87. številka. Ljubljana, v sredo 16 aprila XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan «e*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za »v a t r ij sko-og e rs ke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 k r. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., sa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje Be od četiristopne petit-vrBte po ti kr., če so oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., 6e se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in up ravni 9 tv o je v Ljubljani v Frana Eolmana hiši, »Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Enketa o kmetsko-gospodarskih razmerah na Kranjskem. —o.— Jutri, v 17. dan t. m., zbere so tedaj v našega mesta dvorani lepo število najodličnejšib mož in slovenskih rodoljubov, posvetovat se, kako bi se oteti dalo, povzdigniti in zavarovati slovenski kmetski narod kranjske naše dežele, kmetski stan, kateri bi zgubiti moral svojo samostalnost, da še dolgo časa po danih potih hodi in ga ne dohiti rešilna pomoč. Narodne ekonomije zakoni delujejo a tisto doslednostjo, vladajo s tisto strogostjo, kakor ae to godi od strani nevidnih zakonov narave, kateri delajo nam lepo in slabo vreme, solnce, dež in točo! Pohlevni moramo biti pred tistim večnim zakonom, kateri nam z gostimi vodotoki dežja iz črnega oblaka napoji veliko reko, da svojo nizko strugo razširi čez nade polje, — a nesrečni učinki napote nas, da postavimo visoki jez, mejo neusmiljenemu zakonu, kateremu vira, visoko nad nami in globoko pod nami ležečega, zatvoriti ni v stanu človeška naša slabosti Železna pravila narodne ekonomije tiščijo tudi gospodarstvo kmetovo in kar je tisto kmeta samega k tlom in uničiti ga prote, Če se jim ne najde trdnega odpora. Od vsega srca milujemo dobe, v katerih je človek nosil sužnje okove na sebi, neradi gledamo še dandanes, ako kje ima človek do Človeka lastninsko pravico, in z vso navdušenostjo pozdravljamo sklepe, da dolžnik zavoljo svojega neplačanega dolga ne sme priti ob svojo slobodo. Ali podjedno gremo in dolžniku odvzamemo vse, kar potrebuje za. svoje življenje, in prisezati nam mora, da nam bon ■ tudi tisto izročeval, kar bi si pozneje še pridobiti znal! Vsak sad njegovega življenja utrgamo mu sproti, pustimo mu pa, naj sam skrbi za svoje življenje in svojo moč, nc da bi mu dali, okoristiti se s svojimi uspehi. Po preprostih ekonomičnih zakonih postavljen je svobodni naš človek v razmere, katere mu svobodo dajo za stradanje in mu napravijo težavnejše življenje, nego je bilo življenje tistega, ki je nekdaj zavoljo svojih dolgov upnikov suženj postali Kmetu pa je prilika, da se zadolžiti more, tista zaojka, v katero se rad vjame in v katerej tudi Čestokrat doživi ekonomično svojo smrt! !TC> Kmtet v bistvu ni Čisto nič druzega, nego-li delavec, kateri postane berač, ako svoje moči v zaslužek spraviti ne more. Kmet pa svoje delo dobi na zemljišči; vzemite niu zemljišče, on bodu brez dela, vzame vam beraško palico v roke. Po starem nemškem pravu kmet na zemljišči, katero je obdeloval, samostojne, proste posesti ni imel; tako posest pa mu je dodelil poznejši čas, kateri je razmere opazoval iu snoval s stališča rimskega prava. Kakor hitro pa se osoba kmetova od njegovega zemljišča ločiti »hi, kakor hitro oglasijo se dolgovi, ki to ločitev tudi zvršiti mogo, tedaj je že urezana beračka palica, ki celo kmetsko obitelj križem sveta razkropi. Zemljišče nikdar toliko ne rodi, da bi se s temi dohodki po odštetih stroških za delo in pridobitev sploh poplačati moglo zemljiške dolgove, kateri za tega delj gotovo uničijo rodbino, kakor hitro se dolgove izterjavati začne ali kak drug dogodek pogibelj pospeši. Postaviti je torej treba naval, za katerim je kmet brez skrbij, da mu bi posledice iz njegove lastninske pravice, posledice izvirajoče z matematično gotovostjo iz nepremičnih zakonov narodne ekonomije, vzele pest njegovega zemljišča, tedaj torišče njegovega dela, izvirek njegovemu zaslužku in obstanku. Prva in poglavitna je ta, da se kmetu ne odvzami kmeta lastnost ! /mirom mora se kmetu toliko pustiti, da more kmet biti in ostati! lzmej načinov, kateri posadili bi kmetske rodbine na tako nerazrušno skalo, najboljše nahajamo na programu, ki bode odličnemu zboru jutri, po-jutranjem, oziroma še v soboto služil za posvetovanje o zboljšauji kmetskih razmer v deželi. Naj-blagovitejša bi pač bila naprava „kmetskih domov", kateri bi nerazrušni za stražo stali potrebnemu torišču močij jedne kmetske rodbine, do kateriti bi ne mogli s polno oblastjo zemljiška knjiga pa ekse-kucija. Potem bi si dediči tudi ne mogli razdeliti zemljišča in osnovne izpremembe v postavnem dednem nasledstvu bi ne bilo več tolikanj potreba. Še druga važna naredba bi bila ustanovitev amortizacijske banke za sedanje hipotekarne dolgove na kmetskih zemljiščih. Činjenica, da je koncem 1882. leta v vojvodini kranjskej bilo vknjiženih bipotekar-nih dolgov za 59,759.100 gld. 59 Va kr., kliče preglasno, da bi se ne pomislilo na tako izredno pomoč! Ako bode možno vse ustvariti, kar na podstavi objavljenega programa ukrenejo te dni najboljši možje v deželi, sigurno si smemo obetati, da nam v Kranjskej narod ostane v zdravji in v mGčf ter da z mirno napredujočo blagobitio naraščala bode tudi politična veljava tega našega kmetskega naroda, kakor tudi ž njim vsega slovenstva. Želeči in pričakujoči najboljšega, v naroda in napredka ime pozdravimo gospude deležnike juteršnjega shoda naj-topleje v našej Ljubljani! Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 16. aprila. Cesai\l<- w!<• naslednik Rudolf In ■iadwoJ vodiiija Štefanija »ta predvčeraj zvečer ob 10 uri 30 minut z mnogobrojnim spremstvom po državnej železnici oripelj-da se na svoje potovanje v orijent. V četrtek prideta v Carigrad in 29. aprila dospeta zopet na Dunaj. Povsod zla-Bti pa v Carigradu delajo se velikanske priprave za vsprejem cesarjeviča. Kakor se trdi, to potovanje nema nobenega političnega smotra, a vsekako važen političen pomen. Carjevič bode osobno občeval z balkauskimi vladarji in to je velikega pomena. Vsekako se sme sklepati, da bode to potovanje povekšalo avstrijski upljv v orijentu. Dr. Rieger je v nedeljo sklical shod odličnih če »kili domoljubov. Razložil jim je, da vsled velikih stroškov za zidanje naroduega gledališča primanjkuje dotičnemu fondu 155.000 gld. za pokritje. Shod je sklenil novo subskripcijo. Člani shoda podpisali so sami takoj 15.000 gld. Na Ogrcrskcm so se velikanočni prazniki porabili za volilne agitacije. V več okrajih so bili volilni shodi. Najvažnejši je pa bil veliki shod oger-skih Srbov v Kikindi, ki je vsprejel program, kojega je sestavila srbska konferenca v Pešti in tedaj priznal duali/.em, kot državnopravno obliko. Shod je pa tudi sklenil, da imajo bodoči srbski zastopniki v državnem zboru zahtevati popolno ravnopravnost vseh narodnostij. Ogerski Rumuni so pa imeli shod v Temešvaru in so se izrekli proti sklepom Sibinj-ske konference, ter sklenili opustiti pasivno politiko. Vnanje države. Svečanost v spomin osvobojenja Srbije po knezu Miloši Obrenoviči se je vršila v nedeljo brez vseh neredov, točno po programu. Kralj in kraljica sta vsprejela dižavne dostojanstvenike, potem je bila vojaška parado, zvečer pa razsvetljava. LISTEK. Lamentacije. i. Veliki teden je sicer že minol in dovršen je za tekoče leto „oflicium tenebrarum" po naših cerkvah, lamentacije pak v naših domačih zadevah so Se /mirom na mestu, in bodo ostale, se bojim, še dokaj časa. Dokler so nas tlačili nasprotniki in smo Slovenci složni bili, mi ni prišlo na um pisati lameu-tacij, zdaj pa, ko smo došli na Kranjskem povsod do večine, ter so nas naši narodni sovražniki razdvojili, ter zasejati razdor in razdraženost mej nas, mi je prišlo. Nego ker vem, da ne smem pisati tako, kakor mi veleva srce, ne bom poslušal glasu prepričanja, ampak pisal bom svoje lamentacije pohlevno, prav tako, kakor nas ta nesrečna narodna naša Čednost pisati sili. Ker se bojim, da si ne bi na glavo nakopali vi, gospod urednik, nepotrebnih sitnostij in ker še nesem pozabil, kako so me svoje dni v strah prijeli v Celovci ter posadili v „Kresuu poleg Bolho-berja mej neotesano Ljubljansko pisaško drubal, se bom ogibal imen, kolikor bo možno, naročito ne bom nikoli zapisal imena „Šuklje", ampak držal se bom le bolj nedolžnih in neškodljivih imen. Koseški je gotovo dosti nedolžno ime v našej književnosti, a vender mi je prišel pred oči grdi greh, katerega je naredil dopisnik „Politike" v pogledu tega imena, ko je povedal v štev. 90. spome-nitega časopisa, da je Koseški preložil na slovenski jezik „Gcithe's Sangeisfluch", dočim se meni dozdeva, da je „Sangersfluch" TJhlandova poezija, katero je v slovenščino preložil g. Fr. Cegnar. Pisatelj „Kresovega" romana „Kmetski trhim-virat" je izredno marljiv in okreten pripovedovalec, nego topografija Zagrebške okolice mu je popolnem tuja, ker piše (str. 5), da so korakali po cesti, ki se vije iz Zagreba proti severu, trije možje, ter so se ustavili na vzvišenem prostoru, od koder je odprt zadnji pogled na mesto. Precej potem (str. 10) pa piše: „Pozna not je že bila, ko se dvignejo izpod lipe ter nadaljujejo skupni pot proti severu. Na križempotu, kjer se vije jedna cesta proti Stubici, druga v Sused iu Brdovec. pa postojijo. Lep razgled je tu v posavsko dolino itd.