mnj. viakdaB to
UiMd <toU7 Sunday»
M«.............
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
>•»»» W«»<MMM»M>—WWWW
Uradniški tn upramllkl pro« tort: •NT 8. Lawndala Ara,
Offloa of Publication: M6T South LawndaU Ava Talaphona, Roekwall 490«
r>»»»»»»<»»»»#»»ooooo*o*«»oo»ooooooo#oooi
leto-yea* xm
Cat Usto j« M
USST^JT^ ¿¡¿gS SLSVSZ CHICAGO, ILL., PONDEUEK, 30. JANUARJA (JAN. 30), 1939 Bubacrlptkm «6.00 Yearly
STEV.—NUMBER 20
Aooaptanoa for —Ufa»! at spadal rati «I poataga prarldad t>r to —tio 1108, Act «f Oct i, 1017, authoriaod on Juna 14, 1911.
Italijanski fašisti obnovili demonstracije proti Franciji
Policija preprečila naval na urad francoskega poslanika v Rimu. Zunanji minister Bonnet naznanil sporazum med Francijo in Anglijo glede «kupne akcije proti Italiji» če ne bo Mussolini potegnil svojih čet iz Španije. Državna zbornica izrekla zaupnico Daladier jevi vladi
Rim. 28. jan. — Italijanaka
kampanja proti Franciji je bila obnovljena z napadi na Francijo v fašističnem tiaku in demonstracijami v Rimu ter v drugih julijanskih mestih. Fašistični študentje, katerim se je pridružila velika množica, ao včeraj prikorakali pred urad francoskega poslaništva v Rimu, kjer so pričeli kričati: "Proč s Francijo!" Naval na urad je preprečila policija, ki je bila pozvana v akcijo.
Nekaj ur prej je demonstrante pozdravil diktator Mussolini, o »o se zbrali pred njegovo pa-
aco. Mussolini se je moral dva* rat prikazati na balkonu, ko so ilemonstrantje vzklikali za anek-nijo Korzike, Tunisije in drugih
rrancoskih kolonij v Afriki.
Rimski list La Tribuna je o-mešil sugestijo francoskega zunanjega ministra Bonnet« glede klicanja nove mednarodne kon-
erence, na kateri naj bi razprav-jali o končanju spora med Francijo in Italijo. Liat naglaša, da lrcjSnje izkušnje so jasno de-nonatrirale brezplodnost medna-[odnih konferenc.
Pariz. 28. jan. — Premier -adier j« naznanil, da je spor med ■'rancijo in Italijo dosegel kritični točko. Naznanilo je aledilo de-ilaraciji zunanjega ministra k>nneta, da sta ae Francija in 'elika Britanija aporazumeli gle-e akcije, ki jo boata podvzeli ->roti Italiji, če ne bo Mussolini otegnil svojih čet iz Španije.
Daladier je govoril v državni bornici ob zaključku deset dni rajajoče debate o zunauji poli-iki. Poslanci so mu viharno a-»la vdiral i, ko je izjavil, da bo ijegova vlada še nadalje odločno dbijala italijanske zahteve, krnica mu je soglasno izrekla a»pnico in odobrila njegovo po-tiko, ki je integralnost franco-kega imperija in protekčija komunikacijskih zvez med Franci-' >n njenimi kolonijami.
Predlog socialiatičnih poslan* v proti neintervenclJI v Španiji Wl poražen s 874 proti e88 gladom. nakar je bila debata o •aladierjevl zunanji pohtiki za-Ijuiena. Zbornica j« nato odo-_ri,a odredbo obrambnega mini-. ti-a Klede vpoklica 80,000 mož zastavo, •
IDaladierjev govor je bil izmed kar jih je imel v zbornici, •Mj pesimističen, kajti on je ■°v°nl v momentu, ko je 50,000 'Matov v Rimu proslavljalo pa-f Rttf,celone in demonstriralo Laneknijo Tunisije in drugih fcncoskih kolonij v Afriki.
»ancija mirno poslušala r'»J" i« Italije," je rekel Dala-'Povem vam, da Francija 1 «*»va, ki se boji groftenj. V momentu je gotova, da ata .nj,'Ml ^rani Velika BriUnija Tika. Prijateljstvo, ki nas r* ^ velikega pomena. Stoji-" prH novimi potežkočami in ¡■Sijaji. Naše delo je težko, a [ '"^strašimo. Francija mo-^,f!;notna in pripravIJtna na j™ »i« ga teritorija."
r«nco w zahvalil
f<"9o linija —
2j. jan. — DikUtor Mus-^ Prejel telegram od ge-g^rara-a. vrhovnega poslanske faŠiatične ar-M* I*deu Barcelone "Vam * Jonskim četam izrek«m pravi Fran-
Kitajska se ne bo podala, pravi Kaisek
Japonci se pripravljajo na novo ofenzivo '
Cungking, Kitajska, 28. jan.— General Ciang Kaišek, vrhovni poveljnik kitajske oborožene sile, je dejal, da se Kitajska ne bo ni-ficdar podala, niti sklepala kompromisov z Japonsko, zaeno pa je napovedal, da bo izšla končno kot zmagovalka iz vojne.
Kaišek je govoril na seji ekse-kutivnega odbora Kuomintanga, vladne stranke. Dejal je, da se Japonska nahaja v resnih eko-t nomskih in finančnih potežko-čah, poleg tega pa je njena vojaška moč silno izčrpana. Kitajska lahko mobilizira nadaljnje armade, ker razpolaga z veliko človeško silo.
Sanghaj, 28. jan. — Divizija japonskih čet j« zasedla bojno črto na severni-atrani r«ke Suj, trideset milj severno od Nančan-ga v severni Kitajski. Iz tega sklepajo, da se bo japonska ofenziva proti Nančangu, glavnemu mestu province Kiangsi, obnovila.
Sest japonskih divizij je koncentriranih v tej provinci. Sektor pri reki Suj je bilo pozorišče ljutih bitk med Japonci in Kitajci pred nekaj meseci. Japonci so iprizorili več naskokov na utrjene kitajske pozicije, a so bili vselej vrženi nazaj z velikimi izgubami.
trlde
•'in,
kh
al<i
I zmago/
V^rmjn«.
Zadnje vesti
ClLI. — Najnovejša poročila omenjajo 25,000 do 30,000 mrtvih v potresni coni. Ranjenih in pogrešanih nihče ne št«je.
ŠPANIJA.—Lojaltetični beguni iz Katalonije navalili n« francosko mejo. Veliko pomanjkanje orožja in streliva je «trlo ob-rambo Katalonije.
OGRSKA.—Nacijaka diktatura prevzame madžarsko vlado.
AMERIKA.—Burbonei «i I«. Nt i ta jo, her je Roosevelt izgubil kontrolo nad kongresom kljub večini demokratske stranke. — George Weinberg, gengež in glavna prič« proti t«m«niUkemu raketirju Hinesu, je izvršil samomor.
-.-^
Sodišče udarilo župana Hagueja
Proti omejevanju svobode govora
Philadelphia, Pa^ 28. jan. — Federalno prizivno sodišče je razsodilo, da Frank Hague, župan Jersey Cityja, N. J., nima pravice omej«v«ti svobode govora in zborovanja uradnikom in organizatorjem unij CIO. S tem je potrdilo odlok federalnega sodnika Williama Clarka proti Ila-gueju in njegovi politiki, ki st« kratil« pravico govora, poleg tega pa je razglasilo vse mestne odredbe, na katerih podlagi je policija nastopala proti govornikom, za neustavne. . županov odvetnik je naznanil, da bo vložil priziv proti razsodbi pri federalnem vrhovnem sodišču.
Vojna med Hague jem in I*wl-sovo grupo ss j« pričela pred enim letom, ko j« policija pričela razbijati shod«, ki so jih sklica« vale unije CK) z namenom, da organizirajo delavce v Jersey Cl-tyju. Več organizatorjev CIO je Hague jeva policija izgnala iz mesta.
Katoliška univerza kaznovala profesorja
St. I/Miis, Mo., 28. jan. — Tukajšnja katoliška univerza je odslovila dr. Moyerja 8. Fleiaher-ja, ki je tamkaj 23 let vodil medicinsko fakulteto. Odslovlj«n je bil z«radi tega. ker je sodeloval pri nekem javnem shodu v prid španski republiki.
Isroa- K
Protikomunistični
pakt dobi zobe
/ • i * ' Obnova kampanje zli vrnitev kolonij
Berltir, 28. jan. — Nemčija, Italija in Jajgmska, ki po Hitlerjevi trditvi tvorijo "svetovni politični trikot", se pripravljajo na obnovo kampanje proti demokratičnim državam, zlasti pa proti Franciji in Velik I Britaniji. Tu napovedujejo, da bo Hitler iu zahteval vrnitev kolonij, ka lere je Nemčija izgubila v svetovni vojni.
Protikomunistični pakt, v ka terem so povezane Nemčija, Italija in Japonska, bo dobil aobe v obliki militarističnih klavzul. V Berlinu sicer pravijo, da to ne bo ustvarilo vojaške zveze med ta mi državami, temveč le pogoj« za rastegnitev protlkomu i stičnega pakta. Možno je, da bo Hitler naznanil raztegnitev pakta v svojem govoru v parlamentu, ki se sestane v svojem zasedanju v pondeljek.
Sila osi Rim-Berlin bo kmalu demonstrirana v Sredozemlju. V Nemčiji slutijo poostritev konflikta med Italijo in Francijo in nacijski tisk je že naznanil, da bo Nemčija podpirala "upravičene" zahteve, da Italija dobi koncesije v francoskih kolonijah v Afriki.
Da bo Nemčija povečala politične aktivnosti v drugih državah, potrjuje izjava Josefa Gro-ha, governerja Porenja. On Je govoril na masnem shodu rujavo-srajčnikov in naglaša!, "da Nemčija je mlada država, kateri se obeta velika bodočnost. Ona bo šla pred svet in odločno zahtevala svoje pravice ter odprto povedala vsemi kaj hoče."
Benei pride v Chicago prihodnji mesec
Chicago, 28. jan. — Dr. Edvard Beneš, bivši predsednik češkoslovaške republike, se bo vkrcal na psrnlk prihodnji četrtek v Southemptonu, AngliJ«, ki odrine proti Ameriki. V Chkago bo dospel II- februarja, kjer bo dobil pozicijo profesorja n« člka-ški univerzi. Naznanil o Bene-šovem prihodu je objavil Robert M. Hutchins, predsednik univer-
ze.
Naciji predrzno motijo Norvežane
Oslo. Norveška. 28. Jan,—Nor-v«ške trgovinske tvMkC ki imajo kupčijske zveze s Nemčijo, so zadnje čase prejele iz Berlina predrzno zahtevo, da morajo odsloviti vse Žide. ki ao pri njih eventualno upoaleni. Kdor t«gs ne stori, izgubi naročil« is Nemčije.	. ,
Nevarnost bolezni v potresni coni
Veliko Iteyilo mest v razvalinah
Santiago, Čile, 28. ¿«n. — Razdejana mesta In vasi se silno trudijo, da odvrniejo nevarnost nalezljivih bolezni v potresni coni v južnem in centralnem delu države. Koliko človeških žrtev je zahteval potre«, ¿e ni ugotovljeno. Nekateri trdijo, da 'je bilo 8000 do 20,000 ljudi ubitih, toda vzelo bo v«č dni predno bo do-gnano natančno število Žrtev.
Rešilno tooštvo4je na delu v vseh prizadetih milstih. Doslej je potegnilo že več sto trupel izpod razvalin. Rdeči križ, vojaške čete, policija in prostovoljci so priskočili na pomoč prebivalcem. Zdravniki in bolničarke prihajajo v potres!» eonb z letali, vlaki in parniki. Več tisoč ljudi je brez atrehe in živil.
Chillan je meato amrti. Samo v tem mestu je potres zahteval do 4000 žrtev. Veliko *tevilo trupel s« nahaja šb pod razvalinami. Tristo ljudi je bilo ubitih v nekem gledališču, ki so ga podrli prvi potresni sunki.
V Concepcionu, mestu, ki je imelo 77,500 prebivalcev, je 15,-000 ljudi brez atrehe. Druga me-ata, ki ao v rasvaUnah, ao Par-ral, Longavi, S^nta Barbara, Cauquenoa in Talkah uana.
