Skupšcinska priloga
Ljubljana, april 1976
Gradivo
za 18. sejo zborov občinske skupščine Ljubljana Center
Predlog dnevnega reda 
18.seje zbora 
združenega dela
Na podlagi 171.člena statuta občine Ljubljana Center
SKLICUJEM
18. sejo zbora združenega dela, ki bo v «r»-do, 28. 4. 1976, ob 17. uri v veliki se)nl dvorani na Magistratu, Mestni trg 1.
DNEVNI RED:
1.  Potrditev zapisnika 17. seje ZZD in po-ročila o izvršitvi sklepov
2.  Obravnava predloga družbenega dogo-vora o družbeni samozaščiti v občini Ljubljana Center
3.  Obravnava dogovora o osnovah druž-benega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976—1980 in informacije o izdelavi srednjeročnega plana druž-benoekonomskega razvoja občine Ljub-Ijana Center za obdobje 1976/1980
4.  Obravnava predloga sklepa o pobrate-nju občine Ljubljana Center z občino Bijelo polje
5.  Obravnava predloga odloka o ustano-vitvi pokrajinskega odbora za Ijubljan-sko pokrajino, kot medobčinskega or-
gana za Izvrševanje skupnlh nalog na področju Ijudske obrambe . Mnenje k spremembi in dopolnitvi od-loka o sprejetju generalnega plana raz> voja mesta Ljubljane: MM4, prepoved parcelacije zemlpč in graditev na za-varovanih trasah predvidenih avtocest in za gradnjo magistralnega plinovoda od Vodic do plinarne Kleče.
7.  Obravnava osnutka odloka o potlovnlh prostorih
8.  Obravnava  predloga odloka o obliko-vanju stanarin v letu 1976 na območju Ijubljanskih občin
3. Obravnava predloga odloka o vrsti sta-novanjskih objektov, ki morajo obvez-no imeti hišniško stanovanje in hišnika
10.  Obravnava osnutka odloka o višihi in načinu plačevanja prispevkov, ki jih je lastnik   stanovanja   kot   posameznega dela stanovanjske hiše dolžan plače-vati za kritje stroškov investicijskega in tekočega vzdrževanja, revitalizacije in upravljanja
11.  Obravnava   predloga   za  potrditev   za-ključnega  računa  davkov občanov  za leto 1975
12.  Delegatska vprašanja
PREDSEDNIK ZZD Iva Prosenc I. r.
Predlog dnevnega reda 18. seje zbora
dnevnega reda
Na podlagi 171.člena statuta občine Ljubljana Center
SKLICUJEM
18. sejo zbora krajevnih skupnosti, ki bo v sredo, 28. 4. 1976, ob 17. uri v bartketni dvorani na Magistratu, Mestni trg 1.
DNEVNI RED:
1.  Potrditev zapisnika  17. seje zbora KS in poročila o izvršitvi sklepov
2.  Obravnava predloga družbenega dogo-vora o družbeni samozaščiti v občini Ljubljana Center
3.  Obravnava dogovora o osnovah druž-benega plana občine Ljubljana Center
, za obdobje 1976—1980 in informacije o izdelavi srednjeročnega plana druž-benoekonomskega razvoja občine Ljub-Ijana Center za obdobje 1976/1980
4.  Obravnava predloga sklepa o pobrate-nju občine Ljubljana Center z občino Bijelo polje
5.  Obravnava predloga odloka o ustano-vitvi pokrajinskega odbora za Ijubljan-sko pokrajino, kot medobčinskega or-
gana za izvrševanje skupnih nalog na področju Ijudske obrambe
6.  Mnenje k spremembi in dopolnitvi od-loka o sprejetju generalnega plana raz-voja mesta Ljubljane: MM4, prepoved parcelacije zemljišč in graditev na za-varovanih trasah predvidenih avtocest in za gradnjo magistralnega plinovoda od Vodic do plinarne Kleče.
7.  Obravnava osnutka odloka o poslovnih prostorih
8.  Obravnava  predloga odloka  o obliko-vanju stanarin v letu 1976 na območju Ijubljanskih občin
9.  Obravnava predloga odloka o vrsti sta-novanjskih objektov, ki morajo obvez-no imeti hišniško stanovanje in hišnika
10.  Obravnava osnutka odloka o višini in načinu plačevanja prispevkov, ki jih je lastnik   stanovanja   kot   posameznega dela  stanovanjske  hiše dolžan  plače-vati za kritje stroškov investicijskega in tekočega vzdrževanja, revitalizacije in upravljanja
11.  Obravnava   predloga   za  potrditev za-ključnega  računa davkov  občanov  za leto 1975
12.  Delegatska vprašanja
PREDSEDNIK ZBORA KS Dušan Kompare I. r.
Predlog dnevnega reda
18.seje družbenopolitičnega zbora
Na podlagi 171.člena statuta občine Ljubljana Center
SKLICUJEM
18. sejo družbenopolitičnega zbora, ki bo v sredo, 28. 4. 1976, ob 17. uri v sejni dvo-rani skupščine mesta Ljubljane, Mestni trg 1.
DNEVNI RED:
1. Potrditev zapisnika 17. seje DPZ in po-ročila o izvršitvi sklepov
2.  Obravnava  predloga družbenega dogo-vora  o družbeni  samozaščiti  v občini
Ljubljana Center
3.  Obravnava dogovora o osnovah družbe-nega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976—1980 in informacije o iz-delavi srednjeročnega plana družbeno-ekonomskega razvoja občine Ljubljana
Center za obdobje 1976—1980
4.  Obravnava predloga sklepa o pobrate-nju  občine   Ljubljana Center z  občino Bijelo polje
5.  Obravnava predloga odloka o ustanovit-vi pokrajinskega odbora za Ijubljansko pokrajino,   kot   medobčinskega   organa za izvrševanje skupnih nalog na področ-ju Ijudske obrambe
6.  Delegatska vprašanja.
PREDSEDNIK DPZ Marjan Rajnar, I. r.
Predlog dnevnega reda
6. skupne seje
Na podlagi 161. člena statuta občine Ljubljana Center
SKLICUJEM
6. skupno sejo vseh zborov, ki bo v petek, 7. 5. 1976, ob 17. uri v veliki dvorani na Magistratu
DNEVNI RED:
1.  Podpis listine o pobratenju občine Ljubljana Center z ob-čino Bijelo polje
2.  Podelitev nagrad občine Ljub-Ijana Center za leto 1976.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE Hugo Keržan, dipl. inž.
Obvestilo delegatom
Gradivo za 6., 8., 9. in 10. točko dnev-nega reda 18. seje zborov je objavljeno v gradivu za 21. sejo skupščine mesta Ljub-Ijana. Gradivo je bilo objavljeno kot poseb-na priloga Ljubljanskega dnevnika v sobo-to 3. 4. 1976 in ga prilagamo vsem dele-gatom zbora KS, DPZ, delegacijam v OZD pa 1—2 izvoda skupaj z rednim gradivom za 18. sejo zborov občinske skupščine Ljubljana Čenter.
Gradivo k 5. točki dnevnega reda bodo prejeli vodje delegacij in delegati DPZ.
Predsednike konferenc delegacij in vod-je delegacij KS prosimo, da na svojih se-jah izvolijo delegate za 18. sejo zborov, ki bodo 28. 4. 1976 ob 17. uri v prostorih Ma-gistrata, za 6. skupno sejo, ki bo v petek, 7. maja 1976 ob 17. uri v veliki sejni dvo-rani na Magistratu, Ljubljana, Mestni trg 1.
SEKRETARIAT SKUPŠČINE
Povzetek zapisnika
1. skupnega zasedanja vseh zborov skupščine
občine Ljubljana Center, ki je bilo 23. 3. 1976
ob 17. uri v veliki sejni dvorani na Magistratu,
Ljubljana, Mestni trg 1.
            Skupno zasedanje je vodil predsednik ztaora KS Du-lan Kotnpare.
Zaradi odsotnosti predsednice zbora združenega dela Ive Prosenc, je predlagal zboru, da v skladu s 36. čle-nom začasnega poslovnika občinske skupščine zbor izvo-li delegata, ki bo. vodil sejo zbora. Predlagana je bila tov. Silva Komar, konferenca delegacij gt. 35 in soglasno potrjena od delegatov zbora.
Predsedujoči je predlagal, da se uvrsti na dnevni red dodatna točka: Razrešitev in imenovanje sekretarja Občinske skupščine, kar so delegati soglasno sprejeli.
Predlagan in sprejet je bil naslednji dnevni red:
1.  Izvolitev predsednika občinske skupščine Ljubjjana Center
2.  Razrešitev    in    imenovanje    sekretarja    občinske Skupščine
3.  Razrešitev in imenovanje člana izvršnega sveta
4.  Razrešitev in imenovanje dlanov sveta za Ijudsko obrambo
5.  Izvolitev  predsednika  tn  sodnikov  sodišča  združe-nega dela v Ljubljani
6.  Uvodno poročilo k obravnavl smernic o družbeno-ekonomskem   razvoju   občine   Ljubljana   Center   za   leto 1976
Ker v tem času družbenopolitični zbor še ni dose-gel 2/3 večine, ki je potrebna za volitve predsednika ob-6inske skupščine, se je spremenil dnevni red, delegati so poskušali uvodno poročilo predsednika IS Miroslava Samardžije k obravnavi smernic o družbeno-ekonom-Skem razvoju občine Ljubljana Center za leto 1976.
V imenu komisije za verifikacjjo pooblastil in lmuni-tetna vprašanja so poročali:
Andrej Borc: od 30. članov DPZ je prisotraih 22, 5 opravičeno odsotnih in 3 neopravičeno odsotnih. Zbor je SklepČen.
Prisotni: Bele Meta, Borc Andrej, Bučar Miloš, Cuk Magda, Debeljak Ivanka, Destovnik Karel, Flis Drago, Hvala Ivan, Kalčina Lijana, Marinšek Janez, Novak Zvo-ne, Puharič Krešo, Rajnar Marjan, Renčelj Edvard, Ro-ter Rado, Rozman Jaka, Stritar Anton, Sušnik Viljem, Sest Bogo, Tekstor dr. Anka, Valentinčič Saša, 2us Denis.
Milica čeme: od 35 delegatskih mest v zboru KS je prisotnih 32 delegatov, 3 delegati so odsotnost opra-ViCilL
Prisotni: Grgič Silvo, Stepko Draga, Vertta Marija, Zaletel Saša, Jamnik Alojz, Hemic ing. Ciril, Suštar Vida, Korošec Radmila, Babič Drago, Romih Matijana, Buti-nar Ijubomir, Burger Ludvik, Cerne Milica, Dolanc Ru-dolf, Kump RudoLf, Prezelj Ljudmila, Prinčič Mitja, Roz. man dr. Vilko, Kandare Bojan, Kompare Dušan, Koršič Rudl, Majcen Stane, Janež Jože, Herzog Holda, Žgajnar Anica, Kropivtnik Jože, Zagar Marija, Uikač Jefto, Saje Jože, Cerjak Alojz, Kliček Pavel, Hribernik Franc
Gizela Arhar: od 60 delegatskih mest v zboru združe-nega dela je prisotnih 51 delegatov, 4 delegati so odsotnost opravičili, delegati konferenc št. 6. 7, 8, 32 in 44 pa izostanka niso opravičili.
Prisotni: Kovač Pranc, Bratina Molka, Rus Ferdinand, Plnec Marko, Jeriha Stane, Honzak Milenko, Porili Ismailo, Sinkovec Ludvik, Zajec Marija, Mrežar Zora, Rutar Miro, Barna Balaš, Slabanja Tatjana, Zupanfiič Viktor, Štrucelj Ela, Urbanija Gorazd, Štivan Bela, Skočir Borut, Hartnam Pranci, Rozman Marjan, Acceto Stanislav, Poglajen Lidija, Mušič Karel, Gvardjančič Sašo, Gale Anica, Bročič Julka, Petras Janez, Andolšek Bojan, Cedilnik Valentin, Margon Miro, Jelovčan Jože, Grandič Antan, Pianecki Tanja, Mla-
kar Ljudmila, Komar Silva, Koštr Zvonka, Vavtar Ivanka, Kamarič dr. Ljubica, Vabuder Veronika, Janežič Jože, Jankovič Anton, Ravnikar Mija, LovrenčL(k Boštjan, Lesjak Nataša, Zupančič Milan, Rant dr. Mira, Butinar Mile, Kapus Sonja, Zajc Viktor, Zore Jožica, Kozina Stane, šlibar štefan.
K 1. točki dnevnega reda:
Predsednik koordinacijskega odbora za kadrovs!?a vprašanja pri Občinski konferenci SZDL Ljubljana Center Lojze Lakner je poda] obrazložitev za kandidata za pred-sednika občinske skupščine. Na to so vsi zbori izvolili volilno predsedstvo v sestavu: Jaka Rozman, delegat DPZ, za predsednika volilnega predsedstva, Zvonka Košir, dele-gat 36. konference delegacij ZZD, za Clana, Jože Janež, delegat KS Poljane, za člana.
Jaka Rozman je pojasnil delegatom način volitev, na kar je bil izveden postopek glasovanja.
K 2. točkj dnevnega reda:
Predsednik koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja je predlagal delegatom, da se razreši sekretar skupščine Ivan Hafner, ki je bil 28. 2. 1976 Imenovan za sekretarja skupščine mesta Ljubljane.
Predlagal je, da se za novega sekretarja imenuje Ivo Bogataj.
•    SKLEP: 1. DPZ, ZZD in zbor KS so soglasno razrešili sekretarja skupščine Ivana Hafnerja.
2. DPZ, ZZD in zbor KS so soglasno imenovali za sekretarja občinske skupščine Ljubljana Center Iva Bo-gataja.
K. 3. točki dnevnega reda:
Predsednik IS Miroslav Samardžija je obrazložil delega-tom predlog za razrešitev in imenovanje člana IS.
SKLEP: 1. DPZ, ZZD in zbor KS so soglasno raz-rešili člana IS Jožeta Tepina.
2. DPZ, ZZD in zbor KS je soglasno izvolil zs člana IS Dragico Dekleva.
K 4. točki dnevnega reda:
Uvodno obrazložitev k razrešitvi in imenovanju čla-iov sveta za ljudsko obrambo skupščine Ljubljana Center je podal predsednik komisije za volitve in imenovanja Ivan Hvala.
SKLEP: DPZ, ZZD in zbor KS so soglasno sprejeli naslednje sklepe:
1.   Dolžnosti  predsednika sveta  za  ljudsko  obrambo se razreši Drago Plis.
2.  Dolžnosti čtenov sveta za Ijudsko obrambo se raz-rešijo: Roman Albreht, Jože Pacek, Igor Makovec, Ahmed Hamzid, Emil Zalar.
3.  Za predsednika sveta za ljudsko obrambo se ime-huje Hugo Keržan, dipl. ing.                                           _
4.   Za člane sveta za Ijudsko obrambo se Imenujejo: Drago Flis, Liana Kalčina, Vojko Novak.
K 5. točkl dnevnega reda:
Uvodno poročilo k izvolibvi predsednika ter raz-rešitvi in izvolitvi sodnikov sodišča združenega dela Ljub. ljana je podal predsednik komisije za volitve in imeno-vanja Ivan Hvala.
SKLEP: DPZ, ZZD in zbor KS so soglasno sprejeli naslednje sklepe:
1.   Za predsednika sodlSča združenega dela Ljubljana se izvoli Jože Baloh.
2.   Za  sodnika  sodišča  združenega  dela  Ljubljana  z lastnostjo  delavca   v   adruženem   delu   se   izvoli   Peter Popovid.
3.  Za sodnike sodišča združenega dela Ljubljana brez lastnosti delavcev v združenem delu se izvolijo:
Pranc Kovačič, Marko Ilešič, Mitja Deisinger, Borut Lavrič.
4.  Razre&jo se dolžnosti sodnikov sodišča združenega dela  Ljubljana  dr.  ing.   Bojan  Držaj   In   Silvo   Učakar.
Poročllo volilnega predsedstva:
Volilno predsedstvo je ugotovilo, da je prisotnih 105 delegatov, od skupaj 125 delegatov vseh treh zborov. Udeležba je 84-odstotna in so zbori sklepčni za opravlj»^ nje volitev.                                                                          !
Glasovalo je 105 delegatov, 51 delegatov ZZD, 32 de-l^atov zbora KS  in 22 delegatov DPZ.  Vse  glasovnice
bo  bile  veljavne   in  za  predsednika  občinske  skupšCine .    je glasovalo 105 delegatov ali 100 odstotkov.
Dušan Kompare je novo izvoljenemu predsectniku ob-činske skupščine Hugu Keržanu iskreno čestital za izvoli-tev in mu zaželel veliko uspehov pri vodenju občinske skupščine. Istočasno se je zahvalil sekretarju skupšfiine Ivanu Hafnerju za njegovo dosedanje delo.
Hugo Keržan je podal slovesno izjavo, tn se zahvalil za izkazano zaupan.je.
Skupno zasedanje vseh zborov fe bilo zaključeno ob 18.30 uri.
Zapisnik vodil:                                                Predsedujoči:
Ivan Hafner, 1. r.                                Dušan Kompare 1. r.
Povzetek zapisnika
17.  seje  družbenopolitičnega  zbora  skupščine
občine Ljubljana Center, ki je bila v torek, dne
23. 3. 1976 ob 18. uri v mali sejni dvorani skup-
ščine mesta Ljubljane, Mestni trg 1.
Sejo je vodil predsednik DPZ Marjan Rajnar, vodja zapisnika je bila Divna Potočar.
Po 5. skupnem zasedanju vseh zborov skupščine obči-ne Ljubljana Center so delegati družbeno-političnega zbora ločeno nadaljevali z delom in sprejeli naslednji
DNEVNI RED:
1.  Potrditev zapisnlka 16. se]e In poročila o izvrgitvi sklepov
2.  Obravnava predloga smernlc družtoenoekonomskega razvoja občine Ljubljana Center za leto 1976
3.   Obravnava   predloga   proračuna   občine   Ljubljana Center za leto 1976 in predlog odloka o proračuni obeine Ljubljana Center za leto 1976
4.  Obravnava predloga dogovora o sofinanclranju de-javnosti Skupnosti občin Ljubljanske regije in program-skih osnov za leto 1976
5.   Obravnava predloga okvlrnega programa dela ob-iSinske skupščine Ljubljana Center za leto 1976
6.   Obravnava  predloga družbenega dogovora o druž-beni samozaščiti v Ljubljani
7.   Obravnava   osnutka  družbenega  dogovora  o   mini-malnih standardih, o življenjskih  in kulturnih  razmerah ln o pogojih zaposlovanja na območju obCin Samouprav. ne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana
8.  Vprašanja delegatov
Od 30 delegatskih mest v DPZ je bllo prtsotnlh 22 de-legatov, opTavičilo se jah je 5,' 3 delegati pa so bdili neopra-videno odsotni.
PRISOTNI: Bele Meta, Borc Andrej, Bučar MiloS, Čuk Magda, Debeljak Ivanka, Destovnik Karel, Plis Drago, Hvala Ivan, Kalčina Lljana, Marinšek Janez, Novak Zvone, Puharič Krešo, Rajnar Marjae, Renčelj Edvard, Roter Rado, Rozman Jaka, Stritar Anton, Sušnik Viljem. Sest Bogo,   Tekstor   dr.   Anka,   Valentinčič   Saša,   2ust   Denis.
OPRAVICENO ODSOTNI: Albreht Roman, Božlč Ladl-slav, Brvar Ana, Silih Zlata, štempihar Vid.
NEOPRAVICENO ODSOTNI: Purlan Barbara, Goš-nik Danijela, Mali Zlatko.
AD 1.
Potrditev zapisnika 16. seje in poročilo o izvrSitvi sklepov.
Razprave ni bilo. Delegaiti so soglasno sprejeli na-slednji
SKLEP: DPZ potrdi zapisnik 16. seje ta poročilo o lzvršitvi sklepov.
AD 2.
K obravnavi predloga smernic družbenoekonomskega razvoja občine Ljubljana Center za leto 1976 je tov. Marjan Rajnar pripomriil, da je zbor o teh smernicah že razpravljal na 14. seji zbora in sicer 23. 12. 1975 leta. Ker delegati niso imeli pripomb k predloženim smerni-cam so sprejeli
SKLEP: Delegati družbenopolifaenega zbora soglasno sprejemajo   predlog   smernic   družbeno-ekonomskega   raz-
voja občine Ljubljana Center za leto 1976 tn amandmaje. Amandmaji, ki so bili sprejeti, so objavljeni na koncu zapisnikov.
AD 3.
Tov. Samardžija Miro, predsednik IS skupščlne obfiine Ljubljana Center je podal kratko obrazložitev k obravna-vi predloga proračuna občine Ljubljana Center za leto 1976 in k predlogu odloka o prorafiunu občine Ljubljana Center za leto 1976.
Poudaril je, da se je IS prt zagotavljanju sredstev posameznih koristnikov ravnal po določbah dogovora o splošni porabi po katerem je dolžan predvsem zagotoviti sredstva za dejavnost državnih organov, družbenopolitič-nih organizacij, krajevnih skupnosti, za preživalnlno bor-cev NOV in financiranje drugih, z ustavnim zakcaiom določenih nalog. Predlagal je, da zbor sprejme tudi spre-membo v predlogu razporejenih dohodkov in sicer:
—  da se za 36.700 dinarjev zniža tekoča prorafiunska rezerva  s  katero   po  predlogu  odloka  razpolaga  tzvrSnl svet
—  da se v drugl alineji pri narodnl obrambi pred-vldi nova postavka: financiranje pokrajinskega odbora za ljubljansko pokrajino v istem znesku, to se pravl 36.700 dinarjev.
Razprave nl bilo.
Delegati so sprejeli
SKLEP: Soglasno se sprejmeta predlog prorafiuna občine Ljubljana Center za leto 1976 in predlog odloka o proračunu občlne Ljubljana Center za leto 1976.
AD 4.
