Tečaj XLII.
I . mwr-	■ ■ ■ ■	--— % - --------	■	Mil	I Ml	M	I ■ Ml
O be eg: O boleznih mleka. — Domaćim sadjerejcem za pomladanski čas. — Katere sorte grozdja naj se sadi preko his
eevernih krajev, in kako naj se jih goji. (Dalje.) — Knezo-nadskof dr, Andrej Golmajer. (Dalje.) — Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. (Dalje.) — Razprava o nemškem državnem jeziku v državnem zboru. (Dalje.) — Izjemno stanje na Dunaji. — Naši dopisi. — Novičar.
Gospodar&ke stvari.
I	0 boleznih mleka.
Spisal — e.
Kakor hitro se pokaže mléko z nenavađnimi last-liosti; bodi-si y svoji zunanjosti, v okusu ali^pa v kaj druzem, naj se krave posamezno pomolze. Če se potem mleko vsake posamezne krave natanko preišče, našlo se bode hitro, katera krava bolno mleko molze ; v najredkejših slučajih krave enega celega lileva ob enem 11a eni in isti bolezni z ozirom na mleko bole-hajo. Bolezni mleka našim gospodinjam delajo dosti-krat veliko preglavico, zato je umestno, da vsaki gospodar dobro pozna to zlo, kakor tuđi pripomočke, se
ga varovati.
V o d é 11 0 mleko je največ následek krmenja sè zmrznenim korenstvom, zeló razredčenim tropinam, travo od vlažnih senožet kakor v obče od slabe vođene krme. Vsa taka krma, ob enem tudi prebavljalne organe slabi. Primerna menjava krme to nepriliko od-pravi, ako ni vzrok tacega mleka morebiti kakošna notranja bolezen. V zadnjem slučaju se ve da mora se gledati, da se dotična bolezen odpravi.
Vlačljivo, služno mleko, ki je slinasto in
lepljivo, ki le počasi smetano na vrhu pusti in katero
neokusno surovo maslo daje, nastane vsled bolezni,
kakor neprebavljivost, prehlajenje ali pa zaradi zaostajanja otrebkov po porodu.
Včasih je pa tako mleko tudi následek nečistih mlekarskih posod ali pa vlažno-gorkih zaduhlih shramb. Tudi pokvarjena, plesnova krma in kisle trave nare-
dijo tako mleko. Kako tej bolezni mleka v okom priti, sledi uže iz povedanega.
Prehitro skisanje mleka se s tem pokaže, da se pred časom sèsiri, kar se ali prec po molzi zgodi ali pa nekoliko pozneje, dostikrat še le pri kuhanji. Vsled tega se le malo smetane odloči, se ve da na škodo pridelkov na surovém maslu. Ta bolezen sledi navadno iz nečistosti za mlekarstvo porabljenih posod kakor tudi vsled velike vročine ali pa hitre menjave
toplote.
Natancno snaženje posod, hitro hlađenje mleka po molzi, majhen dodatek pepelike ali boraksa preprečijo
imenovano skisanje, katero zamore biti pa tuđi následek gotovih bolezni, kakor na pr. osepnic, vnetega vimena, kuge na parkljih in v gobcu. V zadnjih slučajih zamora le živinozđravnik pomagati ; ozdravljenju krave sledi tuđi ozdravljenje mleka.
G-renko mleko, katerega nastanek še ni po -polnem dolocen, zadobi to slabo lastnost še le po daljši legi. Smetana, katera se od tega mleka le počasi ođ-ločuje, ima vmazano oljnato barvo, zoprn, grenak in nazadnje gnjil okus. Surovo maslo, ki se pa le težko iz te smetane naredi, postane v malih dneh žaltovo. Tako mleko da tuđi le malo slabega in neokusnega
siraf iaúero hitro gnjije.
Grenko mleko tudi drugo zdravo okuži ? zaradi
česar je treba paziti na največo snago pri posodah in 11a primerno zračno, zdravo shrambo. Je pa mleko dobilo grenek okus le zaradi grenke krme ali grenkih zdravil, potem pa ta grenkoba tudi takoj poneha, ako se tako krmo ali zdravila opusti.
Rudeče mleko ali molzenje krvi zamore biti následek krmenja tacih rastlin, ki imajo rudečo barvilo v sebi; ta barva preide tudi v maslo. Mleko zadobi naravno barvo, ako se krmenje tacih rastlin
izključi.
Največkrat pa, posebno ako ima surovo maslo iz tacega rudečega mleka naravno barvo, je vzrok tega mleka dejansko primešanje krvi. Navadno to ne traja dolgo časa, ter tudi pogoj te bolezni mleka ni zmirom bolezen v kravi sami, kajti na pr. včasih uže pik ka-košnega žužka provzroči krvenje v vimenu, kar se potem pri molzi pozna.
Pod plavim ali modrim mlekom se ne razume posamesne modre lise na mleku, katere nastanejo vsled nesnage ali pa plesnobe na površju smetane, ampak splošna modra barva mleka. Tako mleko priđe v lepi, naravni barvi iz vimena in nastavi še le v po-sodi v začetku majhne modre pike, potem se pa hitro
vse mleko na površju svitlo-modro pobarva.
Surovo maslo iz modre smetane, katero je brez posebnega okusa ali duha, ni modro in tudi sir iz
modrega mleka narejen ima naravno barvo.
Mleko zmodri pod raznimi razmerami in lanko
pri vsakovrstni krmi, včasih le od ene krave, včasih od vseli, ter traja ta neprilika malo dni ali pa tuđi
cele tedne.
Čeravno so vzroki te mlečne bolezni še nejasni, je vendar gotovo, da majhni del modrega mléka okuži velike množine zdravega in da se kali te bolezni po nečistih posodah naprej trosijo. Najnatancnejše snaženje, čišćenje in izkuhovanje posod je neobhodno potrebno, kakor hitro se ta bolezen prikaže.
Priporočljivo zdravilo kravam ob priliki modrega mléka je: 30 do 60 gr. Grlauberjeve soli, 1 žlico ki-meljna ali janeža, pred vsem pa lahko prebavljivo
hrano.	.
Mléko, od katerega nam je znano, da se zmodri,
varuje se pred tem, da se mu takoj po molži dodá na vsak liter eno žlico pinjenega mléka.
Domačim sadjerejcem za pomladanski čas.
Spisal M. Rant.
(Dalje.)	J
Toraj naj se tudi vsak sadjerejec, kateri hruščeve pritlikavce in špalirje izgojuje ali vsaj izgojevati hoče, uže sedaj s kutnjevimi šibicami srednje debelosti in krepkim enoletnim lesom preskrbi, katere naj potem v 30 centimetrov dolge količke razreže. Za narezo-vanje takih šibic (enoletnih kutnjevih poganjkov) naj-boljši čas sta meseca januar in februar. Taki količki spravijo se potem na hladném kraju v kleti, ali se pa pravilno na vrtu v zemljo zagrebó, kjer čakajo ugod-nega pomladanskega časa, ob katerem se potem v zato pripravljeno gredico posadé ali kakor rečemo „po-taknejo". Gredica za potaknjence priredi naj se vselej le v bolj senčnatem prostoru ali kraju vrta; zemlja za tako gredico mora biti bolj volhka, rahla, peščena in globoka. Preje pa, kot se potaknjence v zemljo sadi ali potika, mora se vsakega tikoma pod spodnjim pop-kom z oštrim nožem nekoliko napošev gladko odrezati, na kar se s potikačem (primernim količem iz kakega trdega lesa) v navedeno zemljo zadosta globoka luknja v nekoliko poševni meri vbode, v katero se po-taknjenec do tikoma zgornjega popka tako vtakne, da je ta popek z površjem zemlje v enaki legi; na to se mora zemlja okolo potaknjenca s potikačem še pravilno pritrditi, da se okolo tega nikjer nobenega praz-nega prostora ne nahaja. Potaknjenci sadé se v vrste eden od druzega po 10 do 15 centimetrov narazen ; a vrsta mora od vrste biti pa vsaj po 40 do 50 centimetrov (druga od druge) oddaljena. S potaknjenci na-sajena gredica naj se potem na ralilo z mahom, list-jem ali pa kratkim preperelim gnojem pokrije, da tako zemlja potrebno vlago, katere potaknjenci za ozele-nitev neobhodno potrebujejo, dalj časa obdrži.
