SVOBODNA LETO (ANO) LXVII (61) • STEV. (N°) 48 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 20 de noviembre - 20. novembra 2008 RECUERDO Y GRATITUD (Disi^^^s'o de ha p^'es^^i^^i^ia die Esh^^i^^^^ Alenka Jenko de Godec, en el acto del desc^^-^^mie^o de la placa recordatoria en la iglesia de Santa Julia) Hoy nos reünen en este acto el recuerdo y la gratitud. Recuerdo de esos anos finales de la decada del 40, cuando los refugiados eslovenos pisaban por primera vez las orillas del R^o de la Plata. Atras quedaban los terribles anos de la guerra, los horrores de una revolucion atea, la tragedia del genocidio y el hambre de los campos de refugiados. La Argentina los recib^a con los brazos y el corazon abiertos, para que aqu^ iniciaran una nueva vida. Lejos de la patria natal, ellos sent^an la necesidad de mantenerse unidos, de compartir vivencias. Pero tambien hab^a que atenderlos pastoralmente y asistirlos socialmente. Comenzo a funcionar la Mision Catolica. Se creo la Sociedad Eslovena. Se edito el semanario Eslovenia Libre... Todo eso requer^a un espacio f^sico, donde desarrollar tanta actividad. Fue la Iglesia, a traves de la parroquia Santa Julia y su parroco Roman Figallo, quienes brindaron techo y amparo a la colectivi-dad eslovena en sus primeros pasos en el pa^s. En el solar de la calle V^ctor Mart^nez 50, entre estas paredes, transcurrieron ocho anos de labor, de esforzada siembra y una fruct^fera cosecha, bendecida por Dios y por la Virgen. A los 60 anos de ese encuentro de dos mundos, realizado a la sombra del amor a Dios, que es amor al hermano, al pobre, al desamparado, queremos protagonizar un pequeno homenaje, que nos surge desde lo mas profundo del corazon y se expresa en la palabra GRACIAS: por la comprension, por la ayuda, por el amparo, por esa mano tendida desde el corazon. Que esta placa, que descubrimos hoy, sea testigo permanente de la gratitud de la colectividad eslovena a Dios, a la parroquia Santa Julia y a quienes aqu^ cumplieron y siguen cumpliendo el mandato del amor cristiano. SPOMIN IN ZAHVALA (Govor predsednice Zedinj^^e Slovenije, Alenke Je^ko Godec, ob razkr^^t^^ sp^^inske plošče v cerkvi sv^^e Julije) Danes nas pri tem srečanju družita spomin in zahvala. Spomin na tista leta ob koncu štiridesetega desetletja, ko so slovenski begunci prvič stopali na obalo reke Srebra. Za njimi so ostala strašna leta vojne, grozote brezbožne revolucije, tragedija povojnih pobojev in lakota begunskih taborišč. Argentina jih je sprejela z odprtimi rokami in srcem, da bi tukaj začeli novo življenje. Daleč od rodne domovine so čutili potrebo, da bi ostali povezani, da bi delili usodo. Treba pa jih je bilo tudi duševno oskrbovati in socialno podpirati. Začelo je delovati Slovensko dušno pastirstvo. Ustanovilo se je Društvo Slovencev. Začel se je tiskati tednik Svobodna Slovenija ^ Potrebni so bili prostori, kjer bi potekala vsa ta dejavnost. Cerkev je bila tista, ki je po fari svete Julije in po župniku Romanu Figallu posredovala streho in zatočišče slovenski skupnosti pri njenih prvih korakih v novi deželi. V stavbi na ulici V^ctor Mart^nez 50, med temi stenami, je poteklo osem let delovanja, požrtvovalne setve in plodne žetve, ki sta jo blagoslavljala Bog in nebeška Mati. Ob šestdesetletnici tega srečanja dveh svetov, ki je potekalo v senci ljubezni do Boga, ki je ljubezen do bližnjega, do revnega, do zapuščenega, želimo izvesti ta skromen poklon, ki nam vre iz dna srca in se izraža v besedi HVALA: za razumevanje, za pomoč, za pribežališče, za roko podano iz srca. Naj bo ta plošča, ki smo jo danes odkrili, nenehna priča hvaležnosti slovenske skupnosti Bogu, fari svete Julije in vsem, ki so tukaj izpolnjevali in še izpolnjujejo zapoved krščanske ljubezni. Komisije so potrdile ministre Pristojni odbori Državnega zbora so do tega torka 18. novembra že podprli ministrske kandidate, ki jih je predstavil mandatar Borut Pahor. Ob tem so kandidati za ministre, ki jih mora sedaj plenarno potrditi Državni zbor, že podali prve izjave in začrtali smer delovanja. Samo z znižanjem davčnih stopenj ne bomo nič naredili, je ocenil prihodnji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Sam zato predlaga razbremenitev gospodarstva v obliki znižanja prispevkov za socialno varnost. Znižanje prispevne stopnje za pet odstotnih točk bi po njegovih izračunih za delodajalce pomenilo približno 650 milijonov evrov prihranka. ,,Če je proračun res izravnan, potem ne vidim težav, da tega ne bi naredili," je dejal. Kot ključno usmeritev gospodarske politike v prihodnjem obdobju je Lahovnik izpostavil spodbujanje odprtega trga in konkurence. Pri tem mora biti poudarek na spodbujanju najpomembnejših dejavnikov konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, je dejal kandidat za ministra. Kandidatka za ministrico za notranje zadeve Katarina Kresal je med drugim napovedala, da bo ob prevzemu ministrstva takoj pristopila k izdajanju odločb izbrisanim, čemur so opozicijski poslanci, med njimi Branko Grims (SDS), nasprotovali. Kresalova je napovedala, da bodo k uresničevanju ustavne odločbe pristopili takoj. Kresalova je napovedala tudi ponoven pregled pravilnikov o verski oskrbi. Mitja Gaspari, kot kandidata za ministra za razvoj in evropske zadeve, je za glavno nalogo v prihodnjem mandatu zastavil okrepitev razvoja države, koordinacije evropskih zadev in črpanja sredstev EU. Odbor DZ za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je po zaslišanju kandidata za ministra za pravosodje Aleša Zalarja podprl z 11 glasovi za in šestimi proti. Zalar je ena spornih osebnosti nove vlade, saj se je proti njegovi kandidaturi