O predlogu dogovora o sofinanciranju dejavnosti Skup-nosti občin ljubljanske regije in programskih osnov za leto 1976 rri bilo razprave.
SKLEP: Delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejemajo predlog dogovora o soflnanciranju dejavno. sti, Skupnosti občin Ljubljanske reglje in programskih osnov za leto 1976.
AD 5.
Tov. Rajnar Marjan je prebral kratko obrazložltev k obravnavi predloga okvimega programa dela občinske skupščine Ljubljana Center za leto 1976.
Razprave ni bilo.
SKLEP: DPZ soglasno sprejema predlog okvlmega programa za delo skupščine občine Ljubljana Center za leto 1976.
AD6.
Kratko obrazložitev k obravnavl predloga druJtoenega dogovora o družbeni samozaščiti v Ljubljanl je podal tov. Miro Samardžija, predsednik IS.
Razprave nl bilo.
Soglasno sta sprejeta
SKLEPA: 1. Deiegati DPZ sprejemajo predlog druibe-nega dogovora o dinžbeni samozaščiti v Ljubljanl.
2. Za podpisnika družbenega dogovora o družbenl samozaščiti v Ljubljani se določi tov. Hvigo Keržan, pred-sednik občinske skupšfiine.
AD 7.
Tov. Fanl 2užek je podala obrazložitev k osnutku družbenega dogavora o minimalnlh standardih, o živ. ljenjskih in kulturnih razmerah in o pogojih zaposlova-nja na območju obftin Samoupravne skupnosti za zapo-slovanje Ljubljana.
Razprave ni bilo.
SKLEP: DPZ soglasno sprejema osnutek družbetiega dogovora o minimalnlh standardih, o življenjsklh in kul-turnih razmerah in o pogojih zaposlovanja na obmofiju občln Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana.
AD 8.
Delegatska vprašanja:
Tov. Bučar: Ali se bo problem parkiranja avtomoBl-lov in zaščite pešcev ureddl §e preden se uredd prometnl režlm v Ljubljani?
ZAPISNIK VODILA                         PBEI>SEDNTK ZBORA
Dlvna POTOCAR, 1. p.                            Marjan Rajner l. r.
Povzetek zapisnika
17. seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Center,   ki je   bila v torek,   dne
23. 3. 1976 od 18.30 do 21. ure v veliki sejni
dvorani na Magistratu.
Sejo je vodila Silva Komar, delegat 35. konference delegacij, zapisnik je vodil Ivan Hafner.
Predlagan in sprejet je bil naslednji           DNEVNI RED:
1.  Potrditev  zapisnika  16. seje in poročila o izvršitvi sklepov
2.  Obravnava predloga smernic družbenoekonomskega razvoja občine Ljubljana Center za leto 1976
3.  Obravnava   predloga   proračuna   občine   Ljubljana Center za leto 1976 in predloga odloka o proračunu ob-čine Ljubljana Center za leto 1976
4.  Obravnava predloga dogovora o sofinanciranju de-javnosti skupnosti občin Ljubljanske regije to prograin-skih osnov za leto 1976
5.  Obravnava predlogov okvlmega programa dela ob-Cinske skupšfidne Ljubljana Center za leto 1976
6.  Obravnava predloga finančnega načrta Sklada ljub-ljanskih  občin  za  gradnjo  osnovnih  šol  in  VVZ  za  le-to 1976
7.  Obravnava predloga družbenega  dogovora  o  druž-beni samozaščiti v Ljubljanl
8. Obravnava  osnutka  druzbenega   dogovora   o  tninl-malnih standardih, o življenjsklh in kulturnih razmerah in o pogojih zaposlovanja na območju ob6in samouprav-ne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana
9.  Obraivnava predloga za dodelitev zemljišda za grad-njo prizidka osnovne šole Prule
10.  Imenovanje komisije za pregled davčnega zaključ-nega računa občine Ljubljana Center za leto 1975
11.  Predlog   za   soglasje   k   spremembam   v   komisiji I. stopnje za razvrščanje in ravoj otrok in mladostnikov z motnjami v telesuem in duševnem razvoju pri Kljnič-ni bolnici za pedlatnju v Ljubljanl
12.  Vprašanja delegatov
K 1. tooki dnevnega reda:
K povzetku zapisnika 16. seje ZZD sta imeli pripom-bl konferenca delegaclj št. 37 tn 49. Predlagata, da se v bodoče v zapisnike bolj precizno vnese predloge in pobude delegatov in odgovore na vprašanja.
SKLEP: Zapisnik 16. seje ZZDin porofiilo o izvršit-vi sklepov s prlpombo navedenih delegacij, sta soglasno eprejeta.
K 2. točki dnevnega reda:
V razpravl o predlogu smernic družbenoekonomskega razvoja občine LjubJjana Center za leto 1976 so sodelo-vali: Franc Kovač, fcouferenca del. št. 1, Janez Petras — komf. del. št. 27, Ivanka Vaivtar — konf. del. St. 37, Anton Jankovič — konf. del. št. 41, Boštjan Lovrenčak __konf. del. št. 42, Mile Butinar — konf. del. Št. 45.
Delegati so podali k predlogu smernic več predlo-gov, kd pa niso bali izoblikovand kot amanriinaina, kot sledi:
—  razvoj kultumih dejavnosti je razcielan prerveč pav-fealno in ni v duhu samoupravnih in družbenih dogovar-janj. Konfereca delegacij  št. 41  predlaga, da se  iz po-glavja »kultura« na 5. strani 6rta drugi odstavek in se na-domesti z naslednjim tekstom: kulturno umetniške dejav-nosti bo potrebno razvijati Ui vrednotiti tako, da bo omo-gočena  enakopravna   in   enakovredna   menjava   dela   v družbenem življenju. Tak razvoj  naj  TOZD-om v kultu-ri in drugiin kulturnim  organizacijani omogočd iabodjša-vanje njihovega  materlalnega  položaja,  na  ta nafiin  bo mogoče presegati  ostanke admlnistrativnega  financiranja fculture in preiti na financiranje kulture po delu in re-zultatih dela.
— Delegati  tt.  konf.  menijo, da  je  treba  istoCasno i racionalizacijo zdravstvene službe, za izboljšanje orga-nizacije dela, povečanje delovne storllnostl in skrajšanje Cakalne dobe, kar pomeni tudi povečanje števila zdravst-
venih storitev za to zagotovlti tudi večja finančna sred-stva. Ob sklepanju pogodb z ustreznimi regionalnimi zdravstvenimi skupnostmi naj se doseže izločitev re-zervnih sredstev, s katerimi bi se pokrila prekoračitev programov zdravstvene dejavnosti.
—  Delegat:  37.  konf.  delegacij   predlagajo,  naj   se  k drugemu  poglavju,  ki  govoni  o  vzgoji  in  jzobraževanju doda:  pri gradnji oziroma dozidavi osnovnih šol je tre-ba predvideti tudi prostore za individualni in inštrumen-talni pouk glasbene šole.
— Konferenca    del.    št.    27   menl,   da se   premalo spremlja delo samoupravnih interesnih skupnosti, da so    ' njlhovi programi preveč načelnl  in predlagajo, da druž-benopolitične  skupnosti poskrbijo, da bodo  predstavnlld samoupravnih  interesnih  skupnosti  o  svojem  delu  fiim pogosteje poročali na sejah skupščin.
Na posamezna vprašanja in predloge je podal odgo-vore Slavko Nemanič, član izvršnega sveta.
Zbor o predlogih ni sklepal, ker je treba o njlh se-znaniti še ostala dva zbora in člane izvršnega sveta. Gla-sovanje o predlogu smernic se bo opravilo po usklaje-valnem postopku.
K 3. točki dnevnega reda:
Uvodno obrazložitev k predlogu proračuna občine Ljubljana Center in k predlogu odloka o proračunu ob-Cine Ljubljana Center za leto 1976 je podal Slavko No-manift, član izvršnega sveta.
V   razpravi  so  sodelovali:  Viktor  Zupančifi  •     konf. del. St. 14, Ivanka Vavtar — dr. Ljubica TamariC — konf. del. št. 38, Boštjan Lovrenčak in Mile Butinar.
Konferenca delegacij št. 45 ugotavlja, da so v prora-Cunu še vedno nekateri izdatki, ki spadajo v program posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Postavke za financiranje posameznih družbenih dejavnosti bi se tnorale izdvojiti iz obdinskega prorafiuna in to vsaj v prihodnjem letu. Delegacija je postavila vprašanje za^ kaj so stroSki za pobiranje prispevka za uporabo mest. nega zenuji»C*a tako visoki? Visoka je tudi postavka pot-ni stroški — indeks 210. Nerazumljiva je tudi postavka od plačila anuitet in podražitev izgradnje mostu pri cen-tralnem kopališfiu Tivoli.
Konferenca del. št. 38 meni, da je zelo visoika po-stavka v proračunu, ki namenja kar 57 odstotkov sred-stev za dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosa In dmžbenopolitienih organizacij. Zato jih zanima, kakšne so možnosti, da se ta sredstva zmanjšujejo v prid dru-glh dejavnosti. Postavili so tudi vprašanje, kdaj bo se-maforizirano križišče Karlovška cesta — Janežičeva uli-ca, zakaj ni v proračunu predvidene postavke za vzdrže-vanje znamenitosti Ljubljane kot npr.: Zmajskl most, CevljarsiKi iuost in Tromostovje.
Konferenca delegacij štev. 42. je postavila vprašanje ali je s semaforlzacijo križišfia Hrvatski trg predvidena tudi prestavitev postajališda mestnega prometa. Nave-deno vprašanje so postavlii že na 14. seji ZZD, vendar nlso dobili odgovora.
Na postavljena vprašanja delegatov je odgovarjal Slavko Nemanič, 61an izvršnega sveta.
Zbor bo glasoval o predlogu proračuna po opravlje-nem usklajevalnem postopku.
K 4. točki tlnevnega reda:
Krajšo uvodno obrazložitev k predlogu dogovora o sofinanciranju deja-roosti skupnosti občin ljubljanske re-glje in programskih osnutkov za leto 1976 je podal Ivan Halner, ,u je tudi odgovoril na postavljena vprašanja v zapisnikih kcmferenc delegaoij.
SKLEP: Zbor je soglasno sprejel dogovor o sofinan-ciranju dejavnosti skupnosti občin ljubljanske regije in programske osnove za leto 1976.
K 5. točkl dnevnega reda:
Uvodno obrazložitev k predlogu okvlmega programa dela občinske skupšfiine Ljubljana Center za leto 1976 je podal Ivan Hafner.
V  razpravi so sodelovali: Frano Kovač, Mile Butinar, Jožica Zore in Karel Trplan, član izvršnega sveta občin-ske skupščine.
Na postaivljaim vprašanja delegatOT sta cxigovarjala Ivan Hafner in Karel Trplan. .
SKLEP: Zbor združenega dela je z večino glasav spre-jel okvirni program dela občinske skupščine Ljubljana Center za leto 1976. (50 za 1 vzdržan glas).
Izvršni svet obdinske skupščine Ljubljana Center je razpravljal ob amandmajih in predlogih k smemicam drnžbenoekonomskega razvoja občine Ljubljana Center za leto 1976, ki so jih podali delegati ZZD in zbora KS. Na osnovi proučitve vseh sprejetih predlogov oziroma amandmajev predlaga vsem trem zborom občinske skup-Sčine v sprejem naslednje amandmaje:
Sprejeti amandmaji so objavljeni na koncu saapisni-kov.
Delovno predsedstvo zbora združenega dela Je ugo-tovilo, da seji prisostvuje 43 delegatov, med odmorom je zapustilo sejo 8 delegatov.
SKLEP: 1. Zbor združenega dela je sprejel predlože-ne amandmaje z ve&ino glasov:, 42 za, 1 vzdržan.
2.  Zbor združenega dela je soglasno  sprejel  predlog smernice   dmžbenoekonomskega   razvoja   občine   Ljublja-na Center za leto 1976.
3.  Zbor združenega dela je sprejel predlog odloka o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1976 z veči-no glasov: 42 za, 1 vzdržan.
4.  Zbor združenega dela je sprejel predlog proraCu-na občine Ljubljana Center za leto 1976 z veCino glasov: 42 za, 1 vzdržan.
K 6. točki dnevnega reda:
Ker ni bilo prisotnega predstavnika upravnega od-bora sklada Oš in WZ ni bilo podane uvodne obrazlo-žitve.
V   razpravi so sodelovali:  Franc Kovač, Zvonka Ko-šir, Ivanka Vavtar, Mile Butinar in Jožica Zore.
Delegati so opozorili na pomanjkljivo obveščanje ob-čanov o problematiki gradnje Oš in WZ, predvsem v zvezi s spremembami od sprejetega programa gradnje. Poročila morajo biti konkretna, tako da bodo imeli ob-čani točen pregled nad potrošenimi sredstvi.
Na postavljena vprašanja delegatov sta odgovarjala Slavko Nemanifi in Meta Bajec, svetovalec v oddelku za družbene službe občine Ljubljana Center.
Delovno predsedstvo je ugotovilo, da je pristonih še 39 delegatov, zato je predsednik zbora opozoril delegate naj ne zapuščajo seje zbora.
SKLEP: 1. Zbor združenega dela je sprejel predlog finančnega nafirta sklada ljubljanskih občin za gradnjo OŠ in VVZ za leto 1976 z večino glasov: 38 za, 1 vzdržan.
2. Vse pripombe delegacij se posredujejo upravnemu odboru sklada za gradnjo OS In VVZ.
K 7. točkl dncvnega reda:
Uvodno obrazložitev k predlogu družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v Ljubljani je podal Karel Trplan.
V  razpravi so sodelovali: Viktor Zupančič, Ljubo Bu-tinar in Jožiica Zorej.
Konferenca delegacij St. 14 je predlagala, da se črta 17. in 18. člen družbenega dogovora, v 19. členu dogovo-ra pa naj se izpusti določilo, »da se plaketa podeljuje občanom, ki so pokazali posebno zavzetost in uspehe pri širjenju vamostne kulture in koncepta družbene sa-mozaščite«.
Konferenca delegacij št. 49 predlaga, da se z ozirom na novi zakon o notranjih zadevah, ki bo prinesel tu-dl določene spremembe v zvezi z družbeno samozašči-to, sprejem predloga družbenega dogovora odloži. V ko-likor ta predlog konference ne bi bil sprejet imajo k posameznim členom določene predloge: bolj konkretno naj se opredeli vloga družbenopolitičnih organizacij, vlo-ga in naloge samoupravnih interesnih skupnosti in do-polniti dogovor, katere so fciste organizacije in društva, ki imajo pomembno vlogo pri družbeni samozaščiti.
Na postavljena vpraSanja in predloge je odgovoril Karel Trplan.
SKLEP: 1. Za predložene amandmaje k predlogu družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v Ljublja-ni je glasovaio: 18 za in 21 proti. Amandmaji niso spre-jeti.
2. Predlog družbenega dogovora o družbeni samoza-ščiti v Ljubljani je bil sprejet z večino glasov: 30 za, 9 proti, vzdržal O.
3. Hugo Kržan, predsednik občinske skupščine se po-oblasti za podpis družbenega dogovora.
4.  Pripombe delegacij se posredujejo predlagatelju do-govora.
K 8. točki dnevnega reda:
Uvodno obrazložitev k osnutku družbenega dogovora o minimalnih standardih, o življenjskih in kulturnih raz-merah in o pogojlh zaposlovanja na območju ob&n sa-moupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana je podal Alfred Tomažič, predsednik izvršilnega odbora skupnostl za zaposlovanje Ljubljana.
V razpravl so sodelovali: Ela Strucelj — konf. del. št. 15, Janez Petras, Ivanka Vavtar, Mile Butinar in Jo-žica Zore.
Delegati so predlagali ve<S pripomb:
—  izraz  »proizvodno tehnično delo« je preozko opre-deljen,  namesto  njega   naj   se  uporabd  izraz  »praktično delo«.
—  Posebno  pozomost  bo  posvetiti  zaposlovanju   de-lavcev v gostinstvu, kjer so stanovanjski problemi pereči.
—  V 6. členu  naj  ostane variantnl predlog kot tudi v 17. členu.
— V  zvezi  z   zahtevami  po  reševanju   stanovanjskih vprašanj   je   opozoriti   kadrovske  službe  na  pravilno  po-lltiko  zaposlovanja,  da   le-te  ne  bi   dajale  prednost  za-poslovanju delavcev z nižjo  kvalifikacijo, de imajo ure-jeno stanovanjsko vprašanje.
SKLEP: Osnutek družbenega dogovora o minimalnih standardih, o življenjskih In kultumih razmerah in o pogojih zaposlovanja na območju občin samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana je soglasno sprejet.
Podane pripombe naj se posredujejo interesni skup-nosti za zaposlovanje.
K 9. toeki dnevnega reda:
SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel sklep, da se dodeli zemljišče parcela št. 22/23 k. o. Kar. lovško predmestje v izmCTi 149 m2 brezplačno osnovnl šoli Prule.
K 10. točki dnevnega reda:
SKLEP: Zbor združenega dela je z večino glasov sprejel sklep, da se v strokovno komisijo za pregled davčnega zaključnega računa občine Ljubljana Center za leto 1976 imenuje: za predsednika Lojze Jamnik, za čla-ne: Mira Miklavčič, Jožica Treven in Vera Vodnik (37 za, 2 proti).
K 11. točki dnevnega reda:
SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel sklep o spremembah v komisiji I. stopnje za razvršča-nje in razvid otrok in mladostnikov z motnjami v te-lesnem in duševnem razvoju pri Klinični bolnici za pa. diatrijo v Ljiibljani.
1.  Članstva v komisiji se razrešijo: prof. Angelca 2e-rovnik,  defektolog,  Breda Bernot,  socialna  delavka, Ma-rija Virant, socialna delavka.
2.  V  komisijo  se  imenujejo:  štefan dr. Kovafi,  pedia-ter,  kot  drugi   uamestnik  predsednika   komisije,  za  čla-ne:  Dpra Jelenc, ortopedagog, Dragica Babi, socialna de-lavka in Irena Bavcon, socialna delavka.
VPRASANJA DELEGATOV
Konferenca delegacij št. 19:
1.  Delegati  iz  NAMA  TOZD,  veleblagovnlca  in  DSSS postavljajo   vprašanje,   kakšne   so   ovite   oz.   mnenja   Za-voda  za   spomeniško   varstvo    in   LUZ   v   primeru,    da TOZD veleblagovnica NAMA  Ljubljana  odkupi  stanovanj-sko hišo na TomSičevi 4 in jo spremeni v prodajne pro-store,  oziroma jo  zaradi  slabega  stanja  poruši  m z  no. vim prizidkom zaključi ulični blok do sosednje zgradbe.
2.  Delegacija   ima   pripombe   na   predlog   prometnega režima v Ljubljanl glede na možnosti  dovoza  in odvoza pri  enoti  blagovnica  s  stanovanjsko  opremo  Wolfova  1 ter pri  enoti veleblagovnica  Tomšičeva ulica.  Delegat  je predložil predložen predlog OZD NAMA.
SKLEP: Pismeni predlog OZD  NAMA se posreduje v obravnavo komisiji za promet SM Ljubljana. Konferenca delegacfj št. 23: Kako  se  je   gibala  povprečna  cena   m*  nove  staao-
vanjske površine v Ljubljani v obdobju 1960—1976 za vsa-kp leto posebej?
-'   Konferenca delegacij St. 36:
• Regres za letovanje za šoiske otroke se Je v letoš-njem letu v primerjavi z lanskim znižal za 50 odstot-kov in znaša letos le 14 milijonov SD. Zdravstveno sta-nje otrok je kribično, število otrok, ki so potrebni po-moči pri letovanju se ni zmanjšalo. Crtali smo že re-gres pri malicah, sedaj pa občutno nižamo regres za le-tovanje šolskih otrok. Smatramo, da bi nujne primere morali regresirati in da bi morali odgovorni orgara" te-mu posvetiU pozornost in tudi ukrepati. Konferenca delegacij št. 40:
1.  Kje so bili stroji za čiščenje snega? Informativno je na vprašanje odgovoril Ivari ii<uner.
Poročilo o tej  akciji  bo obravnaval  izvršni  svet  Skup-Sčine mesta in bo po vsej verjetnosti javno objavljeno.
2.  Kaj bo ko se bo uvedla prepoved vožnje z oseb-nimi avtomobili v središču  mesta.  Ali je  Viator  na to pripravljen?
Odgovor je podal Ivan Hafner. V javnl obravnavi je predlog prometnega režima za leto 1976 v Ljubljani kot tudi predlog Viator-ja o premakljivem delovnem času v organizacijah združenega dela. Pripombe se sprejema-jo do 15. 4. 1976.
Konferenca delegacij št. 48:
Kako namerava občina reševati stanovanjska vpra-šanja delavcev milice, ko ne zagotavlja sredstev za sta-novanja v proračunu, čeprav je to dolžna po 120. členu zakona o natranjiii zadevah?
Seja je bila zaključena ob 21,15 uri.
Vodja zapisnika:                           Predsedujoči 17. seje ZZD
Ivan HAFNEB, 1 .r..                                Silva Komar, 1. r.
Povzetek zapisnika
17. seje zbora KS skupščine občine  Ljubljana
Center, ki je bila 23. 3. 1976 ob 18.30 uri v prostorih Magistrata.
