Leto LXVI
PoStnlna plačana v gotovini.
V Ljubljani, v letrtelc, dne 19. maja 193»
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi u). 6/111
S£OVEJi
Telefoni uredništva in oprave: <041, 40-08, 40-08, 40 04,
• Izhaja vsak dan zjntraj razen
Nemški gospodarski načrti v bivši Avstriji
Odkar jo bila dne 13. marca letošnjega leta Avstrija priključena k Nemčiji, odmevajo po tej deželi čisto druge besede, ki govore o novih velikanskih gospodarskih snovanjih. Človek dobiva vtis, kakor da bi se bilo s priključitvijo Avstrije k Nemčiji nenadoma preselilo središče nemškega gospodarstva drugam, bolj proti vzhodu in kakor da je nemški narodni socializem čakal samo še na \členitev te globoko v osrčje Podonavja segajoče dežele, da si zgradi novo ogrodje svojega narodnega gospodarstva, ki naj odgovarja veličini nove Nemčije, njenim potrebam in njenemu življenju na srednjeevropskem prostoru. Takoj ob priključitvi smo slišali odmevajoče besede sodobnih nemških gospodarskih vodij in snova-teljev o vlogi, ki jo namerava Nemčija dali avstrijski pokrajini. Minulo je samo nekaj tednov, pa prehaja Nemčija že od besed k dejanjem, ki so tako velika, tako obsežna, tako globoko segajoča v bodoča desetletja gospodarskega razvoja, da zahtevajo vso pozornost narodov, ki žive ob boku nove Velike Nemčije, ki hrani v svojih mejah 75 milijonov ljudi in si z neverjetno odločnostjo organizira gospodarska sredstva, s katerim jim bo zavarovala neoviran obstoj in napredek. Kratek pregled vseh ogromnih načrtov, ki pod železno roko gospodarskega voditelja nove Nemčije maršala Goringa postajajo živo dejstvo, nam bo zadostoval, da si ustvarimo skupno podobo o novem obrazu Srednje Evrope, katere obrisi počasi vstajajo izza meglenih obzorij.
Prvo, kar je nemška vlada po priključitvi Avstrije storila, je, da je sklenila podaljšati omrežje svojih velikih avtomobilskih cest dalje proti vzhodu. Iz Monakovega bo šla osrednja velika pot proti Dunaju in dalje do madžarske meje, kjer se bo zarila v osrčje podonavske kotline. Na to osrednjo prometno žilo bodo navezane druge ceste, ki bodo pobirale promet po avstrijski pokrajini in ga potiskale na glavno cesto Iz Salzburga nameravajo vsekati prav tako mogočno cesto v ravni črti čez gore in doline doli do jugoslovanske državne meje v spoznanju, da bo služila jadranskemu prometu, saj je morje oddaljeno komaj 70 km. S temi novimi cestami se gospodarski obraz nemške države, ki je do sedaj še neodločeno zrl po vseh obzorjih države, odločno obrnit proti vzhodu Evrope in je potem takem bila avstri jska pokrajina nujno potrebna, da veliki nemški državi pomaga odpreti vrata v kraje, kjer so za nemško gospodarstvo edine naravne razvojne možnosti.
Komaj so utihnili odmevi o cestnih načrtih, smo že slišali iz ust dunajskega župana, da namerava nemška vlada z železnim naporom zaspani in valčkom predani Dunaj spremeniti v velikansko skladišče nemškega blaga, namenjenega za južnovzhodne trge, v^ »vzhodni Hamburg«, kamor bodo vzhodne države oddajale svoje pridelka in svoje surovine, namenjene za nemške trge. V ta namen bo nemška vlada zgradila nove ogromne vodne ceste, ki bodo plovni Ren povezale s plovno Donavo, tjiko da bo Nemčija dobila vodno pot, ki bo šla prav skozi vso državo od severovzhoda do jugovzhoda, od Severnega morja do podonavske kotline in dalje proti vzhodu do Črnega morja. Gigantičen načrt, ki^ postaja dejstvo. Največja trgovska pot skozi Evropo, ki se hitro odpira in ki bo poveljujoče potegnila k sebi vse trgovske stezice, ki se križajo po Srednji Evropi. Na sredi poti, v nekdanjem cesarskem Dunaju, pa vstaja vzhodni Hamburg, velikansko pristanišče, ki bo kakor polip privezalo nase vso suhozemsko trgovino vzhodnih dežela Zares, gospodarski obraz Nemčiie se je po 13. marcu odločno obrnil proti vzhodu, kjer je živež in kjer so surovine.
Toda najmogočnejši med gospodarskimi načrti, na katerem so začeli delati na osebno pobudo maršala Goringa, je ustanovitev največjih železarn Srednje Evrope v Linzu ob Donavi. Maršal Goring je bil osebno prisoten, ko so prvič zamolklo udarili krampi, da na prostoru, ki meri 500 ha, zgrade tovarne, ki bodo takoj v začetku obratovanja, to je v dveh letih, že proizvajale milijon ton železa, od-nosno jekla. Te tovarne bodo z .neposrednimi cestami zvezane z železno rudo v Erzbergu na eni in s premogovniki Porurja in Posarju na drugi strani. Donava in novi prekopi, ki jih žc grade v notranjosti Nemčije, bodo služili kot dovozna pot k tovarnam, ki bodo nosile ime Hermana Goringa in bodo rjovele na čast kanclerju Hitlerju, ki je linški rojak, a bodo bruhale na dan železne proizvode, ki naj jih Donava ponese dalje proti jugovzhodu in porazdeli med obalne narode. »Nismo prišli, da vam posteljemo mehke postelje, da bi v njih udobno spali,« jc dejal pri tej priložnosti maršal Goring in s tem udarno povedak kakšno vlogo pripisuje osrednje vodstvo nemške države svojemu novemu železnemu srcu, ki si ga iz nič ustvarja v Linzu ob Donavi. Prikl jučitev Avstrije je bila torej zares nekak odločilen sunek, ki je do dna pretresel nemško gospodarstvo in mu v svežem porajanju odprl nove smeri, ki vse težijo proti vzhodu, kamor teče Donava in kamor beže široke Hitlerjeve ccstc.
Vsa avstrijska dežela mora prispevati svoje gospodarske sile temu preporodu in tem pripravam. Tudi narava bo morala dati na razpolago svojo moč. Istočasno, ko so začeli graditi nove ceste, spreminjati Dunaj v osrednje srednjeevropsko pristanišče, kopati osrednjo vodno pot od Severnega do črnega morja in zidati osrednjo železno oskrbovalnico za ves evropski vzhod, je maršal Giiring v imenu nemške države dal povelje, da se v avstrijskem
{torovju Visokih Tur zberejo vse^ vodne sile v irez dvoma največji elektrarni Evrope, ki naj proizvaja vsako leto najmanj 4 milijarde kilo-vatnih ur, ki bodo zadostovale za vse industrijske potrebe južne Nemčije za dolga leta bodočnosti in ki bodo bivšo avstrijsko pokrajino spremenile v ogromno skladovnico električnih sil. ki jih bo nemška država potrebovala za gospodarsko izkoriščanje evropskega vzhoda.
Stev. 114 ( Cena 1.50 Din
Cek. račun : Ljubljana št 10.650 in 10.349 za inserate, Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.0M, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Sovjetsko rovarjenje v Parizu
Temne sile hočejo preprečiti sporazum med Italijo in Francijo
(Od našega poročevalca.)
Pariz, 16. maja.
Tukajšnji merodajni diplomatični krogi so zaradi zastoja, ki je nastal v razgovorih med Francijo in Italijo, nekoliko v skrbeh. Vladni krogi so dali časopisju, kakor je to navada v Angliji, prijateljski nasvet, naj tega dejstva nikakor ne pretiravajo in naj pazijo, da ne bi MuSsolinijevega govora v Genovi, v katerem je duce z njemu svoj-sko odkritostjo povedal, da med Francijo in Italijo stoji slej ko prej visoka ovira španskega vprašanja, tolmačili tako, kakor da je prijateljski sporazum med Francijo in Italijo ogrožen. Tudi v Parizu ofičielni krogi vlivajo olje na razburkane valove javnega mnenja, ki vidi v Mussolinijevem govoru znak očitnega poslabšanja mednarodnega položaja, ki so ga še nedavno ravno francoski krogi gledali v najbolj rožnati luči. Toda žo samo dejstvo, da je ministrski predsednik Daladier na seji ministrskega sveta 17. t. m. v zvozi t zastojem razgovorov z Italijo zopet poudarjal potrebo, da se Francija čim bolj oboroži, dokazuje, da francoska vlada sama, medtem ko na zunaj skuša ohraniti optimizem gledn bodočih »prisrčnih od-nošajev«, ki jih misli navezati z Italijo, vendarle položaj nc smatra več za tako lep in dober, kakor jo izgledal še nedavno. Vzrok, zakaj se je obzorje sedaj naenkrat zopet pooblačilo, naj povedo zanesljive informacije iz krogov francoske parlamentarne politike.
Daladier v borbi s spletkarji
Izve se namreč, da močna skupina francoskih politikov, h katerim spadajo predvsem kolonialni minister Mandel, pravosodni minister Re.vnaud, predsednik poslanske zbornice Hcrriot, vodilna uradnika v zunanjem ministrstvu Lcger in Massi-gli ter tiskovni šef Commert, žo ves čas, odkar je začel pooblaščenec francoske vlade Blondel v Rimu razgovore z grofom Cianom, na vse kriplje dela na to, da bi se ta pogajanja izjalovila. Doslej se je Daladier teh intrig uspešno ubranil in neposredno pred tem, ko je Hitler prišel na obisk v Riin, je bila francosko-italijanska pogodba v glavnih potezah takorekoč že gotova ter je bila po naših zanesljivih informacijah izgotovljena tudi oblika, po kateri naj bi 6e špansko vprašanje rešilo tako, da bi bili zadovoljni obe stranki. Nasprotniki sporazuma med Italijo in Francijo so pa sedaj izrabili govorice, ki jih šušljajo o rezultatih Hitlerjevega obiska v Rimu, zato, da skalijo čisto vodo ter preprečijo sporazum z Italijo, ki baje ni
hotela za ceno prijateljstva z Anglijo in Francijo zrahljati svojih vezi z Nemčiji), kakor to menda želita zapadni velesili, ki jima je predvsem na tem, da bi Nemčija nekoliko znižala svoje zahteve in poglede v Srednji Evropi. Z vprašanjem, čemu prijateljski sporazum z Italijo, če nam ne I>o pomagal zopet utrditi položaja Francijo v Srednji Evropi ter potolažiti našo staro zaveznike in nam pridobiti novih na vzhodu in jugovzhodu, so jo omenjeni skupini politikov posrečilo ustvariti ozračje nezaupanja tudi na m prodajnih mestih, radi česar so naravno morala pogajanja med Rimom in Parizom utrpeti občutno škodo, ker jih je nemogoče dovršiti brez potrebnega medsebojnega zaupanja.
Roka iz Moskve . . .
Ne da bi se spuščali v vprašanje, ali so merodajni francoski krogi res računali na to, da bo kljub Hitlerjevemu obisku v Rimu mogoče zrahljati os Rim-Berlin, moremo kot gotovo dejstvo smatrati to, da je skupina gospoda Mandela, ki ima od nekdaj najtesnejše zveze s krogi sovjetske vlade, posegla po tem sredstvu, da onemogoči sporazum z Italijo zato, da bi okrepila Barcelono oziroma Valencijo v njenem odporu proti nacionalni armadi generala Franca in ji pripomogla do končno zmage. Ta politika ima kajpada svoje središče v Moskvi, kjer jo sovjetska diktatura izdala geslo, da jo treba prav v sedanjem trenutku z vsemi silami podpreti Barcelono in zato na vsak način spraviti s poti razgovore med Rimom in Parizom, ker bi po mnenju sovjetske diplomacije mogli ti razgovori imeti pozitiven rezultat samo, če bi g. Daladier žrtvoval rdečo Španijo. Zato jc dobil Blondel iz Pariza navodila, ki so nujno morala privesti do prekinjenja razgovorov z grofom Cianom in do izjave Mussolinija v Genovi. Blondel je proti tem navodilom sam imel velike pomisleke in je osebno odpotoval v Pariz, da pregovori g. Daladiera oziroma francosko vlado, naj ne vztraja na svojih novih zahtevah, ki bodo nujno iznenadile italijansko državno vodstvo in torpedirale sporazum. Toda kolonialni minister je vztrajal na tem, da sc morajo Italiji postaviti pogoji, o katerih vsak ve, da jih Mussolini nikoli ne bo sprejel. Glavni pogoj v novih navodilih je bil ta, da morajo italijanski prostovoljci zapustiti Španijo prej, nego bi Francija zopet zaprla pirenejsko mejo za dovei vojnega orožja v rdečo Španijo. Mandel se sklicuje na to, da je bil on tisti, ki je dosegel dobrohoten odnos moskovske vlade do Daladiero-vega režima, kar je imelo za posledico, da francoski komunisti niso stopili nasproti njej v opozicijo,
toda to je bilo e>d sovjetske strani zvezano s pogojem, da so francoska vlada v španskem vprašanju postavi na stališče Moskve iu da ga podpira. Na ta način je bilo, kakor pravilno pravi :>Jour«, ilalijansko-francosko zbližanje že pod Blu-inom žrtvovano preskrbi Barcelone z orožjem in municijo, kar je kot vrhovni šef prevzel bivši socialistični poslanec Narbonne Montel, ki sine zdaj brez vsakega nadlegovanja in sitnosti od strani oblasti voditi prevažanje vojnega materiala v Barcelono.
Pogoji, ki jih Italija ne more sprejeti
Francoska vlada pa je srfvila Italiji še nek drug pogoj, ne da bi ga bil gf Blondel označil kol pogoj v pravem pomenu besede, namreč, da naj se v Španiji doseže takojšnje premirje, naj oho vojskujoči se stranki imenujeta svojo mirovno pooblaščence, za katerimi naj bi stali francoska in italijanska vlada, ki naj bi delali z vsem svojim vplivom na to, da Španci sprejmejo kompromisno vlado. Italija pa je na to odgovorila, da jc o takem predlogu sploh nemogoče razpravljati, ker ga narodna vlada v Burgosu brezpogojno odklanja, kar je tudi čisto naravno, kajti taka vlada hi v resnici bila samo španska stena, da se v Španiji zasigura oblast komunistom oziroma sovjetski Rusiji. Ker je ludi g. Daladier, ki le nerad trpi verige, v katere ga je uklenila komunistična zakulisna vlada v Parizu, uvidel, da se njegov pogoj za nobeno ceno ne da vzdržati, ga jo v zadnjem momentu pustil pasti in so zato razgovori med Italijo in Francijo sedaj spet nadaljujejo, čeprav nihče ne ve, ali jih bo mogoče v taki atmosferi končati s pozitivnim rezultatom. Jasno je namreč to, da bo v slučaju, če Mandelova skupina ne odneha in I k) še dalje s pasivno asistenco francoske vlade nudila svojo efektivno pomoč rdeči Španiji, Italija primorana podvojiti svojo pomoč nacionalni Španiji, ker jo Mussolini kategorično izjavil, da ustanovitve sovjetskega režima ob obalah Srcdo-zcinskcgil morja za nobeno ceno ne bo trpel. Franciji pa je ponudena roka, da se z Italijo prijateljsko in pošteno sporazume, ker Italija v Španiji nima nobenih teritorialnih zahtev niti nima namena, da bi tam dosegla kakšen prvenstven političen ali gospodarski položaj.
Dobro je torej povedal neki ugledni francoski parlamentarec, da jc delo na ohranitvi in utrditvi evropskega miru podobno onemu p r c d i v u iz grško bajke, ki so ga podnevi srečno na-prcdli. ponoči pa so ga zopet razparali. To delo opravljajo temno sile, ki jih vodi Moskva.
Dve armadi sta se spoprijeti za ~ Sučov
Maršal Čankajšek sam vodi obrambo mesta
Šanghaj, 18. maja, b. Usoda Sučova, ki je najvažnejše železniške križišče in obenem ključ vse kitajske fronte ob železniški progi Lunghaj ,je zapečatena. Tako poroča dopisnik INS. Japonske čete se v širokem loku bližajo mestu z vzhoda in pred seboj gonijo kitajske vojake, nekaj japonskih kolon pa je že prodrlo v bližino 8 do 9 km pred obzidje gradu, kjer so pričele strahovito obstreljevati mesto. Po zanesljivem poročilu
(Na zemljevidu je mesto Sučov, ki ga nekatera poročila pišejo tudi Sučau, označeno z imenom Suchorr.)
nastopa še vedno 100.000 kitajskih vojakov proti japonski armadi, vendar pa so Japonci poslali nad to vojsko številne bombnike in lovce, ki so z velikim uspehom napadli kitajske vojake ter jih pognali v beg. Tudi druga japonska armada jc že stopila v borbo s kitajskimi četami na jugozapadnem bojišču, 16 km daleč od Sučaua, Čeprav je večjidel japonske armade oddaljen od mesta Sučaua vsega le še 40 do 60 km, računajo vojaški krogi, da bo mesto padlo v njihove roke morda šele po par dneh. Navzlic vsem naporom 6e Japoncem doslej še ni posrečilo uničiti glavnega dela kitajske vojske, ki se umika v redu pred sovražnikom.
Šanghaj, 18. maja, b. Iz kitajskih krogov poročajo, da je maršal Čankajšek prispel na fronto pri Sučau, da čim bolj vpliva na okrepitev odpora kitajskih divizij proti nastopajočemu sovražniku. Njegovi hladnokrvnosti se je zahvaliti, da Japonci že pred 7 dnevi niso vkorakali v Sučau kakor so prvotno napovedali. Maršal Čankajšek je z veliko spretnostjo naglo razdelil kitajske sile in s tem zadržal Japonce na jugu in na severu pred Sučauom. Naglo je izdelal tudi nov obrambni načrt, s katerim Japonci niso računali.
Kitajci poročajo, da so Japonci le še 20 do 30 km oddaljeni od mesta. Ves včerajšnji in današnji dan so bila japonska letala zelo napadalna in so s tisoč in tisoč bombami uničevala kitajske vojake ter mesto, ki je v razvalinah in plamenu. Od davi se vodijo na bojišču pred Sučauom strašne topniške borbe, v katerih sodeluje z ene in druge strani po sto topov. Kitajsko topništvo se je predvsem omejilo na delovanje poljskega topništva, Ker hoče na ta način preprečiti glavni naskok Japoncev. 50 km okrog bojišča se zemlja trese od eksplozij granat, bomb in šrapnelov. Najtežji položaj, ki ga morajo Japonci zavzeti, če hočejo dalje napredovati, je še vedno v rokah kitajskih vojakov. Mestna zatvornica na velikem kanalu igra važno vlogo v teh borbah, ker so sc tam Kitajci močno utrdili in 60 bili vsi dosedanji napadi Japoncev brez uspeha. Ako bi namreč Japonci zavzeli to kitajsko postojanko, bi bile odrezane od ozadja številne kitajske divizije, ki se borijo pred Sučauom. Japonci so že
Do zdaj je veljala Bratislava v šleziji kot največje nemško trgovsko izhodišče v južno-vzhodno Evropo in tamošnji vsakoletni velc-sejmi tega namena tudi niso prikrivali. Zdaj bo Bratislava to svoje poslanstvo verjetno odstopila Dunaju, ki je bliže južnovzhodni Evropi, s katero je Nemčija po navexlbali nemškega finančnega ministra v zadnjih petih letili svoje trgovske odnose več kot podvojila. Če je leta 1933 Nemčija izvažala v južnovzhodne države blaga v vrednosti nad pol milijarde ninrk (ena marka jc 15 din), znaša vrednost nemškega izvoza v iste de/ele leta 193? žc eno milijardo murk. Isto velja za uvoz. Le'a 1933 je Nemčija uvažala iz teh dežela za 471
milijonov mark blaga, leta 1937 pa že skoraj za eno milijardo Nemčija postaja največji trgovec za vso južnovzhoelno Evropo. Ni čudno, če si hoče na ozemlju bivše Avstrije ustanoviti najbolj moderno opremljeno tržnico, eni koder bo od (lajala svoje blago in kjer bo sprejemala živež in surovine. Pri tem pa ne bo v nevarnosti, da bi imelo kakšnega resnega tekmeca.
Nemčija se tehnično in gospodarsko pripravlja, da prevzame gospodarsko vodstvo nad Srednjo in Vzhodno Evropo. Tako je na rlnn priključitve Avstrije napovedal zaslužni baron von Pnpcn. To je ludi ves smisel ogromnih gospodarskih naprav, ki sc dvigajo i/ nemških tal pod vodstvom maršala Goringa.
desetkrat naskočili zatvorniški prehod, vendar pa so jih kitajski vojaki vedno z velikanskimi žrtvami odbili. Najbolj krvavi boji se vodijo južno od tega zalvor-niškega prehoda. Tu je maršal Čankajšek poslal kitajske elitne divizije, pred katerimi se borijo na nož kitajski bataljoni smrti, ki sc žrtvujejo in uničujejo Japonce pri njihovih naskokih. Japonci so prepričani, da bodo danes prebili tudi to fronto in da bodo lahko potem vkorakali v Sučau, kar se jim doslej navzlic velikim naporom še ni posrečilo.
Poučeni vojaški krogi, ki poznajo odpor Kitajcev v tem kraju, pa dvomijo, da bi mogli Japonci uresničiti v kratkem času 6voj cilj, kajti velike izgube, ki so jih imeli pri zadnjih napadih, jim tega bržkone ne bodo omogočile. Za Kitajce le izgube ne igrajo tako velike vloge, ker imajo dovolj ljudi na razpolago. Njim bolj primanjkuje tehničnih vojnih sredstev.
SSSR krepko podpira Kitajce Nevarnost spora z Japonsko
Tokio, 18, maja, b. Pomoč, ki jo maršal Čankajšek dobiva iz sovjetske Rusije, povzroča v japonskih uradnih krogih vedno večje ogorčenje, zaradi česar bo bržkone v kratkem prišlo do izredno napetih odnosov med obema državama. Maršal je samo v teku letošnjega leta dobil iz Rusije 500 letal. Japonci trdijo, da so večino teh letal uničili, tako da maršal Čankajšek nc razpolaga več z ono letalsko silo, ki bi mogla postati Japoncem nevarna. Japonce sedaj najbolj zanima, če bo maršal Čankajšek dobil nova letala iz sovjetske Rusije, ker se po informacijah pogajanja za dobavo teh letal med njim in sovjetsko Rusijo že vodijo. Ako bo maršal Čankajšek ta letala dobil, bo Japonska smatrala, da med obema državama obstoja vojna zveza o vzajemni pomoči, ki določa dobavo vojnega materiala in vojaških strokovnjakov. Potemtakem bo morala Japonska zavzeti svoje stališče. Ako bo Japonska dobila poročila, da Rusija še dalje dobavlja vojni material Čankajšeku, zlasti letala, bo ponovno odločno protestirala v Moskvi in zahtevala, da Rusija takoj ustavi vse dobave. V kolikor bo Rusija odklonilno odgovorila, je pričakovati, da Japonska ne bo mirno gledala, kako Rusija oborožuje njenega nasprotnika, ki je v vojnem stanju. Tukaj trdijo, da pogajanja za nabavo vojnega materiala za Kitajsko vodijo ruske uradne osebnosti, zlasti ruski poslaniki in konzuli na Daljnem Vzhodu. Japonska ima zato v svojih rokah dokaze. Zaradi lega ne more oprostiti Rusiji, ki sc izgovarja, da gre za privatna naročila, to tem bolj, ker v Rusiji sploh ni privatnih tovarn vojnega materiala in letal, temveč so vse te tovarne državne.
Praga, 18. maja. AA. Havas. Poslanec Kundt je snoči v svojem govoru izjavil, da je češkoslovaška vlada dovolila sudetskim Nemcem, da se lahko med seboj pozdravljajo s hitlerjevskim pozdravom. V zvezi s tem so pri sprejemu dekanov na nemškem vseučilišču dijaki pozdravljali dekane z dvignjeno desnico,
Zagrebška vremenska napoved. Nespremenjeno.
Zemunska vremenska napoved. Delno oblačno vreme v vsej državi z nevihtami in dežjem. Čez dan bo toplota nekoliko poskočila, ponoči bo pa padla.
Dunajska vremenska napoved. Oblačno in deževno.
Po španskih bojiščih
Nacionalisti zasedli Corbalan
Salamanca, 18. maja. Narodna armada more zaznamovati nov velik uspeh na teruelski ironti, kjer so nacionalisti kljub skrajno slabemu vremenu zavzeli važno mesto Corbalan na cesti iz Cedrillasa proti Mora de Rubielcs. To junaško delo je izvršila divizija generala Garcia Escameza, ki deluje po navodilih generala Varele, ki prodira skoraj že en mesec vzhodno od Teruela v najtežavnejših okoliščinah, Padec Corbalana je uspeh štiridnevne ofenzive na sektorju 6evernovzhodno od Teruela. Corbalan so bili rdeči silno utrdili ni je bilo treba ogromne volje do zmage, da so vojaki narodne armade marksiste vrgli iz vseh zaporednih okopov, ki so mesto obkrožali. Mesto je moralo pasti, ker sta ga dve koloni narodne vojske obkrožili, tako da marksisti niso mogli uiti iz teh klešč ter tudi nihče ni mogel zbežati. Vsa mestna garnizija Cor-belana je padla skoraj do zadnjega moža. Narodna armada je pustila v Corbalanu samo malo posadko in nadaljuje sedaj svojo ofenzivo na jugovzhod.
Z zavzetjem Corbalana je v roke narodne armade padla cesta iz Teruela v Albocacer, tako da bo morala zdaj kmalu pasti tudi sovražna postojanka pri Villafranca del Cid. S tem je tako zvana kastiljanska armada zaključila prvi del svoje ofenzive, ki je imela kot svoj najbližji namen zasedbo Sicrrc di Corbalan. Divizija generala Varele je operacijc začela 23. aprila in jih je zdaj v najhujših okoliščinah z uspehom končala. Z zavzetjem Corbalana je premagana gorska zagata severno-vzhodno od Teruela, ki obsega na svoji periferiji nad 600 km dolžine in jo je rdeča vojska zelo močno utrdila, da zapre pot v dolino Mijares. Z zavzetjem Sierre di Corbalan je sedaj vse to gorovje v rokah narodne armade, marksisti pa se sedaj naglo utrjujejo, kolikor le morejo. Utrdbe okoli Corbalana so bile močnejše, nego so bile utrdbe rdečih pri Bilbau in pri Santanderju. Vrhovi 1262, 1281 in 1253 so se smatrali kot tako močno utrjeni, da bi jih ne mogel zavzeti nobeden. Borba za te točke je bila naravnost peklenska in je narodna armada v enem samem dnevu izstrelila nanje 4500 strelov iz velikih poljskih topov.
General Miaja je v zadnjem času uvidel, kaka nevarnost preti rdeči vojski, če bi narodna armada zavzela Corbalan, in je pretekli teden poslal rdečim v Corbalanu na pomoč divizijo rdeče milice iz Madrida. V tej diviziji so bili anarhisti in delavci iz Huesee, ki jih smatrajo kot najboljše bojevnike v rdeči vojski, V naskoku na Corbalan je narodna vojska to divizijo popolnoma uničila, tako da je od nje ostalo samo 15 mož, naštetih na prste, ki so padli v roke narodne armade. Teh 15 mož tvori edini živi plen narodne vojske, ki jih je poslala v koncentracijsko taborišče v Teruel.
Saragosa, 18. maja. AA. Posebni Havasov dopisnik poroča: Vojaški begunci, ki so pribežali čez Ebro, pripovedujejo, da so vse tovarne v Tortozi in vsa javna poslopja zgorela. Baje sta tudi škofijska palača in katedrala popolnoma uničeni in izropani.
Teruelska fronta, 17. maja. AA. (DNB.) Nacionalistične čete so kljub slabemu vremenu popravile svoje postojanke. V odseku Corbajanu so nacionalisti znatno prodrli.
Barcelona, 18. maja. AA. Havas. Uradno poročilo pravi: Na vzhodni fronti je sovražnik močno napadel naše postojanke pri Alcali de Selva in nas prisilil k neznatnemu umiku. Nacionalistični napadi pri Silveriji so biil odbiti. Republikanske čete so zavzele Ancanios de Endoso in Sarapielo. Sestrelili smo dvoje sovražnih letal.
Štirje čekisti ustreljeni
Pariz, 18. maja. b. »Matin« poroča iz Madrida, da so v neki stranski ulici našli ustreljene štiri člane Čeke. To je prvič, da se je civilno prebivalstvo uprlo nasilju boljševiškega terorja.