- Najpreje moram povedati, da vodi cesta iz Zagreba proti Stubici in Brdovcu proti zapadu, ne proti severu, in brežuljka ni na tej cesti niti kri-žempota do Podsuseda, tikar onkraj Podsuseda je brežuljak in še dalje, namreč pri Krapinskem mostu se cesta deli, katere leva črta vodi proti Brdovcu, a desna proti Stubici. Ko bi se n. pr. jaz podal iz Zagreba po cesti proti severu, pa bi tam pri sv. Simonu vprašal koga, če bom skoraj dospel doBrdovca ali do Podsuseda, bi me gotovo vsak plašno pogledal in bi mislil, da se hočem navrniti v Stenjevec. Tudi srbskih slepcev ue pozna pisatelj. V hrvatskem Zagorji ni u*kili slepcev in jih tudi nikoli ni bilo, taki so v Sremu i u v Bačkej, kjer kradejo berač: po božjih potih iu sejmih možke otroke, ter jih umetno slepijo, da potem beračijo ž njimi. Pod-županije v Vukovaru iu v Rumi, pa sodbeni stol v Francoski poslanik Pateootre ta Peking, ki se bode ukrcal 25 t. m. ima kakor je poizvedela „Liberte dvoino misijo, jedno pri anamskem vladarji, drugo pri kitajskej vladi. Aoamski vladar stopi k Franciji v iste odooiaje, kaaor tuniški bej. Anam se bode postavil pod neposredn' francoski protektorat. Na dvoru v Hue bode francoski resident, kakor v Tunisu, ki bod« v kraljevem svetu imel vnžna besedo v tinančnej in polit'čnej upravi dežele. Delta Rudeče reke z privoievaiuiuu kraji bode tudi zavisna od Anama ;u francoskega protektorata. Misiji« Pateudtra v Ivtaji se pa omejuje samo na urejenje meje. Brigada generala Negriera je zaeela 11. t. m. vse okraj me okrog Hoog-Hoa, na to je sovražnik umaknil se iz mesta Houg Hoa, in je zažgal. Brie-rova brigada )e mej umikanjem sovražnika prestopila Črno reko, da obide mesto; 12. t. m. so imuli Francozi mesto zasesti. Kitajci beže proti Tbulangu. — V ponedeljek so v Cahorsu postavili Gambeti spomenik. Svečanosti se je udtležiio mnogo odličnih oseb, mej njimi več ministrov. Slavnostni govor govoril je sedanji ministersk' predsednik Jules Ferry. Shoda nnii«itiili katolikov v Koltnu se je udeležilo nad 4000 oseb. Zbor te vsprejel sledeče ukrepe: 1. muhi spoznava od njih ločenega nadšaota Melcherja za svojega pravega dušnega uadpastirja in mu ohrani svojo udunost. 2. Shod obnovi svoj protest proti kulturnej oorbi, in zahteva, da se zopet nazaj pokličeta nadškofa Kolinski in I o/.nan-ski, in kaze na množeča se izprazueu* mesta dušnih pastirjev. 3. Shod pozivlje vse renske katoličane, da tako dolgo uatrajajo v boji za svobodo cerkve, dokler se ne izpolni slovesno dana beseda kralja, ko si je prisvojil rensko deželo. 4. Shod izreka vsem članom centruma državnega in deželnega zbora za njih neomahlj.vi pogum najtoplejšo zahvalo in veselo priznanje. Cerkveni prepir v Ctrijiradu še ni poravnan, a je r-topil v uovo fazo. Patrijarh pravoslavne cerkve Jouhim 111 je odložil .-.voje dostoianstvo, in mešani sovel izvolil je svojega predsednika, Eteškega metropolita Agath.maiigt lasa njega namestnikom. Patrijarh je odstopil, ker ni hotel turskoj vladi sporočiti protesta tega soveta proti nekaterim pri-kraj-ai jem cerkvenih prav. Ta zbor se je izjavil, da le tedaj more VBprejotl teskero velikega vezirja, ki je pridejana instalacijskemu beratu patriarha, če se ustanovi popoten status quo ante. Na otoku liiiUa m zopet začeuja ustaja proti Špaujcem. Šjmuiski vojaki so že imeli nekaj prask z ustujuiki. Te dogodai bodo zopet pomnožili skrbi španjskei vLdi, kakor bi jih že duma ne imela zadosti. Dopisi. Z. Iz materije 12 aprila. [Izv. dop.j Kad bi gosp. dopisniku iz: Podgrada v Istri v št. 76. prav obširno odgovoril, a d.isi je stvar samo na sebi precej važna, ne kaže v „ Slovenskem Naroduu prostora tratiti, ker vprašanje je po veljavnejaih avtoritetah narodno gospodarskih že dognano. Zadostovati uteyne, kolikor sem namenil v kratkem pojasniti in g. Jenko morda iz „Savla" še postane . 1'avel". Dovoljeno pa naj mi bo, gosp. J. najprej par besed ziniti glede brezkoučiie „polemike" z dopisnikom ,,E linosti". Ono boguie, ne more se imenovati polemika, ono je bilo zgolj odurno napadanje od jedne strani v „Edinosti" in dozvoljena, legitimna obrambo v »Slovenskem Narodu" od druge strani; vihtenje s cepcem od prve in mirno zavračanje od druge strani. A prišel je g. J. v to zadevo pač kakor „Poncij v vero', to priznavam; nikar pa naj on meni ne zameri tega, ker jaz ga uiti imenovati neseni hotel, vedoč da mu ni ljubo utikati se v neplodni prepir; izzazvan je bil v .Edinosti", ter ne od mene v „Narodu". Da, v Istri nam je silno redko sejana delavna nesebh-na inteligenca in tudi jaz se rad prištevam tej inteligenci, a neolikano napadanje v „Edinosti" me nikakor ne more navdušiti, da stopim v vrsto njenih bojevnikov, ker nečem biti zavratno udušeu od svojih sobojevnikov, neumestno torej od mene zahtevati več popustljivosti, ker „est modus in rebus, sunt certi den que fines" in zato še hodim svoio pote, sicer sem pa g. J. hvaležen tudi za neuspešno posredovanje. K zadevi „obrambe" g. J. ponavljam, da mu ni bilo treba se opravičevati ali braniti, ker jaz ga neseni na „javni dvoboj" pozval; jaz rešpektujem njegove nazore, ker so posledica poštenega