W«shingt«n, D. C., 28. jan. — Predsednik RooapValt je obljubil pomoč prebivalcem v čilejski potresni coni. "Želimo storiti vse,
kar je v naši moč), da ublažimo bedo," se glasi talagram, ki ga je
Roosevelt poslal {fodsedniku n-
!■ 11 ii ,iipMf>
Direktor ^podružnice Rdečega križa v panamski prekopni coni je odlet«l z letalom proti Cileju. Nadaljnja fetala z živili in idra-vili bodo odrinila in z njimi voč ameriških zdravnikov. Ameriški rdeči križ j« še prispeval $10,000 v sklad čilejske organizacije, ki nasičuje reveže v potresni coni.
bojalisti bodo vztrajali v vojni
Izjava španskega poslanika v Londonu
London, 28. jan.—6panskl poslanik Je všpraj izjavil, da je padec Barcelone povečal, ne znižal, odporno silo lojalistične armade in ljudske vlade. Dejal J«, da ljudska vlada š« vedno kontrolira armado 700,000 mož, bojno mornarico, ki uključuje trinajst križsrk, sodem podmornic, pet torpednih ladij in dve topnlčar-kl.
Otok Mlnorka v Sredozemskem morju s pomorsko bazo, ki nad-k ril Ju je fašistično bazo na otoku Malorki, je še vedno v lojslistič-<nih rokah. Dalje lojalisti kontrolirajo glavna mest« sedmih špan-«kih provinc, obrežje v dolgosti petsto milj ob Sredozemskem morju, pomorsko hszo v Karta-geni, Valancijo. Alicanto, Alme-rijo in v«č manjših prisUniških mest, kakor tudi ozemlje, n« katerem živi 10,000,000 prebivalcev.	-
Preiskav* federalnega delavskega odbora
VVashington, I). C., 28. Jan. — Kongresnik C. A. Anderson, demokrat iz Missourijš, je predložil resolucijo, v kateri z«htev« pršiskavo oaelija federalnega delavskega odbora. V svojem govn» ru j« dejal, d« ae Amerlšk« delavska federacija in industrije! pritožujejo, d« je odbor pristranski v svojih razsodbah. On j« tudi predl«gsl ustanovitev kongresnega odaek« in pozval kongres, naj dovoli $50,000 z« financiranje preisksv«. ildaek naj M poročal o rezultatu preiskave kongresu najkasneje do J. junij a.
FAŠISTIČNE KOLONE Se vedno prodirajo
Franco izpustil več tisoč jetnikov
MEDNARODNA BRIGADA RAZKROPLJENA
. Hendaye, Francija, 28. jan.—• Triumfalno fašistično vkoraka-nje v Barcelono ni prineslo odmora Francovi ofenzivi v Kataloniji. Rebelne armade so po padcu Barcelone pričele prodirati proti severu, kamor so se umaknili lojalisti.
Fašistične čete so v svojem prodiranju že zasedle nekuj mest in vasi na severni strani glavnega mesta Katalonije. Letalci so z bombami napadli Figueres, kamor so Be umaknili člani Španske ljudske vlade. To je glavno mesto province Gerone In leži 60 milj severnovzhodno od Barcelone. Tri četrtine katalonskega o-zemlja je Že |>od kontrolo upornikov.
Barcelona, 28. jan. — General Franco je odprl ječe v Barceloni in predmestjih in izpustil okrog 6500 jetnikov. Ruhdu Emiral, re-prezentant turške vlade v Barceloni, je odšel v jetnlšnlcl v San Eliasu in Las Cortsu in zahteval izpustitev 1100 jetnikov, med temi 500 žensk. Upravitelja jetniš-nic sta takoj ugodila njegovi zahtevi iu izpustila jetnike. Med njimi jih je bilo mnogo, ki so bili v ječi dve leti.
Perpignan, Francija, 28, jan. — Neki Avstrijec, ki s« Jo boril v lojalistični armadi pod imenom Henry Harding, je včeraj dospel v to mesto s poročilom, da so bombe fašističnih letalcev ubile In ranile 800 izmed 3000 članov mednarodne brigade v napadu na La Garrlgo, ki leži 18 milj severno od Barcelone. To brigado so tvorili Cehi, Avstrijci, Italijani in Nemci. *
Mehiški list obsodil gonjo proti Udom
Mexico City, 28. Jan. — Proti-židovske demonstracije, v katerih je hotela drhal linčatl nekega židovskega trgovca, so Itsvs-le ostre kritike v listu La Pren-ss. List piše, da Mehika n« sme posnemati nemških nacljev v gonji proti židom. Drhal je navalila na več žldovaklh trgovin in razbila a kamenjem šipe v oknih. Policija je ojačila stražo ob hiši v predmestju, v kateri stanuje I ¿eon Trocki, bivši vodja ruskih boljšcvikov, ki ga je Stalin izgnal iz Sovjetske unije. Policija je rešila iz rok drhall Jacobs Glantza. direktorja židovske dobrodelne organizacije In pred sodnika židovske trgovske zlsir-nice, ki ga je hotela linčatl.
Cehoslovakija priznala Franca
Praga, 28. jan. — Cehoslova-ftka vlada Je včeraj formaDto priznala režim Kranclsca Franca v Španiji in pretrgala stike s španskimi lojslistl.
Domače vesti
MilwauŠke novice
Milwaukee. — John Lenko, bivši gl. tajnik JPZ8, ki ga je gl. nadzorni odbor te organita-cije dal aretirati, je bil 20. t. m. izpuščen proti kavciji. Dne 3. februarja bo spet zaslišan pred sodiščem. Lenko Je formulno obtožen poneverbe v vsoti $8000, vendar bo ta vsota znižana, če preiskava, ki je zdaj v teku, pokaže manjši deficit. Lenko je izjavil pred sodnikom, da je $1500 tvezinega denarja porabil za popravila na svojem poalopju, ostali del manjkajoče vsote je pa šlo za rasne druge stvari. Lenko je bil nepretrgoma 15 let gl. tajnik JPZS.—Dn« 22, januarja je u-mrl Matt Mutko, star 50 let In doma od Braslovč v spodnji Savinjski dolini. V Ameriki je bil 26 let In podlegel je jetlkl. Bil je' član društva 234 SNPJ in društva 7 JPZS. Tu zapušča ženo, dva sinova in hčer. — I)no 24. t. m. je umrla MariJu Ladru, stara 88 let in rojena pri Sv. Vidu v Šaleški dolini. V Ameriko jo je dobila njena hči Ana OsoJ-nlk pred 25 leti in pri njej je umrla. Prej so živeli v Wenonl, III., zadnjih 10 let pa v Milwaukee ju. Pokoj niča ni bila pri nobenem društvu, ker J« prišl« prestara v Ameriko. — Pred nekaj dnevi Je v West Alllsu umrla Jo-Žefina 1/eben, stara 65 let in doma od Radgone na Spodnjem Štajerskem. V Ameriki je bila 10 let in tu sapuŠČa moša, sina in Štiri hčere. Vse tri pogrebe je oskrbel Ermenčev pogrebni zavod. — Zadnji teden je deset Slovencev In Hrvatov prejelo državljanski papir,
V bolnišnici
E. Moline, III. — tJIenn (Jra-nell, Član društva 286 SNPJ. s« nahaja v javni bolnišnici v Moll-nu, v kateri je bil operiran 24. t. m. — Anna Hendricks, tudi članica omenjenega društva, se zdravi doma. Obiski so dovolj«-nl. •
Nov grob v starem kraju
Arma, Ksns. — Agnes Dolanc iz Arme je dobila žalostno vest, da Je v Zupah pod Kumom umrl njen oče MIha Krajšek, po domače Gorjančev oče, v lepi starosti 90 let.
Novice Is Penne
Bessemer, Pa. — Pred kratkim so tu našli ixiuiaa Slmčiča mrtvega. Mrtev je bli te tri dni, kakor je ugotovil pogrebnik. Doma je bil od Kastava v Primorju, vdovec že dolgo let In tu ne zapušča sorodnikov. — V James Cltyju, Pa., J« umrl Iv«n Zulsr, star 54 let in rojen v Gorenjih Ot«v«h nad Cerknico. Podlegel je rsku v želodcu in tu z«pušča tri sinov«, hč«r in dve sestri.
Vesti Is rtovetond« ,
Cleveland. — Msrgsreta Ha-rlč Je te dni padla po ledu v bližini svoje hiše in m* tako poškodovala, da so Jo morali odpeljati v bolnišnico.—Rojak biuis Pod-pudec Je odprl novo gostilno na Waterloo Roadu.
Nesreča francoskega potniškega letala
Berlin, 28. jan. — fttlrjo člani INisadka in dva potnika so se u-bili včarsj, ko Je letslo frsneoske družbe v H*tu is Psriza proti Kolinu, Nemčija, v megli zadelo ob dimnik n«k* tovsrn* in trešči-lo ns tisa. Nesreč« s« Je pripetil« bližini Kolin«.
H. T. J*!»«».
sik m K Ha Jakam
Delavski vodja v Angliji izključen
Undon, 28 Jan. — Hir Stafford Crippe, 4tf-Mni levičarski i nI j« v delavski sranki Anglije, Ja bil zadnje dni izključen Iz stranke. Izključila ga je z oaem-najstimi glasovi .proti enemu «k* sekutiva stranke is razlog«, k e» je z«č«l na svojo pest delovali im ljudsko fronto S komunisti, s katerimi noče del«vsk« stranka imeti nobene gv«ze.
angleški minister posvaril nemčijo
Velika Britanija se ne boji nobenega sovražnika
OBRAMBA ZUNANJE POLITIKE
LONDON, 29. Jan.-4>r«ml«r ( hamberlain je sinoči v svojem govoru posvaril Hitler j« In Mu«-aolfoij* naj ne «kuš«t« "domini-r«tl «vet a oboroženo «flo, kajti Velika Britanija in druge demokratične države ae ne bodo nikdar podvrgle sili." Premier j« omenil Koo«ev«ltovo novoletno po-nlanlco kot dok««, d« s« bodo demokratične države odločno uprle diktator Jem. On «e popolnoma strinja a Kooxeveltovlm stališčem in idejami, ki Jih J« očrfal v svoji poslanici. Chamberlaln J« v svojem govoru naznanil tudi r«-urganlzlranj« svojega kabineta, zaeno pa je pohvalil Musaollnlja, ki mu j« pomagal nkknltl kupčijo na monakovakl konferenci, "ki Je odvrnil« vojno v Evropi."
I^ondon, 28. Jan, — "Britakl imperij Je nepremagljiv in vsak slep In bedasti narod, ki misli drugače, se bo kesal, če nas bo napadel," je dejal Samuel Hoare, notranji minister in Član Cham-berlalnovugu "notranjega kabinetu", na masnem shodu v Sw«n-seju,
V svojom govoru Je poudarjal, da ekonomska sila Velik« Brita-nljtvbojnn mornarica, armada In b^jna letala tvorijo obrambo In onemogočajo poraz. "Noben letalski nupad ne bo uničil odpor« brltakeg« ljudstva," J« rekel Hoare. "Svet naj razmišlja o tem, zlasti pa oni, ki trdijo, da se Je Velika BriUnija postarala In Izgubila svojo moč. Prav tak^ so mislili 1, 1014 in doživeli j» silno rszočaranje,".
Govor notranjega mlnfštra Je bil svarilo Nemčiji, da bo Ahgll-Ja stsls na strani Francije, Hoare je tudi poveličeval Chambor-(«inove napor» na monakovski konferenci In njegovo "pomirja-vslno" zunanjo politiko. Premier Je po Jloarujuvem mnenju največji jKimlrJevalec In nj«mu se mora Kvroim zahvaliti za odvr-nltev vojne.
I "Dve stvari sta očitni danes v Kvropi," Je nadaljeval Hoare. "Ena je goreča želj« evropskih ljudstev po miru, druga pa nepremagljivost britsksgs imperija. Velika Britanija Ima dobro orgsnizirsn industrijski sist«m, ki Jo v zsdnjjh letih ž« večkrst pokazal, da J» bolj trden kot so industrijski slste/ni v drugih dr-žavsh,"
Hitlerjevi špioni obsojeni na Danskem
C'o|wnliNgen, Dsnsk«, 28. J«n. — Pet Nemcev, med temi bivši stotnik Horst von Hartung, in trije Dsnci so bili sposnsni sa krive špionaž« in ob«oj«nl. Hartung, dopisnik nemšksgs lista Boerseuseitung, Je dobil osemnajst mesecev zapora, ostali pa osem mesecev vsak.
Nemci bodo izgnani is Danska, korbodo prestali kasen, Danci pa izgubili državljanske pravic«. Hartung iu njegov brat llein-rich st« bila obtožena sodelovanja z morile! Karla Liebkn«cht« iii Rok* l.uxem!>erg I. 1010, « st« bila na obravnavi pred sodiščem v Herlinu oproščena.
Decentralizacija teike industrije v Rusiji
Moskv», 2H. jan. Hovjetaks vlada Je te Ulli nazrianil«, da J« odprMVil« komisariat tetke in-fttisstrJje, kl Je n«Jv«An«ji« V Sorjetskl uniji. Komia«rIst Utk« industrije je xd«J razdeljen na dva rtova kohiisariata In sieer ns stroje in obrsmbno Industrijo.