Pariz. 18. maja. b. Francoski notranji minister je izjavil, da bo vsled nadaljnjega napredovanja Francovih čet proti francoski meji mejo zaprl in sploh ne bo dovolil republikanskim četam, zlasti pa ne prostovoljcem iz mednarodnih brigad, prekoračiti francosko mejo. Ako bi pa le do tega prišlo, bodo vsi prostovoljci odpeljani v posebna koncentracijska taborišča.
Vesti z dvora
Belgrad, 18. maja. AA. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je sprejel danes ob 12. v Belem dvoru v avdijenco novega ministra brez listnice dr. Džaierja Kulenoviča.
Belgrad, IS. maja. AA. Nj. kr. Vis. kneginja Olga, predsednica odbora za pogozdovanje bel-grajske okolice, je danes sprejela v avdijcnci inž. Jovana Kraljeviča in Aleksandra Krstiča, člana te^u odbora, ki sta kneginji poročala o tekočih in pripravljenih delih.
■9
Bolgarski pevci pred rofstno hišo profesorja Bezenška
Celje, 18. maja.
O prisrčnem sprejemu bolgarskih pevcev v Celju, ki je postal lep praznik slovanske vzajemnosti, sm ože poročali. G. prof. Fabjančič je pozdravil bolgarske pevce v bolgarskem jeziku in poudaril slovansko vzajemnost. Njegove besede pa so vžgale vse, posebno pri mladini, da je vzklikala, objemala brate, tako da se je marsikomu zasolzilo oko. Prof. Leonov je presenetil navzoče s prisrčnim zahvalnim slovenskim nagovorom. Besede ljubeznivega *g. Pese-va pa so izzvenele v veliko bratsko ljubezen do bolgarskega naroda in se zlile v željo, da gradimo v slogi zmagovito bodočnost slovanstva.
Danes ob 8 30 so bolgarski bratje zapustili Celje in se odpeljali v Višnjo vas h g. Gore: čanu, ki je priredil gostom prigrizek. Pevski zbor je pod vodjem Vasilijem Jankovim zapel Davorin-Jenkovo: »Tam v gorice« in Rodno pesem, na kar so se gostje odpeljali v Ivenco, kjer so obiskali ljubitelja bolgarskega naroda g. Ivana Ž e r o v n i k a , ki je 12 let živel v Plovdivu in pomagal prof. Bezenšku v plov-
divski knjižnici.	,
V spremstvu Celjanov so sc nato gostje ob 10 odpeljali na F r a n k o 1 o v o. Majhna vas se je praznično pripravila, vse hiše so imele raz-obešene državne zastave, po cestah pa slavoloki z napisi Bolgoram v pozdrav. Po novi cesti, ki vodi v Bukovje, so prišli gostje ob tO« K rojstni hiši prvega predsednika in soustnnovi-teiia plovdivskega pevskega društva prot Bezenška. Pri kapelici, ki jo jc zidal pokojni prof Bezenšek, je pričakovala goste množica ljudstva s šol. otroki. Na slavoloku so bile napisane besede »Bratom Bolgarom v pozdrav, Bog živi! — Navdušeni otroci so nato obsu i goste s cvetjem in jih z vzklikanjem spremili do Bezenškove hiše, kjer je bil gostom pripravljen prigrizek. Ko so si gostje ogledali hišo, so odšli na F r a n k o 1 o v o, kjer so dobi h pri Šnablu skupno kosilo. Ob 16.30 so bolgarski pevci zapustili Frankolovo in se odpeljali v Maribor.
Navdušen sprejem v Mariboru
Maribor, 18. maja
Z izrednim navdušenjem so Mariborčani sprejeli nocoj drage goste iz Bolgarije, ki so
Osebne vesti
Belgrad, 18. maja. m. S kraljevim ukazom so napredovali v področju gradbenega ministrstva: v ministrstvu samem v 5, skup. za tajnika inženir Valentin Vončina, višji pristav 6. skup. s prvim po-viškom; v 7. skup. inž. Ivan Plesničar, tehnični pristav tehničnega oddelka pri okrajnem načelstvu v Skoplju, in Franc Kuglič, tehničaT pri tehničnem oddelku banske uprave v Ljubljani.
Za gozdarskega višjega pristava 7. skup, )«s napredoval pri okrajnem načelstvu v Krškem inž. Franjo Virnik, pri gospodarskem odseku banske uprave v Ljubljani pa inž. Stanislav Kane. V isto skupino so nadalje napredovali: pri okrajnem načelstvu v Murski Soboti inž. Radovan Zupančič, pri gozdnem odseku banske uprave v Ljubljani pa inž. Stanko Stotošek.
Dalje so imenovani poštni uradniki: Na pošto Zagreb II Antc Kalobira, višji kontrolor 6. 6kup., pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani po službeni potrebi, k pošti Celje Marija Škoilek s pošte Gornji grad. V Gornji grad pa je prestavljena Justina Florjančič, dosedanja uslužbenka na pošti Maribor I. K pošti Belgrad IV je prestavljena na lastno prošnjo Marija Peternel, do sedaj na Jcsenicah.
Z odlokom finančnega ministra sta napredovali pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani v 8. skupino Marija Florjančič, v 9. skup, pa Draga Bol-
Z odlokom generalnega ravnateljstva državnih železnic so po službeni potrebi prestavljeni: v komercialni oddelek generalne direkcije državnih železnic Vinko Gogola, Ivan Pangerc in Franco Rolc, vsi iz oddelka za kontrolo dohodkov pri generalni direkciji državnih železnic.	,
Belgrad, 18. maja, Minister za pošto ie podpisal odlok, 7 katerim' se podlejuje pogodbena pošta na Vidmu pri Krškem gdč. Ani Markovič iz St. Vida pri Stični.
prispeli iz Celja v dveh avtobusih. Mesto se je danes ovilo v zastave in je imelo svečan izgled. Proti 6. uri, za katero je bil napovedan sprejem bolgarskih pevcev, se je zbralo na Kralja Petra trgu na tisoče ljudi, ki so nestrpno pričakovali prihoda slovanskih gostov. Točno ob 6 sta prispela oba avtobusa in tedaj so se iz tisoč grl zaslišali navdušeni pozdravni vzkliki. Goste je pozdravil v imenu Jugoslov,-bolgarske lige predsednik dr. Vekoslav K u -kovec, za njim pa v imenu mestne občine ter župana magistratni ravnatelj Rodovšek. V prisrčnih besedah in lepem nagovoru se je zahvalil za sprejem vodja turneja g. Pešev. Imel je ognjevit govor, ki je izzvenel v misli, da bi zaživela oba bratska naroda slovansko skupnost od Triglava do Črnega morja, Godba »Drava« je zaigrala bolgarsko himno, nato pa so bolgarski pevci zapeli jugoslov. himno. Potem so se gosti razdelili ter je polovica od.sla v hotel »Mariborski dvore, polovica pa v hotel »Orel«, kjer so nastanjeni Kmalu potem so se posamezne skupine bolgarskih pevcev pojavile na mariborskih ulicah, kjer so jih sprehajalci na promenadi živahno in navdušeno pozdravljali. _ Zvečer so bolgarski pevci priredili koncert v veliki dvorani »Uniona«, za katerega so bile vse vstopnice takoj razprodane.
Izza kulis našega nogometa
Belgrad, 18. maja. m. Včeraj je nogometni klub »Concordia« v Zagrebu brzojavno obvestil Jugoslovansko nogometno zvezo, da se je dogovoril s »Slavijo« iz Sarajeva, da bo prvenstvena tekma, ki bi se imela igrati 5. junija, že to nedeljo, dne 22. t. m. Jugoslovanska nogometna zveza na svoji snočnji 6eji ni odobrila tega sporazuma. Ni mogoče razumeti, iz katerih razlogov je »Concordia« želela to nedeljo igrati 6vojo zadnjo odločilno tekmo, od katere je odvisen njen obstoj v zvezi. Posebno pa ni mogoče razumeti tega, če bi morala v nedeljo »Concordia« v tej za njo tako odločilni tekmi nastopiti brez svojega najboljšega igralca Jazbeca, ki bo v nedeljo igral v Italiji v državnem moštvu. Nehote se vsiljuje dvom, da je morebiti »Concordia« na ljubo »Slaviji« ki mogoče želi dne 5. junija igrati kako drugo tekmo, bila pripravljena na to tekmo priti oslabljena, seveda pod nogojem, da se ji že vnaprej zagotovi ena točka, ki je potrebna, da ostane še nadalje v zvezi. Če je temu tako, potem jc že zopet na delu športna diplomacija, ki rovari proti športnemu klubu »Ljubljani«.
PRIZAD ustavlja
nakup pšenice
Belgrad, 18. maja. m. Privilegirana družba za izvoz deželnih pridelkov PRIZAD objavlja, da ne bo kupovala več pšenice na domačem trgu. Cene pšenici so v zadnjem času zelo poskočile ter se je v zvezi s tem podražil v velikih mestih tudi kruh. Dasi imamo še vedno 8.000 do 10.000 vagonov zaloge pšenice, cene še vedno ni6o popustile, ker je ta pšenica v čvrstih rokah, večinoma v rokah veleposestnikov in špekulantov, ki čakajo še na boljše cene. PRIZAD je že sedaj ustavil nakup pšenice, vendar pa bo v primeru, če bi cene pšenici še vedno rastle, začel uvažati pšenico tudi iz inozemstva, kjer je pšenica mnogo cenejša, da onemogoči dobiček špekulantom na račun konsumentov.
General Maric
dospel v Ankaro
Ankara, 18. maja. AA. Anatolska agencija poroča: Jugoslovanski vojni minister general Marič sc je pripeljal v Ankaro s posebnim vlakom ob 10.30. Na železniški postaji, okrašeni z zastavami, 60 generala Mariča sprejeli maršal Čakmak, šef generalnega štaba, poveljnik mesta, generaliteta, odposlanec predsednika vlade Bajarja, državni pod-tajnik pri predsedstvu vlade, kabinetni šef zunanjega ministrstva in mnogo občinstva. Častna četa je izkazala čast, vojaška godba pa je intonirala jugoslovansko in turško himno. Minister Marič se je nastanil v hotelu »Ankara-Palace«.
Smrtna nesreča na Jezici
Na Jezici pri Ljubljani se je zgodila danes popoldne ob 6 smrtna nesreča. Tam imajo ljudje navado, da na majhne vozičke nalagajo ogromne tovore stelje, tako da težko spravijo vozove po razmeroma ozki cesti brez nesreče domov. Danes je dekla Micka, ki služi pri posestniku Dovču, padla e takega voza, zadela z glavo ob zid in ostala mrtva Poklicali so hitro zdravnika dr. Jamska, ki pa je ugotovil, da ima počeno lobanjo in pretresene možgane.
Kosilo v čast diplomatom
Belgrad, 18. maja. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič in njegova gospa sta priredila 18. t. m. v zunanjem ministrstvu kosilo na čast šefom diplomatskih zastopstev v Belgradu in njihovim gospem, Na kosilu 60 bili švedski poslanik Unden z gospo, čilski poslanik Garces Silva z gospo, italijanski poslanik Mario Indelli z gospo, bolgarski poslanik Ivan Popov, holandski poslanik van Iiorn, odpravnik poslov Guldberg, turški poslanik Hajdar Aktaj z gospo, angleški poslanik Campbell, švedski odpravnik, svetnik bolgarskega poslaništva Bogdan Kesjakov z gospo, prvi tajnik grškega poslaništva, prvi tajnik holandskega poslaništva in več drugih visokih zastopnikov belgrajskih poslaništev. Dalje so bili pomočnik zunanjega ministra Ivo Andrič, načelnika zunanjega ministrstva Vojislav Jovanovič in Svetislav Predič, kabinetni šef zunanjega ministrstva dr. Dragan Protič, šef protokola Dušan Marinovič in njegova gos.pa.
Zastopniki prosvetnega ministra pri letošnjih maturah
Belgrad, 18. maja, m. Minister za prosveto je podpisal odlok, s katerim so imenovani za njegove odposlance pri letošnjih maturah:
Na real. gimnazijo v Kranju: Josip Wester, prosvetni inšpektor v pok.
Na Mestno žensko realno gimnazijo v Ljubljani: dr. Lovro Sušnik, načelnik prosvetnega odd. v Ljubljani.
Na uršulinsko žensko gimnazijo v Ljubljani: Marko Bajuk, inšpektor banske uprave v Ljubljani
Na škofijsko klasično gimnazijo v Št. Vidu nad Ljubljano: Janko Leskošek, inšpektor ministrstva prosvete v Belgradu,
Na realno gimnazijo v Mariboru: dr. Leopold Poljanec, načelnik prosvetnega oddelka v pok.
Na državno realno in samoupravno gimnazijo v Murski Soboti: dr. Josip Pipenbacher, gimnazijski ravnatelj v pok.
Na realno gimnazijo v Novem mestu: Bogomil Remec, gimna, ravnatelj v pok.
Na realno gimnazijo v Ptuju: dr. Josip Tocninšek, gimnazijski ravnatelj v pok.
Na frančiškansko klasično gimnazijo v Širokem Bregu: Karel Prijatelj, inšpektor ministrstva prosvete.
Na frančiškansko klasično gimnazijo v Varaždinu: Ivan Alič, inšpektor ministrstva za prosveto.
Nov tržaški škoi
Citta del Vaticano, 18. maja. Sv. oče papež Pij XI. je imenoval za škofa v Trstu msgr. Antona S a n t i n a , škofa na Reki.
Msgr. Anton Santin, ki je zdaj postal naslednik škofu dr. Alojziju Fogarju, ki je, kakor znano, pred tremi leti odstopil, je bil rojen 9. decembra 1895 v Rovinju v Istri. Med vojno ie s starši vred pribežal v Maribor ter je v Mariboru kakor tudi pozneje v .Stični končal svoje bogoslovne študije. V Stični je bil tudi 1. maja 1918 posvečen v mašnika. Prvo sv. mašo pa je bral pet dni potem v cerkvi Regina Pacis na Dunaju. Po vojni je bil imenovan za kaplana v hrvatskem kraju Murmuran pri Kar-nici v Istri, nakar je prišel za kaplana in vero-učitelja v Piilj. Tukaj je poživil Kadtftjiko akcijo ter je bil leta 1931 imenovan ztfslpfno-nika. Eno leto potem je postal župnik v Puljti. Leta 1933 pa je bil od papeža imenovan za škofa na Reki.
Sodniki in osebje okrožnega sodišča
v Murski Soboti predsednik dr. Franc Žiher
Belgrad, 18. maja, m. Pravosodno ministrstvo je izvršilo vse potrebne priprave za organizacijo novega Okrožnega sodišča v Murski Soboti. Novo sodišče bo pričelo uradovati že s 1. junijem t. 1. Imenovan je že predsednik novega sodišča, sodniki in potrebno pisarniško osebje.
Za predsednika novega Okrožnega sodišča v Murski Soboti je s kraljevim ukazom imenovan dr. Fran Žiher, bivši predsednik Okrožnega sodišča v Mariboru, sedaj na razpoloženju. Za sodnike pri tem sodišču pa so imenovani: dr. Josip Tom-bak, bivši sodnik Okrožnega eodišča v Mariboru, sedaj na razpoloženju, Kramer Emil, bivši sodnik Okrožnega sodišča v Mariboru, Metod Koniotar, sodnik okrajnega sodišča v Murski Soboti, Stanko Moškon, sodnik okrajnega sodišča v Murski Soboti, Viktor Prohinar, sodnik okrajnega sodišča v No-
Naš ljubljeni
dr. Ivan
profesor in pisatelj
je davi izdihnil svojo plemenito dušo
Predragega, nenadomestljivega tovariša in iskrenega prijatelja mladine, velikega in nesebičnega domoljuba bomo ohranili v najsvetlejšem spominu !
V Ljubljani, dne 18. maja 1938.
Učiteljski zbor in učenke Mestne ženske realne gimnazije.
vem mestu in Odon Planinšek, sodnik okrajnega sodišča v Kozjem.
Za sodnijske pripravnike pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti so z dekretom pravosodnega ministra imenovani sledeči diplomirani pravniki: Danilo Dobčnik iz Maribora, Karel Tassotti iz Ljubljane, dr. Drago Tribnik iz Maribora in Hubert Repovš iz Ljubljane.
Za kanclista 10. skup. sta imenovana k temu sodišču Ljubo Ferenc, zvaničnik 3. razr., sedaj pri okrajnem sodišču v št. Lenartu in Anton Videč-nik, zvaničnik 2. razr. pri Okrožnem sodišču v Mariboru.
Dalje so prestavljeni k novemu Okrožnemu sodišču v Murski Soboti: Josip Kocijan, pisarniški predstojnik 9. skup. pri okrajnem sodišču v Mariboru, Matija Šemen, kanclist 10. skup. pri okr. sodišču v Marenbergu in Janez Abadič, kanclist 10. skup. pri okrajnem sodišču v Radovljici.
Potrebno število dnevničarjev in služiteljev bo te dni imenovalo predsedništvo apelacijskega sodišča v Ljubljani.
Po odredbi pravosodnega ministra mora Vse osebje, ki je imenovano k novemu sodišču, nastopiti službo v Murski Soboti nepreklicno 18. maja, ker mora sodišče kakor že povedano brezpogojno začeti s poslovanjem 1. junija.
Poleg Okrožnega sodišča v Murski Soboti se je tam ustanovilo tudi državno tožilstvo, ki bo tudi začelo s poslovanjem 1. junija. Za državnega tožilca je tam imenovan s kraljevim ukazom dr. Albin Juhart, namestnik državnega tožilca iz Maribora, za namestnika državnega tožilca pa Ivan Groznik, namestnik državnega tožilca v Novem mestu. Pisarniško osebje pa bo dodelilo predsedništvo apelacijskega sodišča v Ljubljani.
Murska Sobota še nima lastne sodnijske zgradbe za namestitev Okrožnega sodišča in državnega tožilstva. Zato je mestna občina pripravila grad grofa Szaparya, v katerem so sedaj občinski uradi in privatne stranke. Vsi ti se morajo do 1. junija izseliti in bo tam začelo poslovati Okrožno kodišče in državno tožilstvo. Ta namestitev pa bo le začasna, kajti mursko-soboškn občina že pripravlja zidavo lastne justične palače. Do tedaj bodo morali obsojenci Okrožnega sodišča prestajati svojo kazen v mariborski jetnišnici. V Szaparyevem gradu je namreč za zapore premalo prostora, ki bodo komaj zadostovali za zapornike, ki so v preiskavi. Potrebni inventar za opremo novega sodišča in državnega tožilstva je pravosodno ministrstvo naročilo v mariborski kaznilnici.
Ker so bili vsi sodniki mariborskega Okrožnega sodišča postavljeni na razpoloženje, so se te dni izvršila nova imenovanja sodnikov pri tem sodišču. S kraljevim ukazom so imenovani za sodnike pri Okrožnem sodišču v Mariboru sledeči bivši sodniki tega sodišča: Janko Serncc, Josip Lenart, Franc Pečnik, dr. Martin Senior, dr. Alojzij Lešnik, dr. Tomaž Turato, Julij Kuder, dr. Voj-teh Hočevar, dr Vladimir Travner, dr. Josip Čemer, Avgust Habermut, Josip Kolšek, Miroslav Regula in Miloš Lečnik. Predsednik sodišča bo imenovan v prihodnjih dneh. Do imenovanja novega predsednika bo vršil predsedniške poslr najstarejši sodnik Okrožnega sodišča v Mariboru.
K odkritju spomenika kralju Aleksandra v Št, Jurju ob Sčavnici
^mm^mmmmmmmmmmmammmmmmmmimmma^mam
Slovenski lantje polagajo venec
Naši bojevniki v Nahtem
V nedeljo, dne 15. maja, je bil v Naklem pri Kranju tudi ustanovni občni zbor skupine bojevnikov. Udeležilo se ga je veliko število bojevnikov iz Naklega in sosednjih vasi Okroglo, Pod-brezje, Pivke in Strahinja. Na občnem zboru je zastopal Zvezo bojevnikov tajnik g. Lukež Rudolf, prišel je pa na zbor tudi zastopnik sosednje skupine bojevnikov v Kranju liani Karel. Ob 7 zjutraj je zborovanje začel g. Krlžnar Valentin iz Naklega, ki je pozdravil zbrane bojevnike. V lepem govoru je pojasnil pomen bojevniške organizacije. Nato je govoril lov. liani o vojnem tovarištvu in o ciljih, ki družijo bojevnike. Za njim je pojasnil tajnik tov. Lukež v izbranih besedah naloge, ki jih ima Zveza bojevnikov, in na posameznih zgledih navedel primere pravega tovarištva in zgledrie samopomoči, ki jo morajo bojevniki nuditi med seboj drug drugemu, pa tudi vojnim invalidom, vdovam in sirotam Dalje je poudarjal skrb bojevniške organizacije za vojne grobove in spomenike ter orisal načrt za velik vojni spomenik vsem Slovencem, padlim v svetovni vojni, ki ga bodo postavili na Brezjah. Zbrane bojevnike je pozdravil navzoči kanonik g. Šimenc Jožef, ki je s|>oninil bojevnike na prelepe spomenike na francoskih bojiščih, kamor romajo dan za dnem množice francoskega ljudstva, v velikem številu pa zlasti mladina vseli šol. Nato so bila sprejela pravila in je bil izvoljen odl>or, ki mu predseduje invalid Markič Anton, ostali odborniki eo pa iz Naklega in sosednih vasi.
foep
kxo
vcrt*
omenl
vat t
vor o xdrav\e'.
gllf^v^-- ■ Sargov
KALODONT
proti zobnemu kamnu
Preteklo nedeljo so na slovesen način odkrili spomenik kralju Aleksandru v Št. Juriju ob Sčavnici. 0 slovesnosti je obširno poročal že >Poned. Slovenec«. Na naših slikah vidimo ogromne množice ljudi, ki so se udeležili slav-nosti in ki jih cenijo na 7000. — Spodnja slika nam kaže trenotek, ko slovenski fantje polagajo vencc. Ob spomenik. Foto aEisa,, Ljutomer
Hupovalci in naročniki »Slovenca"
še je čas, da boste deležni 152 bogatih nagrad,
ki jih razpisuje „Slovenec" za svoje naročnike in kupovalce
a)	Vsak, kdor do 12. julija t. 1. pošlje 50 izrezkov z rdečim žigom ali pa posebne tiskane znake iz nedeljske priloge, bo prišel v poštev za žrebanje dne 15. julija t. 1.
Vsak izvod »Slovenca med tednom, v prodaji, ima poseben rdeč žig z deteljico na prvi strani lista. — Nedeljski »Slovenec« rdečega žiga nima, ima pa zalo poseben tiskan znak za žrebanje v prilogi, to je na 9. ali 10. strani nedeljskega »Slovenca«. — Mnogi sprašujejo, ali je potrebno žige imeti po vrstnem redu, to je od vsakega dne posebej enega. — Nam je to vseeno; lahko priložite od istega dne tudi dva ali več izrezkov,
b)	Bolj enostavno pa je, da postanete redni naročnik »Slovenca«, tako da se nanj naročite najmanj za tri mesece in plačate do 12. julija t. I. trimesečno naročnino.
c)	Vsi naročniki pod b) in pa sedanji naročniki, ki bodo imeli naročnino plačano tudi za mesec julij, bodo brez nadaljnega vključeni med srečne, ki bodo na dan žrebanja lahko deležni enega od 152 lepih daril.
Nagrade so vredne nad 100.000 din;
zato ne odiašaite in postanite čimprej naročnik f,Slovenca"
Avto s potniki padel 7 m globoko
Stavka v »Kopitarni" v Mestinjah
Mestinje, 18. maja.
V podjetju »Kopitarna« v Mestinju, čigar lastnica je Celjska hranilnica d. d., so vladale nevzdržne razmere. Delavci, in to odrasli, so imeli plačo od 1.20 din naprej, delalo pa se jc do 18 ur na dan in to brez zakonitega 50% pribitka.
Da si delavci pomagajo in pridejo do 6vojih pravic, so se dne 25. februarja vsi, 60 po številu, organizirali v Zvezi združenih delavcev. Podjetje je na to takoj drugi dan vsem delavcem odpovedalo na 14 dni z utemeljitvijo, da mora obrat ustaviti zaradi popravila strojev. Da delavcem zagotovi kruh, je ZZD podjetju predlagala sporazum, v katerem se določa, da podjetje ne bo prej zaposlilo novih delavcev, dokler ne bodo vsi stari, pred pre-kinjenjem dela v podjetju zaposleni delavci, dobili zopetne zaposlitve. Podjetje pa je po dolgem odlašanju ta sporazum odklonilo in se je pokazalo, da so bili odpusti prav v tem času naperjeni proti organizaciji. To se je še jasneje pokazalo po tem, ko je podjetje zopet pričelo z obratovanjem in je sprejelo v delo vse delavce razen 18, med katerimi so bili funkcionarji podružnice ZZD in njeni najaktivnejši člani. To pa kljub temu, da so ti delavci pravi specialisti in 60 nekateri v podjetju zaposleni že dvajset let.
Bili sta dve poravnalni razpravi na okrajnem načelstvu v Šmarju pri Jelšah, na katerih pa ni bil dosežen sporazum. Podjetje ni hotelo pristati niti na skrajšanje delovnega časa, niti na kako drugo rešitev, ki bi dala odpuščenim delavcem možnost zaposlitve. Podjetje je šlo še dalje in je dne 14. maja, medtem ko je bilo odpuščenih že 18 delavcev in je ostale zaposlene delavce nagovarjalo, da bi delali nadure, odpovedalo še ostalim funkcionarjem organizacije in voditeljem tukajšnje ZZD.
Delavstvo se je postavilo na stališče, naj delajo vsi delavci, pa čeprav po skrajšanem delovnem času, ali pa nobeden. Z ozirom na zadržanje pod-
Na „Lovčenu"
okrog Balkanskega polotoka
v.
Rotor — Slovo od jugoslovanskega Jadrana
11. maja.
Dež nas je pospremil iz Gruža in nas i"0^" valovom in zibanju, kakor sem ga slutil pred odhodom. Ce so nekateri prebledeli, jaz med njimi nisem bil: svoje misli sem odvračal od morja in se še intenzivneje oklepal Dubrovnika in svojih zadnjih srečanj na poti v Gruž. Pozdravil sem svojega bivšega tovariša, zdaj profesorja na tamkajšnji gimnaziji in srečal svojo nekdanjo učenko, zdaj uradnico sodišča, ki je hitela v lekarno frančiškanov — eno najstarejših v državi — po zdravila za svojega brala, mojega učenca, ki leži v bolnišnici. Še k nje-mu sem skočil v bolnišnico nad morjem, da mu vlijem poguma za maturo, pred katero stoji, in zadnji hip ujel »Lovčen«. Tako sem z nikšičkimi spomini zapustil Dubrovnik in z dubrovniškimi premagal »mrtvi tok«, ki pa ni terjal veliko žrtev, vsaj lavno nobene ne. Toda tedaj smo zavijali ob Hercegnovcm ž c v Bnko Kotorsko, v najožjo domačijo naše ladje. Dež jc prenehal, sonce se je zasmejalo, sirena jc pozdravila vhod v zaliv in ob obali so zagrmeli topiči. In tako so Bokelji vso pot skozi Boko pozdravljali svoj ponos, svojo najlepšo ladjo, ki plove pod njihovo upravo in njihovim kapitanom Okna ob obali so se odpirala in polnila z obrazi Bokeljcev, starih mornariških družin, roke pa so nehale v "ozdrav naši ladji na njeni prvi poti okrog Balkana. In na pozdrave «o dogovarjali potniki, na topiče in
jetja nasproti delavstvu, ki sc je poslužilo vseh zakonitih možnosti za mirno rešitev spora, ni preostalo drugega kakor stavka. Stavka, ki se je pričela 17. t. m. je torej popolnoma zakonita. V soboto bo že razprava za likvidacijo stavke, ki jo bo sklicala kr. banska uprava, inšpekcija dela.
Zavednemu in vztrajnemu delavstvu želimo v borbi za najosnovnejše delavske pravice popolnega uspeha.
Maribor, 18. maja.