Sejo zbora je vodil predsednik zbora KS Dušan Kom-pare, vodja zapisniflsa NENA LUZAR Predlagan in sprejet je bil naslednji DNEVNI RED:
1.  Potrditev zapisnika 16. seje in poročila o izvršitvi sklepov,
2.   Obravnava predloga smernic družbenoekonomskega razvoja občine Ljubljana Center za leto 1976
3.   Obravnava   predloga   proračuna   občine   Ljubljana Center za leto 1976 in predloga odloka o protačunu obči-ne Ljubljana Center za leto 1976,
4.   Obravnava predloga dogovora o sofinanciranju de-javnostl  skupnosti  občin   ljubljanske   regije  in  program-skih osnov za leto 1976,
5.   Obravnava  predloga  okvirnega  programa dela  ob-činske skupščine Ljubljana Center za leto 1976,
6.   Obravnava  predloga finančnega  načrta  sklada  lju-bljanskib občin za gradnjo osnovnih šol in WZ za leto 1976,
7.   Obravnava  predloga družbenega  dogovora  o  druž-beni samozaščiti v Ljubljani,
8.  Obravnava osnutka družbenega dogovora o minimal-nih standardih, o življenjskih in kulturnih razmerah in o pogojih  zaposlovanja   na    območju    občin   Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana,
9.  Obravnava predloga za dodelitev zemljišča za grad-njo prizidka osnovne šole Prule,
10.   Imenovanje komisije za pregled davčnega zaključ-nega računa občine Ljubljana Center za leto 1975,
11.   Predlog za soglasje k spremembam v komisiji I. stapnje za razvrščanje in raz*iri otrok in mladoletnikov z motnjami v  telesnem  in duševnem' razvoju pri Klinični bolnišnici za pediatrijo v LJubljani,
12. Vprašanja delegatov.
V  imenu  komisije  za  verifikacijo  pooblastil  in  imu-nitetna vprašanja je poročala Millca Cerne.
*~       .           '                 \
Od 35 delegatov zbora KS je pooblastila, ki so vsa pravnoveljavma, predložilo 32 delegatm, in sdcer:
KS AJDOVSCINA:
Grgič Silvo, Stepko Draga, Vertin Marija, Zaletel Saša.
KS PRULE:
Janmik Alojz, Remic Ing. CHril, SuStar Vlda, Korošec Radmila.
KS GRADISCE:
Babič Drago, Eomih Matijana, Butinar Ljubomir, Bur-ger Ludvik.
KS STARA LJUBLJANA:
Cerne Milica, Dolanc Rudolf, Kump Rudolf, Prezelj LJudmila.
KS KOLODVOR:
Prinčič Mitja, Rozman dr. Vilko, Kandare Bojan.
KS STARI VODMAT:
Kompare Dušan, Koršiič Rudi, Majcen Stane.
KS POUANE:
Janež Jože, Herzog Hilda, Zgajnar Anlca, Kropivnik Jože, Zagar Marija.
KS TABOR:
Lukač Jefto, Saje Jože, Cerjak Alojz, Kliček Pavel, Hribernik Franc.
ODSOTNOST SO OPRAVICILI:
Rak Breda — KS Stara Ljubdjana, Tavčar Prancka — KS Kododvor, Pabijanfiič Mara — KS Stari Vodmat.
AD 1. POTRDITEV ZAPISNIKA 16. SEJE ZBORA KS IN POROCILA O IZVRSITVI SKLEPOV
Razprave ni bilo.
Soglasno je bil sprejet.
SKLEP: Zbor KS potrdi zapisnik 16. seje in poročilo o izvršitvi sklepov
AD 2. OBBAVNAVA PREDLOGA SMERNIC DRU2BE-NOEKONOMSKEGA RAZVOJA OBCINE LJUBLJANA CEN-TER ZA LETO 1976
Uvodno obrazložitev je na skupnem zasedanju zbo-rov podal Miroslav Samardžija, predsednik IS SO Ljub-ljana Center.
V   razpravl na zborn  KS  so  sodelovali:  Draga  Step-ko. Dušan Kompare, Silvo Grgie, Jože Janež, Stane Majcen, 'Bojan Picelj, Pavel Kliček, Rudolf Dolanc.
Delegati so menili, da smernice družbeno-ekonomske-ga razvoja občine sicer niso slabe, so pa ponekod pre-malo jasne in nekatere stvari v njih premalo opredelje-ne. Zlasti to velja za poglavje o produktivnosti dela. Ne-mogoče je govoriti o kvalitetnih faktorjih gospodarjenja neodvisjio od delitve osebnih dohodkov. Bistvena naloga sistema delitve pa je prav v tem, da je eden od elemen-tov večje produktivnosti dela.
V   iinenu  delegacdje  KS Ajdov&čima  je  Draga  Stepko predlagala, da v smernicali postavljena zahteva po več-ji produktivnosti dela poveže in dopolni z zahtevo po»iz-popolnjevanju   sistema   razdelitve   dohodka   in   osebnega dohodka, predvsem osebnega dohodka s stimulativnejšimi obliteami.
Delegacija KS Ajdovščina predlaga naslednji amand . ma, ki mj se vključi na strani 4 kot 2. odstavek:
—  z ustreznimi oblikami nagrajevanja je treba v več-ji meri kot doslej spodbujati inovacije in Inventivno de-javnost  nasploh,  ki  pri  nas  zaostaja, je  pa  pomemben pogoj in predipostavka za večjo uspešnost gospodarjenja,
—  pri  izpopolnjevanju  oblilt  nagrajevanja  se  je  tre-ba boriti prati uravnilavki, ki v pogojih, ko se bisbveno slabšajo   kvalitetni   faktorji   gospodarjenja,   prav   gotovo nl upravičena,
— v avezi z zahtevo po re<5ji produktivnosti. dela je treba postaviti tudi zahtevo po večjem izkoriščanju ka-pacitet, posebno, če je večja tovrstna proizvodnja upra-vičena glede na dejanske potrebe,
—  in zahtevo po boljšem  izkoriščanju delovnega fla-sa In po večji disciplini in odgovornosti, s čimer se lah-ko bistveno. povečajo kvalitetni faktorji  m s tem uspeš-nost gospodarjenja.
Glede investicij delegacija KS Ajdovščina meni, da je treba poglavje v smernicah dopolniti v tem smislu, naj GZD preverjajo in ocenjujejo naložbe s širših druž-
benih vidikov in ne le z vidika njihovih Interesov. Pri tern je treba zlasti upoštevati naslednje:
—  koliko investicije prispevajo k odpravljanju struk-turnih   neskladnosti   v   gospodarstvu   (vkljufino   z   zahte-vami po infrastrukturi, novih zaposlitvah, kadrih, stano-vanjih itd.),
—  koliko   prispevajo   k   izboljšanju   plačilne   bilance (tu gre predvsem za investicije v proizvodnjo, ki je iz-vozno usmerjena  ali  za  investicije  v fcako  proizvodnjo, ki nadomešča uvoz z domačo proizvodnjo),
—  koliko investicije  prispevajo  k večjemu  izkorišča-nju  kapacitet,   (ozka  grla),  če   je  večja  proizvodja  ute-meljena z dejanskimi družbenimi potrebami,
—  preprečiti je treba za vsako ceno tiste investicije, kl  ne  prispevajo  k  zgoraj  navedenim  ciljem,  še  poseb-no pa vse tiste investicije, ki bi imele za posledico še manjše   izkoriščanje   kapacitet,   t. j.   tiste    investicije,    ki pomenijo neupravičeno  dupliranje kapacitet, s čimer se bistveno poslabšuje stabilnost v gospodarstvu,
—  družbeno utemeljene   investicije   pa   mora   rmjno spremljati modernizacija sredstev in sodobna tehnologija, ki rezultinajo v večji tehnični opremljenosti dela.
Delegati so v razpravi tudi poudarili, da bi bilo tre-ba v bodoče pri programiranju SIS bolj poenotiti za-jemanje vseh elemento.v, ki so pomembni za njihovo de-javnost in ki sodijo v programsko usmeritev, da se ne bo več dogajalo, da so nekateri programi SIS nekon-kretni. Izvršni svet SO Ljubljana Center bi moral v pri-hodnje skrbeti, da' bodo vse SIS programirale po enot-ni metodologiji.
Krajevna skupnost Poljane je predlagala še en amand-ma na smernice, podal ga je Jože Janež. Delegacija me-ni, da je smučanje enako pomembno kot plavanje, zato predlaga, naj se v poglavju »Telesna kultura« v drugi alinei, ki govori o nadaljevanju akcije »TRIM« in »NA-UOIMO SE PLAVATI«, doda še »NAUCIMO SE SMU-CATI«.
Na osnovi razprave o smernicah družbeno-ekonom-skega razvoja občine Ljubljana Center je zbor KS z veči-no glasov (3 vzdržani) sprejel naslednje
SKLEPE:
1. Sprejmejo se predlagani amandmaji k smernicam družbenoekonomskega razvoja občine Ljubljana Center v letu 1976.
" 2. Sprejete sldepe zbora KS posreduje Bojan Picelj, član IS SO Ljubljana Center izvršnemu svetu, ki bo v odmoru usklajeval amandmaje k smernicam.
AD 3. OBRAVNAVA PREDLOGA PRORACUNA OBCI-NE LJUBLJANA CENTER ZA LETQ 1976 in PREDLOGA ODLOKA O PRORAC0NU OBCINE LJUBLJANA CENTER ZA LETO 1976
Uvodno obrazložitev je podal Rudl Veselič, podpred-sednik IS SO Ljubljana Center.
V razpravi so sodelovali: Milica čerae, Alojz Jamnik, Rudi Veselič, Jefto Lukač, Dušan Kompare, .lanez Cadež, Miroslav Samardžija, Rudolf Dolanc.
Delegacija KS Stara Ltfubljana je predlagala, da se sredstva  za  financiranje  semaforiaacije  Breg  — Cojzova
—   Krakovski  nasip   in  prehoda  za  pešce  Levstikov   trg
—  Cojzova — Zvezdarska ulica, črpajo iz nerazporejenih sredstev  iz  mestnega  zemljišča   in  iz  sredstev  osebnega računa aa ceste in ulice občine Ljubljana Center.
Delegacija KS Stara Ljubljana, v njenem imenu je poročala Milica Cerne, je zboru sporočila, da so zahtevo za semaforizacijo posredovali KS Prule in KS Trnovo ter da sta obe delegacijd dali svoja soglasja k predlogu. Vprašanje bi bilo rešeno, če bi tudi občina Vič—Rudnik prispevala sredstva iz nerazporejenega dohodka. V nadalje. varaju raaprave so delegati zbora KS prišli do zakljudka, da je semaforizacija stvar mestnega proračuna.
Zbor KS je sprejel naslednje
SKLEPE:
1.  Potrdi se predlog proračuna občine Ljubljana Cen-ter za leto 1976.
2.  Potrdi se predlog odloka o proračunu občine Ljub-Ijana Center za leto 1976.
3.  IS   SH   Ljubljana   Center   naj   posreduje   zahtevo zbora KS glede semaforizacije Breg — Cojzovs — Krakov-
ski nasip in prehoda za pešce Levstikov trg — Cojzova — Zvezdarska ulica IS SML in naj vztraja, da pride ta semaforizacija v program mestne skupščine še za letos. Predsednik Dušan Kompare je predlagal, da delegati poslušajo porodilo člana IS SO Ljubljana Center Bojana Piclja o tem, kateri amandmaji na predlog smernic druž-benoekonomskega razvoja občine so bili pri usklajeval-nem postopku, ki ga je izvedel IS, sprejeti.
Bojan Picelj je poročal, da so bili sprejeti sledeči amandmaji na smernice diružbenoekonomskega raavoja občine:
1. Amandma o investicijah
2.  Amandma o produiktivnosti dela in fcvalitetndii fak-torjih
3.    Amandma   »Naučimo   se   smučati«
V  imenu IS je Bojan Picelj prosil zbor, da pooblasti IS,  da opravi še potrebno  redakcijo.  Soglasno sta bila spiejeta
SKLEPA:
Zbor KS spre.jema predlog smernic družbenoekonom-skega razvoja občiiic Ljubljana Center za leto 1976 z amandmaji, kot jih predlaga IS.
2.  Zbor KS pooblašča IS, da opravi potrebno redakcljo smernic.
Tekst amandmajev, ki so bili sprejeti, Je Objavljen posebej. Na koncu povzetkov zaplsnikov.
AD 4. OBRAVNAVA PREDLOGA DOGOVORA O SO-FINANCIRANJU DEJAVNOSTI SKUPNOSTI OBCIN LJUBLJANSKE REGIJE IN PROGRAMSKIH OSNOV ZA LETO 1976
Delegacija KS Ajdovščina je predlagala, da se pod točko 4/a Programskih osnov doda besedici »in kulture«. Tako naj bi se 1. odstavek 4. točke pod a) glasil:
»Razprava in sprejemanje stališč pri oblikovanju zas-nove usmerjenega izobraževanja s poudarkom na obli-kovanje mreže usmerjenega izobraževanja In kulture na območju ljubljanske regije.«
Sprejeta sta bila sledeoa                                              "J
SKLEPA:                                                                      :
1. Zbor KS sprejema dogovor o sofinanciranju dejav-nostl skupnosti občin Ijubljanske regije.
Z. Zbor KS sprejema programske osnove skupnostl občin ljubljanske regije za leto 1976 z dodaniml besedaml: »in kulture«.
AD 5.  OBRAVNAVA  PREDLOGA  OKVIRNEGA  PROGRA-MA DELA OBČINSKE SKUPŠČINE LJUBLJANA CENTER
Razprave ni bilo.
SKLEP:
Zbor KS sprejema okvirni program dela občinske skupščine Ljubljana Center za leto 1976.
AD 6. OBRAVNAVA PREDLOGA FINANCNEGA NA-CRTA SKLADA LJUBLJANSKIH OBCIN ZA GRADNJO OSNOVNIH ŠOL IN VVZ ZA LETO 1976
V   razpravi   so  sodelovali:   Jože  Janež,  Milica  černe, Vida Markič, Dušan Kompare, Rudolf Dolanc.
Soglasno je bil sprejet
SKLEP:
Zbor KS sprejema predlog finančnega načrta sklada Ijubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in VVZ za leto 1976.
AD'7.  OBRAVNAVA  PREDLOGA  DRU2BENEGA  DO GOVORA   O   DRU2BENI   SAMOZASCITI   V   LJUBLJANI Razprave nl bilo.
SKLEPA:
1. Zbor KS sprejema družbeni dogovor o družbeni samozaščiti v Ljubljani.
3.   Zbor  pooblašča   predsednika   skupščine  ing.   Hugs Keržana, da podpiše družbeiii dogovor.
AD 8. OBRAVNAVA OSNUTKA DRU2BENEGA DO-GOVORA O MINIMALNIH STANDARDIH, O 2IVLJENJ-SKIH IN KULTURNIH RAZMERAH IN O POGOJIH ZAPOSLOVANJA NA OBMOCJU OBCIN SAMOOTRAVNE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE LJUBLJANA
Ker razprave ni bilo, je bil soglasno sprejet                 *
SKLEP:                                            '                                              ¦¦&
Zbor   KS   sprejema   predloženi   osnutek   družbenega
dogovora o mlnimaJnih standardih, o življenjskih in kul-
turnib razmerah in o pogojih zaposlovanja na območju občin  samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana.
AD 9. OBRAVNAVA PREDLOGA ZA DODELITEV ZEMLJIŠCA ZA GRADNJO PRIZIDKA OSNOVNE SOLE PRULE
Uvodno obrazložitev je podala Zora Ude, članica IS SO Ljubljana Center.
Razprave ni bilo.
Soglasno je bil sprejet
SKLEP:
Zbor KS sprejema sklep, da se dodeli zemljlšče parc. it. 22/23 k. o. Karlovško predmestje, kl meri 149 m,2 brezplačno osnovni šoli Prule.
AD 10. IMENOVANJE KOMISIJE ZA PREGLED DAVCNEGA ZAKLJUCNEGA RACUNA OBCINE LJUB-LJANA CENTER ZA leto 1975
Razprave nl bilo.
Soglasno je bil sprejet
SKLEP:
V   komisijo za pregled  davdnega  zaključnega  računa Občine LJubljana Center za leto 1975 se imenujejo:
—  za predsednika: Lojze Jamnik
—  za člane: Mlra Miklavčič, Jožlca Treven, Vera VodnlK.
AD 11- PREDLOG ZA SOGLASJE K SPREMEMBAM V KOMISIJI I. STOPNJE ZA EAZVBSOANJE IN RAZVID OTROK IN MLADOSTNIKOV Z MOTNJAMI V TELES-NEM IN DUSEVKEM RAZVOJU PRI KLINICNI BOLNI-Ca ZA PEDIATRIJO V LJUBJANI
V  razpravi je sodeloval Bojan Kandare, ki je opcooril na  to, da bi bilo treba  naslov  komisije  spremeniti,  in sicer tako, da bi se glasil:  »Z motnjami v telesnem ali duševnem  razvoju«.  Pred  časom je bll tak predlog  že dan. Soglasno sta bila sprejeta
SKLEPA:
1.  Zbor KS soglaša s spremembaml v komlsiji I. stop-nje   za   razvrščanje   in   razvid   otrok   In   mladostnikov   z motnjami  v  telesnem  in  duševnem  razvoju  pri  Klinlčni bolnici  za  pediatrljo  v Ljubljani.  (Clanl  komislje  so  v lapisnlku ZZD)
2.   Sekretariat   skupščine   oaj   pošlje   pripombo,   naj ¦e   namesto   »in«   uporabi   »all«   Skupščlnl   SRS,   ko   bo obravnavala prediog zakona.
AD 12. DELEGATSKA VPRASANJA Rudolf Dolanc — KS Stara LJubljana
1.   Na   16.   seji   zbora  KS   smo   zastevili   delegatsko vprašanje glede pomanjkanja vode na Osojah 3. Zadovolji-vega  odgovora  nismo   dobili.  Od  zadnje  seje  zbora do današnje so bili občani na Osojah zopet 10 dni brez vode. Pristojne službe so se izgovarjale na prazen rezervoar na Golovcu, potem pa smo zvedeli, da je napaka nastala za-radi gradbenih del na Gradu. Dela opravlja GP Grosuplje. Prosimo, da podjetje pojasni, zakaj  takšna malomarnost pri opravljanju gradbenih del na Gradu, kajti po zakonu so dolžni zaščititi javne komunalne naprave.
2.   Dodatno  vprašanje  glede  iiščenja.  ulice na  Grad, ki smo ga zastaivili na 16. saji zbora KS tn nanj nismo dobili  odgovora.  Zakaj  je  bila  med  zadnjim  sneženjem oesta zopet  6  dni  ne  samo neprevozna,   temveC  stoorau neprehodna, zakaj niso plužili?
3.   Zakaj  komunalno podjetje na  Osojah tudl po 14 dni ne odvaža smeti?
Milica Cerne — KS Stara Ljubljana
1.  Komunalno podjetje Ljubljana je v KS Stara Ljub-ljana dne 13. in 15. 3. 1976 opravljalo organiziian odvoz odpadnega   kosovnega   materiala.   Zaradi   zasneženih   ulic je KS predlagaJa, naj se akcija preioži na drug datum. Komunaliio podjetje je odgovorilo, naj se KS ne vttka v njihovo delo. Rezultat je bil, da so odpeljali le en kamion od.padn«ga materiala iz KS Stara Ljubljana. Ali je iam. podj. Ljubljana bilo plačano za neopravljeno delo?
2.   Zakaj  Elektro-Ljubljana — inkasantska sluzba pri nekaterih  strankah  že  3  mesece  ni  pobrala  denarja  za porabljeno električno energijo? Izgovarjajo se, da nimajo kartic,  vendar  to  ne  more  biti  razlog,  kajti  vemo,  da lmajo velike izgube in potrebujejo DENAR.
Jože Janež — KS Poljane
1. Kaj nameravajo ustrezni organi ukrenitl, da bo Cesta slovenskih kmečkih uporov prenehata blti poligon
za preizkušanje avtomobilov in različnih drugih voznišklh strasti, ki ogrožajo vamost otrok v VVZ, varnost sljudi, ogrožajo kolesarje, neposredno onesnažujejo zrak in lju-dem jemljejo rekreacijo na Gradu, ki je postal sejmišče vozil?
2. Zakaj je opuščeno vzdrževanje vseh nekdanjlh stez na Grad (Na stolbi in steza s Streliške ulice)?
Bojan Kandare — KS Kolodvor
1.   Kako je z obnovitvijo javnega kopališfia na Ajdo-vem zrnu (PreCna ulica) in na MikJošičevi cesti?
s svojimi prodajnimi mesti ter da bi bila protiutež nelo-jeni, nikjer pa ni predvideno javno kopališfie. Delegacija KS Kolodvor predlaga, da bi bilo v pritličju ali kletnih ' prostorib. zdravstvenega doma tudi novo javno kopališče.
2.  Kaj je z realizacijo koncepta, da bi sedanjo Upravo trgov spremenili tako, da bi postala grosist tržnih živil s svojimi prodajnimi mesti ter da bi bila protiutež nelo-jalni konkurenci in prekupčevalstvu?
Seja je bUa zaiključena ob 20.45.
Vodja zaplsnlka:                         PREOSEDNIK ZBORA KS
Nena Luzar, 1. r.                                   Dušan Kompare l. r.
Sprejeti amandmaji
Na 17. seji zborov občinske skupšči-ne Ljubljana Center dne 23. 3. 1976 so bili sprejeti k predlogu smernic za družbenoekonomski razvoj občine Ljubljana Center za leto 1976 na-slednji amandmaji:
1.  Na strani 4, prvi stolpec, se za 3. allneo do-da 3. alinea, kl se glasi:
»Izpopolnjevanje sistema delitve dohodka ln gl-stema delitve osebnih dohodkuv s stunulatJvnej-šimi oblikaml nagrajevanja je eden od pogojev večanja produktivnosti, pri tem bo v večji meri kot doslej potrebno vzpodbujati inovacije in io-ventivno dejavnost naspioh, odpr.ivljati uravnilovko t nagrajevanju in vnašati elemente, ki vplivajo na boljše izkoriščanje kapacitet in večjo produktivnost dela«.
2.  Na strani 4, drugl stolpec, se v 1. alinel med sedanji  prvi  in  drugi  stavek  vstavi  naslednje  be-sedilo:
... združenega dela. Organlzacije združenega de-la morajo preverjati in ocenjevati investicije s šir-ših družbenih vidikov in ne le z vidika svojih in-teresov ter pri tem upoštevati: koliko Investicije prispevajo k odpravljanju strukturnih neskladnosti t gospodarstvu (vključno z zahievami po infra-strukturi, novih zaposlltvah, kadrih, stanovanjih itd.), koliko prispevajo k izboljšanju plačilne bi-lance (tu gre predvsem za investicije v proizvod-njo, kl je izvozno usmerjena ali nadomešča uvoz za domačo proizvodnjo) in koliko investicije pri-spevajo k večjemu izkoriščanju kapacitet, če je proizvodnja utemeljena z dejanskimi potrebami. V občinl Center bodo ...
