Ste^« 95t
¥ Trstu, v torek 6. aprila 1915.
Letnik XI.
Izhaja vsak da;:, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška AsiSkega 5t. 20, L nadstr. — Vsi depisi nai « po?iljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma sc ne
•prejemajo in rokopis se ne vračajo. Izdajate!) in «Jgovern: urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lis-i .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge z or eienim poroStvori v Tr^ta, ulica Sv. Frančiška Asiskega št. 20. TeIe»Of. uredništva in uprave štev. 11-57.
Narotnira :t aša: Za celo 'cto.......K 24 —
ra p^ teti ......................... 12" —
ii tri mesece.......................6"—
Za nedeljsko izdalo za celo leto....... 520
za pol leta.................2 60
Posamezne številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev zistnrele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5.—
vsaka naefaljna vrsta.............2-—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje sc izključno la
upravi .Edinosti*. — Plača in toži sc v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega Št 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.652.
U LaboršK! dolini in sosednjih odsekih
Vzbedno od Zaleszczykov napad ob Dnjestrn odbit Ha ostalih našiti frontah mestoma artiljerijski boji, drugače mir. - Ruski napadi u okolici Avgustoma
odbiti, ruski naskok na Hariampoi zavrnjen. Ha ostali vzhodni fronti nikakršnih dogodkov.
Nemci vzeli Belgijcem Drle Grachten. Francoski napadi pri Pont a Houssono odhiti. - Turška križorka „Medžidije" se potopila.
DUNAJ. 4. (Kor.I Uradno se razglaša: ■L aprila, opoldne.
V Karpatih trajajo boji dalje na višinah na obeh straneh Laborške doline.
Včeraj na vzhodne vzporedne višine izvršeni protinapad je vrgel srdito napada-jočega sovražnika iz već postojank.
Tudi vzhodno od Virarve je bi! odbit močan ruski napad. V teh včerajšnjih bojih 2020 ruskih ujetnikov.
Severno od Užoškega prelaza je položaj nespremenjen. Ponovljen ruski protinapad se je izjalovil po kratkem boju.
Na ostalih frontah nikakršnih posebnih dogodkov.
DUNAJ. 5. (Kor.) Uradno se razglaša: 5. aprila 1915. V Karpatih se v Laborški dolini in v obeh sosednjih odsekih nadalje vrše srditi boji.
Na vseh ostalih frontah mestoma artiljerijski boji, drugače mir.
Pri Usciju Biskupijem, vzhodno od Za-leszczykov, so se izkušale ustanoviti močne sovražne sile na južnem Dnjestro-vem bregu. Bile so po večurnem boju odbite. Zajeli smo 1400 ujetnikov in osvojili sedem strojnih pušek. Namestnika načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Zasedeni ruski okraji in število njih prebivalcev.
DUNAJ, 5. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča:
Glasom preračunanja smo mi in naši zavezniki do 25. marca zasedli 46581.8 kvadratnih vrst. to je 53.010.3 kvadratnih kilometrov ruskega ozemlja, na katerem prebiva 5,492.83» prebivalcev.
Od tega zasedenega ozemlja odpada na gubernijo:
Kališ 9.961.3 kin2 in 1,183.800 prebivalcev.
Piotrkow 10,763 km8 in 1,931,300 prebi-
\ alcev.
Kjelce 4.434.3 km2 in 486.600 prebivalcev.
Radom 1.646 km2 in 148.400 prebivalcev.
Varšava 5.832.5 km1 in 624.900 prebivalcev.
Plock 6.216 km2 in 555.000 prebivalcev.
Lomža 2.316.5 km2 in 172.120 prebivalcev.
Suualki 5.412 km2 in 340.700 prebivalcev.	_
Z nemsbo-ruskesa bojiftn.
BEROLIN, 4. (KorJ \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan, 4. aprila.
Vzhodno bojišče. — Ruski napadi v o» kolici Avgusto\vega so bili odbiti.
BEROLIN, 5. (Kor.) Wotffov urad poroča: Veliki glavni stan. 5. aprila.
Ruski napad na Mariampol je bil odbit ob težkih sovražnikovih izgubah. Drugače se na vsej ostali vzhodni fronti ni dogodilo nič.
Vrhovno armadno vodstvo.
General Aleksejev imenovan vrhovnim poveljnikom ruske severozapadne armade.
PETROGRAD, 4. (Kor.) Namesto od-
stopivšega generala Ruskega je bil imenovan generai Aleksejev vrhovnim poveljnikom armade na severozapadnem krilu.
PODLISTEK
GREŠNICE.
Htman. — Francoski spisal Xavier de Montćpln
Njegovo prijetno, nekoliko mršavo lice je kazalo izraz duhovite dobrovoljnosti. Gosti, naravno skodrani lasje so bili črni, kakor tudi podjetno navzgor zavihane brke.
Približal se je Pivoini in je vzkliknil.
zagledavši njeno normandijsko pečo:
—	Glej. glej, preoblečeno dekletce! Kaj pa delaš tu, ijubica moja? Ali morda hočeš spati tu?
Pivoine je pogledala kvišku, da je videl njeno lice, obli to s solzami.
—	Joka. — ie nadaljeval oni začudeno. — Kaka neumnost! Prihajaš s plesa in j4aš? Povej mi, dete moje, ali morja šampanjec vpliva pri tebi tako? Da, da, tudi kaj takega je mogoče in se je tuJi že zgodilo tupatam. Ali te morda tare kaka bol? Ali ti jo je morebiti tvoj ljubimec naigral kakšno? To je seveda nerodno, toda zato pač ni treba jokati tako zelo! Saj ti ne koristi nič.
—	Gospod, bodite usmiljen z menoj! — je zacepetala Pivoine.
Aleksejev se je udeležil rusko-turške vojne leta 1877 ter je bil v rusko-japonski vojni generalni Štabni šef v kijevskem vojnem okraju.__
Z zopaiM bojišča.
BEROLIN, 4. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 4. aprila.
Zapadno bojišče. — Ob Yserskem prekopu, južno od Dixmudef so naše čete zasedle po Belgijcih zasedeni kraj Drie Grachten na zapadnem bregu.
V Priesterwaldu ie bilo zavrnjenih več francoskih naskokov.
BEROLIN, 5. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 5. aprila.
V kraj Drie Grachten, ki se od 3. t. m^ Izvzeinši posamezne hiše ob severnem robu, nahaja v naših rokah, so izkušali Belgijci pritegniti ojačenja, a jih ie zavrnil naš topniški ocen].