Na drugi način se pa potaknjenci tudi tako-le sadé: Ko je# bila gredica (zemlja) za saditev potak-njencev pravilno pripravljena in prekopana, izgrebejo se zadosta globoki jarki ali žlebate (V) grapice, katerih notranja stran (stena) je nekoliko povešena (po-ševno vrezana in ne navpična) ; potem se pravilno pripravljeni količki na to jarkovo stran od 10 do 15 centimetrov drug od drngega tako prislonijo, da pride zgornji popek tikoma sè zemeljnim površjem vsakega potaknjenca.
Ko je bil izkopani járek (žlebasta grapica) z potaknjenci tako od enega konca do druzega pravilno naložen — oziroma nasajen — se potem járek z izko-pano zemljo varno in previdno tako zasuje, da ostane vsak potaknjenec na svojem mestu nepremaknjen, ter da je površje zemlje povsod enakomerno in gladko. Prvi nasad gre hitreje izpod rok, a drugi je pa var-liejše izpeljan in za to boljši, ker se ni bati, da bi se
na spodnjem koncu lubad potaknjencu z narivanjem v zemljo oddrgnil ali pa, da bi okolo njega v zemlji celó prazni prostori ostali.
Takih jarkov dno in površje zgornje poševne strani mora biti 40 do 50 centimetrov narazen. Obojni nasad izvrši se vselej, da je vse lepo semetrično, ob poteg-njenem ali napetem motozu.
Po potaknjencih pomnožujemo kutinje kot podlago hruševim pritlikavcem, nizkim piramidam in špalirjem, rajska jabolka, ivanško jabolko, mirabele, ivanško grozd-jiče in bodeče ali sv. Marjete grozdjiče. Tudi druge sadne vrste se je poskušalo s potaknjenci pomnoževati, a te niso se povoljno obnesle.
Med poletnim časom se na potaknjencih iz v zemlji ležečih popkov, sosebno iz onega najskrajnega razvijejo nove in potrebne koreninice, to je, potaknjenec se vko-reniči, a iz zgornjega popka pa, kateri tikoma ob po-vršji zemlje sedi, požene pa ob enem tudi uže isto leto veči ali manjši poganjke. Ako so ti prvoletni poganjki potaknjencev čvrsti in krepki, svedoki nam so, da so se taki potaknjenci ob enem tudi dobro, čvrsto in krepko vkoreničili. Take potaknjence s krepkimi pr-voletnimi poganjki moremo uže kot enoletne sadike v drevesnici koristno dalje vporabljevati. Ako so pa prvoletni poganjki potaknjencev še šibki, pustimo je še eno leto na svojem mestu nepresajene rasti; take fšibke) poganjke moramo pa v drugi pomladi do nad dveh spodnjih popkov prikrajšati ali prirezati, da se nam na ta način v drugem letu dobro in krepko vkoreničijo ter nam v nameravano svrho krepkih podlag dajo.
Kako pomnožujemo nekatere sadne vrste po po-ganjkih iz koreničnega vratu, po koreničnih izrastkih in pa po vlačnicah ne bodem na tem mestu razprav-ljal; o svojem času upno tudi to na vrsto pride.
Ker je v nekaterih krajih mile domovine kakor v vipavski dolini, na Pivki, po trnovsko-vremski dolini
in tudi po drugod, kjer smreka na raste, ob času po-žlahnjevanja sadnega drevja dostikrat prava prigla-vica za potrebno smolo v priredbo cepilnega voska, naj bi toraj za ta přepotřební materijal uže sedaj vsak domaći sadjerejec skrbel ter si zadosta surove smole od drugod naročil, da bode o svojem času vse potrebno pri rokah imel in mu tako prekoristno delo v lastno in svojih naslednikov škodo zaostajalo ne bode.
Domaći sađjerejci po domovini navadno sadna dre-vesca ob pomladanskem času na stalno mesto presa-jajo in sadé. Ker ni vse eno ne, v kakošno zemljo se to ali ono sadno pleme ali vrsta stalno posadi, upam, da se mi nekoliko opomb le-sem nikakor v zeló jemalo ne bode. Sicer o tem uže skoraj vsaka sadjerejska knjiga in knjižica več ali manj govori in razpravlja. toda koristna in potrebna reč se nikdar preveč ne pri-poroča ter ni nikoli zadosta dognana in popolnem dovršena.	(Dalje prih.)
Spisal R. Doléne.
(Daije.)
Pod vsakoletno režnjo razumimo tisto, katera se vsako leto ponovi, osobito po tem, ko se je špalir popolnem dogojilo, ko se mu je na širokost in visokost
prava oblika podělila.
Še za daljno izgojo prave oblike in obširnosti špa-
lirja se skrbi v petem letu na prvi etaži s tem, da se
zopet na desni strani (iz mladike p'" pod štev. 1 A.)
Boy vodoravni napnenec, ali novo etažno voditeljico N3 pod. št. 2. A. nareže, in isto tako tudi na desni strani (iz mladike p"" pod štev. 1. A.) novo etažno voditeljico N4 pod. štev. 2. A. S temi napnenci se toraj prvo etažo zdaljša.
Za vsakoletno režnjo ali režnjo za stalno rodo-vitnost špalirja se pa prične v petem letu na prvi etaži s tem skrbeti, da se na napnencih prošlega leta (pod štev. 1. A. N' N"), kateri se v petem letu uže v dveletni les ali stegnence S, S' pod. štev. 2. A. spre-mené ; po lastnosti trte, to je, sorte ali same palce pusti ali pa palce in napnence. Same palce se pusti tištim trtam, katere so take sorte, da na samih palcih dobro rodé (na pr. burgundec, portugaljka, španjol), palce in napnence se pusti pa tištim trtam, katere na palcih roditi nočejo, na pr., na avguštani. Da bi se pa iz vseh mladik, kolikor jih je na stegnencih, palce in napnence narezovalo, to ne gre, kajti potem bi bilo od trt dosti preveč zahtevano gledé njih rodovitosti, in nastala bi pa tudi na njih dosti prevelika goščava, v kateri bi grozdje le těžko in slabo dozorilo. Zato se postopa tako, da se še le vsako drugo ali tretjo mladiko za palec ali napnenec porabi, ostale pa kar odvrže. Da se pri tem slabotnejše odvrže, ter le moč-nejše obdrži, razume se samo ob sebi.
Zaradi vece jasnosti popisa si hočemo trto A. pod 2. take sorte misliti, katera na samih palcih noče roditi; trto B. pod. 2. pa take, katera na samih palcih dobro rodh Na prvi se pusti toraj na stegnencih S, S', da se palci 1, 1, 1, 1 z napnenci 2, 2 menjujejo; na drugi pa na stegnencih 52, 53 same palce. Napnence se nareže na trti A. 30 do 40 centimetrov dolge, palce zraven njih pa le na dva očeša; na trti B. se pa pušča vsak prvi palec dveh očes, drugi pa treh ali celo štirih, številke 1, 1, 1, 1, zaznamujejo dolge palce, številke 2, 2, 2, 2 pa kratke trte B. pod št. 2. Napnenci na stegnencih se pri režnji sključijo ter v podobi lokov k etaži sami povežejo; palce se pusti pa brez povezati.