3.  Na   strani   6,   poglavje   »Telesna   kultura«,  se druga alinea dopolni in se glasl:
Z nadaljevanjem akcije »TRIM« In akcije »NA-UCIMO SE PLAVATI« ter z akcijo »NAUCIMO SE SMUCATI«.
Sekretariat skupščine
Vsem delegatom in delegacijam zborov skupščine občine Ljubljana center ter vsem delovnim ljudem in občanom občine Ljubljana - Center
Izvršni svet Skupščine  občine Ljubljana Center Je     in   obsežnejše  amandmaje   predložiti  najmanj  trl  dnl
na 116. seji, dne 7. IV. 1916, sklenil, da posreduje /bo-      pred sejo v pismeni obliki.
rom občinske skupščine v obravnavo in sprejem pred-          Prosimo vse podpisnike,  delegate in delegacije, da
log   Družbenega   dogovora   o   družbeni  samozaščiti   v      predlog   družbenega   dogovora   obraviiavate   tako,   da
občinl  Ljubljana  Center.  Predlog družbenega  dogovo-      boste   lahko   eventualne   amandmaje   pravočasno   po-
ra je izvršnl svet pripravil po javni razpravi o osnut-      sredovali   zborom   občlnske   skupščtne,   da   jih   bodo
ku družbenega dogovora na osnovi izbranih pripomb iz      lahko  obravnavall  istočasno  s  predlogom   drožbenega
javne razprave in že sklenjenega družbenega dogovora      dogovora.
v Ljubljani.                                                                             Vsem   podpisnikom   bo   posredovan   v   sprejem   in
            podpis  Ddružbeni   dogovor  o   družbcni  samozaščiti   v
Skupščna je obravnaro predloga druzbenega dogo-                 Ljubljana Center takoj,  ko vsi zbori  obdlnske
tod   2814 lm                      ™s**™i» «* ^orov, ki      skaminl dolo6yo besedUo dogovora. Pristojni upravni
0                    '                                                                organ  bo   po  sprejetem  sklepu  skupščine  posredoval
Zato vse delegate In delegacije ter podpisnike druž-      vsem podpisnikom sprejeto besedilo družbenega dogo-
benega   dogovora  opozarjamo   na   določila   116    dena     VOI"a in organlziral podpisovanje družbenega dogovora
začasnega poslovnika za delo  Skupščlne občlne  Ljub-      » družbeni samozaščiti občine Ljubljana Center
Ijana Center, ki določa, da je potrebno pomembnejše                                                                  IZVRŠNI SVET
Predlog družbenega 

dogovora 

o družbeni samozaščiti
Na podlagi 143., 147., 151. in 312. člena Ustave Soci-alistične republike Slovenije ter 66., 94. in 95. člena Statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SHS, št 10/74) sklenejo
—  Skupščina občine Ljubljana Center
— Krajevne skupnosti z območja Skupščine Ljubljana Center
—  Samoupravne interesne skupnosti na območju ob-čine Ljubljana Center
, — Temeljne organizacije združenega dela, druge orga-nizacije združenega dela in druge samoupravne organiza-eije in skupnosti v občini L^ubljana Center in občine Ljubljana Center
—  DružbenopolJtične organizadje
DRUŽBENI DOGOVOR 0 DRUŽBENI SAMOZAŠČITI  V  OBČINI  LJUBUANA  CENTER
I. SPLOSNE DOLOCBE
1. člen
Družbena samozaščita je trajna, organizirana in nepo-sredna dejavnost in odgovornost delovnih ljudi in obča-nov za varovanje socialističnih družbenih odnosov, ki temeljijo na samoupravljanju delovnih ljudi in zagotavlja varstvo socialističnega samoupravnega sistema. Družbena samozaščita je samoupravna funkcija ter pravica in d°lž-nost delovnih ljudi in občanov, ki temelji na tradiciji narodnoosvobodilne borbe ter je pomembna sestavina in prvina celotnega revolucionarnega procesa spreminjanja druž.benih odnosov na samoupravnih osnovah. Družbena samozaščita je najširši temelj varnosti naše družbene ureditve in pomend podružbljanje funkoije varstva ustav-ne ureditve.
Družbena samozaščtta je sistem ukrepov m dejavnosti, ki jih v skladu z ustavo in zakoni sprejemajo in izva-jajo delovni ljudije ui občaini v vseh oblikah njihove-ga samoupravnega povezovanja in združevanja zaradi za-gotavljanja varstva: neodvisnosti in nedotakljivosti države; bratstva, enotnosti ter enakopravnosti Jugoslovanskih na-rodov in narodnosti; popolnejše zaščite ustavnega sistema; samoupravnlh pravic delovnih ljudi in občanov v združe-nem delu in na dmglh področjih ter drugih pravic in svoboščln človeka in občana; družbene lastnine in oseb nega premoženja; ekonomske, socialne in osebne varnosti Cloveka   in   občana;   nadaljnjega   svobodnega   družbenega
razvoja  in  drugih   splošno priznanih  socialističnih  vred-not.
2.  člen
Uresničevanje družbene samozaščite v občini Ljubljana Center so splošni samoupravni akti, ukrepi in dejavnostl, ki jih v skladu z ustavo, zakoni in tem družbehim do-govorom sprejemajo in izvajajo delovni ljudje in občanl organizirani, povezani in združeni v krajevnih skupno-stih, temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in drugih samouprav-nih skupnostih in organizacijah, v družbenopolitičnih or-ganizacijah in v občini.
Uresničevanje družbene aamozaščite v občini je ustav-na pravica, dolžnost in odgovornost vsakega delovnega človeka in občana, vseh temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter delovnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in drugih samoupravnih organizaclj , in skupnosti, vseh krajevnih skupnosti, slehernega samo upravnega organa, vseh družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in njenih organov.
3. člen
Delovni ljudje in občani v občini Ljubljana Center in njihovi delegatski samoupi'avni družbenopolitični organl na vseh ravneh v občdni se zavzemajo, da bodo s sistemom ukrepov in aktivnosti v okvim svojih ustavnih pravic in dolžnosti organizirano uresničevali družbeno samozašči-to tako, da bodo predvsem:
Preprefievali vse dejavnosti, ki:
—  ogrožajo   ustavno   ureditev,   teritorialno   nedotaklji-vost, neodvisnost in obrambno sposobnost države,
—  spodkopavajo oblast delavskega razreda in delovnih ljudi ter kršijo njihove samoupravne pravice,
—  ogrožajo družbeno-ekonomsko osnovo samoupraTOe družbe,   družbeno   lastnino   in   zasebno   premoženje   ter protipravno   razpolagajo   in   si   prisvajajo   družbeno   iast-nino,
—  razbijajo bratstvo, enotnost in enakopravnost jugo-slovarv k'h narodov in narodnosti,
—  ogrožajo  pridobitve  narodnoosvobodilnega  boja  in socialistične revolucije ter samoupravne socialistične druž-be.
—  kršijo   in  kratijo   samoupravne   in   druge   pravice ter   svoboščine   delovnih   ljudi  in  občanov,  socialistično moralo, kakor tudi druge priznane socialistične in človeške viednote;
varovali:
—  z ustavo določeno družbeno ureditev in se borill proti vsem oblikam notranje in zunanje sovražne dejav-nosti,
—  samoupravne   pravice   delovnih   ljudi   in   občanov ter se borili proti zlorabam in izkoriščanju,
—   druetoeno lastnrimo ter premožemje in osebno var-nost delovnih ljudl in občanov;
se borili:
—  proti  pojavom,  katerih  cilj  je  razbijati  bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti in poja-vom,   ld  ogrožajo   pridobitve   narodnoosvobodtlne   borbe in socialistične revolucije,
—  proti  vsem  pojavnim  oblikam  gospodarskega  kri-minala,   proti   zlorabam   pri   razpolaganju   z   dmžbenitn premoženjem,   korupciji,   nelojalnj   konkurenci,   zlorabam poslovne   morale,   protipravnemu   prisvajanju   družbene lastnine in proti nevestnemu gospodarskemu poslovanju;
krepili preventivne ukrepe za zavarovanje in varova-nje družbene lastnine in gospodarskih. ter drugih objek-tov z organizacijo varnostno-vratarske službe, protipožarne zaščite, varstva pri delu in druglmi organiziranimi oblika-mi varstva celotne družbene lastnine, s katero uprav-ljajo;
skrbeli:
—  za varovanje javnega reda, osebne in splošne var-nosti ter prometne varnosti delovnih ljudi in občanov obči-ne v vseh okoljlh, kjer delajo in živijo,
—  za  varstvo   naravnega   okolja,   za   komunalni   red, urejenost ulic, trgov in naselij ter javnih in drugih ob-jektov   in  se   borili   proti   vsem  obJikam  onesnaževanja okolja,
—  da se z ustreaaimi vzgojnami, sodataima, normativ-nimi in drugimi dejavnostml odpravljajo vzrokl in posle-dice kriminalnih in drugih asocialnih pojavov,
—  da se s primernimi oblikami množičnega izobraže-vanja  in vzgoje  stalno krepi  in  razvija  med delovnimi ljudmi in občani varnostna kultura in socialistični patri-otizem   ter   zavest   o   pomenu   samozaščite   in   varnosti celotne samoupravne socialdstidne družbe;
nudili stalno svojo pomoč državnim organom in dru-gim pristojnim službam pri Izpolnjevanju nalog s pod-ročja varstva ustavnega reda, zaščite osebne varnosti in zasebnega premoženja, vzdrževanja javnega reda in miru, pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj ter pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj;
dajali pristojnim organom in službam ter drugim sainoupravnim in družbenopolitičnim dejavnikom pobude za reševanje nalog in problemov varstva ustavnega reda in varovanja samoupravnih socialističnih družbenib vrednot in jih opozarjali na potrebo vseh delov preventivnega de-lovanja v okviru njihovih. pristojnosti;
zagotavljali potrebna sredstva za realizacijo sprejetih in dogovorjenih nalog s področja družbene samozaščite v okviru dohodka temeljnih in drugih organizacij zdru-ženega dela oziroma v okviru sredstev za svoje poslo-vanje in delovanje;
usklajeno in organizirano sodelovali z vsemi nosilci družbene samozaščite v občini in se povezovali ter so-delovali z nosilcl družbene ¦ samozaščite v mestu Ljublja-m, ljubljanski regiji in po potrebi z posameznimi nosilci družbene samozaščite v drugih družbenopolitičnih skup-nostih,
zaznavali in se borili:
—  proti vsem oblikam sovražnega pslhološkega delo-vanja,   psihološkim   pritiskom,   dezinformacijam   In   laž-nlm govoricam,
—  proti vsem oblikaim politično subverziviiega delova-nja in vmešavanja v naš notranji razvoj,
—  proti  vsem tistim  silam, ki  napadajo  našo  zuna-njepolitačao ppredelitev poldtike miroljubne aktivne koeksi-stence in politiko neuvrščenosti.
4. «en
Delovni ljudje in občani lcot nosilci družbene samo-zaščite v občini imajo pravico in dolžnost, da se v kra-jevnlh skupnostih, organlzacijah združenega dela in dru-gih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v druž-benopolitičnih organizacijah za uresničevanje nalog dmž-bene samozaščite medsebojno povezujejo in, da se pove-zujejo z državnimi organi in službami, ki opravljajo določe-ne naloge in odgovomosti s celovitega področja družbe-ik samozaščite, ter tako solidarao in z usklajeno aktiv-
nostjo in delovanjem zagotavljajo ufiinkovit sistem druž-bene samozaščite v občiru.
II. KRAJEVNE SKUPNOSTI                      *'
5. Clen
Krajevne skupnosti kot temeljne samoupravne skup-nosti delovnih ljudi in občanov bodo na svojem območu s ¦ povezovanjem občanov in delovnih ljudi v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter drugih sa-moupravnih organizacijah in skupnostih organizirale druž-beno samozaščito tako, da bodo prispevale k varstvu ustavnega reda, k varstvu materialnih dobrin, preprečeva-nju napadov na družbene vrednote, preprečevanju sovraž-ne   dejavnosti   in   druge   dmžbeno   škodljive   dejavnosti.
6. člen
Krajevne skupnosti bodo organizirale na svojem ob-močju neposredno ali preko svojih organov ali v sode-lovanju s temeljnimi in drugimi organizacijami združe-nega dela ter drugimi samoupravnimi organizacijatni in skupnostoi in dTiižbenopolitičnimi organizacijami pred-vsem naslednje oblike aktivnosti pri razvijanju, utrjevanju in izvajanju družbene samozaščite:
—  izobraževanje   in   obveščanje   občanov   o   družbeni samozaščiti   v   krajevni   skupnosti,
—  obravnavanje vsaj enkrat letno problematike javne in splošne varnosti v krajevni skupnosti,
—  obravnavanje vsaj enkrat letno stanja varnosti pro-meta v krajevni skupnosti,
—  obravnavanje  in  ugotavljanje  nosilcev  vseh  parol in vznemirjujočih novic oziroma politično ocenjevanje in izrekanje drvižbene kritike vsem, ki se ukvarjajo s takšno aktivnostjo,
—  sodelovanje z državnimi organi glede vseh vprašanj, ki  se  tičejo varnosti  družbe  ali  posameznikov  oziroma opozarjanje na vse negativne pojave, zlasti kadar gre za kazniva  dejanja,  kršitev  reda  in  miru,  pojave  sovražne propagande, postopače,  preprodajalce in  druge  sumljive osebe,
—  opozarjanje   pristojnih   organov   in   služb   na   vse ^primere, ki se tičejo nevestnega mzpolaganja ali neeko-
nomičnega gospodarjenja z druženo lastnino,
—   obravnavanije in opozarjanje na pitmere neustrez-nega in nesamoupravnega vedenja posameznikov, ki pri-peljejo do prisvajanja oblasti, zapostavljanja samouprav-nih odnosov in nezadovoljstva obdanov,
—  vplivanje  z  neposredno  kritiko  za  zboljšanje  od-nosov med občani in odpravljanje vzrokov za vse spore in nesporazume med ljudmi oziroma ustvarjanje pogojev za čimboljše skupno življenje,
—  obraivnavanje in opozarjanje na primere neustrez-ništva in primerov zapuščene mladine oziroma ugotavlja-nje vzrokov za te pojave in predlaganje ustreznih ukre-pov   pristojnim   organom   in   siužbam,
—  pomoč in sodelovanje s pristojnitni organi in služ-bami pri dajanju pomoči vzgojno-aapuščenim osebam, bo-lehnim ljudem in tistim, ki so prišli s prestajanja kazni kot tudi vsem drugim, ki so se iz kakršnihkoli vzrokov naSld v stisiki.
—  organiziranje in podpiranje tistih aktivnosti in de-javnosti mladine, ki prispevajo k večji stabilnosti javne-ga reda in miru, k večji solidarnosti med občani in k preprečevanju negativnega vedenja v krajevni  skupnostl,
—  organiziranje pogojev v  krajevni skupnosti za to, da  se  zavarujejo  pravice  občanov  oziroma  sprejemanje ukrepov, da se občanom pomaga, da to lahko sami stori-jo, in
—  preučevanje, obravnavanje in opozarjanje na sploš-ne nevarnosti, kot so na primer poplave, požari, plazovi it4.  oziroma  udeležba   pri   odpravljanju   teh   nevamosti.
7.  člen
Knajevne skupnosti so že v miru pripravljajo za to, da bd 6im bojj pripravljene dočakale morebdtno vojno. Ob neposredni vojni nevarnosti ali v vojni pa krajevne skupnosti razvljajo še te aktivnosti:
—  obveščajo  pristojne  forume  o premikanju  sovraž-nika in o vseh drugih pojavih, ki so pomembni za vaf-nost ljudi v krajevnih skupnostih,
—  organizirajo varovanje skuprn oziroma javnih objek-tov pred delovanjem sovražnika ali njegovih organov,
—  upirajo   se  manjšim  sovražnikovim  skupinam,  ali posameznikom, • katerih   namen   je   terorizlrati   prebival-stvo,
—  odkrivajo   in   prijavljajo   vodstvu   splošne   IJudske 'obrambe v občini vsak pojav lcolaboracionistov in kapi-
talistov,
—  lovijo sovražnikove agente ali dezerterje in prepreCu-jejo vsak poskus sabotaže,
—  motijo   sovražnika  z  lastnimi   sabotažami  in   raz-nimi drugimi akcdjami, naperjenimd proti njegovim giba-njem in
—  organizirajo   različne   ukrepe,   kot   so   odstranitev potnih znakov, tabel itd., da bl preslepili ali motili sovraž-nika.
8. Slen
Krajevne skupnosti bodo v sistem izvajanja ukrepov stanovalcev in hišni sveti v stanovanjskih hišah aktivno vključijo v izvajanje vseh nalog družbene samozaščite, kl se nanašajo na stanovanjske hiše in poslovne prostore v stanovanjskih hišah.
Krajevne skupnosti bodo v sistem izvajanja ukrepov in nalog družbene samozaščite vključile tudi poverjenike civilne aaščite v posameznih hišah in ulične poverjenike.
9. člen
Krajevne skupnosti bodo v svojih statutah ddočile vsebino in naloge družbene samozaščite na svojem ob-močju ter opredelile vlogo, naloge in pristojnosti posamez-nih  organov   tudi  glede  vprašanj  družbene  samozaščite.
Krajevne skupnosti bodo v svojih letnih in srednje-ročnih programih razvoja in dela določile tudi naloge in nosilce nalog za izvajanje posameznih ukrepov in akcij družbene samozaščite.
10. člen
Krajevne skupnosti bodo ustanovile odbore za Ijudsko obrambo in družbeno samozaščito z nalogo, da bodo skrbeli za stanje družbene samozaščite v krajevni skup-nosti, spremljali, vzpodbujali in usklajevali dejavnost in sprejemali ukrepe na področju družbene samozaščite v krajevni skupnosti.
Krajevne skupnosti bodo zagotovile takšen kadrovski sestav odborov za ljudsko obrambo in družbeno satno-zaščito, kl bo zagotavljal učinkovlto in družbenopolitično uspešno delovanje tega organa.
Podrobnejšo opredelitev nalog, pristojnosti in sestavo qdbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito bodo krajevne skupnosti določile v svojih statutih.
III. TEMELJNE IN DRUGE ORGANIZACIJE ZDRU2ENEGA DELA TER DELOVNE SKUPNOSTI
11. člen
Delovni ljudje kot nosilci graditve socialističnih dmžbe-noekonomskih in samoupravnih odnosov morajo v okviru svojih pravic in dolžnosti v organih samoupravljanja, v družbenopolitičnih organizacijah in druglh samoupravnih organizacijah in skupnostih delovati preventivno tako, da se že v kali zatrejo vsi negativni pojavi, ki bi lahko kakorkoli ogrožali naše družbene vrednote, varnost orga-nizacij združenega dela in sredstva družbene lastnine, s katerimi upravljajo.
Z doslednim upoštevanjem vseh ukrepov In aktivno-sti drnžbene samozaščite bodo delovni ljudje varovali materialno-ekonomsko osnovo naše družbe in samouprav-nl sistem pred vsemi antisocialističnimi pojavi.
12.  člen
Pri sprejemanju splošnih samoupravnih aktov bodo delovni ljudje razvijali takšno politično aktivnost, ki bo zagotovila, da bo v vseh splošnih samoupravnih aktih opredeljena tudi družbena samozaščita ter ukrepi, aktiv-nosti in odgovornosti za izvajanje družbene samozaščite. Se posebej pa opredelitev odgovomosti vseh delovnih ljudi, posebno individualnih poslovodnih organov, članov kolegij-skih poslovodnih organov in delavcev na vodilnih delov-nih mestih ter odgovomost organov upravljanja.
13.  člen
Delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih organizacijah, drugih organizacijah zdruze-nega dela in delovnih skupnostih določajo v svojih samo-upravnih ^»lošnih aktih vsebino in naloge družbene sa-
mozaščite ter opredeljujejo vlogo, naloge, pristojnosti in odgovornosti posameznih organov tudi glede vprašanj družbene samozaščite ter zagotavljajo izvajanje nalog in ukrepov družbene samozaščite določenih v samouprav-nih splošnih aktib.
V samoupravnih splošnih aktih pa bodo uredili tudi:
—  da so individualni poslovodni organi in člani kole-gijsk&h poslovodnih organov ter vodilni delavci odgovorni tudi za politično stanje v delovni skupnosti. Ob pojavu nezadovoljstva, sovražnih parol, vznemirljivih in alarmant-nih vesti ali drugih škodljivih in sovražnih pojavov mora' jo takoj dati pobudo za obravnavo takega primera;
—  samoupravni   organi   bodo,   ko   zaznajo   navedene pojave, v vsakem primeru ugotovili njihov izvor in ustrez-no ukrepali;
—  strokovne   in   moralno-politične   kvalitete   delavcev na delovnlh mestih v tujini in na delovnih mestih, ki so zaradi narave nalog posebno izpostavljeni interesom tujih obveščevalnih služb, gospodarski ali drugi špijonaži, bodo v  sistemu  kadrovske politike  še  posebej  temeljito  pre-verili;
—  kaj   predstavlja   poslovno   tajnost,   kdo   dovoljuje obisk in ogJed objektov ter delomega procesa oblskoval-cem in kdo jih spremlja;
—  kateri poslovni podatki se lahko objavljajo v inter-nih glasilih, kako se ravna z gradivom s sej in kdo je zato   odgovoren;
— način   fizičnega   zavarovanja   objektov,   naprav   in materialnih dobrin;
—  da morajo iineti osebe,   ki   varujejo   premoženje, (vratarji,   čuvaji,   nadzorniki  itd.),  neoporečno preteklost in morajo biti sposobni opravljati zaupane naloge;
—  kako  se zavaruje denar pri  prenosu iz  banke v banko in med dislociranimi enotami, kdo in kako hrani ključe blagajn z denarjem in vrednostnimi papirji;
—  nosilce prometne vzgoje in preventive, ki bodo v sodelovanju z nosilci posameznih akcij skrbeli za vzgojo in Izobraževanje v cestnem prometu;
—  da  samoupravni  organi  obravnavajo  vsak  primer neopravičenega bogatenja, kl jim ga predloži komisija za ugotavljanje izvora premoženja;
—  da bo delavski svet ali drug ustrezen organ uprav-Ijanja najmanj enkrat letno obravnaval problematiko druž-bene  samozaščite   in   z   zaključki   seznanil   vse   delovne ljudi.