Prav tako ]e preprečila naša artiljerija francoske napadne poizkuse v Argon-skem lesu. Močan sovražni napad na višinske postojanke zapadno od Boureuil-lesa, lužno od Varennesa, se je razbil tik pred našimi zaprekami.
Francoski pehotni naskoki zapadno od Pont a Moussona so bili brez uspeha. Nasprotno nam ie več u žganih min prineslo pridobitev tal v Priesterwaldu.
Vrhovno armadno vodstvo.
Napadi nemških letalcev.
PARIZ, 3. (Kor.) »Temps« poroča, da so 2. t. m. letela nemška letala preko Mer-villa in Hazenbroucka ter vrgla 12 bomb, ki so napravile le stvarno škodo. Na E-staires so bile vržene 4 bombe. Francoski letalci so zastonj zasledovali nemška letala.
Nadalje poroča »Temps«, da je nemško letalo v četrtek vrglo na Bethune 4 bombe, ki so napravile znatno škodo. Ostalo poročilo ie črtala cenzura.
Vest o deportaciji nemških častnikov neresnična.
BEROLIN, 4. (Kor.) Kakor poroča tukajšnje ameriško poslaništvo, je francoska vlada sporočila ameriškemu poslaništvu, da se ni nikdar nameravalo deportirati od francoskega vojnega sodišča obsojenih poročnikov pl. Schirstadta in grofa Strachwitza in da se z obema častniko-na vnaprej ne bo postopalo kot s kaznjencema, temveč kot z vojnima ujetnikoma.
Francoska ribiška ladja torpedirana.
PARIZ, 3. <Kor.> »Agence Havas« poroča iz Fecampa: Na neufundlanski vožnji se nahajajočo ribiško jadrnico »Paque-rette« iz Fecampa je 2. t. m. v višini rta d'Antifera zadel torpedo. Posadko so spravili v čolne.
Nemške ribiške ladje opazujejo pod nevtralno zastavo kretanja angleških vojnih ladij.
KR1STIJANIJA, 5. (Kor.) Tukajšnji angleški poslanik je naslovil na norveško zunanje ministrstvo poročilo, glasom katerega je angleška vlada doznala, da nemške ribiške ladje pod nevtralno zastavo opazujejo kretanje angleškega brodovja in da svoia opazovanja signalizirajo nemški mornarici.
Opazovalo se je, da ribiške ladje ne samo da brezžično brzojavljajo, temveč spuščajo tudi kot znamenja gost dim.
Angleška vlada zato prosi norveško vlado, da naj ta posvari vse norveške ribiške ladje, da se izpostavljajo zelo velikemu sumničenju, ako v vidiku angleških vojnih ladij spuščajo dim ali brezžično brzojavljajo. To dovede lahko tudi do tega, da se take ladje potope brez preiskave. Ladje, ki pasirajo pod enakimi odno-šaji angleške vojne ladje, bi se tudi izpostavljale nevarnostim, da se jih potopi, ako iste kako stvar spuste v morje.
Slednjič se norveške ribiške ladje opozarjajo na to, da naj se, kolikor mogoče v razdalji drže od angleških vojnih ladij.
Volno Tnrflje proti trosponzunia.
Turška križarka »Medžidije« zadela ob mino.
CARIGRAD, 4. (Kor.) Glavni stan objavlja sledeče poročilo: Nate brodovje je potopilo včeraj pri Odesi dva ruska par-nika In sicer »Previdenta« z 2020 tonami in »Vastošnajo« s 1500 tonami ter ujelo njuno posadko.
Med to akcijo je zadela križarka »Medžidije«, ko se je zasledovale sovražne iskalce min v okolici trdnjave Otšakov bližala sovražnemu obrežju, ob mino ter se potopila. Izgubo je povzročila mina, ki se je odtrgala od onih min, ki so bile položene v obrambo pristanišč Odese in Ni-kolajevska in pa obrežnega okraja. Posadko so rešile turške vojne ladje, ki so se nahajale v bližini. .Posadka se |e držala zelo pohvalno.
Predno se je ladja potopila, so se odstranile vse zatvornice topov in se ie križarka sama razstrelila s torpedi, da bi je pozneje ne mogel dvigniti sovražnik.
Neki sovražni iskalec min, ki se je včeraj skušal približati dardanelski ožini, je bil v visočlni Kum Kaleha zadet od granate naših baterij in se ie potopil.
V ostalem se ni zgodilo niti pred Dar-danelaml, niti na drugih bojiščih nič bistvenega.
Carigrajčani so sprejeli poročilo o potopu Medžidije« zelo mirno.
CARIGRAD, 4. (Kor.) Poročilo o potopu »Medžidije«, katero je bilo tu zvečer javno naznanjeno, je turško prebivalstvo sprejelo zelo mirnot ker si je bilo v svesti, da je ta izguba v primeri z ono sovražnikov pred Dardanelami zelo neznatna in ker je vedelo, da je turška mornarica ob izbruhu vojne ruskemu brodov-ju prizadejala težke izgube.
Ujeti matrozi včeraj potopljenih ruskih transportnih ladij so dospeli včeraj semkaj.
M za Darfanele.
CARIGRAD, 3. (Poročilo brzojavne a -gencije »Milil«). Poročilo glavnega stana pravi: Nekaj sovražnih iskalcev min se je izkušalo približati dardanelski ožini, a jih je prepodil naš ogenj. Dve oklopni kri-žarki, ki naj bi bili krili te iskalce min, so za trenutek iz velike razdalje začele brez uspeha streljati in ste se tudi umeknili potem. Z ostalih bojišč se ne da javljati nič.
—	Ej, zakaj ne bi bil! Od srca rad! Toda vstani najprej in povej mi, kaj ti je. Mislim si pač, da je bilo takole: ko sta šla domov, sta se sprla z ljubimcem in pustil te je potem pred vrati. No, tega res ni storil lepo.
Tako govoreč, je mladi človek prijel Pivoino za roko, da bi jej bil pomagal kvišku, kajti deklica je še vedno klečala na kamenu.
—	Kako si mrzla! — je rekel; — vsa si premrla, uboga punčka! Ali si že dolgo časa tukaj?
—	Aj, da, že dolgo, že ves večer. Čakala sem . . . tamle . . .
Pokazala je z roko proti cvetličnemu trgu.
—	Daj, daj. šališ se!
Pivoine ni odgovorila, kajti mogla ni niti govoriti, niti stati pokoncu.
