iz razlogov, ki so na dlani, čemu torej dolžiti zaveznike, ki so storili svojo dolžnost na najsijajnejši način, dokler ni prišla višja sila?!)
Na Dunaju ne verjamejo.
Dunaj, 19. V tukajšnjih diplomatičnih krogih smatrajo *est, da pripravlja kralj Nikola proklamatijo, s katero hoče motivirat! opustitev obleganja Skadra, za malo verjetno.
NOV ALBANSKI PROJEKT.
Frankobrod, 19. »Frankf. Ztg.« poroča, da bo Rusija predlagala, naj se reši albansko vprašanje na sledeči način: Turčija naj ima tudi za-naprej suvereniteto nad Albanijo. Izvolitev kateregakoli evropskega princa za albanskega kneza je nesprejemljivo. Generalnemu guvernerju avtonomne Albanije bodi ob strani mednarodna finančna komisija. Velesile naj imajo (pravico, da od časa do časa kontrolirajo albanske finance.
ZAVEZNIKI MED SEBOJ.
Bolgari in Srbi.
Milan, 18. »Corriere della Sera« objavlja od svojega dopisnika v Belgradu: Včeraj sem
Najboljša
za pripravo jako okusne goveje juhe brez dvoma Je
kocka
5
MAGGI
Prepričajte se tore) pri nakupu, da-ll Ima vsaka kocka na zavitku ime MAGGI in
zvezdo s križcem
varstveno
znamko
bil V Sofiji in sem govoril Z nekaterimi politi-čarji, ki pravijo, da izkušajo bolgarski državniki za vsako ceno doseči, da vztraja zveza vsaj za pogodbeno dobo, to je do leta 1920., četudi se ne morejo odreči Bitolju. Tudi bolgarski minister Todorov mi je dejal, da se Bolgarska ne odreče Bitolju. Ker pa Srbi nočejo zapustiti Bitolja. Prilepa, Ohride in Velesa, tudi če pride zaradi tega do spora z Bolgarsko, se javlja težka kriza med zavezniki, in njene posledice lahko postanejo zelo hude.
Rusko posredovanje.
Sofija, 19. Tukaj in v Belgradu pričakujejo ruskega diplomata Čarikova. ki ima nalogo posredovati med Srbi iu Bolgari in skušati, da se spravijo.
Neprijazne besede.,
Belgrad, 19. »Mali Žurnal« in drugi časopisi silno napadajo Bolgarsko in ji očitajo brezobziren egoizem. »Mali Zurnal« pravi, da se bo kmalu obhajala v Macedoniji krvava poroka ob glasbi topov.
Pašič In Putnik.
Belgrad, 19. Preobrat v srbskem nastopanju napram Bolgarski pripisujejo tukaj v prvi vrsti uspehu zadnjega Pašičevega sestanka z vojvodo Putnikom in za zmago vojne stranke nad politiko miroljubnosti.
Bolgarsko časopisje.
Soiija, 19. Bolgarsko časopisje je zelo razdraženo napram Srbiji. Pisava postaja od dne do dne bolj grozeča. »Večerna Pošta« pravi, da je treba srbski prevzetnosti hitro poskrbeti mrzlo kopelj. Bilo bi najbolj nespametno zaupati tujim mešetarjem, ki se napovedujejo iz Peterburga. Kar imata Srbija in Bolgarska med seboj, morata rešiti sami. Neki drugi list pravi, da potrebuje Srbija izza Kumanova zopet kakšne Slivnice, da ohladi svoja razgreta čutila.
Pašičeva previdnost.
Belgrad, 19. Z ozirom na interpelacije posameznih opozicionalnih poslancev, tičoče se razmerja in spornih točk med Srbijo in Bolgarsko, je ministrski predsednik Pašič povabil vodje opozicionalnih strank in jitn razložil, zakaj mu v sedanjem času ni mogoče odgovarjati na interpelacije o srbsko-bolgarskl zvezni pogodbi.