Napnenci se zato v podobi lokov sključijo, da je po njih celi dolgosti rašča enakomerna, kajti ako bi se jih navpik ali povšev vezalo, zagnali bi le na vrhih močno, zdolej pa le slabo.
Zakaj da se pušča pri trti A. zravno napnencev palce, in zakaj da se pušča pri trti B. dolge in kratke palčke; to je castitim čitateljem pač jasno, namreč iz sledečega vzroka : palci trte A. imajo nalogo les za bodoče leto dati, napnenci pa grozdje v tekočem ; in kratki palci trte B. imajo pa tudi namen, krepak les za bodoče leto dati, dolgi pa grozdje v tekočem.
Kako da se trte B. sicer izgojno obrezuje, pač ni treba še le bliže popisovati, saj to podoba sama jasno kaže. Mladike p3, p4 pod. št. 1. B. se skrajša, namreč kakor to podoba št. 2. B. kaže pod dratom tretje etaže D" in spremeni se jih s tem v navpične voditeljice N, N'. Na drugi etaži se nareže tudi novi etažni voditeljici N<2 in N3 ; in na prvi pa tudi N4 in N5.
Kako da se trte v petem letu, kadar uže dobro ozelenijo omanda, ostane gledé daljne izgoje vse pri starem, vsaki trti se pusti namreč, kakor v tretjem in četrtem letu, na vrhu navpične voditeljice po en po-gnank neprikrajšan navpik rasti (p, p, p pod štev. 2. A. in B.) to za zvišanje špalirja; neskrajšane pognanke se pusti pa tudi na koncéh napnencev prve in druge etaže, kakor to črke p3, p4, p5, p6 podobe štev. 2. A. in B. kažejo. Sicer pa tudi na novih stegnencih zeló vse pri starem ostane, kajti vse pognanke se, bodi-si na napnencih, kateri imajo etaže podaljšati, kakor tudi na palcih in lokih, kateri so uže v namen stalne rodovitosti narezani, navpik na drobne drate poveže, in
le tište se popolnem odvrže, kateri so ali čisto sla-botni ter brez zaroda, ali pa kateri so za prihodnjo režnjo sploh čisto nepotrebni.
(Konec prihodnjič.)
Životopisné èrtiee.
Knez-nadškof goriški
dr. Andrej Golmajer.
(Dalje.)
Zboljšal je véliki in rodovitni vrt proti jutru ođ škoíijskega poslopja, napravil v njem vodotok, vodomet, cvetnjak in rastlinjak ter združivši s koristnim prijetno dal po griči nasaditi čvrstih vinskih trt, spodej pa na ravnem vsakovrstne vrtnine in raznoterih cvetlic, do-mačih in vnanjih. — Živel je rad sam za-se in oprav-ljal le najpotrebniše obiske rekoč, da saj ima doma vrt, da mu ni treba iskati zunaj njega boljšega zraka. Popravil je dalje stari kiosk, ki ga je bil dal škof Walland narediti ; napravil pa tudi še druzega novega spodej pod brdom. Na vrhu v novem delu vrta proti Andrejišču je dal narediti švicarsko hišico in vsaditi okoli nje divjih kostanjev in cipres. Sad te Golmajerjeve radodarnosti je uže in bo še le očiten. Morajo namreč vedeti svetni čitatelji teh vrst, da je vsacega beneficijata — bodi-si škofa ali župnika — oštra dolžnost, ne le hraniti in varovat], temveč tudi zboljševati dotično premoženje.
Se več si je nadškof Golmajer prizadeval in z neutrudljivo pa razumno gorečnostjo dělal na to, cla je popravil in zboljšal svojo duhovno hišo, to je, župnije in duhovnije. Bil je v tacih rečéh uže od poprej dobro izveden, še več skušinj pa si je nabral o priložnosti vsakoletnih kanoničnih obhodov. Obhodil je vso škofijo večkrat; obiskal in ogledal je vsako cerkev, kapelo in duhovnišče, naj so bili še tako daleč in še tako visoko po gorah. Vse, kar je zapazil v duhovnem ali materijalnom oziru, zapisal je v svoj dnevnik. Naj omenimo ob kratkem vspeh kanoničnih obhodov. Ustanovil je fará 10, vikarijatov 10, pomnožil tedaj dušno oskrbni-
štvo za 20 duhovnij. Cerkvá je bilo novo zidanih 11, popravljenih 9; posvětil jih je 7, med temi slavno pa-trijarško baziliko oglejsko. Duhovnišč je dal zidati 19,
med njimi hišo za korne vikarije prvostolne cerkve v Gorici. — Podařil je znamenite zneske za prvostolnico in druge cerkve. Tako je tudi vsako leto veliko dona-šal za razne dobrotne naprave ali zavode, in mnogokrat še izredno clokaj pripomogel k dosegi dobrotnih name-nov ter bil v tem izgled radodarnim Goričanom.
Oskrbovanje goriške škofije je težavno, ker je v njej dvoje narodnosti: čisti Slovenci in Lahi (Furlani). Omikanci na Goriškem imajo nemško ali Jtalijansko (šolsko) kulturo; taka je tudi duhovščina. Ce se kate-remu predstojniku posreči, da ga raznega jezika ljudstvo in duhovstvo enako ljubi, je to znamenje, da je pravi-čen, nepristransk, ne izkijučljiv, da je poln tište lju-bezni, ki edini, ne pa pristranstva , ki kolje in draži. Škof, župnik, sploh duhovnik mora stati nad strankami, da s svojo zmernostjo in pravičnostjo na-nje vpliva in si tisto zaupanje pridobi, katerega mu je treba, da iz-vršuje odrešenikovo nalogo Kristovo, katere nadaljevanje je njegov poklic. Duhovnik je poslanec Boga-človeka, ki je umri za vse ljudi in hoče zveličati vse, katerega koli naroda, rodů in jezika.
Nastopivši apostoljsko službo, obrnil je dr. Golmajer
svojo pazljivost na izobraževanje duhovnikov. Kaj je
*
nainreč poveljnik brez vojakov? Tišti čas je slutilo uže
po
»
Danici
1881
list 36., str. 288. Nekateri ga
na
pomanjkanje kandidatov za duhovski stan. Vzrokov spodje so od takrat uže spremenili svoja bivališča
temu jô mnogo, najpoglavitniši pa so razmere in duh te kar se pri imeniku vendar ni jemal ozir. Bili so na naše dobe. Nadzoroval je nadškof učbo bogoslovsko slednji :
sam
?
hotel osebno prepričevati se o nje vspehu, hodil
je redno k semestralnim preskušnjam in govornim va-jam; pozv^daval, kateri so zmožniši mládenči in pošiljal Goriško je najboljse med njimi vsako leto v više izobraževa-lišče na Dunaj, da so se pripravljali za bogoslovsko doktorstvo ; določeval jo ondašnjim ravnateljem predmete, v katerih naj bi se dotičniki posebno temeljito podučevali, da bi postali sposobni, prevzeti njih uk na
Ažrnan Simen, kaplan na Jesenicah. Kranjsko Badalič Marija, kmetica iz Oseka pri Črnicah
Belec Ivan
kaplan na Igu
Kr
Kr
Bernard Josip, steklar v Ljubljani. Bernard Josip, steklarjev sin v Ljubljani
domačem bogoslovskem učilišči.
vsakem dunajském
Bernard Kristina Çegonjin (?)
gospodična v Ljubljani
Kr. Kr
doktorandu je hotel natančno vedeti, kako se uči in obnaša, in skoz celih 28 let je plačeval vsem stroške Trstu
Gor
Gerin Tomaž, vikar v Avčah pri Kanalu, rne Ivan, kaplan pri novemu sv. Antonu v
za doktorstvo. In tako si je odgojil odlično akademično
starešinstvo, ki je bilo kos vsakoršnim nalogam
bogo
slovskim, didaktičnim in pravnim.