Mladi človek je opazil njeno popolno oslabelost in ker še ni videl, kakemu ! vzroku naj bi jo pripisoval, je vzel deklico v naročje in jo zanesel pod bližnjo plinsko svetiljko.
—	Na mojo vero! Lepa je! — je vzkliknil. — Toda kako bleda je!
Potem je zagledal mali omot, ki ga je imela Pivoine še vedno pod pazduho, in ko je natančneje ogledal tudi njeno obleko, je nadaljeval:
—	Ne, ni preoblečena. Prava Norman-dijka je, ki je s poštnim vozom prispela iz Normandije v Pariz. Toda zakaj neki je jokala tako? Morda le zato, ker jej je bilo tako zelo mraz. Toda bodi, kakor hoče, vkljub rdečim očem in bledim licem je zelo srčkana!
Tedaj se je osvestila Pivoine iz svoje omedlevice. Toda čutila je le telesne bolečine. Duševne moči so jej oslabele tako zelo, da se ni zavedala ničesar, kar se je godilo okoli nje.
—	Zelo me zebe! —je rekla komaj slišno.
Mladi človek je slekel suknoj in jej jo ogrnil čez rame.
Pivoine se je instinktivno zavila v gube gorke suknje.
—	Ali hočete iti z menoj k meni? — jo je vprašal mladi mož.
—	Da.
—	Ali boste mogla hoditi?
—	Izkušala bom.
—	Sicer je pa čisto blizu. Pojdite, naslonite se na moio roko, le trdno! . . . . Ko sem vas našel, sem Še hotel iti nekoliko na operni ples, ko sem prišel iz Prada. Pa nič ne de, saj ni, da bi moralo biti.
Pivoine, podpirana po svojem spremljevalcu, je izkušala napraviti nekolike
Ruski uspeh ob Bosporu neresničen.
CARIGRAD, 5. (Kor.) Brzojavna agencija »Milii« poroča: Rusko sporočilo 29. marca trdi, da so Rusi z uspehom obstreljevali Bospor. Dejstvo, da je morska o-žina nedotaknjena, zadostno dementira rusko trditev.
Isto poročilo trdi, da je bil velik turški transportni parnik bombardiran ob vhodu v morsko ožino in ... . (sledi nerazumljivi stavek: »und dass die Besatzung des-selben es jhn die Luft sprengten«) . . . . Resnica je, da so Rusi bombardirali ladjo in izstrelili nad 250 granat. Smešna pa je trditev sporočila, da bi bil dotični parnik, po imenu »Seihan«, razdejan. Zadela ga ni niti ena kroglja. Zavozil je še isti večer v morsko ožino in je dospel v pristanišče, kjer je izkrcal svoj tovor.
Von der Goltz paša na Dunaju.
DUNAJ, 5. (Kor.) Generalni feldmaršal von der Goltz paša, ki se je kakor že znano. mudil v Berolinu, je včeraj zjutraj od tam prispel semkaj ter se zvečer odpeljal v Carigrad.
Papežev delegat v avdijencl pri sultanu.
CARIGRAD, 3. (Kor.) Sultan je sprejel v avdijenci apostolskega delegata mnsgr. Gianinija, ki se že nekaj dni mudi tukaj.	_
Boli z vstail v Srbili.
SOFIJA, 4. (Kor.) »Agence Tel. Bulg.« poroča: Poveljnik Strumnice je brzojavil, da je precejšnje število Turkov, moških, ženskih in otrok včeraj pred zasledovanjem cd strani Srbov pribežalo na bolgarsko ozemlje. Ubežniki pripovedujejo, dffso se vse vasi v okrajih Valandovo in Tikveš, do skrajnosti mučene od strani srbskih oblasti, včeraj zjutraj dvignile in potolkle srbske straže. Vendar pa da so prišla kmalu vojaška ojačenja po železnici iz Skoplja in Gjevgjelije, ki so se začela boriti proti upornikom. Ti so ostali ves dan v svojh vaseh, vendar pa so morali na zadnje vsled artiljerijskega in pehotnega ognja zbežati. Dospevši na mejo, so jih potolkli vojaki treh srbskih straž in udrli v bolgarske vasi Cepepli in Zleho-vo. Odredilo se je, da se uporniki, ki so se pojavili ob meji, ali ki bi utegnili še priti, razorože.
Jroonsko-kitBjski spor.
PARIZ, 4. (Kor.) Listu »Temps« poroča petrograjski dopisnik sledeče: Dozna-jem iz zanesljivega vira, da se japonsko-kitajska pogajanja v kratkem zaključijo. Kitajska vlada je dovolila v to, da se najemninska pogodba glede Port Arthurja podaljša za 99 let.
Pogajanja med Japonsko in Kitajsko potekajo ugodno.
LONDON, 4. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Tokio: Ministrski predsednik O-kuma se je izrazil med intervijevom z zastopnikom Reuterjevega urada, da pogajanja s Kitajsko potekajo povoljno in da se ie v kratkem nadejati njih zaključka. Predlogi Japonske se vsi strinjajo z Angleško in drugimi državami. Japonska je v Šantungu zahtevala samo to, kar je Kitajska dovolila Nemčiji.
Parnik »Prlnte Maurits« se potopil.
AMSTERDAM, 5. (Kor.) Iz Ne\vyorka poročajo: Holandski parnik »Printe Mau-rist« se je v soboto v višini rta Hatteras ob nevihti potopil z 49 možmi posadke.
Volna v kolonijah.
LONDON, 5. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Vieringtona: Patrulja zaveznikov je 17. marca napadla Nemce pri A-bareornu ob jezeru Banganika (menda Tanganika?) in so jih odbili po živahnem boju. Nemci so izgubili enega častnika in tri može mrtve ter so imeli več ranjencev. Na strani zaveznikov so bili mrtvi en prostovoljec in dva askarja, dva askarja pa sta bila ranjena._
Rodbinski dlne v Schonbrunnu.
DUNAJ, 4. (Kor.) Danes, na velikonočno nedeljo se je vršil pri Nj. Veličanstvu cesarju, kakor vsako leto. ob 5. uri popoldne v cesarskem gradu Schonbrunnu rodbinski dinć, katerega so se udeležili razven cesarja vsi v Schonbrunnu mudeči se udje cesarske hiše.
Dunajski podžupan nadvojvodi Petru Ferdinandu.