V Slovenski Bistrici se je pripetila avtomobilska nesreča, ki Je po čudežnem naključju ni usodno izpadla za več oseb. Jožko Peternel se jo včeraj dopoldne peljal s svojim tovornim avtomobilom iz Slov. Bistrice na Attemsovo žago v Zgornjo Bistrico. V avtomobilu sta bila poleg njega šc gozdar Hubert Požarnik in Ignac Marčič. Ko je privozil avto na ovinek pri tovarni bakra Znj»-mayer & Gruber, je tam takrat škropil neki delavec cesto. Po cesti je bila razvita 50m dolga gumijasta cev, katero je delavec potegnil na stran, ko je videl, da sc bliža avto. Peternel se je izogibal cevi ter je zavozil bolj na levo, pri tem pa je zadel na mostu, ki vodi čez bistriški potok, ob
„Specialisti" pred sodniki
ograjo in v trenutku so je avlo prekucnil s potniki vred z mosta v potok Padel je 7 m globoko. Pri padcu se je laže poškodoval samo Peternel, dočim sta ostala spremljevalca skoraj nepoškodovana. Pač pa je avlo precej hudo razbit in tudi na ograji mostu je škoda znatna. Bil je zgolj srečni slučaj, da 6e potnikom v avtomobilu ni nič hiii-špga pripetilo, saj bi se padec 7 m glolioko lahko za vse tri s smrtjo končal.
f Dr, Ivan Lah
Pred malim senatom mariborskega sodišča so bile danes zanimive razprave. Na vrsto so prišli namreč sami »specialisti«, ki se bavijo samo z določeno vrslo tatvin. Najprej sta se zagovarjala dva specialista za čebele. Bila sta to 48-letni Vinko Cmrečnjak iz Stanetincev in 48-letni viničar Peter Kos iz Jastrebcev. Oba sta kradla čebele okrog Središča ob Dravi. Obtožena sta tatvin na škodo Franca Laha v Središču, kateremu sta odnesla 3 panje čebel, Kolariču Martinu v Obrežu sta pa ukradla 2 panja čebel, Klobučariu Karlu v Središču pa kar S panjev. Oba sla že večkrat imela opravka s sodnijo zaradi podobnih tatvin. Cmrečnjak je bil obsojen na 10 mesecev strogega zapora, Kos pa na 6 mesecev strogega zapora, oba še povrhu na izgubo častnih pravic za 2 leti.
291elni monter Peršak Franc z Jesenic, ki je prišel kol naslednji na zatožno klop. pa sp je specializiral na tatvine gasilnih cevi. V družbi Martina Senčarja je šel skrivaj iz naše države v Avstrijo ter je tam zagrešil celo vrsto vlomov v gasilske domove. Vlomila sta v gasilski dom pri Sv. Ulrihu, kjer sla ukradla štiri cevi, v Wiesu sta vzela 2 cevi, nadalje sta vlomila v gasilske domove v Dietmansdorfu-Welsdorfu, v Griinberg-
Ascheggu, v Reltenbachu, v Vordersdorfu, v Rie-menebergu-Kahlbachu in slednjič še v Gross-Klei-nu. Iz vseh navedenih gasilskih domov sta pokradla veliko cevi, katere sta večinoma prenesla v Jugoslavijo ter jih skušala prodati našim gasilskim četam. Peršaka so potem izsledili ter so ga danes obsodili na 7 mesecev strogega zapora.
Pogodba v gradbeni stroki podpisana
Včeraj dopoldne so se v dvorane Delavske zboruice zbrali zastopniki delodajalcev in delavcev, ki so končno stilizirali kolektivno pogodbo v gradbeni stroki ler jo polnoveljavno podpisali. Ta pogodba pa velja zaenkrat farno za bi«šo ljubljansko oblast. V imenu delodajalcev so podpisali pogodbo zastopniki Združenja graditeljev, Inženirske zbornice ter Združenja zidarskih mojstrov. V imenu delavstva pa so podpisali pogodbo zastopniki Zveze združenih delavcev, Jugoslovanske strokovne zveze, socialistične organizacije slav-bincev in Narodne strokovne zveze. Sestanku je prisostvoval inšpektor dola inž. Baraga.
možnarje in sirene bokeljskih mornariških objektov pa je odgovarjala sirena »Lovčena«, ki jc še dolgo zvenela v stenah Orjena in Lovčena in bokeljskih gora. Pristali smo z nekakim navdušenjem ob pomolu, ki sc je pokazalo v tem, da smo zlomili zastavni drog sosedne jadrnice, toda ob zvokih ko-torske mestne godbe, ki nas je sprejela s paradno koračnico, in ob pozdravnih vzklikih vsega Kotora, zbranega ob obali, okrašeni z zastavami, 6mo ta sunek smatrali za izraz velike povezanosti, ki jo čuli »Lovčen« do svojega rodnega mesta. Bokeljski stari mornarji v narodni noši in mnogoštevilno predstavništvo črnogorskih cetinjskih kulturnih društev, zlasti pa zastopniki mest Kotora in Cetinja in vojaških oblasti Boke Kotorske, so prišli čestitat na parnik, dočim jc občinstvo pozdravilo svojo ladjo in prve potnike, spremljajoče jo na balkanski progi, ki jo otvarjajo bokeljski mornarji. Mrtva lepota Boke Kotorske je la dan oživela v novem življenju in Lovčen je v soncu gledal na morje, posebno na ladjo, ki nosi njegovo ime.
Medtem pa, ko je lastništvo ladje gostilo predstavnike kotorskih in cetinjskih občin in kulturnih društi v na banketu, o katerem je poročala v naših lislih agencija »Avala«, sem si raje ogledoval Kotor, staro trdnjavo pod Lovčenom, začetek šc slavnejših lovčenskih serpentini, ki sc belč počez čez pobočie skalnate gore kot trakovi, v katere zapletajo na plesu plešoče telo in se ne more izmotali iz njih. Toda na drugi strani pa se dviga navpično navzgor žična vzpenjača, ostala še iz časov, ko jc šla borba za lo nepremagljivo črnogorsko skalo, ki jo jc izročilo v roke sovražnikov samo izdajstvo, ne poraz . . . Blodeč po ozkih ulicah, ki so v vseh pomorskih mestih enake, sem se ustavil ob cerkvi sv. Triiuna, patrona Kotora, sem ogledoval hrvaške
in srbske napise na trgovinah in sklepal na značaj mesta, pa tudi slučajno zašel v staro romarsko cerkev Matere božje, o kateri bi človek mislil, da je pravoslavna. Toda notranjščina takoj razodeva njeno veliko katoliško vrednost, in ko sc cerkvcnik pojavi, takoj veš, da je cerkev atrakcija. In resnično opozarjam nanjo: nc samo, da sla tam prekrasen Krucifix in Pieta iz XV. veka ter oltarna slika sv. Jurija slikarja klasika Carpaccia (ki jc razstavljal tudi v Belgradu na razstavi italijanskega portreta), tam jc tudi grob bokeljskega latinskega pesnika »poetae laureali« Bernarda Pimae in pa shranjeno telo — blažene Ozane, Črnogorke, za katero gre zdaj svetniški proces. In prav ta relikvija jc zanimiva, ne samo zalo, ker je na oltarju v srebrni rakvi ohranjeno pod steklenim pokrovom nestroh-njeno telo blažene Črnogorke, ki je živela pred 550 leti, temveč tudi zalo, ker je rakev, angel na njej ter trije reliefi, predstavljajoči legende iz njenega življenja, delo kiparja Avgustinčiča, Meštro-večevega učenca. Obrazi, upodobljeni v teh legendah, pa predstavljajo ljudi, ki so si največ prizadevali za kult bi. Črnogorke, tako škofa Ucellinija (ribič) in župnika iz Prčuja, kanonika don Nika Lu-koviča, umetnostnega zgodovinarja, ki je spisal življenjepis bi. Ozane in je znani kulturni delavec Boke Kotorske. O njem bom še govoril, ker jc tudi na naši ladji in zdajle celo zelo blizu mene, kar mi še nazorneje predstavlja cerkvico v Kotorju. ki sem jo šc utegnil pogledali, preden smo se odpeljali z vsemi slovesnostmi in poslovilnimi pozdravi iz domače luke. Črnogorci v bogatih nošah so še izstrelili svoje pištole v zrak in zavihteli kape in ob odgovoru sirene smo zapluli skozi Boko, iz katere smo ob Baru in Ulcinju v jutru zaplavali v albanske vode.	td.
Med vrste slovenskih književnikov je včeraj ob 8. zjutraj posegla smrt in napravila občutno vrzel: umrl je dr. Ivan Lah, profesor na mestni ženski realni gimnaziji ter pomemben pisatelj in publicist. Dr. Ivan Lah je zadnji dve leti bolehal za oslabelostjo srca, tej bolezni pa se je krepko upiral in zdelo se je, da bo skoraj okreval. Toda obnovila se mu jo rana, pridobljena v svetovni vojni, in tako je dr. Lah podlegel bolezni. Z njim lega v grob eden najbolj plodovitih naših pisateljev in publicistov generacije Cankarjevih učencev.
Pokojnik se jc rodil 9. dec. 1881 v Trnovem pri Ilirski Bistrici, kjer je bil njogov oče dacar. Starši so se pozneje preselili v Šmarje na Dolenjskem. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani ter jo bil nekaj let gojenec Alojzijevišča. Slavistiko in klasično filologijo ter pozneje pedagogiko jo študiral v Pragi (pri prof. Ditini iu Masarjku), pronioviran pa je bil lela 1910 v Pragi. Potoval je mnogo po Poljski, Rusiji in Balkanu ter se navzel vseslovan-skega duha. Lola 1911 ga najdemo kot urednika dnevnika »Dan«. V začetku vojne je bil konfimran na ljubljanskem Gradu in Mittergrabnu, lela 1917 pa kot vojak poslan na romunsko fronto, kjer je bil ranjen. Prevrat je dočakal v vojaški bolnišnici v Pragi. Nato je poslal časnikar v Mariboru, kjer je pomagal pri organizaciji tamkajšnjega gledališča, lela 1920 pa je prevzel službo profesorja na mestni ženski realni gimnaziji.
Pomembno je bilo njegovo literarno delo. Ze kot petošolec je pričel sodelovati pri »Domačih vajah« v Alojzijevišču in iz lega časa izvira njegova povest »Uporniki*, ki jo jp pozneje predelal ler objavil v Slovenskih večernicah. Nalo jo sodeloval od 1. 1900 dalje v »Domu in svetiK, kamor je napisal celo vrsto kratkih povestic, črtic in novel, v katerih opisuje izgubljene duše. Te |>ovpsti jp pisal pod močnim vplivom ruskih romantikov in rp.ilislov, predvsem Gogolja in Turgpnjeva. Leta 1905 je stopil med solrudnike »Slovana« in 1. 1907 med solrudnike »Ljubljanskega Zvona«. Dr. Ivan Lah je bil po slogu pod vplivom Ivana Cankarja, nadaljeval pa jo Jurčičevo izročilo, saj jo napisni več zgodbic, pa tudi romanov iz slovenskega kmeč-kppga in mestnega življenja ler iz slovenske zgodovino. Znana jp njegova ppska pesnitev »Gospod Ravbar«, ki jp izšla leta 190G v »Domu in svetu in »Vaška kronika«-, ki vsebujo slike iz reformacije. Njegovo največje delo so »Brambovci?, roman v dveh delih, ki ga jp izdal 1910 in 1911 pri Slovenski Matici in ki ojiisujo naše kraje v francoskih časih Pomembna je tudi drama »Noč na Hmelj' niku«, ki je izšla lota 1921, dalje . Roman o gospe Ani in študentu Avu liiu , v stare korotanske čase sega roman »Angplar Hi'dar«, ki je izšel lela 1922 v »Ljubljanskem Zvonu« ter pozneje v knjigi, potem srednjeveški roman v verzih »Gabrijan in Sembilja« ter povest iz turških časov »Signiovo maščevanje«, ki je izšla leta 1931 v Ljubljani: Udejstvoval se je tudi v mladinski literaturi. Leta 1917 jp napisal vojno otroško povest Dore«, polom pravljično igro »Pepeluh«, ki ima izrazilo slovansko politično tendenco, ter vpč drugih mladinskih prizorov.
Pomembno je tudi njpgovo publicistično (IpIo. Objavil jp vse polno podpisanih Člankov v »Domu in svetu t, v »Slovanu . v ^Ljubljanskem Zvonu«,
(Vndalipvnnip na strani I snnd.iil)
Kaj pravite ?
Na praznik povišanja sv. Krila je sv. oče v Caslelgandolfu, svojem letnem bivališču, ob nekem nagovoru obžaloval, da je baš la dan Bim okrašen s križi, ki niso krščanski. Papež je pri tem mislil na kljukasti križ.
Toda na dan, ko je Hiller odhajal iz Italije, pa je v svetu vzbudil veliko pozornost uvodni članek, ki naj bi ga napisal vodilni italijanski dnevnik »Popolo d'Italia« in ki naj bi v skrajno sovražni in strupeni obliki napadel papeža zaradi njegovega govora. Vest in besedilo uvodnika je razširila pariška časnikarska agenca »Havas*. — Vendar pa se je že po nekaj dnevih izkazalo, da »Popolo d'Ilalia« kakega takega članka sploh nikdar ni priobčil in da si ga je judovska Ijudsko-fronlaška »Havas« enostavno izmislila z očitnim namenom, povzročiti intrigo med odnošaji duhovne in posvetne oblasti v Italiji.
Ta potvorba pa ni edina, ki si jo je v zadnjem času dovolila »Havas«. Pred nekaj dnevi je ista agenca razširila novico, da je general Franco dal ustreliti v Saragosi generala Yagueja, ki je eden najsposobnejših vojskovodij narodne Španije, ki je s hitrimi operacijami svoj čas osvobodil To-ledo in v letošnji pomladanski ofenzivi zavojeval Lerido. — Tudi la Havasina vest je bila grda laž, saj je še včeraj general Yague dovolil razgovor inozemskim časnikarjem.
Naši bravci tudi še niso pozabili, kako je pred nekaj tedni pariški ljudsko-frontaški dnevnik »Ere Nouvelle« razširil vest o napadih »Giornale d'Ila-lia.< na sedanjo Stojadinovičcvo vlado, češ da so Italijani nezadovoljni, »ker sc Jugoslavija ne pre-snavlja dovol) hitro po fašističnem vzoru, kar je obljubil Stojadinovič v Rimu, da se bo čimprej zgodilo«. — Tudi la novica je bila popolnoma zlagana in grda intriga, ki naj bi vrgla senco na sedanje politične voditelje naše države.
Žc is teh primerov je razvidno, da gre za sistem, ki se ga poslužuje komunizem pod krinko xdemokratske' ljudske fronte* in ki ima za cilj z dobro premišljenimi lažmi vzeti svojemu nasprotniku dobro ime, zasejati kar mogoče veliko nasprotij in sovraštva med narode, da bi lako tem laže dosegel svoje temne cilje. Komunistična ljudsko-frontaška politika je zgrajena na laži (češ da se bori za demokracijo) in sc vzdržuje s samimi lažmi. »Lažite, vztrajno lažite, vedno nekaj ostane!«, to je geslo komunistične propagande.
Kaj pravite, ali ni v lakih časih ljudem dvakrat bolj potreben pošten, resnicoljuben in od lažnivih internacional neodvisen tisk, ki je stalno na straži proti mogočni mednarodni propagandi laži in neresnice!
Suho podnetole
_ za revmaflihe!
Vlažen zrak Škoduje revmatikom. Na obilni sončni svetlobi se revmntik takoj dobro pocnti. V PIEftTAN Y-u, kopališču za revmatične, ki lezi v Široki dolini reke Vaga, sije močno sonce 1078 nr na leto. PieStatisko sonce je 7.a zdravljenje revinatizma, iSijasa skoro toliko važno kot znamenite kopelji toplote. - Pojdite tudi Vi letos v kopališče	_ V _ _____
PIESIHNl
(C< hoslovosha) v dolini reko Vaga, kler vlada mir. Ilotel s perisionom od Kč 50"-, z zdravnikom in blatnimi kopelji od Kč 85'- naprej. Informacije PleSlanu biro, Dcoarad, Maršala IMIsudskog 22
Iz banovinske službe
Napredovali so: banovinski računski inšpektor banovinske bolnišnice v Mariboru Rihard Kokalj za banovinskega glavnega arhiva v V. položajni skupini, za banovinskega glavnega arhivarja v VII. položajni skupini Povše Ela pri banski upravi v Ljubljani, za banovinskega tehnika v VIII. položajni skupini Pirko-vič Alojzij pri komisiji za agrarne operacije v Ljubljani, za banovinskega pomožnega tajnika v VIII. položajni skupini Pivk Angela pri banski upravi v Ljubljani, za banovinskega arhivskega uradnika v VIII. položajni skupini černič Drago pri banski upravi v Ljubljani, za banovinsko učiteljico v VIII. položajni skupini Grošelj-Fabjan Nada na dekliškem zavodu Vesna v Mariboru, za zdravnika združene zdravstvene občine Šmarje pri Jelšah v VIII. položajni skupini je postavljen dr. Loger Viktor. Za banovinske uradnike pripravnike v VIII. položajni skupini so postavljeni: inž. Lali Franc, inž. Kobler Karel, inž. Stegu Milan, inž. Pre-zelj Marjan, inž. Kune Marjan, inž. Stepančič Maks in inž. Murko Stanko, vsi pri banski upravi v Ljubljani. Za banovinska uradniška pripravnika v VIII. položajni skupini sta postavljena pri banovinskem zavodu za raziskavanje m zdravljenje novotvorb v Ljubljani .dr. Štrancar Alojzij in dr. Novak Franc. Za banovinskega pomožnega knjigovodjo v IX. položajni skupini je napredoval Reščič Abel pri banski upravi. Za banovinske uradniške pripravnike v IX. položajni skupini so postavljeni pri banski upravi v Ljubljani: Prah Oto, Kozina Slava, Košir Franc, Lilik Miroslav, Smolej Anton in Pavlič Josip. Za banovinskega uradniškega pripravnika v IX. položajni skupini je napredoval Rouko Jože pri okrajnem cestnem odboru v Dolenji Lendavi. Za uradniškega pripravnika v IX. položajni skupini je postavljen pri komisiji za agrarne operacije v Ljubljani geometer Vuga Ivan, pri okrajnem cestnem odboru v Slovenskih Konjicah pa Oblak Franc, Za banovinske uradniške pripravnike v X. položajni skupini so postavljeni: Bratun Ivan pri upravi banovinske zaloge šolskih knjig in učil v Ljubljani, Forčesin Dora na banovinskem zdravilišču Golnik, Mohar Karel pri okr. cestnem odboru v Konjicah, Seme Milan pri banovinskem zavodu za zdravljenje novotvorb v Ljubljani in Krečič Alfonz pri banski upravi v Ljubljani, Za banovinskega služitelja II. skupine pri banski upravi je postavljen Marušič Franc.
V Rim
Koledar
Četrtek, 19. maja: Peter Celestin; Prudencia, devica.
Petek, 20. maja: Bernardin Sienski, spozna-valec; Plavtila.
f Notar Karel Pleiwetss
Včeraj zjutraj jc v Ljubljani na svojem stanovanju v Šelenburgovi ulici v 75. letu starosti zatisnil svoje oči splošno znani notar gosp, Karel Pleiweiss. Rajni se je rodil v Kranju, kjer je obiskoval takratno nižjo gimnazijo, višje razrede pa je končal v Ljubljani, nakar 6e je vpisal na pravno fakulteto na dunajskem vseučilišču. Po večletnem službovanju kot notarski kandidat je dobil notarsko mesto v Radečah pri Zidanem mostu. Pozneje se je preselil v Višnjo goro, nato v Novo mesto in nazadnje v Ljubljano. Rajni je bil odličen pravnik in notar, soustanovitelj društva »Pravnik«, čigar član je bil 40 let. Bil ie izredno družaben in zabaven. Posebno se je zanimal za slovenske narodne cerkvene pesmi, zlasti za božične in velikonočne, ki jih je marljivo zbiral, in imel silno bogato zbirko te literature.
Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 5 popol dne iz hiše žalosti na pokopališče k Sv. Križu. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje'
Osebne vesti
= Poroka. V ljubki podružni cerkvi sv. Duha pri Stari Loki sta se 15. maja poročila g. Viktor Grač-n e r, ban. rač. inšpektor, in gdč. Valerija Jenko. Priči sta bili ženinov brat g. Drago Gračner, višji kontrolor drž. žel., in brat neveste inž. g. Slavko Jenko. — Mlademu poročenemu paru želimo polno blagoslo va na življenja novi poti!
= Iz policijske službe. Za policijske stražnike III razreda pri predstojništvu mestne policije v Mar boru 60 postavljeni stražniki pripravniki: Bobnar Franc, Možek Anton in Podržaj Janez, Premeščeni so bili od predstojništva mestne policije v Mariboru h kjm.sa-riatu žel. in obmejne komisije v Mariboru podnadzor-niki policijskih agentov Ncžič Josip, Saksidi Franc in Fradel Franc ter policijski agent Penko Pavel.
pisal je predvsem o slovanski literaturi, o sloven ski literarni zgodovini, o šolstvu in vzgojeslovju ocenjeval je slične publikacije itd. Zaslužen je zlasti kot informator Slovencev o slovanskih slovstvih, predvsem o češkem, ruskem in poljskem slovstvu. Pisal je prav do zadnjega v različno časopise ter tudi dnevnike.
Kot pripovednik je imel gladko tekoč slog s-širokim pripovedovalnim konceptom. Njegove knjige je ljudstvo prav rado čitalo. Bil jc tudi izvrsten pedagog ter je bil med svojimi učenkami zelo priljubljen. Nekaj časa je poučeval tudi na realki-Zlasti je znal svojim učencem nazorno in lepo go voriti o zgodovini slovenske literature.
Življenjsko delo pisatelja dr. Ivana Laha je tolikšno, da si je ustvaril trajen spomenik v naši zgodovini. Politično in svetovno nazorno nam je bil v zadnjih treh desetletjih na nasprotni strani, vendar pa je bil izredno fin in strpen mož, lako da ni imel najbrž nobenega sovražnika. Naš narod bo zaslužnemu dr. Ivanu Lahu ohranil trajen spomin. Žalujočim naše iskreno sožalje I
z novim modernim avtobusom preko Udin, Padove, Bologne, Firenze v Rini ter nazaj preko Pize, Genove, Milana, Brescie, Gardskega jezera, Verone, Padove, Benetk, Trsta, Postojne. Vožnja traja 11 dni. Odhod 17. junija. Cena z vso oskrbo v zelo dobrih hotelih 2600 din za osebo. — Podrobne
informacije daje Alp-avto d. z o. z., Bled.
obogatil 6 to zbirko izdatno cerkveno glasbeno literaturo. Pesmi za pobožnost in češčenje presvetega Srca nimamo mnogo, ta pobožnost se pa vedno bolj širi. Zato nam je pričujoča zbirka še posebno dobrodošla, Za prve petke in nedelje v mesecu, zlasti še v juniju, ki je posvečen božjemu Srcu, bodo te pesmi izborno služile. Pesmi so sicer preproste, a zložene v pravem cerkvenem slogu in pobožnem sluhu, kakršnega ljubi naš verni narod. V6e so pevne in zelo melodiozne, prav za naše zbore, ki ljubijo lepo harmonijo brez trdih in pustih disonančnih posto-pov. Pesmi prav toplo priporočamo in želimo, da bi se mnogo izvajale in pele. Dobijo se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
DOLENJSKE TOPLICE 38°C
Tisoči zahvalnih pisem! — Zdravljenje s kopelml direktno na vrelih, ki dajo 8 milij. litrov izredno zdravilne visoko radioaktivne vode dnevno. Lepi lzprehod^ krasna okolica^ polna Iglastih gozdov, Pension s kopeljo že od 45 din dalje. Zahtevajte prospekte.	Na razpolago kopallšnl avto,!
— Razlika je med razstavo in razstavo. Zadnja leta naši podjetni obrtniki prirejajo v mnogih krajih obrtniSke razstave, ki pa včasih ne žanjejo dovolj uspehov v primeri s pripravami in žrtvami': obisk ni zadovoljiv in sklenjenih je premalo kupčij. Tega pa ne more nihče trditi o pohištvenih razstavah na ljubljanskem velesejmu. Obisk je vselej izredno lep in tudi kupčijski uspehi so zadovoljivi. Zato so mnogi razstavljal« že dolga leta stalni. Obiskovalci znajo pravilno ceniti to razstavo, ker se zavedajo, da je razstavljeno vselej v resnici izvrstno blago. Razstavljala se
5. Junija - Binkoštna nedelja
VSI v
VELIKA
POSTOJNSKO JAMO K5a
Posebni vlaki iz Ljubljane, Maribora, Jesenic in vmesnih postaj
Prijave se sprejemajo pri PUTNIKU v Ljubljani, Tyrševa c. 11, Telefon št. 24-72, v Kranju in na Jesenicah ter pri PUTNIKU v Mariboru in v Celju
—	Delu današnje naklade smo priložili položnice Protituberkulozne zveze v Ljubljani, ki prosi, da bi se naši čitatelji odzvali njeni prošnji za prispevek v letošnjem protituberkuloznem tednu. Potrebe Zveze so velike in je zaradi tega prisiljena apelirati na javnost. Denarni prispevki se tudi lahko pošiljajo po uradnih položnicah, ki se dobe na vsaki pošti. Treba je napisati naslov: Piotituberkulozna zveza, Ljubljana, ček. račun št. 15.531.
—	Blaž Potočnik, pok. šentviški župnik, znamenit slovenski buditelj, pesnik, pevec in pisatelj, je bil tudi izumitelj. Prav on je izumil lahke vozičke na dveh kolesih, s kakršnimi še danes naše brhke mlekarice dovažajo mleko v Ljubljano, četudi je tem vozičkom že začel resno konkurirati tricikel. Na letošnjem pomladanskem velesejmu od 4. do 13. junija bodo naši kolarji razstavili lako lepe take vozičke, da bo zaigralo srce vsaki mlekarici, ki pa bo mogla izbirati tudi med tricikli, ki so jih prav zanje izdelale naše tovarne.
—	Za vsakega nekaj bo obrtniška razstava v Berlinu. Izlet od 25. maja do 3. junija bo obenem krožno potovanje, tako da bo vsak poleg Berlina videl še druga važna industrijska mesta kakor Dunaj, Prago, Leipzig, Niirnberg in Miinchen. Za nameček pa še vidimo Berchtesgaden, Konigsee in Glocknerstrassc. Prijavite se takoj v izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, hotel »Slon«, tel. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice!
hočejo čimbolj izkazati ne le pred obiskovalci, temveč tudi drug pred drugim. Prav dobro vedo, da bi tovariši upravičeno kritizirali njihove izdelke, ako bi ne bili takšni, da bi lahko bili ponosni nanje vsi kakor eden. Da, med razstavo in razstavo je razlika; s pohištveno razstavo na velesejmu se posebno ne more kosati kakšna druga razstava. O tetn se boste lahko prepričali tudi na pomladnem Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. junija.
»Naš dom« v vaš dom!
Zahtevajte prvo številko na ogled, do konca maja se lahko udeležite še žrebanja. Dobitek celotna zbirka Kari Maya! Celoletna naročnina znaša samo 20 din. Dosedanje čudo: Vsak, ki je naročil list na ogled, ga je obdržali Poizkusite šo vi, stane vas itak nič, če vam ne ugaja. Pišite na upravo: »N a š do nu, Maribor, Kproška cesta št. 5.
Kopališče Luhacovice,C.$.R.
Odličen zdravilni vrelec.
Najmodernejše urejen inha-latorij v Evropi.
Naravne kopeli ogljikove kisline.
Odlično vodno zdravljenje z močvirnimi in žveplenimi kopeli.
Informacije in prospekte pri
direkciji kopališča
LMHAČEVaCE, t. S. R.
—	Izpremembo rodbinskega imena je dovolila kr, banska uprava dravske banovine Alojzu Mulec, trg. pomočniku, pristojnemu v občino Št. Jurij pri Celju, celj. okolica, v Snoj; Štefaniji Mikunda, pristojni v občino Maribor, v Strand; Ani Parkelj, tovarniški delavki v Ljubljani, pristojni v občino Kresnice, litijski okraj v Bartelj in Feliciti Mavrič, pristojni v občino Videm-Dobrepolje, kočevski okraj v Ravnik.
—	Vinogradniki se opozarjajo, da v obrambi proli peronospori poškropijo vinograde v teku prihodnjih desetih dni. Škropljenje naj izvršijo temeljilo s pravilno pripravljeno bakreno-apneno brozgo po že objavljenih navodilih v strokovnem časopisju. — Banovinski vinarski in sadjarski zavod v Mariboru.