Gešov v sobranju. '
Sofija, 19. Ministrski predsednik in minister za zunanje zadeve Gešov je v sobranju odgovoril na interpelacije o sprejemljivosti mirovnih pogodb in o razmerju med Bolgarsko in Srbijo. Izjavil je, da bodo Bolgarska In ostali zavezniki sprejeli pogoje z nekaterimi pridržki, ki pa ne bodo taki, da bi ovirali sklep miru. Kar se tiče drugega dela, je res. da je bolgarska vlada dobila pritožbe od Bolgarov, katerim se je branilo obiskati gotove od Srbov zasedene kraje, tožbe bolgarskih časopisov, ki niso dobili dostopa v take kraje, in pa tožbe Bolgarov iz mesta in okraja Egri Palanka. Vse te pritožbe j,e Bolgarska naznanila zaveznici Srbiji, ki ji je obljubila preiskavo.
POSLANSKA ZBORNICA.
Obstrukcijske grožnje Ukrajincev.
Dunaj, 18. Predsednik proračunskega odseka Korytowski je pismeno povprašal vse člane, ali bodo sodelovali, ako povzame odsek
24.	t. m. zopet svoje delo: ukrajinski poslanci so odgovorili da se bodo pač udeleževali proračunskih razprav v odseku, da pa ne prevzamejo nikake odgovornosti za uspešno delo odseka.
Glas o razpustu zbornice.
Dunaj, 18. Krščansko socialna korespondenca poroča, da namerava vlada na jesen razpustiti poslansko zbornico, češ da je za uspešno delo nesposobna.
VOHUNSKA AFERA V AVSTRIJSKEM GENERALNEM ŠTABU.
Hotzendorf demantira.
Dunaj, 19. »Militarisehe Rundschau« izjavlja, da sin načelnika generalnega štaba ni občeval z aretiranim nadporočnikom Jandričem in da ni z njegovo afero v nobeni zvezi. Nadalje pravi, da Jandriču od generalnega štaba niso bila odkazana neservatna dela; načelnik generalnega štaba, baron Konrad pl. Hotzendorf, Jandriča ni poznal in aretacija se je izvršila na njegov ukaz. Končno zanikava glasilo vojnega ministrstva govorice o odstopu Hotzendorfa.
S CIM SE PEČAJO V VOJNEM MINISTRSTVU?
Provizijska afera.
Dunaj, 18. Na današnji razpravi o pravdi gospe Cziffra zoper agenta Brucka sta stranki sklenili poravnavo, za katero se je na vso moč trudil predsednik dež. sodišča (!). Gospa Cziffra, ki je utoževala 127.000 K kot provizijo za prodajo starih vojaških pušk. dobi 15.000 K.
V	odgovoru na tožbo Je navajal agent Briick, da se je gospa Cziffra izdajala za Auffenber-govo nečakinjo in ljubljenko, ki zanjo Auffen* berg stori vse, kar le želi.
GALIŠKA KRIZA.
Volilna reforma pokopana. — Deželni zbor bo razpuščen.
Lvov, 18. Vsled sovražnega nastopa gali-ških katoliških škofov zoper volilno reformo, ki so jo označili za »delo pekla« in ki so zoper njo oznanili križarsko vojno, le političen položaj nadvse kritičen. Volilna reforma Je toliko kot pokopana, ker je vsem posili - prijateljem ljudske pravice nesramnost oinitranih farjev bila zaželjena pretveza, da zataj« volilno reformo. Parlamentarna komisija konservativne
desnice je pozvala cesarskega namestnika dr. Bobrzynskega, da odstopi; dr. Bobrzynski se je takoj popoldne odpeljal na Dunaj, da izroči ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu prošnjo za demisijo; z njim se Je peljal tudi gali-ški minister Dlugosz. V poslanskih krogih vlada trdno prepričanje, da bo deželni zbor že prihodnji teden razpuščen in da bodo za mesec junij razpisane nove volitve.
