LETO XXXV., ŠT. 12 Ptuj, 25. marca 1982 CENA 8 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA Ostanki stare prakse (stran 2) Kritično in ustvarjalno (stran 3) Inovacije in naš razvoj (stran 5) Izobraževanje naj izhaja iz vloge delavcev (stan 7) V slovo dr. Nadi Pavličev (stran 8) DRUGA OBČINSKA KANDIDACIJSKA KONFERENCA PTUJ Uspešno opravljeno veliko delo v ponedeljek, 22. marca se je v Narodnem domu v Ptuju sestala druga občinska kandidacijska konferenca, ki so jo sestavljali delegati, določeni za prvo sejo zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter izvoljeni delegati v družbenopolitični zbor Skupščine občine Ptuj. Od 120 delegatov se je konference udele- žilo 98 delegatov ali 81,7 odstot- ka. Udeležba delegatov iz posameznih zborov je bila: zbor združenega dela 80 zbor KS 82,8 % in DPZ 83,3 Po sprejemu poslovnika in izvo- litvi delovnega predsedstva, ki ga je vodil Feliks Bagar, je predsed- nica OK SZDL Puj Marica FAJT prebrala poročilo volilne komisije in koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL Ptuj. Poudarila je, da je bilo v ča- su po prvi občinski kandidacijski konferenci opravljeno veliko administrativnega in tehničnega dela in to uspešno, kar je potrdil tudi sam potek in rezultat volitev. V četrtek, ll. marca je na 127 voliščih v TOZD volilo 16.873 delavcev ali 92,01 % vseh vpisanih volilcev. V delegacije za pošiljanje delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine je bilo izvolje- nih 1016 delegatov v 129 delega- cijah, od tega 116 v TOZD, 3 v kmetijski dejavnosti, 1 za področje obrti in 9 za področje družbenih dejavnosti in JLA. V občini sta 102 organizaciji združenega dela, ki imajo manj kot 30 zaposlenih, zato tu vsi delavci opravljajo funkcijo delegacije, teh pa je skupno 953. Za skupščine samoupravnih inte- resnih skupnosti je bilo v zdru- ženem delu oblikovanih 108 posebnih, 150 združenih in 39 splošnih delegacij, v vse te pa je bilo skupaj izvoljenih 2800 dele- gatov. Na volitvah v nedeljo, 14. marca je na voliščih po krajevnih skupnostih skupno volilo 45.532 volilcev aH 98,44 odstotka volilnih upravičencev. (Vseh vpisanih v volilni imenik 48.589). Izvoljenih je bilo 35 delegacij za pošiljanje delegatov v zbor krajev- nih skupnosti, ki imajo skupno 340 delegatov. V zbore uporabni- kov skupščin SIS pa je bilo iz- voljenih 1.792 delegatov v 218 delegacijah, od tega 149 posebnih in 69 združenih delegacij, dočim splošnih delegacij v KS niso oblikovali. „K tako visoki udeležbi na volit- vah je prav gotovo prispevalo tudi aktivno in dolgotrajno delo več sto aktivistov sociaHstične zveze in sindikata" je poudarila tov. Faj- tova in v nadaljevanju tudi opozo- rila na nekatere slabosti, ki so se ob tem pokazale in ki jih moramo odpraviti. K poročilu delegati druge občins- ke kandidacijske konference niso imeli pripomb in so ga sprejeli enoglasno. Prav tako enotni so bili tudi pri določitvi kandidatov za nosilce vodilnih in drugih funk- cij v občinski skupščini in v skup- ščinah samoupravnih interesnih skupnosti v občini. Več razprave pa je bilo pri obravnavi predloga kandidatov za delegate zveznega zbora Skupščine SFRJ iz SRS, ker so med 30 dele- gati iz Slovenije samo 3 kandidati iz Podravja in še to vsi trije iz Maribora. Po obrazložitvah je bil predlog z večino glasov sprejet. Brez pripomb pa so bili delegati v razpravi v predlogu kandidatov za predsednika in člane Predsedstva SRS, za kandidate v zbor republik in pokrajin Skupščine SFRJ ter o predlogih za vodilne in druge funkcije v SRS, zato so jih eno- glasno tudi potrdili. Delegati druge občinske kandida- cijske konference občine Ormož so se prav tako sestali v ponedeljek, 22. marca, podrobneje poročamo o tem na zadnji strani. FF Od strokovno opravljene rezi je v marsičem odvisna kakovost in količina pridelka. POMLAD JE TU! Čeprav so zvončki in trobentice že pred tedni naznanili konec zime, se je uradna, koledarska pom- lad pričela šele v soboto, 20. marca ob 23.56. Narava se je pričela prebujati, in treba je začeti s pomladan- skimi deli. Delavci KK Ptuj so pričeli z obrezovanjem sadnega drevja že sredi prejšnjega meseca. V teh dneh obrezujejo nasad hrušk na Panorami, kjer jih spremlja pomladanski ptičji živžav. Vse je v pričakovanju novega življenja, nove še boljše in obilnejše letine ... Foto: M. Ozmec IZ PRAKSE V LASTNEM OKOLJU v ptujski občini so v teku poglobljene razprave o dokumentih za 9. kongres ZK Slovenije. Organizator razprav je komite občinske konference ZKS Ptuj, sklicujejo pa jih člani komiteja, ki so zadolženi za posamezna IX)dročja dejavnosti. Za večino dosedanjih razprav — tako uvodnih misli kot razprave — je značilno, da izhajajo iz kritične ocene stanja v ptujski občini, v svoji osnovni organizaciji ZKS in na področju poedinih dejavnosti. Izhajajoč iz tega oblikujejo tudi naloge za nadaljnjo aktivnost in pripombe k vsebini kongresnih dokumentov. Na vseh razpravah tudi sodelujejo delegati, izvoljeni za 9. kongres ZKS (iz občine Ptuj jih je 13), ki jim bo vsebina razprav dobro napotilo za njihovo delo na 9. kongresu ZKS. Pred začetkom razprave je bil prejšnji teden na komiteju OK ZKS PtHJ delovni razgovor z delegati. Foto: M. Ozmec Ptuj bogatejši za prodajalno rib Delovni ljudje ptujskega MlP-a so v razmeroma krtkem času in poceni preuredili prejšnjo proda- jalno kruha v Lackovi ulici, v so- dobno prodajalno z ribami. Tako smo Ptujčani končno le dobili dol- go pričakovano prodajalno, kjer je možno razen zmrnjenih morskih rib kupiti tudi sveže sladkovodne ribe raznih vrst in velikosti. Pro- dajalna sodi v sklop poslovne eno- te Jelen, zato je razen rib možno kupiti še kaj, kar se prileze k ribje- mu mesu. Predvsem so zadeli z bogato izbiro dalmatinskih behh in črnih vin, za manj zahtevne kupce pa so poskrbeli tudi z ribami v konzervah. Ce želite vam izdamo še to: od zmrznjenih rib lahko kupite zubat- ca, lignje, škarpine, škampe, osli- ča, sardele, girice, skuše, papaline in morda še kaj. Cene se gibljejo od 60 do 160. - din. V kratkem pa bodo pričeli tudi z dobavo svežih morskih rib iz Plave lagune v Po- reču. Od sladkovodnih rib pa so tre- nutno na voljo postrvi — ameri- kanke, krapi, linji, smuči in druge ribe, ki jih dobavljajo iz maribor- skega Agrokombinata. Cene teh rib pa se gibljejo od 110 do 190 din. Ni kaj, da si ne bi vsaj enkrat na teden privoščili ribje dobrote; odslej imamo za to vse možnosti. Prav gotovo pa je nova prodajal- na rib tudi velika rezerva za ribiče. Ce ne bo sreče za vodo, jo bodo v ribarnici prav gotovo našli. Pa de- ber tek! M. Ozmec Prvi kupci v novi prodajalni „RIBA", v sredo, 17. marca so bili nad izbi- ro izredno zadovoljni. Delegatom moramo prisluhniti Tako je dejal eden od razpravljalcev na seji občinske konference SZDL Ormož, ko so ocenjevali izvedbo letošnjih volitev. Menili so, da so delovni ljudje in občani z več kot 97-odstotno udeležbo na voliščih doka zali visoko osveščenost in pripravljenost za nadaljnjo graditev naše samou- pravne socialistične družbe. Kot je povedal dosedanji predsednik OK SZDL Miroslav Tramšek, so delovni ljudje in občani izvolili več kot 1700 delegatov, ki bodo zastopali interese baze v posameznih delegatskih skup- ščinah. Tudi struktura izvoljenih je vzpodbudna, saj je med njimi 24 od- stotkov članov zveze komunistov in tako dalje. Volitve so prav gotovo dokaz akcijske sposobnosti socialistične zveze in sindikatov, saj sta obe družbenopolitični organizaciji zastavljene naloge dobro opravili. Na seji so menili, da je ocena delegatskega sistema dobra podlaga za nadaljnje delo. Metode dela v delegacijah in v ostalih organih je treba spre- meniti tako, da bodo prišli do izraza skupni interesi delovnih ljudi in obča- nov. Problemi, ki še vedno spremljajo razvijajoči se delegatski sistem pa morajo najti svoj prostor tudi v delu družbenopolitičnih organizacij in to mnogo konkretneje kot doslej. K sicer ugodni oceni opravljenih volitev pa je treba dodati, da v vseh okoljih niso bili najbolj zadovoljni s kadrovsko politiko. Se vedno so med delegati taki, ki bodo tudi v tem mandatu morali opravljati več funkcij, kar gotovo ne bo prispevalo k večji kvaliteti njihovega dela, so menili udeležen- ci seje OK SZDL. K aktivnemu razreševanju pomembnih družbenoekonomskih in družbenopolitičnih vprašanj je treba pritegniti kar najširši krog delovnih ljudi in občanov. Na petkovi seji OK SZDL so razrešili dosedanjega predsednika občin- ske konference Miroslava Tramška in izvolili za to mandatno obdobje Dra- ga Zabavnika, upokojenca s Koga, ki bo funkcijo predsednika opravljal neprofesionalno. N. Dobljekar iii iici 1^ yyi v organizaciji Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj so se nam pretekli ponedeljek in v sredo predstavili mladi člani kulturno umet- niških društev iz osnovnih in srednjih šol ter tisti, ki delujejo kot sekcije prosvetnih društev v krajevnih skupnostih. Na Dobudo občinske zveze akcija ustanavljanja pionirskih in mladinskih kulturno umetniških društev še teče in po tem — prvem začetku lahko že pričakujemo tudi boljše rezultate. V prvi vrsti predvsem množičnost, v kateri tudi kvaliteta ne bo izostala. Namen takšnih srečanj pa je pred- vsem v pregledu kulturnoumetniške dejavnosti mladih, izmenjava izkušenj med mentorji in spodbude mladim za delo. Res pa je tudi, da ni šole kjer ne bi aktivno delali recitacijski, gledališki, pevski, lutkovni in drugi krožki, ki se redno predstavljajo na raznih šolskih proslavah in prireditvah v krajevnih skupnostih. Pozna jih le njihova ožja okolica, zato bi se naj prav prek tega občinskega srečanja med seboj spoznavali, izmenjavali izkušnje in spodbujali k pripravi izvirnih in zanimivih novih programov, ki bi sledili sodobnim tokovom v slovenskeih gledali- škem gibanju. Prvo občinsko srečanje mladih gledališčnikov je v okviru gibanja NASA BESEDA, ki že več let spodbuja ustvarjalnost mladih iz vse Slo- venije na gledališkem, plesnem, glasbenem, likovnem in literarnem področju. Skupine med seboj sicer ne tekmujejo, ti.ste z najbolj iz- virnimi in zanimivimi programi pa imajo možnost, da se uvrstijo v področno srečanje Naše besede. Pa še ena priložnost je — med- sebojno spoznavanje mentorjev in skupin ter njihovo povezovanje v okviru Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj, ki naj bi skupinam in mentorjem nudila vsestransko pomoč in podporo. Letos se je občinski zvezi odzvalo sicer šest skupin, ki so se tudi prijavile, bolezen pa je preprečila nastop mladim iz 0§ Videm pri Ptuju in CSUI — TOZD Gimnazija. Tako smo v ponedeljek videli nastop PIKUDA OS Boris Kidrič Kidričevo s plesno skupino NEVIHTA V APRILU ter v režiji Silvestre Klemenčič, v drugem delu pa gledališkega naraščaja DPD Svoboda Ptuj z gledališkim prikazom poezije Daneta Zajca SI VIDEL in v režiji Branke Nikl. V sredo so v ptujskem gledališču nastopili najprej — mladinska skupina prosvetnega društva Ruda Sever pod vodstvom mentorice Hedice Fričeve, ki je predstavo V. Sumrada SLOVENSKA MATI tudi režirala, nato pa še plesno-scenska skupina Kluba mladih z delom MAR BI VSI ZMOGLI v režiji in pod mentor- skim vodstvom Mire Mijačevičeve. Torkovi predstavitvi je spremljala tudi članica področne komisije iz Maribora — igralka SNG Anica Vebletova, ki je takole ocenila prizadevanja mladih: ,,Zelo pomemben je izbor teksta, ki žal vedno ne ustreza določeni starostni skupini in zato ne doseže pravega efekta. Pomembna je tudi jezikovna plat predstav na katero še posebej opozarjamo, čeprav se ne spuščamo preveč v podrobnosti. Na odru mora izzveneti celotna misel in ne le posamezne besede, ker sicer tekst izgubi svojo vrednost. Govor ne sme biti monoton, paziti moramo na scensko postavitev, masko in še bi lahko govorila o nekaterih podrobnostih, ki jih pogosto izpuščamo. To velja v glavnem za vse skupine. Pohvaliti pa moram mlade in njihove mentorje, ki si veliko prizadevajo, da bi bilo teh napak čimmanj. Z njimi je zelo prijetno delati, znajo prisluhniti napotkom, le napačno jih ne smemo usmer- J^^'-" mš 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 25. marec 1982 — TEDNIK MARTIN MLINAR NA OBISKU V PTUJU Ostanki stare prakse Pretekli torek je v Ptuju zasedal medobčinski svet ZSS za Podravje, na katerem je sodeloval tudi Martin Mlinar, podpredsednik republiškega sveta ZS Slovenije. Ob tej priložnosti so ga posamezni predsedniki občinskih svetov seznanili z gospodarsko in politično situacijo v občini. Gospodarstvo regije gledano v celoti je v letu 1981 doseglo spodbudne rezultate, kljub spremljajočim težavam, vendar pa je slika ob prikazu posameznega občinskega gospodarstva že slabSa. Pri ptujski občini gre za dva velika problema AGIS in TGO-TOZD Elektroniko Ptuj. Martin Mlinar pa se je seznanil tudi s problemom izplačila OD po ZR v TGA in menil, da gre v tem primeru za ostanke stare prakse, na privzgojeno navado, da je treba ob vsakem zaključnem računu tudi deliti. Ce bi znali v TGA že med letom voditi ,.modro" politiko OD do tega ne bi smelo priti, je dejal Martin Mlinar. Ob tem pa je takoj postavil vprašanje, kaj delajo družbeno-politične organizacije v tovarni, posebej Se sindikat, katere so tiste sile, ki vodijo politiko TGA. Sedanji trenutek še posebej zahteva, da se razmere uredijo, da pride do streznitve, že zaradi tega, ker investicija, ki čaka TGA, ni težka zaradi sredstev, temveč zaradi odločitve. Prav tako je kritično ocenil omahljivost občinskega vodstva; ki je igralo na karte bližnjih volitev. V TGA, je poudaril Martin Mlinar, je nujno, da se spopadejo s sistemom delitve OD, kajti drugače ni mogoč razvoj v TGA. Delavec, ki dela v najtežjih delovnih pogojih mora sprejeti temu ustrezno plačilo, ne pa, da si učinke njegovega dela prisvajajo drugi, tudi strokovne službe. Tu pa se neha vsa solidarnost. Glede na probleme zaposlovanja in glede na podatek, da kmetijski delavec slabo zasluži in da zato poklic kmetijca ni ,,mamljiv", je Martin Mlinar dejal, da je potrebno že enkrat doseči kvalitetno štipendiranje in usmerjanje v poklice, ki jih zares potrebujemo. Potrebno je doseči, da ne bo vsak dobil štipendije za tisto, kar bo hotel, ampak za tisto, kar potrebujemo. Tiste pa, ki jih že imamo, pa bo potrebno prekvalificirati. Potrebno bo v najkrajšem času priti do analize stanja na tem področju. Pri tem pa mora sodelovati sindikat, gospodarska zbornica in delovne organizacije. Opozoril je tudi na problem vračanja delavcev in pri tem poudaril, da moramo že enkrat sestaviti pregled potreb drobnega gospodarstva, saj bi lahko le-to reševalo številne uvozne probleme. V občinah regije so volitve dobro izpeljali, prav tako pa tudi občne zbore osnovnih organizacij sindikata, na katerih so izmenjali do 80 odstotkov vodstev. Zato bodo morali, da bodo novoizvoljeni sindikalni delavci lahko opravljali svoje zahtevne naloge, že v kratkem izpeljati potrebne oblike izobraževanja. Martin Mlinar je izrazil nezadovoljstvo nad ugotovitvijo, da se sindikalni občni zbori preveč ubadajo s problemi gospodarjenja, ob strani pa puščajo sindikalne probleme in klasične sindikalne funkcije. Sindikat ima nekaj nalog, s katerimi se ukvarja samo sindikat in nihče drugi. Predstavnik sindikata iz Ormoža je opozoril na problem pomanjkanja nafte, ki je zelo pereč v zadnjih dneh. Težave bodo še večje, ko bodo traktorji v polnem obratovanju. Povedal je tudi, da ima KK Jeruzalem Ormož veliko problemov pri štipendiranju, saj ni zanimanja za poklice kmetijca, poljedelca in živinorejca. Poseben problem je v TOZD vinogradništvo, kjer je po pozebi bilo precej škode, starostna struktura zaposlenih pa je že čez 40 let. V Slovenski Bistrici so občne zbore izvedli skladno s sprejetimi usmeritvami, nekih posebnosti ne ugotavljajo. Natančnih podatkov o gospodarjenju v letu 1981 še niso imeli; ugotavljajo pa, da imajo tri delovne organizacije s skupnim deviznim prihodkom in veliko kršiteljev družbenega dogovora. Akumulacija je v letu 1981 dosegla indeks 61,9, zaposlovanje 1,6, realna rast družbenega proizvoda pa 1,7 odstotka. Pri setvi sladkorne pese ne bo željenih rezultatov, računajo, da bodo dosegli polovico načrta: s peso bodo posejali 30 ha od načrtovanih 60. Vendar ugotavljajo, da so kmetje, ki so že lani sejali peso, zelo zadovoljni. V Lenartu se lahko pohvalijo, da so s temeljito družbeno akcijo dosegli, da so se nekatere organizacije usmerile v izvoz, kljub temu pa plan na določenih področjih ne bo dosežen. Veliko pa imajo tudi delavcev, ki se nameravajo vrniti v domovino, zato nastaja vprašanje, kje jih zaposliti. . MG Seminar za sekretarje OOZKS Komite občinske konference ZKS Ormož je v sodelovanju z ormoško delavsko univerzo pripravil pretekli petek in soboto seminar za sekretarje osnovnih or- tanizacij ZK te občine. V petek je lavko SorSak predaval tridesetim udeležencem seminarja o vlogi in organiziranosti zveze komunistov. V soboto pa so poslušali predava- nja o pripravi in vodenju sestan- kov, o metodah dela v zvezi komunistov, ki se še premalo uveljavljajo v vseh okoljih in o raznih aktualnih akcijskih vpraša- njih. Predavali so Tone Luskovič, Miroslav Tramšek, Gabriela Kuhar in Anica Zidarič. Ob koncu seminarja je bil še pogovor o nadaljnjih oblikah idejnopoHtičnega m akcijskega usposabljanja članov zveze komunistov. Pogovorili pa so se tudi o manifestacijah in akcijah v letu kongresov. N. Dobljekar Dodatne stimulacije pridelovalcem sladkorne pese Mnogi dobri kmetje javno poudarjajo, da je sladkorna pesa kultura, ki trenutno zagotavlja najboljši dohodek. Toliko bolj smo zato začu- deni, zakaj sklepanje pogodb s pridelovalci sladkorne pese ne da željenih rezuhatov. Veliki napori pospeševalne službe in vseh, ki bi radi čimbolj dosledno izpolnili letošnji plan setve sladkorne pese, so žal še vedno premalo, da bi pritegnili tiste, ki se še vedno ne upajo ali nočejo odločiti za pridelovanje te industrijske rastline. Poleg dobrega zaslužka in velike hranilne vrednosti stranskih proizvodov bo letos pridelovanje sladkorne pese še bolj zanimivo. Na pobudo kmetijske zadruge Ptuj in koordinacijskega odbora za intenziviranje kmetijstva ptujske občine je izvršilni odbor sa- moupravne interesne skupnosti za pospeševanje kmetijstva namenil sredstva za regresiranje nakupa semenske koruze. Vsak ki bo, ali je sklenil pogodbo za pridelovanje sladkorne pese bo upravičen do 50 odstotnega regresiranja na- kupa semenske koruze za površino, na kateri bo Doseial sladkorno oeso. Cena semenske koruze za setev na enem'* hektarju je okoli 3.000 dinarjev, tisti ki bodo torej sejali peso na površini enega hektarja bodo prejeli 1500 dinarjev za nakup semenske koruze. Z uporabo kvalitetnega semena lahko na mnogo manjših površinah pridelamo načrto- vano količino koruze, tako pridobljene površine pa lahko namenimo setvi sladkorne pese. Vsekakor gre v tem primeru za dvojno korist in upamo, da ne bo malo kmetovalcev, ki bodo to možnost izkoristili. JB SREČANJE NAJBOLJŠIH PRIDELOVALCEV SLADKORNE PESE 0RM02 Tovarna sladkorja Ormož je skupaj z odbo- rom za pridelavo sladkorne pese in kmetijsko mehanizacijo pri slovenski poslovni skupnosti za sladkoF pretekli petek organizirala strokovni se- stanek in srečanje najboljših pridelovalcev slad- korne pese. Najprej so se pogovarjali o tehnolo- giji pridelovanja sladkorne pese — poleg stro- kovnih delavcev so se posveta udeležili tudi naj- boljši pridelovalci, zatem pa so podelili nagrade pridelovalcem iz družbenega in zasebnega sektorja. Tovarna sladkorja podeljuje nagrade oziroma priznanja že tretje leto, v tekmovanju pa upoštevajo velikostpovršin, posejanih s peso, hektarski donos in pridelek sladkorja na hektar. V družbenem sektorju je na prvem mestu Slovin tozd Kmetijstvo Ormož, kjer so pridelali povprečno nad 52 ton pese na hektar, druga je Slovinova temeljna organizacija združenega dela Živinoreja — poljedelstvo iz Ljutomera, tretja^ pa temeljna organizacija KK Gornja Radgona Črnci. Med kmetijskimi zadrugami je na prvem mestu temeljna zadružna enota Cankova soboške Panonke, kjer so pridelali povprečno 42 ton pese na hektar. Sledi KZ Panonka temeljna zadružna organizacija Martjanci, za njo pa se je uvrstila KZ Gornja Radgona Videm pri Sčavnici. Med 31 posamezniki je dosegel največ točk v tekmovanju Alojz Ferenc iz Veržeja, ki je pride- lal 71 ton pese na hektar, so pa tudi taki, ki so na manjših površinah pridelali do 80 ton. Med na- grajenimi pridelovalci pese so iz ptujske občine Peter Munda, Jožef Petek, Peter Bezjak in Iv^n Pukšič. Iz občine Slovenska Bistrica sta med na- grajenci Stanko Perhavec in Ivan Vivod, iz le- narške občine Stanislav Senekovič in Ludvik Senekovič, iz ormoške občine pa so med nagra- jenci Jože Curin, Franc Puklavec in Jože Ozmec. Kot so povedali predstavniki ormoške tovarne sladkorja, bodo junija letos najboljše pridelo- valce sladkorne pese, ki so dobili priznanja, povabili na strokovno ekskurzijo k prideloval- cem semena sladkorne pese. Srečanja v ormoški tovarni sladkorja sta se udeležila tudi tajnik poslovne skupnosti za slad- kor Janko Heberle in predsednik odbora za pridelavo sladkorne pese in kmetijsko mehaniza- cijo Janko Slavič, ki sta vsem pridelovalcem če- stitala za dosežene rezultate. Vodja surovinskega sektorja v TSO Terezija Stefančič pa je izrazila prepričanje, da bodo pridelovalci z dobrim sode- lovanjem s strokovnjaki in z nenehnim izobraže- vanjem dosegali iz leta v leto