Kakor je konkor
dat pomogel vsem cerkvenim napravam, tako tudi bogo-
slovskim učiliščem. Določiti na pr. učne knjige
imela
10. Kranjsko
11. 12. 13
V
Cibašek Anton
j
upnik v pokoju v Ljubljani
OiU VOaiJULl UViliiOViVUit JL/VlVVltJL UU< JVJL • UVjU\J HUJl^V/ ^ lUlUlOi	JL.KS. XI \J Lil 1 Vj JLX
je pravico cerkvena oblast. Tako se je širilo obzorje Zlatine. Štajersko
Cigon Karol, kaplan v Crničah Gor. Drnovšek Jurij, administrator v Želimljah. Kr. Frôhlich Anton, nadžupnik pri sv. Križu poleg
cerkvenih studij in so se bogoslovska znanstva jako po spěšila z izdavanjem bogoslovskih izvirnikov, novih spi-sov, raznovrstnih razprav itd. Vsled tega so se pozgu-bili v Avstriji v škofijskih učiliščih profesorji, kateri niso znali druzega, ko svoj šolski tekst in še tega le
materijalno. Pa tudi teksti niso bili najboljši.
Tišti
nekdanji profesorji so bili enostranski in niso znali po vzdigniti se do vzvišenega stališča skupno- in občno bogoslovskega znanstva. Bili so tudi taki, kateri so
opiraje se na to, da se predavanje imenuje „praelectio",
ure tekst brali in poslušalce dolgočasili in
skoz
mučili.
Prav malo jih je, ki so Golmajerju slavo zaviđali
»
pa tudi ti niso bili tako pogumni, da bi bili tajili nje-
govo zaslugo gledé preuredbe teologičnih študij, marveč so javno rekli, da hvala za vse zboljšanje bogoslovskega uka in za ves napredek v tem oziru, gre njemu.
(Dalje prihodnjie.)
5
Spomini
na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881
Spisuje Jos. Leviônik.
(Konec.)
Naj omenim iz hvaležnosti proti Poljakom tudi to da smo bili gledé zamudbe časa in popotnih stroškov najbolje opravili oni Slovenci, ki smo se bili pridružili njim. Zadnji smo odhajali od doma, prvi povrnili se zopet domov; potrošili pa skoraj polovico manj memo onih, ki so potovali po suhem skozi Laško. Obžaloval nisem in ne bom nikdar, da sem obiskal Večno Mesto Rim; spomin na njegove svetišča in znamenitosti ostal mi bo v neizrekljivi in nepopisljivi prijetnosti do zadnjega trenutka mojega življenja. Saj razun Svete Dežele nima za kristijana celi cvet bolj znamenitega kraja memo
je to, da sem bil v

duha
»
Rima. Edino, kar imam obžalovati mnogih ondotnih svetiščih preveč raztresenega kar pa najde odpustljivo vsak, kdor je bil tako srečen da je obiskal in videi Rim. Kar sem zapisal uže en-krat, naj bo povedano vnovič, narnreč : člověk ostane
»
povsod
zlasti pa v Rimu ne. In javaljne bi
prerad člověk; to ga ne zapusti rado nikjer
»
bil kdo tako srečen
>
da
bilo drugače, če
přišel vdrugič tje.
Blagor
pa je vsakemu, kdor to doseči zamore.
sklepu naj bo dostavljen še imenik Slovencev, ki so se vdeležili rimskega romanja. Posnet je natančno
14
15.
16.
17.
18.
19.
20. 21. 22. 23,
24
25.
26.
27.
28.
29
30
31
32
33
34
35
36
37
38
39
40
41
Kr
Gabrielčič Ivan, gostilničar z Brezja Goli Franc, trgovec iz Idrij Golja Ivan. Golja Jos.,
Kr
vikar
Ponikvah pri Tolminu
Gor
Grazmuk Marija, hišna posest. iz Ljubljane. Kr Herg Lavrencij, kanonik v Mariboru.
St
Herman, gospá iz Ljubljane. Kr. Hren Ivan, trgovec iz Ljubljane. Incko Šimon, župnik v Podkloštru Jereb Matej, župnik v Stopičah.
Kr
Kor
Kr
Jereb Simon Jerič Josip, župnik v pokoju v Ljubljani
Kr
Jurman, gospá iz Ljubljane
Kr
Kr
Kalan Andrej, bogoslovec v Ljubljani. Kalister Marija, posestnica v Trstu. Kapus Ivan, župnik v Kropi. Kr. Kavalič Ivan, vikar v Kopru. Istra. Kobal Peter, clekan pri sv. Petru pri Gorici. Koblar Ant., knezoškofov kapi. v Ljubljani. Kr Kocijan Jakob, kaplan pri Jezuitih v Trstu.
Kocmur Anton, gotilničar na Igu. Kocmur Lucija, žena njegova z Iga Kogej Jože, dekan v Idriji. Kr. Kolar Matija, kaplan v Trebnjem. Kompare Andrej.
Kosar Frančišk. kanonik v Mariboru
Kr
Kr
Kr
St
Kožuh Matej, dekan v Stari Loki
Kr
baltu
Kr
Krištofič Lavrencij, administrator pri sv. Ož
42.	Kukovec Ivan, dež. poslanec iz Ljutomera.	Št.
43.	Lahajnar Netika, gospodična iz Ljubljane.	Kr.
44.	Lavtižar Josip, kapi. v Šenčurji pri Kranji.	Kr.
45.	Lednik Anton, kaplan v Rušah.
St.
46
47
Kr.
nikih.
Leskovec Ivana, gospodična iz Icirije. Levičnik Josip, posestnik in učitelj v Želez
Kr.
48.
49.
50.
Ločnikar Tomaž, fabrikant iz Ljubljane. Lovrec Anton, kmet iz Štirskega. Majar Matija, žup. in pisatelj v Gelovcu.
Kr.
Kor.
51. Mrak Jakob, župnik v Železnikih.
Kr.
52.	Mtiller Anton, dr., stolni kapi. v Celovcu.
53.	Pauman, kanonik v Kopru.
54.
55.
Kor.
Istr.
Peterlin Primož, admin* pri sv. Lenartu.
Kr.
Pirnat Tomaž, posestnik iz Ljubljane.
Kr.
56.	Potočnik Lovro, deKan v Gornjem Gradu.
57.	Pressel Josipina iz Ljubljane. Kr. ..
58.	Rakoše Mihael, župnik v Žuselmu.
59.	Rebeh Marija, gospá iz Trsta.
60.	Remškar Andrej, kmečki sin z Brezovice.
St.
St.
Kr.
61.	Satler Martin, župnik v Nejšpergu.v St.
62.	Sernec Miha, posestnik v Rušah. St.
63.	Slekovec Matěj, kaplan pri sv. Marku. St.
64.	Smrekar Jerica, gospodična iz Ljubljane. Kr.
65.	Stanovnik Janez, kmečki sin iz Brezovice. Kr.
66.	Staré Alojzij, administrator na Rovah. Kr.
67.	Sabec Luka iz Vrhnike. Kr.
68.	Šmid Matija, kmet v Selcih. Kr.
69.	Šmit Marija.
70.	Šoklič France, kmet iz Tržiča. Kr.
71.	Šuta Rupert, kaplan v Zaverčih. St.