DEZERTACIJE.
Dunaj. 18. Tukajšnja »Arbeiterzeitung« poroča iz Kotora: Od 5, polka trdnjavske artilje-rije so pred par dnevi pobegli v Črno goro nadporočnik Ullmann, poročnik Hočevar in neki korporal.
VORARLBERŽANI IN TIROLCI.
Razdelitev dežele.
Inomost. 19. Krščansko socialni poslanec Fink napoveduje, da vorarlberški zastopniki v kratkem predlože vladi zahtevo, da Vorarl-berško odcepi od Tirolske dežele in da imenuje posebnega deželnega predsednika za Vorarl-berško. Zahtevo utemeljuje z zemljepisno lego in gospodarskimi razmerami dežele in trdi, da je v Vorarlbergu naseljena povsem druga rasa kot na Tirolskem. Nadalje pravi, da nosijo vor-arlberžani čisto po krivici posledce narodne razprtije med nemškimi Tirolci in italijanskimi Trentinci.
REPUBLIKANSKA STRANKA NA OGRSKEM.
Policaji kot priganjači.
Budimpešta, 19. Ker je državna policija zadnji ustanovni shod republikanske stranke v
STAVKA NA REKI.
Reka, 19. Pogajanja med izprtimi delavci in ravnateljstvom »Danubiusa« so se razbila, ker podjetje ne odneha od akordnega sistema.
KAPITALISTIČNE SLEPARIJE. Liebknechtova razkritja v nemškem parlamentu.
Berlin, 19. Snoči je napravil posl. sodr. Liebknecht ob priliki debate o vojnem proračunu senzačna razkritja. Liebknecht je dejal, da je nemška tovarna za streljivo in orožje vtihotapila agresivne člčanke proti Nemčiji v franc, liste, zlasti v Figaro, da bi s tem napravila vojno razpoloženje in si pribavila velike kupčije. Kruppova tovarna ima agente, ki sistematično podkupavajo vojne uradnike in vojne oblasti, da bi dobila naročil, vpogled v oblastvene ukrepe in v ravnanje konkurenčnih podjetij. Liebknecht je dejal, da to niso le trditve, ampak da ima dokaze. Pred par tedni je predložil ves materijal vojnemu ministru, ki je dejal, da on ni kriv. — Med Liebknechtovim govorom je vojni minister mirno in pazno poslušal. Potem je v svojem govoru dejal, da so l.ieb-Liebknechtova izvajanja »močno pretirana«. To indirektno priznanje je napravilo na zbornico velikanski vtisk.
GENERALNA STAVKA V BELGIJI.
Štrajk se še širi!
Bruselj, 19. Stavka se venomer širi. Železniški minister je izdal besen ukaz. da bo vsak železničar brutalno kaznovan, če se le udeleži kakšnega stavkarskega shoda. Železničarji sklepajo, da se pridružijo stavki. Vlake za premog v sosedne dežele so morali ustaviti. V Che-ratte Je kavalerija streljala na mirno skupino rudarjev; na srečo ni nikogar zadela.
Stah pred revolucijo.
Bruselj, 19. »Independence Belge« piše, da je nemogoče, da bi se nadaljevala stavka, v kateri je čez 400.000 delavcev in ki stanc vsak dan miljone in miljone. Če vlada ne napravi koncesije, je revolucija neizogibna.
Stavci gredo v stavko.
Bruselj, 19. Stavci pri časopisih so danes ustavili delo.
Vlada odklanja koncesije.
Bruselj. 19. Včeraj je vlada v zbornici odklonila vse od liberalcev predlagane koncesije. Zbornica se je v silni razburjenosti odgodila na torek. Položaj smatrajo za izredno kritičen.
AFERA V NANCYJU.
Konec komedije.