PRÓSVEfA
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
glasilo nt lastnika iioriwn * pmpoini jkomots * mU i »1111*11 «v tte
MM m tato. MM » k*». »IM M WS tatet ta Otate» fTJi m «ta tato M.TI m M tatet
______murni Im Ite U»«tte Urnim imm*
•tel C«m4i M te idDksr. Cht««» m* Ctmm r M tete te te»
M4 > «a mte MUtoU« ta v te ta »HtaAlI ptetate*	i Mmwilj« «i
tem	Mritte sntatoi »>U ate te ratoraet
«tete««, »tate. tetote te« k»
M HMIUU te Mil-
M*Sm M W. tar tM <
PHOHVKTA
MAT-te S*. U>tel) Aw.
Otter
M KM MF« or Tat rCDBKATBO PI
teto« • teto»*ta m »TUM» iJulr tt. IMA».
tate* M BMtaVU |IWl. te «M ta • te»
mtotm rm»vtte ta mmémm. te m mm Itat m «tefi
>ur
—
Ali je Anglija demokratična?
AngUjo uključujejo med "velike demokracije," h katerim »padata tudi Francija in Amerika. Ali Anglija zasluži ta naziv? Ali je de-mokratlčna ?
V, tem smislu kot so Združene države, Anglija KI demokratična, niti ni nikdar bila. Razumeti je treba, da v Evropi si demokracijo drugače tolmačijo, feplošna in tajna volilna pravi-ea in parlamentarna vlada sta tamkaj glavni znak demokratičnega življenja. 8 tega staliiča je Anglija najstarejša politična demokracija in njeno zbornico nazivajo "mater modernih parlamentov." w
Ampak v modernem prsktičnem Življenju, to je v gospodarskih In socialnih razmerah, pomeni to Jako malo ali nič. V angleškem ekonomskem In eocialnem sistemu so še vedno globoke meje In prehod iz enega razreda ali kaste v drugo je silno teftsk. Tsm so še plemiči s kraljem na 6elu, ki Imajo veliko gospodarsko moč in socialni prestiž; tsm še imajo državno cerkev s mnogimi privilegiji.
V Ameriki nimamo monarhije niti aristokracije v evropskem smislu. Ekonomske in socialne razlike so, toda niso nepremostljive. Ce gledamo s tega stališča, vidimo, da je ameriška demokracija veliko pristnejša kot angleška. Tudi ameriška šolska vzgoja je veliko bolj pristnejša kot ona na Angleškem. In mi pravimo, da Je ameriška javnošolska vzgoja nepraktična in slabet
'tVi nas merimo demokracijo v glavnem s civilno svobodo, kar Je PRAVILNO. Kako je v Angliji v tem oziru ? Ameriška civilna svoboda je zajamčena v ustavi, angleška je pa tradicija, ki se zelo blešči v teoriji, v praksi pa je, kakor ae vzame. Tisk v Angliji ne pozna cenzure, ampak, če hoče vlada kaj zamolčatl—namigne največjim in najvplivnejšim liatom, naj ae aami cenzurirajo! To se navadno zgodi. V l<ondonu še od nekdaj mogočni bankirji kontrolirajo vla» do in tisk—in oni navadno delijo avobodo z malo žličlco.
j* Angleška demokracija je Jako omejena in večinoma le na jeziku onih, ki so najeti, da sipljejo fraze. Ze nekaj let, odkar Je nastopila doba velike preizkušnje, je demokracija Anglije najgr-ša—karikatura. Na Angleškem živi mnogo dobrih demokratov, ampak ti nimajo danes nobene odločilne besede.
Glasovi iz
naselbin
Ameriška delavstvo v veliki preizkušnji .
Ameriški organizirani delavci morajo enkrat pokazati, če so zreli in sposobni za demokracijo v lastnih vrstah. Od te preizkušnje je odvisno bodoče življenje in napredovanje ameriških delavskih unij.
Kajti vsaka organizacija, ki ima demokracijo le za reklagio in masko, živi in dela pa popolnoma prot ¿demokratično, nima'nobene bodočnosti v demokratični družbi, razen če računa a fašistično eli drugače dlktatorično iiodočnoetjo. Rile so delavske unije, ki so se odprto rogale demokraciji; na primer I. W. W. Kje so danes?
Demokracija ne sme biti fraza, temveč etično načelo. Delavska unija se mora zavedati ve-like"etične odgovornosti pred javnostjo, slasti pa pred neorganiziranimi delavci, ki jih upa pridobiti zase/ .Skratka, pokazati mora. da Je po-Hena ln drži Itesedo. Tega ne more imkasati, če na znotraj ne posluje demokratično, jiošteno.
Unija avtomobilskih delavcev je zdaj v veliki preizkušnji. Ta veltka. krepka unija mora v najkrajšem čamu pokazati, če je vredna zaupanja delavcev, da jih predstavlja po satanu pred delodajalci, in »ploh. če Je zrela za demokracijo.
. Vodstvo te unije Je pokazalo, da se ne briga za demokracijo; to velja za voditelje obeh frak-clj, ki ae zdaj teprts za premoč. Voditelji obeh frakcij izpodriv«jo drugi druge zato, ker so Jim Interesi nekih neameriških idej bolj pri srcu kakor interesi ameriških avtnih delavcev, ki so jih postavili na odgovorno mesto, da sestopajo : In zagovarjajo te njihov« Interese, n« pa kak-Aaspa Stalinovega ali Lovestonovega komuni-
* Večina članstva te Unije je poklicana, da na-
Poročilo zastopnika Sharon, Pa. — Dne 17. januarja sem se namenil, da obišče m nekatere naselbine v okraju Westmoreland. Mqj cilj je bit Yukon. Vstanem ob 4. zjutraj in si napolnim tornUtro z rasnimi predmeti, tako tudi z malimi stenskimi koledarji, katere sem imel še oddati nekaterim naročnikom, ki niso člani 8NP<J. Ko pa pokukam skozi duri, vidim kakšne tri ali itiri palce snega in še vedno je snežilo. Kaj naj storim? Spomnil sem ae, da sem bil v moji mla-doeti avstrijski ofieir in sem moral biti na vse pripravljen, tudi na "obramlx) domovine". Zdaj pa naj bi vrgel puško v koruzo? Nikakor ne i Filipu Godi-ni sem obljubil, da bom branil SNPJ in dnevnik Prosveto pred vsemi napadi, dokler me moje moči ne zapustijo.
Torej proč z mislijo, da bi me sneg premagal. Nataknem 'ober-Šus\ oblečem suknjo in hajd na postsjo, kjer kupim vozni listek do Pitts burghs, od tsm pa na Irvln z vlakom. Od tsm sem vzel bus do Herminie No. 1, kjer sem vzel taksi, na Yukon. Ob 1:30 sem bi] že tam. Bil sem pa razočaran, ker so nekateri že poravnali naročnino pred mojim prihodom. No, John Kosec in njegova soproga , sta poravnala naročnino za celo leto. Toda kaj Je bilo to v primeri z velikimi stroški, katere sem imel do te naselbine. K sreči je prišel z dela moj dolgoletni prijatelj John Dermota. Potožil sem mu, koliko imam voznih stroškov in ko* Iko sem nakolektal. Po kratkem premisleku ml pravi, naj napravim rezlt, ker mi bo plačal Pro-sveto, čeprav mu poteče šele 28.' aprila. Dal mi je $6 in postregel z vinsko kapljico, povrhu ml e pa še preskrbel voznika, ki me je peljal na Herminie No. 1. To vam Je mošak. Pred odhodom sem ga še povabil na plesno veselico v Sharon, toda je od* It Ion II, ker še žaluje za soprogo, ki mu je umrla preteklo leno. Moje sožalje.
Na HermlnleJu se nisem nič ustavil,, ker so preteklo leto vse tamkajšnje majne mimo v gospodu zaspale. Takšen je današnji gnili zlatem. Ce se jih Bog ne usmili in jim pošlje živeža, bodo reveži lakote pomrli. 8aJ naa učijo božji namestniki, da je Bog neskončno dober in vze vidi in vae ve in greh ae de-atl ne sme. Ako je to resnica, potem vidi, da Je kapitalizem pu-atll na tiaočc in tisoče ljudi po naselbinah v atradanju in mrazu. Ali ni to smrtni greh? Am pak bol J i namestniki in kapita-isti se poAvIŽgajo na smrtn greh. Ae tiste barake so dela v cem prodali, katefe so jim že stokrst preplačali.
Ob devetih zvečer sem bil že v N. R. Plttsburghu pri Mary in Lukasu Pesuti, ki ata zvesta naročnika Prosvete. Mar^ ml Je potožila, da njen mož še več mesecev ne dela ln Prosvete ne more plačati. Proella me Je. naj
sporočim upravnlštvu, naj ne ustavi lista in da ga bo plavala, ko prične mož zopet delati. Oglasil se je goepodar Anton Klobučar. rodom Hrvat, da tudi on či-a Prosveto in da jo bo on plačal. Ker je bil ravno njegov godov-nik, smo ga popili več čašic. Z Mary sva začela prepevati slo venske pesmi, kar je dobrega moža Toneta toliko razveselilo, da nam je prinesel še več dobrega vina. Spanja je bilo malo, veselja pa dovolj.
Iz Pittsburgha sem šel v Moon Run, kjer sem zvedel, da je bil prejšnji dan Tone Zornik po več naselbinah. Mislil sem si: sedanje moje potovanje bo pa res žalostno, ker za dva zastopnika po enih in istih naselbinah ni uspeha ne za prvega ne za drugega. No, jaz sem tudi z malim zadovoljen, zato nisem obupal. Nadaljeval sem po začrtani poti. V Moon Runu sem dobil štiri ce-oletne naročnine, na Imperial» tri celoletne, eno polovično, povrhu še enega novega in še klobas za "čušpajs". In seveda smo ih tudi pošteno zalili.
Od tam sem jo mahnil v Carnegie, kjer sem obiskal mojega »talnega šoferja Antona Petroviča in mojo dolgoletno plesalko, ki je bila lani povožena po nekem neprevidnem vozniku. Avto ji je zlomil nogo nad člen-com. Poškodba je bila velika, toda upam, da se bova še zavrtela. Želim ji,- da bi se kmalu pozdravila in se podala v veselo druž x>. Postala sta pozdrav Tonetu Valentihčiču ln sploh vsem Sha-rončanom. Obljubila sta, kakor hitro se ona pozdravi,-nas bodo obiskali. Nič zato, Če bo Še malo iepala. Tam sem tudi prenočil. Drugo Jutro sem se podal v Midway, kjer sem dobil dve celoletni naročnini in nekaj klobas. John 2ust ml Je ponovil celoletno naročnino in me potem še peljal v Pittsburgh, kjer je njegov oče John Zust težko bolan v bolnišnici Mercy, kjer se nahaja več članov SNPJ, o katerjh bom poročal prihodnjič. Anton Zldanšek, zastopnik.
Mavtz je poravnala naročnina na Prosveto. Ona ima zelo nadarjeno hčer, ki je ačHeljka. Z njo sem se par ur pogovarjal in prišel do prepričanja, da je ze-
0	napredna in «e zanima za ekonomska vprašanja. CiU veliko in zato je tudi kos svoji nalogi pri vzgajanju naiih otrok.
Tudi neki bečlar oziroma dva »ta v tisti naselbini vzela koledarje. Cuk jt kupil tudi Cankar-eve knjige. Oba imata Prosveto in Cankarjev Glasnik. Drugi se piše V«*fcar. V Primrosu mi je dala naročnino na PrO«reto I*» 'roletarca ter kupila koledar mrs. Bartolich.
1	Torej take novice so dobra propaganda in se daje zgled jn pogum drugim. .
Anton Zornik, 87.