ostro izrekla SDS in tudi civilna družba Združeni ob lipi sprave. Skof Stres izraža zaskrbljenost Ob vseh trenutnih resnih vprašanjih, sploh finančni in gospodarski krizi, bo prihodnja vladajoča koalicija verjetno odpirala tretjerazredna vprašanja, ki bodo ljudi odvračala od resnih problemov, je v Bruslju dejal celjski škof Anton Stres. Dodal je, da se boji ,,grobe, grde, škodljive manipulacije in politizacije Cerkve". Stres, ki se je v Bruslju udeležil jesenskega plenarnega zasedanja Komisije škofovskih konferenc EU (COMECE), je dejal, da je bila Cerkev zelo zadovoljna v predvolilnem času v Sloveniji, saj takrat ni bila predmet predvolilnih obračunavanj. Zdelo se je, kot da gre za korak naprej, a „zmotili smo se v pričakovanjih", je poudaril in dodal, da se v Sloveniji odpre vprašanja narodnoosvobodilnega boja ali Cerkve, če se želi ljudi spreti. Verjetno je bodoča vladajoča koalicija že poskrbela, da bo ,,z odpiranjem nekih popolnoma tretje- oziroma četrtorazrednih vprašanj poskušala obrniti pozornost glede bistvenih vprašanj," pričakuje Stres. Kot je dejal, se je to že dogajalo v preteklosti, ko je tranzicijska levica ,,pridno lastninila družbeno premoženje", pri tem pa se je izpostavljalo bogastvo cerkve. ,,Spet se bodo odprle neke teme - o ločitvi cerkve od države in ne vem še o čem vse, zato da se bo ljudske množice obračalo od nekih resničnih problemov," je poudaril Stres. ,,Hude čase" sicer Stres in ostali udeleženci zasedanja Komisije škofovskih konferenc EU v Bruslju pričakujejo zaradi finančne in gospodarske krize. Kot so poudarili ob koncu plenarnega zasedanja, trenutna finančna kriza odkriva resno duhovno krizo, saj so vrednote kapitalizma povsem napačno postavljene. Vrednota človekovega dela je postavljena v ozadje, v ospredju je namreč dobiček. Finančna kriza ni le posledica nezadostne preglednosti in pomanjkanja pravne odgovornosti, ampak odraža krizo socialnega modela, je poudaril predsednik COMECE, škof Adrianus Van Luyn. Dejal je, da je finančna kriza pravzaprav priložnost za razmislek o načinu življenja, ki je preveč usmerjen v potrošništvo. Komisija škofovskih konferenc EU je izpostavila še pomen nedelje kot dela prostega dneva oziroma dneva za počitek. Cerkev si prizadeva, da bi v direktivo o delovnem času zapisali, da je dela prost dan „načeloma nedelja", čeprav je omemba nedelje v tem aktu že izpadla. V vsakem primeru se rešitev da doseči, je prepričan škof Stres, ki je skupaj s kolegi spomnil, da je dobro izpostaviti en dan, saj lahko tega skupaj preživi vsa družina, vključno s prijatelji. Kaj nam pomaga, če je en dan doma oče, drugi dan mati, v nedeljo pa otrok, je sklenil. Novakova, nova predsednica NSi Delegati občinskih odborov NSi so na predčasnem volilnem kongresu v soboto 15. novembra z 207 glasovi za in 28 neveljavnimi glasovnicami dosedanjo vršilko dolžnosti predsednice stranke Ljudmilo Novak izvolili za novo predsednico. Pred tem je edini protikandidat Franc Vovk umaknil svojo kandidaturo. Predhodno je Vovk Novakovi očital, da ne more iz Bruslja, kjer je evropska poslanka, voditi stranke. Ta je očitke zavrnila, češ, „Vidimo, da je nekdo iz Bruslja celo zelo uspešno vodil stranko,", v namigu na zmagovitega Boruta Pahorja. Za nove podpredsednike stranke so bili imenovani Jožef Horvat s 126, Anton Kokalj s 110 in Marjetka Uhan s 105 glasovi. Nova predsednica sveta stranke je postala Mojca Kucler Dolinar z 222 glasovi. Med svoje prve korake v novi funkciji je predsednica NSi navedla prenovo organizacije stranke, sklic izvoljenih organov, razdelitev nalog ter spremljanje in komentiranje - tudi s konstruktivnimi pripombami - dogodkov v Sloveniji in po svetu. Prioriteta Nove Slovenije pa bo krepitev strankine identitete v smeri krščanske demokracije. Na vprašanje o obetih na naslednjih volitvah v Evropski parlament je dejala, da je po analizah njihov domet okoli 15 odstotkov volilnega telesa. Predsednica NSi verjame, da se bodo, v kolikor bo stranka delala dobro, ,,temu tudi kmalu približali". Konkretno na evropskih volitvah pa vidi dobre možnosti, tako da upajo vsaj na ponovitev rezultata prejšnjih volitev. Berlusconi odklanja Italijanski premier Silvio Berlusconi se v Trstu, kjer bo potekal italijansko-nemški vrh, ne bo sestal s predsednikoma krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji, Rudijem Pavšičem in Dragom Štoko. Slednja sta Berlusconija minuli teden zaprosila za srečanje, na katerem sta ga želela seznaniti s položajem manjšine. Kot so sporočili iz Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) in Sveta slovenskih organizacij (SSO), so iz kabineta predsednika italijanske vlade prejeli obvestilo, da se Berlusconi zaradi natrpanega programa ob vladnem vrhu Itali-ja-Nemčija ne bo utegnil ses- tati s predsednikoma krovnih organizacij. Predsednik SKGZ Pavšič in predsednik SSO Štoka sta zato italijanskemu premieru poslala pismo, v katerem znova opozarjata na pereča vprašanja slovenske manjšine v Italiji. V njem tudi izražata upanje, da ju bo Berlusconi spričo resnosti težav, s katerimi se sooča slovenska manjšina, čimprej sprejel na sedežu vladne palače v Rimu. Predsednika tudi izražata pričakovanje, da bodo na avtocestni trasi, ki poteka po goriškem in tržaškem ozemlju, čimprej postavljeni dvojezični napisi. NOV PEVSKI OBISK Ptujski nonet v Argentini IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI TONE MIZERIT Te dni prihaja na obisk med nas posebna glasbena skupina: Ptujski nonet. Oktetov smo Slovenci vajeni, nonet pa je gotovo neka posebnost. In vendar predstavlja ta skupina svojevrsten kulturni pojav, ki traja že tri desetletja. Beležilo se je leto 1976. Zasedba, ki