Pariz, 18. Dogodek v Nancyju se približuje razrešitvi. Minister za zunanje zadeve^Pichon je prepustil nemškemu poslaniku von Schoenu kaznovanje policistov in železniških uradnikov, ki so opustili svojo dolžnost. Nancyjska afera je zaključena. Dognano je. da ni bil noben častnik zapleten v zadevo, da Nemci niso bili prisiljeni poklekniti pred francosko uniformo, da so bili res zasledovani od restavracije do postaje, da so bili tam žaljeni in tudi v vagonu nadlegovani, da pa niso bili dejanjsko zlostav-ljani. Kaznovani bodo tudi v to zadevo zapleteni dijaki, in storjeni koraki, da se v bodoče preprečijo taki dogodki.
Slon iz komarja.
Pariz, 18. Z ozirom na dogodek v Nancyju piše »Temps«:	Berlinski časopisi popolnoma
prezirajo tisoč in tisoč Nemcev, ki žive med nami, ki dosežejo med nami srečo, in katerim ne prihaja na misel trditev, da Nemec ni več varen na Francoskem. Če bi se reševalo vprašanje za vprašanjem, bi se videlo, kako lahko bi se uredilo vse. Ali nemški časopisi so pravili. da je Francija podzemeljski brlog, v katerem gospoduje izmeček ulic, da je francoski narod narod kanalj; pisali so celo, da stojimo v kulturi bolj globoko od prebivalcev srednje Afrike. Vse to zaradi tega, ker se je v nedeljo par Francozov in par Nemcev, ki so menda nekoliko preveč pili, ne steplo, ampak opsovalo. Ali pa spravi preiskava resnico na dan? Kadar pride pijanec zopet do mirne krvi, se ne spominja več reči, vsled katerih Jo Je bil izgubil. Maku s silo razgnala, nameravajo republikanci sklicati v Budimpešto nov ustanovni shod In povabiti nanj zastopnike italilanskega in fran-
coskega časopisja, da bodo priča eventualnih policijskih nasilstev. Italijanski republikanski poslanec dr. Chiesa si je dal o nastopu policije poročati in bo postopanje Lukacsevih hlapcev v obliki interpelacije spravil na razgovor v italijanski zbornici. Sicer pa policija republikancem ni škode naredila; vodstvo stranko naznanja, da je po policijskih nasilstvih v Maku priglasilo 753 oseb vstop v republikansko stranko.
POLITIČNA KRIZA NA REKI.
Budimpešta, 19. Reški guverner grof VVickenburg je po daljši konferenci z ministrskim predsednikom Lukacsem zastran podr-žavljenja reške policije izjavil časnikarjem, da je treba mestu z zakonitimi ukrepi pokazati državno avtoriteto In da bo sam razpust občinskega sveta nič ne izdal.
ANGLIJA IN EVROPA.
London, 18. Navzočnost ministrskega predsednika na včerajšnji seji poslaniške konference je imela večji pomen, nego so ji ga iz-prva pripisovali, zlasti ker je bil državni tajnik za zunanje zadeve sir Grey odsoten in sta ga zastopala podtajnika Morley in Nicliolson Navzočnost ministrskega predsednika ič imela pokazati velesilam, balkanski zvezi iu vsemu svetu, da meče Anglija vso težo svoje avtoritete na vago in hoče, da se ohrani evropski koncert. Anglija hoče na vsak način, da se izravnajo spori med zavezniki, naj se sklene mir prej ali slej. Anglija je včeraj tudi preprečila, da bi se bilo razvilo armensko vprašanje, in s tem ves problem azijske Turčije.
GREY IN SASONOV.
Pariz, 19. »Journal« piše, da bo angleški državni tajnik za zunanje zadeve Edvvard Grey le tedaj spremil angleškega kralja v Berlin, če bo Sasonov v carjevem spremstvu.
»ATENTAT« V RUMUNSKI ZBORNICI.