—	Na Sušak in Rab ob trsatskem romanju o binkoštih s posebnim vlakom in posebno ladjo. Najprijelnejše prazniško potovanje pod ugodnimi pogoji: 165 din; do posebnega vlaka polovična voznina! Prijave in vplačila do 25. maja. Navodila pošlje brezplačno »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
—	Zapadlost plačilnih nalogov. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja, da zapadejo v plačilo vsi plačilni nalogi, ki eo bili te dni dostavljeni delodajalcem. Urad mora brez-jiogojno varovati likvidnost in poceniti svoje poslovanje. Zalo v Itodoče ne bo več pošiljal o|>omi-nov in izvlečkov. Proli zamudnikom bo urad v zakonitem roku uvedel po zakonu dopustne izter-jevalne postopke. Ugovori ne odlagajo plačila.
—	Deset pesmi v čast presv. Srcu Jezusovemu. Za mešani zbor zložil Vinko Vodopivcc. Part. 15 din, glasovi po t din. Na lepo novo besedilo cerkvenega pesnika gosp. Vinka Beleta jc zložil naš znani skladatelj »Goriški slavcc« 10 lepih napevov, osvežil in
—	Dober okus je posebna prednost Darmola, sredstva za odvajanje. Poleg tega učinkuje Darmol blago in brez bolečin. Zato ga odrasli in otroci radi uživajo. Ogl. reg. S. Br. 7009/1936.
—	Pri zaprtja, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčicet.
Ljubljana
V četrtek, dne 19. maja 1938.
Gledališče
Drama. Četrtek, 19. maja: »Aleksandra«. Zadnje gostovanje bolgarskega operetnega Kooperativnega teatra. Izven. Cene od 40 din navzdol. — Petek, 20. maja: »Zenitev«. Premiera. Premierski abonma. — Sobota, 21. maja: »Lopovščine«. »Snubač«. Red B. — Nedelja, 22. maja: »Zenitev«. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
Opera. Četrtek, 19. maja: »Rigoletto«. Red četrtek. — Petek, 20. maja: Zaprto. — Sobota, dne
21.	maja: »Manon Lescaut«. Red A. — Nedelja, dne
22.	maja: »Madame Sans Gene«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol.
Prireditve in zabave
Zopet bomo imeli lop zborovski koncert, in
sicer prihodnji petek, dne 27. t. m. Kakor vsako leto, bodo tudi tokrat nastopili naši Krakovčani in Trnovčani, zbrani v svojem pevskem zboru. Na njihov koncert že danes opozarjamo.
»Slovenska produkcija« je naslov prireditve ljubljanskega drž. konservatorija, ki bo jutri v petek, 20. t. m., ob četrt na 7 zvečer v veliki Filh. dvorani. Na produkciji nastopijo gojenci so-lopevskega. klavirskega in violinskega oddelka ter izvajajo izključno le dela naših domačih avtorjev. Že iz tega ozira je ta produkcija izredno zanimiva in obisk priporočljiv. Med drugim sta na sporedu tudi 2 skladbi konservatorista Jurija Gregorca iz kompozicijske šole prof. Osterca. Podrobni sjx>red se debi v knjigarni Gl. Matice, velja 3 din in je obenem kot vstopnica.
V nedeljo dopoldne ob 11 nastopijo naši najmlajši, ki posečajo otroški glasbeni vrtec, posebni oddelek šole Glasbene Matice. Vrtec vodita gospe Ilerla Kralj-Arko in Mira Vakselj. Nastop gojencev otroškega vrtca bo v Htibadovi pevski dvorani jioslopja Gl. Malice. Spored se dobi v knjigarni Gl. Matice.
Predavanja
Šempetrsko prosvetno društvo vabi k predavanju g. ravnatelja Zora o svetovni razstavi v Parizu, ki bo drevi jjo šmarnicah.
Sestanki
Fantovski odsek Sv. Jakob ima drevi točno ob 8.30 svoj redni sestanek. Na sporedu zanimivo predavanje. Pridite vsi in točno!
Fantov«ki odsek Sv. Peter ima danes zvečer pa šmarnicah redni sestanek s predavanjem. Predaval bo g. ravnatelj Zor o pariški razstavi. _ Pridite točno in vsi I
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr Kmet, Tyr-ševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova 7.
Dijaška kongregacija
za Bežigradom
Ljubljana 18. maja. Niso še izzveneli akordi slavnostnih himen ob 30 letnici jezuitske kongregacije v Ljubljani, žo nam od daleč prihajajo glasovi veselja ob rojstvu nove dijaške kongregacije v Ljubljani. Vse to je dokaz, da je kongregacijska ideja pri nas živa in aktualna.
Z novo gimnazijo za Bežigradom eo tudi za njeno dijaštvo v verskem in moralnem oziru vstala nova vprašanja. Kako ga zaščititi pred ma-terializmom naših dni, kako kljub pritisku časa vzdržati med mladim rodom pravice duha. Vero-učiteljem gimnazije se je zdelo, da je treba poseči po najlepšem in najbolj izkušenem sredstvu — po kongregaciji za dijake. 300 letna skušnja uči, da bo mladina, v marijanski šoli vzgojena, Bogu i narodu dajala svoje najboljše moči. Tako je res prišlo do ustanovitve dijaške• kongregacije na III. realni gimnaziji, ki jo je potrdil g. škof 9. marca t. L, v Rimu pa so jo pridružili najstarejša kongregaciji pet dni pozneje. Vsi prijatelji zdravega krščanskega duha med sodobno mladino se bodo tega dogodka gotovo zveeelili.
V	proslavo svoje ustanovitve priredi kongre-gacija Marije Srednice vseh milosti slavnostno akademijo v Rokodelskem domu v soboto 21. t. m. ob 8 zvečer, in prvi slovesni sprejem v nedeljo 22. t. m. ob 5 popoldne v cerkvi sv. Cirila in Metoda. K slovesnosti vljudno vabimo.
Mednarodni mladinski tabor v Ljubljani
V	zadnjih dneh meseca junija 1938 se vrši v Ljubljani mednarodni mladinski tabor in mednarodne tekme. Ker bo v teh dneh Ljubljana polna tujcev iz naše države in zamejstva, ne bodo mogli dobiti vsi prenočišč v hotelih.
Zato prosi stanovanjski odsek za mladinski tabor, da mu ljubljanski prebivalci naznanijo, ako bi za časa prireditvenih dni mogli odstopiti kako sobo domačim ali tujim gostom. Vsak naj v prijavi točno navede ulico, hišno številko, stopnišče, nadstropje, število sob in postelj ter ceno za 6obo (posteljo) za eno noč.
Prijave je poslati na: Stanovanjski odsek za mladinski tabor, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7.
Tam se sprejemajo prijave tudi osebno. *
1 Prijavite čimprej sobe, ki jih morete odstopiti za čas od 10. do 13. junija kongresnemu odboru 1 Sobe prijavite pri svojem trgovcu ali pa stanovanjskemu odseku za III. vsedržavni trgovski kongres v Ljubljani, Trgovski dom.
1 Popisovanje šoloobveznih otrok in pa popisovanje mladeničev od dopolnjenega 14. do dopolnjenega 20. leta le počasi napreduje, zato pa opozarjamo hišne lastnike in upravitelje, naj dobljene tiskovine izpolnjujejo čim natančneje in vestn^je. da ne bo sitnih posledic in glob. Podatke je treba pisati s črnilom in razločno.
Rokavice, nogavice, Karničnik, Nebotičnik.
I Fordova karavana v Ljubljani. Včeraj dopoldne je dospela v Ljubljano Fordova propagand-dna karavana, to je skupina 11 novih avtomobilov, ki ima namen, da poveča med prebivalstvom zanimanje za Fordove avtomobile. Karavana se je ustavila na Kongresnem trgu, kjer bo ostala do petka. Med občinstvom je vzbudila veliko zanimanji ter je Kongresni trg ves čas poln radovednežev, pa tudi strokovnjakov, ki si ogledujejo nove Fordove modele. Karavana obsega lep in praktični avtobus ter nekaj tovornih in zelo lepih osebnih vozil. Razvoj avtomobilskega vozila v zadnjih letih 6e pozna tudi pri Fordu, saj so ta vozila povsem drugačna, kakor smo si jih predstavljali še pred 5 leti pod »fordom«.
Kvaliteta in cena
našega blaga je — brez pretiravanja — ustrezajoča okusu in žepu vsakogar. Manufaktura
BRATA VLAJ, woifova ulica 5
1 Prijet vlomilec. V Židovski stezi št. 4 so stranke v podstrešju zasačile nekega moškega, ki je tja vlomil. Vlomilec je hotel pobegniti, toda stražnik ga je dohitel na kolesu in ga odvedel na policijo. Vlomilec je Stalko Dizdarevič iz Tuzle, ki je izgnan iz Ljubljane, se pa vedno vrača v naše mesto, kjer krade na debelo.
1 Cvetličarna Bajt se je preselila v Frančiškansko ulico. »Roža«.
1 Dve nesreči. V Kolodvorski ulici je včeraj povozil neki avtomobilist 58-letno Antonijo Kan-tetovo, ženo železniškega upokojenca iz Nemške vasi pri Trebnjem. Kantetova je bila nezavestna. — V tovarni parketov v Linhartovi ulici je padel s kope lesa 30-letni delavec Ivan Jakšič, stanujoč v Belgrajski ulici 6. Dobil je notranje poSkodbe.
1 Kolarje, kovače in druge obrtnike opozarja mestno poglavarstvo, naj ne izdelujejo več voz z nepredpisnimi ozkimi platišči, ker bo njih uporaba JK) 1. aprilu 1939 gotovo prepovedana. Hkrati pa opozarjamo tudi kupce voz na to prepoved vozov z ozkimi platišči. Podrobnosti dobe obrtniki v 6vojih združenjih in v obrtnem oddelku mestnega poglavarstva.
1 Tatvina žarnic se je zlasti po svetokrižkem okraju tako razpasla, da zlikovci mestni občini delajo prav znatno škodo, poleg tega so pa tudi vzrok, da se občani po nepotrebnem vznemirjajo zaradi pomanjkljive razsvetljave. Ravnateljstvo mestne elektrarne prosi, naj občinstvo pazi na tatove in takoj vsakega prijavi najbližnjemu stražniku ali pa ravnateljstvu mestne elektrarne.
Novo mesto
Podružnica ZAKŠ Novo mesto priredi 26 t. m. ekskurzijo na Gorenjsko. V poštev pridejo Polče, Bled, Brezje, Naklo itd Natančna pojasnila dobite pri tajništvu ZAK5. Voznina tja in nazaj znaša 70 dinarjev. Prijave se upoštevajo do 20. t. m.
Mesto venca na grob pok. lekarnarja Josipa Berg-manna je daroval za občinske reveže g. dr. Slavko Perko, zdravnik v Celju 150 din.
Slovenj Gradec
Akademija na dri. meščanski šoli v Slovenjem Gradcu. Drž. meščanska šola v Slovenjem Gradcu priredi v nedeljo, dne 22. maja, ob 16 v Slovenjem Gradcu veliko akademijo. Poleg pevskih in telovadnih točk bodo prvič na programu tudi orkestralne. Ves program ie zelo pester in bogat. Prijatelji mladine iskreno vabljcnil
Anketa o našem kmetijstvu
Da ugotovi sedanje stanje našega kmetijstva in pota za njegovo izboljšanje, kar je življenjske važnosti za slovenski narod, je kr. banska uprava v Ljubljani sklicala veliko anketo strokovnjakov o našem kmetijstvu. Anketa se bo začela dne 30. maja ob 10 dopoldne z nagovorom bana g. dr. Marka Natlačena, nato pa bo referiral tajnik Kmetijske zbornice g. dr. Jože Lavrič o našem kmetijstvu in strokovnem gospodarstvu. Anketa bo v Trgovskem domu v Ljubljani. Naslednji dan pa se bodo začele razprave odsekov. Agrarno-politični odsek bo imel svoja zasedanja 31. maja (referenti gg. dr. Ivan Pless in Alfonz Besednjak), 1. junija (Fran Gabrovšek in Jernej Božič), 2. junija (Fran Erjavec, Josip Dolinar in dr. Leo Hribar), 3. junija (dr. Anton Šapfa in dr. Valenčič Vlado). Temu odseku je predsednik inž. Anton Podgornik in zboruje v Delavski zbornici.
Agrarno-tehnični odsek bo zasedal v Trgovskem domu pod predsedstvom inž. I.amberta Murija. Referenti so naslednji gg.: 31. maja: inž. Bogdan Pahor in inž. Stanko Sotošek), 1. junija: inž. Edo Fugina, inž.
Hočevar Alojz, 2.junija: inž. Alfonz Pire, inž. Vladimir Remec. Agramo-tehnični odsek anket se bo nato razdelil v poljedelski in živinorejski pododsek,
V poljedelskem pododsdtu bodo pod predsedstvom g. inž. Rada Laha poročali tile referenti: 2. junija: inž. Primož Simonič, inž. Franc Mikuš, 3. junija: Vladioiir Kuret in Franjo Kafol. Živinorejski pododsek pa bo pod predsedstvom inž. Murija poslušal tele referente: 2. junija: inž. Ivana Oblaka, inž. Jožeta Erpiča; 3. junija inž. Ivana Oblaka.
Kulturno-socialni odsek ankete bo vodil načelnik g. Anton Kosi. Zborovanje bo v dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Referirali bodo: 31. maja: Jože Krošl, Ludvik Puš, 1. junija: Franjo Baš, Filip Uratnik, 2. junija: Hrvoj Majster, dr. Ivo Pire, 3, junija: Jože Okorn in dr. Ivo Pire.
Ob tej priliki nameravajo prirediti v Ljubljani skupno zborovanje tudi kmetijske zbornice iz ostale države, kjer bodo razpravljali o sodelovanju med posameznimi zbornicami.
Pogodba KDE s IPD
Ljubljana, 17. maja.
S smotreno elektrifikacijo Slovenije, ki jo je izvajala v zadnjih letih banovina po Kranjskih deželnih elektrarnah, je narasla poraba električnega toka tako zelo, da so bile zlasti pozimi elektrarne, ki so dajale tok KDE, popolnoma izrabljene. Tudi Velenje, ki je v veliki meri oskrbovalo KDE z električnim tokom in ki naj bi služilo tudi za rezervo, je bilo že zadnjo zimo popolno obremenjeno. Zaradi tega so KDE nujno morale misliti ali na graditev lastne velike električne kalorične ali hidrocentrale ali pa iskati stika z že obstoječimi elektrarnami, ki razpolagajo z zadostnimi množinami električnega toka.
Elektrifikacija podeželja, zlasti Dolenjske in Štajerske v zadnjih letih je deloma izpolnila davne želje prebivalstva, hkrati pa odprla nove zahteve po elektrifikaciji. Tudi industrija, ki se je v zadnjih letih vedno bolj pogosto priključevala na banovin-ske elektrarne, še marsikje čaka na priključek in tako je bilo treba misliti na to, da KDE dobe na kar najhitrejši način novega in močnega dobavitelja električnega toka. Dočim so banovinske elektrarne razširjale svojo mrežo po Sloveniji in tako postale če nc večji, pa vsekakoT najvažnejši posredovalec električnega toka v Sloveniji, saj so razpredle svoje omrežje že skoraj v vse predele Slovenije, je Trboveljska premogokopna družba zgradila novo moderno kalorično elektrarno za novih 12.500 kilovatov. TPD je imela sicer svojo elektrarno, v kateri sta bila dva agregata po 6000 in 3000 kilovatov. Vendar je začasno, jemala deloma tok tudi od falske elektrarne od velike transformatorske postaje v Laškem. Ker so se pa leto za letom bolj glasno javljale zahteve javnosti in oblasti, naj TPD vendar enkrat uredi že svoje čistilne naprave tako,^da ne bo Sava onesnažena tako strašno, je TPD zgradila moderno čistilno napravo za odpadne vode, ki služijo za čiščenje in izpiranje premoga. V teh čistilnih napravah se bo usedal premogovni prah, ki je doslej kalil čisto Savo. Ta prah pa bo TPD izkoristila za kurjavo parnih kotlov nove električne centrale, v kateri bo tekel ttirbtiagregat do 12.500 kw. Z ureditvijo te nove centrale razpolaga TPD celokupno s 21.500 kw, kar je glede na našo električno produkcijo že res lepa številka- KDE so že pred leti postavile zahtevo, da se kalorična centrala v Velenju temeljito poveča, saj je v zadnjem času bila edina večja rezerva, ki je bila še na razpolago, ljubljanska elektrarna, ki bi pa tudi težko krila vse potrebe, če bi iz kakršnihkoli razlogov Velenje prekinilo obrat. KDE eo sicer dobile načelni pristanek, da 6e bo Velenje povečalo in vztrajajo tudi še sedaj na povečavi velenjske kalorične centrale, vendar na povečavo niso mogle čakati. Na zidavo lastne hidrocentrale, za katero obstoje sicer načrti, pa tudi ni bilo misliti, ker zahteva taka zgradba velikanskih investicij, katerih KDE trenutko, ko vsa razpoložljiva sredstva 7,opet investirajo v nova omrežja, ne bi zmogla. Tako je prišlo do pogodbe s TPD, ki se je obvezala, da bo dajala KDE iz svoje nove kalorične centrale za potrebe PDE do 7500 kw, po potrebi pa še več. Značilno je, da so nabavni pogoji za tok, ki ga bodo KDE prejemale od TPD, popolnoma 6lični nabavnim pogojem, ki veljajo za dobavo toka iz velenjskega rudnika. Da bo kalorična centrala v Trbovljah mogla čimprej napajati omrežje KDE, bodo elektrarne takoj začele graditi daljnovod za 60.000 voltov, ki bo šel iz Trbovelj deloma po Savinjski dolini do Podloga pri Celju, kjer se bo priključil na tamošnjo veliko transformatorsko postajo, ki je zvezana tako z Velenjem kakor tudi s Črnučami. Daljnovod bo dolg 18 km in bo dograjen prihodnjo zimo. S sodelovanjem trboveljske elektrarne je omogočeno nadaljnje elektrifika-cijsko delo v Sloveniji za več let, hkrati pa je na razpolago zadostna rezerva, ki je pri takem podjetju nujno potrebna. Trboveljski rudnik, ki je doslej prejemal električno energijo iz Fale, pa bo v bližnji bodočnosti začel izkoriščati svojo lastno elektrarno, saj bo dosedanja pogodba TPD s Falo potekla prihodnje leto. S to rešitvijo so našle KDE najugodnejši izhod, saj so se izognile novim velikanskim investicijam za zgradbo lastne električne centrale, na drugi strani pa jim ne bo treba odstopiti od elektrifikacijskega programa, kar bi morale nujno storiti, če bi čakale na povečavo kalorične centrale v Velenju,
Izboljšanje pri naših hranilnicah
V soboto 14. maja 1938 je bil v prostorih Mestne hranilnice ljubljanske občni zbor Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani, ki združuje vseh 29 slovenskih samoupravnih hranilnic. — V odborovem poročilu se je poudarjal zlasti pomen likviditetnih kreditov Narodne banke, ki so omogočili vsaj delno in postopno mobilizacijo hranilnic in s tem tudi vrnitev zaupanja vlagateljev v hranilnice. Hranilnice se zavedajo dejstva, da so denarni zavodi vseh vrst tesno povezani med seboj; zato je v interesu vsake hranilnice, da poslujejo normalno tudi ostali dennrnt zavodi vseli vrst. Hranilnicam ee priporoča, da izkoriščajo v čim večjem obsegu 3% likviditetne kredite, ker s tem najbolj ustrežejo vlagateljem. Pri nekaterih zavodih še niso rešene vse formalnosti za dosego teh kreditov.	.
Zaupanje vlagateljev se ka^e	v dvigu
novih vlo": do sedaj znane številke kažejo prav
lep napredek. Dočim so znašale vse vloge pri hranilnicah 30. aprila 1937 1027 milij. din, so znašale 30. aprila 1938 že 1.064 milij. din. V preteklem letu so odpadle pri raznih hranilnicah izplačilne omejitve za stare vloge. Zaščitene vloge pri zaščitenih hranilnicah znašajo danes le še nekaj nad 100 milij. din. V 1. 1937 in 1938 ni zaprosila nobena hranilnica za zaščito.
Da se normalizira poslovanje hranilnic, naj se končno izpolnijo še sledeče njihove zahteve, izražene v posebni resoluciji:
1.	Država naj prevzame, odnosno izplača v smislu mirovnih pogodb predvojna avstro-ogrska državna in deželna posojila, ki se nahajajo v rokah naših državljanov.
2.	Hranilnicam naj se vrne pravica sprejemati pupilni in ostali javni denar ter denar bratovskih skladnic.
3.	Naproša se Narodna banka, da dovoli 3% likviditetne kredite tudi za oprostitev vlog nad 10.000 din.
4.	Država naj nostrificira srbska predvojna posojila, nahajajoča se v rokah naših državljanov.
Z občnega zbora so bile poslane brzojavke merodajnim faktorjem, zlasti pa članom kraljevske vlade in guvernerju Narodne banke, ki so se zavzeli za dovolitev likviditetnih kreditov ter s tem pripomogli k poživljenju hranilnic. Za nadaljnjo poslovno dobo je bil izvoljen ves dosedanji odbor na čelu z dolgoletnim predsednikom gl F. Pretnarjem.
RpMMlHHIl
Ufl ITALIJA, (pri PADOVI), železniška
ITALIJA (pri PADOVI), železniška STOPINJ postaja BENETKE BOLOGNA
BLATNE KOPELI, KOPELI, MASAŽA
V VSAKEM HOTELO ZDRAVLJENJE V HIŠI Cene pensiona za glavno sezijo _
OROIOGIO 'm. L 43-58 •		TODESCHINI fm. L 30-44	
TRIESTE • VICTORIA	.»•30	CORTESI megcioraio	. 28-34«
DUE TORRI	. n-32	SAIUS	. 22-23
MENEGOIU	. mn	ROMA	.21««
CA5INO NUOVO	.»24'	AURORA	. 1M7
8EIVEDERE	. IM?	FORMENIIN	. 1823
MOLINO	. 18-2«	PICCOIO TRIESTE	. 16-23
MIONI PEZZATO	,2o-?8-	SOREUE MIONI	. 20-27
AtBA	. 18-24	BUJA MONTEORTONE	. 18-24
MASSAGGIO	. 15-27	morosini	.«•21
sole	.18-21	VENA ooro	. tf-22
Pojasnila pri zdraviliški upravi ABANO (Italija) in pri
EN IT, Petra Kocica br. 6, BEOGRAD
Letalski promet pri nas
Potovanje z letalom postaja v današnjih časih vedno večja potreba poslovnega sveta in onih, katerim se inudi. Ni lo več šport, zato tudi vidimo, kako hitro napreduje'letalstvo pri nas in drugod Tudi Ljubljana je postala važno letalsko postaja lišče in letos se začne letalski promet v dveh smereh kot običajno 15. junija. Imamo v naši državi linijo Ljubljana—Sušak in obratno ter mednarodno zvezo Ljubljana—Celovec—Dunaj in obratno. Na prvi liniji obratujejo domača letala, last Aeroputa, družbe za zračni promet.
Iz poslovnega poročila te družbe za 1937 je posneti, da je letalski promet v naši državi lani zelo napredoval. Število potnikov je naraslo od 1936 na 1937 od 4620 na 5876 in tako doseglo največjo višino. Prevožena prtljaga se je podvojila od 33.917 na 55.552 kg, nadalje je količina prevoženega blaga narasla od 70.906 na 135.896 kg. Število preletelih km je naraslo od 0.3 na 0.46 milijonov. Regularnost letanja je bila znatna (računa se, koliko predvidenih poletov je bilo izvršenih), znašala je 97.7% v letu 1937 in 98.3% v letu 1936. Nesreče lani ni bilo nobene. Tuje družbe so preletele 555.871 (523.244) km čez naše ozemlje, naša letala pa 457.470 (321.277) km in se v jakosti prometa približujemo inozemskim družbam.
Letalski program družbe za 1938 je zelo obsežen. Glavna linija je Bukarešta-Belgrad-Zagreb^ Benetke—Milan, v ostalem prometu pa bodo obratovale naslednje linije: Belgrad—Skoplje, Belgrad—Zagreb, Belgrad—Sofija, Belgrad—Sarajevo, Skoplje — Solun, Belgrad—Sarajevo — Dubrovnik, Dubrovnik —Sarajevo —Zagreb —Dunaj —Brno Praga, Žagreb — Sušak — Ljubljana, Dubrovnik TiranU in Belgrad—Dubrovnik.
Vozni park obsega 13 letal, 4 osebne avtomobile in 12 omuibusov.
Iz računskega zaključka družbe za 1937 je posneti, da so znašali brutodobodki družbe 17.3 (11.4) milij. din. Izdatki za eksploatacijo so narasli od 6.9 na 8.13, upravni stroški pa od 1.44 na 2.03 milij. din. Odpisov je izvršila družba lani 6.65 (2.6) milij. din.
Bilanca sama izkazuje pri bilančni vsoti 16.8 (13.8) milij. din inventarja (letal, avtomobilov itd.) za 8.25 (1936 14.9 milij. din, zmanjšanje zaradi odpisov). Pri glavnici 9 milij. din je narastel čisti dobiček od 0.4 na 0.5 milij. din in je zaradi tega dividenda družbe povišana od 4 do 5%.
— Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se pokazujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz-borno pomaga (večtedensko pitje naravne »Franz-Joselove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzorstvom zdravnika — zdraviti za shuj.šanie Reg. po min. soc pol. in n. zdr. S-br 15.485. 25. V. 35.
Hmeljarji zborujejo
Preteklo nedeljo dopoldne je bilo v Žalcu važno hmeljarsko zborovanje, katero je sklicala Hmeljarska zadruga r. z. z o. z. Zborovanje je vodil član načelstva zadruge g. Marine, ki je najprej pozdravil prisotnega okrajnega načelnika, g. dr. Ivana Zobca ter vse mnogoštevilno zbrane hmeljarje in prosil nato banovinekega hmeljarskega nadzornika inž. Dolinar,ja, da pojasni zadevo omejitve površine hmeljskih nasadov ter kontingentiranja pridelka in izvoza hmelja, zaradi katere se širijo med hmeljarji vse mogoče govorice in zaradi katere je bilo zborovanje sklicano. Inž. Dolinar je izčrpno poročal o tej zadevi in o obeh konferencah Srednjeevropskega hmeljarskega urada, ki sta se vršili zaradi ureditve tega vprašanja 13. dec. 1937 v Nuernbergu in 8. in. m. v Pragi. Pojasnil je zbranim hmeljarjem, da je na zadnji konferenci v Pragi bil sklenjen načelni sporazum, da bo Nemčija omejila površino nasadov na 8000 ha, Francija ostala pri sedanji površini nasadov. Češkoslovaška, Jugoslavija in Poljska pa se bodo obvezale na določeni kontingent, ki bi naj bil za kakih 30% manjši od sedanjega pridelka; vsaki posamezni državi bo prepuščeno, da odvišni pridelek izloči iz prometa ali pa površino nasadov primerno zniža. Logična posledica kontingentiranja pridelka hmelja je namreč omejitev površine nasadov, kajti ni gospodarsko s tolikimi stroški pridelano blago uničevati, če ni porabe zanj. O celotnem vprašanju se je razvila nato živahna debata in soglasno mnenje hmeljarjev je bilo, da naj se površino nasadov omeji in da naj hmelj prideluje le tisti, ki se hmeljarjev je bilo, da naj se površina nasadov posameznemu hmeljarju naj bi se določila sorazmerno s površino njegove orne zemlje. Za dravsko banovino so zahtevali hmeljarji kot letni kontingent vsaj 20.000 stotov hmelja.
Inž. Dolinar je h koncu pojasnil, da na konferenci v Pragi sklenjeni sporazum še ni končno-veljaven in bo tvoril le podlago za dokončna to-zadeva oficielna mednarodna pogajanja.
Potem je povzel besedo okrajni načelnik g. dr. Zobec, ki je zagotovil zbranim hmeljarjem, da se dobro zaveda važnosti hmeljarstva za celjski okraj, banovino in državo ter jim obljubil v hmeljarskih vprašanjih vso svojo pomoč. Pripomnil je nato, da se zaradi neugodnega gibanja cen v pretekli sezoni sedaj iščejo krivci povsod, in da bo prav, če hmeljarski nadzornik zbranim hmeljarjem temeljito pojasni to zadevo.