večje uspehe. N. Dobljekar Služba družbenega knjigovodstva- podružnica Ptuj v letu 1981 Program službe je bil po podatkih za leto 1981 presežen, indeks znaša 129 točk. Povečanje gre predvsem na račun povečane kontrole za investicijsko porabo, povečanega števila pregle- dov za organizacije združenega dela, ki poslujejo z izgubo, povečane kontrole glede izvajanja zakona o zavarovanju plačil, povečanega števila zahtevkov s strani organov za pregon in organov samoupravne delavske kontrole. Na področju evidence in statistike je služba svoje delo opravljala v skladu z zakonom o službi družbenega knjigovodstva, zakona o statističnih raziskavah in zakona o združenem delu. Na podlagi tega je služba statistično obdelala 856 zaključnih računov z območja ptuj- ske in 195 z območja občine Ormož, 80 obra- čunov davka na dohodek (za leto 1980) za občino Ptuj in 14 za občino Ormož. Skupno je obdelala 605 periodičnih obračunov za občino Ptuj in 167 za občino Ormož, poleg tega pa še 317 začasnih obračunov davka za dohodek za območje občine Ptuj in 142 za območje občine Ormož. Pravočasno pa je služba opravila tudi tekoče naloge in sicer poročila o spremembah na žiro računih, poročila o kreditih za obratna sred- stva, poročila o porabljenih sredstvih za inve- sticije v mesecu maju in novembru, mesečno pa je izdelala tudi statistični bilten za občino Ptuj in Ormož. Skupno je bilo v letu 1981 pri podružnici odprtih 3151 računov za potrebe uporabnikov ali za 8 odstotkov več kot v preteklem letu (poveča- nje ri žiro računih in prehodnih računih). V okviru svoje informativno-analitične vloge je služba skrbela za sprotno in pravočasno in- formiranje organov DPS, temeljnih in drugih organizacij združenega dela, SIS ter vseh ostalih uporabnikov. Pri tem pa je služba spremljala uresničevanje družbenih ciljev, zastavljenih z resolucijo o uresničevanju družbenega plana razvoja v letu 1981, kot tudi uresničevanje druž- benih dogovorov in samoupravnih sporazumov. V letu 1981 je služba izdelala 46 različnih publikacij. Vrednostno se je delovni program povečal za 10,5 indeksnih točk. V kontrolni funkciji je služba opravila 108 pregledov, gledea na leto 1980 se je število pre- gledov povečalo za 31,7 odstotka, normalni ob- seg pa je bil presežen za 43,9 odstotka. Na temelju opravljenih pregledov je služba vložila 21 prijav za gospodarske prestopke. Pri kontroli je služba ugotovila naslednje pomanjkljivosti: komisije za letni popis niso bile imenovane skla- dno z zakonskimi predpisi in samoupravnimi ' akti, pri popisu niso bile zajete vse materialne vrednosti, odprte postavke niso bile usklajene s poslovnimi partnerji, amortizacija je bila nepravočasno in nepravilno obračunana in podobno. Kontrola je skupno prevzela in kontrolirala: 985 tisoč nalogov, 12.678 nalogov za dvig sred- stev za osebne dohodke in osebne prejemke in pri tem opravila ustrezne kontrole obračuna dajatev iz naslova teh izplačil, prevzela in kontrolirala je tudi 667 zaključnih računov za leto 1980, 724 periodičnih obračunov za leto 1981, 1944 obračunov prometnega davka in 81 obračunov sredstev za kreditiranje manj razvitih področij. Pri tem pa je služba ugotovila, da so bili v 4859 primerih nepravilni nalogi za korišče- nje sredstev v skupnem znesku 80 milijonov dinarjev, v 549 primerih je bilo ugotovljeno 1487 nepravilnosti v obrazcih ZR in periodičnih obračunov davek iz dohodka je bil v 64 primerih nepravilno obračunan, v 41 primerih pa je bilo ugotovljenih 141 nepravilnosti pri poravnavi obveznosti iz naslova dolžniško-upniških razme- rij v skupnem znesku 12.636 tisoč dinarjev. V letu 1981 je podružnica vložila pri temeljnem javnem tožilstvu v Mariboru 20 ovadb zoper uporabnike družbenih sredstev, ki so storili dejanja, ki imajo oznake gospodarskih prestopkov. Tožilstvo je prejelo tudi seznam 92 uporabnikov družbenih sredstev, ki so storili dejanja, ki imajo sicer znake gospodarskih prestopkov, so pa po svoji naravi manj nevarna oziroma neznatna. Pri plačilnem prometu se je vrednost pretoka sredstev plačilnega prometa povečala glede na leto 1980 za 48 odstotkov. Skupno je služba obdelal v okviru plačilnega prometa 2.675 tisoč nalogov ali za 9 odstotkov več kot v preteklem letu, povprečno je dnevno obdelala 8.722 nalogov. V letu 1981 je služba prešla tudi na avtomat- sko obdelavo podatkov, s tem pa so bili stvarje- ni potrebni pogoji za razvoj, modernizacijo in učinkovitejše delovanje službe v skladu s cilji splošnega in ekonomskega razvoja. Četudi pro- ces avtomatizacije še ni zaključen, v službi ugotavljajo določen napredek: izboljšala se je kakovost dela v obdelavi p)odatkov, dosežena je večja stopnja ažurnosti in učinkovitosti, zmanjšalo se je ročno delo ter povečala produktivnost dela pri opravljanju poslov plačilnega prometa, evidence in statistike. Delo v podružnici kot tudi v ekspozituri v Ormožu je v letu 1981 potekalo ob splošni prizadevnosti vseh zaposlenih. V veliki meri je bilo delo kontrole usmerjeno predvsem v pre- ventivno delovanje. Tako je bilo v letu 1981 opravljeno 5 pogovorov z uporabniki; le-ti pa so vplivali na veujo finančno disciplino. Služba je v preteklem letu povečala sodelova- nje z organi za pregon, ni pa dosegla še zado- voljivega sodelovanja z ostalimi inšpekcijami (tržno in gradbeno inšpekcijo). V programu ima še poglobljeno sodelovanje z organi sa- moupravne delavske kontrole, s samoupravnimi organi v delovnih organizacijah. Samoupravni organi namreč ne čutijo F>otrebe, da bi delavci kontrole sodelovali na sejah, ko obravnavajo zapisnike o opravljenih pregledih, čeprav prejmejo po vsakem takem pregledu zgoščen pregled ugotovljenih nepravilnosti v obliki posebne informacije. Kadrovska zasedba v podružnici in ekspozituri je zadovoljiva s prihodom novega kadra, predvsem štipendistov z visokošolsko izobrazbo pa bo še izboljšana. Tako bo služba v prihodnje lahko svoje delovanje usmerila ne sa- mo v kontrolno funkcijo, temveč okrepila tudi preventivno dejavnost. Pripravila: MG TGA KIDRIČEVO Razprava O razpravi. J Razprave o uresničevanju socialističnih samoupravnih družbe- ! noekonomskih odnosov in razvoju proizvajalnih sil, ki je bila v sredo, 17. i marca popoldne v TGA Kidričevo, se ni udeležila niti polovica vabljenih j komunistov. Razpravo je v okviru vsebinskih priprav na 9. kongres i slovenskih komunistov sklical Franjo Gnilšek, kot Član komiteja občinske ^ konference ZKS Ptuj, nanjo pa so poleg sekretarjev vseh osnovnih orga- nizacij ZKS v TGA povabili še 30 zunanjih predstavnikov družbeno Doli- ; tičnih prganizacij in izvršnega sveta SO Ptuj. Vse kaže, da posamezni ; komunisti še niso dojeli bistva temeljitih vsebinskih priprav na kongres i slovenskih komunistov — vsaj tako je bilo sklepati po izredno slabi i udeležbi na razpravi v TGA. | Sicer pa se je med tistimi, ki so na razpravo prišli, razvila vsebinsko i izredno tehtna razprava o uresničevanju samoupravnih družbenoekonom- i skih odnosov, o svobodni menjavi clela in še o čem. Eno pomembnih I področij, ki so mu namenili prvi del razprave je prav gotovo področje i ekonomskih odnosov s tujino, katerim bi v resoluciiskiib dokumentih po ^ mnenju razpravljalcev morali dati večjo težo. Vse bolj je namreč čutiti' vpliv tistih sil, ki želijo to področje urejati centralisti. V okviru < SISEOT so nekatere zadeve sice urejene, vendar ne dovolj po samoupra- j vni poti, so menili. Kritično so razpravljali tudi o odnosu širše družbene skupnosti do modernizacije proizvodnje primarnega aluminija (MPPAL) v TGA. Pri i tem so povdarili, da si komunisti v TGA v tem trenutku nikakor ne i morejo privoščiti malodušja — to pa je po mnenju Jožeta Botolina, pred- sednika OK ZKS Ptuj, v TGA očitno prisotno. Po njegovi oceni se komunisti še zmeraj lotevajo zgrešenih metod dela, zaradi česar so akcij- sko neučinkoviti. Da je temu tako, pričajo tudi nedavne žolčne razprave o • izplačilu osebnih dohodkov nad dovoljeno mejo. j V TGA se po mnenju Daniela Koletrika, predsednika konference i sindikata zavedajo težav v katerih so delovni ljudje, nekoč aluminijskega i giganta, vendar jih v veliki meri pripisujejo neenotnosti komunistpv. Tal pa po njihovem mnenju izhaja tudi iz neučinkovite organiziranosti. Vse- ; kakor pa ne gre mimo odgovornosti, ki nima repa ne glave. Slika tega, je i dejal Koletnik,je tudi udeležba na tem posvetu. ,,Niti enega sekretarja os- \ novne organizacije ZK v TG.\ ni tukaj . . ., vse več je tistih, ki bi jim j lahko rekli,,podporni člani partije . . . ." i Med razpravjjalci je bila izredno učinkovita razprava Danila Topleka, komunista iz delovne skupnosti skupnih služb, ki je med drugim dejal: ] ..Današnji molk prav gotovo ni odraz nezainteresiranosti komunistov, ; ampak po mojem, nepoznavanja gradiva resolucije za 9. kongres. Ta je ! zdaleč preobširna in iiuzorno bi bilo pričakovati, da si jo bo vsak komunist do podrobnosti prebral . ." ' Z razpravo so tako zaključili in sklenili, da bodo v kratkem izvedli v posameznih osnovnih organizacijah ZKS te delovne organizacije razpra- \ ve, na katerih bodo podrobno ocenili trenutno najbolj aktualno%področje I svobodne menjave dela med delovno skupnostjo skupnih služb in tozdi. \ To področje je namreč najpogostejše žarišče nejasnosti in ,,kratkih stikov" — tako z ene, kot z druge strani. j M. Ozmec i TEDNIK — 25. marec 1982 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 POGOVOR Z DUŠANOM RADOVANOVIČEM O zdravniških pregledih bodočih nabornikov v garnizijski ambulanti Ptuj so , se te dni končali zdravniški pregledi za fante, ki bodo v tem letu dopol- ; nili osemnajst let in bodo v jeseni > napoteni pred naborno komisijo, ki j bo na podlagi tega določila vojno \ specialnost: rod oziroma službo — i v prihodnjem letu pa bodo odšli na ^ služenje vojaškega roka v enote Ju- goslovanske ljudske armade. Član zdravniške ekipe la pregled bodočih nabornikov, v garnizijski ambulanti Ptuj, je tudi starešina Chišan Radovanovič. Aktivno je služboval v enotah JLA, polnih 29 let; leta 1949 se je aktiviral v Varaždinu kot sanitetni referent, v letih 1953—54 obiskoval * podoficirsko šolo, zopet služboval v Varaždinu vse do leta 1964. Tega leta je prišel v Ptuj, kot medicinski tehnik in opravljal administrativna dela do leta 1978, ko je bil upoko- jen. „0d leta 1970 se načrtno vsako leto opravljajo zdravniški pregledi nabornikov. Nosilec teh je za občini Ptuj in Ormož — garnizijska ambulanta Ptuj — zdravniško eki- po pa sestavljajo aktivne starešine sanitetne službe, ki so po funkciji imenovani od Komande LAO. Zaradi kadrovskega primanjkljaja se rad odzovem sodelovanju v tej ekipi in pomagam pri delu. Zdrav- niško ekipo sestavljamo: starešine dr. Dragoljub Miloševič — vodja ekipe, zdravnik, Veselin Miletič — medicinski laborant, Ludvik Len- dvaj — medicinski tehnik in Dušan Radovanovič — medicinski tehnik, zadolžen za administrativna dela. Zdravniški pregledi so potekali od 22. februarja do 21. marca, za zamudnike pa imamo še rok do 30. marca 1982. Dnevno smo pregleda- li 25 nabornikov, skupaj 800. Delovne dneve so bili pregledi v" garnizijski ambulanti Ptuj za na- bornike 4z občine Ptuj, ob sobotah in nedeljah pa v Ormožu za to obči- no. Nabornika na zdravniški pre- gled napoti posamezna občina, kjer se opravijo laboratorijske preiska- ve, antropometrijska merjenja, pregled vida, baru po Isiharu, od- daljenosti, ostrine, sluha, utrip, krvnega pritiska, obseg prsi, prsne- ga koša, teže, višine, stanje zobov- ja. V določene listine vpišemo te po- datke, izvide iz laboratorija, podat- ke poročil o predhodnih obolenjih, poškodbah, zdravljenjih v bolni- cah, ambulantah, boleznih kot je zlatenica, meningitis, pljučnica, sklepna reuma. . . Za te pri ^ere se dodatno napoti na specialno komi- sijo v Maribor, katero sestavljajo okulist, nevropsihiater, ortoped, kirurg, internist, dermatolog in vpišejo izvide in mnenja specialis- tov v zdravstveno knjižico. Nabornika se pregleda v letu nabo- ra, ob prihodu v JLA in ob odhodu iz nje." Tovariš Dušan Radovanovič, vi ste tudi predsednik skupščine voj- nih zavarovancev garnizije JLA Dušana Kvedra-Tomaža Ptuj. Ka- kšne naloge ima ta organ? ,,Skupščino vojnih zavarovancev garnizije JLA Dušana Kvedra — Tomaža Ptuj sestavljajo vse akti- vne in upokojene vojaške osebe in člani družin vojaških oseb. Ustano- vljena je bila 1974, njen član sem od ustanovitve, zadnje štiri leta pa njen predsednik. V okviru tega or- gana se dogovarjamo po delegat- skem sistemu med garnizijskimi skupščinami, dajemo predloge, dvigamo zdravstveno stanje vojnih oseb, skrbimo za izboljšanje, vodimo skrb za stanovanja stare- šin, sprejemamo in obravnavamo pravilnik o vojnem zavarovanju, akte, sprejemamo razrez letnega oddiha, počitnic, podeljujemo pla- kete najzaslužnejšim ustanovam, ki so doprinesle socialnemu varstvu vojnih zavarovancev in značke po- sameznikom." Naj na koncu zapišemo, da je Dušan Radovanovič za delo na po- dročju SLO in DS dobil ob dnevu JLA, lansko leto, plaketo Sveta za LO pri SO Ptuj, predlanskim pa značko skupščine skupnosti social- nega varstva vojnih zavarovancev garnizije JLA Dušana Kvedra-To- maža Ptuj. Sedaj opravlja vrsto dolžnosti v DPO, je sekretar OO ZKS Ivan Spolenjak Ptuj, predsednik komi- teja za SLO v tej krajevni skupno- sti, po funkciji pa tudi član skupšči- ne in sveta krajevne skupnosti Ivan Spolenjak Ptuj, predsedstva KK SZDL in KO ZRVS. Besedilo in posnetek: Drago Papler Dušan Radovanovič SLO IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Poročilo o dejavnosti pokrajinskega odbora Na skupni seji komiteja za SLO in DS medobčinskega sveta ZKS in pokrajinskega odbora vzhodnoštajerske pokrajine so sprejeli poročilo o dejavnosti pokrajinskega odbora in njegovih organov v letu 1981. Težišče delovanja pokrajinskega odbora in njegovih organov so usmerili na podružabljanje SLO in DS, ažuriranje in dograjevaje obrambnih načrtov, na poenotenje sistema obrambnega usposabljanja in na organiziranje in delovanje narodne zaščite. Posebno pozornost so posvečali usposabljanju delovnih ljudi in občanov za obrambo in zaščito. Nekateri člani pokrajinskega odbora in izvršnega sveta so sodelovali na raznih vajah in bili predavatelji pri uresničevanju programa usposabljanja komitejev za SLO in DS. Glavna inšpekcija za ljudsko obrambo je lani preverjala obrambne priprave v pokrajini in občini Maribor in pohvalno ocenila napore na tem področju. Pobude in pripombe inšpekcije pa so že vključili v letošnje programe dela. Posebna skrb izvršnega sveta je veljala usposabljanju pripadnikov pokrajinskega odbora in njegovih organov za opravljanje nalog v vojni. Člani izvršnega sveta so usklajevali razne dejavnosti z občinami, sosednjimi pokrajinami in OZD, ki imajo poseben pomen za pokrajino. Posamezna poverjeništva so bistveno prispevala k rezultatom obrambnih priprav v pokrajini ter njihov prispevek daje posebno težo naporom za podržbljanje obrambnih priprav, ker vse naloge uresničujejo nepoklicno. Značilen je podatek, da so organi pokrajinskega odbora lani opravili 152 obiskov v občinah in 122 pogovorov s predstavniki delovnih organizacij in raznih ustanov. Posebno skrb so posvečali sodelovanju s. sosednjimi pokrajinami ter krepitvi in razširjanju sodelovanja z JLA. Pokrajinski štab teritorialne obrambe je v celoti izpolnil svoj pro- gram dela in dosegel pomembne uspehe na področju vodenja in poveljevanja, organiziranosti, izurjenosti pripadnikov teritorialne obrambe in posameznih štabov, pri kvalitetnem usposabljanju pripad- nikov teritorialne obrambe za različne vojaške specialnosti in na področju varnosti in samozaščite. Razprava je pokazala, da je še vedno preveč-administriranja in da ostaja premalo časa za vsebinsko opravljanje nalog na področju SLO in' DS. V zvezi s tem so menili, da bi kazalo poenotiti in poenostaviti ad- ministracijo v zvezi s SLO in DS ter več kot doslej storiti za vsebinsko pripravo integralnih vaj in drugih oblik usposabljanja pripadnikov enot in štabov. • O nalogah mladine v delavskem domu Franc Kramberger so se v petek, 12. marca sestali člani konference mladih delavcev, ki jo v okviru občinske konference ZSMS vodi Franc Smigoc. Najprej so razpravljali o vsebini obiskov čla- nov predsedstva OK ZSMS v posameznih osnovnih organizacijah mladih v združenem delu. Beseda je bila tudi o vsebini 3. konference slovenskih sindikatov in vlogi mladine pri tem, pa o tekmovanju mladih kovinarjev, o pripravah na pohod Po poteh revolucije in o pripravah na letošnje bri- gadirsko poletje. Posebno pozornost so mladi namenili temeljitim pripra- vam na kongres slovenske mladine, ki bo letos jeseni. Trenutno naj- aktualnejša naloga mladih v vseh sredinah pa je prav gotovo oceniti potek priprav in uspešnost minulih volitev — tako v združenem delu, kot v kra- jevnih skupnostih. V petek popoldne so se sestali tudi člani konference mladih v vzgoji in izobraževanju, ki jo vodi Diana Bohak. Med drugim so razpravljali o problematiki sprejemanja pionirjev v vrste ZSMS, o pripravah mladinskih delovnih brigad in seveda o vključevanju mladih iz krajevnih skupnosti v nedeljske volitve. _OM^ ZBOR ŽIVINOREJCEV V DORNAVi Kritično o odnosu do živinorejcev živinorejci so pohvalili pobudo kmetijske zadruge Ptuj, ki je bila organizator zbora živinorejcev. V zadružnem domu v Dornavi se je tako v petek zbralo veliko število živinorejcev. Lahko bi trdil, da se je vabilu odzvalo vseh 150 živinorejcev — kooperantov, ki imajo več kot 10 glav živine. Na drugi strani pa so udeleženci zbora izrazili odkrito nezado- voljstvo, ker se zbora ni udeležil nihče od tistih, ki bi lahko pojasnili marsikatero vprašanje, ki so ga živinorejci zastavili. Pričakovali so vabljene predstavnike Zadružne zveze Slovenije, živinorejske poslovne skupnosti Slovenije, predstavnike ptujske občine in OK SZDL pa predstavnika kmetijskega kombinata. Vabilu sta se odzvala le predstavnika mesne industrije Košaki Mari- bor in MIP Nova Gorica. Na mnoga vprašanja, kot že rečeno, tako niso dobili odgovora. Spra- ševali so predvsem, zakaj ima družbeni sektor boljše pogoje kmetovanja, zanimalo jih je, kaj je družba storila za preprečevanje" izsiljevanja višjih cen. Precej ostrih besed je bilo izrečenih na račun visoke cene koruze in špekulacij s to poljščino. ,,Koliko mesa bi bilo na tržišču, če bi se tako obnašali tudi živinorejci?" Slednje zelo hitro obsodimo, če prodajo živino tistemu, ki zanjo plača nekoliko več, sicer pa kako je sploh mogoče, da so v eni državi tako različne odkupne cene? Preeei ogorčenih besed je bilo izrečenih tudi na račun odnosa do kmetijske za- druge, predvsem zaradi težav, ki spremljajo sklepanje pogodb za tržno pridelovanje hrane. Se in še bi lahko naštevali zastavljena vprašanja in načete probleme . . . Shod takega števila živinorejcev je bila vse- kakor idealna priložnost za odkrit pogovor z njimi. Jasno je, da na takem pogovoru ni mogoče reševati številnih problemov, ki ta tre- nutek spremljajo živinorejo. Jasno pa nam je tudi, da se da z lepo besedo in odkritim pogovorom marsikaj narediti. Ob koncu srečanja živinorejcev pa tako žal nismo mogli opaziti zadovoljstva na obrazih udeležencev zbora. Vse težave naše stabilizacije čutijo tudi kmetovalci, morda oni še bolj kot ostali. Hrana je vse bolj pomembna, od' kmetov je pričakujemo več in več, dajmo jim torej poleg besed koliko morajo pridelati še dobro besedo, da razumemo njihove težave. Petkov zbor je bil za to dobra priložnost. Kako pomembna je živinoreja v naši republiki, še posebej pa v občini pove podatek, da je od 83 milijard celotnega prihodka kmetijske zadruge Ptuj v letu 1981, kar 48 milijard ali 57 odstotkov bilo ustvarjenih z živinorejo. Prek te zadruge je prišlo lani na tržišče čez 5 milijonov kilogramov mesa in 9,7 mUijona litrov mleka. Vsekakor ogromna koli- čina hrane, seveda pa želimo, da bo ta količina iz leta v leto večja. Seveda nas mora skrbeti trenutni položaj v živinoreji, ki je vse prej kot ugoden za njen nadaljni razvoj. Podatki za lansko leto že kažejo na zmanjšanje staleža plemenske živine. Osnovni vzrok je v neusklajenosti cen krmil in mesa. Letos težav v zagotavljanju krme ne bomo rešili, prej bi lahko trdili da bodo še večje. Za zagotovitev krmil bi morala letos zadruga zagotoviti 143 tisoč dolarjev. Pa ne gre za uvoz, temveč za nakup v mešalnici krmil ptujskega kmetijskega kombinata. To se utegne zelo negativno odraziti v oskrbi z mesom in mlekom,^ rešitev, ki jo na srečo imamo, pa zahteva preobrazbo živinoreje, kar bo trajalo nekaj let. Na petkovem zboru živinorejcev je Vlado Tumpej, vodja pospeševalne službe pri Obdrav- skem zavodu za veterinarstvo in živinorejo Ptuj zelo nazorno prikazal možnosti naše živinoreje, ki je edino v preusmeritvi na krmljenje z doma pridelano krmo. Ogromne rezerve, ki jih imamo v doslej slabo izkoriščenem travnatem svetu in nova strokovna spoznanja na tem področju resnično pomenijo svetlejšo prihodnost živinoreje. Vsaka novost zahteva novo znanje, dodatno usposabljanje, zbori živinorejcev kot je bil v petek v Dornavi so idealna priložnost za izobraževanje kmetovalcev. - JB XXI. SREČANJA BRATSTVA IN PRUATEUSTVA KORISTEN POSVET CZ V MARIBORU v okviru programa medrepubliškega sodelovanja bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije, so se v Izobraževalnem centru za splošno ljudsko obrambo in družbeno samoza- ščito v Pekrah sestali najodgovornejši