Bukorešt, 18. Ko se je danes začela zbornična seja, je ustrelil mož, ki je bil na galeriji, z revolverjem in je zaklical: »Naj se sliši glas Macedonije!« Po prvih trcnotkih splošne osu-pnjenosti je vstal predsednik in dejal: »Seja traja dalje«. Moža, ki je po oddaji strela, vrgel prošnjo v zbornico, so nato aretirali in ga izročili sodišču.
Bukarešt, 19. Atentat je bil naperjen proti ministru za notranje zadeve, Take Jonescu, in jc bil izvršen ob pol treh popoldne. Jonescu ie vstal, da bi odgovoril na interpelacijo, ko jc z galerije zadonel strel. Atentator, mlad mož. je sedel sam v loži in je meril na ministrovo klop. Atentator jc najbrže storil dejanje v hipni blaznosti. Pfš.e sc Hanciu Nastaze, doma ie ,iz Rašove v Macedoniji, star jc 23 let in obiskuje vseučilišče.
Bukarešt,- 19. Preiskava jc dognala, da Hanciu ni nameraval atentata, temveč je hotel le zbuditi pozornost zbornice in javnega mnenja za Rumunce v Macedoniji. Iz patron ie odstranil atentator krogljc. Hanciu je študiral najprej v Carigradu _pravo, potem jc nadaljeval študije v Bukarešti!'in je dobival od rumunske države štipendij. Po dovršenih študijah jc bil sotrudnik pri macedo - rumunskem listu »Glas žrtev«, v katerem jc ostro napadal vlar do, da se premalo briga za macedonskc Ru-rnune in posveča vso svojo skrb silistrskem vprašanju. Hanciu je zelo inteligenten. Zjutraj je dobil pismo svojih staršev iz Macedonije. kjer je bilo opisano trpljenje macedouskegu prebivalstva pod vlado zmagajočih balkanskih narodov. Ko je prebral pismo, se je zjokal, vzel revolver in odhitel v zbornico. Pri zasliševanju je izjavil Hanciu, da je hotel zbuditi le pozornost za bedo, y_ kateri so macedonski Rumuni. Ni meril na nobenega ministra in ni hotel zadeti nobenega. Pismo, ki je bil vrgel v zbornico je imelo napis: Na edino In resnično narodno suvereniteto. V pismu so bile njegove pesmi. Hanciu je storil syoje dejanic v stanju nervozne razdraženosti.
Z BALONOM V AMERIKO.
Polet »Sucherda« se le zakasnil.
Las Palmas, 19. Po neprevidnosti nekega delavca, ki je pozabivši pustil odprt ventil, da je ušel ves plin iz balona, je polet »Sucherda* preložen na nedoločen čas.
Vestnik organizacij.
Sodruge šentjakobskega okraja vabimo na sestanek ki bo v nedeljo 20. aprila ob 10. dopoldne v gostilni gospoda Leona (prej Pok), Florljanska ulica St 6.
VIč-GIInška podružnica »Vzajemnosti" ima v sobota
19. t. m. ob 8. zvečer v društvenem lokalu v .Ameriki'' (prvo nadstropje) svoj občni zbor, na katerega so vabljeni vsi člani.
Šišenska podružnica »Vzajemnosti« vabi vse svoje sodružlce In sodruge, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri podružnični veliki vrtni veselici dne 1. junija, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki sc vrsi v četrtek 24. aprila ob 8. zvečer v pisarni Konsumnega družtva v Spodnji Šiški, Kolodvorska cesta 56, 1. nadstr. — Tega. sestanka naj sc tudi odborniki podružnice zanesljivo udeleže.
Trst.
člani pevskega zbora priredc v nedeljo
20. t. m. izlet v Barkovlje, kjer se vrši volilni shod. Zbirališče pod mostom v Rojanu. Nihče naj n,e manjka!
Odgovorni urednik FranBartl.