»v
Vtisi s potovanja za delavskttisk Herminie, Pa. — Kot sem 4e
poročal, sem bil zadnjič na potovanju za Proeveto, Proletarca in Ameriški družinski koledar. Potoval sem od Pittsburgha dc Burgettstowna, od Carnegieja do Bridgevfclla čez Cuddy. Bishop in Muse. Govoril sem z mnogimi ljudmi o tem in onem. Prišel sem do zaključka na podlagi raznih mnenj, da bi bilo za Prosveto bolje, ako bi na primer potovalni zastopniki manj pisali o klobasah in več o naprednih rojakih in naročnikih. Na pri mer nekako takole
Ko aem prišel v Oakdale, m Je dal mr; Opeka naročnino na Prosveto * in Proletarca, kupi Družinski koledar, mi dal prenočišče in me drugi dsn peljal na Imperial. I<ahko se še doda slučaje, da «e dobe med naprednimi Slovenci, da pošlje oče aina v kolegij, kot je to na primer
sSlljučktr se je marsikdo izrazil, da bi fca rad še poslušal
slučaj pri Opekorjk. j« premolar Seveda je tudi lena na- ----------------_
„, <•• 11 a n.aofu. i udi mrs. brez vsake utrudljivosti, čeprav
je že sedel nad dve url- Zaitzu se mora dali priznanje, da je doben govornik in predavatelj. Svoj govor zi je zamislil tako, da mu je tekel, kot bi čital od točke do točke. V kratkem času svojega po to varí j a po Evropi si je nabral veliko materiala in je za nas po Ameriki zelo koristno, da njim neznanimo. Skoda, ker nI mogel ostati takaj vsaj par te* dnov, da bi obiskal več rojakov, somišljenikov In prijateljev v interesu gibanja. Ravno tiste dni smo Mli najbolj zaposleni z va-dftil fcvskegá zbora Svbbode tk koncert. Imeli smo tudi letno elničarsko sejo 8ND in predavanje. Vse se je vršilo v 24 urah. Upam, da se zaveda, da v tako kratkem ča«u ni mogoče več storiti. Upaii), da bo v bodoče bolja.
O naši slovenski domovini nam je Zaitz podal dobro sliko. Iz nje-govlh izvajanj pridemo do žari j učka, da je cerkvena hierar-lija v domovini za našega kmeta in delavca največje breme, zkorišča ga do kosti in mozga in drži v temi nevednosti.^ Ta mali narod vzdržuje ogromno Število duhovščine, ki je danes deležna tudi penzije; gradi in vzdržuje ogromno število cerkva. Naš narod nima prilike do izobrazbe in da bi si pomagal. Ne dobi v roke ne knjige ne časopisi ja, da bi čital, kar bi bilo potrebno in njemu koristno. NaŠ> narod torej ni nič napredoval v izobrazbi in kulturi, še manj pa politično in strokovno. Edina sprememba je evolucija, katere ne morejo zabraniti, ustaviti ali cenzurirati. To je tista nepremagljiva sila, kateri niso kos niti kruti diktatorji z vso svojo teroristično opremo.*!
Kdaj bo naš narod spregledal, sé otresel «uženstva, izkoriščanja in verskega fanatizma? Koliko bridkega trpljenja, tla-čanstva in mučnega življenja ^e že prestal, toda do danes se Iz tega trpljenja še ni nič naučil. Jugoslavija je naravno jako bogata in ima vse pogoje do razvitja. Ima vse pogoje ustvarit in zvišati življenjski standard za 1 j udStvo.^^^^^^^^^H Zaitz »e je dotaknil tudi Nem* Čije, Anglije, Francije, Rusije in prodane Češke. Orisal in pojasnil je ves položaj in homatije teh držav. Iz vseh teh poročil s lahko predstavljamo trpljenje delavske ma<se po vsem svetu. Kaj se bo iz vsega tega porodilo, kakien bo rezultat in preobrat, bo nam pokazala bodočnost. Najbolj je prizadet mučeni in trpinčeni španski narod. Za vse posledice In uspehe fašistov v Španiji so odgovorne kapitalistične demokratične države. Za fašistično podjarmljenje Španije bodo drago plačale Anglija, Francija in tudi Združene drža ve, ki tudi nosijo svoj del odgovornosti.
Anton Jurca, 121.
Nacetu se obetajo lepe reči
P!ney Fork, O. — Zadnjič sem pisal, da nam bodo v Ohiu pen-zijo povišali, ne da bi nam bilo reba zaštrajkati Pred božičem je bila pri meni neka žena, poslana od drŽave. Spraševala me , e, kako živim in mi povedala, da x>m po novem letu več penzije dobival. Pred par dn*vi pa me e obiskal neki moški, tudi poslan od države. Pri meni je sedel poleg tople peči približno tri ure. Spraševal me je na dolgo n široko in zapisoval. Vae je hotel vedeti. Predno je odšel, mi je rekel, da mi bo mogoče pen-zija ustavljena, ker mi gre pre dobro. Pa še ena žena da bo prišla k meni od države.
Potem nf čudho, da ni denarja za stare, ker je toliko uradnikov, ki vlččejo dobro plačo Jaz že vem, kaj bom napravil peč bom zapisal državi in bom zopet prejemal penzijo. Ce pa s tem ne bo nič, bom prevzel pa zastopništvo Prosvete za to o-krožje, kjer nI sedaj nobenega potovalnega zastopnika. Vsak te den se bom v Prosveti posluži par kolon, jih napolnil s klobasami in igral "očeta Prosvete" Hvalil bom mamice, kloni bodo dale klobas in pa možičfce, ki me bodo napajali z žlahtno kapljico. Ce bo treba, se bom lahko tudi zavrtel. In da bo še bol lušno, bomo pa zapeli tisto, ka tero vsi znamo — "Sladko vin-ce piti to me veseli . . Tudi v Ohiu imamo dobre in lepe mamice, ki znajo lepo plesati in dobre klobase delati. Teh jim nO bo t>eUa nikamor pošiljati, ker jih bodo lahko meni dale, za kac se že sedaj priporočam in vas pozdravljam.
Nace 2lemberger, 176.
O Zaitzovsm predavanju Detrolt. — V soboto dne 21. januarja je obiskal našo naselbino Frank Zaitz, urednik Proletarca in predsednik nadzornega odbora SNPJ. Prišel je k nam da nam predava o svojih vtisih o stari domovini in Evropi. Ob 8. uri zvečer so napredni rojak napolnili dvorano SND in 15 mi nut pozneje je stopil na oder predavatelj. Govoril je dve ur in 15 minut. Ljudje so mu pazno sledili in ga poslušali s velikim zanimanjem. Vae je bik> mirno in tiho. le sem pa tam malo sme ha. kadar je Zaitz povedal kakšno humoristično o običajih našega naroda v domovini.
PdNDgLJEK, 30. JANUARJA
Kurja polt
3=



R tr P
DesMaatrsrlje pred mesta* hišo t PkilsdetplilJI »ksial« «vesti, t ode «e je rad!
s davfca, katerega je mentas
Sanje o nebeiksm raju
Sharon, Pa. — Čudne stvari se dandanes dogajajo v tej solzni dolini. Znano mi je bilo, da ima Prosveta na tej zemlji o-krog pet ali Sest tisoč naročnikov. Nikakor pa nisem mislil,' da so tudi verne duše v vicah naročene na Prosveto. To trdijo G rdi nov. ata, ki pravijo, da verne duše na onem svetu se morajo z -grozo buditi dopisovalcem Prosvete. Grdinov ata ne pove, s katerim cugom se pripelje Prometa v vice. No, če je temu tako, da ««o tudi verne duše naročene na Prcsveto, zakaj bi se ti ne naročil na najboljši list kot je Proeveta? Ti, ki »i pošten tovarniški delavec, bi moral vede ti. kako neobhodno ti je potrebna vsakdanja Prosveta.
Kako si naj pomagam, če J« resnica, da se mi je sinoči sanjalo. da sem stopil pred neba-Aka vrata. Pred vrati sem zsgle-dal Petra, ki mi pravi: "Stopi nsprej, da se prvpričaš, kako se mi imamo tu gori v nebeški vi-sočinl." Oddelek za Slovence sem že oddaleč zapazil in napis z zlatimi črkami kakor hitro sem prestopil nebeška vrata. Peter me Je vodil po nebeškem vrtu. da obiščeva še druge prijatelje» Ko me je pripeljal v nebeški raj. so dnuri že opaziji, da Peter vodi novinca In vse je dr lo skupaj. To je bilo izpraševanja in pripovedovanja. Najbolj sem |»a opazoval nebeške lepotice. ko je Elija imel tleti čas svoj» (DsUs aa l straaU
Stopimo iz tople aobe v mrzlo noč m „ag strese. Kurja polt nam gre preko hrbta in ^ da bi mogli to preprečiti, delamo s teleaom rokami čudne, stresajoče gibe. Telo nam tr* peče, zobje šklepetajo.
"Mrzla zona" ni samo za to tu, da posvzri naše telo ln ga opozori na škodljive temperz-ture, temveč je nje pomen dosti glob j i. To tre. pfttanje milic in zapiranje kožnih luknjic ho* spraviti telesno temperaturo spet na pravo n* m Gfte torej za mahaniaem, ki nsj zviža ta lesno toploto.
Vprašali pa so se, kod izvira prav za prav to trepetanje. Doslej so mislili, da mraz znižuje krvno temperatoro in da povzroča nekoliko ohlajeni krvni tok preko živčnega središč mrazno drhtenje. Novi poskusi pa kažejo, da je s stvarjo drugače. v
Poskusna oseba je neoblečena sedla v stol, okrog nje so zgradili iz odej nekakšen šotor, tako da ji je giedala samo glava iz njega, ka^ kor pri parni kopeli. V notranjost šotora so t električno kurjavo vzdrževali stalno SO stopinj. Krvno temperaturo poskusne osebe so neprestano električno beležili.
Ta komplicirana uredba poskusa je vplivala toliko časa na poskusno osebo, dokler se ni ta počutila ugodno in so se ji šile dovolj razširile. Potem je prišel neprijatni del poskusa. Ekspe-rimentatorji so nenadno odstranili odejo in m usmerili s pihalom umetno ohlajen zračni tok 10 do 16 stopinj Celsija proti golemu telesu. Po tem intermezzu se je smel bedni človek spet zakriti in ogreti. V drugih primerih odeje niso odstranili, temveč so le nogo poskusne osebe nenadno potopili v mrzlo vodo.
Seveda se je začela poskusna oseba pri tem ravnanju takoj tresti. Zanimivo pa je bilo pri tem, da ni imelo to drhtenje nobenega opravka s krvno teperaturo in da ae je pojavljalo celo tedaj, kadar je krvna temperatura naraščala. Da bi stvar še bolj razjaanili, so napravili del koše neobčutljiv za mraz m so proti njemu naravnali mrzel zračni tok. Trepetanje je sedaj izostalo. Občutek mraza je torej tisti, ki.8pro. ži trepetanje, krvna toplota pa s tem ni v zvezi.
Kakor kažejo ti in podobni poskusi, nikakor ni tako lahko deibiti "hladno kri", kadar smo prej mislili. Toplota iaravnava telesa, ki nastopa kakor blisk na sam dražljaj hlada, skrbi za to, da se more tetpperatura naše krvi spre-minjati le v zelo ozkih, normalnih mejah.
Angleški humor
- Nov denar
Listi poročajo, da so se predstavniki Francije, Anglije in Nemčije sporazumeli rsdi tesnejšega gospodarskega sodelovanja teh driav tqr ustanove valutrto zvezo. Plačilna enota skupnega denarja se bo imenovala "Čeh".
, L	. _ i , .	,	S
•	' J
"Včeraj sem pripovedoval svoji ženi, da se moramo zaradi'krize omejiti."
"Nu, in se boste omejila?"
"Da, jaz sem se sklenil odpovedati tobaku"
9 * tM»«
"Kako pa si kaznovala predrznost mladega moža, ki te je poljubil?"
"Enostavno na ta način, da sem se držala,
kakor da me ni poljubil."
•	>
"Kaj — vi iščete stanovanje? Saj ste veB-dar lani zgradili deaet hiši"
"To je res — ampak v njih so mi stanova-nja predraga!"
e	^
"Moja žena je odkrila novo maso, ki ima ta lastnost, da se ne zlomi."	|
"Nemogoče! Gotovo je dolgo delala cka|» rimente!"
"Kaj še! Odkrila jo je čisto slučajno, ko jt spekla kolače . . ."
Pred dTAjMtíml leti
i i i ■■ M m e.. i m m l
(Iz Prosvete, 80. januarja 1919)
Domače ventL Rojaki se v dopisih v ProHj pritožujejo, da je vedno manj dela po deželi.
Delavske vesti. Vlada delavako-farmsrdi lige v North Dakoti je uatanovila državno bs» ko z dvema milijonoma kapitala*
Po svetovni vojni. Na mirovni konferenci'
Parizu se je vnel boj proti tajnim poRodbs*
Wllson je nastopil proti aneksijl nemških ko»
nlj in zshtevs, ds kolonijs pridejo pod upf«*
Lige narodov. ; j ► • •i
Sovjetaka Rastja. Sovjetski vojni ursH £ roča o zmagah na jugu, vzhodu in severu R* sije.
(Dalj* ta _______
redi mir in red ter reši rešpekt te unije članetva mora Imeti zadnjo besedo, ako js avtnih delavcev res demokratična. članstvs mora poravnati spor—ogaben «P* ' mnd voditelji—in sicer ga mora poravnati «s» način, da vrže is vodatva unije vae te vodita^ ki se neprenehoma kavsajo med eefcoj s* zen nič!