je tistega leta začela nonetovo zgodovino, je nekaj mesecev delovala samostojno, nakar je pristopila k DPD „Svoboda" Ptuj. Minilo je skoraj deset plodnih let in prestopili so k novemu pokrovitelju Območni obrtni zbornici, ki je bila nonetova ekonomska in infrastrukturna baza vse do nedavna. Ta generacija je ustvarjala in pela zgodbo Ptujskega noneta praktično do konca tisočletja. V zasedbi se je zvrstilo veliko pevcev, pa tudi štirje umetniški vodje: Rudi Mohorko, Filip Maučič, Darja Koter in Srečko Zavec. Prav vsi so bistveni del nonetove epopeje, ki še traja. V dobrih 20-ih letih so nastopali širom po Sloveniji, nemalokrat pa gostovali in tudi tekmovali v tujini. Posebej radi se spomnijo najprej vsakoletnih in kasneje bienalnih ,,Srečanj oktetov v Šentjerneju", kjer se je navdušeno pelo in kjer so se tkale zares pristne medčloveške vezi. Nepogrešljivi pa so bili tudi na Obrtniških revijah pevskih zborov. Medtem pa je sedanja generacija pevcev zorela in naposled dozorela v dostojne naslednike svojih vzornikov. Podmladek noneta je leta 2000 začel brsteti okrog jedra treh fantov iz glasbenega klana Feguš, katerih očetje oz. sorodniki spadajo v staro generacijo Ptujskega noneta. Pritegnili so nekaj prijateljev, Robert Feguš pa je prevzel umetniško krmilo skupine. Še preden so na občnem zboru formalno postali novi Ptujski nonet Območne obrtne zbornice, se je začelo z božičnim prepevanjem, s ,,Tremi kralji" in z manjšimi nastopi. Veselje do petja se je eksponentno stopnjevalo in predstavljati so se začeli na raznih koncih in krajih. Zasedba se je v zadnjih šestih letih precej spreminjala, pet pevcev iz začetnega obdobja pa je vendarle ostalo. Vmesne^tri sezone je bila umetniška vodja prof. Klavdija Zorjan Škorjanec, v zadnjem času pa sodelujemo s prof. Maksimilijanom Fegušem. V šestih letih so po Sloveniji, pa tudi na Hrvaškem, Italiji in v Avstriji, prepevali pesmi različnih stilov in obdobij glasbene zgodovine. V sezoni 2005/2006 so končno dopolnili vsa pevska mesta. Trenutno nastopajo s programom slovenskih ljudskih in umetnih pesmi. Svoj pevski razvoj spodbujajo z dodatnim vokalnim izobraževanjem. V preteklosti so na vokalnih vajah sodelovali s profesorico Biserko Petkovič in Saško Kolarič. Večina jih poje tudi v drugih zborih, npr. v opernem zboru SNG Maribor, v komornem zboru AVE, v Slovenskem projektnem zboru in ptujskem Akademskem pevskem zboru (v času obstoja). Ptujski nonet je med zbori njihova največja ljubezen, zato vanj tudi vlagajo največ resnično osebnih virov. Vajam namenjajo nedeljske popoldneve, ki so žal edini termin, ko se lahko srečujejo v polni zasedbi in nekaj ur neumorno pilijo izbrani program. Njihova strast je tako iskrena, da jim njihovi bližnji odpustijo vsakotedensko odsotnost na Gospodov dan. Vsaj enkrat na leto se podajo tudi na večdnevne intenzivne vaje izven Ptuja, ki so nenadomestljiva priložnost za tkanje še finejših medosebnih vezi, za medsebojno uglaševanje, za vzdrževanje pevske kondicije in za spoznavanje ter povezovanje s sorodnimi ljudmi. Med tesne pevske prijateljice noneta pa že dalj časa štejejo tudi ženske vokalne skupine ,,Fortuna" s Ptuja, ,,Vivere" iz Slovenske Bistrice in ,,Okarina" iz Ormoža. Veselijo jih pozitivni in spodbudni odzivi tako tistih, ki so jih za nastope angažirali, kot tudi strokovne in širše javnosti. Pozorno pa prisluhnejo tudi kritičnim ocenam in jih poskušajo upoštevati, ker želijo kot zasedba nenehno zoreti. Skupina je zdaj poživljena, kipi od energije in ,,ji gre na smeh", saj jih je končno 9, kar pomeni, da je konec nenehnih zbadljivk na račun njihove okrnjene zasedbe. Svojo najboljšo kondicijo so tempirali za letošnjo sezono, v kateri prodorno iščejo čim več različnih virov za financiranje naših smelih načrtov. Največ vsestranske podpore si še naprej obetajo od novega glavnega pokrovitelja, Francija Mlakarja (Hotel Equipment d.o.o.), promotorja turizma in kulture. Sedaj prihajajo v Argentino, kjer bodo nastopili dvakrat v Buenos Airesu, pa tudi v Mendozi. Vse ljubitelje slovenskega petja že sedaj vabimo, da se udeležijo katerega izmed koncertov in prisluhnejo njihovemu vrhunskemu petju. Italijanska nagrada Borisu Pahorju Slovenski pisatelj Boris Pahor je za svoj roman Nekropola, ki ga je v italijanščini izdala milanska založba Fazi, v Neaplju prejel ugledno nagrado Premio Napoli za najboljši tuji roman v Italiji, poroča italijanski dnevnik La Repubblica. Petindevetdesetletni pisatelj je na podelitvi nagrade v neapeljski baziliki Santa Maria alla Sanita dejal, da nagrado izroča vsem, ki so umrli v koncentracijskih taboriščih. ,,Ta nagrada je nagrada vseh mučencev preteklega stoletja, ko je trpelo preveč ljudi, ki so goreli kot slama," je dejal Pahor in pozval k previdnosti tudi v današnjem času: ,,Okusil sem Mussolinijevo, Hitlerjevo in Titovo nasilje, zato novim rodovom pravim: bodite previdni. Za svobodo, ki jo danes uživamo, smo plačali visoko ceno, in vendar opažamo, da se vračajo ideje, ki so povzročile katastrofe in za katere smo upali, da so enkrat za vselej pokopane." Roman Nekropola je kmalu po izidu v italijanščini postal uspešnica, ki se je več tednov uvrščala na vrh lestvice najbolje prodajanih knjig, zaradi česar so jo morali že mesec dni po izidu dvakrat ponatisniti. Roman je prvič izšel že pred leti, a takrat ni požel zanimanja. Zmagovalca je izbralo več kot 1600 bralcev, članov 196 knjižnih klubov v Italiji in tujini. Letošnji nagrajenci so poleg De Silve in Pahorja še Serge Latouche, Georges Huberman, Alfonso Berardinelli in Gabriele Frasca, še poroča La Repubblica. Slovenščina v Vidmu Predsednik deželne vlade Furlanije - Julijske