DUNAJ, 5. (Kor.) Podžupan Hierham-mer je odposlal nadvojvodi Petru Ferdinandu sledečo brzojavko:
»Navdano z iskreno hvaležnostjo se je dunajsko občinsko zastopstvo pravkar u-deležilo slovesnega čina, s katerim je njegova kraljeva visokost princ Elija Parmanski v »vojaka v železu« zabil žrebelj, ki ga je velikosrčno darovala dunajska pehotna divizija. S svojimi *"isli-mi in svojimi srci vedno pri svojih junaških sinovih čutimo v tem trenutku prav posebno ponosno radost na naših bojevnikih, ki so prav tako junaški v boju kakor so plemeniti v svojem mišljenju. Du-najčanje spoštljivo pozdravljajo Vašo c. in kr. Visokost kot ljubljenega voditelja dunajskih čet in pozdravljamo vse naše ljube brate in sinove na bojišču. Bog vodi zastavonoše Staroavstrije spredaj k zmagi.«
korakov, in ker jej je zaradi gibanja zopet začela krožiti kri po žilah, so se jej zopet nekoliko povrnile moči, tako da sta v desetih minutah prispela do majhnega hotela v ulici de la Harpe, ki se je imenoval hotel de Germaine.
Mladi človek je potegnil za zvonec in vrata so se odprla takoj.
—	Sedaj sva doma in na varnem. Le vstopite, ljubo moje dete! — je rekel, vodeč Pivoino po ozkem, temnem hodniku, kjer je popolnoma na koncu v nekaki lo-pici, ki pa je nosila ponosno ime biroja, brlela lučka.
—	Kdo je ? — je zaklical iz lope zaspan glas. -
—	Jaz, številka šest, — je odgovoril po težaško preoblečeni mladi človek; — nažgi mojo luč, Anton, pa hitro, imam s seboj nekaj lepega.
—	Dobro, dobro, gospod Virgil.
Začulo se je drgnenje užigalice in takoj nato se je pokazal na pragu biroja človek skoraj v sami srajci, z veliko spalno čepico na glavi, ki je izročil prišlecu svetiljko in ključ, prikrito pogledavajoč Pivoino, ki se je naslonila na ograjo pri stopnicah.
—	Naslonite se na mojo roko in pojdite z menoj gori, — je rekel mladi človek, — saj ni visoko.
Razne politične vesti.
Financijelni položaj Italije. V minolih osmih mesecih finančnega leta 1914— 1915 so znašali skupni dohodki Italije, iz-vzemši carine na žito, 1371,225,000 lir. A-ko primerjamo to svoto s finančnim letom 1913—1914, znašajo dohodki za 30 in pol milijona manje. K temu treba prišteti Še upadek, ki se ga pričakuje iz carine na žito, tako, da je računati zmanjšanje dohodkov za 68 in pol milijona lir. Najobčut-ljiveji je upadek dohodkov pri užitnini, ker se je uvoz izredno zmanjšal in ker je produkcija žganja in sladkorja padla. Tu znaša upadek 48 milijonov lir. Davek na produkcijo sladkorja je padel od 90 na 79 milijonov lir. V obče se more reči, da se je užitnina v vseh področjih jako zmanjšala. Temu nasprotno pa so nekateri državni monopoli pokazali povišanje dohodkov za 16 in pol milijona lir. Tako ima mala loterija povišek za 66.000 lir, tobak za 16,000.673 lir. Monopol soli pa kaže u-padek za četrt milijona lir. Skupni dohodek iz monopolov v teh osmih mesecih je
Soba številka šest je bila v resnici žc v drugem nadstropju.
— Vsedite se, — je rekle, ko sta prišla v sobo, in porinil naslanjač k peči. — Takoj zakurim.
V peči je bil že umetno naložen kupček trsek in drv in treba je bilo Ie kosa gorečega papirja, da je začelo veselo goreti. Ta ogenj in dve na peči stoječi svetilki, ki ju je užgal, sta sijajno razsvetljevale sobico, v kateri sc je nahajala Pivoine in ki jo je ogledovala z začudenim in boječim pogledom.
Soba je bila srednje velikosti, podobna vsem dijaškim sobam v najskromnej-ših hotelih latinskega okraja. Prvotna barva tapete s pisanimi rozetarni je postala že umazano rumena. Ob postelji so bila bela zagrinjala z rdečim robom in prav taka so bila tudi zagrinjala pri oknih. V kotu je stala omara, nasproti divan, prevlečen s starim, nekdaj rdečim utrechtskim baržunom, in prav taka sta tudi bila dva naslanjača. Majhna pisalna miza poleg peči in okrogla miza sredi sobe, to je bilo vse pohištvo.
Bilo je, kakor se vidi, precej ubožno, toda bilo je raznih malenkosti, ki so dajale drugače žalostni sobi nekaj vesejej-Šega. Po stenah je viselo več Gavarnije-vih litografij. sicer precej lahkoživih, ki
Sfran II.
„EDINOST" štev. 95.
V Trstu, dne 6. aprila 1915.
znašal 361, 028.000 lir. nasproti 364, 567 tisoč lir v istem financijalnem razdobju minulega finančnega leta. Tudi davki na nepremičnine so donesli za 23,497.000 več nego v istem razdobju minolega finančnega leta. Pošta, brzojav in teleion kažejo upadek 1,250.000 lir. Ce bodo financi-ialne razmere v Italiji tako trajale dalje, bodo dohodki koncem tega finančnega leta kazali upadek za najmanje sto milijonov lir.
Bospor. Bospor, ki veže Crno morje z Marmarskiin morjem in na katerem se dviga Carigrad, je podolgast pomorski preliv, približno 30 km dolg, dočim varira širina med 6o0 do 3000 metrov. Največja globina je 130 m s silnimi strujami na površini in pod vodo, ki napravljajo vrtince in v viharnih dneh močno otežujejo plovbo. Bospor branite pri vhodu v Crno morje dve skupini utrdb in baterij. Ena se imenuje Rumeli Fener (azijsko obrežje), druga Anadoli Fener je na evropskem obrežju. Fort Kilia vlada nad baterijami Rumeli Fenera. braneč izkrcanje za zaledjem teh baterij. Analoško funkcijo i-ma fort Riva, ki dominira nad baterijami Anadoli Fenera. V notranjosti kanala se na: ajate istotako dve skupini utrdb in sicer Rumeli Kavak in Anadoli Kavak, ki se razteza na evropski strani vse do Terapije, kjer se nahajajo letovišča poslanikov. Manjka podatkov, da bi se zamo-gla točno označiti vrednost teh utrdb, ki so bile že večkrat popravljene in modernizirane; vsekakor so menda dosti moderne in dobro oborožene. Samo eno prednost imajo Rusi pred svojimi zavezniki, ki napadajo Dardanele. Bosporske struje gredo proti Marmarskcmu morju ali proti Črnemu morju v enakomernem ritmu. Nevarnosti, ki jih povzročajo plavajoče mine, so torej za Ruse manjše kakor za zaveznike, ki imajo le nasprotno struio.