njegovega značaja, in zato mi ni nikdar na um prišlo, žaliti ga. A od trditev njegovih upam, da bo moral odstopiti, ker čas in prigodbe ga bodo k temu primorale. Tega opodiktičtio prorokovati, se ve da tudi jaz ne morem, izražam le svo)e upanje iz prepričanja. Gospod J. pravi: „Ako ima g. Z. v spominu moj govor, prosim ga nuj mi navede iz njega samo jeden stavek, s katerim se bi bil jaz obrnil proti bistvu istrskega kreditnega zavoda ali proti bistvu tacih zavodov sploh itd." Da ! priznavam danes, kakor tudi prej, da g. J. v tem oziru ne morem ničesar očitati izven te,. im se na tamburici ne da igrati na jedini dve struni, ampak štirih strun je treba pri tamburici. Pisatelj „Pisma iz Zagreba" je ugleden sotrudnik „Ljubljanskega Zvona" in kaj radi čitamo njegova pisma, nego če piše v štev. 4 (str. 227) da ima nova sokolska zgrada električno razsvetljavo, je to preverje, da ni bit pričujoč pri koncertu, katerega so priredili Zagrebški Slovenci na korist »Narodnemu domu" v Ljubljani, ker mi drugi smo videli le jiliuove luči, ue pak električne razsvetljave. Ker govorim ravno o koncertu, moram še opaziti, da je Ljubljanski oktet vse hvale vreden, samo mu imuna prijateljski povedati, da ue bi nikoli smel „Šnajderja" popevuti preje koncerta. „Škrat" je pisal (št. 22 in 24) lanskega leta, kako sta bila v Starem trgu dva pevca, kaplana gg. Jazbec iu Kos, iu da sta bila na gostiji, ko je Lisjak Lisico jemal, pa da se je vsled tega rodila popevka: „Lisjak jo lisico vzel Jazbec ju poročil Kos je lepo pol." Po mojej iuformaciji se je omenjena ljudska pesen sicer popevala, pa na svatbi pri Lisjakih gg. Jazbec in Kos nista bila. nKos" bi še — kot perutnina — v takej tovaršiji varen ne bil. Kdo bi mu bil porok, da se lisjaku tičjega mesa ne „zlušta". „Škrat" je sicer humorističen list, nego tako dobrega duvtipa ne zmore, kakeršnega nam je podal neki drugi list, ko je povedal v dopisu iz Gorice, da bo Flapp, Čeravno ne razume slovenščine, dober biskup, ker ima slovensko kuharico. Ko bi bil jaz kaj takega zapisal v svojih lamentacijab, bi me gotovo nekateri križali in rekli bi, da sem hudobnež, ki je zakrivil Zagrebški potres, ki zaslužuje pekel že na tem svetu, na drugem pa še kaj hujega. Toliko Vam pošljem svojih lamentacij za po-skušnjo, če vam bodo pa ušeč, bom še lamentirah Spectabilis. Knez Serebrjani. (Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.) XVI. Poglavje. U grabež. (Dalje.) Pri vratih so ga čakali konji. Skočivši v sedlo, oddirjal je knez s pol mrtvo bojarinjo, a za njim so leteli hlapci, rožljajoč z orožjem. Grozno je bilo v hiši Morozova. Plamen je ugrabil vse družinske koče. Družina je kričala, padajoč od roparskih udarov. Hišine begale so kriče" sem ter tja. Ho mj ako vi tovariši ropali so hišo, no-Bili na dvorišče in metali na kup drage posode, denar, bogate obleke. Na dvorišči pri kupu zlata in srebra stal je Homjak v rudečem kaiiauu, prevpijofi ves šum, krik in tiesk. — Oh, kako je lepo in veselo! — kričal je in mel roki, — zdaj pa imamo pir, pa še kakšen pir! — Homjak! — zakričal je nek opričuik: —< posli odpeljali so Morozova po reki. Ali hočemo udreti jo ?a njim in ujeti ga! \ že vidim 12 letne paglavce z očetom sedeti v žganja -riji, da se Bogu smili! G. J. ni bilo treba svariti pred lahkomišlje-nostjo (to sem do sedaj jaz storil bolj uspešno) niti prigovarjati posestnikom naj gredo po denar v Poreč; kogar čevlji tiščijo, počuti vse drugače ko g. J., kateri težko da ve kaj se pravi plačevati 10 °/o in več obrsti), a pri temu vedno celi kapital dolžan biti (on je vele rastna izjema v našem okraji, ker jemlje le po 6 °/0). Namen njegovega govora pri taboru je bil v obče hvalevreden, a doseči ni bilo kaj, ker premise njegove neso bile korenite in stvari se dejansko diugače razvijajo. Tu se mi odpre zopet novo polje za popisovanje uejauskih razmer, a stvar zdi se mi neprilična za politični dnevnik in bojim se preveč dolgočasiti. Domače stvari. — (Shod volilcev) I. razreda bil je včeraj zvečer ob 7. uri, udeležilo se ga je blizu 30 volilcev. Na predlog g. dra. Karola Bleivreisa viteza Trsteniškega prevzel je gosp. Josip Kušar pred-sedništvo, v Bvojem ogovoru nasvetoval po narodnem volilnem odboru priporočeno kandidate, katere so gg. volilo tudi vsprejeli. Ti kandidatje so gg.: Tatio Fetrlčić. veletržec in meščan, dr. Harol Blclwel» vitez Tratenliltl, primarij, Fran l^ortiin«, veletržec in meščan, Iran Peterca, posestuik in podjetnik. Ves shod trajal je jedva četrt ure, ker ni bdo nobenega pravega ugovora. Samo gosp. Regali izrazil je željo, videti kandidate in slišati uj h program, to pa menda samo zaradi tega, „ut aliquid dixisse videatur". — (Shod volilcev) sklical je baje g. Re-gaii na jutri večer v gostilno v „Hotel Evropa", ker mu dosedanji kandidatje neso po godu. Gosp. Regali