14.  člen
Organi samoupravne delavske kontrole bodo poleg že določenih pristojnosti:
—  obravnavali negativne pojave in obnašanja, kl so v nasprotju z načeli socialistične samoupravne tnorale, tak pojav ocenili in izrekli kritiko ali sprejeli drug ustrezen ukrep;
—  vsaj enkrat lebno obraw»avaii probJematiko zavaro-vanja premoženja in problematiko družbene samozaščite;
—  obravnavali vsak primer suma kaznivega dejanja in skrbeli, da se o tem seznani pristojni organ za varstvo družbene lastnine;
—  obravnavali vsak primer nastale znatne materialne škode na  objektih  in  materialnih  sredstvih organizacije, vsak primer dohodkov kot so:  nesreča pri delu, požari, eksplozije,  kvar  in  uničenje materiala ipd.,  in  pri tem ugotavljali subjektivno krivdo oz. ali so odgovorne osebe storile vse, da škoda ali nesreča ne bi nastala.
15. člen
Delovni ljudje v temeljnlh organizacijah združenega dela, organizacijah združenega dela in drugih samouprav-nih organizacijah in škupnostih bodo v programe družbe-nopolitičnega izobraževanja vključili tudi družbeno samo-zaščito.
16.  člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s takšno dejavnostjo, ki je še posebej pomembna glede družbene samozaščite kot na primer zunanjetrgo-vinska dejavnost, založniška dejavnost, zdravstvena dejav-nost, preskrba prebivalstva, vzgoja in izobraževanje, raz-i&kovalna dejavnost, sredstva javnega informiranja in komuniciranja se zavezujejo, da bodo v svojih splošnih
samoupravnih aktih in s posebnimi načrti in ukrepi po-sebej opredelile naloge in odgovornosti za izvajanje siste-ma družbene samozaščite na svojih specifičnih področjih delovanja.
17. člen
Delovni Ijudje v temeljnih, delovnih in drugih orga-nizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organi-zacijah in skupnostih bodo ustanovili organe za družbeno samozaščito in sicer:
. — ali posebno telo (odbor, Komlsijo) za družbeno samozaščito, ki mora biti sestavljena tako, da zajema predstavnike vseh samoupravnih, poslovodnih in družbe-nopolitičnih struktur,
— ali pristojnosti in naloge celotne družbene samoza-ščite poverili odboru ali komisiji za SLO, kl je že se-stavljen po taki strukturi, kot naj bi bil poseben organ za družbeno samozaščito.
V delovnih skupnostih z manjšim Stevilom zaposlenih bo opravljal naloge organa za družbeno smozaščito zbor delovnih ljudi, oziroma poseben organ za družbeno samo-zaščito.
Delavci bodo zagotovili takšen sestav organa za druž-beno samozaščito, ki bo zagotavljal učinkovito, samo-upravno in družbenopolitično uspešnost tega organa.
18.  člen
Delovno področje, naloge, pristojnosti, sestav organa za družbeno samozaščito in njegovo razmerje do drugih samoupravnih organov bodo delavci temeljnih, delovnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samo-upravnih organizacij in skupnosti določili in opredelili v svojih statutih in drugih splošnih aktih.
19. člen
Delavci temeljnih organlzacij združenega dela bodo v okviru delitve dohodka, ki ga ustvarjajo, določali potreb-na materialna in druga sredstva za uresničevanje družbe-ne samozaščite v svojih organizacijah in v organizacijah združenega dela, v katere   se   zdiružujejo   in   povezuflejo.
IV.  SAMOUPRAVNE  INTERESNE SKUPNOSTI
20. člen
Samoupravne interesne skupnosti na območju občine se s svojo dejavnostjo v skladu s svojimi nalogami na podro6jih, za katera so ustanovljene, tvorno vključu-jejo v sistem in delovanje družbene samozaščite v občini.
Samoupravne interesne skupnosti bodo v svojih sploš-nih samoupravnih aktih določile svoje naloge na pod-ročju družbene samozaščite, v svoje srednjeročne plane in letne programe dela pa bodo vključile tudi naloge in konkretne akcije s področja družbene samozaščite.
Samoupravne interesne skupnosti bodo ustanovile po-sebne organe, odbore ali komisije za družbeno samo-zaščito. Tem organom bodo naložile predvsem skrb za pripravo programov in ukrepov s področja družbene sa-mozaščite in skrb za sodelovanje z nosilci in organi družbene samozaščite v teraeljnih in drugih organiza-cijah združenega dela in v krajevnih skupnostih v cilju usklajenega izvajanja posameznlh in skupnih akcij in nalog dmžbene samozaščite v posameznih okoljih.
Samoupravne interesne skupnosti bodo zagotovile takšen kadrovski sestav svojih organov za družbeno sa-' mozaščito, ki bo zagotavljal učinkovito, samoupravno in družbeno politično uspešno delovanje tega organa.
Podrobnejšo opredelitev nalog, pristojnosti in sestavo organa družbene samozaščite bodo samoupravne interes-ne skupnosti določile v svojih ustreznih splošnih samo-upravnih aktih.
21. člen
Občinska samoupravna interesna skupnost za vzgojo In izobraževanje bo v svoje načrte in delovne programe še posebej vključila skrb za pripravo in izvajanje vzgoje s področja družbene samozaščite in sodelovale z temelj-nitni in delovnimi organizacijami s področja vzgoje in izobraževanja pri izvajanju teh nalog v okviru rednega pouka in drugih oblik izobrazevanja.
Občinska samoupravna telesnokulturna skupnost bo še posebej pripravljala programe in vzpodbujala k izvajanju takih oblik telesnokulturnih dejavnosti, ki prispevajo in
usposaMjajo delavne ljudi in občane, posebej pa še mla-de ljudi za telesno pripravljenost in odpornost za mzne aktivnosti   in   akcije   s  področja   družbene   samozaščite.
Samoupravna stanovanjska skupnost bo še posebej pri- \ pravljala programe in dajala pobude za izvajanje akcij iri sprejemanje ukrepov družbene samozaščite na področju upravljanja in gospodarjenja s stanovanjskim skladom občine. Pri tem pa bo neposredno sodelovala z organi krajevnih   skupnosti   in   hišnimi   sveti.
V.    DBUZBEINOPOILITIONE OBGANIZACIJE
22. člen Družbenopolitične organizacije v občini bodo razvijale
družbeno samozaščito tako, da bodo s svojo idejnopo-litično aklivnostjo budile socialistični patribtizem, zavest in budnost občanov, da se bodo organizirano v večji meri zavzemaii in borili zoper sovražnike našega samo-upravnega socializma in zoper druge nosilce antisociali-stičnih pojavov.
Družbenopolitične organizacije bodo sodelovale pri informiranju in izobraževanju občanov o družbeni samo-zaščiti. Obravnavale in ugotavljale bodo negativne in sovražne pojave, njih izvor, vzroke in nosilce ter podajale družbenopolitične ocene in sprejele ustrezne ukrepe.
23. člen
Glede na to, da je podružbljanje varnostnih zadev revolucionaren in trajen proces in interes delavskega razreda, se morajo družbenopolitične organizaclje zavze-mati in skrbeti, da bosta obramba in nadaljnji razvoj družbene samozaščite stalna skrb vseh nosilcev družbene samozaščite. Njihova skrb mora biti, da postane družbe-na samozaščita sestavni del vsakdanje dejavnosti delovnih liudi in občanov.
24. člen Družbenopolitične  organizacije  s  svojo  idejno-politifi-
no dejavnostjo vzpodbnjajo nosdlce družbene samozaščite v ta namen:                                                       •
, — redno spremljajo, ocenjujejo družbeno negativne pojave, krepijo družbeno samozavest občanov, razvijajo in vzpodbujajo idejnopolitične, družbene in druge oblike zoperstavljanja   škodljivih   pojavov   zoper   našo   varnost;
—  sodelujejo z nosilci družbene samozaščite in organi državne Varnosti ter skrbijo za pravočasno in avtentično politično ocenjevanje škodljivih pojavov in ustrezno pre-ventivno delovanje;
—  seznanjajo občane z varnostno situacijo in jih mobi lizirajo  za  konkretne  akclje pri odpravljanju  družbeno-negativnih pojavov.
VI. OBOINSPCA SKUPSCINA                    "
25. eien
Obfiinska skupščina in njeni organi bodo v okviru svojih pravic in dolžnosti zagotavljali pogoje za razvoj in uveljavljanje učlnkovite in organizirane družbene sa-mozaščite v občini.
26. člen
Občinska skupščina bo spremljala in vzpodbujala de-javnost in ukrepe za razvoj dmžbene samozaščite.
Občinska skupščina bo obravnavala poročila vseh organov in organizacij, ki poleg nje v občini uresničujejo družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastni-ne.
Delegati zborov občinske skupščine pa bodo še po-sebej spremljali in proučevali uresničevanje in razvoj druž-bene samozaščite v občini in v okviru svojih pi^stojnosti sprejemali ukrepe za učinkovitejše in popolnejSe delova-nje vseb. nosilcev družbene samozaščite v občini.
27. člen
Občinska skupščina bo kot svoj organ za družbeno samozaščito ustanovila Svet občinske skupščine za ljud-sko obrambo, vamost In družbeno samozaščito.
Občinska skupščina bo v statutu in z drugiml svojimi akti določila področje dela, naloge, pristojnosti In sestav Sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samoza-ščito ter njegova razmerja z drugimi nosilci in organi družbene samozaščite v občini.
28.  člen
Občfnska skupščina bo določila s predpisi pravice In dolžnosti upravnih organov, katerih delovanje je pove-lano z uresničevanjem nalog družbene samozaščite.
VH. IZVKSNI SVET
29. člen
IzvrSni svet kot izvršilnl organ občinske skupščine bo v okwu svoodh pristojnosti realiziral določene naloge družbene samozaščite v občini In spremljal izvajanje druž-benega dogovora o družbeni samozaščiti v občini. Pri tem bo predvsem:
—  obravnaval poročila organov, ki v občini uresnlču-jejo družbeno varstvo samoupravnih pravic delovnih ljudi in  občanov in družbene lastnine  ter predlagal  občinskl skuipščiini, da do njih zavzame staldšče, sprejme predJoge in smernice;
—  obravnavail predloge pristojnih organov za prepre-Cevanje družbi nevarnih in škodljivih pojavov, predloga za utrjevanje zakonitosti in družbene odgovornosti;
—  obravnaval predloge odbora izvršnega sveta za sploS-ne zadeve in družbeno samozaščito za učinkovito uresni-čevanje družbene samozaščite;
—  na podlagi smernic občinske skupščine usmerjal in usklajeval delo organov drnžbene samozaščite v krajevnlh skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela, orga-nizacijah združenega dela ter drugih samoupravnih organi-zacijah in skupnostih;
—  usmerjal   delo   upravnih  organov,   katerih   delova-nje   je  povezano   z   uresničevanjem  nalog   družbene   sa-mozaščite.
VIII.  SODELjOVANJE Z MESTOM LJUBLJANA
30. člen
Svet občinske skupščine za ljudsko obrambo, varnost i> družbeno samozaščito bo koordiniral in vzpodbujal ustrezno medsebojno sodelovanje nosilcev in organov družbene samozaščite v občini z nosilci in organi družbe-ne samozaščite v mestu Ljubljana.
Tudi drugi organi družbene samozaščite v občini se bodo povezovali in sodelovali z ustrszmmi organi družbe-ne samozaščite v mestu Ljubljana.
Sodelovanje in povezovanje nosilcev In organov druž-bene samozaščite v občini z nosilci in organi družbene samozaščite v mestu Ljubljana mora zagotoviti usklajeno akcijo za izvajanje skupno dogovorjenih nalog s pod-ročja družbene samozaščite ter izvajanja družbenega do-govora o družbeni samozaščiti v mestu Ljubljana, katerega je sprejela tudi občinska skupščina.
IX. KONONE DOLOCSBE
31.  člen
Družbeni dogovor o družbeni samozaščiti v občinl Ljubljana Center sprejmejo po predhodno opravljeni jav-ni obravnavi delovni ljudje v temeljnih, delovnih in dru-gih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnib. organizacijah in skupnostih, delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skup-nostdh, družbesnopolititne organizacije in ab&n&ka skup-ščina po postopku, ki ga imajo določenega v svojth sploš. nih samoupravnih aktih. za sprejem družbenih dogovo-rov.
Družbeni dogovor posreduje v javno obravnavo občin-ska skupščina neposredno ali po organu, ki ga za to pooblasti.
32.  člen
Fodpisniki družbenega dogovora se obvezujejo, da bodo v okviru pristojnosti svojih samoupravnih in drugih organov spremljali izvajanje tega družbene"a dogovora ter sprejemali ustrezne ukrepe za njegovo izvajanje. Prav tako se obvezujejo, da bodo delovne ljudi in občane obveščali o stanju družbene samozaščite in ukrepih za njeno izvajanje v svojih sredinah in o izvajanju tega družbenega dogovora.
33.  člen
Podpisniki družbenega dogovora se obvezujejo, da" bo-do svoje splošne samoupravne akte' uskladili z določili tega družbenega dogovora najkasneje v šestih mesecih 0* dneva, ko sprejmejo in podpišejo družbeni dogovor.
34.  člen
Pobudo za spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora lahko da vsak podpisnlk, o pobudi se izjasni občinska skupšfiina in, če jo sprejme, začne postopek za spremembe in dopolnitve družbenega dogovora.
35.  člen
Družbeni dogovor o družbenl samozašditi objavi ob-činska skupščina v Uradnem llstu SRS.
Ta družbeni dogovor začne veljati za vsakega pod-pisnika takrat, ko ga sprejme in podpiše.
Obrazložitev
Družbena samozaščita je po sprejetju novih ustav ter na podlagi dokumentov X. kongresa ZKJ in VII. kongresa ZKS dobila ustrezno vsebino in oblike organi-zirane družbene dejavnosti. Vsebino in organiziranost družbene aamozašfiite, kot ene izmed prvin socialistične samouprivne dejavnosti, ]e še posebej opredelila Zvezna skupščiiia z Resolucijo o temeljih za uresničevanje druže-ne samozaščite v sistemu samoupravljanja (Uradni llst SFRJ št. 40/73) In Skupščina SR Slovenije s Sklepi in priporočilo o nalogah s področja družbene samozaščite (Uradni list SRS št. 25/70 in 19/75).
Kljub doseženim rezultato« pa stopnja organlziranosti družbene samozaščite nasploh in tudi v naši občini še ni ustrezna družbeni pomembnosti in potrebam družbene sa-mozaščite. Zato je izvršni svet dal pobudo, da tudi v naši občini sklenemo družbeni dogovor p družbeni samoza-ščiti, ki naj bi ga podpisali:
—  Skupščina občine Ljubljana Cehter,
—  krajevne   skupnosti   z   območja   občine   Ljubljana Center,
—  saimoupravne interesne skupnosti na območju obči-ne Ljubljana Center,
—  temeljne organizacije združenega dela in druge or-ganizacije združenega dela ter druge samoupravne orga-nizacije in skupnosti v občini Ljubljana Center,
—    družbenapoliti&ie    organizacije    občine    Ljublja-na Center.
Skupščina občine je pobudo sprejela s tem, da so vsi zbori na sejah v mesecu januarju 1976 obravnavali osnutek družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v občini Ljubljana Center skupaj z osnutkom družbenega dogo-vora o družbeni samozaičiti v Ljubljani. K predloženemu osnutku družbenega dogovora o družbeni samozaščiti so delegati in delegacije dale vrsto pripomb in dopolnitev, ki so jih skupščinski zbori sprejeli. Skupščina je zadol-žila svoj izvršni svet, da predloženi osnutek dopolni s sprejetimi pripombami in ga posreduje v javno obravnavo. Izvršni svet je v februarski številki glasila občinske kon-ference SZDL »Dogovori« v prilogi za javno obravnavo posredoval v javno obravnavo vsem delovnlm ljudem in občanom osnutek Družbenega dogovora o družbenl samo-zaščiti. Meh tem časom je občinska skupščina že sprejela in sklenila podpisati Družbeni dogovor o družbeni sa-mozaščiti v Ljubljani in sicer na sejah vseh zborov v mesecu marcu 1976.
K osnutku Družbenega dogovora o družbeni samo-zaščiti v občini Ljubljana Center, ki je bil v javni ob-ravnavi, je Izvršnl svet občinske skupščine sprejal vse-binsko zaokroženo tri vrste pripomb in sicer: prvič, da je družbeni dogovor nujno potreben in, da je besedilo osnutka sprejemljivo; drugič, da so nekatera določila presplošna in bi jih bilo potrebno konlcretizirati in tret-jič konkretne dopolnitve posameznih členov oziroma for-mulacij besedila v posameznih členih. Na osnovi prejetih pripomb, vse konkretne so bile take, da jih je izvršni svet v celoti upošteval in besedilo nekaterih členov obli-koval bolj jasno in konkretno, je izvršni svet pripr^vil predlog družbenega dogovora. Pripombe iz javne obravna-ve glede variant v osnutku k 18., 19. in 24. členu so bile take, da se je izvršni svet pri predlogu družbenega dogo-vora odlofiil za prvotno, delno dopolnjeno besedilo teli členov, ne pa za variantne rešitve.
Izvršni svet predlaga vsem zborom občinske skupšči-ne, da obravnavajo predlog in določijo besedilo Družbene-ga dogovora o družbeni samozaščiti občine Ljubljana Center.                                                       IZVRŠNI  SVET
Točka 3 Osnutek
4 Na podlagi 2. člena In druglh odstavkov 15. in 58. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, fct. 6/76) ter z namenom, da se aa srednjeročno obdob-je (1976—1980) delavci in vsi delovni ljudje v obfiini Ljubljana Center dogovorijo in določijo skupne razvoj-ne, gospodarake, socialne, kulturne in druge interese, cilje in naloge ter skupno ekonomsko in socialno politi-ko, kot tudi sredstva za njihovo uresničevanje, sklenejo:
— izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center;
—  organizacije združenega dela in druge samouprav-ne organtzacije in skupnosti v občini;
—  samoupravne interesne skupnosti v občini
—  krajevne skupnosti v obdini
—  poslovne banke
—  občinski sindikalnl svet Ljubljana Center (v nadaljnjem besedilu: udeleženci)
Dogovor
 
o osnovah družbenga plana občine Ljubljana Center 
za obdobje
1976—1980
UVODNE 1N SFLOSNE DOLOCBE
1.  člen
#Z dogovorom o osnovah družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976—1980. (v nadaljnjem besedilu: dogovor) uresničujejo udeleženci tega dogovo ra ustavno pravico in dolžnost delavcev in vseh delov-nih ljudi, da v organizaciji združenega dela, v kateri delajo in soustvarjajo dohodek, odločajo o tem dohod-ku ui njegovem združevanju, da skupaj in enakopravno z drugimi delovnimi ljudml organizirajo in pospešujejo družbeno proizvodnjo, da odločajo o reprodukcijskem procesu v celoti in o celotno ustvarjenem dohodku, da komtrallrajo raapolagaintje z dohodikom na vseh stopmjah in v vseh oblikah združevanja dela in sredstetf ter da v organizaciji združenega dela in vseh drugih obllkah združevanja dela in sredstev upravljajo zadeve in sred-sfcva v celoti odnosov družbene reprodukcije.
S tem dogovorom se udeleženci obvezujejo, da bodo b samoupravnim sporazumevanjem in dogovarjanjem usklajevali svoje plane, da bi preprečevali gospodarske in druge motnje v materialnem in socialnem razvoju v ob-čimi in širši družbi, zagotavljali enakopravnost delavcev in vseh delovnih ljudi ter samoupravnlh organizaoij In skupnosti v medsebojnih socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosih, zlasti pri pridobivanju do-hodka, dosledni uiveljavitvi načela delitve po tekočem in minulem delu, povečevanju produktivnostl svojega in celotnega družbenega dela ter svojega in celotnega druž-benega dohodka, uresni&ujoč skupaj določeno ekonom-sko politiko v Ljubljani, SR Sloveniji in Jugoslaviji.
2.  aien
Ozka povezanost in visoka stopnja soodvisnostl go-spodarskega, kulturnesa in socdalnega potendala v abčdini z ljubljansklm in širšim družbenim interesom zavezuje udeležence tega dogovora, da svoje samoupravne plane 2» srednjeročno obdobje (1976—1980) uskladijo ne le z določbami tega dogovora, temveč tiidi s samoupravnjmi sporazumi, družbenimi dogovori in dogovort o osnovah družbenih planov v Ljubljani, v ljubljanski regiji, SR Slo-veniji in Jugoslavlji.