Vojna in časopi-je. V Nemčiji je do konca januarja prenehalo izhajati 852 listov. Temu je prišteti velik del kolonialnega časopisja. 6 listov v jugovzhodni nemški Afriki, 2 v Kamerunu, 1 v Togu, Novi Gvineji, 6 v Kiavčavu in na Kitajskem, kakor tudi veliko število nadaljnih nemških listov v sedanjem sovražnem o-zemlju. kakor v Egiptu. Maroku, Rusiji itd. V Nemčiji sami je prenehalo največ listov izhajati v obmejnih ozemljih.
Padec Kneza Thuna.
O padcu kneza Thuna razpravlja »Hrvatski Pokret« na jako interesanten način. Pravi: Pad kneza Thuna smatra se za velik političen dogodek. To je političen dogodek takega obsega in pomena, da vzbuja vsestransko in veliko pozornost tudi sredi dogodkov sedanje vojne. Po odstopu grofa Hoheawarta ni bilo v monarhi« tako važne osebne izpremembe. A, v čem je važnost tega dogodka, in važnost osebe kneza Thuna? Dejstvo je, da od vseh strani, prijateljskih in nasprotnih, priznavajo soglasno, da je bil Thun v državni hierarhiji ne le znamenita oseba. marveč v notranjih političnih razmerah države naravnost — velik. Vsikdar je z veliko silo zastopal svoja načela. — »Narodni Politika« pravi: »Nam Cehom je bil knez Thun zelo blizu in simpatičen ker je bil eden glavnih privržencev državnega prava češkega kraljestva in se je s svojim vplivom vedno zavzemal za njegovo obnovljenje. Odtod je dobil, posebno po svojem znanem govoru o možnosti kronanja prejasnega vladarja za kralja češkega, naslov »kronski namestnik«.
In res piše češko časopisje soglasno simpatično o knezu Thunu. Pa tudi vse stranke izjavljajo, da obžalujejo njegov nagii in nenadni odstop, obžaluje ga zbornica, mesta, vsa češka javnost.
Za pomen kneza Thuna veleznačilno je, kakor piše o njem »Pester Lloyd«, ki je poluoficijozno glasilo ogrske vlade. Pravi, da ta vojna kakor strašna burja ruva in uničuje vse, kar nima močnega korena, toliko na gospodarskem kolikor na političnem področju in — v osebnem pogledu. Tako pada tudi knez Thun, ki je predstavitelj političnega zistema, ki mu po sedanji vojni ne bo več prostora. Hotel je stvari, ki so skupne v monarhiji, skrčiti na najmanjšo mero — hotel je decentralizacijo, federalizem poedinih dežel, mesto centralizma. S tem pa je prišel v navzkrižje z nemškim umevanjem, in ni dvoma, da bi izvedba tega načela tudi v
drugi polovici monarhije izzvala dalekosežne, nepregledne konsekvence, in je zato moral pasti. Vojna nas uči, da je sistem, ki ga je hotel izvesti grot Thun, popolnoma kriv, in da se ga mora smatrati popolnoma odstranjenim. Tudi v Avstriji je vojna odpihnila vse razlike in navzkrižja med narodi, vsi osebni interesi so razpadli v nič. Pa tudi če narodi v Avstriji niso še prišli do tega izpoznanja, vendar bodo morali za vedno izginiti vsi momenti, ki jih ločujejo, da zavlada popolno državno edinstvo. »Fevdalizem in federalizem sta bila stebra poiitičnega mišljenja dstopajočega namestnika. Svetovna vojna je obračunala s temi idejami, in se je moral umekniti tudi njiju pristaš!« Tako pravi »Pester Lloyd« doslovno, a »Hrvatski »Pokret« pripominja: »Ko smo pazno prečitali vse to in premislili, potem še le moremo razumeti, kaj je bil knez Thun in kako je bilo razmerje med njim in češkimi strankami«.
Pada pa v oči dejstvo, da noben znat-neji časopis v Avstriji ne piše tako kakor »Pester Lloyd«. Nobeden ne naglaša navzkrižja med federalizmom in centralizmom, ki mu je knez Thun kot šibkeji podlegel. »Fremdenblatt«, »Reichspost«, »Abendpost« in drugi pišejo z velikim spoštovanjem o Thunu in izražajo nado, da se še povrne.
Pa tudi vse madžarsko časopisje ne piše kakor »Pester Lloyd«. »Vilag« n. pr. obžaluje, da je Thun pal, ker je bil na pravi pot«, da doseže sporazum med Nemci in Cehi, ki je potreben tudi pri nas, kakor drugje. »Vilag« opozarja na dva zgleda: Belgijo in Švico. V Belgiji je spor med Francozi in Vlami privel deželo do tega, da pade pod gospostvo ali Anglije, ali Francije, a!i Nemčije, dočim v Švici držita Nemce in Francoze svoboda in popolno zagotovljeno Imetje tako trdno skupaj, da ne zapuščajo drug drugega in ne drzne se noben tujec, da bi vstal proti njim ....
Zastor, ki zakriva vzroke padu kneza Thuna, se morda vendar počasi privzdigne.
pa so vendar pripadale k najboljšim. Na obeh straneh slabo stoječe ure iz pali-sandrovega lesa sta stala ljubka kipca, ženski postavi, ki ste bili oblečeni samo v sramežljivost.
Po!eg teh kipcev je bilo videti več steklenic različnih oblik z likerji iz vseh mogočih dežela, kakor so kazali napisi, kjer se je čitalo: rurn jamaika, gdanski črešnjevec, nizozemski curasao, janeže-vec iz Bordeauxa i. t. d. Cela vrsta kozarcev vseh velikosti, nekaj dobrih, nekaj pa že zelo oškrbljenih, je delala družbo steklenicam.
Tupatam po peči in okrogli mizi so ležali kupčki pepela, ostanki smotek in pip. Na pisalni mizi je bilo nekaj knjig, med katerimi je bil tudi izvod francoskega zakonika. Poleg tega pa še nekaj tedaj priljubljenih romanov, kakor: »Londonske skrivnosti« in »Grad v Pirenejah«.
Končno, da ne pozabimo ničesar, sta viseli na steni Še dve sablji s krinkami in rokavicami, krasno izdelan biljardski kej, pariško veslo in dolga alžirska pipa.