mor« vtdno imeti kaj posebnega. Za pred-Btoječe volitve izbral si |e neki kot tako, „posebnost" gosp. prof. Šukljeja, s katerim bodeta tedaj roko v roki stopila na volišče. Ali ne bode to krasen, veličasten prizor? — (Potrjena) je volitev gosp. Josipa Ku-šarja predsednikom iu gosp. J. N. Ho rak a podpredsednikom trgovske in obrtne zbornice kranjske. — (f Dekan Siegfried Josip Sporu.) Zopet je neizprosna smrt, kakor poroču včerajšnja brzojavka, posegla v vrste naših sotrudnikov in sobojevnikov in za žrtev izbrali si moža, ki je za Ormož bil velike važnosti in kateri je za svoje narodno prepričanje pretrpel mnogo britkih napadov od strani Btrastmh nemškutarjev. Pokojnik bil je rodom iz Mekinj pri Kamniku, šolal se je na gimnazijah v Ljubljani in v Rudolfovem in bil vrstnik onim sošolcem, ki so leta 1858 dovršili gimnazijo, kot duhovnik nemškega reda služboval je mej Belo-kranjci, v zadnji čas pa v Ormoži in pri Velikej Nedelji, Vaekdar in povsod pa je bil goreč in neustrašen pospeševatelj narodue ideje in v socijalnem življenji jako spoštovan in priljubljen. Lahka mu zemljica ! — (V frančiškanskem samostanu) umrl je danes jutro v 51/a uri č. pater Ambrož Janez Ivauec, 24 let star za sušico. Pokojnik, ki je v Gorici ubiskaval četrto leto bogoslovja, je prišel Se le v ponedeljek 15. t. m. v Ljubljano; bil je — po nasvetu zdravnikov — namenjen v Brežice, da bi se tamkaj zdravil, a tu dohitela ga je nagla smrt Rojen je bil v Reihenburgu na Štajerskem dne 25. avg. 1859, v frančiškanski red stopil 25. sept. 1879, v mašnika bil posvečen 18. nov. 1883. Pogreb bode jutri, v četrtek v 5 uri popoludne. — (Umrl) je 14. t. m. g. Mihael L ep šina ml., posestnik iu meščan v Brežicah, tast znanega rodoljuba g. Ivana Tanšeka. Blag mu spomin! — (Odlikovanje) Okrajni komisar na Ptuji g. Josip Jerman stopil je v pokoj in bil tem povodom imenovan cesarskim svetnikom. — (Gosp. Ivan Rendič), slavni hrvatski umeteljnik, dobil je naročilo, da napravi kip črnogorskega kneza Nikite I. . — (Pot k Božjemu grobu) preko baron Codelijevega posestva, za poslopjem posilne delavnice, kateri je bi: mnogo desetletji prost in jako priljubljen sprehod Ljubljanskega prebivalstva, posebno v postnem spomladanskem času, je sedanji posestnik Codellijevega fideikomisa, umirovljeni deželne soduije svetovalec baron Karol Codelli, popol nem z leseno ograjo zagradil m sicer tako, da ni prepovedan pot le preko njive do Štepanje vasi, ampak tudi mimo graščine. Ljubljančani neso nič kaj veseli, da se njim zabranjuje tako lep sprehod, katerega ranjki barou Anton Codelli nikdar branil ni, ker občinstvo itak ni pouzročilo nikake škode; par pedij zemlje, \>& bi uživatelj bogatega fideiko-misa že lahko utrpel, ko bi dobil na omenjenem potu koš merve manj. Prebivalci pri Božjem grobu so jako razdraženi, ker se jim godi po zapretji tega pota velika škoda. Ker je ta pot postal že servi-tut, kajti v prostej rabi je že 40 let, torej se na lesene ograje nič ue ozirajo, hodijo prej ko slej po tem potu in so pripravljeni m. stopit i tudi pravni pot, da jim stara steza prosta ostane. — (Trtna uš v Avstriji.) Poljedelski naš minister predložil je državnemu zboru zakona načrt, ki ima zlasti namen, da se razporedbe glede po-končevanje trtne uši bolj centralizujejo; v bodoče imajo namreč te razporedbe izhajati od uamestni-štev iu deželuib predsedstev, ne pa kakor doslej od okrajnih glavarstev. Ob tej priliki povednim tudi, da je trtna uš v okraji Brežkem na Štajerskem posedla 678 oral vinogradov in da je celo preskočila z gozdom zarasteuo pogorje, od katerega se je pričakovalo, da bode omejilo in utisuilo hudo nadlogo j te k varljive živali. — (IV. hrvatski vinski sej m) bode j 24., 25. in 26. t. m. v poslopji hrvatsko-slavonskega gospodarskega društva v Zagrebu. Katalogi na prodaj razstavljenih vin dobe se brezplačno in franko pri upravljajučem odboru hrv.-slav. gospod, društva v Zagrebu. — (Divji petelini — vrane!) Neki gospod v Ljubljani, prijatelj „sportu" in lovu, ima nekje na Gorenjskem lov v najemu iu sicer v takem kraji, da ga mnogokrat tudi divji peteliui počaste s svojo navzočnostjo. Veliki teden je bilo, kar dobi brzojavko: „FUnf Hahnen eingerichtet". Ker sam ni utegnil, povabi dva prijatelja, ki slujeta kot velika lovca, naj ideta posti elit izredno divjačino. Omenjena dvojica, silovita Nimroda, odpeljeta se na Gorenjsko iu že na Veliki petek dobi lastnik lova brzojavko, da sta postrelila tri divje peteline in sicer spretnejši naših junakov jednega, drugi, ki je glede — Naj gie z vragom! Zanj mi zdaj ni. Vsi se zberite na dvorišči, kmalu se odpočijemo. — Homjak, — rekel je drugi: — kaj veliš storiti s Serebrjanim? — Nikdo ga ne sme poškodovati! Postavite k njemu stražnike, ki ne smejo očij obrniti od njega. Njegovo milost odpeljimo v slobodo na odgovor. Vsi ste