krajine (FJK) Renzo Tondo bo najbrž v kratkem podpisal odlok o izvajanju tistih določil zakona za zaščito Slovencev v Italiji, ki zadevajo uporabo slovenščine v javnosti. To je Tondo dejal na srečanju z vodjema krovnih organizacij slovenske manjšine. Na srečanju v Vidmu, ki se ga je udeležil tudi deželni poslanec stranke Slovenska skupnost (SSk) Igor Gabrovec, sta Rudi Pavšič (Slovenska kulturno-gospodarska zveza - SKGZ) in Drago Štoka (Svet slovenskih organizacij - SSO) Tondu orisala težave, s katerimi se soočajo Slovenci v Italiji. Pri tem sta posebej izpostavila neizvajanje zaščitnega zakona za manjšino, šolsko problematiko in napovedano krčenje proračunskih sredstev za manjšinske ustanove, ki je predvideno v italijanskem državnem proračunu. Predsednika deželne vlade sta Pavšič in Štoka posebej pozvala k čimprejšnjemu podpisu odloka, brez katerega je v bistvu onemogočeno izvajanje tistih določil zaščitnega zakona, ki zadevajo uporabo slovenščine v javnosti. Zaskrbljenost sta izrazila tudi glede zakonskih predlogov o zaščiti „slovanskih" govoric, ki po njunem mnenju v bistvu težijo k brisanju slovenske prisotnosti v pokrajini Videm. Kot poroča italijanska tiskovna agencija Ansa, je Tondo sogovornikoma zagotovil, da bo v prihodnjih tednih podpisal odlok, s katerim bo omogočeno izvajanje tistih določil zaščitnega zakona, ki se tičejo uporabe slovenščine oziroma dvojezičnosti v občinah oziroma delih občin v FJK, katerih seznam je odobril paritetni odbor za vprašanja slovenske manjšine. Tondo je izrazil tudi prepričanje, da bo glede ovrednotenja „slovanskih" govoric v videmski pokrajini gotovo mogoče priti do sporazuma, medtem ko je po njegovem mnenju dvojezična slovensko-italijanska šola v Spetru v Beneški Sloveniji model, ki ga je potrebno ohraniti. Svet se trese in potresni sunki močno in negativno odmevajo tudi v Argentini. Kar je hotela vlada v začetku zanikati je vsak dan bolj vidno: gospodarska dejavnost je hudo prizadeta in čutijio se socialni odmevi. Najprej ne, potem da. Pretekli teden smo bili znova priče, kako se zanika probleme s tem, da se zapira oči pred realnostjo. Glavni tajnik CGT (Hugo Moyano) je zanikal, da bi podjetja odpuščala delavce. Pritisk je seveda prišel s strani samih sindikatov, ki so mu posredovali številke, razčlenjene po dejavnosti in podjetjih. Nato je vodja delavcev moral priznati, da so stvari drugačne. Hitro je od vlade zahteval, naj uvede dvojno indemnizacijo, da prepreči nove odpuste. Gotovo je najbolj prizadeta avtomobilska industrija, ki je neke vrste termometer gospodarske dejavnosti. A ni edina; tudi gradbena podjetja so bila na čelu razvoja, a imajo tudi težave. Manjša dejavnost se kaže tudi v padcu uporabe električne energije, ki se bliža najnižji točki v zadnjih šestih letih. Čeprav uradne statistike ne govorijo o padcu potrošnje, privatne organizacije trdijo, da se je znižala kar za 10%. Zanimivo je tudi, kako vlada še naprej meri inflacijo. Uradne številke trdijo, da so cene za bazično potrošnjo, ki jo neka družina potrebuje, da ne zapade skrajni revščini, enake kot pred desetimi meseci. Seveda govorimo o cenah, za katere se je s proizvajalci in prodajalci dogovoril državni tajnik Guillermo Moreno. A tistih cen nikjer ne najdete. Kdo je kriv. Ko že ni mogoče več zanikati potresa in zakriti ruševin, je treba najti grešnega kozla. Gospa predsednica je potovala v Washington na zasedanje skupine G 20. Tam je med drugi zatrdila, da krivdo za default in zunanji dolg nosijo podjetja privatnega pokojninskega sistema. Medtem namreč, ko država ne prejema več prispevkov za pokojnine, mora še naprej plačevati upokojencem, s čimer izgublja kapital. Da je država istim podjetjem vsilila bone in s tem dobila dovolj sredstev, ni povedala. In da so ti malovredni boni hudo prizadeli ista podjetja tudi ne. Da dopolnimo poročilo povejmo še, da se je potem predsednica podala še na potovanje po severnih afriških državah. Alžir, Libija in Egipt so bile cilj te krožne poti, in povsod je podpisovala razne pogodbe o gospodarskem dopolnjevanju. Država namreč išče alternativne trge sedaj, ko kriza načenja temelje argentinskega izvoza. Omenimo samo še, da je gospa v Washingtonu (ponovno, kot v Limi) zamudila obred fotografiranja zbranih predsednikov. Največji svetovni voditelji so se morali (vendar kavalirji) vrniti na svoja mesta, za ponoven posnetek. Nekaj se krha. Doma gospe Cristine ne čaka rožnat položaj. Vlada ima sicer zagotovljene glasove v senatu, da potrdi zakon o podržavljenju pokojninskega sistema. A zunanji dolg pritiska in notranja kriza tudi. Sedaj Moyano zahteva kar trojno indemnizacijo, da bi preprečil odpuste delavcev. Podjetja trdijo, da je to sploh nemogoče. Kje naj v krizi dobijo sredstva? In kako naj obdržijo in polno plačajo delavce, ko prodaja pada in proizvodnja prav tako. Po drugi strani pa so sindikati v bojnem stanju. Odločba vrhovnega sodišča, ki govori o neustavnosti sindikalnega zakona, je polno veljavna. Pravzaprav to ni novost. Vsi so (smo) vedeli, da ta sistem enega samega sindikata na dejavnost nima nič opraviti s sindikalno svobodo. Sistem je uvedel Peron, da je zagotovil kontrolo nad delavstvom. Svoj čas ga je skušal odpraviti tudi Alfonsin s slavnim poizkusom novega zakona leta 1984, pa je za en sam glas propadel v senatu. Seveda ne manjka teh, ki trdijo, da je prav ta zakon obdržal sindikate v peronističnih rokah, in preprečil, da bi jih prevzela levica. A če danes gledamo politični položaj, vidimo, da so isti peronistični sindikati eden temeljev te vlade, ki je v bistvu levičarska. Je pa takoj po razsodbi vrhovnega sodišča vzporedna delavska povezava CTA, v rokah