Izdaja In zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Vzamejo se v delo takoj
6 dobrih kopačev
(H&uer)
proti dnevni plači K 4'40, delo na akord (Ge-dinge) pa po K 6' do K 7'— pri Franc Senekoviču zidarskemu mojstru v Trbovliah.tifcal>
B. Gotzl, Ljubljana
L--—- -■ Mestni trg st. 19. — Stari trg št. 8. =====
Mrez Is© mit u ren	X
Cer ena kava
(dokler je kaj zaloge)
85"	80"
1
11i kg Brasil 1
žgana
kg Brasil II
žgana
l
v filijalki
Julij Meinl
uvoz kave
Filijalka:
Ljubljana, Selenburgova ulica št. 7.
Moška desli acija JELEN"
= Logatec =	:
Priporoča svoje izborne in na več svetovnih razstavah s prvimi darili odlikovane rastlinske destilate, kakor
„LIKER JELEN“ (sladki)
„JELEN GRENČICA«
azlicne drugovrstne likerje:
„HRUŠEVEC“
„MALISOVEC“
„VIŠNJEVEC“
„MALINOVEC“
„KUMNOVEC“
kakor tudi vsakovrstna izborna žganja:
„BRINJEVEC“
„TROPINOVEC“
»SLIVOVK A“
ter vsakovrstni inozemski in tuzemski ..RUM", naiflnciSi
10 on / "VT^ih od 5 kg naPrcJ< tcr v zavojiii po 10, 20 In 40 vinarjev s primernim popustom.
KISOVA KISLINA po najnižji ceni direktno Iz tovarne
Postrežba točna in reelna.
Naročila sprejema rastlinska destilacija »JELEN", imejitelj
Anton Jelenec v Logatcu.
K’dor „JELENA“ že ni pil, ne ve, kaj vse je zamudil!
Kavarna
Gostilna
Florijanaka ulica Štev. 6. Pristna vina. DomaCa kuhinja.
Cenjenim železničarjem in slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril
™ gostilno =
v neposredni bližini kolodvora
v Nabrežini.
Sklicujoč se na mojo dolgoletno prakso, v kolodvorski restavraciji v Nabrežini, zagotavljam slavnemu domačemu in vnanjemu občinstvu najboljšo postrežbo. Dobra kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili v vsakem časul Lep prostor za balincanje! Vsakovrstno časopisje na razpolago!
Za obilen obisk se vljudno priporoča
AVGUST RUSBACH, gostilničar.
Soba za društvene seje je vedno na razpolago.
T
Pošljite naročnino, če je še niste!
!
Majhna hiša
stoječa ob državnem kolodvoru, posebno pripravna za železničarje, se prav po ugodnih pogojih prostovoljno proda. Pojasnila v gostilni Rimska cesta štev 11 Ljubljana.
S. Bvnii
   -	■“	—- - v
Ceno posteljno perje!
Najboljši češki nakupni vir!
1 kg sivega, dobrega, pu-Ijenega 2 K; boljšega 2-40 K ; prima polbelega 2-80K, belega 4 K; belega puhastega 510 K; velefinega snežnobelega, puljenega, 'Vi 6'40	K,	8 K; puha	sivega
-— CK,	7	K, belega,	finega
10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 5kg naprej franko.
Zgotovljene postelje &^?d^be£[J
ali rumenega nankinga, pernica 180 eni dolga, 120 cm široka, z dvema zglavnieama, 80 cm dolgi,
60 cm šir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 I<; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K zglavnice 8 K, 3'50 K, 4 K. Peruica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, M'70 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica,
90 cm dolga, 70 cm šir. 4 50 K 5’20 K, 5'70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm	šir.	12-80 K, 14 80 K.	Razpošilja se	po povzetju, od	12	K	naprej franko	Lahko se	franko
zamenja za neugajajoee se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.
S. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko.
Kavarna »Central"
• Ljubljana. -=
Vsak večer
KONCERT
nanovo došle
dunajske damske kapele.
Začetek ob 9. uri.	Vstop	prost.
Sestanek tuLjce^T-.
Vso 1104; odprlo!
