Cerkvene zadeve. Nove orglje v Mariborn. 1. Orglje pri čč. šolskih sestrah. G. GorSič, dobro znan po velikih delih, katera je v čast umetelni stroki, kojo vrlo zastopa, dovršil, je v cerkvi čč. Solskih sester v Mariboru, sicer male, toda kaj dobro izvrSene orglje postavil. Podpisani bi že davno spregovoril o tem umotvoru Uoršičevem, a hotel se je tokom daljšega časa prepričati, je-li delo tudi glede trajnosti in solidnosti popolnoma zanesljivo. In v tem oziru z mirno vestjo rečem: vsa čast g. Goršiču! Nove orglje stoje na koru (kjer čč. sestre za du- hovne ure obilno prostora potrebujejo) sicer v levem zakotju, a vendar ta okoliščina ne upliva mnogo na tonalen utis. Pojočih spremenov nahajaš v orgljah 11, kaleri so razvrščeni v dveh manualih in pedalu. Tipk (taste) v vsakem manualu je 54, v pedalu 27. V prvem manualu so sledeči spremeni: 1. Praestant 4'; 2. Bellgamba 8'; 3. Rohrflote 8'; 4. Principal 8'; 5. Doublette 2-// 2'. V drugem manualu: 6. Zartflote 8'; 7. Dolce 8'; 8. Undamaris 8'; 9. Salicet 4'. V pedalu: lOa Subbass piano 16'; 106 Subbass 16'; 11. Gello 8'. Razun teh pojočih spreraenov so v orgljah štirje postranski vlaki, kateri utis orgelj zdatno povekšujejo in sicer: 12. Oktavenkoppel k prvemu manualu; 13. Suboklavenkoppel II. manuala k prvemu; 14. Koppel II. manuala k prvemu; 15. Koppel I. manuala k pedalu. Pojoči spremeni so se glede znaeaja »mojstru« Goršiču izborno posrečili. Osobito smo bili kar očarani pri zvonkih, rezočih glasovih »Hellgambe 8'«, novega, ameriškega spremena. »Undamaris 8'« doni nežno, bi djali, vzviSeno krasno, osobito v zvezi s »Zartflote« ali pa -»Dolce«. »Salicet« 4' osobito v spodnjih oktavah posebno ugaja. Tudi delitev »subbass« a v »subbas piano« 16' in v subbass 16', ki sta prav za prav eden in isti spremen (povodom posebnega mehanizma se deli isli spremen v »subbass piano« in v »subbass«) je srečna misel g. Goršiča. Znano je, da v manualih daje spremen 16', nekak poln veličasten učinek. Ker takega spremena pri tako malih orgljah ni mogoče v dispozicijo sprejeti, zatorej je g. Goršič nadomestil ta nedostatek s »suboktavenkoppel« II. manuala k prvemu. Intonacija orgelj je odločna, bi djal energična. Polne orglje donijo krepko, veličastno; posamezni spremeni railo, nežno, da človeka kar gine. Reči moramo vso čast g. Goršiču, vrlemu slovenskemu umetniku! 2. Orglje v semeniški cerkvi sv. Alojzija. Semeniška cerkev sv. Alojzija, v kateri obhajajo pod vodstvom čč. gg. predstojnikov semenišča gg. bogoslovci službo božjo s slovenskimi pridigaini, katerih se slovenško Ijudstvo s posebno radostjo udeležuje, je po prizadevanju preč. gg. direktorjev, osobito sedanjega preč. g. kanonika Hribovšeka, postala prava dika Mariborskih cerkev! Od zunaj se ti neznatna dozdeva, toda znotraj se spaja vse, kar vidiš, v umetelno ednotnost, da moraž priznali, vsc je na pravem mestu, vse ustreza bogočastju, umetnosti in pobožnosti. V zadnjem času je oskrbel preč. g. vodja, kanonik Hribovšek, semeniški cerkvi orglje, na katere morejo on in mojstra »brata Zupana« v Kamni Gorici, ki sta jih postavila, ponosni biti. Pred vsem moramo priznati, da sta gg. »brata Zupana«, že itak znana po slovenskem Štajarju, s tem svojim delom pokazala vso svojo razboritost, vestnost in ves svoj umetelni razum. To povdarjamo s posebnim veseljem, ker nam ni neznano, da se je morebiti tu in tam vrlima slovenskima bratoma-umetnikoma krivica delala. Toda k slvari! Oraara orgelj je precej velika, okusno likana, jako primerna slogu cerkve. Igralnik ima dva manuala in pedal. Tipek v manualu je 54, v pedalu 27, torej normalno število. Mehanika je izvrstno izdelana, vse se giblje tiho, narayno, brez ropota. Zadej orgelj je meh z zajemalnikom (Schopfer), kateri vedno in točno potrcbno sapo donaSa orgljam. Da je dotok sape vedno enakomeren, nahaja se v orgljah regulator. Sapilo nc povzročuje nikakega tresaja, če tudi so pride iz pleno v jeden sam lon nežnega spremena. Orglje so na stoške (Kegelladen), loroj vsak glas prejema sapo iz posebne kancele. Spremenov v orgljab in sicer pojočih nahajaš 16, postranskih vlakov 5. V prvem manualu so: 1. Principal 8'; 2. Bordun 16'; 3. Gamba 8'; 4. Wienerflote 8'; 5. Spitzflote 4'; 6. Octav 4'; 7. Gornett 22/3'; 8. Mixtur 2'. V II. manualu: 9. Geigenprincipal 8'; 10. Flute harmonique 8'; 11. Salicional 8'; 12. Lieblich-Gedeckt 8'; 13. Fugara 4'; Pedal. 14. Prineipalbass 16'; 15. Subbass 16'; 16. Octavbass 8'. Postranski vlaki: 17. Pedalkoppel k I. in II. manualu. 18. Manualkoppel I. k II. manualu; 19. Mezzoforte; 20. Fortissimo; 21. Piano. Intonacija je izborna, jaz bi djal pri nekaterih spremenih sijajna. Značaje posameznih spremenov sta naša vrla umetnika jako srečno pogodila. Osobito sta nas »Salicijonal« in »Lieblich-Gedeckt« iznenadila. Pojo ti nežno in milo, da človeku kar raehko pri srcu postaja. Posebno vrlino kažeta brata Zupana v basih. To ti vse krepko, veličastno in plemenito doni, da te kar pretresnje. Vse poje naravno; in ako čuješ polne orglje, imaš sijajen, mogočen utis. Ničesar se ti ne usiljuje, nobenih divjih glasov ne nahajaš v tonalnih efektih, vse jo dostojno, cerkvi primerno. Izrekamo svojo končno sodbo: »Orglje, ki sta poslavila brata Zupana v semeniški cerkvi v Mariboru so se glede dispozicije, izpeljave, intonacije, mehanike, glede pravega razmerja med tonalnim efektom in akustiko cerkve, vrlo posrečile in zatorej bratoma umetnikoma prav sreno na tom vspehu častitamo ter ju kakor tudi g. Goršiča prav toplo priporočamo. riklepam s prošnjo: Nikar se prepirati, kateri imenovanili umetnikov, gosp. Goršič ali gg. brata Zupana, je boljši, temvce radujmo se Slovenci, da imamo tako ugledne umetnike, katerih ime že v Nemcib slovi. L. Hudovernik.