levice, zaprosila za uradno priznanje. Če ji ga vlada zavrne, se lahko sodno pritoži v prepričanju, da ko pride na vrhovno sodišče, ji bo to prisodilo, kar ji vlada zanika. Opozicija napreduje. Precej dejavnosti smo lahko opazili tudi na strankarskem področju. Ta teden je bistveno napredovala iniciativa združenja med Državljansko povezavo, ki jo vodi Elisa Carrio in radikalno stranko. Prvo navdušenje pa se je precej ohladilo, ko je bivši predsednik Alfons^n v posebnem pismu kritiziral to zbliževanje, češ, da je tako združenje nemogoče zaradi ideoloških razlik. Stari vodja ne more oprostiti gospe Elisi, da je svoj čas zapustila radikalizem z ostrimi kritikami na njegovo vodstvo. Nato ga je obiskal sedanji predsednik stranke Morales in dosegel njegov blagoslov za to povezavo, V parlamentu pa je bivši buenosaireški guverner Felipe Sola uskočil iz kir-chnerizma. Sestavil je novo peronistično poslansko skupino, ker v uradni stranki ,,ni možnosti svobodnega izražanja". Nekaj se krha ^ SLOVENCI V ARGENTINI ODKRITJE PLOŠČE PRI SVETI JULIJI Hvaležen spomin Na večer pretekle nedelje 16. t. m. smo se udeležili svete maše in spominskega obreda v farni cerkvi svete Julije. Kot smo že pisali v našem tedniku, je tam potekala prva organizirana dejavnost naše skupnosti po prihodu beguncev v Argentino leta 1948. Ob šestdeseti obletnici smo se želeli Slovenci zahvaliti fari, ki nam je tako velikodušno nudila zavetje, ko smo začeli graditi temelje našega organiziranega življenja. Bilo je 25. januarja 1948. V dvorani te fare je potekal ustanovni občni zbor tedanjega Društva Slovencev. Po zaključku se je rojakom pridružil tudi krajevni župnik Roman Figallo in Slovencem ponudil, da se začasno nastanijo v delu farnih prostorov, v stavbi na cesti Victor Mart^nez 50. Tista ,,začasnost" je trajala več kot osem let. V teh prostorih je delovalo slovensko dušno pastirstvo, urad Društva Slovencev, ki je bila tudi neka vselitvena komisija, uredništvo tednika Svobodna Slovenija in še vrsta drugih ustanov in dejavnosti. Sveta Julija je bila tudi nekako ,,sloven-ska cerkev", saj se je večina krstov in porok rojakov izvedla prav tam. Med drugimi, je bil tam krščen sedanji nadškof v Corrientesu, msgr. Andrej Stanov-nik. Sedanji župnik msgr. Antonio Aloisio je že pred časom ponudil, da bi v spomin na ta ,,mimohod" Slovenci vzidali tam spominsko ploščo. To smo izvršili preteklo nedeljo. Če upoštevamo vse dejavnosti teh dni in te nedelje, je bila številna udeležba rojakov kar presenetljiva. Prišli so iz vseh naših krajevnih skupnosti in mnogi so se še spominjali dogodkov, ki so potekali v tej cerkvi in v farnih prostorih. Ob sedmih se je začela sveta maša, ki jo je v španskem jeziku daroval delegat slovenskih dušnih pastirjev msgr. Jure Rode ob somaševanju krajevnega župnika. Ta je že v uvodu zbranim podal na kratko G. Božidar Fink in ga. Pavlina Dobovšek odkrivata spominsko ploščo Msgr. dr. Jure Rode med blagoslovom zgodovino slovenske prisotnosti na fari in vse okoliščine vojne, begunstva in vselitve. V toplih besedah se mu je zahvalil msgr. Rode, ki je potem tudi v pridigi, ko je razlagal evangelij o talentih, omenjal dobrotno darovanje sedaj že pokojnega župnika in njegovih faranov. ,,Kdo bi danes za osem let dal na razpolago take prostore skupini neznanih vseljencev?" se je spraševal. Tudi pri prošnjah vernikov je župnik Aloisio posebej prosil za slovensko skupnost in za vse pokojne S ovence v Argentini. Čeprav je bila maša v španskem jeziku, smo peli tako argentinske kot slovenske mašne pesmi. Ljudsko petje je vodil moški zbor, ki ga je posebej za to priložnost sestavil Andrej Selan. Lepo so odmevale naše melodije v velikem svetišču in posebej mogočno je donela zahvalna pesem ,,Hvala večnemu Bogu", ki je zaključila bogoslužni obred. Takoj po maši sta se duhovnika in zbrani slovenski ter argentinski verniki podali k vhodu v cerkev. Tam je na levi strani bila še zakrita spominska plošča. Odkrila sta jo bivši predsednik Zedinjene Slovenije, g. Božidar Fink in sedanja odbornica društva in predsednica Zveze slovenskih mater in žena, gospa Pavlina Dobovšek. Oba sta bila udeležena v življenju skupnosti, ko je ta še delovala ,,na Martincu". Nato je ploščo blagoslovil msgr. Rode. Napis na plošči pa je v prevodu sledeč: „Društvo Zedinjena Slovenija ob svoji 60. obletnici in slovenska skupnost v Argentini, izrekata zahvalo župniji svete Julije za razumevanje in zatočišče, ki sta jih bili deležni ob začetkih svojega delovanja v Argentini. 1948 - 2008". V imenu društva Zedinjena Slovenija in celotne skupnosti spregovorila še predsednica Alenka Jenko Godec. Njene besede objavljamo na uvodnem mestu. Po stari slovenski navadi smo se zadržali v pogovoru MENDOZA Obisk Klemena Žumerja V petek 7. novembra nas je v Mendozi obiskal Klemen Žumer, svetovalec Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu v Bruslju. Klemen Žumer je prvi pomočnik Lojzeta Peterleta v tamkajšnjem parlamentu in podpredsednik za Slovence po svetu pri stranki Nova Slovenija. Namen njegovega obiska je bilo srečanje in razgovor s slovensko mladino. Posebno sta ga zanimali dve vprašanji: kaj lahko naredi Slovenija za nas in kaj lahko mi naredimo za Slovenijo. Kot uvod v prvo vprašanje smo skupaj gledali film o Evropski uniji v katerem smo podrobno odkrili prostor, ki ga danes zaseda Slovenija v Evropi in kako pomembno je biti član Unije. Govorili smo o možnostih študija, štipendij in bodočega poslovanja, ne samo v Sloveniji marveč tudi v drugih državah Evrope. Na drugo vprašanje, kaj moremo mladi nuditi Sloveniji, nam je svetovalec povedal svoje mnenje. Priporočil je, da bi bilo potrebno, da bi mi