pred- stavniki občinskih štabov za civilno zaščito občin: Cakovec, Koprivnica, Krapina, Lendava, Maribor, Murska Sobota, Ormož, Pregrada, Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin. Na enodnevnem strokovnem posvetovanju so obravnavali naloge štabov in enot civilne zaščite ob naravnih nesrečah, s posebnim povdarkom o nalogah v primeru potresa ali poplav. Posvetovanje je organiziral Štab za civilno zaščito občine Maribor, ki je posvetovanje. pripravil zelo skrbno ob sodelovanju strokovnjakov Republiškega štaba za civilno zaščito SR Slovenije, Seizmološkega zavoda SR Slovenije, štaba za civilno zaščito občine Tolmin in Dravskih elektrarn Maribor. ' Udeleženci posvetovanja so dobili koristne napotke za konkretno delo enot in štabov civilne zaščite, zlasti na področju izvajanja zaščitnih ukrepov in ukrepov reševanja v primeru potresa ali poplav. Posvetovanje je ponovno potrdilo koristnost medrepubliškega sodelovanja, ki ga od leta 1977 zelo uspešno razvijajo občinski štabi za civilno zaščito, v skladu z Listino solidarnosti in sodelovanja enot ter štabov civilne zaščite pri. zaščiti in reševanju prebivalstva, materialnih, kuhurnih in drugih dobrin v vseh razmerah v miru ali, vojni, ki so io na oobudo Štaba civilne zaščite občine Ptuj sprejeli vsi sodelujoči štabi civilne zaščite bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije. V tem letu načrtujejo še eno strokovno posvetovanje o nalogah radiološke, biološke in kemične zaščite, ki ga pripravlja Stab za civilno zaščito občine Varaždin. V Lendavi pa se Stab za civilno zaščito že marljivo pripravlja na VI. Medrepubliško praktično reševalno vajo enot ter štabov civilne zaščite pod geslom: ,,Brat- stvo-enotnost-solidarnost-Lendava '82"' FB Borci in aktivisti vedno v prvih vrstah SLOVENSKA BISTRICA Na območju občine Slov. Bistri- ca živi blizu 1200 borcev in aktivi- stov NOB, ki se združujejo v skup- no 15 krajevnih odborih ZZB NOV kar pomeni, da v vsaki krajevni skupnosti v občini Slov. Bistrica deluje odbor ZZB NOV. V teh od- borih pa delujejo še posebne komi- sije in sekcije, med aktivnejšimi je sekcija za vojaške vojne invalide. Kljub dokaj visoki povprečni sta- rosti članstva se ti Se vedno zelo uspešno vključujejo v vsa družbena dogajanja življenjskega okolja. Velikokrat je njihovo prisotnost občutiti pri reševanju najodgovor- nejših nalog gospodarstva in druž- benopolitičnega življenja občine. Med osnovnimi aktivnostmi bor- cev NOB so prav gotovo ohranja- nje in prenašanje tradicij NOB na mlade rodove, skrb za spominska obeležja NOB, vključevanje član- stva v družbenopolitični in gospo- darski utrip občine. O doseženih rezultatih so člani organizacije ZZB NOV spregovo- rili pred nedavnim tudi na skupšči- ni ZZB NOV bistriške občine. Ob tej priložnosti so kritično ocenili preteklo obdobje aktivnosti na osnovi doseženih uspehov in stalnih nalog pa so sprejeli tudi delovni program za prihodnje mandatno obdobje. V programe dela so vklju- čili tudi mnoge naloge, ki izhajajo iz programov razvoja družbeno- političnih in gospodarskih organi- zacij okolja v katerem živijo in delujejo kot tudi celotne občine Slov. Bistrica. Med najpomemb- nejšimi nalogami prihodnjega ob- dobja pa so člani ZZB NOV sprejeli vse aktivnosti v smeri ures- ničevanja stabilizacijskih prizade- vanj na vseh področjih. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Prenašanje tradicij NOB na najmlajše rodove je ena najpomembnejših nalog članov ZZB NOV. Iz srečanja borcev in mladine v Šmartnem na Po- horju. LETNA SKUPŠČINA ZZB NOV PTUJ KRITIČNO IN USTVARJALNO v sredo, 17. marca so se delegati 29 krajevnih organizacij ZB NOV sestali na letni skupščini ter ocenili delo borčevske organizacije v obdobju 1978—81. V ptujski občini je po podatkih ZZB NOV 1304 borcev, kil predstavljajo udarno družbeno silo, saj s svojo kritično in ustvarjalno, besedo, tako kot so znali to med NOB, tudi sedaj opozarjajo na družbene' napake. Po svoji vsebini je bila letna skupščina borcev ena izmed redkih, i kjer je bila razprava dorečena, pa tudi delegati so pokazali svojo I odgovornost, saj so na skupščini manjkali le štirje. Borcev je sicer vedno manj v združenem delu, zato je toliko pomem- bnejša njihova prisotnost v krajevni skupnosti, kjer v okviru socialistične zveze, kot fronte, skrbijo za uresničevanje družbenih ciljev. Borci postavljajo zahtevo, da se vsi odgovorno lotimo delovnih in samoupravnih obvez, vendar pri tem odgovornost ni za vse enaka. Da se bomo izkopali iz sedanjih težav je potrebno dosledno vztrajati na konkretnem spodbujanju večje produktivnosti dela. Večkrat so ponovili trditev, da ne moremo govoriti o stabilizaciji, če ne delamo tako, kot smo se dogovorili. Precej so razpravljali tudi o kmetijstvu, kjer je naša sedanjost in prihodnost, kjer pa bo besedah razpravljalca še nismo našli ključa za pravo ključavnico. Kmetijstvo še vedno nima pravega položaja v naši družbi, tako tudi kmetijski delavec ni v enakopravnem položaju do delavca v združenem delu. Ko so že razpravljali o kmetijstvu, so pozornost usmerili k problemom lastne vrste, k ostarelim kmetom — borcem, ki so potrebni družbene pomoči, vendar je nekateri še vedno nimajo. Da pa je na tem področju dosežen določen napredek pove podatek, da sedaj sprejema priznavalnino že 300 borcev. Ob začetku mandatnega obdobja jih je bilo le 167. Vedeti pa moramo, da borci-kmetje danes potrebujejo vdS, kot pred leti. Posebno vprašanje je varstveni dodatek, ki je administrativno omejen — ločnica je 9. 9. 1943. Borci do tega datuma so upravičeni do njega, drugi ne, četudi so ,,zamudili" le en dan! Pri tem gre opozoriti, da ne gre za nobeno širjenje pravic, temveč za urejanje pravic. Pri prenašanju revolucionarnih tradicij so vztrajali na tem, da za to nalogo ne odgovarjajo samo borci, temveč je to naloga celotne družbene skupnosti; borci pa imajo skrb za podružbljanje teh tradicij. V zvezi s tem so postavili zahtevo, da mora zgodovina NOB spremljati človeka skozi celo obdobje šolanja; sedaj le v osnovni šoli. Tako so postavili družbeno obvezo pregleda programov v centru srednjega usmerjenega izobraževanja in postavili vprašanje, če so pravilno sestavljeni in ali je pravilno zastavljena tudi kadrovska politika. V zvezi z reševanjem kmetijstva pa so se zavzeli, da bi bilo potrebno čim več štipendij nameniti za kmetijske poklice. Na letni skupščini so opozorili tudi na status ukradenih otrok, ki niso več otroki, temveč že dedki. To vprašanje še namreč vedno ni v celoti urejeno. Od 1304 borcev jih aktivno dela v družbeno-političnem življenju okrog 80 odstotkov. Ce so borci na skupščini kritično razpravljali o družbenih napakah, pa so malo pozornosti posvetili pregledu uspehov na področjih, kjer delajo. Na skupščini so borci razrešili staro in izvolili novo vodstvo ter za predsednika občinskega odbora ponovno izvolili Janka Vogrinca. MG ^ 4 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 25. marec 1982 — TEDNIK Med delegati tudi ustrezno število mladih Lepo sončno jutro je privabilo na volišča tudi vaščane iz KS Dolena, kjer so volili na treh mestih in sicer v domu DPO, pri Jožetu Božičku, pri Antonu Rotveinu in v gasilskem domu v Selih. V volilnem imeniku je bilo vpisanih 728 volilcev, med predlaganimi delegati pa je bil tudi ustrezen delež mladih. Predsednica tamkajšne osnovne organizacije ZSMS Zdenka Gajser je bila zadovoljna z aktivnostjo mladih v pripravi in izvedbi voli- tev, saj so se vključili v delo volilnih odborov in komisij ter skupaj pri- pravili in okrasili volišča. V domu DPO so domači radioamaterji imeli vzpostavljeno redno zvezo z ostalimi v občini. V krajevni skupnosti Ivan Spolenjak so imeli 4 volišča, v volilni imenik pa je bilo vpisanih 1.146 volilcev. Vse je bilo dobro pripravljeno in tudi okrašeno, volilni odbori in komisije pa so zabeležili največji obisk po os- mi uri zjutraj. Tudi v tej KS so mladi v novih delegacijah zastopani v zadovoljivem številu. V KS Hajdina pa se je 2.798 vpisanih lahko odločalo o predlaganih delegatih kar na 9 voliščih. Po 2 voliščih so imeli v Spodnji in Zgornji Hajdini po eno pa v vaseh Draženci, Gerečja vas, Hajdoše, Slovenja vas in v KS Hajdina. Predsednik volilne komisije Franc Sedič je izrazil zadovoljstvo nad aktivnostjo krajanov in še posebej posameznih funkci- onarjev, ki so vložili v priprave na volitve velik napor. Posebej pa je poh- valil mladince, ki so se tudi tokrat iz izkazali. — OM V četrtek, 11. marca so izvolili svoje delegate tudi delavci Postaje milice PtiU- Foto:M. Ozmec Na voliSču v prosvetni dvorani v Hajdini. Foto: M. Ozmec Volilni odbori pri delu gasilcev na Seiah. Foto: M. Ozmec Na voliSču v domu občanov Tumišče. Foto: M. Ozmec Že v zgodnjih dopoldanskih urah velika udeležba Lepo in sončno nedeljsko jutro, v katerem so plapolale zastave, ki so izražale simboliko tretjih splošnih delegatskih skupščinskih volitev, je že v zgodnjih jutranjih urah privabilo na volišča veliko število občanov, ki so tako potrdili zaupanje v naš razvoj sociali- stičnega samoupravljanja. Povsod so bila volišča lepo ok- rašena; tu in tam pa je glasba me- šala vrvež. Občani ptujskih kraje- vnih skupnosti: Bratje Reš, ,,01ga Meglic", Franc Osojnik in Boris Ziherl so že v zgodnjih dopoldan- skih urah imeli visoke odstotke volilne udeležbe. V krajevni skupnosti ,,Olga Meglic" je volil- na udeležba že ob 9. uri bila med 40 in 50-timi odstotki, v istem ob- segu so bili odstotki udeležbe v krajevni skupnosti ,,Bratje Reš", kjer je volišče pod zaporedno šte- vilko 178 že ob 8,30 zabeležilo 56- odstotno volilno udeležbo. Zelo visoki odstotki volilne udeležbe so bili tudi v krajevni skupnosti Franc Osojnik, kjer so ob 9,30 na volišču številka 188 imeli že čez 70 odstot- no udeležbo. Nekaj čez 10. uro pa je bila volilna udeležba na volišču številka 168 v krajevni skupnosti ..Boris Ziherl" že 82 odstotna. Tudi volišča na območju KS ..Dušan Kveder" so bila dobro obiskana. Se zanimiv podatek iz te krajevne skupnosti: na volišču, ki je bilo v 0§ ,,01ga Meglic" je že ob 8. uri zjutraj volila 94-letna Jo- žefa Kosi iz Muršičeve ulice 14, ki je tako prehitela številne mlajše volilce, ki so na volišča prišli kasneje. MG Na voliščih je bilo treba paziti, da je volilec dal vsako glasovnico v ustrez- no volilno skrinjko. Foto: M. Ozmec POVSOD PRAZNIČNO RAZPOLOŽENJE Tudi slovenskogoričani so minulo nedeljo slavili. Vseh 42 vo- Hšč v sedmih '"slovenskogoriSkih krajevnih skupnostih je oživelo že v zgodnjih jutranjih urah, ko so začeli prihajati prvi volilci in ta ži- vahnost se je stopnjevala vse do dvanajstih. Po tem času so pone- kod že poslali na teren člane volil- nih odborov, da so obiskali bolne, predvsem pa tiste za katere so že naprej vedeli, jih pred šesto zvečer °" Poslužili pa so se še druge možnosti — nekaj takih tradici- onalnih zamudnikov so uspeli vključiti v neposredno delo na volišču in se tudi tako izognili nepotrebnemu čakanju. Zgovoren je primer iz območja krajevne skupnosti Juršinci, kjer je ,,prevzgoja" delovala tako uspešno, da je letos tak tradici- onalni zamudnik opravil svojo dolžnost že pred deveto uro zjutraj. Iz podatkov, ki jih imamo na voljo za posamezne krajevne skup- nosti so imeli največ vpisanih volilcev — 2290 v krajevni skupnosti heroja Lacka Rogozni- ca, sledijo pa Destrnik — 1808, Juršinci — 1520, Grajena — 1312, Polenšak — 1047, Trnovska vas — 889 in Vitomarci — 886 volilnih upravičencev ali skupno za vse območje Slovenskih goric 9752 vpisanih volilnih upravičencev. Nedeljske volitve so bile resnično rezultat več kot leto dni trajajočih priprav, udeležba sama pa odločenost, da nadaljujemo pot, ki smo si jo začrtali, da zaupamo v delegatski sistem kot edino široko in demokratično os- novo na kateri bomo gradili svoje življenje in razvoj v naslednjih Šti- rih letih. mS Glasovnice s kar desetimi posebnimi delegac^ami za zbore uporabnikov SIS so zlasti starejšim ljudem dajale precej dela, da so pravilno obkrožili kandidate. ^ ^ Foto: M. Ozmec NA VOLIŠČIH V KS KIDRIČEVO Nedeljske volitve so bile izredno doživetje, večina volilcev je želela svojo dolžnost opraviti že dopol- dne, na vseh voliščih so bili priso- tni mladi, nekateri od njih so tudi prvič volili in povsod so bili dežur- ni pionirji. Obiskal sem večino volišč na območju KS Kidričevo in zapisati moram, da so bila vsa volišča lepo okrašena in urejena. Po moji oceni je bilo najlepše volišče v Apačah, potem v Kungoti in tako naprej. Na volišču v Strnišču so volilni od- bori ob 11. uri nestrpno čakaii le še na enega volilca, ki je tudi kma- lu prišel in so tako z volitvami lah- ko končali. Na volišču v 0§ Borisa Kidriča mi je eden od volilcev re- kel: ,,Imamo zaupanje v delegate, ki jih danes volimo in upam, da ne bodo delali tako kot doslej nekate- ri funkcionarji v KS Kidričevo". S tem je prav gotovo hotel povedati, da bodo morali novoizvoljeni dele- gati posvetiti več pozornosti obča- nom, bolj prisluhniti njihovim mnenjem in tako zagotavljati večji vpliv občanov na delegatske odlo- čitve. Besedilo in posnetki: Konrad Zoreč Igor Taciga je letos volil prvič Med najbolj urejenimi je bilo volKče v kulturnem domu v Apačah Po voliščih Dravskega polja in gornjih Haloz KS Cirkovce V tej krajevni skupnosti so imeli deset volišč, v volilni imenik pa je bilo vpisanih 1625 volilnih upra- vičencev. Na vseh voliščih, ki so bila praznično okrašena, je vladalo veselo razpoloženje. Ze v pred- volilnih pripravah in na samih volitvah so dobro sodelovali mla- di, ki so tudi sicer aktivni v krajev- ni skupnosti. V tej krajevni skup- nosti so na večini volišč zaključili z volitvami že kmalu po dvanajsti uri. KS Lovrenc V krajevni skupnosti Lovrenc so imeli štiri volišča, volilnih upra- vičencev pa je bilo 778. Tudi tu so pri izvedbi volitev precej pomagali mladi, na pomoč pa so priskočili tudi gasilci. Skrbeli so, da so poro- čila volilnih odborov pravočasno prispela do volilne komisije v kra- jevni skupnosti. KS Ptujska gora V krajevni skupnosti Ptujska go- ra je bilo v nedeljo šest volilnih mest, v volilni imenik pa je bilo vpisanih 875 volilnih upravičencev. Volilnim odborom pomagali tudi člani radio kluba Ptujska gora, ki so skrbeli za dobre zveze med-, volišči, posebno še s tistim na Jan- škem vrhu. Poročyli pa so tudi občinski volilni komisiji. KS Majšperk V krajevni skupnosti Majšperk je bilo šest volišč, volilnih upravi- čencev pa 1680. V samem Maj- šperku je bilo volišče na sedežu krajevne skupnosti, kjer so za do- bro vzdušje poskrbeli s prijetno glasbo, ki je odmevala iz zvočni- kov. Volišča so že v soboto okra- sili mladinci in člani vaških odbo- rov, tako da je bilo tudi v tej krajevni skupnosti na vseh voliščih prijetno razpioloženje. Popoldan so se podale na teren posebne troj- ke, ki so obiskale na domu ostarele in bolne krajane, da so lahko tudi oni volili. KS Stoperce V tej haloški krajevni skupnosti so imeli samo eno volišče in to v domu krajanov. V volilni imenik je biio vpisanih 512 volilnih upra- vičencev. Tudi tu so pri volitvah pomagali mladi, posebej še v popoldanskih urah, ko so skupaj z ostalimi aktivisti odšli na teren in odnesli volilne lističe ostarelim in bolnim kajanom, ki niso mogli sami na volišče. N. D. SLOVENSKA BISTRICA Zaupanje delegatom \ Tudi v občini Slov. Bistrica je bila zadnja nedelja mnogo bolj ' razgibana kot običajne nedelje. Na volitve so se v vseh krajih bistriške , občine skrbno pripravljali že več mesecev, še posebno intenzivno pa v i februarju in marcu, ko je bilo potrebno pripraviti vse potrebne materiale i za.;Volitve. " : Posebno delovno je bilo že dan pred volitvami, ko so člani volilnih ; odborov skupaj z mladinskimi organizacijami pa tudi drugimi organi- ■ zacijami v krajevnih skupnostih poskrbeli, da so bila volišča kar najbolj j urejena in pripravljena za sprejem volilcev. j i Ni potrebno posebej poudarjati, da je tudi urejenost volišč vplivala ' na razpoloženosi volilcev, čeprav so ti že mnogo prej, v razpravah v ; krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in drugih sredinah, vedeli, i da bodo tokrat volili delegate, ki so jih sami izbrali. Pri občinski volilni j komisiji so to prepričanje potrdili s prvim podatkom, da so volitve v vseh j sredinah dobro uspele. Takšnemu uspehu pa se je ob zavesti občanov { zahvalili tudi občinski organizaciji SZDL Slov. Bistrica ter njenih; organov in organizacij v krajevnih skupnostih. • Težko bi konkretno navedli volišča, na katerih so se najbolje izkazali I tako organizatorji kot tudi volilci, prav gotovo pa velja omeniti uspeh i volitev v pohorski krajevni skupnosti Kebelj, kjer so volitve končali že ob ! deseti uri dopoldne, svojo delovno pripadnost pa so pokazali s tem, da so ; iz volišča odšli na skupno delovno akcijo. Ta dan so uredili cestišče iz. Keblja proti Oplotnici. Med uspešne navajajo tudi volitve v krajevni j skupnosti Makole ter v mestnih skupnostih občinskega središča Slovenska j Bistrica. j Volilci iz KS Poljčane pa so imeli to nedelio dvojno pomembno j vlogo v odločanju. Ob tem, ko so volili svoje delegate, kateri jih bodo; prihodnja Štiri !eta zastopali v raznih družbenopolitičnih organih: organizacijah in SIS, so odločili tudi za hitrejši ekonomski in komunalni ■ razvoj krajevne skupnosti. Odločitev ni bila težka, saj so bile priprave; dobro organizirane, zato so na volišča prihajali, da bi potrdili tisto, za; kar so se odločili že mnogo prej in to edino pravilno. Takšna odločitev se j je pokazala tudi ob zaključku dela volilnih odborov in komisij, kjer so ' ugotovili, da se je v nedelin udeležilo volitev, istočasno pa tudi odločanja ; z referendumom za drugi samoprispevek 93,6 odstotka volilcev in kar 74 | odstotkov pa se je odločilo, da bodo v prihodnjih letih iz svojega oseb-' nega dohodka in nekaterih drugih virov dohodka prispevali za hitrejši; razvoj krajevne skupnost!. Viktor Horvat? V Žetalah in Podlehniku za samoprispevek Na voliščih v krajevnih skupnostih Zetale In Podlehnik so na nedeljskih volitvah dodali še skrinji- co za glasovanje o podaljšanju krajevnega samo- prispevka. V krajevni skupnosti Zetale so tako podaljšali samoprispevek za naslednja štiri, v KS Podlehnik pa za pet let. V obeh krž^jevnih skupnostih se je namreč večina krajanov odločila, da s svojimi sredstvi pomagajo pri razvoju svojega kraja. V kraje- vni skupnosti Zetale je biio za podaljšanje krajevnega samoprispevka kar 82 odstotkov krajanov, v krajevni skupnosti Podlehnik pa 71,53 odstotka krajanov. JB TEDNIK — 25. marec 1982 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Jože Petrovič V zobnem laboratoriju ZOBOZDRAVSTVENO VARSTVO V PTUJSKI OBČINI LETOS NIČ BOLJŠE KOT LANI Že precej časa nismo pisali o področju zdravstva, ki je še kako tesno vezano z vsakdanjim delom in življenjem. Gre /a varstvo na.ših zob. na katerega pa v večini pri- merov pomislimo samo ob teža- vah. Kako je zobozdravstveno varstvo v ptujski občini organizi- rano? Kako poteka delo'' Ali smo z ravnijo varstva lahko zadovolj- ni? Za odgovore smo zaproslili vodjo TOZD Zobozdravstvena služba Zdravstvenega centra Ptuj—Ormož. Jožeta Petroviča. »Delavci naše temeljne orga- nizacije so v Zdravstvenem centru Ptuj—Ormož zadolženi za zobo- zdravstveno varstvo v ptujski ob- čini. Ob ambulanti v Ptuju in ob- ratni ambulanti v DO Agis var- stvo izvajamo zobozdravstveno varstvo tudi v ambulantah v Ki- dričevem, Majšperku. Podlehni- ku. Cirkulanah. Zavrču. Gorišni- ci. Juršincih in Trnovski vasi. V kratkem bomo ponovno odprli zobno ambulanto v Leskovcu. ki je bila zaradi neustrezne vode v krajevnem vodovodii zaprta več kot dve leti. Ni nas v Žetalah, kjer bodo morali biti izpolnjeni precej strogi higienski in tehnični pogoji. Zobozdravstveno varstvo se iz- vaja v strokovnih oddelkih. V strokovnem oddelku za odrasle za naše zobe skrbi 17 ekip. Te delajo v Ptuju in zunanjih ambulantah, ena j5a v ambulanti za oralno ki- rurgijo. Čeljustno kirurgijo (ma- ksiofascialno) pa isti specialist opravlja tudi v sosednji temeljni organizaciji, v bolnišnici dr. Jože Potrč. V oddelkuj;a mladinsko in preventivno zobozdravstvo se trudi 10 ekip in dva specialista, eden za skladen razvoj in odnos med zobmi, čeljustmi in obrazom, drugi pa za otroško zobozdrav- stvo. \' strokovnem oddelku za la- boratorijsko protetikoje 15 sode- lavcev, zobotehnikov. V osnovni zobozdravstveni službi dela 23 ekip. To pomeni, da ena ekipa skrbi za 2950 občanov, ki bi naj v ustih imeli kar 94.400 zob. Repu- bliško povprečje je 2500 občanov na eno zobno ambulanto. Priza- devanja nas izvajalcev in vas uporabnikov gredo v smeri, da bi do konca lega srednjeročnega obdobja dosegli republiški nor- mativ. Prav tako nimamo dovolj zobotehnikov. Pri nas jih je 15, v vsaki ekipi pa bi moral biti eden. Ob tem pa sc beista dva letos upokojila. Kljub štipendiranju in objavam prostih del in nalog nove sode- lavce le težko pridobimo. Za dela in naloge zobozdravnika v Maj- šperku je bilo v štirinajstih mese- cih kar šest objav. Vendar zaman. V tem času teče že šesta objava za dela /obotehnika. Pač pa se v Sloveniji izšola preveč sester sto- matološke smeri in je že pet mla- dih deklet v ptujski občini trenu- tno brez zaposlitve. Nekatere so bile tudi štipendistke. vendar jih ne moremo zaposliti, saj začasno ne smemo odpirati novih ambu- lant. V zadnjih dveh letih nas pestijo tudi vedno večji stroški. Naša zdravila za zobozdravstveni ma- terial je zelo težko dobiti, saj so v večini iz uvoza. Stroški za material in zdravila so bili lani kar za 48 % večji od planiranih. Tudi kot pa- cienti bi se morali bolj zavedati, da postajata naša služba in storitve vedno dražji. Zato bi morali pra- vočasno, vsaj dvakrat v letu. ob- iskati svojega zobozdravnika. Tudi takrat, ko se nam to ne zdi potrebno. S pravočasnim in majhnim posegom nas bo zobo- zdravnik obvaroval večjih težav, prav tako pa bomo prihranili sebi i n sk t! p n os t i p rec ej. N a d o m C s t i t e v enega izgubljenega zoba stane danes že 43-krat več kot zalivka. • Zato na področju otroškega in preventivnega zobozdravstva temu posvečamo veliko pozornost s sistematičnim delom. V'to smo postopoma vključili vse rižične ra/redc to so 1.. 