72.	Triler Jože, kmet iz Stare Loke. Kr.
73.	Trobec Uršula, gospá iz Trsta.
74.	Trobec Elmira, gospodična iz Trsta.
75.	Turek Josip, posestnik v Trstu.
76.	Urbas Anton, kanonik in stolni župnik iz Ljubljane. Kr.
77.	Urbas Leopold, uradnik iz Ljubljane. Kr.
78.	Vales Marko, vikar v Oseku pri Črničah. Gor.
79.	Vampelj Janez, kmet z Brezovice. Kr.
80.	Warto Julij, kaplan v Trstu.
81.	Winterhalter Albina, gospodična iz Ljubljane.
82.	Zarnik Anton, trgovec iz Krtině. Kr. v
83.	Zelnik Martin, župnik pri sv. Petru. St.
84.	Zelnik Marija, gospá iz Ljubljane. Kr.
85.	Zitterer Matija, vitez, stotnik v pok. v Ljubljani. Kr.
86.	Zorman Janez, kupee iz Ljubljane. Kr.
87.	Zupanič Jakob, kaplan pri sv. Lovrencu. Št.
88.	Žižek Marko, župnik v Belatincu na Ogerskem.
Dva romarja:
89.	Špik Jakob, orgljodelec iz Bukove na Gorišk., in
90.	njegov brat (česar krstno ime mi ni znano), ništa bila v „Danici" imenovana. Dostavljena naj bosta toraj tukaj. Morebiti je izostalo tudi še kako drugo imé, in če je, nismo mi krivi, pa tudi „Danica" ne. Z Jak. Špikom snidila sva se bila lansko jesen po na-ključji na tržaški razstavi. Pravil mi je, da bi jih iz njegovega kraja mnogo rado romalo v Rim, ako bi bila še kdaj tako ugodna prilika. Zvedel sem tudi takrat v Trstu, da si. parobrodsko društvo „Lloyd" prav rado dovoljuje znižano ceno za morske vožnje; zlasti če se več popotnikov za to oglasi. Poslednja opazka naj ostane zapisana posebno zarad tega, če bi se kdaj nameravalo zopet kako rimsko romanje, da se vedó storiti zarad zlajšanja potrebni koraki. In s tem se poslovim od dragih in spoštovanih bralcev, ki so me v duhu prijazno pospremljevali na mojem daljnem popotovanju po spre-lepi starodavni slovenski navadi, ter z najčastitljejšo besedo: „Z Bogom!"
Politične stvari.
Govor poslanca grofa Hohenwarta
o razpravi o nemâkem državnem jeziku.
(Dalje in konec.)
Iz tega pa tudi še sledi, da je ustavni odbor po čisto pravem nagibu, da je prostomiselna uredba jezi-kovnega vprašanja le tedaj mogoča, ako se bode spo-dobno ozir jemalo na želje različnih dežel, uže takoj od začetka po deželah različno izvrševanje zakona na-kanil.
Žal mi je, da se gospod poročevalec manjšine danes ni več na to utemeljitev domislil. Kajti, če bi mu bila še pred očmi, bi si gotovo ne bil prizadeval v predzadnji alineji na drugi strani svojega poročila dokazo-
vati nekega nasprotja, če ne še celó breznačelnosti, da je vlada jezikovno vprašanje po raznih deželah tudi na razne načine rešiti skušala; temveč priznati bi bil moral, da je visoka vlada prav v smislu spisatelja one postave, namreč v smislu ustavnega odbora leta 1867. postopala, ter si je tako tudi edino praktično pot izvolila. (Odobravanje na desni.)	r
Gospoda moja, poročilo manjšine skličuje se pa tudi še na oni spremen, katerega je gosposka zbornica náčrtu te postave 1. 1867. pridjala. Namesto besed: „ravnopravnost se jamči", postavila je besedi: „se prizna va". Ako gospod poročevalec misli, da je tudi gosposka zbornica ta član smatrala za obljubo, ima prav, in nihče ne bo tega tajil; ravno tako resnično pa je, da se je splošno izvrševalen zakon gosposki zhornici naravnost nemogoč zdel, ker njeno utemeljevanje na to kaže, da se pač lahko pripozna opra vična zahteva iz-vršitve popolnega člana XIX., da se pa v marsikakem slučaji za izvršitev nikakor ne more jamčiti.
Toraj, gospoda moja, tako utemeljevanje naravnost izključuje uže zanaprej vsako splošno izvrševalno postavo, ako zahteva ozir na možnost in še na razne druge slučaj e.
Ker sem bil po narekovanji manjinega poročila prisiljen, tudi z omenjeno spremembo gosposke zbornice pečati se, usojam si pri tej priložnosti gospodo še na drug slučaj opozoriti, ki tudi ni brez zanimivosti.
Gospod poročevalec manjšine pravi v svojem pred-loženem poročilu o tej spremembi od strani gosposke zbornice, da se je po tej spremembi stavka tudi vsebina Onega člana bistveno spremenila.
Leta 1867. izrekel se je pa ravno ta gospod poročevalec o ravno tem sklepu od besede do besede (bere) :
„V članu XIX. je sklep gosposke zbornice le na mestu besede „jamči" postavil besedo „se přiznává" utemeljevajoč jo, da beseda „jamči" predaleč sega. Ustavnému odboru se pa razloček, ki je med oběma besedi-cama preveč nebistven zdi (veselost na desni), da ne bi pristopil k utemeljevanji in sklepu gosposke zbornice.4 (Čujte, čujte! na desni.)
Gospoda moja, dobro mi je znano, da je gosp. poslanec dr. Sturm leta 1867. govoril kakor poročevalec ustavnega odbora, danes pa da je nastopil za poroče-valca jezikovnega odbora manjšine, zatoraj me tudi ni volja nasprotja, v katerem sta si oba njegova mandata, njemu podtikati (veselost na desni), ker mi je pa izmed oběh nazorov enega voliti, mislim se toraj toliko bolj brez pomisleka priznati nazoru ustavnega odbora od 1. 1867., ker ga je tedaj vsa visoka zbornica enoglasno odobravala. (Dobro ! dobro ! na desni.) S tem, mislim, gospoda moja, sem vsega omenil, kar je manjšina na dan spravila, da bi svoj predlog podprla, in ker mislim, da sem vam dokazal, da je ta predlog v nasprotji z do« sedanjo postavodajnostjo, kakor tudi z dosedanjo prakso opravilnih in sodnijskih oblastnij, se toraj nikakor ne more priporočati ; druzega, če tudi jako potrebnega vprašanja: je li državni zbor opravičen, izdati tak splošen izvrševalen zakon, mislim, da ni potreba razpravljati. Zdi se mi, da smem to tem preje storiti, ker je ravno v poročilu večine na to vprašanje tako jasen in določen odgovor, da bi prav nič ne imel pridjati, kakor le to, da se popolnem ž njim strinjam.
Toda, gospoda moja, manjšina stopila je tudi še na drugo stališče, iz katerega je proglasila takošno izvrševalno postavo ; kakoršne zahteva, potrebno za varstvo nemškega jezika. Tukaj je manjšina v resnici stopila na jako priljubljena tla, in kar nič bi se nam ne bilo čuditi, ako bi se ji po tolikoletnem skupnem prizade-vanji s prijaznim ji tiskom bilo posrečilo, vsaj v enem
delu nemškega prebivalstva oživeti iskro iznemirjenja. (Dobro! dobro! na desni.) Po pravici vam povem, da se jako nerad na to polje podajam, ker nas uže skušnja uči, da se tukaj več sè strastjo, kakor pa z mrzlo trez-nostjo bojuje. Ali, gospoda moja, za sveto dolžnost vsakega smatram, kdor je poklican k sodelovanji pri postavodajalni mizi, da odločno in javno pobija tako lažnjivo vznemirjenje. (Dobro! dobro! na desni.) Spolnil bom to svojo dolžnost brez ozira na zasramovanje, s katerim me je nedavno gledé današnje debate nek manj-šini jako prijazen list obsul. Rekel sem, da je to vznemirjenje lažnjivo, in srečen sem, da se zamorem pri tem na poročilo manjšine same sklicavati, katero mi bo moralo priznati, ako obstáné na stališči dogodkov in ne zagazi na polje političnoga vedeževanja, da se je v vseh slučajih državnega poslovanja nemški jezik več nego sto let do danes rabil, ne da bi ga bil kdo napadal (tako je ! na desni), če tudi nimamo zato nikake pisane postave.