V kratkih in jedrnatih besedah je nato inž. Dolinar pojasnil potek pretekle 6ezone pri nas in drugod. Poudaril je, da so tudi v pretekli sezoni cene pri nas zaostajale le za 6 din za Zatcem, prav kakor v sezoni 1936-37, dočim so v sezoni 1935-36 za celih 25 din. V pretekli sezoni se je gibanje cen na vseh hmeljskih tržiščih vršilo od zgoraj navzdol, kar je vzbudilo povsod razumljivo nerazpoloženje. Nikakor pa ni mogoče iskati krivde za tako gibanje cen v pretekli 6ezoni pri nas, ker so bile cene sorazmerno opravičene. Storilo se je vse, kar je mogoče, da se zaščitijo hmeljarji pred izkoriščanjem, vsak pameten hmeljar pa mora uvideti, da se tudi pri nas ne morejo gibati cene od spodaj navzgor, če je povsod prav narobe, ker smo vprav pri nas odvisni popolnoma in izključno le od zunanjih tržišč. S polnim razumevanjem in odobravanjem so sprejeli zbrani hmeljarji na znanje res točno in stvartio pojasnilo.
H koncu je član načelstva Hmeljarske zadruge Marine še opozoril hmeljarje, naj res nepristan-sko in stvarno presojajo vsa hmeljarska vprašanja, in nato zaključil uspelo ' zborovanje.
Stanje naših kliringov
Po podatkih Narodne banke z dne 15. maja je bilo stanje naših kliringov naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem dne 8. maja):
Aktivni kliringi: Italija (stari) 19,815.413 (— 312.15S) lir, (novi) 121,830.449 (— 4.559.597) din, Nemčija 10,683.672 (— 1,769.517) mark, Poljska 12,478.522 (— 426.806) din, Bolgarija (redni račun) 218.435 (— 407.571) din, Bolgarija (turizem) 393.595 (— 19.385) din, Turčija 12,142.422 (— 175.478) din in Španija 2,852.419 pezet.
Pasivni kliringi: Švica 2,626.294 (— 236.578) frankov, Češkoslovaška 143,231.351 (+ 2,193.862) kron, Belgija 3,025.830 (— 170.658) belg, Romunija 10,671.804 (+ 1,156.362) din in Madžarska
37,044.266 (— 969.686) din.
*
Preložitev ban. ceste Podvin—Lesce, Za 7. junija 1938 je razpisana licitacija za oddajo gradbenih del za preložitev ban. ceste 1/2, v odseku Podvin—Lesce. Proračunska vsota 8,445.205,06 din.
Financiranje jugoslovansko industrije po bankah. V seriji publikacij o kreditnem gospodarstvu, katero izdaja prof. dr. Viljem Kalveram. je izdal g. dr. Vladimir Košak iz Zagreba svojo disertacijo »Die bankmassige Finanzierung der jugosla-\vischen Industrie«. Knjiga, ki obsega 121 strani, se bavj najprej z našimi bankami kot subjekti financiranja industrije. Zal podatki tu ne segajo v najnovejšo dobo. Navaja podatke o našem ban-karstvu, nato posebej analizira razmerje med tujimi sredstvi in lastnimi sredstvi bank, zlasti ve-Likih, likvidnost. Posebno poglavje je posvečeno vplivu inozemskega kapitala v naših bankah. — Drugi del knjige obravnava strukturo naše industrije, nato pa načine financiranja industrijo po bankah. Posebno poglavje je posvečeno posebnim metodam financiranja, kakor so doma v naši državi. Nato prinaša zopet podatke o industrijskih koncemih naših bank. Knjigo zaključujejo teoretična izvajanja pisca. Knjiga vsebuje mnogo podatkov, je tudi sistematičen prikaz vprašanja, vendar bi si želeli, da bi šla do zadnjega časa in da bi pokazala še bolj zaokroženo sliko tega vprašanja na ta način, da bi postavila tudi smernice za našo bančno in industrijsko kreditno politiko. — Knjiga stane 100 din, naroča se pri piscu v Zagrebu, Medveščak 37.
Trboveljska premogokopna družba ima občni zbor 3. junija ob 11. Dclnice je predložiti do 28. maja. Na dnevnem redu je tudi odobritev koopta-cije dveh upravnih svetnikov.
Chromos, tovarna kemičnih proizvodov, Zagreb. Glavnica 4.0, bilančna vsota 23.7 (20.1), in-veslicj je 3.2 (2.9), brutodonos 8.34 (7.2), čisti dobiček 0.28 (0.33) milij. din.
Isis, il. d. Zagreb. Glavnica 5.0, bilančna vsota 17.34 (17.73), brulodobiček 8.8 (8.66). čisti dobiček brez prenosa 0.485 (0.263) milij. din.
Soniborska borza ima občni zbor 31. maja ob 11.
Vpisi v trgovinski register: Tovarna strojil v Maj-šperku, d. z o. z. (preosnovana iz Tovarne strojil, d. d.), glavnica 1 milijon din, poslovodji: Novak Franjo in Kubricht Marija, Dominik Bezenšek, trgovina z mešanim blagom na debelo in drobno, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6, M. Štele, trgovina z iužnim sadjem, zelenjavo in dež. pridelki na debelo, Ljubljana, Poga-čarjev trg (lastnica Štele Marija, prok. Štele Davorina), Ivan Piclick, trgov, z južnim in domačim sadjem ter zelenjavo na deb., Ljubljana, Usnjama A. Omersa in druga, komanditna dr., Visoko št. 60 pri Kranju, Manufaktura Hoier Ernest A- Pisanskv Jos.. Jesenice. Go-sposvetska cesta 12.
PRIDE
S ČRTO
Borza
Dne 18. maja 1033
Denar
V zasebnem kliringu jo ostal angleški funt neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20-238.80.
Avstrijski šiling je ostal v Ljubljani neizpremenjen na 8.88 —8.98, v Zagrebu se je učvrstil na 8.875—8.975, v Belgradu pa je popustil na 8.85 do 8.95.
Grški boni so beležili v Zagrebu 28.35—29.05, v Belgradu 28.40-20.10.
Nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 14.40 do 14.60.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 1.921.778 din, v Belgradu 5216.000 din. V efektih je bilo v Belgradu prometa 1,883.000 din.
Ljubljana — tečaji s	primom
Amsterdam 100 h. gold. . . .	2418.66-2433.26
Berlin 100 mark............1754.03-1767.91
Bruselj 100 belg............735.85- 740.91
Curih 100 frankov..........996.45-1003.53
London 1 funt.......216.80- 218.86
Nevvvork 100 dolarjev ....	4338.50—4374.82
Pariz 100 frankov ......	121.86— 123.30
Praga 100 kron............152.23— 153.33
Trst 100 lir................229,19- 232,27.
Curih. Belgrad 10.—, Pariz 12.2575, London »1.7775, Newyork 438.25, Bruselj 73.84, Milun 23.075, Amsterdam 242.50, Berlin 176.10, Dunaj 46.-, Stockholm 112.275, Oslo 109.45, Kopenhagen 97.225, Praga 15.28, Varšava 82.70, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.625, Buenos Aires 114.625.
Vrednostni papirji
Ljubljana. Državni papirji: 7% invest. posojilo 99—101, agrarji 62.50—63.50, vojna škoda prompt. 484—486, begluške obveznice 93—94, dalmatinski agrarji 93 —94, 8% Blerovo posojilo 99—101, 7% Blerovo posojilo 94.50—95.50, 7% posojilo Državne hipotekarne banke 101—102. — Delnice: Narodna banka 7.300 -7.400, Trboveljska 200-210.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 09—101, agrarji 62.50—64. vojna škoda promptna 483.50—484 (483.50), begluške obveznice 93.25 do 94.50. dalm. agrarji 92.50—93, 4% sev. agrar.ii 62.50 denar, 8% Blerovo posojilo 99.50-100.50 (99.87), 7% Blerovo posojilo 94.50—95.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 99.50 denar, 7% stab. posojilo 99 denar. — Delnice: Narodna banka 7.325 denar, PAB 229 denar. Trboveljska 200 denar, Gutmann 60—65, Isis 20 denar, Tov. sladkorja Bečkerek 600 blago, Osj. sladk. lov. 120 blago, Osješka livarna 150 denar, Dubrovačka 370—390, Jadranska plovba 370 denar, Oceania 600 denar.
Belgrad. Državni papirji: agrarji 63 denar, vojna škoda promptna 484.75—485.50 (485), za kor nec maja (484.50), za konec julija (484.50, 481 % za konec septembra (483.50), begluške obveznice 93.75-94.25, dalm. agrarji 92.75—93 (92.75), sev. agrarji 62.50 denar, 7% Blerovo posojilo 95-+ 95.25 (95), 7% stab. posojilo (99.50). — Delnice: Narodna banka 7.350 blago, Priv. agrarna banka (236, 233.50).
Žitni trg
Položaj na žitnem trgu je ostal v sredo v glavnem neizpremenjen. Za pšenico in moko zahtevajo neizpremenjeno visoke cene ter stane moka v Bački 375, v Banatu 365 din. Tudi za pšenico zahtevajo neizpremenjeno visoke cene, ki se gibljejo med 240—250 din za bnško blago po kakovosti, 250 din za banatsko blago in 260 din za prekmursko blago. Trgovina je zelo rezervirana in skoraj nič ne kupuje, kupujejo le posamezni mlini, ki pa imajo delno zaključke še od prej alt pa imajo dogovorjene dobave, zn katere morajo kupiti surovine. Tudi trgovina s koruzo izkazujo čvrste cene: za koruzo pariteta Indjija zalitevujo 122, za prekmursko blago pa 122 franko nakladna postaja.
Novi Sad. Pšenica: bč 234-236, srem. 233— 235, ban. 226—230, bč. potiska 236—210. Ječmen: bč. srem. 63-64 kg 170-172.50. Koruza: bč., srem. 118—119, ban. 114—115. Moka: bč., ban. og ogg 327 50-337.50, 307.50-317.50, 287.50-297.50, 267.50 -277.50, 237.50-247.50, 127.50-137.50. — srem., slav. og ogg 325—335, 305-315, 285-295, 265— 275, 235—245, 127.50—137.50. — Tendenca mirna. Promet srednji.
Vl-št. 22.663-38.
Razpis
Mestna občina ljubljanska razpisuje natečaj za izdelavo idejnega osnutka za novo poslopje meščanske šole na Viču. Natečaj je omejen na sodelovanje inženirjev - arhitektov hi akademskih arhitektov, ki bivajo v območju ljubljanske sekcije U. J. I. A.
V razsodišču so:
1.	dr. Juro Adlešič, predsednik inesine občine,
2.	Josip Vider, član mestn. sveta in šol. upr.,
3.	Anton Fakin, ravnatelj meščanske šole,
4.	dr. Franta Mis, mestni zdravstveni svetnik,
5.	Stanko Mihelčič, mestni komisar,
6.	inž. arli. Franc Tomažič, član mestn. sveta.
7.	inž. arh. Vlado Mušič, mestni gradb. višji svetnik,
8.	arh. Ivo Spinčič, mestni arhitekt,
9.	inž. Josip Černivec, gradb. svetnik kralj, banske uprave.
Namestniki:
10.	inž. arh. Vinko Lenarčič, mestni arhitekt,
11.	inž. arh. Janko Omahen.
Nagrade so:
L nagrada 8000 din
2.	nagrada <5000 din
3.	nagrada 400(1 din
Poleg tega je še 4500 din za odkup nenagra-jenih del.
Dela se morajo oddali v tehničnem oddelku mestnega poglavarstva, Nabrežje 20. sept. št. 2-11., soba št. 7, najkasneje do 1. julija 1938 (lo 12. ure.
Podrobna pojasnila in program so dobijo istotam.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani.
dne 18. maja 1938.
Zastopa predsednika: podpredsednik dr. Vladimir Ravnihar 1. r.
V čolnu čez Tihi ocean
Američan bo iz senzacije napravil še dobro kupčiio
V začetku tega meseca se je iz Šangbaja od- ; pravil v navadnem 11 metrov dolgem čolnu, ki ga Kitajci imenujejo džunka, na pot čez Tihi ocean Američan dr. Petersen s svojo ženo. Iz Sanghaja plove njegov čoln naravnost na Los Angeles v zahodni Ameriki.
ualnih romanov do pravega leposlovja in znanstvenih knjig. Vse l>o na raz|>olaganje, česar si ho ; srce poželelo. Takih stvari stara gusarska džunka | nekdaj na krovu ni imela. Džunka se imenuje »Hummei« ter Im> prva džunka, ki bo prebrodila Tihi ocean.
Iz Amerike poročajo: Kemični zavod kolegija Mc Pberson v Kanzasu je naznanil, da so se imi posiečili poskusi, kako umetno narediti de-mante. Posiečilo se mu je menda narediti de-mantne kamne, ki so popolnoma čisti ter se v ničemer ne razlikujejo od pravih. Pri poskusih jo sodeloval tudi profesor Lloyd. Ta jo povedal, da so dva umetno narejena demanta [x>slali v Wa-shington. kjer naj bi ju tamkajšnji strokovnjaki pregledali. V Washingtonu so |>otem strokovnjaki izjavili, da sla ta dva demanta dva prava demanta, in sicer prvovrstne vrednosti.
Profesor Lloyd je dalje povedal, da je vsa skrivnost umetnega delanja demantov ta, da umetno posnemajo naravni nastanek demantov. 0 kemičnem delovanju je povedal, da je treba v električno peč dati mešanico snovi litega jekla in ogljika, nakar morajo peč tako razgreti, da v njej
11" ponesrečenih rudarjev slovesno pokopavajo: Kakor znano, se je v angleškem rudniku Markham pri ('liesterfieldu zgodila velika rudniška nesreča, pri kateri je bilo ubitih 117 rudarjev. Pokopali so jih v mali vasi 0tavely, kjer je 20 rudarskih družin izgubilo pri tej nesreči svojo rednike.
Demante bodo umetno delali
nastane 12.000 stopinj Fahrenheita vročine. Ko je to narejeno, se demant sam naredi.
V zvezi s tem pa iz Amerike še poročajo, da se zaradi tega »novega odkritja« draguljarji in demantna industrija prav nič ne vznemirjajo, ker je tako umetno narejen demant tako drag, da se vedno še bolj splača kupovati naravne demante. i Pač pa ameriški kemiki zatrjujejo, da se jim bo I brez dvoma ]>osrečilo kemično delovanje pri nare-janju novih umetnih demantov tako poenostaviti, da bo v prihodnje demant čisto poceni. Vprašanje pa je, ali bo potem demant še tako zaželen, kakor je dandanes, ko je tako redek in drag.
Vsekakor je treba še počakati, kaj se bo ameriškim laboratorijem še posrečilo. Sicer pa njihovi tozadevni poskusi nikakor niso prvi te vrste. Ze leta 18(M. je neki II. Moissan poskušal delati umetne demante. Te poskuse je začel delati, ko je našel v železu, ki je bilo v padlem meteorju, tudi kose demanta. Tudi on je v bistvu približno tako delal umetne demante, kakor jih sedaj delajo ameriški kemiki. Železo je nasitil z ogljikom, ga raztopil v električni peči. nakar ga je naglo shla-dii tako, da je tekoče železo vlival v mrzlo tekočino. Tako je nazadnje dobil demante, ki pa so bili tako majhni, da je največji med njimi imel le pol milimetra v premeru.
Stavkajoči šoferji delajo podohnico
V Kopenhagenu že več tednov stavkajo šoferji največjega tamkajšnjega podjetja taksijev. To je nekaka zadruga, ki so se vanjo včlanili vsi nekdanji samostojni taksiji ter vodstvo prepustili strokovnjakom. Sami sicer žive od tega, vendar ne vozijo več sami, marveč vozijo najeti šoferji za zadrugo. Ko pa so sedaj šoferji stopili v stavko, so nekdanji taksiji kot člani zadruge zopet začeli voziti, kar stavkajočim hodi močno ilardbfe. Zato pa so stavkajoči šoferji napravili v soboto demonstracijo svoje vrste, kakršne nismo vajeni v mezdnih bojih. Zbrali so se v velik urejen sprevod, ki mu jo na čelu korakala godba na pihala. Ko so prišli do hiše, kjer stanuje ravnatelj te zadruge, so se ustavili, napravili špalir in začeli igrali pozdravne himne. Toliko časa so igrali, dokler ni ravnatelj stopil na balkon, jih pozdravil in 6e jim zahvalil. Godba je v tem hipu nehala igrati, nakar so demonstrantje začeli vihteti svoje lepake, ki so jih nosili 6 seboj. Ravnatelj je odzdravil, nakar se je sprevod začel pomikati naprej, nakar se je mirno razšel. Vse se je zgodilo brez vsakega razburjenja in nereda.
Zgodba stare diunhe
Ta čoln je stara kitajska džunka, ki pa je docela preurejena, ima razkošno kabino za bivanje in pa pomožni motor. Za obtežbo je Petersen spravil vanjo še 3iiO litrov bencina. Kitajci znajo svoje džunke imenitno delati, saj jih delajo že toliko stoletij. Taka kitajska džunka prenese mar-sikak vihar, ki jih na Tihem oceanu ni malo. Da je bila džunka res dobro zgrajena, je najboljši dokaz dejstvo, da so jo rabili kitajski tihotapci na 6vojih drznih vožnjah. Verjetno je, da je slu- ; žila tudi morskim razbojnikom ali gusarjem. Končno se je policiji posrečilo, da so tihotapce I zajeli in džunko zaplenili. Oblast jo je prodala na i javni dražbi, na kateri jo je kupil Američan dr. Pesersen. Nihče ni vedel, čemu mu bo.
Predelana džunha
Džunka, ki je sedaj odplula z dr. Petersenom in njegovo ženo čez Tiho morje, seveda ni več podobna stari kitajski džunki, ker je docela preurejena. V obširno kajuto prihaja svetloba od zgo- j raj. Postelje so kar elegantne ter podnevi slu- j žijo za divane. V kajuti je tudi kamnit umivalnik, j ki ga je tudi na dražbi kupila Petersenova žena. i Vanj črpajo vodo s posebno sesalko. Na krovu je tudi radioaparat z akumulatorjem, ki 6e da pol- j niti kar na krovu s posebno pripravo, katero bo ( Petersen gonil z nogami, kakor kak šivalni stroj. Ta naprava, ki je tudi v zvezi z motorjem, bo lahko služila kot hladilnik in ventilator, če bo treba.	_	j
Na krovu ne manjka prav ničesar, kar je po- ; trebno za prijetno in udobno vožnjo. In potrebno je, da je Peterson vse to uredil, ker bo vožnja po Tihem oceanu dolgo trajala.
Kadar bo diviat vihar
Povedano je že bilo, da so kitajske džunke čudovito dobro zgrajene in dn se ne plaše nobenega viharja. Dr. Petersen je seveda tudi računal, da bo zašel v viharje, ki se jim pa ne bo mogel izogniti. Računa |>a na drugi strani na svojo džun- j ko, da bo vzdržala vsakršen vihar. Kadar bo torej pridivjal kak vihar, bo dr. Petersen s krova |K>bral vse, kar ni dobro pritrjeno, nakar bo jxi-zaprl vse odprtine ter se umaknil v svojo kajuto, j kjer 1)0 mirno čakal, da se vihar j>oleže. Vihar bo medtem nosil njegovo džunko |>o širnem morju in jo lahko premetaval, kakor se mu bo j>olju-i>ilo. Petersen in njegova žena bosta mirno ždela v svoji kajuti ter čakala boljših dni. Tako zaprta džunka je dovolj zavarovana, da je vihar ne Ik> mogel tako zagrabiti, da bi jo treščil na svoje dno.
Tudi to je hupčiia
Reči je seveda treba, da laka vožnja ni po mislih vsakogar. Dr. Petersen pa je prepričan, da bo nazadnje srečno prispel na svoj cilj. In je tudi pri tem svojem fantastičnem jiodjetju bil pravi ameriški računor. Računa namreč, tla bo njegova vožnja |x> vsej Ameriki vzbudila veliko zanimanje. Ko se bo pripeljal v Los Angeles, tako računa, ga bo na obrežju čakalo na tisoče ljudi. Vsi bodo hoteli videti kitajsko džunko, ki je prva v zgodovini preplula Tiho morje. In tukaj se bo že dalo nekaj zaslužiti. Potegu pa bi svojo leseno džunko lejio razrezal na male kosce lesa, ki bi šli dobro v denar, saj bi vsak Američan rad imel spomin kos tiste ladje, ki je tako srečno prišla čez Tihi ocean. In tako upa dr. Petersen postati še velik bogataš.
Francoska letalka Elizabeta Lion je s svojim letalom »Aiglon« znamke Renuald. ki ima 100 konjskih sil. dosegli nov svetovni rekord za dolgo letenje žensk. Doslej je veljal rekord angleške lelalkc Amclije Earhart, ki pa jc pred meseci izginila nad Tihim morjem. Ona je dosegla rekord 3t>39 kilometrov. Francozinja I/ion pa jc preletela 4150 kilometrov od Marseilla do Perzijskega zaliva v 21 urah. Na sliki vidimo letalko, preden je odletela na ta rekordni poiet.
Največji angleški nogometnih - reven umrl
Pred nekaj tedni je v Londonu umrl Steve Bloomer, ki je v nogometnem športu tako slovel kakor kak narodni junak. Pozneje pa je bil docela jx>zab!jen, tako da so se mladi šjx>rtniki že čudili, če so slišali, da ta junak zelenega polja še živi. Živel je v mali hiralnici, ki je last nekega dobrodelnega društva, ki |>odpira revne športnike. Tukaj je negoval zeleno trato, na kateri so se mladi fantje vadili, ter je pomagal učiti tudi naraščaj. Toda to ni trajalo dolgo, ker je močno bolehal. Ko mu je nazadnje umrla še njegova žena, je ves onemogel. Pred pol leta so njegovi nekdanji prijatelji zbrali nekaj denarja, da je športni invalid mogel s parnikom potovati jx> svetu in se razvedriti. Prišel je do Nove Zelandije. Šele v začetku aj)rila letos se je vrnil na Angleško. kjer pa je kmalu umrl, star 64 let. Bil je svoj čas najboljši angleški napadalec, ki ga poslej še nihče ni prekosil. Od tod njegova velika slava, od katere pa siromak nič ni imel.
Gozdni in poljski požari
Iz severne Nemčije in iz drugih severnih držav poročajo, da je tamkaj gorko vreme in suša prinesla s seboj celo vrsto nesreč. Po neprevidnosti se namreč jiov>od vžigajo eozdovi in polja, pri katerih so v veliki nevarnosti tudi človeška naselja. Samo pri Daseau je zgorelo 50 hektarjev gozda. Nekaj dni poprej so take požare doživljali na Angleškem.
j tifi let stari španski general Cahanellas je umrl < v Mitingi. Takoj prve dni Francnvega vojaškega ! upora se jc pridružil njegovi stvari ter jc postal I predsednik obrambnega odbora Francove vrhovno 1	komande.
Stev. 132.
Samotar
in prior
Prior je prebledcl in zajecljal: »Kristjani pravite, da ste, pa tako ravnate s klerikoin?«
»Seveda smo kristjani. Enega tvoje sorte imamo celo med seboj. Pa ta ni tako dolgočasen, kakor si ti. Le oglej si ga!« jc kričal eden izmed izobčencev ter potiskal samotarja pred seboj. »Ljubi samotar, le naglo razloži temu visokemu gospodu, kaj prav za prav hočemo.«
Samotar, ki jc bil od pijače šc ves omamljen, jc bil medtem znova nataknil luito. Opotekaje 6e je pristopil in dejal:
»Vidite, častiti oče, stvar je pri nas taka, da težko pride odtod, kdor nc plača odkupnine. Danes je dan svetega Andreja, ko mi desetino pobiramo. Zato nas imejte za svoje prijatelje in nam radi dajte po svetopisemskih besedah: »Delajte si prijatelje s krivičnim ma-monom.«
»Bežite no, prijatelji«, se je poskusil šaliti prior. »Saj jaz nisem tak. Dobro vem, kaj je dobra šala. Sam sem navdušen in vesel lovec. Dajte mi lovski rog, pa vam eno zatrobim!«
Prije! je rog in zatrobil vesel lovski napev z mnogoterimi francoskimi zavijanji. Locksley jc zmajal z giavo ter ga prekinil: »Rajši nehajte. Sape imate res kar dovolj, vendar ne pustim, da bi naše dobre rogove in saške napeve kvarili s 6vojo francosko packarijo. Za svoje nepotrebne in neumne napeve boste plačali šc 100 zlatnikov povrhu!«
Nezgoda letala pod Himalajo
Pol leta na Tihem mor.u
Petersen in njegova žena se bosta namreč celih 6 mesecev morala v tej džunki voziti |)o Tihem morju, preden bosta prišla v Los Angeles. Ves ta čas bosta docela odrezana od civiliziranega sveta. Zato sta se morala preskrbeti z vsem potrebnim, da se ne bi dolgočasila. Na krovu je velika knjižnica, v kateri je polno navadnih krimi-
Meliiški poslanik v Londonu Licenciado Printo Villa Mechel, ki je bil te dni nenadno odpoklican zaradi spora med Anglijo in Mehiko.
Ženske potapljalke na Japonskem
Nikjer na Japonskem ženska ni tako imenitna po svoji veljavi kakor v malem zalivu Ize v sred-nje-japonskem okrožju Šimane. Vsak za_ ženitev godni Japonec se pred ženitvijo natančno povpraša, ali je njegova izvoljenka sposobna za delo, ki jo čaka.
Šiinanske Japonke že od pradavnih časov slove kot sposobne potapljalke, ki ix>d morjem love bisere. Z malo džunko se poljojo na široko morje ter se nato vržejo v morje, kjer se potope do 40 metrov globoko. Na morskem dnu ostanejo do 2 minuti, nakar pridejo na površje ter prineso seboj na dan raznih školjk, užitnih morskih alg in trav ter podmorskih živali, ki jim pri nas pravijo sv. Petra uho. Nekaj je za hrano družini, nekaj pa'se proda. Kadar je tudi kaj biserov vmes, je pa sreča še večja. Jajionski jirofesor Pu-niso na tokijski medicinski fakulteti je zračunal, <la najboljšo jiotapljalke po rele tri ure na dan |>rebi,jejo na morskem dnu. Nekatere se na dan ix> stokrat |>otope. Ker pa znajo tako dihati, da dolgo drže svojo sajx>, lahko ostanejo na dnu j>o dve minuti, in sicer pod velikim morskim pritiskom 3 in ix)l atmosfer.
Njihovi možje pa pri tem mirno sede gori v svojih džunkah ter čakajo, kdaj 1k> žena i>r i plavala na vrh in prinesla seboj svoj plen. Ko žena jiride na vrh, najprej vzamejo iz njenih rok j)len, ga spravijo v čoln, nakar še ženi pomagajo v čoln. Možje sami pa se nikdar ne potapljajo. Take jiotapljalke imenujejo »ame«. Ce taka >ama« pri potapljanju ni imela sreče ali pa je za svoje delo nesposobna, njeni otroci z možem vred nimajo jrntem kaj jesti. Žena namreč skrbi za vso družino ter jo hrani le s tem, kar dobi pri potapljanju.
Te ?anie* so velike trpinke. Marsikatera zelo zgodaj izgubi svoje lase ter postane docela plešasta. Ko je taka jama« komaj 30 let slara, je že golobučna. Slana morska voda ji namreč uniči lasne korenike. Taka ženska, dasi je še po letih precej mlada, je že na vso moč grda. Večkrat se dogaja, da mora mlada hčerka, komaj 15 let stara,
tako preživljati svoje starše, mater in očeta. Pri-povedujejo o neki Sadi, ki je bila šele 15 let stara. pa je tako skrbela za svoje starše. Bila je silno lejK) dekle, ki je imela rada brhkega fanta, on pa njo. Ker pa bi bili njeni starši ostali brez vsega, Ce bi 6e ona omožila. se ni omožila. Pač pa se je jiozneje oženil njen fant z drugo, ki je bila tudi (»otajiljalka in seveda mnogo mlajša. Sada je bila stara 30 let, pa je bila že grda in je nihče več ni maral.
Nazadnje je menda znorela, ker te potapljalke na morskem dnu nazadnje zuore.
Letalo himalajske ekspedicije je pretekli petek moralo zasilno pristati severno-zahodno od Lhore, ko je priletelo od mesta Karahi. Divjal je tako hud peščeni vihar, da letalo nikakor ni več moglo nadaljevati svojega leta. Ko je letalo na nepripravnem ozemlju pristajalo, se je nekoliko poškodovalo, vendar noben človek ni bil pri tem jx)škodovan. Potniki in osebje je moralo v noči od petka na soboto prenočiti v letalu, ker drugje ni bilo mogoče.