V ostalem pa je bil po vsej sobi največji nered. Na desni in levi so ležala različna oblačila, na stolih so stali črev-Iji, na postelji šlape, na tleh pa stara spalna suknja.	v
(Dalje.)
Bonisft vest!.
„VEČERNA EDINOST" izide danes ob 5 in : i popoldne.
Prljava zaiog riža, testenin in boba.
C. kr. namestveni svetnik razglaša: Vsled pooblastila c. kr. namestništva z dne 31. IV. 1915 Pr. 1053/665 se temeljem § 24 cesarskega ukaza z dne 1. VIII. 1915 drž. zak. štev. 194, poživljajo vsi posestniki in imetniki (trgovci, špediterji, prevozna podjetja in zasebniki) zaiog riža, testenin in boba v Trstu, katere presegajo 5 metrićne cente (500 kg), da prijavijo te zaloge do 8. aprila 1915 I. c. kr. namestništvenemu svetniku v Trstu (Via Caserma štev. 7). Kdor sploh ne prijavi zalog, ali jih ne prijavi pravočasno, bo strogo kaznovan v smislu § 3 navedenega ukaza. Pripominja se, da se je že ukrenilo potrebno, da se nobena količina zgoraj rečenega blaga ne odpelje iz Trsta brez dovoljenja tega urada. — Dr. Fabrizi I. r.
Iz Karpatov se oglašajo in pošiljajo po-zd ave sorodnikom in znancem: Alojzij Jazbec iz Trsta, Alojzij Valentinčič iz Pevme, Alojzij Vidmar, Avgust Ličen, Fran Birsa iz Rihemberka, Alojzij Plahinba iz Batinj, Ka-rol Tomažinčič iz Opatjega sela, Josip Kale iz Bazovice, Fran Zanoškar iz Gorice, Vinko Čekel iz Trsta, Avgust Florenin iz Mirna in Kari Kralič iz Doline.
Odškodnine od strani državnih železnic. Vsled izrednih razmer, provzročenih po vojnem stanju, interesentom mnogokrat ni možno, da bi s\ose zf-hteve, izvirajoče iz pogodb za prevoz na železnicah, uveljavili v rokih, ki jih določajo pravilniki, ali tarifi. Da se prepreči oškodovanje interesentov v tem pogledu, je železniško ministrstvo odredilo za obseg uprave državnih železnic, da se imajo take zakasn.ene zahteve radi izgube, zmanjšanja ali poškovanja itd. — resevf-ti, če je neoporečno dokazano, da je zakašnjenje zahteve nastalo le vsled razmer, provzročenih po vojnem stanju.
Šentjakobska podružnica CMD. vabi na
občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, 11. t. m., ob 10 predpoldne v otroškem vrtcu (na stari policiji). Popoldne ob 4 priredi otroški vrtec v dvorani Delavskega in konsumnega društva pri Sv. Jakobu otroško predstavo. Prijatelji in člani društva, pridite vsi!
O ranjenih, odnosno bolnih vojakih.
Iz pomožne bolnišnice v zavodu „Avstro-Amenkane" so bili odpušča ni Herman Donda 27. domobr,-n >kega pešpolka, Hektor Maru-nič 97. pešpolka, Karel Ferluga 97. pešp. Jakob Fachinetti 97. pešpolka, Rihard Jure-tić 7. trdnjavskega topničarskega polka, Ant. Avgustinčič cesai ski lovec, Nikolaj Vascotto 87. pešpolka, Anton Brezinger 27. domobranskega pešpolka, enoletni prosiovoljec 53. pešpolka, Evgen Terstenjak, Matej Mra-ković 1. bosensko-hercegovskega pešpolka, Meh med Bečić 3. bosensko-hercegovskega pešpolka, Vladimir Gulin 8. pešpolka ter črnovojniki Roland Kiraly, Fran Uršič, Tomaž Stare, Josip Božič, Jernej Pečar, Viktor Vrabec, Ivan Miloh, Ivan Baj in Silvij Pittoni.
V pomožno bolnišnico v prostorih društva r Austria" ie bil sprejet Josip Lončar 32. pešpolka. Odpuščeni so pa bili iz te pomožne bolnišnice Mihael Hleba 5. domobranskega pešpolka, Fran Kanobel 5. domobranskega pešpolka, Brunon Valle 5. domobranskega pešpolka, Anton Nussdorfer 97. pešpolka, Fran Spanghero 27. pešpolka, Alojzij Stare 17. pešpolka, Štefan Saksida od provijanta in Alfred Colomban 23. domobranskega pešpolka.
Glede umora v kavarni »Al Fedele
Triestino«, o katerem smo poročali že predvčerajšnjim, smo nadalje izvedeli,
da je že dalje časa vladalo sovraštvo med umorjenim 32 letnim Antonom Ma-raspinom in njegovim morilcem, 231etnim Viktorjem Viottijem. Viotti in Maraspin sta bila oba policiji in sodišču že dobro, in morda še predobro znana individua: bila sta celo oba pod posebnim policijskim nadzorstvom. Sovražiti sta se pa začela — dočim sta bila preje najboljša prijatelja — ko je pred par leti prevzel Viotti Maraspinovo ljubico, neko Marijo Naccari. po domače »Ujakareta«. Od tedaj je Maraspin vedno preganjal Viottija in ga zasramoval. Sicer je pa Maraspin že pred štirimi leti v neki tolerančni hiši v Starem mestu umoril nekega mladega mirodilniškega pomočnika, in sicer le zato, ker si je ta revež dovolil malo več prostega gibanja z neko v oni hiši stanu-jočo prostitutko, ki je pa bila slučajno Maraspinova ljubica. No. Maraspin je bil tedaj proglašen od psiliijatrov za neodgovornega in je bil oproščen. Zatem je pa izkoriščal to svojo »neodgovornost« ob vsaki priliki in je s tem prišel z marsikom
v	konflikt. Viotti se je pa še prej skušal iznebiti Maraspina. ker je že prej dvakrat nanj streljal z revolverjem, ne da bi ga zadel. — V soboto opoldne je pa Viotti našel Maraspina v kavarni »Al Fedele Triestino« in je tam naravnost ustrelil Maraspina z revolverjem najprej v glavo, in ga zadel trikrat, a ko je Maraspin padel na tla. ie Viotti ustrelil proti njemu še enkrat. Na policiji je Viotti reke!, da je hotel Maraspina le raniti in ga s tem ostrašiti, da bi ga ne preganjal več. — Poleg Viottiia so bili aretirani še štirje drugi, ki so bili v Viottijevi n Maraspno-
vi	družbi.