3.. 5. in 7. razredi, prav tako pa tudi otroci starejših skupin v vrtcih. Kontrolni pre- gledi so pokazali izredno majhen porast kariesa na zobeh pri otro- cih, ki so zobozdravnika redno obiskovali po sistematičnih pre- gledih. Pri teh smo namreč opra- vili potrebne ukrepe. Pravtako se naša sodelavka trudi, da vse .šo- larje in otroke v vrtcih prepriča o pravilni ustni higieni in pravilni prehrani. Kadrovske težave nam preprečujejo, da bi sistematično zobozdravstvo uvedli v Centru srednjega usmerjenega izobraže- vanja, ki bi po svojem ob.segu potreboval lastno ambulanto. Si- cer smo blizu, vendar odsotnost cxl pouka moti profesorje, dijaki pa se v prostem času neradi od- ločajo za obisk zobozdravnika.« — Kaj lahko rečete o prilaga- janju vašega delovnega časa po- trebam občanov? »Po preselitvi iz prejšnjih utes- njenih prostorov v novo veliko zobno ambulanto smo delovni čas lahko prilagodili željam pacien- tov. Šc več. ugotovili smo. da celo polovica ekip. ki so delale ob so- botah, ni imela dovolj dela. ni bila dovolj izkoriščena, saj se je ob sobotnih popoldnevih le malokdo odločil /a obisk zobozdravnika. Delamo od 6. do 19. ure ter tudi ob nedeljah in praznikih dopoldan poskušamo ustreči vsem željam in težavam naših pacientov.« — Kako pa je z nabavo mate- riala, ki ga potrebujete pri delu? Omenili ste. da so stroški vedno večji, precej oziroma večina ma- teriala pa je vezana na uvoz. So sedaj težave večje ali m-anjše? »Težav pri oskrbi našega skla- dišča je vedno več. Moram pa poudariti, da teh težav v večji meri še niso čutili zobozdravniki in tehniki pri neposrednem delu. Vendar se tudi to v zadnjih me- secih slabša. Namreč, lani smo od planiranih zahtev in odobrenih deviznih sredstev dobili le 2 % planiranih potreb. Nekaj še čaka na carini, nekaj naših seznamov pa imajo ustrezna poslovna združenja. Na občasne težave smo pristojne opozorili že lani. Ob te- žavah z zdravili in reprodukcij- skimi materiali imamo težave tudi z opremo, ki je še nismo dobili, dobavitelji pravijo, da jim manj- kajo nekateri drobni deli. Moram pa povedati, da so se naši stroji zelo podražili, v dveh letih neka- teri kar za štirikrat.<> — Tudi za vas .so pogoji go- spodarjenja težji. Ko pa smo že pri tem. kako je bilo s poslova- njem temeljne organizacije lani in kako bo letos? »Delovni program za leto 1981 smo celo presegli. Vendar nam presežek ni pomenil več ostanka dohodka, saj smo s preseženim delom pokrili večje materialne stroške. Tako smo lahko pokrili le vse potrebno. Letošnja usmeritev v zdrav- stveni skupnosti je. da delovne programe ne povečujemo. To pomeni, da bomo zobozdrav- stveno varstvo opravljali v ena- kem obsegu kot lani. ne bo novih nastavitev, skratka, boljšega zo- bozdravstvenega varstva v pri- merjavi z lanskim ne bo.« I. kotar fotografije: I. Ciani Vlivnica v ptujski zobni ambulanti 90 let Pinozove mame iz Ptuja •>V mesecu marcu praznuje 90-letnico lovarišica Jožefa Pinoza — Pepca iz Pluja. Reševa 4. Je vdova po znanem ptujskem obrtniku — urarju Alojzu Pinozi. za svoja leta pa še zelo vitalna, dela različna ri)čna dela. ima jih kar za celo samostojno razstavo. Po \doru okupatorja je bila vsa njena družina izseljena, njen sin pa je padci kot borec, je članica ZZB NOV . . . .« to je skrajšana vsebi- na pisma, ki nam gaje poslala tovarišica O. Z. iz Ptuja in nas v njem prosila, dajo ob priložnosti obiščemo. Kot posebnost je t)menila. da se pri Pino/o\ih zberejo upokojenke enkrat tedensko in tako poleg kvačkanja in pletenja delajo družbo Pinozovi mami. kije sicer zelo vesele narave, prijetna za družbo in vedno dobro razpoložena. Nad ničemer se ne pritožuje. Avtorica pisma pa še predlaga, da bi lahko tudi druge upokojenke organizirale podobne družabne popoldneve. S tem bi si krajšale čas in enkrat tedensko preusmerile misli iz te toge vsakdanjosti. Pismo O. Z. je bilo torej povod za obisk pri Pinozovi ma/hi, ki živi skupaj s hčerko Miro in kljub svojim devetdesetim križem še poprime za kakšno delo v domači kuhinji. Kljub nenapovedanemu obisku sem bil pri Pinozovih zelo prijazno sprejet in prvo presenečenje seje kmalu razvilo v prijetno kramljanje, v katerem je Pinozovi mami tekla beseda kar sama od sebe. Tako sem kaj hitro dobil nekaj osnovnih podatkov iz nejenega življenja, ki se je pred 90 leti začelo v Mozirju, v družini kmečkih staršev. Že kot mlado dekle se je odpravila po svetu, med drugim tudi na Dunaj, da bi se naučila predvsem nujno potrebnih gospodinjskih veščin. Takrat je veljalo pravilo, da jih dekle mora poznati, če se hoče uspešno poročiti. Jožefa .se rada spominja svoje matere, zelo podjetne ženske, ki se je hitro odločila, da bo sin študiral, dekleti pa se morata naučiti šivanja in kuhanja, da bosta imeli vsaj osnovno izobrazbo. »Takrat ni bilo denarja, da bi lahko za vse plačevala, žal pa ni dočakala tega veselja, ker je kmalu umrla. Otroci smo ostali sami z očetom, dekleta smo se znašla po svoje, bral pa seje moral iti učit za čevljarja in tako nadalje- vati poklic očeta. Pa tudi tega ni delal, ker je pristal kot trgovski po- močnik.« se spominja svoje družine Jožefa Pinozova, kije nekaj časa živela doma na majhnem posestvu in skrbela za očeta. Tam seje tudi poročila, od leta 1926 pa nato stalno živela v Ptuju kjer je bil njen mož urar vse do svojega 70 leta starosti, to je do upokojitve. Hitro za tem je umrl za posledicami prometne nesreče. »Težko je bilo življenje. Možje bil bolan, jaz sem bila bolna, prihajali .so otroci, drug za dru- gim, preživela sem — najprej prvo, nato pa .še drugo svetovno vojno. Po drugi vojni je bilo potrebno začeti vse znova — najprej v delavnici, dobili ustrez- ni prostor in opremo, nato smo začeli graditi, ostale pa so tudi rane iz vojne. 1942 leta so mi ustrelili sina v Mariboru in tako .sem danes verjetno tudi najstarej- ša članica ZZB NOV. če že ne v občini pa vsaj v naši krajevni skupnosti. Za sinom dobivam sicer minimalno pokojnino, pa .še tega ne bi bilo, če mi tovariš Belšak ne bi pomagal," strne na kratko leta, ki so bila bolj žalostna kot vesela za Pinozovo mamo, mater štirih otrok, danes le dveh hčerk, ene, ki živi v Mariboru, in Mire, ki je prav tako upokojenka. „Samo matere vemo kako je, če umirajo otroci," pristavi in si obriše solzne oči. Danes je Pinozova mama zadovoljna s svojim življenjem na stara leta. Hiša je vedno polna obiskov in kar stoži seji, če kateri dan ni bilo ljudi v hiši. listih, ki jih je pričakovala. Hitro pozabi na žalostne spomi- ne in spel je pripravljena za šalo. Tadi na tako. ki gre na njen račun.- Čas ji mineva ob ročnem delu in klepetu, veliko bere. gleda televizi- jo... »Moram se z nečim tolažil, sicer mi je predolgočasno. Zberemo se »dekleta« in včasih nanese pogovor tudi na »fante«, se zasmeje 90-.. letna Jožefa in spet resno nadaljuje; »Pogovarjamo se o vsem, kaj je katera doživela, kaj se dogaja. Jaz sem vedno radovedna, ker nikamor ne grem in jih pač sprašujem. Malo se pogovarjamo, malo delamo in tako nam mineva čas.« je zgovorno končala svojo življenjsko zgodbo Piujčanka iz Mozirja, kije danes dopolnila 90 let svojega življenja. Še veliko zdravih in krepkih let vam želimo! Jo/.efa Pinoza iz Ptuja je danes stara natanko 90 let. Foto: I. Ciani INOVACIJE IN NAS RAZVOJ Sodobni razvoj proizvajalnih sil je na svetu čedalje hitrej.ši zaradi vedno večjega števila tehnoloških inovacij: izumov, tehničnih izboljšav in raci- onalizacij. Njihova uporaba pa pri- speva k višji produktivnosti ne le v proizvodnji materialnih dobrin, tem- več tudi na drugih področjih člove- škega dela. Ta proces spremlja in pogojuje hitra, pospešena družhena delitev dela v posameznih nacionalnih gospodarstvih kol tudi v mednarodni skupnosti ob sočasnem poglabljanju mednarodnih ekonomskih odnosov in mednarodne izmenjave tehnologije in znanja. Na premike v omenjenih procesih ima najmočnejši vpliv znanost, kije v sodobnih razmerah poslala neposre- dna proizvajalna sila. kajti sodobna znanstvena odkritja dajejo širše mo- žnosti za ustvarjanje modernih teh- nologij bodisi novih materialov ali strojev in naprav, katerih uporaba v proizvodnji daje nove. neslulene mo- žnosti za povečanje produktivnosti in za pridobivanje gospodarskih koristi. V .lugosJaviji po ugotovitvah ne gradimo gospodarskega sistema in njegovega ekonomskega napredka na neprekinjenem inovatorskem delu za izpopolnjevanje tehnologije Izumite- ljem in novatorjem ne priznav imo. da so pionirji v izgradnji gospodarstva naše države in na čelu delavskega razreda za socialistično preobrazbo naše družbe. Pretekli čas nas opozarja, da slabosti pn inventivnem delu še nismo odpravili, temveč jih celo na- kopičili Navkljub burnem razvoju te dejavnosti, smo v naši državi temu sledili le kol opazovalci in v najboljšem primeru smo poslali njegovi posne- movalci, toda nikoli polnovredni so- Aistvarjalci Se slabše: celo v tradici- onalnih gospodarskih sektorjih hiiimo za tujo. v glavnem zahodno tehnolo- gijo in prav v tej smeri smo v preteklosti na širokoodprii vrala Uijemu kapitalu. Na današnji stopnji razvoja proiz- vajalnih sil naše družbe in glede na sedanje število tehnične inteligence ter kreativnosti vseh'delovnih ljudi v de- lovnih procesih, bi smele tuje licence biti samo dopolnitev za razvoj lastne tehnologije. Tehnologija sc vedno bolj pojavlja kot »motor« vseh mogočih sprememb in znanje kol njegovo •>gorivo«. ki ga drži v teku. Naš sistem samoupravnih sociali- stičnih odnosov ima v primerjavi z drugimi DPS optimalne pogoje za najpopolnejše izražanje ustvarjalnih sposobnosti naših delovnih ljudi, za- r.idi tega bi biK) pričakcnati. da se bo število lehnoU)ških inovacij (izumov, tehničnih izboljšav in racionalizacij) pt>večevalo v sorazmerju s povečanim številom oseb s srednjo. višn> ali visokt) šolo ali s povečanim številom znan- stveno-raziskovalnih ustanov m znan- stvenih delavcev itd., oziroma v sora- zmerju s splošnim razvojem družbe. Na splošno pa naša družba r.izpo- laga z velikim ustvarjalnim poienci- alom. ki ni niti približno izkoriščen in ni dal družbi tistega, k.ir bi lahko. Ju- goslav ij.i seje več deseileiij razvijala v popolni odv isni>sti od tuie tehnologije. I vozniki so tako pridi>bivali boljši uviizm položaj, kar je izzvalo tekmi<- v.injc z.i pridobiv.mje tujeg.i znanja. N.isproti tuji [vimeti smo se obnašali izrazito pragmatsko. domači izumi. izKiljšave in racionalizacije pa smo potisnili n.i str.inski tir Irdilve. d.I sti Jtigoslovani »nari^d ikI klikera« in da ini;»|o »inovacije \ krvi« niso iz trte izvite. Vendar se pt>- stavlja vprašanje, zakaj ta sp«>sobnosi m v zadostni meri razvila. IX>m.iča p.imei je dolgo životarila, njena pre- lomnici pa je vez.in.i n.i lelo l'^7.'- trebno ob tem navesti: uv\>zno gospo- darstvo ni stimuliralo znanosti, drugo; razvijanje tehnologije je dolgotrajen proces. Vendar morajo biti tako in- stituli kot delovne organizacije osm^- vni temelji izumite|jsiva. Kljub vsemu pa lahko rečemo, da se sj-itemmja družben.i klim.i ludi za to področje človekove ustvarjalnosti. Delavec je vse bolj motiviran, da pri- speva nekaj k n.ipredku svojega delo- vnega mest.i \ se Io so j->odatki. ki jih bomo po- novno obelodanili n.i petem dnevu inovatorjev ptujske v^bcine. T.ikral se Kimo se/n.inili. d.i inov atorstv o. kljub dobro z.isi.iv Ijcnim progr.imom m načrtom, še ne doseg.i željeneg.i. Po anketi ki še m obdel.ina. izd.i p.i jo vs.ikoletiuibčinskisvei7SSv Ptuju.d.i se zberejo pinlatki inventivnih do- sežkih za preteklo leto, je v letu I^SI ta dej.iv nosi pi>nekod celo n.iz.idov ala m da 111 bilo toliko invenlivnih predlo- gov, kol pretekla leta. vend.ir odgo- v orm /nov .i |-Hnid.irj.ijo. d.ije jiotrebno pri tem upoštev.iti določene dej.ivnike m d.i m s.imo število izumov j-h^- membno Na drugi strani p.i g»>v iv IZ negi'sptH.l.trstv.1. MC. Položaj kulturnih dejavnosti se slabša Na delovnem posvetu so se prejšnji teden sestali ravnatelji organizacij združenega dela s področja kulture v občini Ptuj. Osrednja tema razgovora je bil finančni načrt Kulturne skupnosti občine Ptuj za leto 1982. Izvajalci ugotavljajo, da se zaradi neugodnih gospodarskih gibanj in rasti cen položaj kulturnih dejavnosti, glede na ostalo združeno delo, v nekaterih elementih gospodarjenja iz leta v leto slabša. Se pose- bej velja to za sredstva za materialne izdatke, ki zaostajajo za rastjo cen, kar pomeni dolgoročno gledano — nadaljnje siromašenje materialne osnove dela. Izvajanje novega zakona o naravni in kulturni dediščini predstavlja nove materialne obveznosti, ki pa jih v letošnjem letu glede na omejen obseg sredstev ne bo mogoče v celoti izvajati. Velik pro- blem predstavljajo tudi prostori, saj ima večina izva- jalcev prostore v starih stavbah, ki so kuhurni spo- meniki, razpoložljiva sredstva pa zagotavljajo le nuj- na vzdrževalna dela. Tako bo mogoče v letu 1982 izvajati naloge na ravni leta 1981, vendar le v primeru, če se bo skupnost uspela dogovoriti, da se posamezne akcije s področja spomeniško-varstvene dejavnosti sofinancirajo iz sredstev neposrednih korislnikov spomenikov. Tako bi lahko rekli, da je posvet ravnateljev izzvenel v smislu Prešernove pesmi ,,Slep je, kdor se s petjem ukvarja. . ." jsj g_ Raziskava razseljevanja Haloz in Slovenskih goric Ciani projektnega sveta so na seji, ki je bila pred dobrim tednom, ugotovili, da potekajo dela na raziskovalni nalogi SOCIALNOGEOGRAFSKA RAZISKAVA RAZSELJEVANJA HALOZ IN SLOVENSKIH GORIC po sprejetem programu. Izvajalec naloge je Geografski inštitut iz Ljubljane, ki pri raziskavi izhaja iz analiz na področju kmetijske problematike in demografskega razvoja. Na seji so člani projektnega sveta razpravljali predvsem o možnostih za ureditev infrastrukture, optimalnega šolskega in vzgojnovarstvenega omrežja, razvoju centralnih naselij, možnostih za usmeritev kmetijske proizvodnje, funkcionalnosti zaščitenih kmetij, smotrno.sti izvajanja hidromelioracij in iz- vajanja obstoječe kmetijske zakonodaje. Končni namen raziskave pa je — opozoriti na potrebne iz- boljšave, ki bodo zaustavile razseljevanje gričevnatih območij občine Ptuj in ohranile optimalno število prebivalstva na teh območjih. Raziskava bo posebej prikazala slabosti in predla- gala rešitve za skladnejši razvoj Haloz in Slovenskih goric, končana pa bo predvidoma že v letošnjem ma- ju. N. B. 6 - IZ NAŠIH KRAJEV 25. marec 1982 - TEDNIK Dober den. Lepo pozdravljeni, nikoli pozabljeni. Cajta malo, hitro pismo, dela dosti, nič ne kišmo. S ten na kunci sen kihaje misla. Kihan kak jesenski mačok. V gorici pri rezaji trtice sen se prehloda. Pijen čaj s šnopson no mislim, ke mo hitro drgoč zdrav. Zaj na kmetih nemarno cajta boleni biti. Spomladansko delo se je začelo. Moren vas pohvaliti. Na volitvah ste se lepo skozali. Odlična udeleii>a na voliščih, lepo okrašena volišča, vse vredik. Zaj še samo dele- gati no delegatska baza moremo pridno delati. Zaj jaz nesen več v temelj- ni delegaciji, mon drugo delegatsko funkcijo. V prejšji mi je mandat po- teka. Zaj je moj sosid Juia v temeljni delegaciji. Sma se ie zmenla, ke de za tjeden dni k meni v delegatsko šolo priša. Nič nema za mizo sedela. Med saditvijo karuze bon mu delegatske dolinosti no pravice razloia. Jo- ti tečaj de poteka po načeli: zdruiimo teorijo s prakso. Kak ste mi kaj na setev priprovleni. Ze mote semen, umetna gnojila no druge potrebe. Malo je kriza z nafto. Provijo, ke tote tekočine nede sfalilo. Jaz man predlog za zamenjavo: liter šmarnice zamenjan za liter nafte. Mija z Mico sma za rezervni del k nojinemi traktori ie eno kravo kupila no jo zaj trenirama za delo na polji. Tudi sosid Juia je svoje vole ali kak po domočen provimo junce, ie v tečaj za oroje posla. Človik pač more biti na vse pripravljeni. Saj vete kak pravi tisti pregovor: zdruiimo delo, sredstva na znanje. Spomladanska setev nan mora uspeti pa makar bomo z rokami zemljo obračali. Brez hrane za Udi no iivino nemrema no ne smemo biti. Pljunimo v roke, zaj še je cajt. Zemlja ne sme ostati neob- delana. Ta sen van hteja gnes povedati. Saj ven lehko je pisati na gučati, boj imetno pa je vse to nareti. Pa morama nareti, nega pardona. Lepa vas pozdravljan, ielin lepo vremen no pridno dela! LUJZEK DPD SVOBODA KIDRIČEVO TUDI DRUGI SKLIC DELOVNE KONFERENCE NI USPEL čez 300 vabil je bilo poslanih tudi za drugi sklic delovne konference DPD Svoboda Kidričevo, prišlo pa je le 11 članov! Od predstavnikov DPO in društev (tudi teh so precej povabili) se je odzval le sekretar OO ZKS Ki- dričevo. Tej porazni ugotovitvi navzoči, s predsednikom tov. Kolaričem na čelu skorajda niso mogli verjeti, toda dejstvo je ostalo dejstvo. Dejavnost DPD Svoboda Kidričevo je precej široka, saj v njenem ok- virudeluje knjižnica, dramska sekcija, predvajajo spet redno filme, sodelu- jejo s folklorno skupino iz OS in ?e nekaterimi. Zal pa vodstvo DPD Svo- boda ne more naprej delovati, če ni družbenopolitične podpore, če nad 90 članov ZK, kolikor jih živi v krajevni skupnosti nima posluha za delo. Ni čudno, da govorimo o neaktivnosti mladih, ko pa starejši sami ne dajemo boljšega vzgleda. O tem primeru in o vprašanjih, ki sem jih omenil, bodo morali v Kidri- čevem resneje razmisliti, kritično stvari oceniti in začeti delati z vso odgo- vornostjo, ne le pri DPD Svoboda, temveč tudi drugje. Konrad Zoreč KICAR PRIJETNO PRESENETIL v krajevni skupnosti Heroja Lacka Rogoznica so se po programu kra- jevne konference SZDL zvrstile v vseh vaseh proslave v počastitev med- narodnega praznika žensk. Delegacije SZDL in ZSMS so ob prazniku žensk obiskale na domovih 49 žensk starih nad 80 let in se z njimi pri- srčno pogovarjale o njihovem življenju. V oceni letošnjega praznovanja pa bo ostalo zapisano ,,Kicar je prijet- no presenetil." Odlična organizacija priprav, ki jo je vodil Janko KRAJNC, predsednik gasilskega društva, zlasti pa kulturni program, ki ga je pripravila osnovna organizacija ZSMS ,,Jože Lacko" Kicar, pod vodstvom predsednice Marice TILL je prijetno presenetil do polnega ko- tička napolnjeno dvorano okrog 250 vaščanov. V skrbno pripravljenem kulturnem programu so se zvrstili cicibani, pionirji, mladina z recitacija- mi posvečenimi mamam, posebej pa zasluži priznanje ritmični ples mla- dink in folklorne skupine. Svoj čar proslavi pa so prispevale tudi članice Ženskega pevskega zbora prosvetnega društva ,,Alojz Arnuš" Rogoznica pod vodstvom Grete GLATZ. Takšne proslave še v zgodovini Kicaria ni bilo, zato bo o njej še dolgo tekla beseda, ki bo obvezovala in spodbujala hotenja ljudi po kulturnih prireditvah in proslavah v prihod- nje. Organizatorjem in izvajalcem proslave, zlasti pa predsednici ZSMS Marici TILl, delavki tovarne perila Delta Ptuj, pa izrekamo javno pohva- lo v imenu vseh sodelujočih na proslavi ter KK SZDL krajevne skupnosti Heroja Lacka Rogoznica. FB SOlet Stanka Kosila Kmečko ognjišče družine, v kate- ri je zagledal luč sveta jubilant, je bilo obkroženo z velikim številom otrok; 9 jih je bilo in vsakemu je bilo potrebno odrezati kos kruha. Zato je moral kot drugi otrok v družini že kmalu v poklic. Za po- klic fotografa sprva ni bil navdu- šen, saj ni bilo nikakšnega usmer- janja, stric v Ormožu je potrebo- val vajenca in je šel. Sele pozneje, ob spoznavanju poklica, je nara- ščala tudi ljubezen do poklica, do fotografije. na kateri ostajajo trajno zabeležene svetle in temne strani življenjske poti. V Ptuju se je učil pri Langerhol- cu, pri njem je ostal 20 let, nakar je v letu 1968 odprl samostojno obrtno delavnico. Ze leta 1948 je vstopil v mladinsko organizacijo. To leto je bilo tudi izredno razgi- bano, bilo je leto številnih mladin- skih akcij, na katerih je sodeloval ob nedeljah in to z aparatom v ro- kah. Pozneje je našel navdih tudi v delu sindikata, bil je tudi dve man- datni obdobji odbornik, potem porotnik na sodišču, opravlja vrsto odgovornih nalog v okviru sociali- stične zveze na terenu, bil je tudi eden izmed prvih tajnikov obrtne- ga združenja, pozneje tudi pred- sednik in tako naprej. Spisek na- log, ki jih še sedaj opravlja je ve- lik, veliko pa je njegovo delo v obrtnem združenju, je tudi vodja delegacije za zbor združenega dela in član delegacije za zbor združe- nega dela republiške skupščine. V obrtnem združenju pa je predvsem skrbel za vsebinsko in organizacij- sko rast. Za svojo požrtvovalno in nesebično delo na vseh področjih družbenega življenja in dela je do- bil medaljo za zasluge za narod s srebrno zvezdo. Osrednja ljubezen — predanost pa velja še vedno fotografiji, kar je tudi razumljivo, saj je to tudi njegovo poklicno izrjižanje. Budno spremlja vse novosti na tem po- dročju. Pravi, da je vsaj po ob- čutku osvojil tudi barvno fotogra- fijo. Ob tem doda, da pa je pri nas veliko težav glede materialov. Fotografija in spremljanje družbenih dogodkov, ga je odtrga- la tudi od družine; sedaj pa se v večji meri posveča vnuku; svojim otrokom se zaradi narave svojega dela ni mogel. Pa tudi vnuk se mo- ra zadovoljiti, da dedek ob njem ostaja le uro. Zelja ima še veliko, te pa segajo na delovno, družinsko in družbe- no-politično področje. Da bi se mu uresničile, so mu ob jubileju zaže- leli tudi Ste/ilni prijatelji, ko je le- tos praznoval 12. rojstni (rojstni dan ima namreč 29. februarja). Tem čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo. Stanko Kosi foto: OM Življenje in delo vojaških in civilnih obveščevalcev obveščevalnega centra (OC) Pohorje BOGOMIR KOSTANJEVEC-MARKO 4. nadaljevanje in konec Partizanska poroka Dne 18. 