Pomoč je kmalu prišla. Poslala jo je angleška letalska družba >Royal Air Forcec, ki so njeni | ljudje takoj z vso vnemo začeli popravljati poškodovano letalo. Kakor vele poročila, bo v treh dneh poškodovano letalo moglo 6Voj polet proti Himalaji nadaljevati.
>Po čem se Škot razlikuje od Angleža?« >Če Anglež postane plešast, si kupi pasto, da bi lasje rastli, Škot pa glavnik in ščetko za lase proda.«
Nalagajte svoie prihranke v Mestno hranilnico v Mariboru
Maribor
m Zadnja pot zlatomašnika Franca Šegule. V
torek popoldne je bil pogreb blagopokojnega zlatomašnika Franca Sal. Šegule. Izpred mrtvašnice mestne bolnišnice se je razvil dolg sprevod proti Pobrežju. Pogreb je vodil stolni dekan dr. t rane Cukala, v sprevodu je bilo okrog 20 pokojnikovih duhovnih sobratov, Krščanska ženska zveza, tretji red ter izredno veliko ljudi. Videlo se je, da je imel pokojnik v Mariboru veliko prijateljev, ki so mil izkazali zadnjo prijateljsko dolžnost ter so ga spremili k počitku na pokopališče. Župnika r ranča Segulo so pokopali na magdalenski božji njivi v vrsti duhovnikov ter je bila njegova gomila izkopana poleg groba pokojnega dr. Stegenska UD odprtem grobu se je poslovil od pokojnika stolni dekan dr. Cukala ter je v lepi besedi orisal njegovo življenje - od študijskih let v Mariboru in Gradcu, do njegovega pastirovanja med obmejnimi Slovenci v Lučanaii in pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, kjer je pokojnik deloval vedno v narodnem slovenskem duhu ter si je nakopal velika nasprotja ponemčevalnih organizacij Po obolelosti ji bil nekaj časa urednik »SUdste.erische Post« v Mariboru, potem župnik pri Sv. KoKu od Sotli, nato pa je šel v pokoj, živel nekaj časa v Slivnici in Račali ter tam maseval, nakar se je preselil v Maribor. Orisal je njegovo literarno delo, njegova raziskovanja v Sveti deželi in večer njegovega življenja, ki ga je preživel osamljen od soljudi. Vsi, ki so pokojnika poznali, ga bodo obranili v trajnem spominu kot vzor duhovnika in človeka.	_
Pršmarij dr. Radšel
do dne 26. maja nc ordinira.
m Dobrodelna tombola Krščanske ženske zveze bo na binkoštni ponedeljek dne 6. junija ob 14 na Trgu Svobode. Čisti dobiček gre v sklad za zgradbo »Doma revežev«. Med dobitki je 14 lepih tombol, kot prva pa znesek 2000 din v gotovim. Segajte po tablicah, ki stanejo samo 2 din. - v slučaju slabega vremena so vrši tombola v nedeljo, dne 12. junija.
m Šolski nastopi šole Glasbene Matico. Prvi nastop je bil snoči ob 18 v kazinski dvorani. Nastopili so solisti iz šol O. Bajdeta, M. 1« inžgarjeve, L. Serajnikove, prof. K. Pahorja, T. Poljanca, U. Vrabca, ravnatelja M. Kozine, dr. R. Klasinca, P. Kančeve. Drevi bo ob 20 drugi nastop sole, jutri v petek pa bo ob 20 sklepna produkcija.
m Dekliški krožek za mesto ima drevi ob s svoj redni sestanek v Domu.	.
m Zanimiva najdba na Ptujski gori. Univ. prof dr. Štele je na Ptujski gori odkril zanimiv kliše, ki so ga v župnišču porabljali za podlogo pri rezanju zelenjave. Dr. Štele je župnika p. Ocepka s klišejem napotil v Maribor v Cirilovo tiskarno, kjer so ga temeljito osnažih in nato napravili nekaj odtisov. Pri tem so napravili presenetljivo odkritje, da gre za staro in znamenito sliko Ptujske gore s čudeži. Župnijski urad^ na Ptujski gori bo sedaj dal izdelati večjo množino teh slik, ki jih sedaj ni bilo več mogoče dobiti ter so bile te slike redkost.
m Nič manj nego 18 tombol bo na nedeljski tomboli na Trgu Svobode. Prekrasni dobitki so razstavljeni v izložbi »Weka«, Aleksandrova cesta. Čisti donos je namenjen Počitniškemu domu kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju. Tombolo priredi marljivo Žensko društvo v Mariboru.
m Kavarna in restavracija »Orel« toči svetov-noznano Plzensko belo iu od torka tudi črno »Sal-vator« pivo. Najboljša ljutomerska vina »Visoki strmec«, »Jeruzalemčan«. Izborna kuhinja, zmerne cene.
m Ljudski oder. Drevi ob 20 sestanek na
odru!	. ,. . . ,
m Žetev smrti. V Stritarjevi ulici je umrl orožniški narednik v pokoju g. Ivan Dolenc. Pokojnik je bil dolgo vrsto let poveljnik orozmške postaje v Studencih pri Mariboru ter je bil zelo priljubljen. Naj počiva v miru!
m Usodne posledice neplačane najemnine. V mariborsko bolnišnico so pripeljali od Sv. Jurja ob Ščavnici 441etnega posestnika Karla Grahor-nika. Mož ima 6 udarcev z nožem v prsi, trebuh in vrat ter je njegovo stanje zelo resno. Grahor-nik je vzel pred enim letom na stanovanje nekega delavca, ki pa mu ni plačeval najemnine. Zaradi tega mu je odpovedal stanovanje, kar je delavca tako razjezilo, da je napadel Grahornika z nožem.
m Pri »Privredni zadrugi« ni nič denarja. Včeraj sta ee mudila v Mariboru dva uradnika banske uprave, da se informirata, če se je našlo pri »Privredni zadrugi« kaj denarja za 1% bano-vinsko takso o zavarovalnih prispevkih. Zvedela sta, da niso našli v blagajni >Privredne zadruge« niti pare, pač pa so jima povedali, da je bila med tem časom dvignjena tudi vloga, ki jo je imela zadruga pri Poštni hranilnici v Ljubljani. Pn tej
priliki pa je bila celo izvršena drzna goljufija na škodo Poštne hranilnice. Vloga pri Poštni hranilnici je znašala namreč samo 1000 Din, celjski zastopnik zadruge Leskošek pa je dvigni! na račun tega tisočaka kar 4000 din. Leskošek je namreč pouaredi! podpis ptujskega zastopnika zadruge Gregorca, ki je kot član načelstva bil pooblaščen za dviganje vlog pri Poštni hranilnici, pa je s tem ponarejenim podpisom dvignil 4000 din, katere mu je izplačal poštni uradnik v dobri veri, da ima zadruga re9 toliko premoženja. Ko pa je šel gle- t dat konto, je videl, da je prevaran. Leskošek, ka- : terega oblasti zasledujejo, se je sedaj zopet javil | mariborski policiji in sicer s pismom ter zahtevo, da bi se zagovarjal pismeno. Na policiji pa hi raje I z njim govoril ustno, pa ga zaradi tega iščejo naprej.
Gledališče
Četrtek, 10. maja, ob 20: »Sreča d. d.«. Premiera. Red A.
Petek, 20. maja: Zaprto.
Sobota, 21. maja, ob 20: »Dalibor«. Red D.
Spoti
Celje
c Seja mestnega sveta celjskega bo v petek, dne 20. maju ob b zvečer. Na sporedu so poročila odborov.
c Gostovanje ljubljanske drame v celjskem mestnem gledališču. Ljubljanska drama bo priredila v torek, dne 24. maja ob 8 zvečer v mestnem gledališču švarkinovo dramo »Izpit za življenje«, ki je imela v letošnji sezoni v Ljubljani kar največji uspeli. Predstava je izven abonma. Vabljeni!
c Dve nesreči. 3 letna hčerka delavca iz Celja, Cesta na Dobravo, je v ponedeljek padla po stopnicah tako nesrečno, da si je prebila čelo. Ko je 33 letni hlapec Rakovnik Jakob iz Hudinje pri Vitanju v gozdu podiral drevo, mu je sekira spodletela ter si je odsekal tri prste na levi nogi.
Ptt»;
Bolgarski pevci se pripeljejo danes ob 4 popoldne z avtobusom iz Maribora. Sprejem bo pred magistratom, kjer se bodo zbrali zastopniki mestne občine z županom g. dr. Remcem na čelu, dalje zastopniki vseh narodnih in prosvetnih društev z zastavami. Vabimo občinstvo iz mesta iu okolice, da se sprejema sinov bratske nam Bolgarske udeleži v kar največjem številu. Drevi ob 8 bo v mestnem gledališču koncert bolgarske narodne in umetne pesmi. Iz Ptuja se bodo bolgarski pevci odpeljali v Krško.
Telefonske gradbe. Te dni je poštna uprava prejela okrog 1300 drogov za gradbo telefonskih zvez Ptuj—Sv. Urban—Sv. Bolfenk v Slov. gor.— Sv. Andraž—Sv. Anton ter Ptuj—Juršinci, Polen-čak in Sv. Tomaž pri Ormožu. Upamo, da se bo sedaj kmalu pričelo z deli in da ho kmalu širša okolica telefonsko povezana z našim mestom.
Ljudsko delo. Mestna občina razglaša: V smislu čl. 19 pravilnika o uporabi ljudskega dela za gradnjo in vzdrževanje nedržavnih cest v območju dravske banovine se objavlja, da so se-znamki zavezancev za ljudsko delo za tekoče leto razpoloženi na javni pregled za dobo 15 dni od dneva objave tega razglasi. Vsakdo je upravičen sezname pregledati ter staviti v roku, določenem za pregled, svoje pripombe. Seznami so na vpogled v mestni upravi med uradnijni urami t. j. od 9 do 12 dopoldne. Župan: dr. Remec.
Ljutomer
Odlikovanje. Za gasilske zasluge sta bila odlikovana z zaslužnim križcem gg. Franc Kovačič, posestnik na Cvenu, in Franček Slavič, župan občine Ljutomer. Visoko odlikovanje je odlikovancema izročil podstarešina gasilske zveze g. Franc Snoj iz Gornje Radgone. Slovesnost je bila minulo nedeljo ob 8 zvečer, ob navzočnosti članstva gasilske čete na Cvenu.
Mladinski tabor v Veržeju bo prva mladinska prireditev na Murskem polju letošnje leto. Prijave kažejo, da bo udeležba mladine na taboru zelo lepa. Ljutomersko fantovsko okrožje bo postavilo skupino fantov v novih krojili. Članice dekliških krožkov bodo v novih krojih nastopale, mogočno skupino bodo tvorile dekleta v narodnih nošah; članstvo, ki si še ni moglo nabaviti krojev, bo v civilu in z znaki. Pri celodnevni proslavi sodeluje salezijanska godba iz Veržeja. Na svidenje 22. maja v Ver-žejul
Slovenska Krajina
Lendava. V nedeljo. 15. maja, je mladinski pevski zbor iz Kobilja priredil v Lendavi koncert mladinskih pesmi. Pesmi, po večini narodne trlglasne, so bile prav lepo izvajane. Bilo je v njih topline in nežnosti, pa tudi mladeniškega
A. C. Udinese : Ljubljana
Naš ligaš se trudi in izpostavlja denarnemu riziku s tem, du nudi našemu športnemu občinstvu primerne in lepe mednarodne tekme Ho- f sledno temu je našu Ljubljana povabila za prihodnjo nedeljo v Ljubljano izvrstno italijansko moštvo AC Udinese iz Udin (Vidma), i
Gostujoči klub je eden najstarejših v Ita- ( liji. Ima veliko število članstva in še mnogo več občinstva, ki skrbi za napredek kluba. Krasno igrišče, strokov, moč in še marsikaj so pomagale klubu do napredka in tako vidimo, da je ta klub vedno pri vrhu tabele v svoji skupini.
Če bi hoteli analizirati sestavo kluba po
Ervenstveni formaciji, kot je določena v Italiji, i potrebovali mnogo prostora. Zato v tem pogledu samo par stavkov. Nacionalna liga v Italiji je razdeljena v tri skupire: A, B in C. A in C štejeta po 16 klubov, medtem ko je v B skupini t? klubov. Ti klubi tvorijo elito italijanskega nogometa. Vsako mesto ima enega, kvečjemu dva predstavnika v teh skupinah. Zato pa štejejo klubi lepo število članstva in občinstva, ki redno obiskuje športne prireditve, če k temu dodamo, da tudi oblasti in javnost v veliki meri podpirajo šport v Italiji, potem se nc smemo čuditi krasnim italijanskim^ igriščem in športnim napravam, ki nudijo športniku vse, kar je potrebno za pravilno nego telesa.
In predstavniki športa iz te dežele bodo v nedeljo naši gostje.
Naš boks
Sijajen je bil uspeh našega ljubljanskega boksarja Evsnhija Baloha od SK Slovana na turneji državnih reprezeutantov v Češkoslovaški. — Ker ni pustil kapetan državne reprezentance nastopiti Baloha na prvenstvu Male Zveze, češ da ima premalo rutine, se je namesto njega boksal Hladni, katerega je Baloh pred kratkim knock-outiral. A on je dokazal, da je vreden zastopnik naše reprezentance. V Brnu se je boksal za težko kategorijo, čeprav ima le 78 kg. Imel je za nasprotnika prvaka Moravske v težki kategoriji, kateri telita 90 kg, torej je za 12 kg težji od Baloha. V prvi rundi je Baloh strahovito navalil na nasprotnika in ga napadal skozi tri runde, da je bil v tretji rundi .popolnoma »grogi« in se je močno opotekal iz kota v kot: k sreči ga je rešil gong sigurnega knock-outa. Češki časopisi so ga nazi-vali jugoslovanskega Schmelinga.
V Trnavi pri Bratislavi je nastopil tudi v težki kategoriji in je imel za nasprotnika Fialko, prvaka Slovaške v težki kategoriji; ta je tehtal 87 kg in je bil že v prvi rundi »grogi« od strašnih udarcev; sreča za Fialko je bila, da si je Baloh v prvi rundi nalomil palec desne roke in je s tako roko boksal naprej in tolkel z levico ter se umikal udarcem nasprotnika. Borba se je končala nerešeno v veliko nezadovoljstvo publike, katera, je bila vsa na strani Baloha V kratkem bo gostoval za zagrebški klub, ki nastopi v Trstu, na Reki
in v Rimu, in sicer v težki kategoriji.
* * »
Na svetovnih sabljaških tekmah, ki se vrše v Pistyanu (ČSR) ni Nemcev, Madžarov in Poljakov," radi česar izgubijo mnogo na svoji kvaliteti.
Lahhoatletshi miting
v Murski Soboti
Murska Sobota, 15. maja.
Danes je bil v Murski Soboti v prireditvi SK Mure lahkoatletski miting, ki ie zelo lepo uspel ter je vzbudil za to športno panogo veliko zanimanje med domačini. Mitinga sla se udeležila s svoiimi atleti tudi SSK Maraton in SK Rapid iz Maribora. Vsa prva mesta so zasedli Mariborčani, vendar so tudi domačini pokazali lep napredek. Rezultati so naslednji:
100 ni sen.: Less (Rapid) 11.2, Bald (R) 11.7, Mraz (Maraton) 11,9.
400 m sen.:Less (R) 58.8, Košir (Mrt) 59.1, Stare (Mura) 59.2.
Krogla, sen.: Lužar (Mrt) 11.25, Silay (Mura) 9.60, Radič (R) 9.60,
Disk, sen.: Lužar (Mrt) 36.70, Radič (R) 34.85, Silay (Mura) 33.70.
100 m, jun.: Košar (R) 12.1, Ljubo (Mrt) 12.2, Ko-lnrič (Mrt) 12.5. Višina, sen.: Kramer (R) 1.60, Lužar (Mrt) 1.60, Kopje, jun.: Ljubo (Mrt) 41.35, Koren (R) 39.12, Herman (R) 39. Daljina, sen. in jun.: Lužar (Mrt) 5 75, Ljubo (Mrt) 5.66; Koren (R) 5. Palica: Oro«sy (R) 3.30, Radič (R) 3.20. Tek 1500 m: Kramer (R) 4.29, Stoj.išek (Mrt) 4.34, Seidler (R) 4.49. Štafeta 4 krat 100: Rapid (v postavi Hoffer, Badl, Koren, Less) 48.8. Maraton (Ljubo, Mraz, Košir, Kolarič).
Vodstvo deklišhih krožkov
V nedeljo, dne 22. maja t. 1. ob 9 dopoldne so poskusne tekme za vse tekmovalne vrste in tekmovalke posameznice v razpisanih oddelkih ter odbojki.
Pozivamo vse krožke, da pošljejo v nedeljo nn Stadion svoje vrste članic in mladenk, posameznice ter družine za odbojko
Poizkusne tekme se vrše ob vsakem vremenu. Bog živi!
rri zmage so Nemci izvojevali nad Ilolandci.
ikej tekmi, ki je bila v Berlinu, so Nizozemci
Tri
V bok
podlegli Nemcem 3:1 (2:0), v Aachenu so se pa spoprijele igralke in igralci omenjenih držav v rokometu in so obakrat zmagali Nemci. Moški so odpravili svoje nasprotnike z 22:2 (10:1), žensko so se pa zadovoljile z zmago 6:2 (2:0).
veselja in zanosa. Zbor je bil od odličnih poslušalcev bogato nagrajen s ploskanjem in je moral nekatere "pesmi ponavljati. To je tudi prvi zbor v okraju, ki je z upravičenim pogumom prišel in I pokazal, česa so zmožni naši otroci ob skrajni se-I verni meji, kjer je do sedaj kraljevala madžarska pesem. Agilni pevovodja učitelj Novak Anton bo s svojim zborom gotovo povsod, kjer bo nastopil, žel priznanje, kakršnega je žel v Lendavi, kjer mu je njegov trud bil bogato poplačan.
Smihe! pri Novem mestu
Tatvina. G. Hrvatiču Francu v Stranski vasi so v nedeljo, 15. t. m. od 7—9 zvečer vlomili neznani vlomilci v hišo, ki stoji od vasi precej oddaljena, polomili in razbili so najprej vežna vrata. potem obe stranski vrati, v prvi sobi so vlomili v omaro za obleke, iz katere so vzeli tri moške obleke in eno zimsko suknjo. V drugi sobi so vse razmetali, očividno so iskali denar. Od tu niso vzeli drugega kakor denarnico z' manjšo vsoto denarja, ki je bila v ženski torbici. Pripravili in zložili &o si na kup več perila in kar je bilo kaj vrednega. Vendar perila niso odnesli, j ker sta se okrog 9 vrnila na dom gospodar in gospodinja, ki sta bila na obisku v vasi. Ko so vlomilci začutili, da se bliža gospodar, so perilo in nož pustili in zbežali. Vsega skupaj ima Hrvatič škode 4000—5000 din.
Programi Radio Ljubljana i
Četrtek. 79. maja: 12 Zborovska glasba (ploščo) — 12.45 Poročilo — IS Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Kadij. orkostra — 14 Napovedi — 18 Iz neznanih operet (ttad. orkester) — 18.10 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nao. nra: Predavanje min za ljudsko telesno vzgojo
—	19 Ml Zabavna črtiea (g. Pr. Lipah, član Nar. gled.)
—	20 Štirje glasbeni profili (Kad. orkest-r) — 21 Klavirski koncert jr. prof. M. Llpovška: Družina Bacha
—	22 Napovedi, poročila — 22.1S Koncert plesne glasbe (plošče)
Petek, 10. maja: 11 Šolska nrn: Po Grškem (gdč. Julija Suštoršič) — 12 Iz naše domovine (ploščo) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.211 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — IS Ženska nra: Domača keramlka-(ga. Dnnn Pajnič) — 18.20 Lucionno Bover poje (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko T.ohe.n) — 19 Nnpovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Spor Dnbrovničanov z rnsko oarloo Katarino II. (Arsen Vencelldes, knjiž., Zgb) — 19.50 O mednarodnem gim-nastičnem nastopu v Ljubljani — 20 To ln ono (plošče)
—	20.30 Mozartova nra. Sodelujejo: gg. Vekoslnv Janko, Svetozar Banovec in Rad. orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške plošče.
Drugi programi>
Četrtek. 79. maja: Betgrad/agreb: 20 Nar. pesmi, 20.45 Pihalni kvartet — Praga: 19.25 Radijski film, 20.15 Koncert BBC (dirigent Toscanini) iz Londona — Varšava: 20 Zab glasba, 22 Konservatorijskl koneort
—	Sofija: 20 Ork. koncert, 20 45 Vok. koncert. 22 Lahka in plesna glasba — Budimpešta: 20 Tgrn, 21.45 Orkest. koncert, 23.10 Vojaška godba — Trst-ililan: 21 Opore »Madnnu Imperiat, »Romantična noč« in »Ptice« — Rim-Bari: 17.15 Vok ni. koncert, 21 lianzatova opereta »Otn-Cin La» — Dunaj. 20 Zab. koncert. 21 IffTn, 22.30 Zah. in plosna glasba — Berlin: 20 Orkester, zbor in solisti — Konigsberg: 19.1(1 Llnckejeve skladbe — Uv-uho: 19.10 Sramli, 20 Operna glasba — Stuttgart: 20.30 Wagnerje.ve skladbe — Uonakovi: 19.10 Leharjeva ope-,-eta Friderika- — Beromilnster: 20.05 Pravljica o carju Sultanu — Strasbnurg: 20.30 Haydn Berlioz-Wnernei\
Petek, 10. maja: Bolgrad: 20 Zagreb. 21 Zab. kone., 22.20 Moderna angl. gl. - Zagreb: 20 Vok. kone, 20.30 Zbor. 21 Puett, 21.30 Lahka gl.. 22.20 Ples. gl. — Praga: 19.25 Koncert gojencev vojaške šnle, 20 Sehuliertovo skladbe, 21.30 Pestra gl., 22.30 Romunska gl. — Varšava: 20 Poljska simf. gl., 22 Ples. gl. — Sofija: 20 Nar. gl., 20.15 Violina, 21.15 Lahka in zab. gl. — Budimpešta: 10.30 Opera, 23.05 Jazz — Trst-Milan: ",1 Bnttijeva drama »Plameni v sonci - — Ilim-Rari: 17.15 Klavir in violina. 21 Bnvrent, 22.10 Izbrano pesmi — Dunaj: 19.25 Pneclnijeva opern »Gionni Sebicehi-, 20.40 Komorni ork., 22.20 Zab. kone. — Berlin: 2(1.30 Simf. kono. — Hamburg: 19.10 Operna gl., 20 Lizstove skl., 21.10 Valčki _ Vralhlara: 21) ftlezija v radiu — TApsko: 19.1(1 Kmečke pesmi. 20 Operna in operetna gl. — Krilu: 1.0 10 Mandoline. 20 Komorni ork. — Frankfurt: 19.10 Pihala -Stuttgart: 19.15 Filmska gl. — Monakovo: 19.10 Petje, 20 Sudetsko-nemški skladatelji, 21 Znb. gl. iz Bajrentha
—	Beromilnster: 19.20 Vojaika godba, 20.25 Nar, pesmi, 21.55 Ork. kone. — Strasbourg: 20.30 Opern.
Hugo Wast»	50
Zlato večnega Juda
Tedaj pa se je postavil vsemu temu na pot eden izmed tistih civilnih junakov, ki znajo kljubovati nepriljubljenosti in propadu. Dal je v senatu Združenih držav pobudo za zanimivo preiskavo :
Kdo so tisti, ki se bavijo z nesramnim poslom, ki vzbuja sovraštvo enega naroda proti drugemu zato, da lahko prodajajo orožje obfema?
Kdo so tisti, ki tiče že do vratu v krvi vojakov, ki so umrli, ne da bi vedeli zakaj?«
Pokazalo se je, da izdelovalci orožja in streliva stiskajo roke vplivnim ljudem po vseh državah, da bi ti vzbujali in netili oboroževalno mrzlico. —
Ljudje so imenovali imena nekaterih velikih podjetij, med njimi tudi Zabulon Steel and Co.
To judovsko ime je učinkovalo kakor čarovnija. Hrupno raziskavanje je zamrlo. Brzojavne agencije niso več oddajale vesti. Listi so umolknili in nad tem vprašanjem se je zgrnila zemlja kakor nad mrtvecem.
Se več. Čez kratek čas so začeli blatili besede raziskovalcev in zatrjevati, da je mir neznosen.
Treba je bilo zamenjati karte, toda igro nadaljevali.
Že nekaj časa sem so Japonska, Anglija in Združene države imele pogodbo, ki jim je prepovedovala graditi 'ladje čez določeno razmerje. To razmerje še je glasilo takole: Anglija 5, Združene države 5, Japonska 3. Ta položaj je poniževalen za velik narod, Čigar koristi leže na morju. Japonska je zahtevala pravico, da se lahko oboroži lako kakor ostali pogodbenici. Odbili so ji to za-h t c vo in sc sklicevali na tvashlngtonsko nnandho.
Med Ameriko, Evropo in Azijo se je začelo ostro prerekanje.
Začela se je poplava sestankov, spomenic, dogovorov, brzojavk, razglabljanj, spletk.
Dnevniki, ki so bili poslušni Kahalu, so peči greli do rdečega žara. Naj gre barka naprej ali naj se razleti. Vojna ali revolucija.
Julija so umorili avstrijskega kanclerja Doll-fussa.
Vojna je grozMa od tako blizu, da je imel Mussolini avgusta, na koncu italijanskih manevrov velik govor, v katerem je razglasil, da je vojna pred vrati.
Združene države so prenesle dva tisoč milijonov zlatih dolarjev, ki so jib imele v bankah ob tihomorski obali v notranjost države, ker so se bale japonskega napada.
Septembra, tri lela po japonski zasedbi Mandžurije se je ob sibirski meji pojavilo deset tisoč ruskih vojakov, ki so pričakovali drugega spopada.
Oktobra so ubili jugoslovanskega kralja in ministra Barthouja in bilo je tik na tem, da izbruhne vojna med Jugoslavijo in Madžarsko. Toda Italija je podpirala zadnjo in megle so se razpršile.
Novembra je neki angleški državnik razburil svojo deželo z vestjo, da se Nemčija na skrivnem oborožuje. Če se bodo obotavljali to oboroževanje zavreti, bo prepozno, tedaj ko se jim bo lo zdelo potrebno.
Decembra sc je pozorno«! sveta obrnila v Afriko. Izbruhnil je spor med Italijo in Abesinijo. Abesinski cesar je pri Zvezi narodov dol žil Mussolinija. da izziva.
Toda duce je zavihtel rimsko sabljo nad lislo mizo, obloženo s papirji, in ženevski razgovar-jalci so umolknili-.
Malo dni potem je Japonska odpovedala wa-shingtonsko pogodbo ter izjavila, da bo zgradila toliko kriažrk, l<olikor jih potrebuje.
Združene države «o se zganile.
Veliki Kahal se je razveselil: Azija proli svetu, to pomeni Buda proli Kristusu.
Se tisti dan je cena antimonu skočila v Londonu za sedem šterlingov pri toni.
To je bila spretna poteza bankirjev.
Namesto osovraženih raziskovalcev oboroževanja je govorila borza.
Vsi so vedeli, da vse vlade nadzorujejo vojaške priprave drugih držav.
Njihovi strokovnjaki zato ne bero samo statistik, ki so velikokrat [»narejene. Imajo dosti-zgovornejiše dokaze: to so cene za nekatere surovine, ki so neobhodno potrebne za izdelovanje orožja. Če nenadno poskočijo cene bombažu, vol-framu, svincu, jili to zanima bolj, kakor pa govor gospoda Chambertaina ali gospoda Tardieua.
Tisti dan je letela po svetu grozna novica: an-timon, ki je v začetku leta veljal 37 šterlingov po toni, je poskočil na 74 šterlingov in sicer za sedem v enem samem dnevu.
Hkratu je že šla po svetu razlaga za to dejstvo:
»Londonska borza za blago je nenavadno razburjena. Antimon, ki ga uporabljajo po navadi za izdelovanje črk, uporabljajo v zvezi s svincem tudi za izdelovanje granat Izdelovanje tiskarskih črk ee ni pomnožilo. Zakaj torej raste cona antimonu?
Strokovnjaki mislijo, da so cene zrasle zaradi silnih nakupov neke države, ki izdeluje granate v velikih množinah.«
V dobri uri sta vest in njena spretna razlaga spremenili svet.
Francozi so mislili na Nemčijo, Poljaki na Rusijo, Amerikanci na Japonsko.