ga videli, kako je zgrabil kneza Afauasija Ivaniča? Kako je s sabljo udribal po uaših? — Videli smo, videli! — Aii boste to prisegli pred carjem? — Bodemo, vsi bodemo! — No, glejte I Zdaj mu nikdo ue Bine nič zalega storiti; a ko pridemo domov, mu bo že Gregor Lukjuuovič poklical v spomin svojo zaušnico, a jaz — svoje šibe! Dolgo so še kričali in ropali opričniki, preduo so odšli, obluživši težko konje z naropanim blagom; še dolgo po njih odhodu videla se je zarja nad mestom, kjer je uedavno stala hiša Morozova, in po reki Moskvi bliščali so se ognjeui valovi, kakor raztopljeno zlato. XVII. Poglavje. Zagovarjanje krvi. Ko so sosedni ljudje zvedeli o napadu oprtnikov in videli žar nad Mcrozovljevo hišo, hiteli so zapirat vrata in gasit luči. — Bog bodi uam milostljiv! — rekali so križajoč se oni, mimo katerih je dirjal knez s svojimi hlapci. — GoBpod Bog, prizanesi nam! odvrni to nesrečo od nas! Ko je utihnil ropot konj in Žvekljanje oklepov u& praznih ulicah, so se prebivalci oddahnili in rekali so: — slava Bogu, ognila se nas je nesreča! — In zopet so se prekrižali. V tem je kuez hitro dalje dirjal, in pustil je hlapce daleč za seboj. On je mislil pred dnevnim svitom priti v vas, kjer so ga čakali drugi konji, in od tod odpeljati Heleno ua svoje Rjazansko posestvo. Ni še dirjal knez pet verst, ko je zapazil, da je zgrešil post. Ob jednem je začutil, da mu raua, za katero se v svojej prvej gorečnosti ni zmenil, napravlja nestrpljive bolečine. — Bojarinja! — rekel je ustavljajoč konja, lova stoprav praktikant pa dva. Splošno začudenje ▼ lovskih in tudi v drugih krogih, ker se je vest po bliskovo razširila in našla tudi pot v slovenski dnevnik. A kmalu došla je druga vest. Strahovita Nimroda nesta niti jednemu divjemu petelinu upihnila luči življenja, niti čula njegovega zaljubljenega petja in vrešauja, ampak, ker ni bilo divjih petelinov, zabavala sta se s tem, da sta streljala na vrane ter dve vrani tudi resnično in do mrtvega ubila. Sedaj se jima povsodi. kamor prideta smeje iu rogajo, da sta vrane streljala za divje peteline, da nesta več prava lovca, ker se tako neusmiljeno „po dratu" lažeta itd. Kakor se vidi, tako zvana »lovska latinščina" nema več veljave. V bodoče tedaj, več resnice! — (Obesil) se je Jakob Krt, kateri je na openskej cesti v Trstu svojo ž-mo umoril. Blizu Sežane našli so ga v 12. dan t. m. na drevesu visečega. — (Razpisano je mesto) pristava pri c. kr. okrajni sodniji na Vrhniki. Prošnje do 2. maja t. I. — Razpisana je služba kancelista pri c. kr. okrajni sodniji v Senožečah. Prošnje do 14. maja t. 1. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Perigueux 16. aprila. Pri banketu govoril je Ferry o vnanjej politiki in rekel, da Francoska ne sme dovoliti, da bi se posegalo v njene legitimne interese na kontinentu. Demokracija mora pomisliti, da jej je možno upli-vati v mirovnem smislu in blagodejno na Evropo, katerej nedostaje potrebnega ravnotežja. Cahors 15. aprila. Odkritje spomenika Gambette zvršilo se je slovesno. Govorila sta Ferry in Campenon. Govora bila jako laskavo vsprejeta. Pri banketu napil je Ferry na slogo republikanske stranke. Feterburg 16. aprila. 5°/0 železnično posojilo v znesku 15 milijonov funtov šterlingov sklenilo se je s tukajšnjo diskontno banko firmo Bleichroder in „Seehandlung" v Berolinu. Ker se je pri volilnem shodu II. razreda g. prof. Šuklje izrazil, da je g. dr. Ivau Tavčar moral odstopiti kot starosta „Sokola", izjavimo resnici na čast, da to ni istina, da se je temveč g. doktor vkljub večkratnej odborovej prošnji, da bi še ostal starosta, sam odpovedal predsednicvu. V Ljubljani, dne 15. aprila 1884. Odbor „Sokola". Razne vesti. * (Povišanje plače zdravnikov v Sibiriji.) Radi pomanjkanja zdravnikov v vzhodnej Sibiriji obrnil se je tamošnji generalni gubernator do ruske vlade, da poviša plačo zdravnikom s 900 ua 1700 rublje v. * (Več tovarišev ustrelil.) Nek kala-briški vojak v Neapolji, se je, vračajoč se pijan v vojašnico, spri s svojimi tovariši. V jezi je kakih petdesetkrat ustrelil na nje. Pet jih je usmrtil, tri težko, dva pa lebko ranil. * (Premena barve kože.) — Nek James Cumerv v državi Ohio v severnej Ameriki ima hčer, katera spreminja barvo kože, kakor kameleon. To dekle je mulatka. 