poročali mladini v Sloveniji našo zgodbo, ohranjevanje kulture, vere in vrednot ki so med in po drugi svetovni vojni bile v Sloveniji zamolčane nad petdeset let. Zanimal se je, če bi mendoška mladina bila pripravljena te dogodke prikazati slovenski mladini. Srečanje je bilo zelo pozitivno posebno ker smo spoznali, da v Sloveniji narašča zanimanje za polpreteklo zgodovino. Vse to bo mogoče razjasniti, če pridemo v stik s sodobniki v Sloveniji in jim posredujemo tisto življenjsko zgodbo, ki je njim bila skrita in zamolčana. Nikolaj Štumberger pred cerkvijo. Ni manjkalo spominov na tista prva leta, ko so se rojaki s tesnobo v srcih vživljali v neznani svet. Odhajali pa smo s posebnim občutkom, da smo se dotaknili nečesa velikega in globokega, delca naše izseljenske zgodovine, ko je za nas, brezdomce, skrbela božja Previdnost. t.m. Predsednica ZS Alenka Jenko Godec, župnik msgr. Aloisio in delegat dr. Rode OSNOVNOŠOLSKI IZLET Lepo vreme, čudovita družba! Pričakovani dan je prišel! Tako kot vsako leto, si vsi učenci osnovnih šol iz velikega Buenos Airesa želijo na izlet! In učiteljice tudi! Vreme je bilo odlično. Sončno, a ne preveč, ker tako kot pravi pregovor: Več kot ima leto dni, se v oktobru vreme rado spremeni! Počasi in z velikim navdušenjem smo prihajali na pristavo očetov lazaristov v Glewu. Letos smo se domenili, da bi imeli mašo pri Marijinem oltarčku med drevesi. Malo čez deseto uro je bil oltar nared. Ga. Kristina je imela pripravljene strune in takoj smo z močnim glasom zapeli ,,Danes je dan ...". Tudi g. Jože Bokalič je tako začel s sveto mašo: ,,... seveda, danes je dan, tisti dan, ki ga je dal Gospod, tisti dan, ki ga nam je On podaril, da bi ga preživeli v naravi med prijatelji. Zato moramo biti vedno hvaležni Bogu, ker nam je On dal ta dan in vse druge dneve v našem življenju". Ko je bilo konec maše so fantje že držali žogo v rokah, saj niso mogli čakati več časa! Deklice so se pa po svoje zabavale: malo z vrvjo, z risanjem, nabirale so rožice in storže ... Učiteljice pa so zvesto poklepetale, seveda z matejem, saj nekatere se vidimo samo ta dan! Za kosilo je bilo vse na razpolago: patiji, sendviči, sadje in, kot vedno, sanmartinčani so preskrbeli asado. Pri njih smo lahko dobili klobase, krvavice, priželjce in še katerokoli mesno dobroto. Nekateri fantje so med kosilom držali v eni roki žogo v drugi pa sendvič in ni bilo časa za jed. Takoj po kosilu se je igranje vrstilo naprej. Fantje so komaj spustili žogo in ... še enkrat brcat! Deklice so po kosilu organizirale med dvema ognjema in po končani tekmi še odbojko z učiteljicami. Glede kolegic pa smem reči da, ko mladost izgineva ... (a ne zamerit, jaz se zato nisem igrala!). Nekateri otroci so se igrali na peskovniku, se drsali po pesku in gradili hišice in gradove. Najmlajši so se družili za iskanje mavrice (igra, pri kateri, po naročilu učiteljice, iščejo različne predmete). To so bili urni pri iskanju mravljic, papirčkov, rožic, vej, in vseh mogočih reči! Otroci so bili žejni; seveda so pili in tudi sladoled je bil na vrsti! Čokoladni sledovi okrog ust so pričali, da je bilo prav gotovo vse izvrstno. Drug za drugim so se vrstili, saj oni sploh ne vedo kaj so kalorije! Po pravici povedano, jih me tudi nismo štele, ko smo si razdelile darila kot vsako leto: bombone, jagode, pecivo. Na razpolago je bila kava in tudi malo ja-bolčnika, da smo lahko nazdravile! Kako lepo je se igrati in preživeti dan s prijateljem! Škoda, da čas tako hitro mine! Počasi smo se poslavljali, a brez fotografije za v časopisje ni šlo: 240 otrok kot mravljice na sliki. Iz Balantičeve šole 69 otrok, iz Baragove šole 33, iz Jurčičeve 8, iz Prešernove 36, iz Rožmanove 24 in iz Slomškove šole 70 otrok. Učiteljic je bilo 33 (ena tretjina vseh). Starši so tudi spremljali in pomagali; bilo jih je 18. Otroci, čas je, da se poslovimo. Naslednje leto se še kaj vidimo, saj počitnice so takoj na okrog! Prav lepo je bilo gledati utrujene glavice, kako so se ena za drugim vrstile na avtobus. Domov gremo, a se zopet vidimo. Saj res! Nekateri bomo skupaj v Cordobi preživeli lepe dneve tudi v prijateljski družbi! LvS PRISTAVA Koncert pevskega zbora Lubnik V soboto, 25. oktobra 2008, na predvečer naše obletnice, smo Pristavčani že od rane ure zaskrbljeno dvigali pogled v nič kaj prijazno nebesno zaveso. Njeno kodrasto obličje in teža vlage nista bila ravno porok za lepo pomladansko vreme. Ker smo pa pač že vajeni vtihotapljanja dežja na naše prireditve, smo goreče prosili, da vsaj ne bi preveč lilo. Pristava je namreč gostila Kulturno društvo Pevski Zbor Lubnik iz Škofje Loke in zborov pianissimo bi bil seveda lepši brez spremljave neprijetnega trkanja deževnih kapljic na strešno pločevino. A skrb ni bila potrebna, ker se je nebo zjasnilo, še bolj pa obrazi pristavskih odbornikov. Ob pol devetih zvečer smo se zbrali v dvorani in pogled nam je obstal najprej na lepih, novih stopnicah za zbor, ki jih je krasilo cvetje in okrasni grmički. Tajnica društva gospa Metka Gaser Kopač je pozdravila vse navzoče, nakar e podpredsednik Matjaža Čeča, ki je nadomeščal službeno odsotnega predsednika, izrekel dobrodošlico veleposlaniku RS prof. Avguštinu Vivodu in gospe, škofjeloškemu županu gospodu Igorju Drakslerju, pevcem in poslušalcem. Slovenski pevski zbor Lubnik sestavlja trenutno štiriinštirideset pevskih moči, od katerih se jih deset ni moglo udeležiti turneje. Poleg dirigenta ing. Andreja Žagarja, je prišlo med nas osem sopranov, deset altov, osem tenorjev in osem basov. Podarili so nam zelo pester program, ki ga je napovedovala altistka gospa Marina Bohinc. V prvem delu so nam zapeli najprej tri koroške