Ce hoč« unija svtnih delsvcev veljsti i ^ gimi unijami vred za trdnjavo ameriške ^ k rac i Je. mora sama pokaaati. ds ja drm<*» tiči»!
r.m« TFK. 30. JANUARJA
Vse to bi se dalo preprečiti, če bi bil prijatelj, ki je vse vedel, o pravem času odpri usta. To bi bil morda za žrtev v "prvem trenutku močan udarec, toda povprečen človek, ki na tak način uide nesrečni usodi, bo nazadnje že hvaležen za opozorilo.
Čeprav je torej res, da v mnogih primerih z odkrito besedo ničesar ne pridobimo, so vendar tudi priložnosti, kjer se jasna beseda v pravem trenutku izkaže kot velik blagoslov. Kdor se bo obotavljal govoriti, naj ne pozabi, da ima do svojih prijateljev nekakšno odgovornost in da je v nekaterih okolščinah njegova dolžnost, da ae ozira na to odgovornost.
Možje, ki radi pijejo ali igrajo, so navadno zelo ponosni in ni jih mogoče pregovoriti, da bi pustili dekle, ki jih ljubi. Pogosto jih boli že sama misel, da ne bi mogli biti dobri zakonski možje. V splošnem tudi so, ker so velikopotezni in mehkega srca, toda ker so sužnji svoje razvade, skupno življenje z njimi ni prijetno.
Težavno je komu odreči, Če prisega, da bo začel novo življenje. Čeprav v to dvomimo, se nam vendar v srcu zdi, da bo morda svojo obljubo držal in da zasluži še enkrat odpuščanje. In kolikokrat/uniči morda še kakšno drugo življenje, če svoje Ob-ljube ne drži. Koliko težavnejši je položaj, če je človek s slabostjo še naš sorodnik! Zato tako radi v takih primerih — molčimo.
Toda takšne odločitve niso zmerom pametne. V večini zakonov pridejo časi napetosti in če je moški po značaju slabič, začne morda spet piti ali igrati, da bi na napetost pozabil. Name-stu veselega lesketa -v ženinih očeh, vidimo kmalu samo žalostni izraz nesrečnega srca. Pogosto se konča zakon z ločitvijo in v bolečini gleda potem žena prijatelje, ki jim je zaupala, in se na tihem izprašuje: "Zakaj mi niste tega povedali?""In v odgovor na nadaljnja, vprašanja nam morda reče, da se ne bi bila nikoli poročila, če bi bila vedela, da je njen mož vdan aU koholu ali igri.tRes bi'se lahko ognili mnogim zakonskjim tragedijam, če bi govorili, toda odločitev je vselej tako težavna in nerodna. •
Dosti je ljudi, ki ne marajo poslušati nobenega nasveta, ali pa ga poslušajo in na« potem ne ubogajo.
Slišimo tudi o ženah, ki morajo skrbeti za kopico otrok, ko sedi mož v zaporu ali norišnici. Prav pogost je tak konec sanj o sreči. In najbolj tragično pri vsem je to, da bi se bilo dalo vse preprečiti, če bi bil kdo o pravem Času pogledal resnici v obraz in če bi bila žena poslušala o pravem času svarila odkritih prijateljev.
»	Pameten pes
"Ta pes je pa res lep! Ali je pameten?"
"Pameten sploh ni primerna beseda. Ko sem šel včersj z njim ven, sem se na lepem ustavil in mu dejal: "Fifi, nekaj sva pozabila! Kaj mislite, kaj je naredil?"
"No, najbrže je tekel nazaj in> tisto stvar prinesel f
"Ne! Sedel je in se popraskal za ušesom. Premišljeval je namreč, kaj sva pozabiia!"
Glasovi iz
naselbin
(Nadaljevanje i 2. »treni.)
ples z njimi. Nadalje sem vprašal Petra, če je Že kateri slovenskih duhovnov tu gori. Nobenega še dozdaj, se odreže PeteK Pa saj sam veš, da so tisti vaši duhovni tam doli na zemlji tako napuhnjeni kakor zavrženi an-gelji.
Ko sem se vračal iz nebeških prostorov, sem nu pragu srečal Grdinovega ateta, ki ga Peter ni pustil v nebesa. Ata so Petra milo prosili za vstop, češ ljubi sv. Peter, moje telo je mrtvo ali duše moje se usmili. Je res, da nisem ¿paral jezika tam dol> na zemlji, vendar te prosim, ne pošljrme k vragu sedaj, ko sem prišel k nebeškemu pragu. Seveda moram priznati, da s svetostjo «e ne morem pobahati. Sv. Peter, čemu zdaj molčiš? Zakaj premišljuješ in dvomiš? Cemu mi vstopa ne dovoliš? Peter pa pravi atetu: Resnično, resnično, ti grešnik si pravi.
Grdinov ata včasih zagrozi svojim grešnim ovčicam in tudi rdečim in avobodomiaelnim u-rednikom a peklom in hudičem. Napram zadnjim nimajo koraj-že, da bi kar naravnost groaili; temveč groeijo le tako po o Vilkih in med vrsticami. ' Grdinov ata pravijo, da j* hudič za vero neobhodno potreben. Poglejmo danes, kaj in kak je prav sa prav hudič, ali kakor nekateri pravijo satan. Satan je angelj, duh brez bitja, ki nima nobenega stika s snovjo. Satan ni velik ne nisek ne debel ne droben, ni črn ne bel. Satan ni niti kakor grozna pošast vihrajoča po ozračju. Ni niti kakor zvezda ne kakor iskra ne kakor drobcena, očem nevidna točka. Satan ni ne kakor vihar ne kakor veter ne kakor dih, Ni dvoma, da satan ve za vse, kar se na svetu zgodi, če hoče. Hiter je kakor misel, veden pa kakor po svoji naravi morda noben drugi angelj božji. Satan ima misli in satan ima tudi veliko moči. Po-križajmo sami sebe, pokrižajmo vse, ki še ječijo v sužnosti satanov in pokažimo jim znamenje odrešenja, sveti križ.
Kaj pravite, kdo je pisal to kolobocijo o satanu?, Grdinov ata ne, ampak prepričan «em, da bi on dobesedno vse podpisal. Da satan človeka lahko nosi in vrti po zraku, potopi v morje ali nese na luno. Za poč't, ali ne? Toda aedaj veste, kak je Grdinov satan, -»
Jack Yert, 262,
Novice
marsikdo je že imel z njim o-pravka. Jaz bi prevzel odgovor* nost nase in bi govoril, če bi šlo za nepopravljivega pijanca, kajti morda dekle ne ve, aH je ta navada že vkoreninj?na, in bi jo prijazna beseda obvarovala nesrečnega zakona.
Moški laže posvari žensko, kakor ženska svojo tovarišico, ki misli, da pomeni tudi najbolj nesebična beseda samo ljubosumnost. Vel radi dajemo nasvete, sami pa jih ne poslušamo tako radi. Ce ni prav resna zadeva, je najbolje, da jo prepustimo tistemu, ki je pri njej sam prizadet.
Pred nekaj leti sem se seznanil z res prikupnim mladim možem pri neki tvrdki—in je v svoji službi poneveril nekaj sto funtov. Samo zaradi požrtvovalnosti svojih prijateljev in sorodnikov se mu je posrečilo, da je ušel zaporu. Vendar pa se je še nadalje vedel tako, kakor se mu ne bi bilo treba ničesar sramovati. Kakšni dve leti pozneje je mlado dekle dobilo mesto pri isti tvrdki, kjer je še zdaj delal mladi mož, le da ni imel več tako zaupnega mesta. Deke je podleglo njegovim čarom in Čez pol leta sta bila zaročena. Moja sestra, ki je delala v isti pisarni, je bila prepričana, da bo dekle napravilo nekaj neumnega in jo e vprašala, ali ve vse o možu, ti ga hoče vzeti. Dekle je odgovorilo, da je dovolj, če ga ljubi, in da ne želi slišati ničeear drugega. Moja sestra pa ji je povedala, da je nekoč že zlorabil zaupanje svojega šefa in da rad špekulira na borzi. Dekle se za to ni zmenilo in že nekaj tednov nato se je ž mladim možem poročila. Njen korak je bil nepremišljen. Mladi mož si je kmalu nato spet prisvojil denar, ki ni bil njegov, in to pot ga ni mogel nihče več rešiti.
So pa seveda tudi ljudje, ki se poboljšajo, ko se oženijo in kdor je bil tako previden, da je koga pred njimi svaril, se potem izprašuje, aH je bilo to prav, zlasti ker je morda s tem izgubil dobrega prijatelja.
Človeku ni lahko gledati pre-križanih rok, če mlado dekle, ki ga spoštuje, uniči svoje življenje, toda v večini primerov je to najpametnejše, kar moremo storiti. Saj morda ne poznamo tako dobro vseh okolščin, kakor si mislimo. Večina ljudi se hrani s svojimi iluzijami, in celo tedaj, ko eden izmed zakoncev ni tako navezan na drugega, kakor bi moral biti, bi z vmešavanjem zasejali samo nezaupanje in bolečino. Žena, ki niti ne sluti spletk svojega moža, je srečna; ko pa prvič zve resnico, bo začela trpeti in se potem ne bo upala niti aa kratek čas izpustiti moža izpred oči. - ;
Pogled na Barcelono, kjer Je bil sedež spanske ljudske vlade.
zaslišal vratarjev glas, "kje je moja denarnica?" v. "Moja Ustnica je tudi izginila!" je zakričal eden izmed kon-toristov. Ravnatelj je iskal svojo mošnjo, avojo ovratno iglo, svoj briljantnl prstan. Vae, prav vse je izginilo,. Tajniku je zmanjkala zlati« ura, drugemu kontoriatu ura in denarnica in slugi ček za fietdeset dolarjev, ki ga je imel vliuktijiču. Prav rea, Ricardo Pasmonaco je dokazal, da je svetovni mojster tatov!
Ravnatelj je hitel k telefonu in obvestil policijo. Deset minut nato je prišlo več detektivov, ki so na licu mesta pod» vzeli prve korake. Skoraj so ž« končali, ko so se odprla vrata: vstopil je Ricardo Pasmonaco in v rokah je držal vse ukradene predmete. Stražniki ao ga takoj zgrabili za vrat. Vsi njegovi protesti niso nič zslegli. 1 Vi j aU ao ga pred naglega sodnika. Pred nJim se je zagovarjal s tem, da je bila vse to le šala, Posetnica z mnogimi naslovi je bila samo reklamni trik, da bi zbudil založnikovo zanimanje. Njegova spretnost je popolno*/ ma nedolžna. Hotel je dokazati samo, da je v resnici svetovni mojster v sposobnosti dolgoprst nežev. A tukaj Je bila knjiga spominov, ki jo je policija zaplenila. Sodnik je odloČil, da se rokopis izroči državnemu tožilcu in Je zato proti obtožencu odredil sodno postopanje. "Spomini malopridneža" bodo pa prav gotovo izšli.
*Spomini
malopridneža
Ameriška storija 1
Lahko si mislite, kako je ravnatelj neke newyorške založbe osupnil, ko mu je njegov tajnik nekega dne prinesel posetnico obiskovalca, ki je na njej stalo tole:
"Ricardo Pasmonaco, svetovni mojster tatov, predsednik mednarodnem družbe za izenačenje premoženja, duševni oče in Izvršitelj razburljlvegu vloma v banko Bloom & Bloom v Chl-cagu, iznajditelj slavne, na pariški razstavi nagrajene pred tatovi zanesljive blagajne, lastnik zlate medalje za dolgoprstneže, sleparje itd. itd."
Najprej je ravnatelj poklical dva gospoda Iz' pisarne, kakor tudi vratarja in slugo, ki jih je razpostavil k oknom in vratom sobe. Vsak izmed teh mož se je v naglici oborožil, kakor 'se je pač mogel. Dva sta dobila samokrese, tretji neko staro sabljo, vratar lovsko puško in sluga je pa prijel težko sekiro. Potlej Je šele ravnatelj naroČil, naj nenavadni gost vstopi,
Ricardo Pssmonaco, svetovn mojster tatov, Je vstopil. Prav nič pa ni bil podoben tatu, temveč prej kakšnemu drugemu u» apešnemu svetovnemu mojstru. Srednje velikosti, športne jeklene postave, eleganten, da človek bi celo lahko trdil, da je bil odlično oblečen in je napravil Čisto prijeten vtis, tako da so vsi hitro skrili orožje.