Samomoriini poizkus. 421etna Matilda F., stanujoča v hiši štev. 12 v ulici sv. Jakoba na hribu, se je hotela včeraj dopoldne preseliti s tega na oni svet. V to svr-ho si je skušala uboga Matilda zagotoviti ta prehod s tem, da je pogoltnila nekoliko karbolne kiseline. Ker jo je pa to preveč žgalo v želodcu, je začela vpiti na pomoč, nakar so prihiteli ljudje, ki so pozvali zdravnika z zdravniške postaje. Ta je pa Matildi izpral želodec in jo tako rešil. — Namesto na oni svet, jo je dal rečeni zdravnik prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v 6. oddelek.
Umrli so. Prijavljeni dne 4. t. m. na mestnem fizikatu: Vekjet Josipina, 26 let, Sv. Marija Magdalena zgornja št. 784; Bo-sutti Fran, 67 let, ul. del Bosco št. 30; Hrovatin Ivan, 14 let, ul. Rigulti Št. 24; Fratnik Karel, 5 let, Sv. Marija Magdalena zgornja št. 13; Buzzi Feiraccio, 6 mesecev, ul. Marco Polo št. 4; Protti Henriketa, 73 let, ul. D. Rossetti št. 63; Flego Ivanka, 21 let, Sv. Marija Magdalena spodnja št. 713; Pipan Angela, 21 let, Barkovlje št. 184; Jurkič Zorka, poldrugi mesec, Vrdela št. 1098; Vendremini Roza, 54 let, ul. di Torre bianca št. 8; Filippini Edvard, poltretje leto, ul. Giulia št. 5; Kružič Inocent, 22 let, ul. nel Farnetto št. 40; Curiel Lucija, 59 let, ul. S. E. Piccolomini št. 6. — Prijavljeni dne 5. t. m. na mestnem fizikatu: Binder Fran, 2 meseca, ul. Media št. 4; Negrini Ana, 72 let, nI. F. Venezian št. 27; Fajt Roza 19 dni, Rojan št. 245; Matijak Marij, 9 mesecev, Vrdela št. 1290; Maraspin Anton (s streli iz revolverja v kavarni .Al Fedele Triestino" umorjen), 32 let, ul, dei Cavazzeni št. 6; Milič Josip, 4 mesece, Proste Luke št. 26; Skerjanc Viljem, 34 let, ul. del Farneto št 25.
Vesti iz GorBbe.
Iz Krepelj. Dne 2. t. m. je umrl tu Miha Kompare, oče g. dekana Kompareta, v visoki starosti 85 let. Pokojnik je bil zaslu: t.i
mož. V letu 1868 je z drugimi tovariši ustanovil tu čitalnico. Na čelu jim je bil pokojni duhovnik v Dutovljah Jernej Brence nepo
Ulica na Livadi v Gorici, v slovenski koloniji, to je nekaj groznega ob času dežja. Ulica Bufolini do Kraljeve gostilne je lepa in dobra, ali potem dohod na Livado je grozen. Letos imamo dosti dežja, zato pa tudi toliko bolj občutimo mlake in luže, pa kaj, skoro celo jezero nastane sredi ceste, da človek ne more ne naprej ne nazaj iz blata in vode. Čudno, da se ni že kdo vtopil. Davke plačujemo redno — Bog ve, kdaj dobimo za drag denar pošteno pot.	Livadarji.
Ranjeni in bolni vojaki v Gorici. Došli so: Alojzij Krankar, obmejne stotnije, iMarcel Bombič in Fran Toroš, 7. pešpolka. Karol persič in Karol Hofer, črnovoj-nika, Andrej Cotič, 27. domobranskega pešpolka, Josip Koncut, 97. pešpolka, Josip Pahor, Anton Grgolet 27. dom. pešpolka, G. Stafuzza, Alajzij Lenardon, 2. domobranskega polka, Fran Miklavčič. saper. Aleksander Silvester, zrakoplovee, Albert Žonta 1. polka.
Goriški črkostavec umrl na bojišču. — Iz Srbije je došla vest, da je padel na tamkajšnjem bojišču črkostavec Josip Flori-jan iz Gorice, star 28 let. Zapušča žalujočo mlado ženo.
Vreme se je sprevedrilo. Po dolgem deževanju je v soboto vendar zopet pri-sijalo solne in ostalo je lepo. Pihal pa je precej mrzel veter in se sploh čuti precejšen mraz, kar je sicer nenavadno za Gorico v tem času.
Gospodarstvo.
„Perocid" V nedeljski številki smo prinesli daljši sestavek o tem novem sredstvu za pobijanje peronospore. Sedaj pa nam javlja tiskovni oddelek ministrskega predsed-ništva, da se je vršilo v poljedelskem ministrstvu posvetovanje, ki so se ga udeležili državni strokovnjaki v vinogradništvu iz vseh kronovin in strokovnjaki poizkuševal-nih st2Cij, in katerem je strokovni referent poljedelskega ministrstva, dvorni svetnik Por-tele, izrekel, naj se mesto primanjkujočega bakrenega vitrijcla rabi deloma kot nadomestilo novi preparat „perocid". Naglašal je tudi potrebo, naj se pri škropljenju postopa previdne je in varčneje in naj se even-tuvelno bakreno-sporenemu lugu primešu-jejo druga nadomestna sredstva Razsežna debata je ime'a ta razveseljiv uspeh, da bo vzlic malim zalogam na bakrenem vitrijolu možno istotako vspešno pobijati tega škodljivca trt.
Iz Krepelj pa nam pišejo: Ker letos ne bo galici za škropljenje trt, je tukajšnje gospodarsko društvo sprejelo zastopstvo za „perocid" in je v namen razprodaje tega sredstva že razposlalo kraškim županstvom vabila. „Perocid" je zanesljivo sredstvo za škropljenje trt. Je popolnoma preizkušano. Povedano pa bodi, da tega sredstva ni mnogo in da nam je tovarna zagotovila za prve dni meseca le dva vagona „perocida". Kdor hoče zavarovati svoje trte proti peronospori, naj si pravočasno naroči to blago. Društvo pa pričakuje odgovora od strani tovarne, je-li bo na razpolago več nego dva vagona ? Ce dobi društvo ugodno sporočilo, se bo „perocid* oddajal tudi po vipavskih občinah. Naprosili smo tovarno, naj gre na roko naši vinorodni krajini. Če pa dobi društvo neugoden odgovor, ne bo moglo ustreči vsem vinogradnikom. O tem, kako naj se tekočina napravlja pravilno, i da društvo brošuro, a za določanje zadostne množine apna, rdeč lakmasov papir „Perocid" priporočata tudi c kr. kmet. kemični poskuše-vališči v Gorici in na Dunaju in se oddaja pod nazorstvom c. kr zavoda za varstvo rastlin na Dunaju, ki je tudi priporočil „pe-rocid".