še tisti dan je roš buenos« i reškega Velikega Kuhala sklical pet mogočnikov prestolnlškega ju-dovstva, ki so uživali njegovo popolno zaupanje, ker eo bili povezani z njegovimi tajnimi posli.
Niso se sešli v sinagogi, marveč v petindvajsetem nadstropju Banke Blumen, kamor so Imeli dositop samo izbrani in kjer ni moglo njihovih razgovorov molili in presenetiti nobeno človeško uho ali oko.
Tu so lahko govorili brezobzirno, kakor so spodobi pri takih zapletenih poslih.
Prostor, v kalerem jih je roš sprejel, je bila prostorna dvorana z visokim opažem iz oreho-vine, s preprostim stvarnim pohištvom, brez za-storov in okraskov. Visoka okna v treh stenah so jo razkošno razevelljevala. Mračilo se je in strop v dvorani, ki je bil svetal kakor alabaster, je izžareval jasno luč brez senc.
Podolgovata zaokrožena miza je stala na sredi in jo bila pokrila z zelenim usnjem. Okrog nje so stali razkošni naslanjači. Na južni steni, ki je bila edina brez odprtin, je kot okras visela slika utemeljitelja dinastije v naravni velikosti. Bil je lo Zaliarija Blumen i. pri šestdesetih letih.
Njegov sin jo čakal obiskovalce, ki eo prihajali, jih pozdravljal z naglim stiskom roke in jih povabil,, naj sedejo za niizo.
Prej kakor vsi drugi je prišel Moises Halevy, Francoz, slar draguljar in gospodar vseh zabavišč v Buenos Airesu. Oblečen je bil izbrano. Suknjo je imel sivo, v barvi svojih ščetinastih, gladko počesanih las, za vratom je nosil veličastno kravato, v kateri je bil zataknjen čudovito lep biser. Črna obveza mu je pokrivala pol obraza in skrivala gnojen tvor, ostanek udarca, ki mu ga je njegov prijatelj in tovariš Leon Coca pripeljal v nekem izmed tistih zabavišč. Tvor se ni nikdar dobro pozdravil, čeprav je bilo že dolgo od lega kar je nesrečni tovariš nehal tlačiti zemljo. Draguljar je vzkliknil vljudno: >Čestitam, Don Zaliari ja I« čeprav jo bil Blutnenov družabnik v števil« nih poslih, je bil kljub temu med tistimi redkimi v sinagogi, ki ga niso tikali.
Čeprav je bil zelo bogat, je vendar zmeraj potreboval Blumena, ki ga je bil nekdaj uvedel v trgovino z zabavo. Zdaj je hotel 7. njegovo pomočjo kupili dve sto apotek v Huenos Airesu, dn bi jih preuredil po moderno, kakor so urejene v Ne\vyorku. Lekarne v sporazumu z zabavišči lahko dela jo lepe dobičke ...
Za birmo...
Darilo za telo življenje
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženitovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasjh reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
Kuharica
Btara čez 30 let, želi službo k resnemu gospodu aH dvem do trem osebam resnega značaja. Delam tudi druga dela. Razumem nekoliko nemško. -Poznič, Križevniška ulica St. 2, LJubljana	(a)
Gospa
Izobražena, srednjih let, govori slovensko, nemško in nekoliko srbohrvaško, išče primerno mesto za takoj kot gospodinja ali oskrbnica, spremljevalka, hotelska sobarica ali kaj Klicnega. Gre tudi izven Ljubljane. — Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Zanesljiva«
Zaslužek
Dober zaslužek
nudim agilnim preprodajalcem za obisk boljših strank. Kos Ljubljana,
Mestni trg 25
(z)
Parcelo
1400 m', pripravno za zi-1 danje, ugodna lega) blizu Maribora - prodam. - Naslov v upravi »Slovenoa« ] v Mariboru pod 835 (p)
Uradnica
absolventka trg. akademije, z dveletno prakso, znanjem slov. in hrvaške ter nemške koresponden ee slov. hrvaške steno grafije — želi premeniti mesto. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Inteligentna« gt. 7969	<a>
Padavica
(epilepsija)
krči, živčne bolezni ln pomanjkanje spanja. — Zanesljivi in najboljši uspehi so bo dosegli z uporabo skozi trideset let preizkušenega
»Epilepsana«
Pobllžnja navodila daje lekarna Flšter, Osijek III

Sliiibodobe
Krojaškega pomočnika
za. velika dela sprejmem takoj. — Kramer, Celje, Obrtni dom	(b)
Voznika
pridnega in vajenega konj sprejmem s 1. Junijem. -Ivan Bajcar, Zagorje (b)
Mizarskega pomočnika
dobro izurjenega v furniranem delu - sprejmem takoj. Pismene ponudbe v upravo »Slovenca« Celju pod »Mizarstvo« (b
Šoferja
za osebni avto, z daljšo prakso popolnoma spo *obneg'a tudi za popravila tovarniških strojev, sprej me tovarna na Gorenj fkpra. Ponudbe z naved bo dosedanjega službova n ja, starosti, znanja jezi kov in družinskih razmer kakor tudi zahtevo plače v upravo »Slovenca« pod »Šofer« St. 7952	(b)
toiOTEi
ODDAJO:
Gostilno in trgovino
skupaj ali posebej, prometnem kraju v Ljub ljanl - oddam. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod • Ugodna prilika« 7967 (n
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra et, 6, telefon 37-33, Ima naprodaj večje Število parcel, kompleksov, posestev, gozdov trgovskih ln stanovanjskih hiS ln vil. Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p)
Slikar in pleskar
Franc Remžgar, Predovlčeva 19 Ljubi jana-Moste, se priporoča. Dobro delo ! Cene skrajno nizke! (r)

Bančno kom. zavod - Maribor
Aleksandrova cesta 6t. 4D
kupi takoj ln plača najbolje
IIItANILNE KNJIŽICE
bank in branilnio
VREDNOSTNE PAPIRJE
3«/• obveznice, bone ter srečke, delnice itd. VALUTE VSEH DRŽAV PRODAJA SREČK
državne razr. loterije,
Lepo opremljeno sobo
posebnim vhodom - od dam. šmartlnska c. 10 (
Posestvo
kje v LJubljani ali njeni okolici aH v kakem letoviškem kraju ali njegovi okolici v Dravski banovini - kupim. — Ponudbe navedbo velikosti, sta nja parcel in stavb v upravo »Slov.« v Ljubljani pod Šifro »Natalija«
IIBI
Novosti vseh oblačil
Šport, kamgarn obleke, perilo Itd. — najceneje: Presker Ljubljana (I)
Apno
najfinejše, najcenejše — stalno z drvi žge Apne-nlca Dobrepolje.	(1)
Parketni odpadki
odpadki od žnge, popolnoma suhi, so najcenejše kurivo. Ivan SiSka, tovarna pnrketov, Metelkova 4, telefon 22-44.	(1)
Kolesarji!
Vsakdo najde v naši zalogi kolo Ul ga želi. — .Terše, Kotnikova St. 12, Javno skladišče T u r k , poleg elektrarne	(1)
Za potovanje
se priporoča vse vrste kovčegov, aktovk, nahrbtnikov Itd. v veliki izbiri
Ivan Kravos
Maribor Aleksandrova 13
KOLESA
najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj po neverjetno nizkih cenah
Nova trgovina
Ljubljana - Tyrieva cesta 36
(nasproti Gospodarske zveze)
»Kappel« pisalni stroji
pričajo o odličnih izdelkih nemških tovarn. - Pisalni stroji za pisarno ln potovanje. - Najmodernejša
oprema 1 KLEINDIENST & POSCH Maribor Aleksandrova 44
KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH 1
Parne stroje,
kotle, turbine vodne turbine, pogonske motorje montira, preureja, popravlja, inducira ter izdeluje kurišča, čistilce za vodo, zrak in olje.
kolesa
St. 489-38.
Razpis
Občina 1'rimskovo, okraj litijski, razpisuje pragmatično mesto
obč. tajnika-pripravnika
Šolska izobrazba: 4. razredi srednjo ali njej enake strokovne šole oziroma odločbo o spregledu kvalifikacije po čl. 152. uredbe o obč. uslužbencih.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih, jc vložiti do 15. junija 1938 pri tej občini.
Uprava občine Primskovo,
dne 15. maja 1938.
Dobrota Klefiševih salam je priznana. Vsaka Klefiševa salama je opremljena z zgornjo etiketo. Salama, ki te etikete nima, ni Klefiševa salama. Izredno dobre kakovosti je tudi Klefiševa praška šunka, kakor tudi vsi drugi mesni izdelki.
Svilene srajco, moške po 36 din damslte bluzo po 16 din, močne svilene nogavice 10 din - in razno drugo modno blago po priznano nizkih ccnali prodaja
»Zora«
I LJubljana, Miklošičeva 30 | Trgovci imajo znaten popust. — Obiščite nas ln prepričajte se o naših | nazkih cenah, da bosfe lahko povečali svoj zaslužek.
Resnico govori, ko trdijo,
da prodajamo najboljša ln najcencjša
Dobava gume
1. junija 1938 ob 11 dopoldne bo v štabu zrakoplovstva vojske v Zemunu (soba št. 14, pritličje) druga javna olertalna licitacija za dobavo gume za avtomobile, motocikle in kolesa, z vsemi pogoji prve licitacije.
Pogoji so na vpogled delavne dni od 8 do 13 pri dežurnem oficirju tega štaba ali se kupijo za 30 din.
Kavcija za naše državljane 5%, za inozemce 10%, se položi pri blagajni agencije Državne hipotek. banke v Zemunu do 10 na dan licitacije.
Iz materialnega oddelka štaba vazduhoplov-stva vojske VMTBr. 7285 od 11. maja 1938.
Dobava zabojev
3. junija 1938 ob 11 dopoldne bo v štabu zrakoplovstva vojske (soba št. 14, pritličje) druga javna ustmena licitacija za dobavo zabojev, z vsemi pogoji prve licitacije.
Pogoji so na vpogled vsak delavnik od 8 do 13 pri dežurnem oficirju tega štaba ali se kupijo za 40 din.
Kavcija za naše državljane 5%, za inozcmce 10%, se položi pri blagajni agencije Državne hipotek. banke v Zemunu do 10 na dan licitacije.
Iz Materialnega oddelka štaba vazduhoplov-slva vojske VMTBr. 6228-od 12. maja 1938.
Gospodarski odsek Jesenice
proda na javni dražb« v nedeljo, 22. maja 1938 ob 15 v hotelu »Pošta« na Jesenicah cca 1000 plm stoječega smrekovega lesa s planine »Rožcac. — Pogoji bodo razvidni na dan dražbe. — Kavcijo 10.000 din je položiti pred pričetkom dražbe.
Razpis službe direktorja Oficirske zadruge
Oficirska zadruga v Beogradu sprejme direktorja, poznavalca in organizatorja dela v banki, zavarovanju, trgovini, nakupu in prodaji blaga in administraciji. Ponudijo se lahko osebe s fakultetno izobrazbo (pravna fakulteta s trgovsko akademijo, abiturientskim tečajem ali z enakovredno strokovno šolo) ali s strokovno šolo enako fakulteti. Službeno razmerje se uredi s pogodbo za dve leti v smislu obrtnega zakona. Direktor mora položiti kavcijo v znesku 100.000 din v gotovini ali z od države garantiranimi vrednostnimi papirji.
Interesenti, kateri so vešči in sposobni in reflektirajo na to službo, naj pošljejo pismeno ponudbo Glavnemu odboru Oficirske zadruge v Beogradu najkasneje do 5. junija 1938 s podatki in dokumenti o državljanstvu, o dovršeni šoli, kje in koliko časa so službovali v slični službi, starost, koliko jezikov obvladajo, nravstveno spričevalo in na kakšno mesečno plačo reflektirajo. Drugih pogojev ni. V prošnji označite točen naslov.
rezervne dele ln
motorna kolesa.
Velika izbira! Kolesa od 500 din naprej.
[Splošna trgovska družba
z. o. z. St. Vid nad LJublJano-
ITEk.l
2 951
V globoki žalosti sporočamo, da je davi ob 9. uri umrl v Društveni ulici 8, nai srčno ljubljeni Soprog, oče, brat, stric in zet, gospod
dr. Ivan Lah
profesor in književnik
Kraj in uro pogreba sporočimo naknadno. Ljubljana, dne 18. maja 1938.
Rodbina dr. Lahova — in ostalo sorodstvo.
Zakaj morajo trpeli dojenčki na kožnem vnetju in nadležnih izpuščajih? Zakaj morajo trpeti matere, da jih pri dojenju deteta muči)0 razpokane
in razbolele prsi? Zato, ker matere še ne vedo za hitro in zanesljivo pomoč, ki jo nudi obema edino pravo rastlinsko mazilo
»OKAMA«
Dobi se v lekarnah in drogerijah. Škatlica 8 din. - Razpošilja proti predhodnem nakazilu 10 din (tudi v znamkah): Lekarna Mr. J. Oblak, Št. Vid nad Ljubljano.
V glolioki žalosti naznanjam prežalostno vest, da je moja nad vse ljubljena žena, gospa
Fani Vorbach
dne 18. maja, po daljšem vdanem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 20. maja ob 6 iz kapele mestnega pokopališča. Celje, dne 18. maja 1938.
Josip Vorbach, višji kontrolor drž. žel. in ostalo sorodstvo
Brez posebnega obvestila.
Naš preljubi soprog, oče, stari oče, stric, tast in svak, gospod
KARL PLEINEISS
JAVNI NOTAR
je danes ob pol 9 dopoldne, udan v božjo voljo, mirno v Gospodu zaspal. Na zadnji poti ga bomo spremili v četrtek, dne 19. maja ob 5 popoldne iz hiše žalosti
Šelenburgova ulica 3 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 24. maja ob 7 zjutraj v farni cerkvi
Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana-Gjenovič, dne 18, maja 1938.
Ema, soproga; Mirko, kapetan fregate, dr. med. Lca, Karlo, sodnik, otroci;
Sonja, vnukinja; Csore, snaha.
Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karel Ceč
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčifi
Ahademiia ob tOO letnici prof. Janeza Gnjezda
V nedeljo se je spet zbrala družina Društva rokodelskih pomočnikov s svojimi prijatelji, da se skupaj spomnijo stoletnice rojstva očeta Rokodelskega doma v Komenskega ulici. Dr. Leon Vončina je v Kolpingovih časih društvo priklical v življenje, prof. Gnjezda, drugi predsednik, pa je leta 1885 zgradil društvu dom. v katerem se je moglo društvo šele prav razvijati. S hvaležno ljubeznijo so se požrtvovalnega graditelja Rokodelskega doma spomnili zjutraj člani v cerkvi na Rožniku, kjer je opravil sedanji predsednik g. kanonik Alojzij Stroj najsvetejšo daritev, med katero je pel operni pevec g. Leopold Kovač in društveni zbor.
Pri večerni akademiji, ki ob tako lepem vremenu ni bila kaj posebno obiskana, so bili udeleženci kar zadovoljni. Slavnostna uvertura salonskega orkestra je ustvarila jubilejno razpoloženje, ki ga je stopnjeval društveni pevski zbor pod spretnim vodstvom g. Mavricija Slatnarja. Zapeli so Društveno, Jenkovo Molitev, in Sattnerjevo Na planine tako lepo ubrano, da so zaslužili priznanje, s katerim občinstvo ni štedilo. Po pevskih točkah je predsednik g. kanonik Stroj v zanosnem govoru pokazal osebnost prof. Janeza Gnjezda in njegov pomen za razmah društvenega življenja izza dograditve Rokodelskega doma. Pietetno se je spomnil s prisrčnim govorom velikega pokojnika tudi tovarnar g. Jernej Kopač ,ki je svoja mlada ljubljanska leta preživel pod Gnjezdovim vodstvom Društva rokodelskih pomočnikov.
Posebna atrakcija tega večera naj bi bila glasbenoscenična uprizoritev Prešernovega »Krsta pri Savici«. Ako primerjamo nedeljsko izvajanje z onim pred letom ali kaj, moramo reči, da je to pot močno zaostajalo za prvim. Operiranje s skioptičnimi slikami se je docela ponesrečilo. Tudi nastopajoči niso bili taki, da bi povsem zadovoljili. »Krst pri Savici« je delo, ki ne prenese eksperimentov take vrste. Vsa dobra volja nič ne pomaga in je škoda truda!
Ako ni dosegla prireditev v celoti drugega kot to, da se je občinstvo hvaležno spomnilo očeta Rokodelskega doma in se pri tem zavedelo, kakega pomena je tudi v naših dneh Društvo rokodelskih pomočnikov, je izpolnila svoj namen.
Zabloda mladega trgovskega pomočnika
Kranj, 18. maja.
Danes zjutraj se je s hitro naglico razširila po Kranju veet o aretaciji 261etnega trgovskega pomočnika Marjana L., uslužb onega pri tvrdkl »Merkur«. Snoči okrog pol 12 je namreč opazila neka gospa, da je zlezel skozi okno v klet trgovine »Merkur« neki moški. O tem je povedala ljudem, ki so odhajali iz Narodnega doma, kjeT je gostovalo ljubljansko gledališče. Ljudje so za-etražili izhode in obvestili orožnike in poslovodjo trgovine. Ko je tat opazil, da ga zasledujejo in da ne more uiti, pe je skril v najskrivnejši del podstrešja, kljub temu pa eo ga orožniki našli in odpeljali v policijski zapor. Pri aretaciji je bilo navzočih veliko ljudi in vsi so bili začudeni, ko so spoznali v tatu mladega trgovskega pomočnika, katerega nihče poprej ni sumil nepoštenosti. Danes dopoldne je bila na stanovanju Marjana L. hišna preiskava, ker so po aretaciji sumili, da pomočnik ni storil sfaoči svojega prvega tatinskega dejanja. Na stanovanju so našli zapiske o prodanih ukradenih predmetih, na katerih je bil označen tudi kupec. Ker pa je Marjan L. stanoval v Kranju le po nekaj dni v tednu, sicer pa se je vozal k svoji ženi, stanujoči v Ljubljani, so tudi na ieninem stanovanju v Ljubljani naredili preiskavo. Dosedanje preiskave kažejo, da gre za večkratne tatvine in za večjo vsoto denarja.
izpopolnjen domač izum
Meseca oktobra lani smo poročali o zelo zanimivem domačem izumu, namreč o prenosljivem lahkem in hitro razložljivem ter zložljivem šotoru. Priobčili smo slike s stadiona, kjer si je posebna komisija zastopnikov tvrdke, športnih organizacij in časnikarjev ogledal ta šotor. Šotor sam je težak komaj 4—6 kg ter je zelo pripraven za športnike, skavte in elicne organizacije, zlasti pa za turiste. Takrat so se slovenski športniki zelo zanimali za ta šotor, ki je v Sloveniji kot tipično turistični in Športni deželi že dobro uveden. Patent na ta šotor ima tvrdka Dačič & Pongrac v Subotici. V Subo-tici so te šotore tudi od začetka izdelovali. Šotor pa je patentiran tudi v raznih drugih državah. Sedaj pa 60 pričeli te šotore izdelovati v Sloveniji. Slovenski obrtniki so izum znatno izpopolnili. Uvoden je ročaj iz medenine namesto it aluminija kakor poprej. Ta ročaj služi tudi za stojalo, kadar je šotor postavljen, kljuka okrogla namesto prejšnje oglate. Poprej se je šotor zapiral z jer-menčki, sedaj pa na vretenca (Reissverschluss). Ves šotor je ▼ zaprtem stanju v etuiju. Hvalevredno je, da se ti šotori, za katere ee slovenska Športna mladina tako vnema, izdelujejo sedaj v Sloveniji in sicer jih izdelujejo izključno le do-
mači obrtniki. Šotori so sedaj še cenejši, kakor eo bili poprej. Seveda 6e morejo ti šotori izdelati tudi po specialnem naročilu. Platno šotorov pa je iz specialnega avionskega blaga, namreč iz ba-loniske svile, ki ne propušča vode. Vsa kovinska konstrukcija je tudi pokroinana. Interesenti, zlasti športniki in turisti, si morejo ogledati ta novi tip šotorov na stalni razstavi, ki je v prostorih tvrdko »InterpronieU v Florijanski ulici 26. Omeniti moramo, da si je ta tip šotora pridobil že priznanje skoraj po V6ej Evropi in je tako ponesel glas o iznajdljivosti Jugoslovanov v široki svet.
Jesenice
Slovo g. Križmaua. Te dni se je poslovil dolgoletni kaplan g. A. Križman, ki je imenovan za župnika na lepo faro Tunjice pri Kamniku. Ob njegovem odhodu i? našegu mesta in delavskega središča, kjer je kuplanoval celih 11 let, moramo ob njegovem slovesu omeniti njegove velike zasluge za gospodarsko, kulturno in katoliško prosvetno delo med Jeseničani. Jesenice so bile že od nekdaj poznane kot prve na polju katoliškega gibanja in tu so vzklile mnoge nove pobude. Gosp. Križman je vse tisto zapoceto delo nadaljeval in s svojimi sposobnostmi doprinesel velik nov delež. Tako ostane mogočni jeseniški Krekov dom vedno združen s spominom na delo in zasluge kaplana Križ-mana. Močno in z veliko ljubeznijo so dvignili jeseniški katoliški krogi prizadevan je za postavitev ponosnega prosvetnega doma in so s ku-lukom pomagali vsi — možje in žene, fantje in dekleta, Križman pa je stal tu kot garant, da delo ne bo zastonj, ter oskrbel največji del. Kot sposoben zadrugar in gospodar je dvignil jeseniško hranilnico v enega najboljših podeželskih denarnih zavodov ter je ustanovil celo vrsto zadrug, ki poslujejo v Krekovem domu. Gospodarske ustanove ostanejo tu kot priča Križma-novega delovanja. Ob vseh teh zadrugah pa so zaživele ustanove, od katerih je imela korist le splošnost, in mnogo je revežev in sirot, ki se zatekajo v ta dom po pomoč. Gosp. Križman je bil tudi vzor marljivosti in prikaz ljudskega duhovnika, ki je šel povsod in v vsakem primeru med ljudi ter natočil ob vsaki priliki čistega vina. V tem svojem pojavu kot društveni delavec in organizator ter govornik je bil gosp. Križman posebno jak in neizprosen v držanju načel in ravne linije. Tisti, ki njegovi neizprosni liniji načel niso znali tako hitro slediti, so fa morda tu obsojali, toda čas bo pokazal, da je katoliškemu pokretu potrebnih mnogo, mno-
fo tako jasnih in načelnih ljudi in delavcev. lo so nekateri še omahovali, delali kompromise in se solzili na desno ali levo, je g. Križman že zavihtel prapor ravne linije, ki je bila njegov vzor. Ob njegovem odhodu z Jesenic čutimo vsi, da odhaja močan duhovnik z votli-teljskimi sposobnostmi, in šele danes znamo ceniti tisto veliko njegovo delo, ki bo ostalo tu in ki bo krepilo vse naše nadaljnje prizadevanje. G. Križman lahko s ponosom zapušča kraj, kjer je deloval, ker lahko pokaže vrsto uspehov svojega dela. Ob njegovem odhodu mu na tem mestu izrekamo zahvalo z željo, da bi bil na svojem novem mestu najbolj srečen.
Krani
Blagoslovitev prapora Prosvetnega društva v Naklem bo v nedelje, 22. maja. Prapor bo blagoslovil popoldne ob pol treh v farni cerkvi gosp. kanonik Josip Šimenc, botrovala pa bosta g. Alojzij Strupi, profesor v Št. Vidu, in gdč. Minka Bukovnik z Okroglega. Iz cerkve se bo razvil sprevod v društveno dvorano v stari šoli, kjer bo priložnostna akademija. Pevci bodo zapeli nekaj pesmi, o pomenu in namenu novega prapora pa bo govoril g. Miha Benedičič. Po govoru bo lepa duhovna igra »Sultanova hči«.
Avtomobil povozil 6-letnega dečka. V ponedeljek popoldne okrog 2 je nameraval 6-letni Marjan Pogačnik, doma iz Zlatopolja, v otroški vrtec v Marijanišče. Ko je hotel pri gostilni »Beksl« prekoračiti cesto, je zašel med dva voznika in se zbal konja, zato je urno odskočil na desno stran ceste. V tistem hipu je privozil na to mesto avtomobil in povozil dečka. Marjan je dobil pri tem hudo poškodbo na roki in trebuhu, razen tega ima prebito čelno kost
Surov napad. V torek zvečer je vozil Anže Mežek posestniku Jerneju Benediku v Straži-šču skale za popravilo neke zgradbe. Ko je v bližini Benedikovega skednja že drugič izsul gradbeni material, je prišel k Mežeku začasni najemnik skednja T. D., doma iz Stražišča, in začel vpiti nad voznikom, da ne sme na to mesto spravljati gradbenega materiala. Mežek je odgovoril, da opravlja to delo po naročilu posestnika Benedika, nakar je postal D. še bolj jezen, pograbil je precej veliko skalo in jo vrgel vozniku v glavo. Silen udarec je zadal Mežeku veliko rano na glavi, vendar to nasilnežu še ni bilo dovolj. Zvlekel je Mežeka v bližnji hlev in ga močno pretepel. Hudo poškodovanega Mežeka so spravili k zdravniku,
Spod
artv?
A. C. Udinese : Ljubljana
Naš ligaš se trudi in izpostavlja denarnemu riziku s tem, da nudi našemu športnemu občinstvu primerne in lepe mednarodne tekme Dosledno temu je naša Ljubljana povabila zn prihodnjo nedeljo v Ljubljano izvrstno italijansko moštvo AC Udinese iz Udin (Vidma).
Gostujoči klub je eden najsturejših v Italiji. Ima veliko število članstva in še mnogo več občinstva, ki skrbi za napredek kluba. Krasno igrišče, strokov, moč in še marsikaj so pomagale klubu do napredka in tako vidimo, da je ta klub vedno pri vrhu tabele v svoji skupini.
Če bi hoteli analizirati sestavo kluba po prvenstveni formaciji, kot je določena v Italiji, bi potrebovali mnogo prostora. Zato v tem pogledu samo par stavkov. Nacionalna liga v Italiji je razdeljena v tri skupire: A, B in C. A in C štejeta po !6 klubov, medtem ko je v B skupini 17 klubov. Ti klubi tvorijo elito italijanskega nogometa. Vsako mesto ima enega, kvečjemu dva predstavnika v teh skupinah. Zato pa štejejo klubi lepo število članstva in občinstva, ki redno obiskuje športne prireditve. Če k temu dodamo, da tudi oblasti tn javnost v veliki meri podpirajo šport v Italiji, potein se ne smemo čuditi krasnim italijanskim igriščem in športnim napravam, ki nudijo športniku vse, kar je potrebno za pravilno nego telesa.
In predstavniki športa iz te dežele bodo v nedeljo naši gostje.
Naš boks
Sijajen je bil tispeh našega ljubljanskega boksarja Evsahija Baloha od SK Slovana na turneji državnih reprezentantov v Češkoslovnški. — Ker ni pustil kapetan državne reprezentance nastopiti Baloha na prvenstvu Male .Zveze, češ da ima premalo rutine, se je namesto njega boksal Hladni, katerega je Baloli pred kratkim knock-outiral. A on je dokazal, da je vreden zastopnik naše reprezentance. V Brnu se je boksal za težko kategorijo, čeprav ima le 78 kg. Imel je za nasprotnika prvaka Moravske v težki kategoriji, kateri tehta 90 kg. torej je za 12 kg težji od Baloha. V prvi rundi je Baloh strahovito navalil na nasprotnika in ga napadal skozi tri runde, da je bil v tretji rundi popolnoma »grogi« in se je močno opotekal iz kota v kot; k sreči ga je rešil gong sigurnega knock outa. Češki časopisi so ga nazi-vali jugoslovanskega Schtnelinga.
V	Trnavi pri Bratislavi je nastopil tudi v težki kategoriji in je imel za nasprotnika Fialko, prvaka Slovpške v težki kategoriji; ta je tehtal 87 kg in je bil že v prvi rundi >grogi< od strašnih udarcev; sreča za Fialko je bila, da si je Baloh v prvi rundi nalomil palec desno roke in je s tako roko boksal naprej in tolkel z levico ter se umikal udarcem nasprotnika. Borba se je končala nerešeno v veliko nezadovoljstvo publike, katera je bila vsa na strani Baloha V kratkem bo gostoval za zagrebški klub, ki nastopi v Trstu, na Reki
ln v Rimu, in sicer v težki kategoriji.