2. 1945 sem prisostvoval civilni poroki, ki smo jo takrat nazivali partizanska poroka. Na tem delu Pohorja take poroke še ni bilo. Zato je zanimanje ne samo partizanov in aktivistov, temveč tudi domaČega previvalstva za to poroko bilo zelo veliko. Poročila sta se oficir O. C. Pohorje tov. Uto in aktivistka OF tov. Nuša, ki je v ta namen prišla iz Maribora, kjer je bila zaposlena. Poročni ob- red je opravila članica Okrožnega odbora OF in Okrožjega komiteja KPS Maribor Mica Rokova, ena izmed najbolj pogumnih in uspešnih organizatork narodnega osvobodilnega gibanja v Mariboru in okolici. Po poroki je bila, vojnemu času primerna, partizan- ska gostija, ki pa bi se lahko slabo končala. Nekdo — morda kakšen gestapovski vrinjenec — je v vino nasul neke vrste strup, kar pa se je pravočasno odkrilo. Po poročni noči je nevesta zopet odšla v Mari- bor. Sovražnikove očiščevalne akcije. Kot sem že zgoraj omenil ni bilo na terenu, kjer se je zadrževal O. C. Pohorje nikoli miru. Skoraj dnevno so očiščevali naš teren nemški vojaki, protiletalske zaščite (Flakovci), in radiotelegrafisti, ki so bili nastanjeni v framski šoli, kjer že od jeseni 1944 ni bilo več pouka. Omenjeni vojaki so v Fra- mu ostali do februarja 1945. Po njihovem odhodu pa so prišli v Fram posamezni oddelki 14 SS divizije, v kateri pa je bil dosti Uk- rajincev. Tudi pripadniki te divizi- je so se izkazali kot vztrajni zasle- dovalci partizanov, požigalci pohorskih hiš* izvrševalci nasilja nad pohorskim prebivalstvom in roparji njihovega imetja. Od časa do časa pa je sovražnik izvedel večje očiščevalne akcije in v to svr- ho uporabil vojake celo iz Maribo- ra, Slovenske Bistrice in od dru- god. Omenil sem že akcijo nad Planico dne 24. 9. 1944. ki jo je vodil stotnik Mauntz. v dneh od 15. do 30 oktora pa je očiščevalno akcijo izvajala vojna skupina pod vodstvom polkovnika Egona von Treecka. Tudi v letu 1945 je bilo več sovražnih hajk. Zlasti ob večjih hajkah, ki so imele za cilj obkoli- tev in uničenje neoboroženih oz. nezadostno oboroženih političnih aktivisto, vojaških obveščevalcev, kurirjev itd. nam je dostikrat trda predla. Take hajke so traje več dni. Sovražnik je preiskoval hiše, ostajal v njih tudi ponoči, streljal vsepoprek, hajkal je tudi po goz- dovih itd. Mi smo bežali pred zasledovalci, tako kot bežijo zajci pred lovci, spali smo v gozdu, bili več dni brez hrane, tu pa-tam je bil tudi kdo od naših ranjen ali pa je padel v zasedo. V spominu mi je ostala velika hajka koncem marca 1945. Glad nas je takrat prisilil, da smo se ponoči priplazili do hiše nekega našega sodelavca. Toda sprejel in pozdravil nas je švabski mitraljez. Srečno smo zbežali, le tov. Miro je bil ranjen v roko. Drugi dan te hajke, to je bilo, 27. 3. 1945, sem doživel veliki strah, ki sem ga v svojem dnevniku opisal takole: ,,Domnevamo, da se Svabi še niso umaknili iz našega področja. Da se ne odkrijemo ostanemo ves dan v gostem smrekovem gozdu. Sicer nam kruli po želodcih, toda načelo — storiti vse, da si očuvamo še se- daj glavo, nam daje moč in voljo. Zaradi prevelikega števila — bilo nas je 23, se ločimo v dve grupi. Ena grupa odrine proti Kopivniku, druga pa gre prenočevat v zapu- ščen bunker. Jaz sem se pridružil drugi grupi. Spotom.a pa sem čof- nil v potok in ni čuda, da me je v vlažnem bunkerju tako zeblo, da sem ob pol enih zjutraj vstal in se šel sprehajat. Hodil sem po goz- dnih stezicah, svetil je mesec in jaz sem razmišljal o svojih željah in skrbeh. Kar naenkrat začujem ob poto- ku korake, nato pa glasove. Poslu- šam, poslušam, koraki in glasovi prihajajo vse bhže in bliže. Kakih 50 m od bunkerja koraki utihnejo. Cuje se le polglasno govorjenje. Mene je pogrelo. Kot blisk mi šinejo panične misli: Svabi! Bun- ker je izdan, zdaj bo zapel mitra- ljez, izgubljeni smo Vržem se na tla, pod mano šumi listje, plazim se proti bunkerju, da obvestim to- variše. Zazdelo se mi je, da so Svabi začuli šumenje listja, kajti nekdo gre proti meni. Zlezem pod smrečje. V roki stiskam pištolo. Skozi možgane mi spreletavajo sli- ke in misli. Pomislim na dom, hčerko, ženo, srce se mi krči. po- mislim na pred tremi dnevi ujeta in že ustreljena Draga in Francija — tako ne smem končati — torej zadnja kroglja je zame. Čudim se, da zasledovalec ne spregovori, oz. da ne strelja. Pog- ledam okoli sebe, sedaj ne vidim nikogar. Pobitim do bunkerja, to- da v njem je že luč. Zasledovalci so prišli po krajši poti. Hočem zbežati. Iz bunkerja nekdo zavpije: Stoj! Kdo tam? Spoznam Bruno- tov glas, stopim v bunker in v trenutku mi je situacija jasna. To- variši od Maskove grupe so nam nenapovedano prinesli sredi noči kruh." Sanjal je svojo smrt Marca 1945 so Svabi odkrili bunker v katerem smo večkrat prespali. Vse stvari, ki so bile v njem so odnesli, nato pa bunker zažgali. Tako sem tudi jaz prišel ob nahrbtnik, nekaj perila, ob odejo itd. Zato smo v marcu mno- ge noči prespali v gozdu odeti z listjem. Tako tudi noč od 23. na 24. marca 1945. Poleg mene sta le- žala obveščevalca brata Jelene Ma- tevž-Franceij in Zvonko-Drago, doma iz Peker. Omenjena sta mi bila dobra tovariš že od septembra 1944, ko sva jih z obveščevalcem Doretom blizu Frama mobihzirala po že v naprej dogovorjenem načr- tu. Francelj in Drago sta se namreč skupaj s triletnim dekletcem pripe- ljala z belim konjem ha določeno mesto. Takrat sva iz gozda skočila midva z Doretom in ,,prisilno" odvedla v partizzane oba brata, dekletce voz in konja pa sva spra- vila do bližnje gostilne. Na ta na- čin izvedena mobilizacija je v mnogih primerih obvarovala starše mobilizirancev pred sovražnikovi- mi represalijami. Ko smo se 24. marca 1945 zbudili so bile prve Dragotove be- sede: ,,Nocoj pa sem dvakrat san- jal, da so me Svabi ujeli." Jaz sem ga ohrabril in mu rekel, da ljudje pravijo, da tisti, ki sanja o smrti še dolgo živi. Na žalost pa so se Dragove sanje kmalu uresničile. Usoda je gnala njega, Francija, Vinka Ferjančiča in Milana Cobca k bližnji hiši v Loki, kjer so si hoteli skuhati čaj. Ker mene niso povabili na čaj, sem jo mahnil po drugi poti do naše postojanke. Se pravočasno opozo- rjen, da so v bližini Svabi, sem jo ucvrl v gozd. Komaj sem dosegel obronek šume je že zapel švabski mitraljez in krogle so udarjale ob debla. Sele proti večeru sem se vr- nil na postojanko in zvedel strašno novico. Vse štiri obveščevalce so Svabi ujeli v hiši, kjer so si name- ravali skuhati čaj in še istega dne so jih ustrelili v bližini Polskave. Nemški ujetniki v Račkem gradu Dne 9. maja 1945 je Mica Roko- va s sodelovanjem obveščevalcev Feliksa Vindiša — Srečka, Jožeta Gašparšiča — Kosmatega Joža, aktivista OF Antona Pšeničnika, sekretarja odbora OF Rače Alojza Rečnika in še drugih, organizirala v Racah ustavitev in razorožitev več vojaških transportov, kar je vestno opisano v tretji knjigi Mih- ce Ostroško ,,Vk!jub vsemu od- por". En transport nemških vojnih ujetnikov, med njimi je bilo tudi precej ranjencev, je bil nekaj časa nastanjen v Račkem gradu. Za komandanta tem ujetnikom sem bil določen jaz. Ker sem od aprila do decembra 1945 bil kot bivši jugoslovanski oficir v nemškem vojnem ujetništvu, mi nova dolžnost ni delala prevelikih težav. Nemški ujetniki so bili zelo disci- plinirani, za ranjence so skrbeli nemški ujeti zdravniki, hrano smo organizirali pri kmetih itd. Ujetni- ki, ki so pričakovali grdo ravnanje in maščevanje za svoje zločinstva početa v fronti in cesto tudi v zaledju, so bili presenečeni nad našim korektnim postopanjem. Z razmumevanjem so sprejeli tudi odločitev o izročitvi nekaj svoje nepotrebne obleke in obutve voja- kom 36. udarne divizije III. jugo- slovanske armade, ki je skozi Rače nastopala proti Mariboru in na Koroško, kamor se je umikal sov- ražnik. Viri: — Dnevnik partizana Marka, ki je v originalu v Muzeju narodne revolu- cije v Mariboru; — brošura Zdenke Rogelj: Fram in okolica v narodnoosvobodilnem boju. leto 1975 — brošura: Krajevna skupnost Hajdina boju in izgradnji, leta 1981; — HI. knjiga (druga izpopolnjena izdaja) Milice Ostrovške ..VMjub vsemu odpor, leta 1981; — knjiga ..Skozi viharje v lepšo prihodnost". Pokrajinski muzej Ptuj. le- ta 1981 — podatki, ki jih je dala Nežika Golob por. Šolar RAZVITJE PRAPORA KO ZB NOVMARKOVCI Krajevna organizacija ZB NOV Markovci je imela v lovskem domu v Sobetincih v nedeljo 28. februarja svojo volilno skupščino. Udeležilo se je je 78 članov, od skupnega števila 112. Prisostvovali so ji tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja v KS in predsednik OO ZZB NOV Ptuj, Janko Vogrinec. Prišli so tudi povabljeni delegati iz sosednjih organizacij ZB. Posebno toplo smo v naši sredini pozdravili Franca Belšaka-Simona, znanega borca tudi na našem območju. Cas neusmiljeno teče in naši člani so povečini že ljudje v visokih življenjskih letih, zato nas je vsak dan manj. V zadnji mandatni dobi smo jih izgubili 8, od teh letos dva člana UO. Poudarili pa smo, da najte- žje občutimo izgubo našega najdražjega soborca, tov. Tita, vendar zaradi tega nismo malodušni. Se naprej bomo hodili pod njegovo — Titovo za- stavo. Z enominutnim molkom smo počastili spomin na vse preminule so- tovariše. Po uvodnem delu smo razvili svoj prapor. Ko ga je predsednica Danijela Feguš sprejela iz rok predsednika KS Markovci, Konrada Janže- koviča, je dejala: ,,S častjo in ponosom sprejemam ta prapor. Spremljal nas bo na naših združenjih, nas predstavljal v širši javnosti ter se posle- dnjič poklanjal ob grobovih naših soborcev, kakor bojne zastave, ko so tovariši jurišali in padali za svetle ideale naše borbe in revolucije." Na tem mestu se zahvaljujem vsem, ki ste finančno podprii našo akcijo. Po razvitju prapora je bil krajši kulturni spored, ki so ga pripravili učenci osnovne šole Markovci s svojima mentoricama. Vsi navzoči so to zelo pohvalili, saj je glavna dolžnost naše organizacije prenašanje svetlih tradicij NOV na mlajše rodove. Iz podanih poročil je bilo razvidno, da organizacija dobro deluje. Člani se vključujejo v celotno družbenopolitično delovanje v svoji KS. Odbor je imel 11 sej, na katerih je razpravljal o tekočih in posebnih nalo- gah, ki so se pojavljale. Razprava, ki se je razvila po poročilih, je bila ži- vahna, dokaj ostra, a konstruktivna. V njej so se člani in gostje dotaknili perečih gospodarskih težav, stabilizacije, volitev ter političnega stanja v SFRJ in v svetu. Delegatski sistem mora f)olneje zaživeti. Posebno pa so poudarili idejo bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov. V javnih volitvah smo nato zbrali novo vodstvo, ki nas bo zastopalo v naslednjem mandatnem obdobju. V načrtu dela smo med drugimi nalogami sprejeli tudi to, da bomo posebno aktivni v komitejih za SLO in DS. Kar precej nalog smo si še za- dali, ena pa se pojavlja iz leta v leto: izlet v kraj s tradicijo NOV. Tako smo prevandrali že lep kos naše domovine in se poklanjali ob obeležjih iz pretekle krvave vojne: Pohorje, Frankolovo, kaznilnica v Lepoglavi, Jasenovac, Kozara .... Letos smo se odločili ža obisk hiše cvetja, da se poklonimo spominu našega najdražje soborca, tov. Tita. Po zaključku zbora smo ob partizanskem golažu posedeli v prijetnem tovariškem vzdušju ter obujah spomine na preživete težke čase med NOV. In od marsikatere mize se je slišalo: SE POMNITE, TOVARiSl..... Dana Feguš V lovskem domu v Sobetincih so bord KO ZB NOV Markovci razviH svoj prapor. TEDNIK — 25. marec 1982 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 LJUBICA ŠULIGOJ Predvojna ptujska mladjna v boju za napred8l< in družbeno Dreobrazbo (3. nadaljevanje) V Ljudski pravici 6. 7. 1935 beremo: »Kmečki fanlje delamo na Orniggovem veleposestvu za plačo 8 din na dan . . . Med 229 prebivalci naše vasi (Borovci na Ptujskem polju — op. avt.)jihje36la7jein II le/.ko jeličnih radi slabe hrane (glavna hrana čebula), nezdravih stanovanj in napornega dela.« Nadalje npr. »Kočar z Vurberga« toži, da »delavec ne more zaslužili za dnevne potrebščine. Dela se 10 do 14 ur za 8 din .. . Ker grunti ne nesejo več, jih zanemarjajo. Četrtina prebiv;dstva je cele mesece brez kruha. Mnoga posestva ležijo mrtva . . . Posojilnice jn hranilnice so nam zaprli. Svoj denar ne dobimo. V dolgovih smo.« (Ljudska pravica 3. 8. 1935). Tako bi mogli slediti še mnogim izpovedim, vendar to ni poglavitni namen lega sestavka. Namensko sem se dalj časa ustavila pri družbe- noekonomskih razmerah v naših krajih, in to predvsem zalo. ker so le razmere pogojevale politično usmeritev komunistov. Omogočale so tudi. daje marsikoga od teh malih ljudi omamila nemška demagogija. Pa- rtijska politika je bila jasna: boj socialnim krivicam za nove družbene odnose in zoper tendence nemšlva; ta boj seje prav v letih pred drugo vojno razlresel v široko narodnoobrambno gibanje. Izhajajoč iz zgoraj navedenega, postaja jasno, daje pri ljudeh, ki so se borili za svoj življenjski obstoj, bilo opaziti malodušje in nezaintere- siranosl za politična dogajanja. Partija je morala poiskati vse možnosti, vse poli. da bi se pričela dramiti revolucionarna zavest ljudskih pravic. Potrebno pa je opozorili še na eno dejstvo. Ob težkih socialnih razmerah na podeželju, ob družbenih protislovjih tedanjega časa seje kalila tedanja napredna mladina; ob življenjskih spoznanjih je dozore- vala v predane revolucionarje. To trditev naj ponazori dvoje pričevanj. Ivan Potrč in Ivan Bralko, člana prve partijske celice na ptujski gimnaziji, sla zapisala, da seje jeseni 1932 odpravilo nekaj sošolcev v Haloze spoznat tedanje življe- nje. »Izleta« so se udeležili poleg Potrča in Bralka še Mirko Centrih, Jože Kogej in Dušan Kveder. Potrč piše. da so na svoji poti spoznali majhne viničarske bajte, v njih pa kopico razcapanih otrok. Ljudje garajo, boljše vino jim pobere gospoda In Bralko o tej poli med drugim pravi: »Sloje za to, da bi spoznali socialne prilike in življenje viničarjev. pa tudi sama pokrajina nas je privlačila. Za »načrtno zbiranje podatkov« nam seveda ledaj ni šlo; ludi profesor Žgeč ni imel pri tem nikakega neposrednega vpliva. Njegov vpliv je bil splošen: budil je v nas zanimanje za socialne razme- re nasploh, ki so se v gospodarski krizi 1929/32 zelo poslabšale. Te razmere so močno vplivale na našo usmeritev. Tedaj smo bili še' premalo zreli za ustvarjalni študij socialnih prilik. Zato so se nekateri izmed nas usjx)sobili čez kaka tri do štiri leta. to je v letih 1936—1940.«'^ Besede jasno izpričujejo misli in hotenja generacije, ki se je na ptujski gimnaziji prva opredeljevala ža komunizem. O teh mladincih bom spregovorila več v nadaljnjem izvajanju, ko bo stekla beseda o gimnaziji, ki jo tedanji dijak, poznejši španski borec in narodni heroj Dušan Kveder imenuje »najbolj levičarsko gimnazijo v Sloveniji.« ' Toda še predno preidemo na obravnavo revolucionarnih tridesetih let na ptujskem območju, se ozrimo še na prve začetke komunističnega gibanja v naših krajih. 2. Začetki naprednega delavskega gibanja ' Oktobrska socialistična revolucija je zaradi povratnikov iz Rusije odmevala ludi v naših krajih. Nič kaj nenavadno, če so prisluhnili idejam velikega Oktobra najrevnejši sloji v naših krajih — kočarji, dninarji, mezdni delavci. Buržoazne oblasti so s tiskom svarile prebi- valstvo pred novo nevarnoMJo. vendar so se v novi državi že tudi kazala družbenoekonomska protislovja. »Ptujski list« je, 27. jul. 1919 v št. 17 pod naslovom »Boljševizem« zapisal, da »obstoji nevarnost za našo državo.« »Pri nas še nimamo boljševizma — hvala bogu. toda itneii ga bomo v kratkem, če ne izvršimo kmalu prepoirebnih socijalnih reform«, beremo v nadalje- vanju. Boljševizem razkrivajo kol zlo, hujskašlvo. nevarnost za mir. »Ptujski list«, 10. 8. 1919 v št. 19 pod naslovom »Kuga boljševizma« to jasno pravi^ Boljševizem »preti okužiti naše delavstvo in kmetsko ljudstvo.« Članek govori, da povsod »hodijo agitatorji in hujskajo zoper mlado državo« ter da hočejo državo »predrugačiti na boljševiški način«. To bi pomenilo, da hočejo bili tisti »hujskači« — »brez reda, miru — dela«. Njihova »največja postava« naj bi bila, daje »vse last vseh«. Člankar se zavzema za to. daje potrebno zoper te »hujskače« nastopili, saj »povsod boljševizmu odklenkava«. Kdo so ti »hujskači« in kaj seje pravzaprav dogajalo na ptujskem območju? Med povratniki iz Rusije je potrebno še zlasti izpostaviti Franja Žgeča iz Dornave, poznejšega profesorja na ptujski gimnaziji, enega - «.xl prvih glasnikov komunističnega gibanja v naših krajih. Z njegovim delom je povezano naslajanje krajevnih organizacij Komunistične stranke v Ptuju. Dornavi. Cvelkovcih. Veliki Nedelji. Spuhlji 1920. leta. Prav on je po vaseh seznanjal najrevnejše sloje z Rdečim prapo- rom. Žgeč v svojih spominih'^ piše. daje 1919. leta sodeloval s »čistimi vaškimi prolelarci«. toda France Klopčič. sekretar PK KPJ za Sloveni- jo konec dvajsetih let, opozarja, daje do ustanavljanja partijske orga- nizacije moglo prili šele po ustanovitvi KPJ za Slovenijo aprila 1920 in daje lega leta začel izhajati ludi Rdeči prapor. Klopčič ludi pravi, daje bil Žgeč sicer »eden od pobudniKov in organizalorjv KP v Ptuju in okolici«, a ni bil »glavni in edini«; bilje vsekakor najaktivnejši borec za pravičnejšo družbo.'* Žgečeva prisotnost v prvih povojnih letih je bila močno vidna. Socialna nasprotja so bila očitna; ljudje so pričakovali ekonomske rešitve, val nezadovoljstva je segel med revno prebivalstvo, toda organizacijske širine ni biio. revolucionarne proleiarske zavesti pa ludi ne. V Zgodovinskem arhivu v Ptuju je ohranjeno Žgečevo pismo z dne 21.9. 1920 Okrajnemu glavarstvu v Ptuju, v katerem sporoča, da »priredi Komunistična stranka Jugoslavije iz Ljubljane v Ptuju dne 26. 9. ob 10. uri zjutraj na Florjanovem trgu javen shod«, na katerem bo govor o »konsiiiuanli in komunistični slranki«. Žgeč misli, »da ne bo nobenih zaprek«, ker bo shod na omenjenem trgu. ker se ■)s!ični shodi« vrstijo ludi v Ljubljani pred »Slonom« ali pred Mestnim domom. Pisec pravi, da za »red in mir garantira« Komunistična stranka in tudi sam. sicer pa da je možno postaviti 10—20 »redarjev«. Navaja tudi, da v primeru, če ne bi bilo mogoče izvesti zbora na Florjanovem trgu (danes Trg MDB — op. avt.). bi potekal shod v prostorih in na dvori- šču »Belega križa«. se nadaljuje Ivan Potrč: Srečanje s Halozami. Mlada pola 1953/54 — II.. šl. 3—4 PMP. fas Komunislična dejavnost (odgovori Ivana Bralka) PMP. fas. Gimnazija (Dušan Kveder: Nekaj podatkov o delu v mladinskem gibanju in Partiji od 1930/36) PMP. las Komunistična dejavnost (dr. Franjo Žgeč: Ustanovitev KP v Dornavi. Ptuju m nekaterih okoliških vaseh) dr Jože Potrč: O socialistični etiki in morali. Maribor 1972. str 493-494 RAZPRAVA O DOKUMENTIH ZA 9. KONGRES ZKS Izobraževanje naj izhaja iz vloge delavcev v Centru srednjega usmerjenega izobraževanja v Ptuju je bila v če- trtek. 18. marca razprava v zvezi z vsebinskimi pripravami na 9. kongres ZKS s področja vzgoje, izobraževanja, kulture in znanosti. Udeleženci razprave so dali več predlogov za obravnavo na kongresu s področja razi- skovalne dejavnosti v smislu večje povezanosti med raziskovalnimi de- lovnimi organizacijami in ostalimi organizacijami združenega dela. S področja otroškega varstva so bile kritične pripombe v zvezi z nede- javnostjo enot skupnosti otroškega varstva. Pri osnovnem šolstvu so razpravljalci nakazali vrsto problemov in dali največ predlogov glede celodnevne osnovne šole, odnosa med učitelji in učenci nagrajevanja učiteljev in vloge delavske univerze. V zvezi z usmerjenim izobraževanjem je bilo največ razprave glede šti- pendiranja, preozkih usmeritev v ptujskem CSUI, o vprašanjih zasedeno- sti doma učencev v Ptuju in povezanosti CSUI z organizacijami združe- nega dela gospodarskih in družbenih dejavnosti. V razpravi o kulturi je bilo največ govora o odmaknjenosti kulture od interesov delovnih ljudi in občanov, pri čemer je bilo izrečeno mnogo kri- tike na delovanje delegatskega sistema. To je dejansko problem v vseh sa- moupravnih interesnih skupnostih. Razpravo so končali s predlogi, katerih uresničevanje naj zagotovi hi- tro in kritično obveščanje delovnih ljudi in občanov o vseh dejavnostih, ki so bile predmet razprave ker le tako bomo lahko zagotovili večji vpliv de- lavcev, delovnih ljudi in občanov na razvoj vzgoje, izobraževanja, kulture in znanosti. L IZ MUZEJSKE FOTOTEKE Nacisti so v boju proti osvobo- dilnemu gibanju slovenskega naro- da uporabljali elemente sistema lalsiva. Ubijali so tiste, za katere je gestapo ugotovil, da so bili vključeni v osvobodilno gibanje ali so to gibanje podpirali. Nemški razglasi o usmrtitvah, so na kon- cu grozili, da bo brez milosti usmrčen vsakdo, ki bo podpiral partizane. Zato je pogum naših ljudi, ki so sledili pozivu na vstajo proti okupatorju, kljub temu da sla grozila mučenje in smrt v gestapovskih za- porih, toliko bolj vreden občudovanja. Volja do odpora je bila močnejša kot nacistično nasilje. Smrt več sto talcev je pomenila veliko izgubo v bo- ju našega ljudstva proti okupatorju. Nemci so prvič streljali talce na dvorišču sodnih zaporov v Mariboru, 24. 