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA
(Bosakova uzoma češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
■ ■ ■ a	MALI OGLAS		1 es
□□ nn □□		se računajo po 4 stot. besedo. 1 Mastno tiskane besede se raču- I najo enkrat več. — Najmanjša 1 : "pristojbina zna3a 40 stotink. : 1	□ □ Da □□
Sledilne družinske peti i:i.J7u.t
K 7-20, medena obešala za zavese Iv 3*50, prodaja CESCA, Trst, ul. Caserma Sttv. 14.	29
Modišika R. Ftibčic
veliko izbero dunajskih modelov po konkurenčnih cenah, prkladnih za spomladir> sezono.	174
KtffiSfVlff tiaibo,i^1 amerikanski, rosa, lllUiiapil posebno dober za seme, proda se v vrečah v trgovini B. Zerjal, na vogalu ulice Cecilia Ruggero-Alanna. (179
lenitbenn ponudba.
preteklosti, želi se seznaniti s pošteno osebo stalne službe od 35—43 let. Pisati pod „Zvesta" na Ins. cdd. Edinosti.	ISO
Kamnoseška dre^ba v lepem, prijaznem mestu, brez konkurence, išče izurjenega
:: poslovodjo ::
z državnim izpitem, eventuelno za tako šnji nastop. — Ta kamnoseška obrt, ki je opremljena z modernimi stroji, se da lahko tudi v najem ali pa proda pod zelo ugodnimi pogoji. — Podjetje nudi sigurno bodočnost, ker bi se dalo poleg kamnoseštva, ako bi bil dotični izvežban, doseči tudi s forci-ranjem cementne industrije lepili uspehov. Ponudbe je poslati na Inseratni oddelek Edi-::	nosti pod šifro ,.K. D."	::
)«eflC3KCaBKSE3IBS>90l
Tržaška posojilnica in Hranilnica
registrovana zadruga z onejeniin poroštvom
vabi na
• SUHIM »UMI
ki se bo vršil v peiek, dne 23. aprila 1915 ob 8 zvečer v veliki dvorani v lastni hiši (Piazza della Caserma štev. 2).
DNEVNI RED:
1.	Letno poročilo in potrjenje letnega računa.
2.	Razdelitev čistega dobička.
3.	Poročilo o gospodarstvu z rezervnim zakladom.
4.	Razni predlogi.*)
5.	Volitev nadzorstva.
TRST, dne 3. aprila 1915.
NAČELNIŠTVO.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen po § 49 zadružnih pravil, se vrši drugi v nedeljo, dne 2. maja t. I. ob 10. uri predpo-Iudne z istim dnevnim redom, ki je sklepčen ob vsakem številu zadružnikov.
*) § 50. Vsak zadružnik sme pri občnem zboru staviti predloge, kateri niso na dnevnem redu.
O ten predlogih pa občni zbor ne more precej sklepati, ampak le odloti, če se sploh vzanujo v pretres ali če se morajo izročiti posebnomu odseku, ali nadzorstvu, ali pa načelstvu, da se o njih po roča v bodočem občnem zboru. Ti predlogi se morajo postavit' na dnevni red bodočega ob -nega zbora.
zabnega spomina. V letu 1870 je po njegovem prizadevanju dobila tukajšnja cerkev sv. Notburge nove zvonove, po njegovi zaslugi so zgradili tu tudi nov občinski vodnjak. Pokojnik je bil večleten občinski starešina in podžupan, in to pod bivšim županom, pokojnim Andrejem Stokom v Dutovljah. Bodi pokojniku ohranjen blag in časten spomin I
Umrl je v Gorici po dolgem bolehanju gospod Ninus Ivančič, sin pok. c. kr. notarja in dežel, poslanca v Tolminu. Bodi mu blag spomini
Umrla ie v Gorici v visoki starosti 80 let gospa Pavla vdova Rubija, rojena Sar-tori.
Velikonočne procesije v Gorici. V soboto proti večeru in zvečer so se vršile letošnje Velikonočne procesije ob obilni u-deležbi s strani občinstva. Procesijo iz stolne cerkve je vodil nadškof. Le pri tej procesiji je svirala letos godba, pri drugih procesijah je ni bilo. Posebno obilo občinstva se je zbralo na Travniku pri procesiji iz cerkve sv. Ignacija, ki se je je udeležila tudi ena stonija vojakov in ki jej je prisostvovalo tudi mnogo vojakov iz bolnišnic. Zvečer sta bili procesiji na Placuti in pri Kapucinih, v nedeljo zjutraj na Kostanjevici pri frančiškanih. Na Travniku so bila razsvetljena okna na glavarstvu.
Odlikovanje. Cetovodja 97. pešpolka Gorkič iz Vrtojbe pri Oorici si je zaslužil na severnem bojišču hrabrostno kolajno drugega razreda. Obolel je bil in se nahaja sedaj v bolnišnici v goriškem o-srednjem semenišču. Pripeli so kolajno hrabremu Gorkiču v dvorani ob navzočnosti obilega vojaštva s primerno slovesnostjo, pri kateri so zapeli tudi neko italijansko slavnostno pesem. Odlikovanec |e brat rezervnega topničarskega poročnika Gorkiča, ki se nahaja tudi v bolnišnici Rdečega križa v Gorici. Oba odideta v kratkem zo^et na bojišče.
M
lirS?
t
Globoko potrti naznanjamo, da je danes, 5. aprila, po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala naša ljubljena
Angela CibSc roj. Kodermac
Pogreb blage pokojnice se bo vršil v torek, 6. aprila ob 5.30 pop. PROSEK, 5. aprila 1915.
IVAN CIBIC, soprog, Danilo, Boris, Milan, Rajko, Vladka, otroci.
Družini Kodermac-Cibic.

5. razred 3. avstrijske razredne loterije
premija od 700.000 kron
Žrebanje zaine
danes, 6, aprila "M
srećke stanejo	srečke stanejo
\ R Z5,1|« K 50,1U R 100,1U K 200
razprodaja	in	razpošilja
Podružnica ljubljanske kreditne banke
o TRSTU, ulica Caserma štev. 11
Priporoča se naročati pravočasno
Žrebanje traia 22 dni