Dejstva govore dokaj jasno, polna livale in priznanja, da so prvovrstna in originalna
Es-ka in Adler kolesa
najboljša, vsem zahtevam moderne tehnike odgovarjajoča, solidna, labko tekoča in nedosežna v pravem pomenu besede najpopolnejše mojstrsko delo prve vrste. Kljub temu so primerno najccncjša.
ANA GOREČ
specialna trgovina s kolesi in deli.
Ljubljana, Marije Terezije cesta 14. (Novi svet, nasproti Kolizeja).
Zahtevajte cenik! Največja izposojevalnica koles,
posebnost
v
Zdravnik
= želodca*
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti-slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Občno konsumno društvo v Idriji
naznanja s tem, da je v svoji seji dne 9. svečana 1913 sklenilo, da se hranilne vloge članom
obrestujejo od 1. januarja 1913 naprej po 5 odstotkov.
Kredit do 30 dni je obresti prost. Cez 30 dni do 6 mesecev se imajo računati obresti po 6 odstotkov :::	Od kredita nad 6 mesecev pa po 7 odstotkov in sicer že od 30 dni naprej.	::::
Hranilne vloge sprejema društvo vsak dan med uradnimi urami od 8. zjutraj do 12. dopoldne ter h ,R°P°!dnc	zve^er-	—	Odpovedni	roki	so	pri društvu najprimernejši in varnost vlog
najboljša, kajti za varnost garantira premoženjska in blagovna vrednost. Vsak član najlažje zaupa
svoje prihranke svojemu zavodu. .	"	?
Načelstvo,
Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov domačega izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga.
Solidna postrežba.	Nsijiiižje cen«v,
ZASTONJ
ni nič, ampak za 1 K 80 vin. dobiš „Zarjo“ ves mesec. Vsak delavec mora biti nanjo naročen,
■BBiasnnaiiiii
Senzacijonalno nizke cene! Velika izbira! j
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■v
■
■
Damski nizki čevlji iz : ševro usnja . . K 7'80 j
■
Damski visoki čevlji iz j ševro usnja . . K 9 50 j
Izdelki moderni in trpežni! :
■ ■
: Moški čevlji na zadrgo I ■ iz ševro usnja . K 11- i
•
: Moški čevlji na zadrgo i . iz boks usnja . K 10 - :
■
j Izdelki moderni in trpežni! i
Tovarniška zaloga čevljev A. F. Kom. družbe
(Josip Hočevar)
-------------- Ljubljana,	Stritarjeva	ulica	9.	------------
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko Izbere.
Ob nedeljah se dobivajo venci v Isti hiši v I. nadstr.
Parit 19051.
Ustanovljeno leta 1900. Odlikovana i
I
1505.
m
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zetlog-o lorasnUn.
nagrobnih vencev in trakov
x napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
Cene brez konku^enee.
t:
Ž5 L I G Ljubljana.
* ■	^	Mestni	trg	§t	11.-12
Naznanilo!
Izgotovljene obleke za moške in dečke (otroke).
Velika izber. — Nizke cene
V0T Pri Škofu sm
Ljubljana, Medarska ulica — Pred Škofijo st. 3, zraven škofije — nasproti gostilne „Pri Sokolu*.
MOJA ZENA
in vsaka pametna in varčna gospodinja rabi namesto dragega kravjega sirovega, kuhanega ali namiznega masla boljšo, zdravejo, redilnejo in izdatnejo in skoro polovico cenejo
margarino „Unikum“
Dobiva se povsod ali pa naroča naravnost.
Združene tvornice za margarino in sirovo maslo Dunaj, XIV. Diefenbachgasse 5».
*
Priporoča se domača najnovejša
trg:oT7*i3n.a
Maček & Kom p.
Franca Jožefa cesta št. 3.
Sprejemajo se naročila po meri ter se izvrše točno in solidno.
Založnici c. Izr. pri-v.jvLž:. železnice. SolicJLna poetrsžlo«,. — ZbTaJiilžoe cen©.
J