* • *
Pogodba za borbo med Sehmelingnm in Loui-som je podpisana. Pred ne\vyorško boks-koinisijo je bila 11. maja podpisana pogodba med nemškim prvakom Maksom Schmelingom in točasnim svetovnim prvakom Joe Louisom. Ker se je Joe Lotils vezal s svojim podpisom in pristal na pogoje za borbo, se torej smatra, da je boj končnoveljavno zasiguran, ker se Amerikanec v zadnji minuti ne bo mogel več še enkrat izogniti.
napadalec pa je bil prijavljen sodišču. T. D. je storil svoje početje iz sovraštva do posestnika Benedika, s katerim sta imela spor zaradi najetega skednja.
Prežganje pri Litiji
Prošli teden so po naši župniji precej popravili pota, kar je v splošno korist vsem in ne samo kakšnemu posamezniku. Ob tej priliki nam je pomagal s podporo okrajni cestni odbor v Litiji pod vodstvom načelnika župana gospoda Lebingerja. Ljudstvo se mu tem potom nallepše zahvaljuje.
V	nedeljo, 15. t. m., je bil v Ljudskem domu redni letni občni zbor Kmečke zveze. Lepa udeležba je pokazala, da se kmečko ljudstvo čedalje bolj oklepa svoje stanovske organizacije.
Slavnost prvega svetega obhajila smo imeli v nedeljo, 15, t. m, K mizi Gospodovi je prvič pristopilo 28 otrok (14 deklic, 14 dečkov).
Pri Mrzlekarjevih v Gozdu je povrgla ovca jagnje s sedmimi nogami. Jagnje je kmalu poginilo.
Ob priliki sv. birme bodo za birmance na razpolago v gostilni de Cecco na Prežganjem brezalkoholne pijače. Ne silite ta dan otrokom alkoholnih pijač.
Lahkoatletski miting
v Murski Soboti
Murska Sobota, 15. maja.
Danes je bil v Murski Soboti v prireditvi SK Mure lahkoatletski miting, ki je zelo lepo uspel ter je vzbudil za to športno panogo veliko zanimanje med domačini. Mitinga sta se udeležila s svojimi atleti tudi SSK Maraton in SK Rapid iz Maribora, Vsa prva mesta so zasedli Mariborčani, vendar so tudi domačini pokazali lep napredek. Rezultati so naslednji:
100 m sen.: Lese (Rapid) 11.2, Bald (R) 11.7, Mraz (Maraton) 11,9.
400 m sen. :Less (R) 58.8, Košir (Mrt) 59.1, Stare (Mura) 59.2.
Krogla, sen.: Lužar (Mrt) 11.25, Silay (Mura) 9.60, Radič (R) 9.60,
Disk, sen.: Lužar (Mrt) 36.70, Radič (R) 34.85, Silay (Mura) 33.70,
100 m, jun.: Košar (R) 12.1, Ljubo (Mrt) 12.2, Ko-larič (Mrt) 12.5. Višina, sen.: Kramer (R) 1.60, Lužar (Mrt) 1.60. Kopje, jun.: Ljubo (Mrt) 41.35, Koren (K) 39.12, Herman |R) 39. Daljina, sen. in jun.: Lužar (Mrt) 5.75, Ljubo (Mrt) 5.66 Koren (R) 5. Palica: Orossy (R) 3.30, Radič (R) 3.20. Tek 1500 m: Kramer (R) 4.29, Stoinšek (Mrt) 4.34, Seidler (R) 4,49. Štafeta 4 krat 100: Rapid (v postavi Hotfer, Badl, Koren, Less) 48.8. Maraton (Ljubo, Mraz, Košir, Kolarič).
Vodstvo dekliških krožhov
V nedeljo, dne 22. maja t. 1. ob 9 dopoldne so poskusne tekme za vse tekmovalne vrste in tekmovalke posameznice v razpisanih oddelkih ter odbojki.
Pozivamo vse krožke, da pošljejo v nedeljo na Stadion svoje vrste članic in mladenk, posameznice ter družine za odbojko
Poizkusne tekme se vrše ob vsakem vremenu. Bog živil
★
Tri zmage so Nemci izvnjevali nad Holandei.
V hokej tekmi, ki je bila v Berlinu, so Nizozemci podlegli Nemcem 3:1 (2:0), v Aachenu so se pa spoprijele igralke in igralci omenjenih držav v rokometu in so obakrat zmagali Nemci. Moški so odpravili svoje nasprotnike z 22:2 (10:1), žensko so se pa zadovoljile z zmago 6:2 (2:0).
Programi Radio Ljubljana«
Četrtek. /». maja: 12 Zborovska glasba (plošče) — 12.43 Poročila — 13 Napovedi — 18.20 Opoldanski koncert Radij. orkestra — 14 Napovedi — 18 Iz neznanih operet (Rad. orkester) — 16.40 Slovenščina z a Slovence (K. dr. Rudolf KolariS) — 19 Napovedi, poročila - 19.30 Nnc. ura: Predavanje min za ljudsko telesno vzgojo
—	19.50 Zabavna 6rti-:a U- Fr. Lipah, član Nar. gled.)
—	20 Štirje glasbeni profili (Rad. orkester) — 21 Klavirski koncert g. prof. M. LipovSka: Drutlna Bacha
—	22 Napovedi, poročila — SB.15 Konoert plesne glasbe (plošče)
Petek SO- maja: 11 Šolska nra: Po (Irskem (gdč. Julija Sušteršlč) — 12 I?, nn£o domovine (plošče) — 12.45 Poročita — 13 Napovedi — 18.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Ženska ura: Domača keramika (ga. Dona Pajnlč) — 18.20 T.acienne Boyer poje (ploSče) — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. nra: Spor Pubrovničanov z rusko carico Katarino II. (Arsen Veneelides, knjiž., Zgb) — 19.50 O mednarodnem gim-naHtičnein nastopu v Ljubljani — 20 To in ono (plošče)
—	211.30 Mozartova nra. Sodelujejo: gg. Vekoslav Janko, Svotozar Banovec in Rad. orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.30 Angleške ploSče.
Drugi programi*
Četrtek, 19. maja: Belgrad-Zagreb: 20 Nar. pesmi.
20.45 Pihalni kvartet - Praga: 19.25 Radijski film, 20.15 Koncert BBC (dirigent Toscanini) iz Londona — Varšava: 20 Zab. glasba, 22 Konservatorljskl koncert
—	Sof ija: JO Ork. koncert, 20 4,") Volt. konoert. 22 Lahka ln plcsnn glasba — Budimpešta: 20 Igra, 21.45 Orkest. koncert, 23.10 Vojaška godba — Trst-MVan: 21 Opere •Madona Imperia«, »Romantična noč« in tPtice« — Rlm-Bari: 17.15 Voknl. koneort, 21 Rnnzatova oporeta •Ctn-Cin Lai — Dunaj. 20 Zab. koncert, 21 Igra, 22.80 Zab. in plesna glasba — Berlin: 20 Orkester, zbor iu solisti — Kdnigsbcrg: 19.10 Linekejeve skladbe — Liv-sko: 19.10 Srainli 20 Oporna glasba - Stuttgart: 20.30 Wagnerjeve skladbe — Monakovo: 19.10 Leharjevn opereta Friderika« — Beromiinstcr: 20.05 Pravljica o carju Sultanu — Strasbourg: 20.30 Haj-dn Rerlioz Wagner.
Pcteli, 20. maja: Belgrad: 20 Zagreb, 21 Zab. konc., 22.30 Moderna angi gl. — Zagreb: 20 Vok. konc , 20.80 Zbor, 21 Dueti, 21.80 Lahka gl., 22.20 Ples. gl. — Praga: 19.25 Koncert gojencev vojaške šole, 20 Schnhertove skladbe, 21.30 Pestra gl., 22.80 Romunska gl. — Far-itava: 20 Poljska siuif. tri.. 22 Ples. gl. — Snfiia: 20 Nar. gl , 20.45 Violina, 21.15 Lalika ln zab. gl. — BudimpeSla: 19.80 Opera, 23.05 Jazz — Trst-Mllan: 21 Buttijova drama »Plameni v sončit — llim-Bari: 17.15 Klavir in violina 21 Bayrout, 22.10 Izbrane pesmi — Dunaj: 19.23 Puecinljeva opera fiiannl Sohlechi«, 20.40 Komorni ork., 22.20 Zab. konc. — Berlin: 20.80 Simf. konc. — Hamburg: 18.10 Operna gl., 20 Lizstove »ki., 21.10 Valčki
—	Vratislava: 20 ftlozija v radiu — LipskO: 19.10 Kmečke pesmi, 20 Oporna in operetna gl. — K/itn: 19 10 Mandoline, 20 Komorni ork. — Frank/uri: 19.10 Pihala -Stuttgart: 19.15 Filmska gl. — Mnnakovn: 19.10 Petje, 30 Smletsko-nernški skladatelji, 21 Zab. gl. iz Bnjreuthn
—	Beromiinster: 19.20 Vojaška godba, 20.25 Nar. pesmi, 21.55 Ork. konc. — Strasbourg: 20.30 Opora.
Hngo Waatf	50
Zlato večnega Juda
Tedaj pa ee je postavil vsemu temu na pot eden izmed tistih civilnih junakov, ki znajo kljubovati nepriljubljenosti in propadu. Dal je v senatu Združenih držav pobudo za zanimivo pre-iskavo•
Kdo so tisti, ki se bavijo z nesramnim poslom, ki vzbuja sovraštvo enega naroda proti drugemu zato, da lahko prodajajo orožje obema?
Kdo so tisti, ki tiče že do vratu v krvi vojakov, ki eo umrli, ne da bi vedeli zakaj?«
Pokazalo se je, da izdelovalci orožja in streliva stiskajo roke vplivnim ljudem po vseh državah, da bi ti vzbujali in netili oboroževalno mrzlico. —
Ljudje eo imenovali imena nekaterih velikih podjetij, med njimi tudi Zabulon Steel and Co.
To judovsko ime je učinkovalo kakor čarovnija. Hrupno raziskavanje je zamrlo. Brzojavne agencije niso več oddajale vesti. Listi so umolknili in nad tem vprašanjem se je zgrnila zemlja kakor nad mrtvecem.
Še več. Čez kratek čas so začeli blatiti besede raziskovalcev in zatrjevati, da je mir neznosen.
Treba je bilo zamenjati karte, toda igro nadaljevati.
Že nekaj časa sem eo Japonska, Anglija in Združene države imele pogodbo, ki jim je prepovedovala graditi ladje čez določeno razmerje^ To razmerje se je glasilo takole: Anglija 5, Združene države 5, Japonska 3. Ta položaj je poniževalen za velik narod, Čigar koristi leže na morju. Japonska Je zahtevala pravico, da se lahko oboroži tako kakor ostali pogodbenici. Odbili so JI to zahtevo ln se sklicevali na washingtonsko pogodbo.
Med Ameriko, Evropo in Azijo se je začelo ostro prerekanje.
Začela ee je poplava sestankov, spomenic, dogovorov, brzojavk, razglabljanj, spletk.
Dnevniki, ki 60 bffli poslušni Kahalu, so peči greli do rdečega žara. Naj gre barka naprej ali naj ee razleti. Vojna ali revolucija.
Julija so umorili avstrijskega kanclerja Doll-fussa.
Vojna je grozila od tako blizu, da je imel Mussolini avgusta, na koncu italijanskih manevrov velik govor, v katerem je razglasil, da je vojna pred vrati.
Združene države so prenesle dva tisoč milijonov zlatih dolarjev, ki so jih imele v bankah ob tihoniorskl obali v notranjost države, ker so se bale japonskega napada.
Septembra, tri leta po japonski zasedbi Mandžurije se je ob sibirski meji pojavilo deset tisoč ruskih vojakov, ki so pričakovali drugega spopada.
Oktobra so ubili jugoslovanskega kralja in ministra Barthouja In bilo je tik na tem, da Izbruhne vojna med Jugoslavijo in Madžarsko. Toda Italija je podpirala zadnjo in megle so se razpršile.
Novembra je neki angleški državnik razburil svojo deželo z vestjo, da se Nemčija na skrivnem oborožuje. Če se bodo obotavljali to oboroževanje zavreti, bo prepozno, tedaj ko se jim bo to zdelo potrebno.
Decembra se je pozornost sveta obrnila v Afriko. Izbruhnil je spor med Italijo in Abesinijo. Abesinski cesar je pri Zvezi narodov dolžil Mussolinija, da izziva.
Toda duce je zavihtel rimsko sabljo nad tisto mizo, obloženo s papirji, in ženevski razgovar-jalci so umolknili.
Malo dni potein je Japonska odpovedala wa-shingtonsko pogodbo ter Izjavila, da bo zgradila ♦oliko kriažrk, kolikor jih potrebuje.
Združene države so se zganile.
Veliki Kahal se je razveselil: Azija proti svetu, to pomeni Buda proti Kristusu.
Še tisti dan je cena antimonu skočila v Londonu za sedem šterlingov pri toni.
To je bila spretna poteza bankirjev.
Namesto osovraženih raziskovalcev oboroževanja je govorila borza.
Vsi so vedeli, da vse vlade nadzorujejo vojaške priprave drugih držav.
Njihovi strokovnjaki zato ne bero samo statistik, ki so velikokrat ponarejene. Imajo doeti-zgovornejše dokaze: to so cene za nekatere surovine, ki so neobhodno potrebne za izdelovanje orožja. Če nenadno poskočijo cene bombažu, vol-framu, svincu, jih to zanima bolj, kakor pa govor gospoda Chambertaina ali gospodo Tardieua.
Tisti dan je letela po svetu grozna novica: an-timon, ki je v začetku leta veljal 37 šterlingov po toni, je poskočil na 74 šterlingov in sicer za sedem v enem samem dnevu.
Hkratu je že šla po svetu razlaga za to dejstvo:
»Londonska borza za Mago je nenavadno razburjena. Antimon, ki ga uporabljajo po navadi za izdelovanje črk. uporabljajo v zvezi s svincem tudi zn izdelovanje granat Izdelovanje tiskarskih črk ee ni pomnožilo. Zakaj torej raste cena antimonu?
Strokovnjaki mislijo, da so cene zrasle zaradi silnih nakupov neke države, ki izdeluje granate v velikih množinah.«
V dobri uri sta veet in njena spretna razlaga spremenili svet.
Francozi so mislili na Nemčijo, Poljaki na Rusijo, Amerikanci nn Japonsko.
Še listi dan je roš buenosaireSkega Velikpga Kahala sklical pet mogočnikov preslolniškega judovstva. ki so uživali njegovo popolno zatlpanje, ker eo bili povezani z njegovimi tajnimi posli.
Niso se sešli v sinagogi, marveč v petindvajsetem nadstropju Banke Blumen, kamor so imeli dostop samo izbrani in kjer ni moglo njihovih razgovorov motiti in presenetiti nobeno človeško uho ali oko.
Tu so lahko govorili brezobzirno, kakor se spodobi pri takih zapletenih poslih.
Prostor, v katerem jih Je roš sprejel, je bila prostorna dvorana z visokim opažem iz oreho-vine, s preprostim sitvarnim pohištvom, brez za-storov in okraskov. Visoka okna v treh stenah so (o razkošno razsvetljevala. Mračilo se je in strop v dvorani, ki jo bil svetal kakor alabaster, je izžareval jasno luč brez senc.
Podolgovata zaokrožena miza je stala na sredi in je bila pokrita z zelenim usnjem. Okrog nje so stali razkošni naslanjači. Na južni steni, ki |e bila edina brez odprtin, je kol okras visela slika utemeljitelja dinastije v naravni velikosti. Bil je to Zaharija Blumen I. pri šestdesetih letih.
Njegov sin je čakal obiskovalce, ki so prihajali, jih pozdravljal z naglim stiskom roke in jih povabil, naj sedejo za mizo.
Prej kakor vsi dnigi je prišel Molses Halevy, Francoz, star draguljar in gospodar vseh zabavišč v Buenos Airesu. Oblečen je bil izbrano. Suknjo je imel sivo, v barvi svojih ščetinastih, gladko počesanih las, za vratom je nosil veličastno kravato, v kateri je bil zataknjen čudovito lep biser. Črna obveza mu je pokrivala pol obraza in skrivala gnojen tvor, ostanek udarca, ki mu ga je njegov prijatelj in tovariš Leon Coca pripeljal v nekem izmed listih zabavišč. Tvor se ni nikdar dobro pozdravil, čeprav je bilo že dolgo od tega. kar je nesrečni tovariš nehal tlačiti zemljo.
Drnguljnr jn vzkliknil vljudno:
»Čestitam, Don Zaharija!«
Čeprav je bil Btumenov družabnik v številnih poslih, Je bil kljub temu med tistimi redkimi v sinagogi, ki ga niso likali.
Čeprav je bil zelo bogat, je vendar zmeraj potreboval Bltunena, ki ga je bil nekdaj uvedel v trgovino z zabavo. Zdaj je hotel z njegovo pomočjo kupiti dve sto apotek v Ruonos Airesu. da hi jih preuredil po moderno, kakor so urejene v Newyorku. Lekarne v sporazumu z zabavišči lahko delajo lepe dobičke ...
Za birmo
Darilo Življenje
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
Službe iice
Kuharica
Btara čez 30 let, želi službo k rosnemu gospodu ali dvem do trem osebam rosnega značaja. Delam tudi druga dela. Razumem nekoliko nemško. -Poznič, Krlževniška ulica »t. 2, Ljubljana	(a)
Gospa
Izobražena, srednjih let, govori slovensko, nemško ln nekoliko srbohrvaško, išče primerno mesto za takoj kot gospodinja alt oskrbnica, spremljevalka, hotelska sobarica ali kaj uličnega. Gre tudi Izven Ljubljane. — Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Zanesljiva«	<a>
Zaslužek
Dober zaslužek
nudim agilnlm preprodajalcem za obisk boljših strank. Kos, LJubljana, Mestni trg 25	(z)
Uradnica
Rb*olventka trg. akademije, z dveletno prakso, matijem slov. ln hrvaške ter nemške korespondence slov. hrvaške stenografije — želt premeniti mesto. Ponudbe v upravo »SI.« pod »Inteligentna« St. 7969	(a)
M
Krojaškega pomočnika
Bia velika dela sprejmem takoj. — Kramer, Celje, Obrtni dom	<b)
Padavica
(epilepsija)
krčt, živčne bolezni ln pomanjkanje spanja. — Zanesljivi ln najboljši uspeht bo se dosegli e uporabo skozi trideset let preizkušenega
»Epilepsana«
Pobllžnja navodila daje lekarna Flšter. OslJek III
Obrt
Slikar in pleskar
Franc Remžgar, Predovt čeva 19, Ljubljana-Moste, se priporoča. Dobro delo! Cene skrajno nizke! (r)
Voznika
pridnega ln vajenega konj 'sprejmem s 1. junijem. -Ivan Bajcar, Zagorje (b)
Mizarskega pomočnika
dobro Izurjenega v furniranem delu - sprejmem takoj. Pismene ponudbe v upravo »Slovenca« v Celju pod »Mizarstvo« (b
Šoferja
ea osebni avto, z daljšo prakso popolnoma sposobnega tudi za popravila tovarniških strojev, sprejme tovarna na Gorenjskem. Ponudbe z navedbo dosedanjega službova nja, starosti, znanja jezi kov ln družinskih razmer kakor tudi zahtevo plače v upravo »Slovenca« pod »šofer« št. 7952	(b)
ODDAJO:
Gostilno in trgovino
skupaj alt posebej, n prometnem kraju v Ljub ljanl - oddam. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod .Ugodna prilika« 7967 (n

Bančno kom. zavod - Maribor
Aleksandrova eesta St. 40
kupi takoj ln plača najbolje
HRANILNE KNJIŽICE bank ln branilnio
VREDNOSTNE PAPIRJE 3*/« obveznice, bone ter srečke, delnice Itd. VALUTE VSEH DRŽAV PRODAJA SREČK
državne razr. lotorlje
m
Lepo opremljeno sobo
s posebnim vhodom - od dam. Smartlnska c. 10 (
Parcelo
1400 m«, pripravno za zidanje, ugodna lega, blizu Maribora - prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru pod 835 (p)
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — | Cesta 29. oktobra St. 6, telefon 87-33, tma naprodaj večje Število parcel, kompleksov) posestev, go-1 zdov trgovskih ln stanovanjskih hiš tn vil. Po- I oblaščenl graditelj tn sod-1 nI cenilec za nasvete brezplačno ne razpolago, (p)
Posestvo
kje v Ljubljani ali njeni okolici ali v kakem letoviškem kraju ali njegovi okolici v Dravski banovini - kupim. — Ponudbe 7. navedbo velikosti, sta-nja parcel in stavb \ upravo »Slov.« v Ljubljani pod šifro »Natalija«
□22323
Novosti vseh oblačil
Sportj kamgarn obleke, perilo Itd. — najceneje: Presker, Ljubljana, (1)
Apno
najfinejše, najcenejše — stalno z drvi žge Apne-nlea Dobrepolje.	(1)
Parketni odpadki
ln odpadki od žago, popol-| noma suhi, so najcenejše kurivo. Ivan šiška, tovarna parketov, Metelkova 4, telefon 22-44.	(1)
Kolesarji!
Vsakdo najde v naši zalogi kolo ki ga želi. — Jerše, Kotnlkova št. 12, Javno skladišče T u r k , poleg elektrarne	(1)
Za potovanje
se priporoča vse vrste kovčegov aktovk, nahrbtnikov itd. v veliki izbiri
Ivan Kravos
Maribor, Aleksandrova 13
KOLESA
najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj po neverjetno nizkih cenah
Nova trgovina
Ljubljano - TvrJcva cesta 36
(nasproti Gospodarske zveze)
»Kappel« pisalni stroji
pričajo o odličnih Izdelkih nemških tovarn. - Pisalni stroji za pisarno ln potovanje. - Najmodernejša
oprema 1 KLEINDIENST & POSCH Maribor Aleksandrova 44
KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENT1H!				
i	3	i	1	1
Parne stroje,
kotle, turbine vodne turbine, pogonske motorje montira, preureja, popravlja, inducira ter izdeluje kurišča, čistilce za vodo, zrak in olje.
kolesa
DOMŽALE
Št. 480-38.
Razpis
Občina Primskovo, okraj litijski, razpisuje pragmatično mesto
obč. tajnika-pripravnika
Šolska izobrazba: 4. razredi srednje ali njej enake strokovne šole oziroma odločbo o spregledu kvalifikacije po čl. 152. uj-edbe o obč. uslužbencih.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih, je vložiti do 15. junija 1938 pri tej občini.
Uprava občine Primskovo, dne 15. maja 1938.
r<iEiiyAcoD/Ay
Dobrota Klefiševih salam je priznana. Vsaka Klefiševa salama je opremljena z zgornjo etiketo. Salama, ki te etikete nima, ni Klefiševa salama. Izredno dobre kakovosti je tudi Klefiševa praška šunka, kakor tudi vsi drugi mesni izdelki.
Svileno srajco, moške po 36 din, damske bluze po 16 din, močne svilene nogavice 10 din - in razno drugo modno blago po priznano nizkih conah prodaja
»Zora«
I Ljubljana, Miklošičeva 30 | Trgovci Imajo znaten popust. — Obiščite nas In prepričajte so o naših | nazkih cenah, da boste lahko povečali svoj zaslužek.
Resnico govorS, ko trdijo,
da prodajamo najboljša In najcenejša
Dobava gume
1. junija 1938 ob 11 dopoldne bo v štabu zrakoplovstva vojske v Zemunu (soba št. 14, pritličje) druga javna ofertalna licitacija za dobavo gume za avtomobile, motocikle in kolesa, z vsemi pogoji prve licitacije.
Pogoji so na vpogled delavne dni od 8 do 13 pri dežurnem oficirju tega štaba ali se kupijo za 30 din.
Kavcija za naše državljane 5%, za inozemce 10%, se položi pri blagajni agencije Državne hipotek. banke v Zemunu do 10 na dan licitacije.
Iz materialnega oddelka štaba vazduhoplov-stva vojske VMTBr. 7285 od 11. maja 1938.
Dobava zabojev
3. junija 1938 ob 11 dopoldne bo v štabu zrakoplovstva vojske (soba št. 14, pritličje) druga javna nstinena licitacija za dobavo zabojev, z vsemi pogoji prve licitacije.
Pogoji so na vpogled vsak delavnik od 8 do 13 pri dežurnem oficirju tega štaba ali se kupijo za 40 din.
Kavcija za naše državljane 5%, za inozemce 10?ž, se položi pri blagajni agencije Državne hipotek. banke v Zemunu do 10 na dan licitacije.
Iz Materialnega oddelka Štaba vazduhoplov-stva vojske VMTBr. 6228 od 12. maja 1938.
Gospodarski odsek Jesenice.
proda na javni dražbi v nedeljo, 22. maja 1938 ob 15 v hotelu »Poštac na Jesenicah cca 1000 plm stoječega smrekovega lesa s planine >Rožc.a<. — Pogoji bodo razvidni na dan dražbe. — Kavcijo 10.000 din je položiti pred pričetkom dražbe.
Razpis službe direktorja Oficirske zadruge
Oficirska zadruga- v Beogradu sprejme direktorja, poznavalca in organizatorja dela v banki, zavarovanju, trgovini, nakupu in prodaji blaga in administraciji. Ponudijo se lahko osebe s fakultetno izobrazbo (pravna fakulteta s trgovsko akademijo, abiturientskim tečajem ali z enakovredno strokovno šolo) ali' s strokovno šolo enako fakulteti. Službeno razmerje se uredi s pogodbo za dve leti v smislu obrtnega zakona. Direktor mora položiti kavcijo v znesku 100.000 din v gotovini ali 7. od države garantiTanimi vrednostnimi papirji.
Interesenti, kateri so vešči in sposobni, iu reflektirajo na to službo, naj pošljejo pismeno ponudbo Glavnemu odboru Oficirske zadruge v Beogradu najkasneje do 5. junija 1938 s podatki in dokumenti o državljanstvu, o dovršeni šoli, kje in koliko časa so službovali v slični službi, starost, koliko jezikov obvladajo, nravstveno spričevalo in na kakšno mesečno plačo reflektirajo. Drugih pogojev ni. V prošnji označite točen naslov.
rezervne dele ln
motorna kolesa.
Velika Izbira! Kolesa od 500 din naprej.
(Splošna trgovska družba
z. o. z. St. Vid nad Ljubljano
Tss?
V globoki žalosti sporočamo, da je davi ob 9. uri umrl v Društveni ulici 8, naš srčno ljubljeni soprog, oče, brat, stric in zet, gospod
dr. Ivan Lah
profesor in književnik
Kraj in uro pogreba sporočimo naknadno. Ljubljana, dne 18. maja 1938.
Rodbina dr. Lahova — in ostalo sorodstvo.

Zakaj morajo trpeti dojenčki na kožnem vnetju in nadležnih izpuščajih? Zakaj morajo trpeti matere, da jih pri dojenju deteta mučijo razpokane
in razbolele prsi? Zato, ker matere še ne vedo za hitro in zanesljivo pomoč, ki jo nudi obema edino pravo rastlinsko mazilo
»OKAMA«
Dobi se v lekarnah in drogerijah. Škatlica 8 din. - Razpošilja proti predhodnem nakazilu 10 din (tudi v znamkah): Lekarna Mr. J. Oblak, Št. Vid nad Ljubljano.
V globoki žalosti naznanjam prežalostno vest, da je moja nad vse ljubljena žena, gospa
Fani Vorbach
dne 18. maja, po daljšem vdanem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice l>o v petek, dne 20. maja ob 6 iz kapele mestnega pokopališča. Celje, dne 18. maja 1938.
Josip Vorbach, višji kontrolor drž. žel. in ostalo sorodstvo
Brez posebnega obvestila.
"fr
Naš preljubi soprog, oče, stari oče, stric, tast in svak, gospod
KARL PLEIWEISS
JAVNI NOTAR
je danes ob pol 9 dopoldne, udan v božjo voljo, mirno v Gospodu zaspal. Na zadnji poti ga bomo spremili v četrtek, dne 19. maja ob 5 popoldne iz hiše žalosti
Šelenburgova ulica 3 na pokopališče k Sv. Križu, Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 24. maja ob 7 zjutraj v farni cerkvi
Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana-Gjenovič, dne 18. maja 1938.
Ema, soproga; Mirko, kapetan fregate, dr. med. Lea, Karto, sodnik, otroci;
Sonja, vnukinja; Csore, snaha.
Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karel Ceč
Izdajatelj: Ivan Rakovee
Urednik: Viktor Cenčiž