TEMEUNI CILJI IN NALOGE RAZVOJA V CBDOBJU 1976—1980
3. Men
Udeleženci dogovora se zavezujejo v srednjeročnem obdobju uresničitl kot prednostne naslednje temeljne ci-lje in naloge:
—  uveljavitev samoupravnih socialističnih odnosov n« ostavnih temeljih v vseh področjih združenega dela;
—  zagotovitev stabllne rasti Hvljenjskega standarda z taboljševanjem delovnih pogojev delavcev in življenjskih
pogojer obdanotr, s posebndm ozirom na izenadevanje teh pogojev v občini in mestu Ljubljani;
—   doseganje stabilnejšega  in dinamičnejšega gospo-darskega in družbenega razvoja ob povedevanju produk. tivnosti   dela,  ekonomičnosti poslovanja,  družbeni  renta-bilnosti naložb in akurnulativnosti gospodarstva;
—  usklajevanje zunanjetrgovinske menjave s  poveča-njem izvoza in zmanjševanjem uvoza ter intenzivnejšim raavojem mednarodnega sodelovanja z deželami v razvo-ju;
—  pospešitev   povezovanja   in   organiziranosti   gospo. darstva   za   nastopanje   na   tujih   tržišfiih,   kar   je   eden od  bistvenih  elementov  jačanja  izvozne  sposobnosti   ter istočasno  pomemben  sestavni  del  preborazbe   družbeno-  , ekonomskih odnosov v združ^iem delu;
—  samoupravno združevanje dela, sredstev in dohod-ka   in   povezovanje   v   dohodkovno    povezane    poslovne skupnosta;
—  usmerjanje  integracijskih  procesov  v  povezovanje brgovine in industrije v dohodkovno povezane celote, spe-cializacijo  in  zdrnževanje  drobne  trgovine  in   združeva-nje manjših zunanjetrgovinskih organizacij v vefije kom-plekse ter njlhovo povezovanje s prolzvodnjo;
—  smotrno in načrtno vodenje politike  zaposlovanja S   kadrovskim   programiranjem   v   gospodarstvu,   družbe-nlh dejavnostih in drugih organizacijah in skupnostih;
—  solidamostno prispevanje deleža pridobljenega do-hodka za hitrejši razvoj in zmanjševanje razlik v razvi-tosti manj razvitih območij v SR Sloveniji tn Jugoslavlji;
—   krepitev ljudske obrambe, vamosta   in   družbeme Mkmozaščite;
—  stalno in dosledno izvajanje ukrepov za' varovanje žlvljenjskega okolja in proti onesnaževanju zraka;
—  omogočiti  slehernemu  delavcu   in   vsem   delovnim Ijudem   vsestranski   razvoj   osebnosti   ter  zagotoviti   tak-Sen sistem informiranja, ki bo stalno omogodal  stvarni vpogled v celotno družbeno dogajanje, kar je osnova za nadaljnji  razvoj družbenopolitičnega, delegatskega in  sa-^noupravnega delovanja.
.  NALOGE NA PODROCJTJ GOSPODARSTVA
IN DRU2BENIH DEJAVNOSTI
Jružbeni proizvod, oblikovanje ln rvzporejanje
dohodka, zaposJovanje in produktivnost dela
4.  člen
Gospodarstvo bo v srednjeročnem obdobju zagotovi-\o popredno letno rast družbenega proizvoda po stopnji 7 odstotkov, upoštevajoč, da bo porast v letih 1976 in 1977 za 1—2 odstotka nižjd od poprečne letne rasti v tem obdobju.
(VARIANTA 4. člena: GospodaTstvo bo v srednjeroC-nem obdobju zagotovilo poprečno letno rast družbenega proazvoda po sttppnji 5,1 odstotka, upoštevajo«, da bo porast V letih 1976 in 1977 za 1 odstotek nižji od popreč-ne letne rasti v tem obdobju.)
5.  člen
Obstojefia struktura gospodarstva v občinl, v katen imata največji delež trgovina ln industrtja, se do leta 1980 ne bo bistveno menjala.
Trgovina  (zunanja in  trgovina  na drobno)   in indu.   ' sfcrtja (papima, grafična, elektroindustrija, živilska in ko-vinska)   ostanejo   v   srednjeročnem   obdobju   nosilci   go-spodarskega razvoja občine.
6.  Clen
Zaposlovanje v gospodarstvu bo naraščalo po najve« 2,5 odstotnl letni stopnji rasti, v negospodar&tvu pa pod to stopnjo v skladu s sprejetimi samoupravnimi spora-zumi.
(VARIANTA 6. člena: Zaposlovanje v gospodarstvu bo naraščalo po največ 2 odstotni letni stopnji rasti, v negospodarstvu pa pod to stopnjo, v skladu s spreje-timi samoupravnimi sporazumi.)
7.  člen
Udelezenci se obvezujejo, da bodo v srednjeročnem obdobju uresničevali dogovorjeno kadrovsko politiko in s svojimi ukrepi vplivali na njeno nadaljnjo demokrati-zacijo in podružabljanje. Posebno pozomost bodo posve-till:
—  izdelavi in sprejemanju sistemizaoij  delovnih mest v vseh organizacijah združenega dela;
—  spremljanju   in   stalnamu  iopolntjevai^u   npmeojik-lature poklicev in prbfilov poklicev;                               ¦
— hitrejšemu    odpravljanju    pomanjkanja    določenih profilov  kadrov in odpravljanju  strukturne neusklajeno-sti ter neustrezne razporeditve kadrov;
—  ustanavljanjii in raavijainju strokovnili  kadrovisifcih služb ob stalnem usposabljanju in izobraževanju kadrov-skdh delavcev;
—  izdelavi   enotnega   informacijsko-dokumentacijskega Bistema za spremljanje kadrov.
8.  člen
Produktivnost dela bo morala naraščatl najmanj po 4 odstotnl letni stopnji rasti, kar je pogoj za stabiliza-cijo gospodarstva ter ob zmanjševanju stroškov poslova-nja osnova predvideno dinamično rast družbenega pro-izvoda.
9.  člen
Del dohodka, ki ga gospodarstvo deli za poslovne sklade tn amortizacijo bo naraščal po 10 odstotni stopnji rasti oziroma za najmanj 3 odstotke hitreje od rasti druž-benega proizvoda.
10.  člen
Sredstva za skupno in sploSno porabo, ki jih zagotav-lja gospodarstvo, bodo za najmanj 2 odstotka počasneje naraščala od rasti družbenega proizvoda, kar bo omogo-čilo povečanje deleža sredstev za poslovne sklade in po-spešeno amortizacijo ter s tem oblikovanje sredstev za investicije hitreje od rasti družbenega proizvoda.
(VARIANTA 10. člena: Sredstva za skupno in splošno porabo, ki jih zagotavlja gospodarstvo, bodo za najmanj 1 odstotek počasneje naraščaJa od rasti družbenega pro-izvoda, kar bo omogočilo povečanje deleža sredstev za poslovane sklade in pospešeno amortizacijo ter s tem oblikovanje sredstev za investicije hitreje od rasti druž-benega prolzvoda.)
11. člen
Osebni dohodki in drugi osebnl prejemki bodo v prvih dveh letlh planskega obdobja naraščali za 1—2 od-stotka pofiasneje od povečanja produktivnosti dela in se bodo v drugi polovici srednjeročnega obdobja posto-poma uskladili z rastjo produktivnosti dela.
12.  člen
Razširitev materialne osnove dela z novimi Investicij-slrimi naložbami bodo organizacije združenega dela zago-tavljale praviloma s 65 odstotki lastnlh sredstev.
Udeleženc: se obvezujejo, da bodo v srednjeročnem obdobju pri investieijskih odločitvah upoštevali le vse-stransko proučene, smotme in nujne investicije, fci bodo izhajale iz programsko utemeljnih potreb širših dohod-kovno povezanih celot. Pri tem bodo dajali prednost zla-stl:
—  naložbam   v   proizvodnjo   surovin   in   reprodukcij-skega materlala, s katerimi je možno najhitreje zagotovi-ti racionalno nadomeščanje uvoza;
—  naložbam,   ki   prispevajo   h   krepitvi   konkurenčne sposobnosti   organizacij   združenega   dela   za  vključevanje v mednarodno delitev dela, ziasti s povečanjem izvoza;
— naložbam v širitev in tnodemizacijo skladišč trgov-skega blaga in kmetijskih proizvodov ter izgradnji malo-prodajne mreže na širšem ljubljanskem območju;
—  naložbam v razvoj malega gospodarstva, ki vzpod-buja domačo konjunkturo, dopotajuje ostale gospodarske dejavnosti in odpira možnosti zaposlovanja delavcem, ty so na začasnem delu v tujini.
13.  člen
Poslovne banke se zavezujejo, da se bodo pri odo-bravanju kreditov iz družbenih sredstev strogo držale skupno dogovorjenih prioritet investicijskih naložb v po-samezna podrodja družbene reprodukcije in zlasti v po speševanje razvoja prioritetnlh panog, ki bodo kot take opredeljene v mestnem in republiškem dogovoru.
14.  člen
Podpisndki se obvezujejo, da bodo skupaj z družbe-nopolitičnimi organizacijami v občini izvajali aktivno po-litiko za čim uspešnejše povezovanje gospodarstva v zao-
krožene poslovne  skupnosti  z  namenom  racionalizacijje, specializacije in boljše organizacije poslovanja.
V   tem srednjeroCnem obdobju se bo aktivnost pod-pisnikov   tega  dogovora  usmerila   zlasti   na   združevanje trgovskih,   projektivnih   in   grafično-založniških   organiza-cij   združenega   dela.   Posebni   poudarek   bo   dan   zdru-ševanju trgovine in proizvodnje.
Naloge   samoupravnih   interesnih  skupnostl   za   družbene dejavnostl.
15. Clen
SIS za vzgojo in izobraževanje si postavlja za cilj postopni prehod 4 osnovnih šol na celodnevno šolo z razredno stopnjo. Pri tem se zavezuje primerno usposobi-ti ustrezne šolske prostore, predvsem za razdeljevanje hrane; v zafietku srednjerofinega obdobja pa reallzirati program izgradnje šolskega prostora iz sredstev samopri-spevka, s čemer bodo šole pridobile dodatni šolskl in rekreativni prostor, kl je nujen za prehod na celodnev-no šolo.
Dodeljenlh bo ustrezno Stevilo kadrovsklh štipendlj, za zagotovitev potrebnega števila pedagoških delavcev.
V   male šole bo vključila vse otroke eno leto pred vstopom v  osnovno šolo,  ter  omogočila vsem  delovnim ljudem in občanom, ki nimajo končane osnovne šole, da opravijo osnovno Solo za odrasle ter v večji meri, kot doslej skrbela za poklicno usmerjanje otrok in mladine glede  na potrebe  gospodarstva  in  družbenih dejavnosti.'
Na celodnevno šolo z razredno stopnjo bodo prešle naslednje Sole:
V  šolskem letu 1976/77 OS Tone Tomšič v šolskem letu 1977/78 OS Prule
v šolskem letu 1978/79 Oš Tone Cufar
v Solskem letu 1979/80 OS Prežihov Voranc.
16 eien
Usmeritev razvoja otroškega varstva je načrtovana v napredku predšolske vzgoje in varstva otrok z razvi-janjem zdravstvenega varstva, prehrane, rekreacij« in varstva vzgojno motenih otrok.
Ustrezne oblike predšolske vzgoje bodo nudene vsem otrokom. Pri nadaljnjih razširitvah vzgojnovarstvenih ka-pacitet bo skupnost otroškega varstva izbirala gospo-darne rešitve tako pri inveslicijab. kot pri vzdrževanju objektov in otroških igrišč. Z načrtovano gradnjo je predvidena možnost vključitve vseh otrok v občini v organizirano obliko varstva. Vzporedno z razširitvijo vzgojnovarstvenih kapaoitet je prioritetna naloga skrb za zagotovitev ustreznega števila strokovnega kadra v vzgoj-novarstvenih zavodih.
17. člen
Osnovna naloga občinske kulturne skupnosti je za-gotavljanje razvoja kulturnih dejavnosti in oblik posre-dovanja kulture delovnim ljudem in občanom, ki bo prispevala k širjenju moralno etifinih vrednot in socia-liistične zavesti.
Občinska kulturna skupnost bo ustanavljala in razvi-jala kulturno umetniške in prosvetne organizacije, dru-štva in skupine ter jim zagotavljala strokovno vodstvo in materialne osnove za delovanje,
Prioritetna naloga kulturne skupnosti v tem obdobju bo nadaljevanje izvajanja kulturne akcije v krajevnih skupnostih, temeljnih in drugih organizacijah združene-ga dela, razvoj kultumega dela programa celodnevne šo-le, varstvo in vzdrževanje kulturnih ter zgodovinskih ^pomenikov in spominskih obeležij.
Program investicijske dejavnosti občinske kultume skupnosti je vključen v program ljubljanske kultunje skupoosti, ki vključuje adaptacijo spodnjih prostorov Me-stnega dpma za potrebe Lutkovnega gledališča, izgradnjo avditorija na trgu revolucije, delavsko kulturno-izobraže-valni cetiter, v katerem bo tudi osrednja splošno izo-braževalna knjižnica, novo zgradbo za delovanje Sloven-skega etnografskega muzeja, preselitev Mestnega muzeja v renoviran ljubljanski Grad, usposobitev Tivolskega gra-du za mednarodni grafični likovni center, adaptacijp kletne dvorane v Knafljevem prehodu za eksperimentalni gledališki oenter ter sodelovanje z drugimi nosilci za obnovo ljubljanskega Gradu.
18.  člen
Osnovna naloga telesnokulturne skupnosti je razvija-nje telesne kulture v vzgojnoizobraževalnih ustanovah ter razvijanje množične Sportne rekreacije v delovnih orga-nizacijah, šolskih športnah društvih, krajevnih skupnostlh in TVD Partizan. Za dosego čimvečje množičnosti r telesni kulturi bo telesnokulturna skupnost nadaljevala:. posebne akcije trim, organizirala takšno dejavnost TVD Partizan, da bo postal nosilec rekrfeativne dejavnosti v krajevnih skupnostih, organizirala športno dejavnost s progratni rekreacije za občane krajevnih skupnosti, v okviru šolskih športnih društev pospeševala dosedanje delo tudi za potrebe programov celodnevne šole, orga-nizirala seminarje za organizatorje športae rekreacije v organizacijah združenega dela, v krajevnlh skupnostih in šolskih športnlh društvih. V okviru vrtcev bo organi-zirala dejavnosti za predšolske otroke.
Telesno-kulturna skupnost bo izgradila rekreacijski center v Tivoliju, s čimer bo doseženo enkratno pove-čanje dosedanje razpoložljive potaite površine za telesno kulturo.
19.  člen
Prioritetna naloga občinske zdravstvene skupnosti je modernizacija osnovne zdravstvene službe in razvijanje strokovnostl zdravnikov v osnovni zdravstveni dejavnosti, kar bo omogočilo tudi vsebinsko preobrazbo odnosov med izvajalci in uporabniki zdravstvenega varstva ter razbremenilo specialistično sdravstveno službo.
Uresničevanje programa delitve dela in telesna pove-zanost osnovnega, specialističnega in bolnišničnega zdrav-stvenega varstva, bo vplivala na odpravo čakalnega časa pacientov pred ambulantami.
Prioritetna naloga za dosego postavljenih ciljev je fagradnja zdravstvenega dama na območju občine in raz-širitev kapacitet šolske poliklinike.
20.  člen
Temeljni cilji skupnosti socialnega skrbstva v srednje-ročnem obdobju je zagotavitev socialne varnosti delovnim ljudem in občanom. Za uspešno reševanje socialne pro-blematike so med prioritetnimi nalogami: organizirana skrb za družino, zagotavljanje raznih oblik družbeno de-narnth pomoči, urejanje poklica rejnika, usposabljamje rej-nikov za vodenje vzgojno motenih mladostnikov, vključe-vanje starejših. občanov v domsko oskrbo, razvijanje do-ma upokojencev Center, TaborPoljane kot gerontološki center za potrebe starejših občanov, ki nlso vključeni v domsko oskrbo ter v sodelovanju s krajevniml skupnost-mi razvijanje in dopolnjevanje raznih oblik in metod dela z mladoletnimi prestopniki, uživalci mamil in alko-hola.
Na področju invesfcicij se bo občinska skupnost soci-alnega skrbstva skupaj z mestno in republiško skupno-stjo dogovarjala ter združevala sredstva za sanacijo in izgradnjo socialnih zavodov.
Naloge  samoupravnih   interesnih  skupnosti  gospodarstva
21.  člen
Stanovanjska skupnost občine se zavezuje, da bo do leta 1980 na območju občine Ljubljana Center zgrajenih 1000 novih stanovanj.
Izgradnja stanovanj je določena na lokacijah: Ambro-žer trg, Vodmat, Trubarjeva ulica, Hudovernikova ulica, območje vojašniice Ob Ljubljanlci.
22.  člen
Stanovanjska skupnost skupaj s krajevnimi akupnost-mi bo pridobila z izrabo sedaj neizkoriščenih podstreiij najmanj 300 stanovanjskih enot.
23.  člen
ObčinSka samoupravna komunalna interesna skup-nost, pristojni upravni organ občinske skupščine skitpaj s krajevnimi skupnostmi se obvezujejo, da:
—  bodo izvajalci gradili individualne komunalne vode vodovodnega omrežja in kanalskih naprav soodvlsno od stanovanjske in poslovne gradnje,
—  bo   obnovljeno    zastarelo    in    dotrajano    plinsko omrežje ter, da bodo z zemeljskim plinom povezani do-Mdanji  uporabniki  in s plinsklm  omrežjem Se nepove-zana območja,
— bo izgrajeno 2,6 km primarnega toplovodnega omrežja za potek novih stanovanjskih sosesk ter s pri-ključevanjem na toplovodno omrežje postopoma ukinje-ne stare dotrajane kotlarne.
24.  člen
Interesna skupnost elektrogospodarstva se obvezuje, da bo povečala propustnost obstoječega električnega omrežja za potek novih stanovanjskih sosesk ter s pri-
Samoupravna interesna skupnost PTT prometa se obvezuje, da bo zagotovila 4000 novih telefonskih pri-ljučkov in postavila 60 telefonskih govorilraic.
25.  člen
Občinska samoupravna komunalna interesna skupnost, pristojni upravni organ občinske skupščine in krajevne skupnosti se obvezujejo, da bodo vse proste vode javne razsvetljave vgradili v podzemeljske kanale in povečali osvetljenost javnlh površin, kategoriairali javne zelene površine, poenotili standard vzdrževanja, sanirali javne zelene površine in uredili nove.
V   skladu s sprejetim 10-letnim programom izgradnje cestnega  omrežja  mesta  Ljubljane  bo  izvajan   prometni režim, s katerim bo  v največji možnd  meri  v  središču mesta odpravljen promet osebnih vozil ter vozišča rekon-struirana za vozila javnega prometa, kolesarje in pešce.
26.  člen
Občinska samoupravna komunalna interesna skupnost se obvezuje, da bodo v tem petletnem obdobju asfaltirane yse makadamske ulice v občiiu.
Urbanlzem in varstvo okolja
27.  člen
Pristojnl upravni organ občinske skupščine in po-oblaščena organizacija za urbanistično planiranje bosta Izvedla novelacijo generalnega urbanističnega plana za območje občlne.
V  letu 1976 bo dokončan regulacijski načrt. S tem bo dana programska osnova za redakcijo zazidalnih načrtov in zagotovljena stanovanjsko-poslovna izgradnja v občinl.
28.  člen
Občinska skiipščina, krajevne skupnosti, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in ^skupnosti se obvezujejo, da bodo v vsej svoji upravni, družbeni in gospodarski dejavnosti načrtovali in uresnd-čevali nove naložbe, prenavljali ali širili sedanje dejav-nosti in opremljali delovno in bivalno okolje na osnovi obstoječih predpisov in tehnološkili rešitev, ter sprejeli vse potrebne ukrepe tako, da bodo zagotovili varstvo in izboljšanje naravnega in z delom pridobljenega človeko-vega okolja.
NALOGE KRAJEVNE SKUPNOSTI
29.  Clen
Krajevne skupnosti bodo z izvajanjem sprejetih pro-gramov zadovoljevale interese in potrebe delovnih Ijudi in občanov, še posebej pa razvijale krajevno samoupravo na področjih, kjer delovni ljudje in občani najbolj ne-posredno uveljavljajo svoje interese (zbori občanov, zbori stanovalcev, hišni sveti, sveti potrošnikov in ostale obli-ke samouprave).
Krajevne skupnosti se obvezujejo, da bodo sredstva za financiranje svoje dejavnosti nporabljale na podlagl sprejetih programov razvoja krajeonih akupnosti.
Krajevne skupnosti se obvezujejo, da bodo organizira-le strokovno usposabljanje delovnih ljudi in občanov za prevzem nalog na vseh področjih, še posebno na področju družbene samozaščite, ljudske obrambe, civilne zaščite, varstva okolja in razvoja humanih medčloveSkih odnosov.
30.  člen
Krajevne skupnosti se obvezujejo, da bodo skupaj s samoupravnimi interesnimi skupnostml v obdini sodelova-le pri:
—  izvajanju programa množične rekreativne dejavno-sti, obnovi obstoječih zunanjih športnih igrišč in naprav in pri razvoju dejavnosti športnih društev;
—  obnavljanje otroških igrišč ili opreme na igriščih;
—  organiziranju sosedske pomoCi in oskrbe občanov na domu z organiztrano strokovno pomočjo Doma upoko-jencev;
— razvljantfe dejavnosti kulturno prosvetnih društev fai vzdrževanju spomenikov in obeležij.
31.  člen
Krajevne skupnosti se bodo sporazumete o programu dejavnosti družbenih centrov, kjer bodo delavni ljudje in občani zadovoljevali svoje interese in potrebe na sa-moupravnih, izobraževalnih, kultumih, sociainih in dru-gih področjih.
Za združevanje sredstev prl širltvl obstoječih in Izgrad-nji novih prostorov za dejavnosti družbenih centrov se bodo krajevne skupnosti posebej sporazumole.
32.  člen
V proraCunu občine se zagotavljajo sredsteva za red. no poslovanje krajevnih skupnosti, funkcionalne izdatke in funkcioniranje delegatskega ststema, ki se bodo obli-kovala v skladu z vsakoletno resolucijo o družbenoeko-nomskem razvoju SR Šlovenije in družbeniin dogovarotn o splošni porabi v obdinah.