1J irva se pa ne menja vsa na jedeukrat, a pokažejo se lise, ki se vedno večajo, dokler postane vse telo belo ah temnorujavo. — moji hlapci so zaostali .... morava jih počakati ! Helena je kmalu prišla k sebi. Ko je odprla oči, zagledala je najprej zarjo, potem je začela razločevati gozd iu pot, nato je pa začutila, da leži kouju ua hrbtu in jo držiti krepki roki. Po malem se je začela spomiujati dogodkov tega dueva, nenadoma je spoznala Vjazemskega in zakričala je od strahu. — Bojar.uja, — rekel je Aianasij Ivanovič z britkim smehom, — ali se bojiš mene? Ali kolneŠ mene? Ne preklinjaj me, Helena Dniitrijevna! Preklinjaj svojo osodo! Zaman si se me hotela izogniti! Nikakor se ne izomieš osooi, s konjem ne ute-češ temu, kar je namenjeno. Vidi se, da ti je že pri rojstvu bilo zapisano, da bodeš moja! — Knez, — vzdihala je Helena, tresoč se od strahu: — če že nemaš vesti, spomni se svo;e bo-jarske časti, spomni se, da je sram . . . — Jaz nemam tasti in sramote! . . . VsQ sem dal za tebe, Heleua D.nitnjevna ! — Kuez, spomni se božje sodbe, ue pogubi duše svoje! (.Dalje prih.) * (Srake meatojerebic) pripravljajo neki restavranri v Moskvi. Nedavno dobil je neki tifar v Samari od nekega Moskovskega kupca naročilo, naj mu nalovi 3000 parov srak. Obljubil mu je po 15 kopek za par. Vsaj tako poroča Samarskaja Gazeta. • (Trgovina z mrliči.) Pariško mestno starhšinstvo je dovolilo 15 frankov nagrade, kdor izvleče kakega utopljenca, ali kako v vodo vrženo truplo iz reke Seine. Nekateri revni prebivalci so nato zaceli prodajati mrtvece ribičem, kateri za nje dobe od mestne občine po 15 frankov. Zdaj je Pariška policija prišla tej čudnej trgoviui na sled. •farne dražbe. 17. aprila: 1. eks. držb. poa. Josipa Kolbeta iz Riglja, 2315 gld., v Novem mestu. 18. aprila: 3. eks. držb. pos. Gašparja Vidriha iz Trnja, 3685 gld., v Postojini. — eks. drž. pos. Janeza Rusa iz Gorenjih Lokvic, 1499 gld; v Metliki. — 3. eks. držb. pos. Janeza Valenčića iz Narina, 1645 gld., — 2 eks. držb. pos. Osvalda Olfatia iz Lipoglava, 1028 gld. v Ratečah —-1. eks. držb. poB. Janeza aekule iz Novega mesta, 800 gld., v Novem mestu. — 2 eks. držb. pos. Osvalda Olfatia iz Lipoglava 15 gld., v Ratečah. 19. aprila: 3. eks. držb. pos. Jakoba Mohorčiča iz Velikega Ubelskega 250 gld., v Senožečah. — 1. ekB. držb. pos. Franca Lisca iz Orlov, 2980 gld., v Krškem. — 1. eks. držb. pos. Antona Kopača iz Kaškega vrha, 70 gld. v Krškem. — 1 eks. držb. pos. Janeza Kralja iz Kožarjev, 200 gld., v Ljubljani. 3. eks. držb. pos. Marko KraSevca iz Rosalnice, v Metliki. Tujci: dne 15. aprila. Pri slona : Brukner z Dunaja. — Wunder iz Celovca. — Sperling iz Gradca. — Guldenstein iz Monakova. Edelmann iz Maribora. — Mlakar iz Kranja. — Hlamberger iz Lutteoburga. Pri Malici: llusak z Dunaja. — Lorez iz Sarajeva. — Vitez plem. Uauf z Dunaja. — Valberg in Lukeš z Dunaja. Meteorologiruo poročilo. a (Jas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v.-trovi Nebo Mokrimi v mui. 15. aprila 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 72b\r>8 rani. 724-24 in m. 724-77 mm. + 8 6'"CL2ni.aosls:a, borza dne 16. aprila t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta .... ..... Srebrna renta. .... . • • • Zlata renta.......... 5«/0 marčna renta......... Akciju narodne banke....... Kreditno akcije...... . • London . . ... . . Srebro .......... Napol. . . ......... C. kr. cekini. ...... Nemške marke ..... 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0...... Ani H n 9 - ■» „ papirna renta 5°/0..... 5°/„ štajerske zemljišč, od /ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/»°/o zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Pn>r. oblig. Ferdinandove aev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 . Trarumway-društ. velj. 170 gld. a. v. 79 gld. 90 kr 80 95 „ 100 90 M 95 t 40 850 — D 321 a 30 r. 121 i; 30 it n ■ 62 1 72 ■ 59 30 n 123 t 75 n 171 • 25 n 101 i — F> 122 t 10 91 75 t 88 a 60 » 104 ■ 50 n 114 50 n 121 n — ■ 108 n 25 n 106 • 50 n 176 # 50 n 19 50 n 119 n 90 „ 215 n 60 Zahvala. Moj pokojni mož Fran W»gner zavaroval se je pred 2 leti pri Uresham I.i I"«* Amintnce Soviety v Londonu na življenje. Dlani] zastopnik v LJubljani, gospod Guldo Zeacbbo, izplačal mi je danes zavarovano svoto točno in popolno. S tem izrekam zavarovalnici javno zahvalo in jo vsakemu najtoplejše priporočam. Jaz sem spoznala visoko vrednost zavarovanja na življenje. Ilirska Bistrica, v 12. dan aprila 1884. Fran Sucher, c. kr. glavni davkar v pokoji, kot priča. Marija Wagner. (253) Št. 2148. Razpis službe. (254—1) V deželni prisilni delalnici v Ljubljani oddala se bode izpraznena služba kontrolorja s plačo letnih 1000 gld., z užitkom 1 Va odstotka od fabriAkega zaslužka iu s pravico do 4 v pokojnino nevštevnih petletnic po 100 gld., — eventuelno slu>ba računskega oficijala z letno plačo 1000 gld. ali pa 900 gld. in z zistemiziranimi petletnicami, in pa služba račun -skega ingrosista s 700 gld. letne plače in s petletnicami. Prositelji za te službe naj svoje prošnje z dokazili o svojej starosti, stanu, številu otrok, o dovršenih študijah, o izpitu h računosiovja, o dosedanjem službovanji in o znanji jezikov — po svoji službeni poti do 15. maja 1884. I. deželnemu odboru kranjskemu pošljejo. V prošnji je treba tudi navesti, je-li prošnjik s katerim deželnim uradnikom v sorodstvu ali svaštvu in v katerej stopinji. EZraos-jslri deželni odbor, v Ljubljani, dne 15 aprila 1884. Deželni glavar: Thurn. "V najem (249—2) so daje ali se pa proda iz proste roke stara, renomirana aoidilnlca 9*prl Plavcu" v Cerknici pod jako ugodnimi pogoji. — Natančneji pogoji izjedo se pri lastniku Juriji Klancar-|l, gostilničarji v Gorenjem Logatci. 