"Kaj želite 7" je vprašal rs v-natelj. Zdaj je prišel obiskovalec na dan s tistim, kar je želel. Nspisal je namreč svoje spomine. Bili so v resnici napeti. Ravnatelj in njegovi iuvaji ao bili čiato zamaknjeni v poslušanje. In ko je bralec vstal in začel hoditi po sobi sem in tja, so se poslušalci z zanimanjem sprehajali za nJim. Zdaj Je bralec prijel ravnatelja za roko, zdaj je 4 vnemi zgrabil vratarja za suknjič ali se Je pa naslonil na enega izmed kontoriatov.
Ravnatelj je bil očaran.
"Vse to ste sami doživeli?" je osuplo vprašal. Obiskovale«' je ssmosavestno prikimal.
"Saj to Je čudovito, to delo lm zbudilo posornosM"
Potlej je imel pa pomisleke!
"A kdo mi jamči, da ste vi v resnici genialni malopridnež, kakor se predstavljate?"
Svetovni mojster tatov je skušal dokazali, da j« v resnici tisti malopridnež, ki o njem govore spomini, A ravnatelj se v tej stvari ni dal tako lahko prepričati.
"Natančnejši dokaz vaše iatovetnosti mi morate prinesti," je zahteval, "na tej zahtevi mo* ram vztrajati v interesu svojega podjetja."
Tedaj je malopridnež dejal:
"Prinesel vsm bom dokaz!" Potlej je odšel."
Zadovoljno 4a založniški ravnatelj listal po rokopisu.
"Kaj pravite k temu, gospodje?" je vprašal svojo teleano Ntražo, ki Je še ostala v sobi.
"Gen J j." je odgovoril tajnik in je hkrati ponudil svojem* predstojniku neko potrdilo v podpis. Ravnatelj je segel po svoje zlato nalivno pero v žep telovnika. "Za vraga, tje Je vendar nalivno pero?" "Za božjo voljo," i« takrat
Senat odobril redukcijo relife
Roosevelt zahtev* 50 milijonov za bojna letala
Waahlngton. D. C1., 28, jan. — Koalicija republikancev in konservativnih demokratov v senatu je včeraj odobrila redukcijo relifnih apropriacij v vsoti $150,-000,000 in a tem potrdila akcijo nižje zbornice, Rooaevelt Je zahteval od senata, naj razveljavi sklep zbornice in dovoli $875,-000,000 za financiranje oakrbo brezposelnih in gradnjo relifnih del, a jo bil poražen. Senat jo a 47 proti 46 glasovom odobril redukcijo. Nasprotniki "newdeal-ske" administracije trdijo, da je ta akcija nadaljnji dokaz, da je Kooaevolt izgubil kontrolo v obeh abornicah.
Predsednik Je včeraj naslovil novo poslanico kongresu, v kateri zahteva takojšnjo apropriacl-Jo v vsoti $50,000,000 sa grad-njo &65 novih bojnih letal In dodatno vsuto 148,412,820 za letalsko opremo.
Waahington, D. ('., 28, Jan. — Člani senatnega odseka za mill-tarlstične zadeve so bili na tajni seji informirani, da je Rooaevelt osebno dovolil francoski letalski komisiji ins|>ekclJo novega bombnega letala, ki je bilo pravkar zgrajeno. Vojaški veščaki trdijo, da je to najučinkovitejše bombno letalo, kar Jih Je bilo že Iz-najdenih. Letalo Je zgradilfi Douglas Aircraft Corp. v svoji tovarni v Los Angelesu, Cel,
Pri |>oskusnem poletu zadnji pondeljek je letalo treščilo na tla. Stotnik Paul Chemidlin, član francoske letalske komisije Je bil ranjen v nesreči, pilot John Cable pa se je ubil.
Pogajanja med Rušijo, Francijo in Anglijo
London, 28. Jan. —- Jean Maj-ski, sovjetski poslanik v l/ondo-nu, se Je včeraj sestal z angleškim zunanjim ministrom Hali-fesom, iatočasno pa Je imel Jakob Huritz, sovjetski poslanik v Paristi, konferenco a francoskim zunanjim ministrom, O čem so diplomatjc razpravljali, Je še tajnost. Nekateri trdijo, da sta sku-ftala zunanja ministra Anglije in Francije dobiti informacije gloda pogajanj med Moskvo in Berlinom. Govorice o zbližan Ju med Sovjetsko unijo in Nemčijo se Še vedno vzdržujejo. Neka vest pravi, da je llitlerpoalal delegacijo v Moskvo, da & pogaja s Stalinovo tjjplo glede sklenitve pogini Im*.
Se eden iovjetški homišar brenjen
Moskva, 28 Jan.Na discl-pilnaini odridbl i/, komlsarlata komunikacij, ki Je bila včeraj Izdana, manjka |o»dpl* komisarja Mateja Hermana, iz česar ae sklepa, da je bil Rerman odstavljen, podpisa a Je podkomlsaf V. V Jairev, ki je odredil kazensko po*to|»anje proti sedmim načelnikom v komisariatu komunikacij zaradi -njihove pasivnosti napram post "tiačem*
Martin hoče potegniti unijo iz CIO
< ' *
On ie vedno trdi, da je večina članov na njegovi strani
Pretirano "Tam, kjer smo bili mi," reče polarni raziskovalec, "Je bilo tako mrzlo, da nismo smeli pri spanju zapreti oči, ker bi nam sicer veke primrznile!"
"To še ni nič," reče njegov tovariš, "tam kjer smo bili pa mi, so prišle besede iz ust kot koščki ledu in morali smo jih nsjprej staliti, če smo hoteli vedeti, kaj je kdo povedal."
Del roil, Mich., 28. Jan—Homer Martin Je začel kampanjo, da iKitegne avtno unijo iz Kongresa industrijskih organizacij, z apelom jHi radiu rtiTVvtne delavce, "naj uničijo komunlatlčnl strup v avojl organizaciji." Martin se Je nekaj ur prej vrnil v Detroit iz New Vorka, kjer Je najel dva odvetnika, ki ga lajata zastopala v boju proti nasprotnikom, To sta Frank P. Walsh In Frank L. Molhollsnd, pravni svetovalec železnlčarskih bratovščin.
Člane eksekiltivnegit odliora a v t ne unije, ki'so se uprli Martinu, Iwsta zastopala Charles P. Taft, lilieralnl republikanee Iz Clneinnatija in sin bivšega predsednika Združenih držav ter brat zveznega senatorja Roberta A. Tafta, in Maurice Sugar, odvetnik iz DetroiU. Hlednjega Je Martin obdolžil, da je član komunist ičnega krožka, ki hoče dobiti .kontrolo nad avtno unijo, Taft je bil član Kooseveltovaga odliora, ki j* skušal poravnati stavko v tovarnah "malega Jekla" I.
i m
Martin še vedno I rdi, da Je ve-čina članov aVtne unije na njegovi strani. On je |*»novno napadel Hillmana in Murrayja, podpredsednika CIO, ki sta priznala člane noveeks«*kutIve avlne linije za legalne reprezentante organizacije. Obdolžil ju Je, da sta se postavila na stran upornikov, da tako pomagata komunistom, zaveznikom Johna L l*wlsa, pred--ednlka CIO.
Glasilo unije Je v 'rokah Martinovih nasjjrutnikov. Njegov od-
Pametni možje
"Preden sem se poročila s teboj, sem imela ponudbe od osmih moških, ki so bili vsi pametnejši od tebe!"
<4I)a, to so tudi dokazali . . ."
Dosti je ljudi, ki v tem oziru nikoli niso pošteni, ljudi, ki jim je prav vseeno, če svoje prijatelje in tiste, ki jih na vjdez ljubijo, vlečejo za nos in ki brez čuta gledajo trpljenje drugega.
vetnlk Je šel pred sodnika Devit-ta Merriama, da dobi injunkeijo proti glasilu In ustavi izhajanje. Hodnik Je določil zaslišanje o peticiji, ki se prične t. februarja, ,
J 1'radaikl unije hotelskih delavcev la repre krila akref 25,060 detovcev ? Ntw Vorka, v aavi
PKOSVET*
PONPELJEK, 30. JA\tttaht|
SIGRID UNDSET:
JENNY
ROMAN
Frm Alhrmkt
Polna otožja in hrepenenja ae je poslavljala Jenny od alodnje stvari. Doli na vosni cesti je škripal seneni vor, v katerega so bili vpreženl voli, katerih belosiva kota je prehajala v žamet-nomehko rjavo barvo—in pred višnjevo pople akanimi vinskimi koli so cingljali zvončki na rdeči vpregi mul.
Tako znano in milo ji je bilo vse to tod zunaj —vse je gledala i njim dan za dnem in sama ni vedela, da je gledala, zdaj pa je iznenada začutila, da je vse vžgalo v njeno dušo hkrati a spominom na te dni.
Tukaj ta suhi, rdečerjavl grič, čigar trda, kratka trava se je iz dneva v dan bolj mečila in zelenela, marjetice na pičli prati, zagonetne jame, v katere se je zrušila plast zemlje—pred ksterimi sta postajala vsa začudena. Seči Iz trnja ob robu poti in svetli, sočno-zeleni listi divje kalale pod grmovjem. -
Neprekinjeno Žgolenje Akrjancev visoko gori pod prazno nebeško kupolo, brez itevila lajn, ki so igrale k plesu daleč tam zunaj po krčmah —lajne a svojimi čudnimi kakor steklenimi glasovi in z zmerom istimi italijanakimi melodijami.'
Misel, da bi morala zapustiti vse to, se ji je zazdela tako brezumna.
Stopala je i njim skozi pomladanski veter, ki jo je obveval in ji hladil telo kakor kopel, da se ja čutila kakor hladen, svet, sočen list. In vsa je zahrepenela po tem, da bi se mu vdala.
V njeni temni veli sta si ie zadnjič rekla zbogom. In nista hotela vsakaebi:
"Oh, Jenny, če bi mogel oatatl nocoj čez noč pri tebi!"
"Helge." Privita se je k nJemu. "Saj sme«!" Ves divji jo je objel, se oklenil nje bokov, nje ram. Komaj pa je ona izgovorila, je vsa vztrepetala. Sama ni vedela, zakaj se je zbala —aaj ni marala biti boječa. že v istem trenutf ku Ji je bilo žal, da je napravila kretnjo, kakor bi se hotela oprostiti njegovega trdega objema. Tedaj pa jo je že on sam izpustil. "Ne, ne. Saj vem, da je to nemogoče." "Saj bi jaz tako rada," Je šepnila ponižana. "Da, da." Poljubil jo Je. "Vem, da ti . . . a vem tudi, da ne smem—. Oh, hvala ti, Jenny. Hvala za vse. O, Jenny, Jenny—hvala ti za tvojo ljubezen. In zdaj lahko noč. In tlaočkrat hvala!"
Mrzlo so Ji lile solze po licih, ko je ležala v svoji postelji. Skušala ai je dopovedati, da ja brezumno tako ležati in pretakati solze—kakor da je bilo nekaj nadvse lepega pri kraju.
DRUGA KNJIGA I
Ko je tekla Jenny v Frederlkshaldu čez peron, da bi dobila v restavraciji malo kave, je za trenutek obstala. Visoko nekje nad njeno glavo Je zažgolel škrjanec.
Narahlo Je zatisnila oči, ko je potem sedela ob oknu v kupeju. Hrepenenje po Jugu se ja spet prebudilo v nji.
Vlak je drdral ob majhnih, objestno raztrganih in razpokanih holmlh od rdečega granita. Fjord je poblesteval med njimi v nezlomljenl, sijoči ažurni si^jirtk Po skalovju navzgor ae je čvrsto oprijemal borova*. Pomladanako soln-ce je ležalo rta rdečih, kakor ruda medeno ble-sfečih ae deblih in temnozelenih. kovinskosvet-lih kronah. Hilo Je, kakor da se vsf blešči po kopeli talega snegs. Potočki so žuboreli ob progi in goli vrhovi listnatega drevja so se leske-tali v čisti zrak.
Kako vse drugače Je bilo tu nego pomlad na jugu! In ona je hrepenela po nji—t njenim »1 rs v i ni |HKMHinm dihom, z blago radostjo njenih barv. Te barvne orgije tukaj so Jo sporni-
njsle drugih pomladi—z divjim koprnenjem po vroči rsd<»ti, ki ni bila lastna njeni adanji mir-
ni Nreči.