DRU2BENA SAMOZAŠCITA IN LJUDSKA OBRAMBA
33.  člen
Občinska skupščina, krajevne skupnosti, SIS, organi-zacije združenega dela in druge samoupravne organiza-cije in skupnosti ter družbenopolitične organizacije se obvezujejo, da bodo dosledno uveljavile družbeno samo zaščito na vseh področjih samoupravnega, družbenopoll-tičnega iri gospodarskega delovanja.
34. dlen
Udeleženci tega dogovora se obvezujejo, da bodo sku-paj z družbenopolitičnimd organizacijami konkretno opre-delili svoje naloge za krepitev ljudske obrambe in civil-ne zaščite in ustvarjali materialne in druge pogoje za uresntčevanje m razvoj splošne ljudske obrambe.
KONCNE DOLOCBE
35.  člen
Za sremljanje uresničevanja tega dogovora pooblasti-jo podpisnlki Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center, da izmed podpisnikov imenuje koordinacijski od-bor, ki bo stalno spremljal izvajanje tega dogovora in najmanj enkrat letno obveščal udeležence o izpolnjeva-nju določil dogovora ter predlagal skupščtni občine Lju-bljana Center sankcije za udeležence, ki svojih obvezno-sti po tem dogovoru ne iapolnjuje.
36.  člen
Za sankcioniranje neizpolnjevanja obveznosti, kl so jih podpisniki prevzeli s tem dogovorom ter za povrači-lo škode za<radi neizpolnitve teh obveznosti, se uporab-ljajo določbe zveznega zakona, ki veljajo za samouprav-ne sporazume.
37.  člen
Ta dogovor podpišejo pooblaščend, ki jih pooblastftjo udeleženci dogovora v skladu s splošnlm samoupravnim aktom.
'   38. člen
Ta dogovor se lahko spremeni ali dopolnl samo na način in po postopku, kakor je bil sklenjen. 39. eien
Ta dogovor prične veljati, ko ga podpiše večina ude-ležencev in se objavi v občinakem glasdlu »Dogovori«. Stev.:                                                               PODPISNIKI
Datum:
Obrazložitev
k osnutku Dogovora o osnovab družbenega plana ob-člne Ljubljana Center za obdobje 1976—1980
Zakon o temeljih sistema družbenega planlranja je vnesel v postopek izdelave srednjeročnih planov nekate-re pomembne novosti. Z zakonom je predvideno:
1. Sklepanje samoupravnih sporazumov o osnovah pla-nov samoupravnih organizacij in skupnosti
2. Sklepanje dogovora o osnovah plana družb«N}poli, tičiie skupnosti (od ob&nske ravni do federadje)
Prvo in drugo predstavlja v sistemu samoupravnega pJaniranja osnovo za oblikovanje druibenega piana ob-čine.
Dogovor o osnovah plana občine sklepajo organlza-cije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, SIS, krajevne skupnostl, sindikat in iz-vrSalni organ občinske skupščine (IZVRSNI SVET), ki je Uidi predlagatelj tega dokumenta.
Pomembna vloga Dogovora je tiidi v tem, da apre-deli vlogo in naloge posameznih subjektov v sistemu samoupravnega planiranja in se nosllci planiranja s pod. pisotn zavežejo, da bodo v svojih. sporazumih natarične-je ppredelili rešitve konkretnih razvojnih nalog.
Za pripravo osnutka Dogovora o osnovah družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976—1980 smo se posluževali gradiva za pripravo predloga dogovora o temeljih družbenega plana občine, upoštevajoč pripombe, stališča in mnenja delegacij in občinske skupščirie, ka-kor tudl rezultatov o minimumu kazalcev razvoja v go-spodarstvu občine ter dosedaj izvedenih usklajevalnih po-stopkov med nosiloi planiranja v občrni. Vse to obsežno gradivo smo sedaj spremenili v obliko, ki je predlože-na, predvsem z namenom, da v skladu z načelom so-časnega planiraiya in samoupravnega sporazumevamia in dc^ovarjanija opredelimo temeljne cilje in naloge vseh nosilcev planiranja v občini za naslediije srednjeraino obdobje.
Vse irideksne odnose v predloženem osnutiku Dogovora, je smatrati za realna razmerja, ki bazirajo na stalnih cenah leta 1975.
V   osnutlcu  Dogovora  je  predvidena   pc?>re6na   rast družbenega proiavoda variantno prikazana (4. člen). Pranr tako sta preddagani varianti 6. in 10. dlena. Mecttem, k<> je v 4. členu pred.videvanje gospodarstva  (po obdelanili rezultatih 2. ankete o minimumu kazalcev rasjvoja temeij-nih organizacij zdmžanega dela v gospodarstvu), dalo v globalu'7-odstotno letno rast družbenega proizvoda v obči-ni,   so  nadaljnji   usklajCTalni  postopki  med   občino  in mestam I<jubljano, regijo In SR Slovetujo naiekovaii, da predlagaino varianto tega člena. Zavedajoč se pri tem, da je le realno planirana rast družbenega proizvoda najpomemb-nejši element, ki ga morajo upoštevati vsi nosilci plani-ranja pri sprejemanju obveznosti za zadavoijevaaje tako osebnih,  kakor  tudi  skupnih  Ln splošnih potreb.  Zaradi tega je potrebno, da se v javni obravnavi opredelimo do predlaganih variantniti rešitev 4., 6. in 10. člena.
V  delegatski razpravi o gradivu za pripravo predioga dogovora o temeljih družbenega plana obfiine I^jubljana Center in za pripravo predloga družbenega plana občine Loubdjana  Csnter  za obdobje  1976—1980 so  se nekatere delegaciije že opredeljevale za nii^o rast družben^a pro iavoda v občini Center v primerjavi z mestiio (5,7 %) in republiško rastjo (6,4 %).
Obrazložltev variante 4. člena:
Stopniio 5,1 odstotka popre&ie letne rasti družbenega proizvoda v občini Ljaibjjana Ceoter predlagamo zaradi uskladiibve stopenj rasti družbenega proizvoda v Loubldani oz. posameznih Ijubljainskih občln. Po globalmih izradunih realnih možnosti rasti družbemega proizvoda, ki so jih izdelali na Zavodu za plan, statistiko in cene mesta I/jub-ljane insošev nsklajevanju z ocenami Zaroda ea družbe-no planiranje SB Slovenije, bo porast družbenega proiz-voda v mestu I^jubljana 5,7 odstotka letno (obdobje 1976— 1960), po posameznlh občinah naslednji:
Bežigrad                      6,2
Center                          5,1
Moste-Folj«                  6^
Siška                           5,9
Vič-Rudnik                   6»
Upoštevajoč lokacijo investiranja OZD iz občine Ljub. ljana Center v pretežni meri izven občine, je najnižja rast družbenega proizvoda v Centru v primerjavi z osta-lSmi ljubljanskinii občinami dokaj realna, predvsem t lufii nadaljnjega organiziranja združenega dela in ustanav-ljanja temeljnih organizacij združenega dela izven sede-ža matične organizacije združenega dela oziroma delovn« organizacije.
'" Obrazložitev k varianti 6. in 10. filena
• ' . Iz obrazložitve variante k 4. členu sledli, da bo v ob-čini Ljubljana Center nujna nižja stopnja zaposlovanja, Oba elementa: družbeni prolzvod la zaposlovanje sta v soodvisnosti.
V primeru, da udeleženci tega dogovora v javni raz-pravi o osnutku sprejemajo variantne rešitve 4. In 6. čle-imsev predlogu Dogovora upošteva varianta 10. člena.
Ljubljana, 2. 4. 1976 
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA CENTER
Točka 4 PREDLOG
Na predlog občinske konference SZDL in na podlagi 2. in 227. člena statuta občine Ljubljana Center je skup-ščina občine Ljubljana Center dne 28. aprila 1976 sprejela
Sklep 
o pobratenju občine Ljubljana Center
 z občino Bijelo polje
l.
Občina Ljubljana Center se pobrati z občino Bijelo polje in podpiše listino o pobratenju.
2.
Z listino o pobratenju se občina Ljubljana Center zavezuje, da bo z občino Bijelo polje razvijala široko sodelovanje na vseh področjih dela in življenja delovnlb ljudi in občanov.
3.
Llstlna o pobratenju je veljavna, ko Jo podpišeta predstavnlka obeh občin.
4.
Za občino Ljubljna Center podpiše listlno o pobra-tenju predsednik skupščine.
5.      «
Listini sta napisani v Jezikih obeh narodov v enakem besedilu. Obe pobrateni občini dobita listino v obeh je-zikih.
6. Ta sklep je sestvnl del listine o pobratenju.
SKUPSCINA OBCINE LJUBLJANA CENTER Stev.: 020-10/75                                              PBEDSEDNIK
Datum: 28. 4. 1976                             Hugo Keržan, dipl. lng.
Obrazložitev
Občina Bijelo polje je na severu SR Crne gore in Ima 56.000 prebivalcev. Zaradi zgodovinskih okoliščin so-di med manj razvite kraje. Sledeč bogatim revolucionar. nim tradicijam črnogorskega naroda, je ljudstvo te ob-čine sodelovailo v vstaji profci otapartorju in v revolucio-narnem boju za socialno preobrazbo ta nacionalno osvo-boditev. Svetle tradicije narodnoosvobodilne borbe so te-meljni kamen, na katerem občani občine Bijelo polje gradijo svojo lepšo prihodnost. V tridesetih letih povoj-ne graditve in razvoja socialističnih odnosov na samo-upravnih osnovah so dosegli vidne uspehe v gospodar. stvu, kulturi in družbenem življenju.
V želji po še hitrejšem razvoju jugoslovanske sociali-stične skupnosti čutimo skupno potrebo po medseboj-nem spoznavanju, tesnejšem sodelovanju, izmenjavi tz-kušenj, odkrivanju novlh pobud za nadaljnjo gospodar-sko in družbeno preobrazbo.
j,y dneh od 27. do 28. 10. 1975 ** občinska skupšfiina in gimnazija Miloje Dobrašinovie v Bijelem polju orga-nizirali prireditev »Slovenski dnevi«. Te prireditve se je udeležila tudi delegacja občine Ljubljana Center. Tov. Beno Zupančič je govoril kuliurmm in družbenim delav-easn Bi.idlega poija o vpraSanjih »Delavec — kultura«, dr. Boris Kuhar, predfeanik Izvršnega odbora kulturne
skupnosti Slovenije pa je imel predavanje o razvoju slovenske kulture in o aktualnih vprašanjih koroSkih Slo-vencev. V dvorani kulturnega doma »Vojislav Bulatovid« je bila odprta razstava slovenskega slikarja Božidarja Jakca. V glmnaziji »Miloje Dobrašinovič«' pa je bilo sre-čanje z učitelji in ufienci, ki so pripravili posebno pro-slavo. V razgovorih med predstavniki mladine ln ravna- . teljema gimnazije Miloje Dobrašinovič in gimnazije Po-ljane je bilo dogovorjeno medsebojno sodelovanje. Dnevi Slovenije v Bijelem Polju bodo postali tradicionalna t oblika sodelovanja.
V dosedanjih stikih predstavnikov družbenopolitienlh organizacij in občinskih skupščin Bijelo polje in Ljub-ljana Center je bila izrazena obojestranska želja po med-sebojnem sodelovanju in pobratenju med občinama. Go-jitev takih stikov je neprecenljiv prispevek k utrjevanju bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi Jugo-slavije ter prispevek k izvajanju in poglabljanju politike Zveze komunistov pri razvijanju medsebojnih samouprav-nlli socialištičnih odnosov.
Na osnovi razgovorov med predstavniki družbenopo-'litičnih organizacij in občinskih skupščin Ljubljana Cen-ter in Bijelo polje predlaga občinska konferenca SZDL Ljubljana Center vsem zborom skupščine občine Ljublja-,na center, da sprejmejo sklep o pobratenju med občino  Bijelo polje in občino Ljubljana Center.
Točka 7
Osnutek
Na  podlagi 4.   Clena  zakona  o   poslovmh  stavbah   in
poslovnih prostorih  (Ur.  list SRS,  št.  18/74),  155. člena
statuta    občine    Ljubljana    Center    (Ur.    list    SRS,    št.
10-232/74) ter 3. in 8. filena zakona  o prekrSkih (Ur. list SRS,  št. 7/73)  je  skupščina občine  Ljubljana  Center  na
seji zbora združenega dela in na       seji zbora krajev-nih skupnosti, dne                sprejela
Odlok o poslovnih prostorih
I. SPLOSNE DOLOCBE
1.  člen
Skupščina občine Ljubljana Center s tem odloljpm določa:
—  kateri  poslovnl prostori  smejo  služiti za  dolofiene potrebe;
—  da se  smejo  uporabljati  poslovni  prostorl  v stav-bah,  ki  so   v  določenih   ulicah ali  delih  ulic,  samo  za določene vrste poslovnih dejavnosti ali pa se ne smejo uporabljati za določene vrste poslovne dejavnosti;
—  da morajo imeti stavbe, ki se zidajo na posamez-nem   območju,   poslovne   prostore   za   določene   poslovne dejavnosti,   v   skladu  z   urbanističnim   načrtom  ali   zazi-dalnim načrtom.
II. NAMEMBNOST POSLOVNIH STAVB IN POSLOVNIH PROSTOROV
2.  člen
V ožjem poslovnem območju občine se ulični po-slovni prostori v pritličju stavb ne smejo uporabljati za pisarniške prostore, predstavništva, skladišča in obra-tovalnice proizvodnega značaja.
Smejo pa se uporabljati za te namene dvoriščni dell stavb, kolikor ti niso gradbeno ali funkcionalno povezanl s poslovnimi prostori v uličnem delu stavbe in kolikor ni to v nasprotju z doiočili tega odloka.
Poslovanje skladlšč in delavnic proizvodnega značaja je omejeno samo na tista dvorišča, ki so funkcionalno v ta namen opredeljena, enako tudi manipulativne površi-ne za vozila t€h skladišč in delavnic.
Dlični poslovni prostori so prostori v pritličju stavb, ki imajo neposreden vhod iz ulice, trga ali pasaže in so grajeni v ta namen.
3.  člen
Ožje poslovno območje .občine predstavlja predel, Id ga  omejuje:   Prešernova   cesta,   Trg   Osvobodilne   fronte,
Resljeva cesta, Kopitarjeva ulica, Krekov trg, Ciril Me-todov trg, Mestni trg, Stari trg, Levstikov trg, Gornji ¦ trg, Rožna ulica, Cojzova cesta, Aškerčeva eesta in Trg mladinskih delovnih brigad. Meja tega območja zajerm stavbe samo na notranji strani mejnih cest, ulic in trgov.
4.  Clen
Ulični poslovni prostort v Copovi ulid, na Titovl ce-sti, v Gledališki pasaži, na Trgu osvoboditve, na Miklo-šičevi in Cankarjevi cesti, v pasažj Nebotičnlka, v Kidri-čevi ulici (od Titove ceste do Zupančičeve ulice), na Go-sposvetki cesti, v Tavčarjevi ulici, Dalmatinovi ulioi, Na-zorjevi ulici, Wolfovi ulici, Prešernovem trgu in Trgu revolucije, se uporabljajo za prodajne prostore, za go-stinstvo, turistične poslovalnice, bančne in poštne šal-terske poslovalnice, frizerske salone, foto ateljeje in obrt. ne delavnice s prodajnimi prostori.
5.  člen
Stara Ljubljana, ki je kot staro mestno jedro spo-meniško zavarovana, se nafirtno obnavlja za sodobne funkcije v skladu z lastnostmi stavbne dediščine na tem območju. Poslovni prostori v Stari Ljubljani se smejo uporabljati le za namene, določene s tem odlokom.
6.  člen
V spomeniškem območju Stare Ljubljane in v spcv. meniško zavarovanih stavbah izven območja Stare Ljub-ljane se namembnost poslovnih prostorov usklajuje s spo-meniškim svojstvom zavarovanega objekta ia s predhod-nim mnenjem pristojnega zavoda za spomeniško varstvo.
7.  olen
Znotraj območja Stare Ljubljane so programirani In oblifcovani poslovni predeli s posebnimi lastnostmi, zato se poslovni prostori v teh predelih uporabl>ajo pred-vsem za določene naniembnosti:
—  na predelu tržnice, ki poleg Adamid-Lundrovega na-brežja zajema  še Krekov trg, Vodnikov trg, Ciril Meto. dov  trg  in vzhodno  stran  Stritarjeve ulice se poslovni prostori poleg tržnic uporabljajo še za gostinstvo, trgo-vine široke potrošnje kot so: manufaktura, čevlji, ročna obrt in prodaja vrtnega orodja;
—  na predelu rotovških hiš, kl obsegajo stavbe Ciril Metodov   trg   19,  20, 21   in  Mestni  trg  27,   I,  2, 3, 4, se poleg  osnovne  dejavnosti  sedeža  mestne  uprave  in  po-ročnega urada uporabljajo poslovni. prostori še za gostin-sfcvo,   turistični biro s spominkaiiistvom   ter  poročoi   ser-vi^ s spremljajočimi dejavnostmi, cvetličarne in foto-ate-ljeji;
—  na predelu Mestnega trga, Starega trga in Levstl-kovega trga ter zahodne strani Stritarjeve ulice je trgov-
' sk.a magistrala s specializiranimi trgovinami široke po-trošne, trgovinami ročne obrti, specializiranimi obrtnimi služnostnimi   delavnicami   in   razstavnimi   prostori;
— na  predelu   Caokarjevega   nabrežja,  Ribjega   trga ter ulic in prehodov na Mestni  trg za gostinstvo, turi-zem, trgovine ročne obrti in specializiranih obrtnih služ-nosti;
—  na predelu Gallusovega nabrežja, Jurčičevega trga, Cevljarske ulice,  Brega ter Trga francoske revolucije za gostinstvo, galerijsko dejavnost, antikvariate, oblafiilne sa-lone za specializirane izdelke, trgovine s slikami in gra-fičnimi   pripomočki,   muzikalijami,   znanstveno   literaturo, rezbarskimi in restavratorskimi ateljeji;
—  na predelu Gosposke ulice, Novega trga, Salendro-ve in Križevniške ulice za dejavnosti, ki služijo znanstve-nim in kulturnim institucijam v tem predelu in to knji-goveznice, drobna grafična reprodukcija, sitotisk, fotoko-piranje,  popravila   glasbenih   instrumentov  In   Hnomeha-nika;
—  na predelu Gornjega trga do Rožne ulice ter na predelu Dvornega trga, Zidovske ulice in Zidovske steze so poleg gostinstva še specializirane trgovine in uslužno-stne obrtne dejavnosti;
—  na predelu vzhodnega dela Gomjega trga,  Rožne ulice,  Zabjeka,  Hrenove" in  Zvonarske  ulice  za  drobne obrtne in drobne servisne dejavnosti.
8.  člen
Frodajna skladišča na območju Stare Ljubljane ne smejo biti grosistična in se lahko uporabljajo samo za prodajne predmete manjšega obsega, ki niso navezani na dostavo z večjimi tovornimi avtomobili.
9.  člen
Mala gospodarstva na območju Stare Ljubljane, M so neposredno povezana s prodajo v uličnem poslov-nem prostoru, niso dovoljena.
Malo gospodarstvo, zlasti pa proizvodnja, ki slabša sanitamo higienske pogoje v stavbah in ogroža njihovo stabilnost, je nedopustno.
10.  člen
Razširitev poslovanja poslovnega prostora na površi-ne,  ki so opredeljene za javne cestne površine, ni do-pustna.  Občasno uporabo dovoljuje 2a ceste in promet pristojen upravni organ v posebnem postopku. 1. člen
Trgovine osnovne preskrbe so lahko na vsem ob-močju občine. Obstoječim trgovinam osnovne preskrbe ni dovoljeno spreminjati namembnosti brez soglasja pristoj-ne krajevne skupnosti.
12.  člen
Namembnost poslovnih prostorov v stanovanjskih prostorih, ki so po doloCilih 60. <5Iena zakona o stano-vanjskih razmerjih prekvalificirani v poslovne prostore, se določi v dovoljenju za prekvalifikacijo. Namembnost v takih prostorih je možno dovoliti samo za dejavnosti, ki ne motijo imetnikov stanovanjske pravice v stavbi v mir-ni uporabi njihovih stanovanj.
13.  člen
Nove stavbe na območju, ki ga določa 2. člen tega odloka, morajo imeti v pritličjih prostore za poslovno dejavnost, kar je predvideti v urbanističnih in zazidal-nili načrtih.
Tudi preuredltve obstojedih objektov na območju Iz 2. člena tega odloka, morajo biti v skladu z določili prejšnjega odstavka. Lokacijska in gradbena dovoljenja za gradnjo novih stavb in preureditev obstoječih stavb morajo v svojih pogojih upoštevati določila tega odloka.
14.  člen    ,
V roku enega leta po uveljavitvl tega odloka, se mora dejavnost, ki se opravlja v poslovnib. prostorih, prilagoditi namembnostim, ki so določene s tem odlo-kom.
Fo preteku enega leta, odkar je začel veljati ta od-lok, laHko i2yemama ostane prejšnja dejavnost toliko ča-sa, dokler se ne najde interesent, ki bo opravljal de-jevnost, določeno s tem odlokom.
15.  člen
Ne glede na določila 2. in 15. člena tega odloka pa se smejo uporabljati poslovni prostori v pritličju stavbe za pisarniško dejavnost v naslednjih stavbah:
—  stavba  »Kresija«   na  Adamič-Lundrovem  nabrežju, Pogačarjevem trgu, Mačkovi ulici in Stritarjevl ulici,
—  stavba Miklošičeva 24,
—  stavba Šubičeva 1,
—  stavba Mestmi trg 1, 2, 3, 4 in 27,
—  Miklošičeva 17, 19,
— Titova 17 oziroma Kidričevo 2.
Poslovna stavba Titova 17 oz. Kidričeva 2, je name-njena Izključno za dejavnost republiškega sekretariata a notranje zadeve SR Slovenije.
III. NAJEM IN UPORABA POSLOVNIH STAVB IN PROSTOROV
16.  «en
Oddajo poslovnih prostorov v družbeni lasti v najem v okviru dovoljene namembnosti je možno izvršiti samo po objavljeni javni licitaciji.