7. 1941, v Celju pa 4. 9. 1941. V letu 1941 je bilo na slovenskem Šta- jerskem 12 streljanj, ustreljenih pa je bilo 174 talcev. Leta 1942 je bilo okupatorjevo nasilje najhujše. V tem. letu so Nemci streljali talce le v Ce- lju in Mariboru. Vsega skupaj je bilo 21 streljanj, ustreljenih pa je bilo 866 talcev. V letu 1943 je padlo v vseh vojnih letih najmanj talcev. Bila so le štiri streljanja. Prvo je bilo 10. 3. v Mariboru, ko je bilo ustreljenih 25 talcev. Po tem datumu Nemci vse do začetka aprila 1945 niso več razgla-1 sili streljanja v Mariboru in Celju. Iz teh mest so začeli voziti talce v kra-1 je, v katerih so bile partizanske akcije, ki so bile povod za usmrtitev, v' letu 1944 je bilo 17 streljanj. ! Nacistično nasilje na slovenskem Štajerskem tudi v zadnjih mesecih vojne ni popustilo, nasprtono v zadnjem letu vojne je doseglo svoj drugi vrh. Usmrčenih je bilo 26 talcev. Trupla talcev, ki so jih ustrelili v Mari- boru in Celju, so Nemci s kamioni vozili v Gradec in jih sežigali v krema- toriju graškega pokopališča, oziroma so jih pokopali, kadar je bil kre- \ matorij preobremenjen. Talci, usmrčeni zunaj Celja in Maribora, so bili pokopani na kraju usmrtitve ali pa na bližnjem pokopališču. Miroslava Grt6ii5 j Razglas o streljanju talcev z dne 30. 3. 1942 Iz Središča so bili ustreljeni: Leopold Berce, Ivan Hanžeiič in Karel Kanič Priprave na ustanovitev marksistične knjižnice v okviru uresničevanja programa kongresnih aktivnosti bodo družbe- nopolitične organizacije občine Ptuj ustanovile marksistično knjižnico. Strokovni delavci Ljudske in študijske knjižnice Ptuj bodo pregledali knjižni fond teh organizacij, ki ni majhen, zagotoviti pa bo treba ustrezni prostor. V družbenopolitičnih organizacijah menijo, da je potreba po marksistični knjižnici precejšnja, vendar je zaradi pomanjkanja prostora v občinski knjižnici tam ni moč urediti. ^ N. D. 0Š0RM02 SODELOVANJE Z UČENCI iZ TRBOVELJ Ormoški osnovnošolci in učitelji že dalj Časa sodelujejo z učenci in šolskim kolektivom OS Trbovlje. Sodelovanje pa ne poteka le v okviru kul- turnih ali športnih manifestacij, temveč tudi v obliki poučnih izletov. Tako so pretekli petek obiskali trboveljski učenci Tovarno sladkorja v Ormožu. Okrog 150 učencev si je ogledalo proizvodni proces v tej tovarni. Prav go- tovo takih ,,*ladkih" izletov ni ravno na pretek, zato so ga bili trboveljski učenci še,kake veseli. _N.D, JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (64) Slovenščina v Uradnem listu ,,Zakaj je slovenščina v republiških predpisih, objavljenih v Uradnem listu SRS, še slabša ka- kor v zveznih? Ljudje, ki so jim predpisi namenjeni, zelo pogosto ne razumejo zapletenih in površnih besedil, čeprav bi jih morali. Ali pri Uradnem listu SRS nimajo lek- torjev in korektorjev?" Vsaka objava v Uradnem listu bi morala biti do zadnje pike in vejice kakor pribita. Kako daleč od tega pa je pogosto Uradni list SRS, se nam nazorno kaže na primer v lanski tretji številki, kjer je na strani 270 takle člen (10); ,,Delavci v delovnih skupnostih ter temeljnih organizacijah skupnega pomena v delovnih orga- nizacijah in v delovnih skupnostih ter v delovnih organizacijah skupnega pomena v sestavljenih organizacijah združenega dela, ki s samoupravnimi sporazumi v temeljnih organizacijah, za katere opravljajo storitve ter v svojih let- nih planskih aktih v soglasju z delavci v temeljnih organizacijah zagotove, da bodo njihovi c^sebni dohodki odvisni od prisp)evka, ki so ga s svojim delom dali k ustvar- janju dohodka temeljnih organiza- cij ter, da bodo sredstva za osebne dohodke delavcev v teh delovnih skupnostih rasla v skladu z osnovam.i in merili, dogovorjenimi v teh aktih, vendar največ v razmerju z rastjo sredstev za oseb- ne dohodke delavcev v temeljnih organizacijah." Če iz dolgega, prenakopičenega stavka izpišemo bistvene podatke, dobimo: ,, Delavci v delovnih skupnostih . . . zagotove, da bo- do njihovi osebni dohodki odvisni od prispevka ... ter da bodo sredstva za osebne dohodke . . . rasla v skladu z osnovami . . . vendar največ v razmerju z rastjo sredstev za osebne dohodke . . ." Če smo to prav razbrali, so veji- ce gotovo napačno postavljene, ves člen pa je obupno nepregleden in nerazumljiv. Kakšen smisel ima potem objavljati tak predpis? Zakaj utrujati in begati vse, ki se morajo po njem ravnati? Velik prihranek in prispevek k stabilizaciji bi bil, če bi bili zakoni in predpisi kar najbolj pregledni. Po končani razpravi v ustreznih zborih in po sprejetju zakona na njem pravzaprav ne sme biti spremenjena niti pičica na i, zato bi moralo biti že na prejšnjih stop- njah opravljeno tudi jezikovno, namreč lektorsko in korektorsko delo. Potem bi pri Uradnem listu za- doščal le vesten korektor, ki bi uskladil natis s sprejeto in potrjeno tipkano predlogo. Razsodišče vabi vse, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošilja- jo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Lji iljana, Komenskega 7. Dober slovenski jezik naj bo na- ša skupna skrb! STROKOVNA EKSKURZIJA Ker smo v času. ko med učenci osmih raz- rcdm in tudi med starši dozoreva odločitev: kam po osnovni šoli. je vsak ogled tovarne, podjetja, ustanove glede poklicne želje več kol dobrodošel. Praviloma se UČENEC USMERI ali pa pokaže svoje želje že v sedmem razredu, toda v osmem razredu in to po prvem polletju, je lista »prava«, kol pravimo, zrela odločitev dokončna. Sevedaje uspeh tisti, ki odpira vrata za izpolnitev poklicne želje. Ob tem je stroko- vna ekskurzija lista, ki daje osmošolcu bolj jasno sliko o poklicu in načinu dela na samem delovnem mestu, s tem pa ludi lažjo odločitev in seveda pozneje manjšo možnost razočara- nja, ko spozna vso resnico lega poklica, ki si ga je najbrž predstavljal drugače. Učenci osmih razredov osnovne šole Maksa Bračiča v Cirkulanah so opravili do sedaj tri takšne strokovne ekskurzije v tovarne, podjetja m ustanove glede poklicne odločitve, usme- ritve \' programu, ki gaje sestavila komisija za poklicno usmerjanje v šoli v začetku šolskega leta. imajo še dva takšna ogleda v raznih or- ganizacijah združenega dela in lo v Mariboru. V sredo. 3. marca so si učenci ogledali pro- izv(Hine prostore AGIS v Ptuju, potem Gorenje rOZD I-Jektronika in nato delovne prostore Projckiin/cniringa Ptuj. Trcbaje poudarili, da so bili ti učenci deležni velike pozornosti, vsi v podjetjih, zadolženi za ogled njihovih obralov so pokazali res veliko mero prizadevnosti. Razlagaje bila na pedagoški ravni, namreč loje listo, kar je včasih manjkalo pri takšnih ek- skurzijah. Tudi učenci so potem vračali na enak način, bili so pozorni, radovedni, nekatere stvari, zanimivosti .so si ludi zapisovali in mi- slim, da so mnogo pridobili pri tem ogledu. Posebno prijetno presenečeni so bili v Projek- lainženiringu. po uvodnih besedah tovariša direktorja, kije predstavil svojo ustanovo, so si ob strokovni razlagi enega ixi sodelavcev ogledali delovne prostore. Na koncu ogleda so za nekaj časa po.sedli v sejni dvorani; tu je tovariš direktor predstavil štiri sodelavce — inženirje različnih poklicev. Ti so potem, vsak s svojega področja, razložili možnosti, kako se doseže takšen poklic, vrsta dela in naloge, kijih opravljaš in možnosti napredovanja. Prepričan sem. da ni bilo malo listih, ki so si pri sebi mislili, ali pa tudi govorili; hočem biti arhitekt, strojni tehnik, inženir. . . Prepričan sem. da tudi bo kateri od teh nekoč to željo uresničil, čeprav jc pol dolgu do lega cilja in ludi napt)rna. toda poklicje lep. zanimiv in loje tisto, kar JC dovolj, da si vztrajen, prizadeven in potem tudi uspeh ne izostane. Resnične kadrovske potrebe so. žal le malo /nanc. zalo seje treba ravnali po presoji, ta pa se opira na nujnost bodočega razvoja. S tem. ko ptiudarjamo. daje treba dali proizvodnem delu ustrezno mesto, to pa pomeni, da bo treba delali z zapleteno in dragoceno tehnologijo, ki pa zahteva znanje. To bo zmogel !e takšen delavec, ki bo imel dovolj temeljnih osnov, na katerih lahko gradi. dela. kar zagotavlja na- predek, s tem pa ludi zadovoljstvo. To je lisio. za čemer ležijo že v osnovni šoli. seveda to zahteva mnogo individualnega dela pri od- krivanju sposobnosti in usmeritve posamezni- ka in kojc tako daleč, je led prebit. Po poli. ki smo mu JO nakazali, gaje potem ireba vodili, ga bogatili z znanjem, ker le znanje je orožje, s katerim se lahko prebijamo skozi življenje, ker le takšen član družbe lahko koristi sebi in družbi. Da se to doseže, ni samo njegova obveza, obveza pedagoga m starša, ampak obveza vseh nas. ki smo nosilci le družbe. T. P. 8- NAŠI DOPISNIKI 25. marec 1982 — TEDNIK LETNA KONFERENCA RK MAJŠPERK Na letnem občnem zboru smo se sestali člani RK, kjer smo pregle- dali poročilo o enoletnem delu in nakazali naloge za prihodnie leto. Organizacija šteje 620 članov, med njimi pa je precej mladih članov, starih do 27 let. Izvršni odbor je imel 10 sestankov, na katerih smo razpravljali o delu in o akcijah RK. Dvakrat smo zbirali oblačila, obutev in posteljnino. Akcija je dobro uspela. Zbrali smo okrog 400 kg tekstilnega blaga in nekaj obutve. Večji del tega blaga smo razdelili med socialno šibke druži- ne, preostalo blago pa bomo raz- delili v letošnji akciji. V tej akciji je sodelovalo precejšnje število krajanov. V velikem številu so socfelovali tudi pionirji OŠ Majšperk pri razdeljevanju obve- stil, vabil, pri zbiranju, razdeljeva- nju. V preteklem letu sta bili dve kr- vodajalski akciji. Na odvzem krvi je prišlo 40 krvodajalcev, od tega se jih je 5 odzvalo prvič. Med nji- mi pa je bilo tudi več mladih ljudi. Recfno smo sodelovali z OORK ter s transfuzijsko postajo v Ptuju. Organizirali smo tudi izlet za kr- vodajalce v Celje in Logarsko dolino. Tu smo tudi podelili značke najbolj zaslužnim krvoda- jalcem. Vse kaže, da se zavedamo te zelo važne akcije, ki jo moramo nadaljevati, kajti s to dragoceno tekočino rešujemo življenje drugim, morda pa bomo pomoč potrebovali jutri mi sami. Ob novem letu smo obiskali starej- še krajane, stare čez 80 let, in ne- pokretne bolnike ter jih obdarili s skromnimi dariTi. Pri tem nam je pomagala tudi tekstilna tovarna, kateri se še posebej zahvaljujemo. Mladi člani RK so sodelovali v vseh akcijah RK, za varstvo narave okolja in zdravja, kakor tudi pri zbiranju surovin, posebno papir- nih in tekstilnih odpadkov, s či- mer so tudi veliko prispevali k stabilizaciji, gospodarstva. Na zdravstveno vzgojnem področju smo organizirali za mlade člane RK in ostale pionirje več preda- vanj s področja humanizacije od- nosov med spoloma, spolne vzgoje itd. V tednu boja proti pljučnim bo- leznim in kajenju ter v tednu boja proti alkoholizmu smo prav tako poskrbeli za predavanja pionirjem, posebno še mladincem 0§. V ta namen smo poskrbeli tudi za razne tekste in brošure. RK je prispeval tudi sredstva za obdaritev šolskih otrok ob novem letu. V letošnjem letu bomo morali vsi člani RK še bolj aktivno delati, da se bo ohranilo čisto okolje. Vse akcije, ki so bile v preteklem letu, bomo izvajali v letošnjem: skrb za starejše občane, razvijanje soseds- ke pomoči, obiski na domu star. občanov, zbiranje oblačil, papirja, pomoč ob naravnih nesrečah, tek- movanja v prvi pomoči, zdravstve- nov/gojna dejavnost itd. Se naprej bomo sodelovali z OORK, s SZDL, z mladinsko org., s šolo, s civilno zaščito pri akciji ,,NNNP". Dolžnost vseh članov RK je tudi, da seznanjamo družine glede 15-dnevne zaloge hrane v gospo- dinjstvu, kar bi vsako gospodinjst- vo moralo imeti za primer kakšne elementarne nesreče ali vojne. K tej nesebični in humani orga- nizaciji bomo poskušali pritegniti še več novih članov. Predsedstvo RK Majšperk Trim steza v Kidričevem Poročali smo že, da je bila TRIM steza v Kidričevem slabo izkorišče- na, zato so obstoječe naprave tudi precej poškodovane in zanemarjene, če- prav bi se je za rekreacijo in utrditev zdravja morah posluževati tako mladi kot starejši. Prav člani društva upokojencev v Kidričevem so se odločili, da bodo skupaj z mladino uredili TRIM stezo in jo tudi redno uporabljali. Prepri- čani so, da jim bodo mladinci aktivno pomagali, enako kot so to storili pri gradnji doma upokojencev, prostovoljne delovne akcije pa so zapisane tudi med nalogami, ki so si jih zadali mladi v KS Kidričevo. F. Meško Dr. Nadi Pavličev v slovo v mariborski bolnišnici je 8. 3. 1982 umrla in končala svojo ži- vljenjsko pot zdravnica dr. Nada Pavličev. Rojena je bila 9. 6. 1907 v Hersonu v Sovjetski zvezi. Za svoj drugi dom pa je smatrala Radgono, saj je v Noričkem vrhu bila doma njena mati. Gimnazijo je obiskovala v Ptuju in leta 1925 maturirala. Medicinsko fakulteto je končala leta 1932 v Beogradu, kjer je tudi opravila obvezni staž. Od leta 1935 do 1937 je bila zdrav- nik zdravstvene zadruge v Slavinji pri Dimitrovgradu in nato na Pa- lah pri Sarajevu. Od leta 1937 do 1942 je bila asistent na inštitutu za sodno medicino v Beogradu, kjer je opravila 1942 leta tudi speciali- stični izpit. Med drugo svetovno vojno je bila brez zaposlitve. Od leta 1945 — 1947 je bila prosektor v bolnici Celje in leta 1952 se je vrnila v Ptuj in postala sekundarij na internem oddelku in nekaj časa bila tudi vršilec dolžnosti predstoj- nika internega oddelka. Od 1958 do 1961 je bila direktor Zdravstve- nega doma Ptuj in od 1961 do 1965 šef Hijaenske postaje Zdrav- stvenega doma Ptuj do upokojitve. Njen življenjepis nam pove, kako raznoliko je bilo njeno delo kot zdravnice. Mlada zdravnica je po- stala zdravnik v Zdravstveni za- diugi v Slavinji na bolgarski meji in nudila pomoč najbolj potrebnim bolnikom, ki so bili daleč od možnosti koristiti zdravstveno po- moč, nato pa je odšla Se v Pale pri Sarajevu, bila asistent na sodni medicini, dokler se ni vrnila v Ptuj, kjer je bila preživela gi- mnazijska leta in imela številne so- šolce in prijatelje ter se začela z za- nosom udejstvovati na vseh po- dročjih. Dr. Pavličeva pa ni bila samo zdravnik telesnih bolečin. Pri vsa- kem pacientu se je poglobila tudi v njegovo duSevnost. Zavedala se je, da telo ozdravi le, če je zdrava tudi duševnost. Pri zdravljenju se je držala tega načela dosledno in zdravila so ji bila samo pripomo- ček za dosego zdravja in če so bila le nujno potrebna. Smisel življenja ni našla samo v zdravljenju bolnikov, zanimala jo je tudi organizacija in socializacija zdravstvene službe. Trudila se je kot direktor Zdrav- stvenega doma zdravstveno službo približati bolniku z ustanavlja- njem takratnih zdravstvenih po- staj, današnjih ambulant v raznih krajih ptujske občine. Vso to usmerjenost si je pridobila že kot mlada zdravnica. Zavedala se je, da je hitra pomoč najbolj uspešna. Izredno jo je veselila težnja, da bi uvedli splošno zavarovanje vsega prebivalstva, tudi kmečkega, ki bi prineslo možnost dobiti zdravstve- no pomoč vsem, ki so jo potrebo- vali, kar se je tudi danes uresniči- lo. Pokojna dr. Pavličeva je bila ži- vljenjski optimist. Vse njeno ži- vljenje je bilo bogato, plemenitilo ga je zanimanje za kulturo, lepo knjigo in pesem, ki ji je bila poseb- no pri srcu. Na pokopališču v Gornji Radgo- ni smo se, 10. 3. 1982 poslovili za vedno od dr. Nade Pavličev, šte- vilni Ptujčani, prijatelji, znanci, bivši bolniki in sodelavci. Ob tej težki uri slovesa so lepe besede go- vornikov orisale njen lik, ubrana pesem moškega zbora in zbora radgonske šole je počastila delo in spomin na njeno bogato življenje. J.N.» POZABLJENA ŽENICA Na koncu vasi živi v borni koči, pokriti s slamo stara revna ženica. Njen obraz je skoraj siv, poteze na obrazu so ostre in videti je, da se ta ženica sploh ne zna smejati. Njene oči so kakor dve ugašajoči is- kri, ki zreta v svet. Lase ima srebrne, počesane in spletene v dolgo kito, ki je speta na tilniku. Roke so hrapave in razpokane, na njih so krvavi žulji, ki so priča težkemu in trdemu živiieniu. Vzgojiti ie morala osem lačnih ust, ki so ji vedno pritekla naproti, po klancu, ko se je vračala s težkega dela. Otroci so vekali: ,,Mati lačni smo!" Mati jim je dala kos kruha, ki ga je prigarala z delom pri premo- žnejših kmetih. Moža in očeta jim je vzela kruta smrt takrat, ko so ga najbolj potrebovali. Mati je morala poprijeti tudi za moška dela, če so se hoteli preživljati iz dneva v dan. Sedaj so ti otroci že odra- sli. Zapustili so mater in odšli v mesto. Le najmlajši sin se je spomni, namreč takrat, ko je s svojo druži- no na morju. Pošlje ji pozdrave s sončnega Jadrana. Večkrat ženico obiščem. Zadnjič mi je pokazala razglednico, se mi bridko nasmehnila, rekoč: „Niso še pozabili svoje matere." Potolažim jo, ker se mi smili. Rečem ii, da jo sinovi gotovo kmalu obiščejo, čeprav vem, da to ne bo ni- koli. Vedno jih zagovarja, da imajo preveč dela, da ni časa, čeprav tudi sama ve, da im.ajo časa na pre- tek. Ta stara žena je pretrpela mnogo hudega, sai ima za sabo še osemdeset let. Od ust si je odtrgala vsak grižljaj, da bi nasitila lačna usta svojih sedaj ta- ko ,,hvaležnih" otrok. Svoji ostareli in revni materi pošljejo razglednice z morja, ko ona gara na polju, aa ji znoj teče po licih. Spomnijo se je z naslovom, ki je namenjen njihovi materi, hišne številke pa si najbrž niso zapomnili, izginila jim je iz spomina. Torej bo tudi mati skoraj izbrisana iz njihovega spomina. Majda Gregur, 8. b OS Vel. Nedelja „Kje so tiste stezice, Iciso včasi/i za pešce bile., Mnogi takrat, ko dobijo v roke vozniško do- voljenje, mislijo, da so postali gospodarji na ce- stah in ne samo tam. Vendar to pot ne bi nače- njali vprašanja prehitre vožnje, nepravilnega prehitevanja itd. Želel bi le potrkati na vest voznikom, ki nasilno izpodrivajo pešce s plo- čnikov. Človek bi pomislil, da bodo podražitve pogonskih goriv omejile uporabo motornih vo- zil. Trditi pa upam, da je prav nasprotno, saj so ulice dobesedno zatrpane z avtomobili. Ce izha- jamo iz tega, da se je pomlad šele začela in da se s pomladjo promet še močno poveča, smo lahko zaskrbljeni, kaj bo takrat, ko prihajajo na dopust naši zdomci in tuji turisti. Razvajeni smo, je moja končna ugotovitev. Pripeljati se hočemo do vrat trgovine ali druge ustanove. Ni nam mar, če parkiramo na preho- du za pešce ali na pločniku. Pešci, starejši in mlajši morajo ,,voziti" pravi slalom med vozili ali pa iti po cestišču, kar pa seveda izziva nesre- čo. Kje je komunalni nadzor, se sprašujejo pri- zadeti pešci? Zavedati pa se moramo, da teh voznikov ne bo ,,spametovala" kazen vse dot- lej, dokler ne bo sam spoznal in se zavedel, da na cesti ni sam. Točka mojega razmišljanja je Osojnikova ce- sta pred križiščem in prehodom čez železniško progo. To cesto tu prečkata dva zaznamovana prehoda za pešce, ki sta tudi zelo obremenjena, saj vodita pešce od avtobusne postaje in sredi- šča mesta v industrijski del v skladišča, kar pa je poglavitno, je osnovna šola Toneta Znidari- ča. Prav zaradi slednjega se moramo resno zamisliti ob neodgovornosti voznikov, ki parki- rajo vozila na teh prehodih. Nehote se človeku vsiljuje vprašanje: ali je voznik, ki parkira na prehodu za pešce ali na pločniku sploh upravi- čen do vozniškega dovoljenja? Besedilo in posnetek: M. Menoni Parkiranje na prehodu za pešce — zgovoren dokaz naše vozniške (neodgo- vornosti. Parkirani avtomobili so povsem zaprli pot pešcem. MILICI GAVEZ VSLOVO Bil je meglen, deževen dan, prav tak, kakršna so bila naša srca. Go- tovo ni bilo navzočega, ki se mu ne bi orosilo oko, ki ga ne bi neiz- merno stiskalo v duši. Poslavljali smo se od drage Mili- ce. Kdo je bila Milica Gavez? To je bila skromna dobričina, mati, hčerka, sestra in prijateljica vsake- mu, prav vsakemu, s katerimi se je srečala. To potrjuje tudi udeležba njenega slovesa to dokazuje števil- no cvetje , ki prekriva njen prerani grob. Tisto nedeljsko popoldne, ko je novica o umrli drage Milice preplavila Veliko Nedeljo in okoH- co, je marsikateri ženi, materi spremenilo veselje praznovanja dneva žena v togo solzno premi- šljevanje. Zakaj se je moralo to zgoditi? Zakaj je tvoj ljubljeni si- nek ostal brez skrbne mamice. Za- kaj vama ni bilo dano uživati sre- če v novem domu, ki si ga tako skrbno dograjevala? Tujina, zakaj požiraš življenja naših dragih! Ali ti ni dovolj, da ti tolika leta žrtvu- jejo svoje delovno moč? Pa zopet zakaj. . . Gotovo zato, ker si v svojih mladih letih dosegla veliko, morda več, kot kdo v dvakratnem obdobju. Zato ti je bil dan počitek doma. Ne bo ti treba vedno znova in znova v tujino, pa čeprav te tudi tam močno pogrešajo, saj nam je tvoj delovni prijatelj v izbranih besedah izrazil tvojo priljubljenost v kolektivu. Življenje teče dalje. Nebo se je zjasnilo in obsijalo tvoj dom na hajndlskem hribčku. Obsijalo je tudi tvoj zadnji dan, kot v zahvalo za ves trud, ki si ga vložila v svojo in sinkovo srečo. Bila si tako do- bra, zato jih je ostalo mnogo, ki bodo gotovo tvojo dobroto porav- nali. Pomagali bodo, da bo tvoj sin dosegel dostojno in lepo bodo- čnost. Ti draga Milica, pa brez- skrbno in mirno počivaj na doma- čem veliko-nedeljskem pokopali- šču. M. K. TEDNIK — 25. marec 1982 TELESNA KULTURA IN SPORT - 9 PRVENSTVO ŠOL OBČINE PTUJ pionirsko prvenstvo Sol občine Ptuj ekipno, posamezno in dvojice je bilo, 20. marca v športni dvora- ni MLADIKA v organizaciji ZTKO občine Ptuj in izvedbi NTK petovio Ptuj. V konkurenci pionirjev je ekip- no tekmovalo 8 ekip in je vrstni red naslednji: 1. OS Franc Osoj- nik, 2. 