narodne: Gor čez izaro (M. Hubad), Ko v hrib k svoji dečvi grem (R. Gobec), Stoji hartelc zahrajen (O. Dev), nato istrsko Dajte, dajte (A. Kumer) in Oj, Božime - Sdrindulaile (U. Vra-bec-Danielli). Sledili sta Slavček (S. Gregorčič-J. Aljaž) in Bodi zdrava, domovina (J. Razlag-B. Ipa-vec). Solistične vložke sta zapela tenor ing. Andrej Žagar in baritonist Rok Kafol. Prvi del so končali s pesmijo Pod jasnim nebom, ki jo je na Cankarjevo besedilo uglasbil R. Simonitti. Pevce smo za lepo izvajanje nagradili z navdušenim in dolgim aplavzom. Med odmorom so nastopili Poljanski orgličarji, ki so vsi člani zbora. Na pobudo dr. Ivana Tavčarja so se s to umetnostjo pričeli ukvarjati že leta 2006. Da bi čim hitreje napredovali v igran- ju orglic oz. ustne harmonike, so naprosili akademskega glasbenika in skladatelja Vladi-mirja Horvata iz Ljubljane za strokovno pomoč. Skupino sestavljajo Valentin Bogataj, Jože Dolenc, Milan Krek in Anton Krek, ki je njen vodja. Zaigrali so nam nekaj pesmi, spletenih v venčke in sicer Kje so tiste stezice/Pastirče mlado, Lepa Anka/Fantje po polj' gredo, Snoč pa dav/Poljanska fara, Čez tri gore/Kaj nam pa morejo in Dekle na vrtu/Kaj ti je deklica/igral sem na orglice. Tudi oni so bili deležni burnega ploskanja. Za njimi je nastopil moški zbor in zapel dve pesmi: Oj, Triglav, moj dom ter Soči (na Gregorčičevo besedilo). Zatem se je pevcem pridružil spet ženski del zbora in tako so v polni zasedbi izvedli drugi del koncerta. Izvajali so sledeče pesmi: Lipa (M. Vilhar-L.Lebič), Triglav (J. Fleišman), Pod rožnato planino (M. Tomc), Planinska (J. Resman-Anton Foerster), priljubljeno popevko V Tamar, Bratci veseli vsi (U. Vrabec), Zdravljica (A. M. Slomšek-M. Bajuk), Na Vipav- GOSPOD JOŽE RAZMIŠLJA skem in Polka je ukazana (iz Štrekljeve zbirke). Ker aplavz kar ni ponehal, so poslušalcem ustregli in dodali Na Vipavskem (solistka ga. Marina Bohinc), Žabe in Bodi zdrava, domovina. Ob povsem zasluženem aplavzu, ki so ga bili deležni škofjeloški pevci, se mi je pogled nehote ustavil na občinstvu. Opazil sem, da to ni bila običajna koncertna publika, ki bolj ali manj redno obiskuje koncerte naših zborov, temveč v precejšnji meri taka, ki se ne more ravno ponašati z obiskovanjem naših koncertov in drugih prireditev. Nimam namena komu kaj očitati, a vsi, ki imamo za seboj nekaj desetletij petja in redne udeležbe koncertov naših zborov, imamo nekak občutek, da je že samo oblačilo onstranskega potnika zagotovilo za veliko udeležbo in izredno odobravanje, ki bi si ga tudi naši tukajšnji zbori, nekateri zelo kvalitetni, želeli in zaslužili. Za konec je vse navzoče razveselil še ansambel Suha špaga. Tega sestavljajo harmonika, kitara in bas, imenovan zaradi svoje izjemne oblike tudi škafbas. Zaigrali so nam Slovenija, od kod lepote tvoje, V dolini tihi sem doma in Gozdovi v mesečini. Po zasluženem aplavzu smo se vsi pomaknili v spodnji salon, kjer nas je že čakal okusen ,,asado" v sproščenem in prijateljskem vzdušju. Zaslugo za to so imeli predvsem gospe Marta Golob, Helena Dolinšek, Ana Marija Hren in Mariči Conde ter gospodje Jože Klemenčič, Matija Kle-menčič in Matija Pavšer. Miha Gaser Skupno delo Najprej pomeni, da je to delo vseh in da je v korist vseh. Vsi imamo sposobnosti za delo, mlajši, pa tudi starejši. Vsi imamo potrebno poznanje, izobrazbo in nekatere, večje ali manjše, izkušnje. Imeti moramo pa seveda tudi voljo za delo. V življenju moramo hoteti vsaj nekaj dobrega napraviti. Delo pa ima večji in bolj gotov uspeh, če je skupno in ne samo posamično. Če vsi delamo, če delamo skupno in če vsi delamo za dobro in v korist vseh. Tako bomo vsi lahko pričakovali lepšo prihodnost. Posameznik more marsikaj ustvariti, ker je za to sposoben. To je res. A več teh lahko več dosežejo, če delajo skupno, če so povezani, če računajo drug na drugega, če si pomagajo, če iščejo koristi vseh, nikdar pa samo sami sebe. Skupno delo ni delo za posameznike ali njihove družine. Nihče naj ne gleda samo na sebe. Prilika o talentih nas o tem jasno uči. Prejeli smo jih in moramo jih dati še drugim v korist. Tisti, ki jih je zakopal, ni bil pohvaljen. Da moramo delati vsi in za vse, nam pravi tudi Sveto pismo. Govori o stvarjenju Adamove pomočnice, ki naj mu bo v pomoč. Prav je, da si pomagamo, in da smo si v pomoč. Vedno naj bo pogovor med nami. Vsi naj vemo za vse. Skupno delo in njegova korist ni nikdar last posameznikov in njihovega prizadevanja. Skupnost mnogo zavisi od posameznika. Pa tudi ta je odvisen od nje. Obojni dobivamo življenjski sok tako od posameznika in vsi od skupnosti. Skušajmo biti zvesti sebi, bližnjemu in skupnosti, da nam bo lažje obdržati glavo nad vodo. OB JUŽNIH JEZERIH Eko Bariloche 2008 (2) Po obilnem zajtrku ob prvem sončnem svitu, so bili že pred sedmo zjutraj vsi tekmovalci s svojo opremo na avtobusu, ki jih je popeljal v neznano. Pot je vodila proti jugozahodu Bariloč v smeri jezera Mascardi in gore Tronador v osrčje narodnega parka Nahuel Huapi. Pot je kar hitro minila ob lepem razgledu in toplih sončnih žarkih. Organizatorji so morali pohiteti, da so pred tekmovalci prišli v bazni tabor ob jezeru Mascardi v bližini reke zgornji Manso. Takoj po prihodu so se začeli vsi tekmovalci učiti kako opravljati s kompasom in najti pravo smer. Prvo moštvo bi moralo štartati že ob devetih pa se je za pol ure zakasnilo, ker smo čakali zdravnika (Ramon Chocconi), ki se je zamudil, ker je vso noč vodil reševalno akcijo pri koči Laguna Negra, kjer se je en mladinec hudo poškodoval. Zdravnik je tekmovalce spremljal oba dva dneva čez celo progo. Hvala Bogu ni imel veliko dela! Prvi del proge je bil zelo enostaven glede