Izjemoma je možno poslovni prostor oddati v na-jem z neposredno pogodbo samo z dovoljenjem za sta-novanjske zadeve pristojnega upravnega organa, potem ko dobi mnenjfc pristojne krajevne skupnosti in samo-upravne stanovanjske skupnosti.
17.  člen
Če najemniki poslovnih prostorov prostore ne upo-rabljajo v skladu z določili o namembnosti po tem odloku, ima najemodajalec pravico odpovedati najemno pogodbo.
Ce lastnik poslovnih prostorov v zasebni lasti prosto-rov ne uporablja v skladu z določili o namembnosti po tem odloku, izgubi pravico do nadaljnje uporabe prosto-roT.
                                         18. člen
Ce nastane dvom, ali Se poslovni prostori štejejo za poslovne ali stanovanjske prostore, odloči o tem občin-ski upravni organ pristojen za stanovanjske zadeve v smislu določil 105. člena zakona o stanovanjskih razmer-jih (Ur. list SRS, št. 18/74) in 2. člena zakona o poslov-nih stavbah in poslovnih prostorih (Ur. list SRS, St. 18/74).
IV. KAZENSKE DOLOCBE
19.  dlen
Z denarno kaznijo od 20 do 5000 dinarjev se kaznuje za prekršek posameznik, če ravna v nasprotju z dodoč-bami členov 2, 4, 8, 9, 10, 15 tega odloka.
Z denarno kaznijo od 20 do 2000 dinarjev se kaznuje za prekršek odgovoma oseba pravne osebe in državnega organa, če ravna v nasprotju z določbami Členov iz prve-ga odstavka tega člena.
20.  člen
KrSitev dolodil tega odloka o namembnosti nadzoru-jejo inšpekcijske službe Uprave za inšpekcijske službe skupščine mesta Ljubljane in hišni sveti.
V. PREHODNE IN KONCNE DOLOCBE
21.  dlen
če nastane dvom, ali je predlagana dejavnost za po-samezni poslovni prostor ali poslovno stavbo v skladu z določili gornjega odloka, odloči o tem za stanovanjske zadeve pristojen upravni organ skupščine občine Ljub-ljana Center. Ta mora pridobiti predhodno mnenje sa-moupravne stanovanjske skupnosti, spomeniške službe, pristojne krajevne skupnosti in najemodajalca.
22.  člen
Z dnem,. ko začne veljati ta odlok, prenehajo veljati naslednji odloki:
—  odlok   o   splošnem   razporedu   (namerabnosti)   po-slovnih prostorov v zaščitenem območju Stare Ljubljane štev.  36-04/68  z  dne  5.  4.  1968  —  objavljen v  Glasruku št. 15/68,
—  odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o po-slovnih  prostorih   (prečiščeno  besedilo),  štev.   36-09/65   z dne 3. 4. 1969, objavljen v Glasniku št. 12/69,
—  odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o po-slovnih prostorih štev. 36-09/65 z dne 3.  H.  1969 — ob-javljen v Glasniku, štev. 24/69,
—  odlok   o   spremembi   in   dopolnitvi   odloka   o   po-slovnih    prostorih,    objavljen   v    Uradnem    listu    SRS, št. 19/73.
23.  član
Ta odlok začne veljati ostni dan po objavi v Urad-nem listu SRS.
PREDSEDNIK SKUPSCINE OBCINE
Stev.: 36-9/75                                       LJUBLJANA CENTER
Datum: 1. 4. 1976                    Hugo Kržan, dipl. gradb. ing.
Obrazložitev osnutka odloka 
o poslovnih prostorih v občini Ljubljana Center
Namembnost in druga vprašanja koriščenja poslov-nih prostorov na območju občine Ljubljana Center, so bila doslej urejena z odlokom o poslovnib prostorih, ki je bil objavljen v Glasniku št. 48/65 iz leta 1965, ter spremenjenim in dopolnjenim odlokom št. 36-09/65, z dne 3. 4. 1969. Nato je bil sprejet še odlok o splošnem razporedu poslovnih prostorov v zaščitenem območju Sta-re Ljubljane št. 36-04/68, z dne 5. 4. 1968 in istega leta objavljen v Glasniku, odlok o spremembah in dopolnit-vah odloka o poslovnih prostorih št. 36-09/65, z dne 3. 11. 1969, objavljen v Glasniku št. 12/69 in odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o poslovnih prostorih, objavljen v uradnem listu SR Slovenije št. 19/73.
Odlok o poslovnih prostorih iz leta 1965 (Glasnik St. 48/65) je urejal splošni razpored poslovnih prostorov, ureditev poslovnih. prostorov za določene dejavnosti v no-vih zgradbah, pogoje za odpoved poslovnih prostorov na-jemniiom določenih kategorij  in pogoje, ob  katerih  se
sme   poslovne  prostore  še  naprej   uporabljati  za  stano-vanja.
Odlok o splošnem razporedu (namembnosti) poslov-nih prostorov v zaščitenem območju Stare Ljubljane pa je določal, katere vrste poslovne dejavnosti se sme oprav-ljati v zaščitenem območju Stare Ljubljane in kaj so šteje za to območje.
Razlog za pripravo novega odloka so narekovale po-trebe po tem, da bi se vsa rozmerja uredila z enim odlokom in tako dosegla nova kvaliteta, ki bi ustrezala sedanjemu času in sedanjim prilikam. Drugi razlog je tudi potreba po uskladitvl odloka z novim zakonom o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur. list SRS, št. 18/74), ki v svojem 4. členu občinski skupSfiini omo-, goča, da z odlokom lahko določi:
—  kateri  poslovni prostori smejo služiti za določene potrebe,
—  da se  smejo uporabljati poslovni prostort v stav-bah, ki so v določenih ulicah ali delih ulic samo za do-ločene vrste poslovne dejavnosti, ali pa se ne smejo upo-rabljati za določene vrste poslovnih dejavnosti,
—  da morajo imeti stavbe, ki se zidajo na posamez-nem  območju,  poslovne  prostore   za  določene  poslovne dejavnosti,   v   skladu   z   urbanističnim   načrtom   ali  zazl-dalnim načrtom.
Pri sestavi osnutka odloka so s svojimi pripombami sodelovale vse krajevne skupnosti obfiine Ljubljana Cen-ter in Zavod za spomeniško varstvo. Osnutek odloka pa smo poslali v vednost tudi izvršnemu svetu skupščine mesta Ljubljane, stanovanjski skupnosti »Ljubljana«, sta-novanjski skupnosti občine Ljubljana Center, Zvezi sta-novanjskih skupnosti SR Slovenije in vsem ljubljanskim občinam.
Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Center Je na svoji 73. seji dne 24. 3. 1976 osnutek odloka obrsvnaval in občinski skupščini
predlaga,
da odlok  obravnava  kot  osnutek,  gn sprejme  in  da t javno razpravo.


Točka 11 Poročilo o pregledu zaključnega računa davkov občanov za leto 1975
Pregled je bll opravljen v smlslu 21. člena pravilnika o knjiženju davkov (Ur. list SRS, St. 2/73).
Pregled je bil izvršen dne 29. 3. 1976 po komisiji, kl jo je imenovala občinska skupština na 17. seji obeh zbo-rov dne 23. 3. 1976.
Komisijo so sestavljali:
—  predsednik: Lojze Jamnik, delegat zbora krajevnih skup-nosti skupščine občlne Ljubljana Center
—  Clani:
Vera Vodnik, davčni inšpektor obdine Ljubljana Center Kodrca Angelca, davčni računovodja SOb Ljubljana Center Treven Jožlca, vodja davčnega računovodstva pri skup-ščinl občine Ljubljana Center
I. VSEBINA ZAKLJUCNEGA RACUNA
Davčni zaključni račun se sestoji iz bruto Oilanee obr. KD6, bilance, obr. ZRl in pregled dolgov in prepla-6il zavezancev za prispevke in davke obr. ZR3.
V ZR3 je prikazano stanje salda na dan 31. 18. 19*75 za vse vrste davkov, ki jih je odmerjala tn izterjevaia davčna uprava, oziroma vodila individualno evidenco.
Te obveznosti so: a) Davki:
—  davek od kmetijske dejavnoaU
—  davek od obrtne dejavnosti
—  davek od Intelektualnlh »toritev
—  davek na posest stavb
—  davek na dohodke od premoženja — najemnina
—  davek iz OO iz delovnega razmerja
—  davek iz skupnega dohodka občanov
—  davek od premoženja in premoženjsklh pravlc
—  davek na dediščine m darila
b)  Prometni davek:
—  prometni davek od prometa proizvodov In storitev od obrtne in drugih dejavnosti
—  prometni davek od prodaje nepremičnin
c)  Prispevki:
—  vodrri prispevek od kmetijske in obrtne dejavnosti
—  krajevnl   samoprispevek   od   obrtne   dejavnosti   in   iz delovnega razmerja
—  prispevek   za   pokojninsko   in   Invalidsko   zavarovanje upokojencev
.  — prispevki,  predpisanl  za samoupravne  interesne  skup-
nosti. č) Razne obveznosti:
—  katastrska taksa
—  članarina za republiško gospodarsko zbornico
—  starostno zavarovanje kmetov
d)  Obveznosti,  ki   jih  davčna  uprava le  prisilno  izterja:
—  carinske dajatve
—  sodne takse
—  prispevek za socialno zavarovanje
—  denarne kazni za cestno prometne prekrške
—  stroški postopka (popreCnine) — sodnika za prekrške
Individualna evidenca je bila naložena na 19.426 davčnih karticah, od tega:
—  za davek od obrtne dejavnosti                                   790
—  za prometni davek od obrtne dejavnosti                  283
—  za davek na cestna motorna vozila                           139
—  za davek na stroje, čolne ua orodje                             75
—  za davek na posest stavb In prispevka
za zaklonišCa                                                            3.976
—  davek od kmetijske dejavnosti                                   230
—  za davek na dohodke od premoženja-najemnine      1.296
—  za davek od skupnega dohodka občanov                10.800
—  za davek iz delovnega razmerja                                 587
—  za prispevek za pokoj. in invalid. zavarovanje           727
—  za davek od nepremičnin                                            151
—  za da"ek od premoženja ln premoženjskih
pravic                                                                            61
—  za davek od dediščin in daril                                   101
—  za prometni davek od uvoza motornih vozil             101
—  za starostno zavarovanje kmetov                                  2
Na zbirnih računih 50100-846-035-16 in 50100-846-025-21 je bilo opravljenih 76.990 vknjižb in v glavnem razredu 6.450 vknjižb. Letni zaključek — ročno je bil napravljen na 19.426 individualnih karticah.
II. FORMALNA IN MATERIALNA PRAVILNOST ZAKUUCNEGA RACUNA
1.  Zaključni  račun je sestavljen na  podlagf evidenee, ki  se  vodi  po  predpisanem  enotnem tačunskem načrtu davčnega knjigovodstva ter na podlagi pravdlnika o knji-ženju davkov občanov.
V razredu 0 je izkazan promet na računih banke in depozitov: razred 1 zajema račune prispevkov in davkov; razred 2 pa račune davčnih zavezancev.
2.  Naložene so naslednje knjige:
—  analitični računi zavezancev
—  sintetični računi zavezancev
—  računi davkov in prispevkov — glavni razred
—  sintetični računi davkov in prispevkov — glavni razred
—  pomožni dnevniki
—  glavni dnevnik
—  register zavezancev
3.  Vse kartioe so overovljene in pravilno zaključene. OdJožene kartioe  so povezane. Knjižna dokumentacija se hrani v arhivu, urejena je kronološko tako, da jo je mo-goče hitro poiskati.
4.   Komisija je primerjala prenos vsen zaostankov in preplačol iz leta 1974 v 1975 na računih razreda 1 in raz-reda 2 in ugotovila, da se prenosi ujemajo oziroma otvo-ritvend saldi per. 1. 1. 1975. Zaključna bilanca se ujoma z otvoritveno bilanco. Na preskok so blli pregledani pre-
nosd saldov na individualnih kartioah davčnih zavezancev. Ugotovljeno je bilo soglasje s pregledom stanja dolgov in preplačil zavezancev.
5.  Pregledane  so bile  vknjižbe odmere po odmernih razporedih.  Vknjižena  odmera na zbirnih slntetičnih ra-čunih in na karticah individualnih zavezancev je v pre-gledanih primerih pokazala soglasje. Ugotovljeno je bilo, da je knjigovodstvo knjižilo odmero na računih razreda 1 po seštevkih odmernih razredov, ki služijo za andividualna knjiženja.
6.  Na podlagi podatkov iz bruto bilance je bilo vknji-ženo v letu 1975
—  tekočih plačil v letu 1975                        din 52,784.370,68
—  skupni promet v koloni plaCil                din 58,883.281,83
—  razliksTpreplačil iz 1. 1974                       din   6,096.911,15 kar soglaša z zaključnim računom
preplačil iz leta 1974
—  tekoče obremenitve v letu 1975                din 55;077.492,38
—  odplsi v letu 1975                                din — 1,022.147,90
—  skupni promet obremenitev                     din 54,055.344,48
—  skupnl promet v koloni obrem.            din 63,734.910,53
^razlika zaostankav iz 1.  1974                  din   iT,679.566,06
kar soglaša z zaključnim računom zaostankov Iz leta 1974
Na depozitnih računih je bil knjižen promet v znesku din  1,396.555,71.
Depozitni računi so bili razčiščenl desetdnevno ob praznitvi računov in ne izkazujejo salda.
Praznitev z zbirnih — prehodnih računov je bila Izve-dena trikrat mesečno z virmanskdmi nalogi v proračunske račune. Zadnja praznitev za leto 1975 je bila odvedena 12. 1. 1976. Knjigovodstvo je v letu 1975 dvanajstkrat sestavilo ključ za razdelitev dohodkov uporabnlkom.
Vsi ključi so bili sestavljeni na podlagi obremenlter po posameznih davkih in prispevkih v skladu s predpisi.
7.   Vračila preveč  ali  pomotoma plačanih davkov so bila izvršena v skupnem znesku din 234.614,35.
Vknjižbe vračil so bile sprovedene na podlagi izdanih odločb in virmanskih nalogov.
Vknjdžbe pregledane na preskok se ujemajo z doku-mentacijo.
8.  Predpisani prispevki za SIS so btli pokriti v višinl 93,45 odst.
9.  V letu 1975 je bilo odplsanlh na vseh vrstah davkov in prispevkov                                  din 1,022.147,90, od tega:
—  davek od obrtnih in drugtfi
gospodarskih dejavnosti                            din    190.953,46
—  davek  od  skup.  doh. občanov                 din    566.433,45
—  davek na posest stavb ¦ zemlja - najem.   dln     77.815,35
—  davek od nepremičnin in pravic               dln    I08.14!l,70
—  davek od dediščin in daril                        din       6.003,75
—  davek Iz delovnega razmerja                    din     37.627,80
—  ostalih obveznosti                                      dln     33.172,40 skupaj odpisi                                            dln  1,022.147,90
Vsi odpisi so bili knjiženi na podlagi mesečnega pre-gleda odpisov.
Pregled na preskok je pokazal soglasje z dokumen-tacijo.
10.  V spodnji tabell so prikazane obremenltve in pl»-dila davkov v posameznih letih:
I             I
i • I    I    I    1 !
1969      21.142,51.1             100             19.683.790             100           93
1970      26.472.398             125             23.629.989             120            89
1971      33.745.252             160             30.193.961             153           89
1972      4.1.770.239             196             35.632.476             181            85 19T3             50.112.935             237             42.35*9.643             215            84
1974      46.159.455             214             41.578.300             211            92
1975      63.548.123             300             58.697.494             298            912
L   11. V letu 1975 je davčna uprava povzela naslednje ttfcrepe:
—  skupno je bilo obračunanih zamudnih      srrviifr/.v. tpc obresti                                                         - iOn 183.42140
—  davčnih opomlnov ]e bilo izdanlh                    kom 5.797
—  izdanih sklepov o prisilni izterjavi                  kom 2.469
—  blokadje žiro računov                                       kom    510 «- izdanih odločb o prepovedl na OD                 kom 1.839
,><*».opravljenih  rubežev                                           kom       6
1S.  Zamudne obresti  v znesku din  163.421,10 so blle
obračuname na davku od obrtne deja/vnosti tn na prispev-
Dosežen promet plačil
Sa preplačila 1974                                       6,098.911,15
Plačila v 1. 1975                                          52,784.370,68
Sa dolga 31. 12. 1975                                  4,851.628,70
Skupaj:                                                      63.734,910,53
BUanca
Aktiva                                         Pasiva                 %
1.  Prepladila          2,112.8093     Terjatev               6,964.438,05
2.  Terjatve              6,964.438,05   Prepla&la            2,112.809,35
Skupaj:                   9.077.247,40                                9,077.247,10
IV. ZAKLJUCEK
A Ugotovitve
Komisija je ob pregledu zaključnega računa o davkih za leto 1975 ugotovila, da je davčno knjigovodstvo tekoče spremljalo vse dogodke in razčdščevalo salde zaostankoV.
Tudl preplafiila v letu 1975 so bila po zaslugi delavcev davčnega  računovodstva v veliki meri  razčiščena.
Komisija prt pregledu zaključnega računa ugotavlja, da napak v davčnem računovodstvu ni. Organizacija dela je zadovoljiva, težava je v tem, da je zadnje čase precej delavcev odsotnih zaradi boleznl in porodniškega dopusta. B Priporočila davčni npravi
1. RaCunovodstvo v povezavi z izterjavo naj pripravita predlog glede odpisa zastarelih in neizterljivih obveznosti obrtne dejavnosti. Mnenje za odpis naj poda pristojna krajevna skupnost, kamor spada davčni zavezanec do 30. 9. 1976.
ku iz delovnega razmerja. Stroški prisilne Izterjave so bili obračunani v znesku din 22.366,30 na vseh vrstah davkov.
13. Komisija je pregledala pravilnost ugotovltve de-janskib dolgov in preplačii na računlh razreda 1 In ugo-tovila, da je bil izračun saldov pravilen in v skladu s predpisi.
III. POVZETEK IZ BRUTO BILANCE
V letu 1975 je bil dosežen promet plačil in obremenl-tev, kot sledi:
Promet po predpisu  (obremenitve)
Sa dolga  1974                                              9,679.566,05
Odmera  1975                                              54,891.704,98'
Odpisi v 1. 1975                                           1,022.147,90
Stroški In obresti  1975                                 185.787,40
Skupaj:                                                       63.734,910,53
2.  Računovodstvo  na]  dosledno  obračunava  zamudne obresti na vseh vrstah davkov
3.  Izterjava davkov je bila v letu 1975 dokaj uspešna. Glede na določila dogovora o splošni porabi v občinah
, v letu 1976 in posebnega dogovora o splošni porabi v ljubljanskih obdinah v letu 1976 pa bo potrebno vložiti posebne napore za sprotno in dosledno Izterjavo vseh odmerjenlh obveznosti,  da  bo  Ljubljana lahko  izpolnila
. prevzete obveznosti do sklada za izgradnjo osnovnih šol in vzgojno varstvenih zavodov.
V. PREDLOG ZA  POTRDITEV  ZAKUUCNEGA RACUNA
Komisija je ugotovila, da so bile vse pregledane vknjižbe opravljene na podlagi llkvldiranlh temeljnlc in da sta bruto bilanca tn bilanca med seboj uravnovešeni ter soglašata s pregledom dolgov In preplačil individualnlh zavezancev. !         Zato komisija
predlaga
skupščinl občine LJubljana Center, da zaključni račun davkov občanov za leto 1975 potrdl.
PREDSEDNIK KOMISIJE Lojze Jamnik, 1. r.
Bruto promet po vrstah davkov v letu 1975
Slntetika      Naziv davkov                  Obremenitev       Odpisi   ««Lf -     PlaSila    .f5«  °SgT        L 1^6
preplacila
20010   Davek od obrtne dej.                 26.322.136,30     190.963,45      116.275,65     22.965.743,15     3.261.715,35     4.225,896,70    964.181,35
20011    Davek od stavb                             1.813.246,80      77.815,35         2.241,90       1.830.156,05         92.482,70       203.753,25    296.235,95
20012    Dav. Od sk. doh. obč._________15.984.933,20     568.433,46       11.679,20     15.098.429,05        329.749,90     1.068.007,20    728.257,30
200       Skupaj                                             44.120.31630     837.202,25      130.196,75     39.914.328,25     3.498.982,55     5.437.657,15 1.988.674,60
201        Zav. za dav. po odbitku — obrt.  8.769.451,08                —                 —       8.768.461,08                     9
202       Zav. za dav. in prisp. iz BR     5.364.185,30      37.627,80       54559,10       4.261.960,70     1.119.555,90     1.194.610,40      75.054,50
204        Zav. za dav. od premoženja          543.422,10        5.981,40              v —         529.628,70           7.812,00         31.696,00      23.884,00
205        Zav. za dav. na ded. in darila        230.843,65        6.003,75           219,55          167.729,65         57.329,80         57.572,15          242,35 210      Zav. za davek po odbitku —          401.005,15                —                 —         401.005,15                     0
intelekt. storitve
221        Zav. za davek po odtegnitvi         768.215,45                —                 —         767.020,70           1.194,75           1.194,75                — (uvožena vozila)
222       Zav. za davek od nepremičnin   3.231.537,60     108.141,70             56,00       2.983.075,20        140.375,70        143.535,60       3.159,90 245       Zav. za pok. ln inv. zav. up.      1.138.447,40       27.191,00           357,00       1.085.235,40         26.378,00         48.172,0»      21.794,00
Skupaj                                             20.447.107,73     184.945,65       55.590,65     18.985.106,58     1^52.646,15     1.476.780,90     124.134,75
Skupaj raz   2                                64.567.424,03   1.022.147,90      185.787,40     58.879.434,83     4.851.628.70     6.964.438,05 2.112.809,35
DOGOVORI — SKUPŠČINSKA PRILOGA, urejs  sekretarlat   skupščine   občine  Ljubljana   Center          I
Tisk CGP DELO — Ljubljana, 12. aprila 1976