Še nekaj moram tukaj popraviti. Prav enak slučaj je tudi v državni delegaciji in nikakor ni pravo, kakor omenja poročilo manjšine, da je za delegacijo nemški jezik po postavi za delegacijski jezik določen. §. 30. postave, katera govori o zadevah, ki so za vse dežele cesarstva splošne in katerega tukaj manjšina ravno na-vaja, le določuje, v katerem jeziku naj se nuncije spi-šejo, to je, katerega jezika naj se poslužujete v med-narodnem prometu — ako se smem tega izraza poslužiti — delegaciji. Čisto nobenega določila pa nima o jeziku delegacije, kateri pa je bil kljubu temu do današnjega dne in kakor mislim izjemno — brez pisane postave — nemški. Toda gospoda še več! Poročilo manjšine, katero si prizadeva dokazati, da je nemški jezik v nevarnosti, ni v stani niti enega slučaja dokazati (čujte! čujte!), da bi se bilo le samo poskušalo, nemški jezik iz tega opravičenega stališča spodriniti. Nasprotno pa mora samo pritrditi, da so ta položaj odlični voditelji Slovanov javno in odločno priznavali, ker v nemškem jeziku potrebno sredstvo sporazumljenja spoznajo v naši mnogojezični državi. Toraj tudi s poroči-lom manjšine v rokah nikjer ne morem zaslediti, od
kod bi nemškemu jeziku nevarnost žugala. V očigled ravno navedenim dogodkom bi ne bilo le nepotrebno, da, bilo bi — in prosim, da si dobro zapazite — bilo bi več kot iz enega ozira nevarno, po pisani postavi to prisiliti, kar se je po veliko čvrsteji postavi, po postavi državne potřebnosti (dobro ! na desni) več kakor sto let popolnem dostojno in nedotaknjeno zavarovano do danes ohranilo.
Gospoda moja, malo pisanih postav imamo, ki za-morejo tako dolgo, nespremenjeno in nenapadeno veljavo dokazati in ne ene nimamo, o kateri smemo trditi, da bo za vse čase veljavna. Postava državne potřebnosti veljala bo pa tako dolgo , dokler bo Avstrija Avstrija ostala (dobro ! na desni) , to se pravi, dokler bo ona mnogojezična država, katere razni narodi potrebujejo splošnega sredstva v sporazumljenje. (Dobro ! na desni.) Zatoraj, gospoda moja, zaklical bi spoštovanim gospodom na levici besedo: „Pas trop de zèle!" (ne preveč
ognja!).
Ne skličujte preveč ognjevito v resnici nevarnosti, o kateri se danes le preveč razdraženi domišljiji do-zdeva, da je in zagotovim vas, gospoda moja, da nemškemu jeziku na noben način ne morete bolj vstreči, kakor če se odpoveste vsakemu poskusu, kaiso bi mu umetno prednost ustvarili, katero uže ima sam ob sebi vsled naravnega zakona reči (živahna pohvala na desni) in kateremu ravno zaradi tega nikdo ne oporeka in ga nikdo ovreči ne skuša. Ker sem o tem popolnem pre-
pričan, in ker mi je interes maternega jezika na srcu. glasoval bom za predlog večine. (Živahna pohvala na desni. — Govorniku od več strani čestitajo.)
(Dalje prihodnjic )
Izjemno stanje na Dunaji.
„Novice" naznanile so v zadnji številki ministerská naredbe posnetek, katere zadevajo izjemno stanje na Dunaji, naznanile so pa tudi v telegramu, da je vlada do-tičnemu odseku podala prav mnogo in zanimivega gradiva v tej zadevi, nadalje pa tudi ne manj zanimiv sklep mestnega zbora dunajskega, s katerim se je z večino več kot 4 glasov za v r gel predlog, da naj bi se oine-jile ministerske naredbe samo na čine anarhistov.
Rešiti ima sedaj državni zbor vprašanje, jeli je pritrditi naredbam ministerskim ali ne, in vse kaže na to, da bode veči del levičarjev glasoval za to, da se naredbam ne pritrdi; en del levičarjev, izrekoma veliki po-sestniki in klub Coroninijev ne bodo nasprotovali ministerstvu, nasproti pa se pripravlja tudi nekaj liberalnih elementov izmed desnice v to, da bi ne podpirali vlade, bodi-si, da glasujejo nasproti ali se pa zdržijo glasovanja. Preiskati je tedaj, je li rečno vtemeljena ministerská naredba in je li v resnici za javni mir in red v državi potrebno, začasno ome jiti nekaj temeljnih postav ali ne.
Poglejmo si v tem oziru zadnje dogodbe na Dunaji, katere so sploh znane.
Kdor opazuje le nekoliko javno življenje dunajsko, lahko opazil je, da zadnji čas začenjajo zeló predrzno postopati nekateri delavski krogi in da se sploh silovito množé hudodelstva zoper javno varnost in mir.
Vsem je še v živem spominu, koliko nemirov in razsajanja napravili so preteklo leto delavci dunajskih zapadnih predmestij, ko je bila gosposka pod ključ de-jala blagajnico neke čevljarske zadruge, pri kateri se je anarhistično početje zeló očitno podpiralo. Več kot teden dni bilo je vse dunajsko vojaštvo, konjiki in pešci, na nogah noč in dan, mnogo je bilo ranjenih, mnogo zaprtih, dokler ni k sreči ponočen, prav izdaten dež prepodil razsajalcev. Enako je še v spominu roparski napad pri Merstalingerju, kateremu so pri belem dnevu spraznili zastopniki anarhistov blagajnico. Tudi najno-veji čas izvršen trojnati roparski umor pri menjalcu Eisertu, kaže silovito predrznost podobno oni pri Merstalingerju in tudi neka izjava delavskega vodja Peukerta kaže, da bo bržčas tudi ta roparski umor pisati na račun anarhistov. Brez vsega dvoma pa sta zadnja umora dveh policistov, čin anarhistov izmed delavskih krogov, ker to pričajo pretilna pisma, pa to je obstál tudi morilec Stellmacher.
Kaj je vlada vse naznanila dotičnemu odseku, to je za zdaj še skrito pred javnostjo, ni pa dvomiti, da je vlada imela mnogo naznaniti o daljnih nakanah anarhistov, o njihovem pretenji in organizaciji.
Jeli je naredba ministerská v nadrobnostih vtemeljena ali ne, na to vprašanje odgovoriti je skoraj po-polno z drugim vprašanjem; so li naredbe vlade v resnici obrnjene zoper anarhiste ali zoper ustavne prostosti sploh?
Da so v resnici obrnjene zoper anarhiste, potrdi nam:
a)	odločna izjava ministerskega predsednika;
b)	to potrjujejo nam vsi zgoraj navedeni čini anarhistov ;
c)	čedalje bolj rasteča predrznost anarhistov, ker najnoveji čas izrekajo uže enako pravim javnim
oblastim smrtne sodbe, katere izvršujejo njihovi organi ;
d) da so pa naredbe v resnici namenjene samo anarhistom , to nam priča tudi vse dosedanjo delo-vanje ministerstva Taaffejevega, ker tudi nasprot-niki njegovi priznajo, da pri nas do sedaj še no-bena vlada s svojimi nasprotniki ni postopala tako pravično in še celó prizanesljivo, kakor se-danja vlada.