Oh. pomlad tam zdolaj s svojim rahlo brste-čim zelenjem |»o brezkončni ravnini! Pogorje Jo je obkrožalo » svojimi strogimi, krepkimi črtami Ljudje «o izkrčili gozd in zgradili na skalnih vrhovih svoja z zidom ovenčena kamenoei-va mesta in zaaadili svoje srebrnoaive olivne gaj«- (m rebrlh. Cela tiaočletja Je utripalo tlv-Ijenje v *kalah in gore so potrpežljivo nosile to malo življenje na svojih plečih, kljub temu v večni »amoti in miru dvigajoč svoje glave proti nebu. Te ponoane, stroge črte in barve aamolkla
srebrna sivina in višnjeva aivina in zelena sivi-na—ta žlahtna stara mesta in počasi nastopajoča pomlad! Vzlic temu, kar so govorili o prekipevajočem življenju na jugu, je bilo, kakor da diha življenje tam v mirnem,boij zdravem tempu nego tu gori. Vzlic prešerni aili pomladi na jugu je tam človek lažje prenašal, ko je hrumel val pomladi mimo njega.
Oh, Helge! Kako je zahrepenela, da bi mogla biti pri njem! Caa, ki ga je preživela ž njim, se ji je zdel že tako neizmerno daleč. Niti teden dni ni minilo, odkar ata se ločila, pa vendar ji je bilo vse kakor sen, kakor da ni nikoli odšla iz domovine.
Kako je bila hvaležna uaodi, da jo je povedla odtod. Tako ji ni bilo treba ne videti ne čutiti, kako se je umikala bala, pokojna, ledenojasna zima, kako je zveneči, okrepčujoči, svetlosinji zrak, prepojen s srebmočisto, vlažno paro, trepetal nad rjavo prstjo. Zrak se je iskril in vse črte so se migljaje razkrajale, barve pa so izstopale oatro in palače—kakor gole, dokler ni napočil večer in se je v ¿a zgrozilo pod povodnijo bledozelene, razjedajoče luči, ki se celo večnost ni hotela umakniti.
Dečko moj mali, kaj počneš zdaj tam doli? Saj tako hrepenim po tebi—akoraj ne morem verjeti, veš, da si moj. Jaz hočem biti pri tebi —ne maram hoditi aama tod okrog in hrepeneti po tebi vso to dolgo, neznansko svetlo pomlad.
Višje gori v Smaalene so ležale na robu gozda in pod kamenitim nasipom proge talečega se snega. Uvelo siva prst In neizorane njive so se širile v mehkih barvah, in tu, kjer se je nebeška kupola bočila višje, je slepeče ostra ainjina polagoma zbledevala proti obzorju. Daleč tam na drugi strani os ja vila nizka valovita veriga z gozdovi poraalih vrhuncev gora, fino vejevje posameznih, prosto stoječih akupin drevja tam zunaj na polju pa se je čipkam podobno črtalo v zrak.'
Stara siva poalopja ao se bleščala kakor are-bro, nove rdeče atranake zgradbe ao jarko žarele. Jelovl gozd se je svetil olivnozeleno, vijo-I i čs m to rdeče in svetlozeleno so se odražale od njega akupine brez in debla trepetlik.
Da, bila je pomlad. Razpeljane barve žgo nekaj čaaa, dokler se vse ne raablesti v zlato-zelenem siju in ne zažari za nekaj trenutkov od Šivljenake radosti, da prične par tednov pozneje temneti in zoreti in se umikati poletju.— Pomlad tu gori ja nenasitna, nobena areča ji nI blesteča dovolj.—»
. Padel ja večer, vlak pa je hrumel proti aeve-ru. Zadnji dolgi, rdeči solnčni žarki so se po-bliskavali izza akalnatega roba. Nato pa je ostal na brezoblačnem nebu samo še zlat avit, ki je neakončno počasi tamiral.
Ko je vlak oatavll Moss, so zakipele gOre črne kakor oglje proti selenkastojasnemu nebu. Njih podobe ao ae črtalo še temnejše, prozorno-črne na atekleno-zeleni površini fjorda. Ena sama velika zlata iveada je stala nad vrhom gore, njena podoba jo trepetala v vodi kakor tenak zlat curek.
- Jenny Je morala pomialltl na Frančiškine, nočne alike. Življenje barv po solnčnem zahodu je bilo tisto, kar jo Cesca najrajši slikala. Bog vedi, kako se JI prav ta prav godi. Sicer pa je zadnji čas marljivo delala. Jenny se je oglasila vest—aadnja dva meaeca Je Ceaco jedva kdaj videla in vendar jo je tolikokrat aprelete-la misel, da jI najbrte ni lahko. No, val Jenny-ni dobri sklepi, da ae mora enkrat pošteno raz-govoriti a Ceaco, ao oetall brezuspešni.
Rilo je tema, ko ae Je pripeljala v Kriatijanl-jo. Na postaji ao Jo sprejeli mati, Bodila in Nila.
Bilo ji Je, kakor da Je videla mater šele pred tednom dni. Gospa Bernerjeva pa Je imela solze v očeh, ko Ja poljubila hčer: "Dobro nam došla doma, draga hčerka—bog te glagoelovl!"
Bodila pa je aek> zrasla—bila je zala in brhka; na sebi je imola cestni kostum, segajoč jI do gležnjev, Kalfatrux jo je nekoliko tuje pozdravil.
Brak na Poatajnem trgu je bil nekaj poseb-nega, kakršnega nI na vaem avetu—duh po mor-akl vodi, premogovlh sajah in nasoljenih sls-
nikih.	~	'
(Dalje prihodnjič)
•Spicburgr" še najboljše mesto V I/ ,	•
I Ameriki. Odločil sem se. ds ga f IC/tl V€Zl tudi jaz obiščem, saj ni tako da-	<
leč. In ker je tam veliko mojih	Dr. Ivo Borli
znancev, sem bil gotov, da mi bo p0 domovini so se vršile tiate kateri pomagal do dela. Minili večinoma žalostne stvari. Vsa aem ai tudi, da me mogoče pa nova država se je še nevarno j tam čaka že tako dolgo iakana majala, skoraj raak mesec za I sreča.	naprej ao zaskrbljeni domoljubi
Ravno ko sem mislil zapustiti m0rali reči : "Ce srečno prebro-. Détroit, jo nenadoma primaha Ljimo še to. se bo Jugoslavija moj prijatelj Majk iz Lyncha, vendar-le držala!" Sever je bil Ky. Kaj bo pa zdaj? Svoj odhod ^ vedno nekoliko na kocki, o sem odložil, ker nisem hotel pri- Koroški pa so listi in očividci jatelja takoj prve dni samega poročali skoraj še najbolj vsak pustiti. Oatal sem "še par tednov L^ HVojem temperamentu, če in pomagal Majku iskati dela, prav je prežeči plebiscit "efici-dasi sem bil prepričan, da ga ne elno« pomenil še samo "nepotre-bo dobil. In to je tudi Miha kma- fcno formalnoat." lu spoznal, da ga zaman išče. _ Tif „^i gre naš Korotan Nekega dne sem v svoji sobi ¿edalje huje po glavi, je nekega študiral moj oziroma ameriški večera Kocjančič potožil Mare-zemljevil, ko vstopi Majk in za-Lu. in zlagti m€ boli, da le prekolne: Hudič, ali jo imaš spet v mn0gih nerodnosti celo dobro rokah! Ali že gleoaš, kod jo boš migWij obtožujejo prav najine urezal? Vzame mi mapo, jaz pa rojake' mu odgovorim, naj jo le ima, ker _ Cega pa prjiakuj€J0 tr. «m ,az že dognal, kam tem šel. ^ barab? ^ je Mzhudil Ma. Kam pa? Ali me misliš zopet za-1 „. o„; ... <. .¿..i. „„¡k,.,-s« U«T Menda ne mi.l« d. bom Xf m BîsS£&
Ht ?	P "" P, bajeavoje za.top.tvo! Sicer pa
vi. Kakor hoéeé mu odgovorim. .1 ^ d d>	. £
«^HTm^vor^ ïu v .^ veliko oiitati! Inie ni nikogar,
belokranjako naselbiivov Pitta"	j" .vse™ »em.^Podom
burgh, menda bo tam ie najbo-	tstorJfm mtio »biat. pre«pal, Ije, odgovorim. Kakor vidim, aiP*	VM
ae ie nivellial Amerike in ai ie	, " S?J,Je ™e8 doVolj tud' rea pripravljen za stari kraj; ali ne "JÏ1 , . „. ... . .
vei, da Pittaburgh ni v Ameriki,	, ~ .	"S* .Jlh "i'"
ampak je le nekoliko preko luie,	hoi<* d|5 slabf vedn°
Le podraii, Naj bo ie kjerkoli	P™im da breI	»'«
hoče, mu odgovori, jaz grem tja.	¡¡"f ar "e «j?™*1 P»tre-
Majk nekoliko pomisli in	buje jih za mažo, ker b> se dru-
vi: Naj te le hudi« vzame, grem k4ol!?J! 8pl°.h u8tâv ,0j. ^ pa ie jaz; aaj sem ie sit tega po- H?4 ^ irU,I*i4J IT b',e
. . .....	mjzri ao Kn	fl« o Lr/\ hi um ia
stopanja po detroitakih cestah.
med sabo požrle, ako bi jim ide-
Naslednji dan sva ae ie znaila fc
v Pitteburghu. 8pet nisva imela l.to" '^*^ mo^P V«
nobenega naalova; toda zdaj « f® I J^l v j?, .^¡ '„ ^„ ^
nisem toliko bal, ker nium bil J?	Tf1.*^ ff0"
»am; bo ie moj tovarli polzve- f.k?™- "0
del, ker j. ie precej poZvan "IJi »J011 ,vo e roin«t« na"
v angleUini. N.Jveiji «Unost je "i.n'ke *e n" "epir'- d» ne" kit> .. ___i__i« A*___1- 1 * I varnosti nI.
bila v tem, ker je deževalo, kot
bi lilo iz škafa. Niava se upalal . Ello>e P^* ^^ dfwt a posUje. Kaj bo pa zdaj, kVko f"1/^ Pultom. Takrat se bova našla naše ljudi? ga vpra- Jf	RominJu'da
šam. U potolaži ae, mi p«vl J0^	^f? !d€8n^^^
Kaj nial slišal še v starem kraju, J?¿? fride 211 neka dm "a ,obwk: da je treba v Pittaburghu vpra- ^f* §P Popravljala pri šati le za Butler stmt, pa se ne "o zin«erju ma^o sprejema z ze-boš izgubil. Tfudi meni se je to ,€nJem in cv€ticami-Ukoj v glavi posvetilo. Nato ava Pa Ri ni Tone *e nobene izšla najprvo v resUvracijo, kjer bra,? i€ Kocjančič vprašal Strel ava ae pošteno podprla, potem Ica-
pa ava šla v neko trgovino in ai — ^ teh» ki zahajajo k Hol-kupila dežnike, ker je še vedno *inKerJu? je pogledal Stre-lllo.	'ec. .Kolikor vem, ne. Pač pa se
Mahnila sva po Penn ave. do Ne ma,° oziral za Kollerjevo Butlerjeve ceste, kjer ava ae Greto, kmalu znašla med samimi roja- — Trgovčevo hčerko?! ki. ki so poskrbeli, da ava še tisti Kocjančič se je zato začudil, dan dobila stanovanje a hrano, ker je bil naposled moral ven-Torej vse je bilo dobro, aamo še d*r »paziti, da to dekle prav nje-dela je manjkalo. Takoj naslad- M™ izkazuje posebno pozornost, nji dan sva obtekla vse tovarne, Kollerjevi sicer niso mnogo pri-toda kazalo ja, da ne bo doati hejali v družbo in s hčerko še prida. To se je ponavljalo vsak celo ne; a nekajkrat so ga kli-dan. Četrti dan mi pravi Majk: celi k stari teti, in odtlej akoraj Matija. veš kaj, naj vrag vzame ni mogel mimo njenega okna, ne tebe in Pittsburgh, vse njegove da bi se mu Greta nasmehnila, fondre in štilworke, jaz grem. Sicer je moral mladenko z njeno Kam pa? ga presenečeno vpra- vitko postavo, bledim obrazom, šam. Nazaj v Lynch, ker sem velikimi rjavimi očmi in polni-gotov, da bom tam takoj dobil ml ustnicami priznati za nena-delo, odgovori. La pojdi, bog s vadno, celo naravnost očarujočo teboj in vrag s tistimi črnogor- lepotico; vendar mu v sedanjem skimi jamami; mene ne boš tja =====:■
nikoli spravil, mu odvrnem. To- Dela ne bi dobil, čebrav bi aa nla rej peti dan me je tovariš zapu- L.1 Dan M ¿nllZ1 Lif, stil In odM kopat irni diamant. ^ M^fc^
Nekaj dni aa tem mi je neki	Uredovalnicah, tWvse zaman
rojak (delovodja) dal delo v ni-	Ko sem tako postopal že cele tri
dotopilnicl. Bilo j. vroče In na-	mesece, aem preko neko poare
Pe vseeno sem bil z nJim	do val niče videl napi^, da potre-
zadovoljen. upajoč, da bom pre-	bujejo delavcev v pleharni v
cej čedno zaslužil. Imel sem M	Whoollngu, W. V«. Stopil sem
centov na uro in delal 12 ur na	notri in vprašal če ie zaatoslVJ.