0§ Tone Znidarič, 3, OS Boris Kidrič — Kidričevo, 4. OS Majšperk, 5. 0§ Juršinci, 6. OS Gorišnica, 7. OS Destrnik, 8. OS Ivan Spolenjak. Pionirji posamezno: 1. Igor Krajnc, 0§ Olga Meglic, 2. Bošt- jan Novak, OS Ivan Spolenjak, 3—4. Igor Džankič, OS Franc Osojnik in Igor BenčeviČ, OŠ Franc Osojnik itd . . . Pionirji dvojice: 1. Džankič — BenčeviČ OS Franc Osoinik, 2. Marinkovič — Znran. OS Tone Ž.nidarič, 3—4. Segula — Karo OŠ Tone Znidarič, Sprah — Zupanič, 0§ Boris Kidrič-Kidričevo. Pionirke ekipno: 1. OS Tone Znidarič, 2. OS Ivan Spolenjak, 3. OS Boris Kidrič — Kidričevo itd ... . Pionirke posamezno: 1. Sonja Marinkovič, OS Tone Znidarič, 2. Valerija Novak, OŠ Ivan Spole- njak, 3—4. Simona Jaušovec, OS Tone Znidarič, Maša Gorše, 0§ Boris Kidrič — Kidričevo itd. Pionirke dvojice: 1. Marinkovič- Jaušovec. OS Tone Znidarič, 2. Novak—Sic, OS Ivan Spolenjak, 3.-4. Gorše—Cafuta, 0§ Boris Kidrič in Kutnjak—Jagarinec, OS Boris Kidrič itd . . . Kvaliteta namiznega tenisa in udeležba na tekmovanju je bila boljša glede na lansko leto. Tek- movalo je 47 pionirjev in 17 pionirk. M. Z Pokali in priznanja najboljšim OBČINSKO PRVENSTVO ŠŠD V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO NAJVEČ USPEHA ZA OŠ MARKOVCI Občinskega prvenstva šolskih Športnih društev osnovnih šol, ki je bilo v nedeljo, 21. marca v Ptuju, se je udeležilo 36 pionirk in pionirjev. Največ uspeha so imeli predstavniki in predstavnice OS Bratov Strafela iz Markovec, ki so osvojili vsa prva mesta^^ PIONIRJI: ekipno: 1. Markovci II 443 krogov, 2. Markovci I 413, 3. Tone Znidarič I 406, 4. Kidričevo 390, 5. Tone Zdnidarič II 346; — posamezno: 1. Slavko Kirbiš (Markovci) 159, 2. Brranko Mlinaric (Markovci) 152, 3. Srečko Ktambcrger (Tone Znidarič) 151; PIONIR- KE: — ekipno: 1. Markovci 423 krogov. 2.Tone Znidarič 293; — posamezno: 1 Ida Lajh 157, 2. Majda Zmazek 149, 3. Dragica Obran 141 (vse OS Markovci). 1. k. MERC IN NOVAK NA DRŽAVNEM PRVENSTVU v Borovu poteka letošnje državno prvenstvo v boksu. Ptujčani so na prvenstvo poslali dvojico najboljših. To sta Tone Novak, ki bo nastopi! v super- težki in Albin Mere, ki bo nastopil v polsrednji kategoriji. Pravico nastopa si je na republiškem pr- venstvu priborilo sicer več boksarjev, vendar so se v ptujskem klubu odločili, da pošljejo dva najbolj izkušena tekmovalca. Trener Slavko Doki, ki je na prvenstvu službeni predstavnik Boksarske zveze Slovenije, nam je pred odhodom dejal, da bo velik uspeh uvrsdtev Merca in Novaka v četrfinalne borbe. Namreč, zaradi številnih mednarodnih tekmovanj, je konkurenca kvalitetnih boksarjev na tem državnem prvenstvu izredno močna. Po drugi strani pa najboljši nimajo prednosti in morajo skozi kvalifikacijske borbe za udeležbo v zaključnem delu. Zato bo veliko odvisno tudi od žreba parov. Upajmo, da bo le-ta Ptujčanom naklonjen? 1. kotar Sr8dišče-Apače7:2 Središče: Horvat I. (Ivanuša) Gorše (Marčec J. (Trstenjak, Horvat S.. Dokša, Senčar, Kačičnik, Zidarič, Petran (Rakovec), Rajh, Horvat D. Apače: Kovačec, Valentan, Metličar, Lendero, Vaupotič, Zaje, Dodiek, Predikaka, Kaučevič, Korpar, Favk. Po hladnem vremenu sta se pred 100 gledalci pomerila v prvem kolu spomladanskega prvenstva v medobčinski A ligi Središče in Apače. Začetek tekme je bil prijateljski in prvi strel na vrata je v 11. minuti dal Kačičnik. Potem dominira Apače, igrajo boljše, organizirano in v 16. in 25. min. odlični streh. Horvat brani, v 30. minuti lep prodor gostov in zadetek Dodleka Aoače vodi z 1:0. Sedaj se Središče začne prebujati in prevzema igro. Že v 45 minuti prodor Rajha, podaja do Senčarja in zadetek 1:1. V drugem polčasu Središče odlično začenja v 48. minuti Rajh z 18 m strelja nizko v desni kot 2:1. Gostje napravijo napako v obrambi in Rajh poviša 3:1, nato lep prodor domačih igralcev po levem krilu in 5e lepši strel Kačičnika 4:1. Gostom primanjkuje kondicije, kar se pozna na igri, branijo se z 10 igralci. Nogometaši Središča napadajo, v 73 minuti Kačičnik strelja v stativo, od nje se žoga odbije do Rajha, ki z lahkoto doseže zadetek 5:1. Nato spet Rajh odlično preigra dva igralca, strel in že 6:1. Minuto pozneje prodor gostov in dober strel Dodleka 6:2. V 83. minuti prodor Zidariča, lepo poda v sredino, Rajh visoko skače in 7:2 za Središče in s tem končni rezultat. Srečanje je dobro vodil sodnik Munda, ki ni imel težkega dela, ker so igralci igrali Športno. TI SNL: RUDAR-PTUJ V2 m) Pomembna zmaga vgosteh Nogometaši Ptuja so odlično začeli spomladanski del prvenstva v slovenski nogometni ligi. Po zmagi proti Železničarju so v nedeljo presenetili igralca trboveljskega Rudarja in v Trbovljah zmagali z 2:1. Povedli so že v prvi minuti z avtogolom domačega branilca, na 2:0 pa je v 31. minuti povišal najboljši strelec Ptuja Vogrinec. Domačinom je šele v drugem polčasu uspelo znižanje rezultata. Po tem kolu se je položaj ptujske selekcije na prvenstveni lestvici bistveno popravil. Ne toliko po uvrstitvi, še vedno so na 11. mestu, kot po razliki v točkah do sedmega mesta. Zaostajajo namreč le točko, pred Stolom imajo točko, pred Koprom in Ilirijo pa že tri točke prednosti. Položaj pa si lahko izboljšajo tudi po nedeljskih srečanjih. Doma, na stadionu Drava, se bodo pomerili z Ilirijo in prav lahko se primeri, da se bodo najslabše uvrščenima ekipa- ma odmaknili že na pet točk razlike. 1 kotar Poraz v Senožečeh članice KK Ptuj so v soboto gostovale v Divači, kjer jih je ekipa Senožeče premagala s 83:71 (40:41). Ptujčanke so igrale bolje kot na prejšnjih srečanjih. To je pred sobotno tekmo z Litijo v Ptuju zelo spodbudno. Točke v Divači so dosegle: M. Sirec 24, J. Sirec in Vogrinec po 15, Kukovec 9 in Kornik 8. 1. k. Zmaga v Nedelišču Članice Rokometnega kluba Drava so se v soboto v Nedelišču pomerile s članicami domačega Metalca. V prijateljskem srečanju so zmagale Ptujčanke z 22:14. DRAVA: Farič, Gomilšek 2, Rimele 2, Kelenc 3, Marija Vičar 4, Galun 5, Zupane, Kmetec 1, Sipek 5, Metka Vičar in Sitsenfraj. 1, k, JANEZ VRBANČIČ - PRVAK GORIŠNICE Na šahovskem prvenstvu KS Gorišnica je že drugo leto zapored zmagal Janez Vrbančič. Ugodno presenečenje turnirja je 2. in 3. mesto dveh mladih igralcev, 14-letnega Franca Vrbančiča in 15-letnega Sandija Cvitaniča. OdHčni rezultati gorišniških šahistov in šahistk na tem in drugih tek- movanjih so sad požrtvovalnega dela učiteljev šole (šah. mentorjev) in zunanjega sodelavca. -dj- KK Dravograd - KK Ptuj 78:76 (39:46) Strelci za Ptuj: Filipič. Erbus. Seruga. Vučinič. Beranič 11. Bedrač5. Cohdj 13. M. Kotnik. R. Kotnik 2. Do^brijevič 30. Musič 15; Clani K K Pluja so se v 15. kolu II. SKL vzhod pomerili z vodilno ekipo v tej ligi in tesno izgubili. Celoten prvi del so igralci z agresivno igro v obrambi ter s hitrimi nasprotnimi napadi vodili ves prvi polčas. Drugi deljc bil za Ptuj težak, saj so domačini z grobo igro želeli zmagati. Takšni igri je tudi vzrok, daje bil domači igralec izključen v začetku drugega dela. Rezultat je bil večji del za dva koša v korist gostov. Vendar je v zadnji minuti sreča zapustila ekipo Ptuj in domačini so dosegli zmagoviti koš. Kljub porazu velja pohvaliti igralce Ptuja, saj so se borili in je tako tekmo užitek gledali. V naslednjem kolu se bodo na domačem terenu srečali z ekipo Ziatorog iz Laškega, ki sojo premagali že v gosloh. I 2. Pomursko regijsko tekmovanje Mladinci SD »KOVlNAR<. Ormož so sc v .soboto 13. marca ude- ležili regijskega tekmovanja v Murski Soboti z zračno puško. Hkipno prvo mestojc zasedla SD Ljutomer A s 1069 krogi, druga je bila ekipa SD »KOVINAR« Ormož s 1002 krogi in tretja SD Ljutomer B s 999 krogi. Med posamezniki so se naši mladinci uvrstili tako: Darko Vernik s 344 krogi na 6. mesto. Dean Bezjak s 343 krogi na 8. mesto, Jani Ivanuša s 339 krogi na 10. mesto in .Miran Štuhec je dosegel 315 krogov. Na lekino\anju je sodelovalo 6 ekip. zato smo vsi zadovoljni z njihovo Livrsiitvijo". Darko Vernik OBČINSKO PRVENSTVO ZA PIONIRJE V ORMOŽU Strelska družina •>Kovinar« Ormož jc v petek. 12. marca 1982 organizirala občinsko prvenstvo za pionirje v streljanju z zračno puško. Tekmovalo je dvanajst ekip s po tremi pionirji. Prvo mesto je osvojila ekipa Strelske družine »Kovinar« Ormož A s 462 krogi pred Šolskim športnim društvom »Trimček« iz Velike Ne- delje, kije doseglo 449 krogov. Tretje mesto je osvojila ekipa Šolskega Nportnega društva Kog s 391 krogi. Med posamezniki jc zmagal Andrej Stanič, član Šolskega športnega društva >>Trimček« Velika Nedelja s 160 krogi pred Andrejem Voljčem, članom SD Kovinar Ormož, kije dosegel 158 krogov Na tretje mesto se je uvrstil Marjan Žemljic, član SD Kovinar s )55 krogi. Darko Vernik IL SKL - VZHOD: PTUJ-ZLATOROG 92:81 (44:43) ODLOČIL JE DRUGI POLČAS Dvorana Mladika, gledalcev 20, sodnika Grudnik (Šoštanj) in Safarič (Petanjci); PTUJ: Filipič 2, Erbus, Seruga, Vučinič. Beranič 21, Bedrač, Gailhofer, Cobelj 23, R. Kotnik 14, Dobrijevič 26, Musič 6; ZLATOROG: Kariatec, Zdolšek 4, Požin 20, Lesjak 21, Vesenjak 20, Zupan, Trkulja, Lapornik 12, Ko- tar 4. V 16. kolu tekmovanja v ob- močni ligi so ptujski košarkarji z dobro igro v drugem polčasu premagali goste iz Laškega. V prvih minutah so povedli domači- ni, nato pa pobudo in rezultatsko prednost prevzeli gostje in vodih večji del prvega polčasa. Domačini so jih ujeli v zadnji minuti in prvi polčas dobili s točko prednosti. Trener domače vrste z igro v prvem polčasu gotovo ni bil zado- voljen, bilo je preveč osnovnih na- pak. V drugem polčasu so domačini zaigrali bolj zorano, veliko bolje v obrambi in učinkovito v napadu. V tem delu se je zlasti odlikoval Cobelj, ki je podaje bekov spremi- njal v zadetke. Domačini so v začetku drugega polčasa povedli s tremi koši razlike ter prednost sicer počasi vendar zanesljivo povečeva- li in ob koncu zmagali popolnoma zasluženo. Pohvale pa zasluži tudi gostujoča ekipa, ki pomanjkanje visokih igralcev nadomešča z dob- rim skokom in odličnim zadeva- njem bekov, v drugem delu je bil Vesenjak z razdalje nezgrešljiv. V domači ekipi je tokrat dobro ,,šlo" obema centroma, Coblju in Dobrijeviču, z dobro tehniko in prodori pa se je tudi tokrat izkazal Robert Kotnik, čeprav mu manjka še precej izkušenj. 1. kotar Pozdrav ptujske ekipe pred srečanjem (foto I. kotar) ZAČETEK LETALSKE SEZONE v soboto, 20. marca je aeroklub Ptuj odprl letošnjo letalsko sezono. O tem je podrobneje razpravljal upravni odbor aerokluba na zadnji seji, zlasti Se o varnosti. To mora biti glavna skrb vsakega posameznika, predvsem pa vodstvenih kadrov tako v klubu kot v posameznih njegovih sekcijah. Sprejeti so bili vsi potrebni ukrepi, da bo varnost letalcev, padalcev, jadralcev in modelarjev zagotovljena, pri tem velja Še posebna skrb mladih, ki delujejo v posamezruh sekcijah in tistim, ki se bodo v bodoče vključevali v nje. Vodje sekcij in' ostali odgovorni so dolžni seznanjati člane upravnega odbora na vsaki seji o ukrepih in stanju varnosti v posameznih sekcijah. Upravni odbor je razpravljal tudi o sodelovanju z novoustanovljenim aero- klubom v Slovenskih Konjicah, poveza- no s skupnimi vlaganji v obnovo letala, ki bi ga potem uporabljali skupno. Letos bo v Ptuju republiško jadralno prvenstvo in sicer od 28. maja do 6. junija, zato je UO aerokluba imenoval posebni odbor, ki bo skrbel za vse priprave in izvedbo. Ta odbor bo vodil Dimči Stojčevski, podpredsednik aerokluba. Na seji pa je bilo govora še 0 nekaterih kadrovskih spremembah in sprotnih poslovnih zadevah aerokluba. m. g. Pred začetkom gradnje novih igrišč TENIŠKI KLUB PTUJ Osnovna usmeritev teniškega kluba v Ptuju je rekreativna dejav- nost, brez želja po tekmovalnem delu. Kljub temu pa je postal zelo številna družina. Imajo namreč kar 145 članov, med njimi največ mla- dih. Z možnostjo igranja in vadbe v dvorani Mladika njihova dejavnost poteka vse leto in ni vezana izključ- no na igrišča v Ptujskih toplicah. Čeprav velika večina dela poteka ravno na teh igriščih. Seveda pa te- nisa ni brez vadbe, brez vsaj osnov- nega znanja. ,,Za starejše člane kluba vsako leto prirejamo tečaje, v katerih se izpopolnjujejo v igra- nju, za mlajše pa skrbimo sedaj z lastnim strokovnim delom, lani pa s pomočjo bratov Flego, ki sta v Ptuju služila vojaški rok, in s po- močjo teniškega kluba Branik iz Maribora," pojasnjuje skrb za organizirano in strokovno vadbo predsednik kluba Drago Vobner. ,,Prav zaradi dobro organiziranega deta se je število članov povečalo. Vendar je zanimanje za igranje še veliko večje kot pa so možnosti za igranje, saj imamo po dogovoru s TOZD Ptujske toplice v najemu le dve igrišči, na teh pa poteka celotna dejavnost. Takšno stanje zahteva dobro organizacijo uporabe igrišč, saj za uporabo vsako leto plačamo 65 tisoč dinarjev. Igranje in vadba j sta časovno vsakodnevno razpore- j jena, za izvedbo urnika pa skrbijo Člani društva, vsak dan je eden iz- meti nas dežuren." — Usmeritev v rekreativno dejavnost pomeni tudi majhna družbena sredstva za dejavnost, potrebujete jih gotovo veliko več. Kako zagotovite te pogoje? ,,Os nova za pokritje obveznosti do TOZD Ptujske toplice je člana- , rina. ob tem pa del sredstev prido- ] bimo tudi z organizacijo in iz- vedbo vsakoletnih teniških priredi- tev. Gre za pokalno republiško prvenstvo. Povedati moram, da je članarina precej visoka, zlasti za starejše člane, ti plačajo namreč 1500 din. Od tega je 500 din kavcije za 10 ur prostovoljnega dela pri urejanju in vzdrževanju ter pri bliž- nji izgradnji novih igrišč. Članarina za mladince je 500 din, za pionirje pa 200 din na leto. Plačana člana- rina pomeni brezplačno uporabo igrišč s katerimi upravljamo, prav tako pa tudi prosti vstop s tem, da to ne smemo iziabljati za uporabo drugih objektov, ki so v Ptujskih toplicah." — Glede na obseg dejavnosti je dvoje igrišč gotovo premalo! ,,Res je. Zato smo se s temeljno organizacijo dogovorili za izgrad- njo štirih novih igrišč v sklopu sedanjih. Moram povedati, da smo v tem prizadevanju imeli veliko razumevanje delavcev Ptujskih toplic. Z njimi smo sklenili pogod- bo m samoupravni sporazum o iz- gradnji. Nova igrišča bodo 25 let v upravljanju našega kluba, za tem pa preidejo v lastništvo temeljne organizacije s tem. da se znova omogoči izgradnja nadaljnih igrišč. Tako bi z leti prišli do teniškega kampa, ki bi veliko prispeval k na- daljnemu razvoju te športne in re- kreativne panoge. Z izgradnjo bomo pričeU v kratkem, saj mora- mo prostor ograditi do začetka ko- palne sezone, ta pa se bo pričela I. maja. Pričakujemo, da bomo z gradnjo zaključili v avgustu in igri- šča na priložnostni svečanosti ob 60-letnici slovenskega tenisa predali namenu, hkrati pa izvedli večji tur- nir." Govorila .sva o vadbi, objektih, denarju in večjih tekmovanjih. Kako pa potekajo klubska tekmo- vanja? ,,Po programu aktivnosti, ki ga vsako leto sprejmemo na občnem zboru, moči med seboj merijo vsi člani. Tako vsako leto izvedemo pet klubskih turnirjev, ki dajo skupne zmagovalce oziroma naj- boljše igralce v Ptuju. Zaključne turnirje pa izvedemo tudi po vsaki teniški šoli. Tako pokažemo rezul- tate našega celoletnega dela." Pred člani teniškega kluba Ptuj sta torej precej naporna pomlad in poletje. Ob rednem igranju in vad- benem delu bo potrebno izvesti pomembno nalogo — z izgradnjo novih igrišč še izboljšati pogoje za razvoj tenisa in v rekreativno dejavnost vključiti še več občanov. Priznati je treba, da je zelo malo osnovnih telesnokukurnih organi- zacij, ki se dosledno držijo začrtane poti v Športni rekreaciji. Vse preveč je želja po tekmovalni dejavnosti, ki kasneje v želji po tekmovalnih dosežkih in uspehih pozabi na osnovo dejavnosti — množičnost in rekreacija občanov. Teniški klub Ptuj je v tem svetla izjema! 1. kotar Drago Vobner, predsednik Teniškega kluba Ptuj (foto M. Oz- mec) Tenis ima tudi v Ptuju veliko privr- žencev (foto B. Rode) 10-ZA RAZVEDRILO 25. marec 1982 — TEDNIK TEDNIK — 25. marec 1982 OGLASI IN OBJAVE - 11 Skladno z določili 11. člena Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Or- mož ter v skladu z določili Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. 1. SRS št. 3/81) in družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih in družbe- noekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. I. SRS št. 15/81) ter po sklepu skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ormož, z dne 14. I. 1981 razpisujemo XII. NATEČAJ za dodelitev kreditov iz združenih sredstev vzajemnosti v občini Ormož za individualno stanovanjsko gradnjo ali prenovo stano- vanj. I. NAMEN KREDITIRANJA: Kredite po tem natečaju lahko dobijo — delavci, ki združujejo delo v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanj- ski skupnosti občine Ormož; — delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z oseb- nim delom, s sredstvi v lasti občanov, pri njih zaposleni delavci, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, ki združujejo sredstva vzajemnosti v stanovanj- ski skupnosti občine Ormož; — Upokojenci in invalidi v nadaljnjem besedilu delavci tega pravilnika, katerih organizacije so pristopile k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ormož za obdobje 1981—1985 za gradnjo, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš. II. NATEČAJNA VSOTA: Natečajna vsota znaša 2,000.000.— din s koriščenjem do 10.12. 1982 s tem, da se 1,300.000.— din lahko koristi takoj, os- talo pa skladno s prilivom sredstev v letu 1982. III.NATEČAJNI POGOJI: Kreditna sredstva lahko dobijo tisti, — ki so namensko varčevali pri KB ali so si na kak drugi na- čin zagotovili vsaj 50 "/o sredstev od predračunske vrednosti stan- dardnega stanovanja, — da so že zgradili stanovanjsko hišo do III. ali višje gradbe- ne faze pri klasični gradnji, pri montažni gradnji pa, če je hiša zgrajena do faze, ki ustreza III. ali višji gradbeni fazi pri klasični gradnji, — pri prenovi stanovanj ali stanovanjskih hiš se mora pove- čati stanovanjska površina ^i število stanovanjskih prostorov do velikosti standardnega stanovanja, — uvedba racionalnejšega sistema ogrevanja ali izvedbo kvalitetnejših toplotnih izolacij, — uvedbo sanitarne opreme. — Prednost pri dodelitvi kreditov imajo delavci, ki po prej- šnjih natečajih niso dobili kreditov, — ki imajo nižje povprečne mesečne dohodke na člana družine, — ki gradijo ali kupujejo stanovanja v okviru družbeno- usmerjene stanovanjske gradnje, — ki bodo z nakupom, dograditvijo ali prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše sprostili družbeno stanovanje, ki po stano- vanjskih standardih ni ustrezno za njegovo družino. Skupna vsota posojil, ki jih dobi delavec ne sme presegati pri gradnji individualne stanovanjske hiše 60 °7b in pri prenovi stano- vanj in stanovanjskih hiš 50 % predračunske, oziroma končne ce- ne. IV. KREDITNI POGOJI: — Obrestna mera za vse kredite je 4 % letno. — Odplačilna doba je 19 let. — Delavci odplačujejo kredit v mesečnih obrokih. — Vse posle v zvezi z pridobitvijo kredita ureja KB Maribor, Ekspozitura Ormož. V. DOKUMENTACIJA: Ob prijavi na natečaj mora delavec predložiti še — veljavno gradbeno dovoljenje s predračunom — izpisek iz zemljiške knjige — potrdilo o višini osebnih dohodkov (obrazec) — dokazilo organizacije kjer združuje delo, o združevanju sredstev vzajemnosti v občini Ormož — za prenovo stanovanj ali stanovanjskih hiš gradbeno dovoljenje zamenja ustrezni drugi dokument in predračun. VI. OSTALA DOLOČILA: Zahtevke za kredit bo sprejemala kreditna banka Maribor, Ekspozitura Ormož do 15 dni po objavi v listu Ptujski tednik. Kreditna banka bo dajala vsa potrebna pojasnila in obrazce. Neustrezni ali nepopolno izpolnjeni zahtevki ne bodo obra- vnavani. Kreditna banka ima pravico, da resničnost podatkov prever- ja. O izidu natečaja bodo udeleženci obveščeni s pismenim skle- pom SSS občine Ormož. Na zahtevo KB so udeleženci natečaja dolžni predložiti še potrebne dokumente za ugotavljanje kreditne sposobnosti in dru- go. Kreditne pogodbe sklepa Kreditna banka Maribor, Ekspozi- tura Ormož. Za vse kar ni določeno v tem natečaju, veljajo določila Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil SSS občine Ormož in ostali predpisi s področja stanovanjskega gospodarstva. Številka: 15-4/82 Orftož, dne 16. 3. 1982 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ORMOZ PREDSEDNIK SKUPŠČINE: KOVAČIČ VLADO 1. r. . Zavod za varstvo in delovno usposat>ljanje mladine dr. Marijana Borštnarja Dornava, p. Moškanjci razpisuje dela in naloge TAJNIKA Pogo)i: Poleg splošnih pogojev določenih z zakonom se za opravljanje del in nalog zahtevajo še naslednji pogoji: — višja ali sredRJa izobrazba upravno pravne smeri — obvladanje strojepisja in tekoče poznavanje predpisov — kazenska neoporečnost — 2 leti delovnih izkušenj Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s 3 meseci poskusnega dela. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih^pogojev pošljite na naslov: Zavod dr. Marijana Borštnarja Dornava', p. Moškanjci v 15 dneh po objavi razpisa. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 30 dneh po poteku razpis- nega roka. Dežurstvo prehrambnih trgovin SOBOTA, 27. marca 1982 prodajalni POTROŠNIK in JELEN SOBOTA, 3. aprila 1982 prodajalni SAMOPOSTREŽNA CMD in DELIKATESA mali oglasi PRODAM kosilnico BCS. Jakob Mlakar, Pobrežje 54, Videm pri Ptuju. ISČEM konstruktorja za mate- matiko. Naslov v upravi. ZAPOSLEN FANT nujno išče so- bo v Ptuju ali bhžnji okolici. Do- bro plačam. Naslov v upravi. KUPIM traktorski obračalnik, Angela Lipovnik, Markovci 23 ali telefon 062 791-905. SADNA DREVESCA pri STDJ: nizke, srednje debelne jablane, hruške, breskve, murve (raz- nosortne) na raznih priznanih podlagah cepljene dobite v Holčevi drevesnici ob cesti pod Grabšin- skim bregom (Gomila) Juršinci. PRODAM 11 arov vinograda v Dragoviču. Naslov v upravi. UGODNO PRODAM sedeči otro- ški voziček. Mileva SpasiC, Gre- gorčičev drevored 8, Ptuj. PRODAM spalnico Sibilo. Ogled v petek popoldan in v soboto dopol- dan Vrečer, Volkmerjeva 11, Ptuj. UGODNO PRODAM starejšo kmečko hišo in 56 arov gozda v Bukovcih. Janez Solina, Prešerno- va 33, Ptuj. KUPIM globoki otroški voziček s torbo. Polajžar, Ziherlova 12, Ptuj KUPIM 250 kosov kolov za gori- co. Jožica Emeršič, Draženci 34, Hajdina. PODPISANA Ana Strafela iz Bu- kove 95, Markovci preklicujem in obžalujem obdolžitve, ki sem jih izrekla o Janezu Petroviču iz Stojnc štev. 1. PRODAM Diano 6 LC, 32.000 km, letnik 1979. Telefon 773-511 dopoldan Anton Janžeko- vič, Mezgovci 8, Moškanjci. PRODAM Zastavo 750 Special, industrijsko obnovljen motor v ga- ranciji, novi blatniki, pragovi in maska, na novo prepleskan in zaščiten Telefon: 771-393. NUJNO POTREBUJEM 1.600.— din za nakup pohištva. Vrnem v štirih mesecih 2.0(X).— din. Naslov v upravi. PRODAM univerzalni stroj (sko- belni, brusilni in cirkular. Cena 20.000.—. Milan Leskovar, Vodo- va 8, Ptuj. PRODAM praSiča za zakol. Jožef Letnik, Ločič 26, Trnovska vas. PRODAM enostanovanjsko hišo na mirnem kraju z urejeno okohco v neposredni bližini Puja, (Kicar 7/c). Naslov v upravi. Informacije po telefonu: 771-170. PRODAM YOU BOK. Tomažiče- va 11, Miklavž pri Mariboru. PRODAM parcelo s kletjo, 12 arov zemlje in z vso dokumentaci- jo Anton Plajnšek, Ziherlova plo- ščad 6, Ptuj. PRODAM novo avtoprikolico, nosilnost 800 kg. Stanko Vidovič, Videm 28. PRODAM telico, brejo v devetem mesecu. Martin Medved, Lovrenc na Dravskem polju. PRODAM rabljena okna, vrata in fosne. 3 kose oken 150 x'90 že- lezna zasteklena, 3 kose oken 150 X 125 6 krilna polovico zastek- lena, I kos vhodna vrata 190 x 90 zasteklena, I kos krilo za vrata, 16 kosov fosnov jagnedovih, dolžina 2,70 m, širina od 40 cm do 50 cm, debelina 8 cn. Anton Ljubeč. Sodnice 9. Ptuj (Turnišče). PRODAM 126 P. Informacije do- poldan na telefon 771-961. VZAMEM otroka v varstvo. Na- slov v upravi. PRODAM črno-beli televizor. Spuhlja60. PRODAM manjšo starejšo hišo ali dam v najem upokojencema v okolici Pragerskega. Telefon: po- poldan 817199. POCENI PRODAM dobro ohranjeno peč za centralno ogre- vanje. Vprašajte v soboto okrog 20. ure na telefon: 062 71-031. KOMFORTNO dvosobno stanova- nje v novem bloku v Mariboru S- 31, menjam za enako ali večje v Ptuju. Informacije po telefonu: 38-009. popoldan ali v kiosku Expres izdelava ključev v Ptuju. PREKLICUJEM končno spričeva- lo osnovne šole ,,Boris Kidrič" Kidričevo na ime Anton Zajko, Njiverce 39/b, Kidričevo. UGODNO PRODAM traktorsko prikolico 2 toni. Ribič, Krčevina pri Ptuju 68. NAJDENA je bila denarnica, do- bite jo v trafiki na avtobusni postaji Ptuj. Oglašujte V TEDNIK POGOVOR S FRANCEM KOZELOM, KOMANDIRJEM PM PTUJ V letu 1981 slabše varnostne razmere v organih za notranje zadeve so imeh v letu 1981 precej več dela kot leto prej; vsaj tako je bilo čutiti iz vse bolj polnih strani črne kronike, ki so bile lani tudi bolj črne. Da bi zvedeli, kakSna je varnostnih razmer na območju ptujske občine, smo za odgovor prosili Franca Kozela, korhandirja Postaje milice v Ptuju, ki je dejal: ,,Na kratko lahko povem, da so bile varnostne razmere v letu 1981 nekohko slabše od razmer v letu 1980 in prejšnjih letih. Prav bo, da se lotim ocene kar po posameznih področjih. Na področju varovanja ustavne ureditve smo v letu 1981 beležili 12 negativnih pojavov s političnim obeležjem. To so bili predvsem hujši primeri in v treh primerih smo podali zoper storilce ovadbe pristojnim pravosodnim organom. V devetih primerih pa smo z ose- bami opravili razčiščevalne in opo- zorilne razgovore. V okviru tega področja našega dela bi dodal 5e to, da smo lani beležili nezadovolj- stvo delavcev v 6 OZD. V glavnem so bila ta nezadovoljstva odraz prenizkih osebnih dohodkov ter nekaterih določb samoupravnih splošnih aktov. Razen tega smo beležili tudi nezadovoljstva kraja- nov in sicer v KS Budina Brstje, kjer posameznikom vdira podtal- nica v kletne prostore." Kakšno pa je stanje na |X)dročju zatiranja kriminalitete? ,,Zal nam kriminaliteta iz leta v leto narašča. Mimogrede naj po- vem, da delimo to področje v go- spodarsko, splošno in mladinsko kriminaliteto. Tako smo na podro- čju gospodarske kriminalitete bele- žili lani kar 59 kaznivih dejanj, predvsem hujših dejanj, kjer je bi- lo napadeno družbeno premože- nje. Nekatera kazniva dejanja so predstavljala resen problem in so prav gotovo ogrožala stanje v po- sameznih delovnih sredinah. Na področju splošne kriminalite- te smo obravnavali 1086 kaznivih dejanj, kar je za 10 odstotkov več, kot leto prej. Iz ugotovitev prej- šnjih let sklepamo, da je do leta 1980 bila kriminaUteta v rahlem upadanju. Zadnji dve leti pa je v močnem porastu. Najbolj zaskrbljujoče pa je, da je naraslo število kaznivih dejanj prav na po- dročju premoženjskih deliktov. No, od 1086 kaznivih dejanj, nam jih je uspelo raziskati 696 ali 64 odstotkov. Ce ocenjujem samokri- tično ugotavljamo, da smo lani imeli za okoli 5 odstotkov slabše rezultate raziskanosti. Vendar je treba pri tem upoštevati precejšen porast kaznivih dejanj." Večkrat ugotavljamo, da je družbeno premoženje slabo varo- vano. Je bilo lani kaj bolje? ,,Zal ne, saj ugotavljamo, da po- nekod družbeno premoženje sploh ni zavarovano. Teh kaznivih de- janj smo beležili več kot leta 1980." Kaj pa mladoletniška kriminali- teta? ,,Tu moram povedati, da je bilo stanje izredno zaskrbljujoče. V lanskem letu so mladoletni kršilci storili 206 kaznivih dejanj, ali 22 več kot leto prej. Ta kazniva deja- nja so storile 204 osebe, ali 47 več kot leta 1980. Mladoletniki so za- grešili predvsem hujša kazniva de- janja, to so vlomi, tatvine v go- stinske in trgovske lokale, osnov- ne šole in avtomobile, pa seveda tatvine koles z motorjem, ter ko- les." Razen vseh teh kaznivih dejanj pa ste verjetno beležili tudi več manjših primerov, ki jih označuje- te kot dogodke. Koliko jih je bilo lani? ,,V letu 1980 smo beležili 157 dogodkov ali 34 več kot leto prej. Najbolj izstopajo samomori — la- ni jih je bilo kar 38 ali 7 več kot le- ta 1980. Opozoril pa bi še na poža- re, katerih število je naraslo, ven- dar so bili na srečo to le manjši začetni požari. Pri samomorih naj še dodam, da je struktura oseb, ki se odločajo za ta usoden korak iz leta v leto mlajša. Vse več je mla- dih oseb in mislim, daje pri tem potrebno mobilizirati vse odgovo- rne subjektivne sile, da v bodoče do takih dejanj ne bi prihajalo. Treba je poiskati vzroke za tako porazno stanje. Kar pa se tiče požarov, lahko ugotovim, da je bi- la požarno varnostna situacija lani dokaj ugodna za področje družbe- nega premoženja, nikakor pa ne moremo biti • zadovoljni s področjem varovanja zasebnega premoženja." Kako pa je z delovnimi nezgo- dami? ,,Zelo neugodno bi dejal. Lani je za posledicami delovnih nezgod več oseb izgubilo življenje, več je bilo tudi huje ali lažje telesno poškodovanih. Vemo pa kaj te posledice pomenijo z^ združeno delo. Ne samo, da prihaja do veli- kih izpadov, precej huje je, ko poškodovanci ostanejo invalidi. Vse to pa se dogaja predvsem za- radi opuščanja varnostnih uk- repov. V prihodnje bomo delavci organov za notranje zadeve še bolj dosledni pri odkrivanju tovrstnih dejanj." Prej ste omeniU, da je družbeno premoženje še zmeraj preslabo varovano. Kaj pa ste storili vi, delavci UNZ,. da bi to stanje iz- boljšali? ,,Naša naloga je bila predvsem v rednem nadziranju varovanja družbenega premoženja. To smo strili z redno kontrolo varnostni- kov ali čuvajev v delovnih orga- nizacijah in zanimivo pri lanskih 1300 nadzorih smo ugotovili kar 45 hujših kršitev delovnih obve- znosti, ko so delavci, ki jim je zau- pano varovanje premoženja spali na delovnih mestih, bili vinjeni, ali pa sploh niso bili na svojem mestu. Kontrolirali smo tudi kako je premoženje varovano s tehničnimi napravami. Mnogim OZD smo predlagali tehnično zavarovanje, ki bi bilo cenejše in učinkovitejše. Skrbeli pa smo tudi za usposabljanje varnostnikov v OZD. Pohvaliti moram posameznike, ki so na področju varovanja družbenega premoženja storili mnogo, predvsem ob aktivi- ranju narodžne zaščite. Kar v 74 primerih je bila aktivirana v lan- skem letu. Delavci OZN smo usposobili 1.379 delovnih ljudi in občanov za opravljanje nalog s področja narodne zaščite." Prav gotovo bodo zanimivi podatki o varovanju javnega reda in miru? ,,V letu 1981 smo obravnavali sicer manj prekrškov, vendar je bi- lo več kršitev javnega reda. Za ilu- stracijo naj povem, da smo od leta 1975 pa do leta 1980 beležiU vsako leto rahel padec kršitev javnega re- da in miru. Lani pa se je število povečalo, saj smo podali 985 predlogov zoper 1.343 kršit:ljev, ki so storili 1.356 prekrškov. Gre za kršitve pri katerih je sodelovalo hkrati več oseb ali pa so storile hkrati več prekrškov. Izredno nas obremenjujejo zahteve občanov za intervencije. Lani smo jih opravili kar 658 ali 230 več kot leto prej. Od tega smo opravili v gostinskih lokalih 270 intervencij, v zasebftih stanovanjih pa 338. Moram pa dodati, da je bilo veliko takšnih klicev, kjer intervencije miličnikov niso bile potrebne." Najbolj zanimivo, pa verjetno tudi zaskrbljujoče je stanje varno- sti v cestnem prometu. Kasna je vaša ocena za leta 1981? ,,Po naših ocenah je to področje najbolj problematično in za- skrbljujoče. V lanskem letu so bile varnostne razmere na področju ce- stnega prometa izredno kritične. Obravnavali smo sicer nekoliko manj prometnih nezgod, kot v letu 1980, pa je zato v 327 primerih ne- sreč izgubilo življenje 32 oseb, hu- do poškodovanih je bilo 80, lažje pa 243 oseb. V primerjavi z letom 1980 se je povečalo število mrtvih kar za 6. Poglejte, lani je umrlo na naših cestah več oseb, kot v občini Maribor, ki je teritorialno precej večja od ptujske. Ugotavljamo tu- di, da je bilo v nezgodah udeleže- nih več otrpk, kar 5 jih je zaradi posledic umVlo, 29 pa jih je bilo huje ali lažje poškodovanih. V ONZ smo se sicer trudili, da hi .sta,nje izboljšali, pa z represivnimi ukrepi tega ni mogoče doseči. Po- glejte, lani smo podali 4.836 pred- logov sodnikom za prekrške, pred- vsem zaradi hujših kršitev predpi- sov. Najštevilnejši so prekrški za- radi vožnje pod vplivom alkohola. Za primerjavo naj povem, da smo leta 1978 ugotovili 270 vinjenih udeležencev, v letu 1979 kar 630. v letu 1980 že 802, lani pa kar 1028 vinjenih udeležencev. Ta podatek je več, kot zaskrbljujoč in v bodo- če bomo t temu področju tudi mi posvetili veliko več pozor- nosti. Tudi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter vse druge institucije, ki se ukvarjajo z varnostjo v cestnem prometu, bo- do morale to področje vzeti še bolj v precep. Kar 5.731 udeležencem smo lani zaradi prekrškov izrekli mandatne kazni, v višini nad 95 starih milijo- nov.. Več kot 10.000 udeležencev smo le opozorili. Pri tem moram izpostaviti nediscipliniranost pe- šcev in kolesarjev, zato bomo letos izvedli več preventivnih akcij zoper ti dve kategoriji. Želim izpostaviti še problemati- ko, ki je pri nas že dalj časa pri- sotna in zaradi česar je umrlo več ljudi. Na območju ptujske občine imamo več križanj cest z železni- ško progo, ki niso zavarovana. Naj omenim le najbolj črne točke: križanje ceste z železnico v Dorna- vi, v Spodnji Hajdini, pri RTP v Cirkovcah in v Sikolah. Povsod tod še niso postavljene zapornice, čeprav o tem že leta govorimo. Ži- vljenja ljudi pa nam ugašajo med tračnicami. Mislim, da bomo čim prej storili vse potrebno, da bodo ti prehodi čim prej zavarovani. Ne smemo se spraševati odkod finan- čna sredstva, prehodi morajo biti zavaroyani." Med področji s katerimi se uk- varjate je tudi varstvo okolja. Ka- ko ocenjujete stanje na tem izre- dno občutljivem področju? ,,Žalostno je to, da se s tem uk- varjamo ie mi in inšpekcijske službe. Sleherni človek bi se moral zavedati pomembnosti čistega in zdravega okolja. Beležimo vse več primerov odmetavanja odpadkov, ob travnikih, ob gozdovih, v zapu- ščenih gramoznicah, rekah in po- tokih. Izpostaviti pa želim pred- vsem zastrupljanje voda. Lani smo ugotovili pet večjih zastrupitev vo- da, zaradi česar je poginilo več ton rib. Ribiška družina Ptuj je pri tem utrpela ogromno škodo. Vsi ti negativni pojavi prav gotovo niso za ugled naši družbi. Proti njim se bomo letos in v prihodnje borili še bolj dosledno." M. Ozmec Franc Kozel: z oceno varnostnih razmer nismo zadovoljni Mesokombinat Perutnina Ptuj TOZD PTUJSKA TISKARNA razpisuje dela in naloge VODJA RAČUNOVODSTVA Prijavljeni kandidati morajo izpolnjevati nasiednje pogoje: 1. višja ekonomska izobrazba s 5 leti delovnih izkušenj, od tega 3 leta pri samostojnem opravljanju računovodskih poslov. 2. ekonomski tehnik z 10 leti delovnih izkušenj, od tega 5 let pri samostojnem opravljanju računovodskih poslov. Prijavljeni kandidati morajo obvladati tudi ekonomiko podjetja, bančno in finančno poslovanje, ter morajo »fpolnjevati splošne zakonske pogoje za samostojno opravljanje zahtevanih računovodskih del. Delovno razmerje se razpisuje za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Pismene vloge, z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Ptujska tiskarna Ptuj, odboru za medsebojna razmerja, v roku 15 dni od dneva objave. O sklepu odbora, bomo vse prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh od dneva objave razpisa. ,________^ _____ ^ ^ OBČINSKA TURISTIČNA ZVEZA PTUJ IN TURISTIČNO DRUŠTVO PTUJ VABITA OBČANE PTUJA K SODELOVANJU V TURISTIČNI PONUDBI Občan lahko sodeluje v turistični ponudbi, — če v svojem zasebnem gospodinjstvu sprejema na preno- čevanje goste ter nudi gostom in abonentom hrano in pijačo, — če nudi gostom samo prenočevanje ali samo hrano, — če izdeluje izvirne ptujske turistične spominke in — če te storitve nudi gostom s posredovanjem turistične organizacije. Za opravljanje navedenih storitev morajo biti izpolnjeni mini- malni tehnični pogoji, ki jih ugotovi komisija občinske turi- stične zveze. Za ureditev prostora ali nabavo opreme bosta zagotovljena tudi kredit in davčna olajšava. Interesenti naj pisno prijavijo svoje sodelovanje do 10. aprila 1982. Turistični agenciji Petovia, Slovenski trg 6 (telefon 793-120), ki daje v tej zadevi podrobnejša pojasnila. DELAVSKA UNIVERZA PTUJ Trg MDB 2 62250 PTUJ OBVESTILO Delavska univerza Ptuj še vpisuje v oddelek 7. razreda večerne osemletke za odrasle. Predavanja so vsak drugi teden popoldan — šolanje pa je brezplačno. Prijave spre- jenna Delavska univerza Ptuj — Trg MDB 2/1, tel. 771-539 do^.. 3^1982.^____ DRUGA KANDIDACIJSKA KONFERENCA Le dve spremembi Na drugi kandidacijski konferenci v občini Ormož so delegati minuli ponedeljek ugotavljali, da so bile volitve dokaj uspešno opravljene in da med prvo in drugo kandidacijsko konferenco ni prišlo do večjih sprememb med predlaganimi kandidati za opravljanje vodilnih funkcij v občmi. Tako so predlagano listo za funkcionarje v občinski skupščini podprli v prvotnem predlogu, pri obravnavi predlogov za opravljaitje vodilnih funkcij v skupščinah SIS pa je prišlo do dveh sprememb. Sedaj predlagajo za predsednico skupščine občinskj izobraževalne skupnosti Anico Pevec, učiteljico s Koga, ker bo dosedanji kandidat Vili Trofenik prevzel funkcijo sekretarja skupnih služb SIS družbenih dejavnosti. Zboru izvajalcev skupščine občinske kulturne skupnosti pa bi naj predsedovala Dragica Mlinaric učiteljica iz Središča ob Dravi, ker dosedanja kandidatka za to funkcijo kandira za članico občinskega izvršnega sveta. Ugotavljali so tudi, da so vse delegacije in konference delegacij opravile svoje konstituiranje tako, da bodo vse vrste delegatskih skupščin v občmi formirane v dogovorjenem času. Delegati skoraj vseh krajevnih skupnosti območja občine Ormož na drugi občinski kandidacijski konferenci niso podprli enotne liste predlaganih kandidatov za delegate zveznega zbora skupščine SFRJ. Gre predvsem za neenakomerno pokrivanje območja Slovenije, motilo pa je tudi vodenje postopkov, saj med sedaj predlaganimi dveh imen v postopku evidentiranja ni bilo, pa tudi v objavljenem (dnevno časopisje) ožjem predlogu kandidatov ne. Nekateri so celo zahtevali ponoven postopek, vendar to ne bi imelo smisla, ker je na voljo premalo časa. Delegati od Tomaža pa so izračunali, da je med predlaganimi kar 40 odstotkov Ljubljančanov (13 od 30). Predlagano listo, ki je bila kljub pripombam sprejeta, so v celoti podprli delegati ormoškega združenega dela. Pri obravnavi možnih kandidatov za predsednika in člane predsedstva SR Slovenije, kandidatov za zbor republik in pokrajin skupščme SFRJ in predlogih za vodilne in druge funkcije v skupščini SRS in skupščinah republiških SIS ni bilo pripomb. Gasilska predavanja po šolah Ker bodo v letu 1982 osnovni poudarki akcije ,,Nič nas ne sme presenetiti" namenjeni predvsem kritičnemu stanju na področju prometne in požarne varnosti, sije ptujsko gasilsko društvo zadalo nalogo, da začne predavanja po šolah, da bi odpravili vzroke, ki slabijo požarno varnost. Člana ptujskega društva Rudi Čeh in Martin Slana starejši sta ta- ko opravila po vseh šolah predava- nja o požarni preventivi. Predava- nja sta popestrila s predvajanjem filmov o požarih in civilni . zašči- ti. Obenem sta povabila pionirje učence, da se včlanijo v gasilsko društvo Ptuj, kateremu pri- manjkuje mladih kadrov. Trenut- no hodi na vaje okoli 50 pionirjev in pionirk, upamo, da bodo tudi ostali zvesti člani društva in se usposobi h za prepotrebno humano delo gasilcev. Marjan Berlič TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADIO- TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestav- ljajo vsi novinarji zavoda, direk- tor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK, tehnični urednik ŠTEFAN PUSNIK. Uredništvo in uprava Radio- Tednik, tefon (062) 771-261 in 771-226. Celotena naročnina znaša 360 dinarjev, za tujino 610 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proiz- vodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proiz- vode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa pro- izvodov. JUTRI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA Jutri, 26. marca bo v ptujskem gledališču letni koncert pihalnega orkestra Ptuj, na katerega so vabljeni vsi ljubitelji pihalne god- be. Vstopnice po 50 dinarjev bo mogoče kupiti dve uri pred kon- certom. Pihalni orkester pripravlja kon- cert tudi 14. aprila, ko se bo predstavil z revolucionarnimi pesmimi. Ta koncert sodi v prog- ram bogate predkongresne aktivnosti v ptujski občini. MG KREPAK POTRESNI SUNEK Prejšnji torek, 16. marca ob 14.52 smo na celotnem našem območju občutili močan potresni sunek, ki ga je še nekaj trenutkov spremljalo rahlo drhtenje zemlje. Potres so ljudje občutili različno, odvisno kje je kdo bil, v katerem nadstropju je njego- vo stanovanje in podobno. V Ormožu so potres precej bolj občutili kot v Ptuju, tudi tisti, ki so bili na prostem, nekateri celo trdijo, da so videli, kako so se zamajala drevesa. V Ptuju je zlasti prestrašilo stanovalce v višjih nadstropjih družbenih stanovanj- skih zgradb. Škripanje pohištva, ropot posode in žvenket steklovine, tu in tam so se oclprla tudi kaka vrata omare, mize in stoli v kuhinjah so se premikali za več centimetrov . . . Marsikdo je pričakoval še drugi, močnejši sunek, zato je več stanovalcev na hitro zapustilo stanovanja, tudi učenci šol so odhiteli na prosto. Toda nadaljnjih sunkov na srečo ni bilo in ljudje so se pomirjeno vrnili v stanovanja. Po podatkih seizmološkega zavoda v Zagrebu je bil epicenter potresa pri Novem Marofu v občini Varaždin in sicer med šesto in sedmo stopnjo po Mercallijevi lestvici. Po prvih poročilih so bile na območju Novega Marofa in v krajih na območju občine Ivanec najbolj poškodovane šolske zgradbe, zato ponekod nekaj dni ni bilo pouka. Na našem območju pa bistvene škode ni bilo, le nekaj rahlih razpok v zidovih starih zgradb, tu in tam je odpadel kak kos ometa, padla opeka s strehe in podobno. Jakosti potresa na našem območju ni neposredno nihče meril, vendar realno sklepamo, da je bila jakost med 4 in peto stopnjo. Za peto stopnjo po Mercallijevi lestvici je značilno, da potres opazimo na prostem. V stavbah ga zaznamo po premikih pohištva in nihanju odprtih vrat in oken, slabši omet rahlo razpoka . . . No in prav tako so ga nekateri na našem območju tudi zaznali oziroma občutili. FF