Sedanja vlada sicer rabi postavo objektivnoga po-stopanja zoper časnike, toda nobenega še ni dala obso-diti zarad tiskovnih prestopkov v zapor, nobenega v denarno kazen, nobenega v zgubo kavcije, kakor so po-prejšnje „liberalne" vlade to storile zoper češke in slovenske časnike res v nezaslišani meri. Vsemu svetu je znano, kako prizanesljivo sedanja vlada postopa nasproti uradnikom, in to političnim uradnikom, kateri ji prav očividno nasprotujejo ; izgledov mogli bi našteti na stotine in to počenši od c. k. namestnikov doli do okrajnih
glavarjev.	\
Po pravici se tedaj sme očitati sedanji vladi, da je premalo, veliko premalo storila za narodno enako-pravnost, toda nihče ji ne more po pravici očitati, da bi se bila sicer kje pregrešila zoper druge politične pravice zagotovljene v državnih temeljnih postavah.
Poglejmo si pa še ono bolj na drobno , v čemur hoče vlada omejiti temeljne postave. Tu imamo v prvi vrsti porotne sodbe. Soditi imajo za določen čas na mesto porotnikov redni sodniki. Zakaj, zato , ker so anarhisti uže pretili porotnikom enako kakor pretijo po-licajem, kateri imajo nalogo varovati javno varnost.
Kdor sedanjo vlado sodi po njenem dejanji, lahko ji veruje, da hoče s to naredbo varovati enako porot-nike, kakor tudi nepristranske razsodbe, in to premembo potrditi je gotovo levici zborniški toliko ložji, ker ima gotovo med sodniki skoraj vse svoje pristaše in se ji tedaj od njih razsodb gotovo ni bati krivične sodbe.
Daljne naredbe zadevajo omejenje tajnosti pišem in pa društvene prostosti, pa tudi osobne prostosti v nekem oziru.
Zakaj se namerava omejiti tajnost pišem? Zato, ker je bilo do zdaj uže vladi znano, da je posebno na Dunaj dohajalo dan na dan na tisoče in tisoče prepoveda-nih tiskovin, časnikov in brošur, katere je sedaj še celó vlada sama po svojih poštnih osobah pomagala razšir-jati in je tako nehoté pripomogla k zapeljevanju ali strahovanju sicer miroljubnih delavcev in obrtnikov; zdaj bode rešena tega čudnega samomornega delovanja, ker sme sumljiva pisma odpreti in zapleniti, oziroma tudi postopati zoper zapeijivce.
Enako je pri omejenji prostosti shodov. - Do zdaj je bilo, na pr. policiji dunajski vselej naprej znano, da ne mine noben shod delavcev na Dunaji in okolici brez smrtne nevarnosti njenega osobja in brez velikega vzne-mirjenja. — Poznala je vse hujskače, vedela je, da bodo zopet hujskali in vendar ni imela druge moči zoper nje, kakor odvzeti jim besedo med zborovanjem ali pa razpustiti shod, kar je zmiraj dajalo zopet povod k novému vznemirjenju in razsajanju.
Zdaj zahteva vlada pravico, da prepové shode po potrebi, in pa, da sme hujskače odgnati iz posameznih okrájev in jim nakazati gotove kraje za bivanje.
To so poglavitne točke ministerske naredbe, po našem mnenji popolnem opravičene, pa tudi take, da se po njih, ako jih rabi vlada v odločene ji namene, sme pričakovati zboljšanja naših družbenskih razmer, posebno v krogih delavcev in obrtnikov z odločnim zboljšanjem
javne varnosti, tedaj na korist vsem miroljubnim držav-
ljanom.
Naši dopisi.
Lesce. — Veselica, katera je bila na Svečnico zvečer pri „Krištofu," je privabila dokaj občinstva od blizu in daleč. Vsi prostori so bili prenapolnjeni. Vrli fantje-pevci iz Gorjan so peli tako dobro, da se je vse čudilo, da je sploh bilo mogoče jim toliko izuriti se. Po vsaki pesmi zadonela je burna pohvala. Ples je trajal do jutra. Cistega dohodka za revne učence je bilo 60 gld., k temu velikemu denarnemu vspehu so pa veliko pripomogli gospodje, ki so vstopnino precéj preplačali. Hvala jim ! Upamo, da bo imela ta veselica dobre nasledke tudi še radi tega, da bo zbudila pevce na Březnici, v Bezanjah.
Iz Železnikov 8. febr. — Pri včerajšni volitvi tu-kajšnjega občinskega predstojništva postal je za župana: g. Levičnik Jože, učitelj in posestnik; svetovalca pa gg. Globočnik Anton, fužinar in posestnik in Košmelj Jože, mesar in posestnik.
Iz Ljubljane. — Neki roják je te dni vprašal slav-nega slovenskega pesnika in pisatelja, kakó on sodi o našem domaćem prepiru, katerega so nekateri listi slovenski kar iz trte izvili, in kaj misli on o napádih, s katerimi nekateri „radikalni" časopisi naši kar dan za dnevom „uničujejo" vse časti vredne domoljube slovenske. Na to vprašanje je našemu znacu došlo to pismo: „Čestiti gospod! J. tor ej je pesimist. Kaj vraga
\pa bodi dandanes pamet en in pošten Člověk, zlasti ko vidi, kaj se pri nas domá godi! Za Boga svetega, jali so ti Ijudje tako h u dob ni, ali pa tako ne umni. Ce niso ne eno, ne drugo; do komolca naj Boga hvalijo in na bozjo pot naj gredo po nazih kolenih k Devici Mariji na sv. Lušarje ali pa k sv. Jozefu v Ricmane, da je Bog v svoji neskonČni milosti nasi ubogi dezelici podělil dar, katerega vsaj njeni prebivalci niso zasluzili! Meni je W-jeva oseba lanski sneg} ali to moram reci, kakor jaz vidim stvari, z rovnico na Čelu puščati vsakemu, kdor delà zoper njega . . . Meni se tako rado očitay da sem premalo Slovan; če je slovanstvo to, s cimer se pri nas sedaj posebno odli-kujejo neki Ijudje, potem jaz res nisem Slovan 7 in tudi biti nečem. Ťisto strankarstvo, razkolstvo, tisto večno na-tolcevanje — če je to res slovanstvo — apage!..." —
To je moška, kratka a krepka beseda. Fiat applicatio.
—	(Bivši c. k. namestnik kranjski Edvard bar. Bacli),
umri je přetekli teden na Dunaji; pogreb njegov bil je minulo nedeljo.
—	(Za vredjenje Save pri Jezicah) sprejel je tudi budgetni odsek izredno državno podporo 20.000 gold, za leto 1884. po predlogu vladinem. — Stroški vsega vred-jenja Save na onem kraji proračunani so, kakor čujemo, na 300.000 gold. Razun omenjenih 20.000 gold, prora-čunanih je za vredjenje Save še 20.000 gld. za izredne, 10.000 gold, pa za redne potrebščine v državnem proračunu tekočega leta.
—	(Prelozitev državne ceste Čez Gorijance) dovolilo je, kakor čujemo iz zanesljivega vira po predlogu c. k. deželne vlade kranjske tudi c. kr. ministerstvo, ter je ukazalo izdelati nadrobni náčrt o preložitvi in přivolilo za izdelovanje načrta potrebno denarno zalogo.
—	(V štev. 29. „Slov. Narodau) očita nekdo dr. Poklukarjevim „Novicam", da so sumičile g. E. Krani erj a pred volitvijo tajnika kmetijske družbe in da so celó ime njegovo pačile v Kramer-ja mesto Kra-marja.
„Novice" se gledé tega natolcevanja lahko sklicu« jojo na to, kar so pisale o gosp. K. po občnem zboru kmetijske družbe leta 1882. in pa po občnem zboru leta 1883., sicer so „Nov." omenjale osebo g. K. samo v dveli dopisih iz Notranjskega, poročaje o njegovem
delovanji
zboi
pisale
Kaj so o priliki prvomenjenega občnega ministerstva od dne 30. januarija 1884., s katero so se Novice", bi bilo odveč ponavljati; na vpeljala izjemna določila za sodnijske okraje Dunaj. Kor-
kratko pa se ono izreče v besedah: „bránil
s
neuburg in Dunajsko Novomesto.