5000 1 (788—36) ostankov sukna (po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po S gl. Ij. Si oreh v Brnu. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr. Cevi za vodnjake (Br-u.rL2n.erLr<51iren.) in vsake druge vrste le» se dobiva po najcenejših cenah pri Ivan Peterei (233—3) za Sv. Krištofom. V „Narodnej Tiskarni" se dobiva: Časnikarstvo h naši časniki Spisal * " „, Stat nominis umbra. Cena 70 kr., po pošti 5 kr. več. Malin na čolneh n« Savi pod železniškim mostom pri Pogoniku v vasi Gornji Los, Litijskega okraja, je pod ugodnimi pogoji ii» prodaj. Natančneje se zve pri gospodu Janezu Jerctiul v Gradcu pri Litiji. (236—3) * Skladbe, zložil F. S. Vilhar. Prva knjiga teh skladeb, koje so že do sedaj v slovanskem svetu nemalo senzacijo vzbudile, dotiskana je. Po zadržaji zanimiva je za vsacega, koji se z glasbo ali petjem bavi; ona obBega: I. MnuioMpeve, II. moHke zbore, III. mešane sbore in IV. j£ akladbe za glasovir. L Knjiga je vrlo okusno opravljena ter ima na ve-r* likem formatu 92 stranij. Prodava jo v Ljubljani 1 knjigarna J. Giontini-jeva po 2 gld. 40 kr.; dobi se Z pa tudi pri skladatelji samem v Karlovci (Hrvat-f ska) po 2 gld. 20 kr. (160—10) i s 7 tečaji, z žago in stanovanjem vred, obstoječe iz treh sob, kuhinje, tudi hleva, pripravno za vsako drugo podjetje, se proda ali na več let da v naj eni. — Natančneje se izve pri lastniku v Kočevji h. *t. 9». (241—2) Umetno (32—28) f :z»be ia zobovju: J ustavlja po najnove j Sem a in e r i k a b s k e m načinu T + brez vsakih bolečin ter opravlja plouibovanja in « ♦ vse zobne operacije ♦ j zobozdravnik A. Paichel, ♦ * poleg Hradeckjjevega mostu. I. nadstropje. « A 4 Naznanilo. Podpisani s tem p. n. občinstvu udano naznanja, dl da je prevzel v najem \ gostilno pri Savskim mostu ^ mi Črnucuh A in prosi za obilno obiskovanje. a Za dobre Jedi, izvrstna vina in dobro ^ pivo je preskrbljeno. * Z velespoštovanjem 4 (244—2) ^Tina-ož; Travn. ► ► ► ► ► Čudovite kapljice Sv. Antona 1'ad ivon«ihega. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobro-dejna pomoč in ni treba mnogih besedij, da se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dnij, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovrat-nejšo želodce ve bolesti. Prav izvrstno ustrezajo zoper hemorojide, proti boleznim na jetrah in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadležnostih, zoper beli tok, božjust, zoper skropok ter čistijo pokvarjeno kri. One ne preganjajo samo omenjenih holeznij, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo. Prodajejo se v vseh glavnih lekarnah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa jedino v lekarni 4'riM.o-ioletti v Gorici. V LJubljani jedina zaloga v lekarni Jul. pl. Trnkoczy, na Mestnem trgu št. 4. Steklenica stane 30 kr. (89—21) jjpflT* Varovati bc je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zaradi dooičkaželjnosti tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nemajo nobene moči in vrednosti. Umrli so v I> j u B> 1 j nul: 11. aprila: Franca Mulhar, črevljarjeva hči, 8'/» leta, Sv. Florijana ulice št. 36, za božjastjo. — Anton Vehar, krojač, zdaj kaznenec, 42 let, Ulice na grad št. 12, za jetiko. 12. aprila: Rajmund Majer, učenec, 11 let, Kožne ulico št. 31, za jetiko. 13. aprila: Kriotina Omejec, oficijalova hči, 16 mes., Streliške ulice št. 2, za davico. — Janez Mežan, invalid, 19 let, se je ustrelil na polji ob Gruberjevi ulici. — Jožef Vidmar, kajžarjev sin, 1 mes., Črna vas št. 18, za razskrojenjem krvi. — Melanija Marh, gojzduega komisarja hči, 4 mes., Kolodvorske ulico št. 21, za božjastjo. — Marija Sumerer, godčeva hči, 4 dni, KonjuŠnc ulice št. 1, za božjastjo. 14. aprila: Gregor Milhar, c. kr. sodnijski pristav, 30 let, Starinarska steza št. 1, za plučno tuberkulozo. — Lovro Lavrič, delavčev sin, 22 mes., Sv. Florijana ulice št. 13, za jetiko. — Janez Toni, kajžarjev sin, 2 leti, Ilovica st. 19, za božjastjo. V deželnej bolnici : 9. aprila: Fran Bobas, gostač, 20 let, za IJrig-tovo boleznijo na vranici. 10. aprila: Ferdinand Tomšič, delavčev sin, 2 leti, za davico. — Marija Rajner, delavčeva žena, 51 let, za jetiko. BUDIMSKA Akoczy reixoio a*T i katero so analizovali in označili deželna akademija v Budimpešti, profesor dr. Stblzel v Monakovem, profesor dr. Hardy v Parizu in nrofenor dr. Tichborne v Londonu, priporočajo profesor dr. Gehhardt v Budimpešti in nedavno profesor dr. Ilokitanskv v Inomostu, profesor dr. Zeissel na Dunaj i in proiVsor