«¿¡T™ ?t uiizt n- rnj* p*>vcd,ii ~ »r^ri:
i r?J'\mr J* l* d«n « ""»«m plafati »2.46. Nisem atovll. iei da M jprr.lab » to jih vrt nadlegoval, marvei^mZ
t*?,»	d»n »m odprav»
2rUSL*S?iM H ,p,t "°Ja -mola ker , m	oa je prišel njegov nisem tam nikorar tviznai n.«
b«t od nekod V Pittsburgh In Je je bi. sopa^n nJega nastavil na moie meato. mahal po glavni ulici Whim,« Zaman «em iakal, d. ml dobi kaj proti B^wVu'¿dru^m ¡T «iT	cu mesta. Mučila me i» i. i«,
-m'deT.'^rnn^^ "^o stek^'l"
a9Uk ,n	P« «i bilo ne da v ice sem tisti dan *m'l Knn/
kTX v^Sr N'k"t' H"'""" «»»P" V i„nwti K"
i* * " NarSv» ceau po- letel na Hnate v neki nivnici o. konci radi novice, da bo prihod- ziroma lastnik je M Hrvat P»! nji dan prii^el* z „bratom neka tal « j, . prTnov^no " ,.^
Zl Č"^ J' b"° ve- jazni in tudi moj novi .n.Uni 1*?'° »u,ro "*m »«tal na bil Izjema Rekel j, nai »kar v« prodaj in ae po<Ul pred ome- njega driim in bo te „i
'«» •"». Uko da m btf L dobim delo Tisto prvi pri vratih In tudi pn i delo «em ,e k.r n. . jff , 7
QwEST"! atwi'««
mu -61 «e pittsburških cestah ' - tDsij,
Malh liahor (Sharon. Pa.):
Moji doživljaji >. v Ameriki
(Našalievsaje.)
V tM*ka7 Thinutah še znslišim dva fanta, ki sta govorila hr-\akski, toda Ju nisem Ofovoril. ki r m upal. da bo adaj še več takih prilik. In res Ukoj ns na-aprotni strani caa te zapazim restavraciji Vv oknu katere je bila slika — kralja Petem. Stopil aem notri. Moj šelodse je ie precej krulil po celodnevnem tavanja. ds bi šel ps prej kam jesti, mi pa ni psdio v gisvo. Ko sem
vatopil v restavracijo, asm \pra-šal, če ao Hrvatje. Mi amo Srbi-ni. mi iidgovori ženaka. Ko aem ae |M>Ateno naj«<lel. aem \prašal, če vedo za kak Ane Slovence v bil-ttnt. Odgovori mi, da jI nI znano, da bi tam živeli kakšni Kranjci, Toda bili so prav v tiatem blt^ui Našel asm jih In tam o-«tal hrsni in stanovanju.
Torej končno aem bil v toliko Hvaljenem mestu, o katerem aem tudi taz mislil, da je lušoo in da ao velike plača. Tods kmalu aem •poansl. ds nI vse listo, kar as sveti. Atlrl tedne aem zamsn taksi dels. čeprav sem osle dneve 'sval od tovarne do tovarne Po. V sod sem našel na atotine ljudi.
ki ao iskali dela. Končno aem dobil nekakšno delo v tovarni Dnd-ge Ca Delo sploh ni bilo podobno delu in laaluiil sem le 4Ac na «ro. Delal sem nekaj tednov, nakar sem puatll, ker niaem mogel vzdržati. Par dni aem As iskal dela In ko aem videl, da ne bo nič, sem apet začel misliti, kam bi ae podal za arečo. Zdaj vem. da v Detroltu ni nič.svaaj same ne
Napoaled mi šine v glavo misel — aam aebt aem se začudil, da mi ni Ae «rej da bi šej v Pittaburgh Zr t atarem kraju »em veliko aliAal o tem meetu,' Nekateri "A meri kanci**, ki so od tam prtAftt ao ae ponašali, da je
čudnem položaju niti na um ni prišlo, da bi devojko iz dobre družine spravljal na tako nemogoče misli.
Strelec pa je Kocjančičevo o-suplost razumel drugače:
Misliš zato, ker je bil Kol ler malo bolj nemčurski? No, mož se je vdal in ga lahko štejemo med svoje.
Po "čičevsko" ne|! se je veselo zasmejal Kocjančič.
—	Aha, razumem! je prikima Strelec. Ker doma in z naatav-Ijenci občuje še vedno po nem ški? No, moj Bog —
Tvojega in "mojega Boga" priznam kvečjemu za doma, za njegove uslužbence našega rodu pa že ne več! Toda no — dasi bodoči njegov rod še ne, bo naslednji že naš. Ce bo spreobrnjenje gospoda Koller j a držalo, ve
—	Ce dobi njegov Hans za ženo Slovenko, že prvi.
—	Misliš? je podvomil Kocjančič
—	Potem pa vsaj, če Greta vzame Stefanca! Sicer je baje prav to fanta nekoliko zadrževalo — želi si, pravijo, "čisto Slovenko". Ampak jaz mislim, da je ljubezen mednarodna.
—	Dočim jaz, da je mednarodna samo strasti Ce je Tone človek, kakor ga slikajo, je bolje, da se premisli. Ampak ali se Kollerjevim ne bo — premalo zdel?
—	Ne verjamem. Fantu v šali že danes pravijo "goapod nadzornik". Tudi je iz dobre hiše in ima lepo doto. Sicer pa bo*tu že odločalo dekle samo. Da, tisti bo, ki si ga bo ona izbrala! Tone ali pa kdo drugi ... Ti, prija telj, ali se ne zdi tudi tebi, da je dekllč zelo lep?
Celo tako, da sem videl ma lo lepših. In nevarnejših. To je: danes še ne toliko. Toda ko se ta tip poroči in v dveh, treh, včasih šele desetih letih nasrka tistega, rekel bi, neoznačljivo grešnega volkuljstva, ae mora zvrteti vsakemu moškemu. Dobro je, Če je tedaj vsaj že na verigi!
—	On, namreč? se je zasmejal Strelec. No, in ti, ki sdaj nisi več — kaj misliš, če ne zameriš ukreniti prpti takim nevarno-stim? Re*y večkrat premišlju jem, kako boš prav za prav. Premlad »i še, da bi životaril tako. In pri tem menda niti izrazit ženskar nisi ... Tak namreč, ki mu je vsaka dobra in neprenehoma menja. Oziroma ga to veseli.
—	0 tem še ne premišljujem, se je nasmehnil Kocjančič. Seveda sem tudi jaz "pod kožo krvav" in ne vem, zakaj in čemu tako-le na primer v Mariboru, kjer je prilike neverjetno veliko, včasih ml bi bil. Toda za kakšno trajno vezanje te ali one vrste še ne Čutim potrebe.
—	Samo da ti — dvakrat o-proati! — še vedno ne straši ona po kosteh?
—	Po kosteh je re« kveči« strah. Drugače pa se v ti J bodi — reciva "vezani" 8Vo(J¡ svobodi kakega kaplana aiij cirja brez kavcije — ¿¡«toa bro počutim. Vsaka ve, d* pov, kdor več da, kakor more
—	Dvomim, da vsaka kaj ae šušlja, da prav gos' na Greta mre za teboj ] a| sem prej to omenil . . . ¿¿a v vsem na čistem ... ¿1
—	Vraga 1 je ves osupel viM nil Kocjančič. To je pa reT2 neprijetno!
—	Se je bojiš?
. — Bojim? Ce je res, kar tj viš, bi se . . . Najrajši bi p2 celo kar ušel! Kér bi«bila edj rešitev! Za oba! Ne, Strela/! zati se več ne dami je nenaš ma vzkipel.-In ženski, ki bi¡ nemara popolnoma prevzela, i celo ne!
—	Torej je ljubezen vendj mednarodna? «e je zasm#ii Strelec.	*
—	Strast sem rekel! In to| bila aama rdeča, gola strta Vsekakor lepa ti hvala, da «i s opozoril!
humor i
Znanec
V trafiko je prišel nekega h pega jutra človek, ki hi ničes kupil. Samo cigareto, ki j0 j že s seboj prinesel, je prižgal i svetilki in brez besed šel. To i je ponavljalo tako dolgo, da i lastnik trafike nazadnje ni m gel več premagovati. Prijel j "čudnega gosta:
"Gospod, kaj pa mislite? Ki si dovolite? Saj Vas niti ne po znam!"
"Ne poznate me?" je začudi no odvrnil možak. "Jaz sem va dar tisti človek, ki si vsako ji tro pri vas prižge cigareto." e
slovenska narodna pod
k PORNA JEDNOTA tadaja a* oje publikacija la I posebno list Pravita za kork« ter potrebno agitacijo itvJ droitrr ta članitva in sap* tanda «rojih Maj. Nikakor m na ga propasando dragih M feralh organizacij. Vsaka • ganizaclja ima običajno tuji glasilo. Torej agitatoričnl dopk naznanila dragih podpani orgmntaadj ta njih droite? «j m t»o pošli ja k» Usta ProsveU.
potovanje 8K0ZI francijo.
Cunsrd White Stsr linija je «pr»N poročilo od francoskih oblasti, ds M od aedaj napfrejT upoštevali Mednsni n« potniške karte, namesto Potni* vise sa vac turistične in tretj«fi m rada potnik«, ki potujejo skoxi Fro cljo. Te karte ae bodo dale potnik* breeplačno na parniku. Ameriiki S žavljani in državljani Zveze Socsl stične Sovjetske Repuklike niso detaš ni do teh kart
Vsi ptujel, ki te vpiAejo isven N«s ¿ije ta icleanttko transported jo t Nemčiji (vAtevAi bivše Avstrije), bdi lahko Ae naprej deležni 607, xniAaal na AelesniAki voAnji sa celo leto, ni» reč do 31 < decembra 1989. —(Adj
naroČite si dnevnik prosveto
AJÍ	1 todi	dk hi.	AJI
iJi	S t odi	na Is.	1.1«
Z.4i	i todi	Uke Is••••........	AJA
i.ze	4 Udi	lihe in....... a » *f.	tw
sli	i toit	ilkav Is...........	IJI
Pe sklepa 11. redae tanvanoMa se Iskks ssroR na Hal PreevsU Is prlitej. edea, dva, tri, štiri aH pet člaaav Is ese drsüse k osi ssieC-
I. Liet Preereta etaae sa vse esaka, sa Raae aH aeAaae fiM ose letae aereésisa. Ker pa llaal še plaiaje pri seeaMats llJt tedaik. so Jlai ta prištele k aarečaiaL Teee) aeda] ai erseka. reči. A. ie bet predrag sa Raae ilfPJ. Ust {vsevota Je vaša leetalaa ta
ÍÍ^ZJ* T rnU inUml	« M rad «U1 Hat vsat dsa. Cesa
lleta Preeveta ie:
Za ZdraA. države la Raaa4s.9i.ee Zs Cleers Is Chlesgs |e....l?iA
1 tedaik la...........
S tednika is.........
I tedaike la.........
4 tedaike la.........
A tedaikse Is........
Zs Bvreps is...
ItpalslU spodnji kapsa, priiaftite pstrebss tmU dsasr|s aH Mssef Oijr e piaais is si aerolite Prosveto, Hot, ki je vsAs lastaias.
kAkor hitro kstsri teh ëlsnov prsnshs biti ils» rZÍ	M	Sroè od drnAlss is bo sakUral aam svoj lift
tednik, bode moral tisti člsn Is dotičae drvAlne, ki jo Uko skope* nsro*«ms ns dne^ilk Proaveto, to Ukoj nasnanlti oprsvalAtvs lUte. in oboasm doptečaU dotično vsot« Hate Proeeeta. Ako tegs ae steri, tedej mors oprsvalAtvs iniUti dstum ss to vsoto nsročnRts.
PROHVKTA. iN P J, Mar i* Uwsdate Ave, Chicago, IH. rrlloA«« poMIfam aar.húmm ss Itet Prometo vssts i..........
f> .................... • .............ČL d rs At ▼ s At........
^	*- - «v —
Nsstev................
•••••M.,...,.,,,,,,.,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,«»
•okeráflH1^"'11 n Mpa4,# k »«ročatel od sle4ečib «-o*
f>..........................T..............Ct droites At........
f>.........................................čl. irsites
^^.......................................Cl. droit »a št.,......
,>#......*,"rr""....................ČL érwHw» ..........
Mest«.......... t	__•
"•<MMM,MtMii,MiMM|i Drli*! . • a . m» •e.ee.ese.efe'b
R«e ssročsik ...........
>.<t,llUI< * 1
........in