Levičarska manjšina odsekova pa predlaga : ne odo
Bleiweisa, katere je napadal briti one naredbe, ker ni omejena na slučaje veleizdaj
častno delovanje kmetijske družbe in nje nega tajnika
so
>5
Novice
dogodbah občnega zbora leta 1883. objavile
troj e
stva in pa osebni varnosti nevarna.
Enako je večina odsekova sklenila priporočiti
da
---O" ------- --------w * ~	---W	J ~ '	"«UV11V T IV ouivu uu pixpvivwM , KU
daje za g. Kramerja prišlo glaso- se naredba, s katero je bilo ustavljeno delovanje porot
vati toliko nemškutarjev, kakor nikdar nikoli prej
i
da je imel
pred občnim zborom z
nih sodnij, vzame na znanje; manjšina odsekova pa
mannom dolgotrajen razgovor, in
da je
Desch- predlaga, naj se ta naredba takoj prekliče.
pri
Poročevalec večine odsekove je dr. Ton kl i,
v
občneni zboru razdajaval liste za volitev odbornikov imenu manjšine poročal je dr. Ko pp.
kmetijske družbe med katerimi so bili naši politični
nasprotniki dr. S chin dl er, baron Lichtenberg in stanji jutri v četrtek.
zbornici obravnavali se bodo predlogi o izjemnem
menda tudi A. Galle
pa narodni kandidati Fr. Ks
Souvan in dr. Poklukar. Ako so bile res dogodbe pri omenjenih občnih zborili krive, da narodni družabniki
Sicer so na dnevnem redu jutrajšnje seje še prva
branja 4 vladinih predlogov.
včerajšnji seji sklenilo se je dovoliti sodnijsko po-kmetijske družbe, niso imeli onega zaupanja do g. K., stopanje zoper poslanca Reschauer ja in dr. Bio cha
katero se vendar po pravici sme zahtevati za převážen katera sta tožena zarad razžaljenja časti. — Dalje spre-
posel tajnika c. k. kmetijske družbe, tedaj vendar niso jela se je postava o odškodovanji onih oseb. ka-
dr. Poklukarjeve „Novice" krive izida volitve, ampak tere so se ali bi se po nedolžnem obsodile, dotičen
f
sam
?
ki je tako ravnal, oziroma oni, ki so ga načrt postave sprejel se je po zanimivi
neprenehoma hujskali k tako malo premišljenemu po- glasno.
razpravi so
četju
Ogerska.
Zbornica poslancev pritrdila je pred
»
Novice" imajo zavest, da so pri teh dogodbah logu vladinemu, cla umakne zdaj, v gosposki zbornici
storile samo svojo
ođno dolžnost
Î5
SI
((
storil, sodi naj narod naš.
?
ali jo je tudi dvakrat zavržen sklep zarad zakonov med kristijani in
judi.
obravnavah državnega zbora bila je zanimiva
pisavi imena g. Kramerjevega je pa sumičenje izjava grofa Aponi-a, nasproti hrvatskemu poslanců
n
SI. N." celó pi
pisali
Mi smo ime Kramerjevo tako Josipoviču, v katerem prvi popravlja krivo sodbo dru
?
kakor nam ga je pisal uradno sam
Sicer
zega gledé Hrvatske.
Aponi naglašal je odločno, da se
pa je prenaivno iz pisave priimka sklepati na politično danja opozicija nikdar ne misli na to. nasproti Hrvatski
mišljenje dotične osebe
ne bil pokojni
Vprašamo samo, jeli bi se postopati ojstreje ali celó krivično, temveč bi se zmiraj
Bleiweis po pravici na vse usta strogo držala pogodbe in bila pravična Hrvatom, dostavil
zasmejal, ako bi bil hotel kdo njegovo ime slovenizi- je: naj govornik Josipović to pové svojim rojakom. rati v Blajvajs; enako pa bi se tudi nihče ne dal Umri je podpredsednik gosposke zbornice grof Cziraky slepiti, da nam je Deschmann manj nasproten, ako in pa poslanec Laszlo.
bi ga pisali Dežm
»
Ostudno sumičenje" in vse druge ljubeznjivosti
Egipt.
Uporniki pod poveljstvom krivega pro
?
katere

si
u
Novicam," pustimo tedaj njemu
samemu
ponuja „ Novice" tako blago ni!
roka napfcedujejo bolj in bolj.
General Gordon
ki hoče upornike premagati z zlatom, sicer ni vjet
7
7
somenj ljubljanski dne 8. t. m.) bil je
zeló živahen, prignalo se je 2210 repov, tudi kupca bilo je dosti, in zato se je prodalo mnogo živine za dobro ceno.
kakor se je poročalo pred nekaj dnevi, ampak je po
telegramih od 11.
m.
srečno dospěl v Berber
?
toda
it
Ljubljanski časnik".) V kratkem ima začeti
hajati nov slovenski dnevnik, kakor čujemo, izhajati ima
telegram od 12. t. m. naznanja iz Suakima, da je guverner v Sinkat-u, izbra vši rajš smrt, kakor vdati se, v pondeljek razdjal trdnjave, zabil topove in
ki so bili
7
v mali obliki kot Zeitung
č
list uradnega lista
»
Laib
; i
(Slovensko gledalisče.) Prihođnja slovenska preci
stava bode v ponedeljek 18. dan
m
Pustnemu času
napravil náskok z vso posádko 600 mož vsi pomorjeni, uporniki pa so zasedli Sinkat.
Severni Ameriki prizadevajo povodnji veliko škodo, Yelpre v Ohiji je razun 50 hiš popolnem pod
vodo.
primerna Nestrojeva burka s petjem v 4 dejanjih „Danes bomo tičií" (Einen Jux will er sich machen), utegne do-volj smeha napraviti, ker se je skrbelo za dobro oso-ene kuplete.
Listnica vredništva. Gosp. M. C. na D, : Prosimo
ne
zamerite, da pride Vaš zanimiv spis še le v prihodnji številki zdaj bi se ga bilo moglo sprejeti samo mali odlomek ,
7
, tudi
popravek nam je došel. Morebiti prav v kratkem kaj več 2 besedo, — Tudi več drugih spisov morali smo odložiti za
Novičar iz domačih in tujih dežel.
prihodnji list in prosimo zato tudi vse druge gospode sode lovalce za zamero !
Dunaja
Preteklo nedeljo přišel je odsek o
izjemnem stanji do svojih sklepov, in, kakor je bilo pri-čakovati, hodila bode tudi pri tem vprašanji levica svojo
pot, se ve da, proti vladi.
Več
dsek
iz
kla se je: gled
ti. sila
na
leizdajske in javn dogodbe zadnjega časa, gled
na
da so naredbe ministerske vtemelj
tudi v
postavi, in pa gledé na odločno izjavo vladino, cla hoče
Situa cena
v Ljubljani 9. februarja 1884. Hektoliter: pšenice domaće 8 gold. 12 kr.
banaške
8 gold. 55 kr
turšice 5 gold. 60 kr
soršice 6 gold
67 kr
rzí 5 gold. 85 kr
jecmena 4 gold. 87 kr
to vporabljati samo v zatiranje obstoječega anarhistič- prosa 4 gold. 87 kr
ajde 5 gold. 53 kr
ovsa 3 gold
«r
nega početja
se za opravičeno izreče naredba vsega 25 kr.
Krompir 3 gold. 13 kr. 100 kilogramov.
Odgovorni vrednik: Gustav Pire
Tisk in založba
Blaznikovi nasledniki v Ljubljani