orientacije, le toliko za ogrevanje in da bi tekmovalci dobili pravi občutek premikanja v naravi z nahrbtniki in branju karte proge. Ob poti jih je že čakala prva kontrola. Med progo so bili, na določenih mestih, redarji organizacije ali kontrole, ki so tekmovalcem oddali vprašalnike o splošnem znanju, ki so jih morali odgovoriti na licu mesta. Za vsak napačen odgovor so prejeli kazenske pribitke — 3 minute za vsak napačen odgovor. Takih kontrol je bilo osem, vprašanja pa so bila raznolika: naravoslovje, zemljepis, zgodovina, matematika, slikarstvo, glasba, verouk, slovstvo in o novicah objavljenih v tednikih Svobodna Slovenija in Oznanilo. Proga je vodila naprej čez reko Manso, ki so jo križali s čolnom in nadaljevali z delom orientacije s kompasom. Tam so se nekatera moštva precej zgubljala. Naslednja postaja je bila igra ,,Atlas - Slovenija". Vsako moštvo je dobilo štiri vasi ali občine Slovenije, ki so jih morali najti na ogromnem zemljevidu v naravi (velikost 1500 kvadratnih metrov) Mesta so bila označena s količki in šiframi. Izhodiščna točka je bila Ljubljana - parlament kjer je vsak poslanec (vodja moštva) napotil v iskanje svojih občin svoja dva župana (preostala dva člana moštva) v pravo smer. Ko so domnevali, da so našli pravo mesto so morali šifro sporočiti predsedniku parlamenta (sodniku igre). Če je moštvo pravilno našlo svoja mesta so dobili nazaj potni list in so lahko nadaljevali po progi tekme naprej. Da ne bi bilo tako enostavno, so eno od mest morali najprej ugotoviti katero je, preko vprašanja o rojstnem kraju znanega slovenskega pisatelja ali pesnika. Skripte, skripte srednješolskega tečaja. Kako bi prav prišle tukaj ... kdo bi si mislil! Pot jih je peljala naprej z lepim razgledom na goro Bonete ob reki Claro, ki so jo morali kar peš križati. Naslednji del poti bi morali opraviti s pomočjo GPS (satelitski orientacijski pripomoček), le da je računalniški program svoje zagodel in nepravilno kazal koordinate tako, da sta se prvi dve moštvi pošteno zgubili. Zato organizacijski odbor odločil, da ukine ta del in moštva vodil naprej preko navodil in smeri. Tako so prispeli do naslednje postojanke igra Taca - golf (golf, kjer namesto da bi žogico zbijali s palico, so morali nogometno žogo brcati in zadeti v luknjo). Povprečje igrišča je bilo 50 brc, moštvo, ki je imelo več brc je za vsako dodatno prejelo 1 minuto kazenskega pribitka, kdor je pa imel manj kot povprečje je za vsako brco manj odštel minuto. Igra je bila kar zahtevna, ker je težko zadeti z nogo pravo smer in drevesa pa grmovje so bili še dodatna ovira. Tekmovalci so kar namučili svoje 'tace'! Nadaljevali so pot ob reki mimo krasnih tolmunov in skokih prozorne ledeniške vode, sredi bukovega gozda in bambusa V ozadju pa mogočni Tronador s svojimi ledeniki in zasnežen Bonete. Res prava nepopisna idila! Ponovno je bilo potrebno križati reko, tokrat preko mosta iz debel. Tekmovalci so sedaj šli nazaj po drugi stezi do reke Manso, (ki je tukaj bolj mlečne barve zaradi ledeniške usedline) kjer jih je čolnar čakal, da popelje čez vsako moštvo posebej. Dan se je že nagibal proti poldnevu in želodci tekmovalcev so že začeli kruliti ... Prispeli so do jase ob reki kjer so jih organizatorji čakali s kosilom (sendviči in sadje) in pijačo. Tukaj so lahko vsi počivali uro in pol, pred nadaljevanjem popoldanskega dela tekmovanja. Konstanta na kvadrat (Dalje prihodnjič) NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI NA POTI V Se večjo monopolizacijo tiska Časopisno-založniška družba Delo je kupila še 59,25-odstotni lastniški delež v družbi Večer ter tako postala lastnica 79,25 odstotka Večera. Družbi Delo, ki je skorajda v stoodstotni lasti Pivovarne Laško, so svoje 19,93-odstotne deleže prodale tri družbe - Fimes, TVM in RIG, družba za investiranje. Cene za delnico niso razkrili niti kupci niti prodajalci. K nakupu mora v 30 dneh od sklenitve pogodbe soglasje dati še urad za varstvo konkurence. Na spletni strani SDS so komentirali, da je ,,Delo z nakupom Večera dobilo prevladujoč položaj na trgu splošnoinformativnih dnevnikov na evropsko neprimerljivih 73 odstotkov vseh prodanih izvodov" in ob tem dodali, da so bili očitki 572 novinarjev, ki so vladi očitali obvladovanje medijskega prostora, predvsem predvolilna poteza. VINJETE Evropska komisija je pojasnila, da ne bi bilo dovolj, če bi Slovenija uvedla vinjete za krajši čas, cena pa bi osta[a nespremenjena, saj je «ključna beseda sorazmernost». Evropska komisarka za regionalni razvoj Danuta Hübner pa je izrazila upanje, da bo nova vlada sistem dopolnila tako, da ta ne bo več kršil zakonodaje EZ. - Evropski komisar za promet Antonio Tajani je poudaril, da ni proti Sloveniji in slovenskim vinjetam, a opozoril, da morajo biti te sorazmerne z uporabo cest - tako glede trajanja kot cene. Minister za promet v odhodu Radovan Žerjav pa je sicer ocenil, da se uvedbi vinjet za krajše časovno obdobje, kar zahteva Evropska zveza, najverjetneje ne bo moč izogniti. POZABLJEN VELIKI KORAK K DRŽAVNOSTI V Muzeju novejše zgodovine Slovenije so ob 90-letnici konca prve svetovne vojne in 90-letnici nastanka Države Slovencev, Hrvatov in Srbov odprli tri razstave. Glavna je razstava o Državi SHS, ki je bila po besedah njenega avtorja, zgodovinarja Marka Štepca, kljub kratkotrajnemu obstoju velik korak k slovenski državnosti, a smo nanj pozabili. 70 LET AKADEMIJE Pred 70 leti so se na ustanovni skupščini zbrali prvi slovenski akademiki, nastala je Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU). Obletnice so se njeni člani spomnili na slovesnosti, ki jo je zaznamovala tudi predstavitev jubilejnega zbornika akademije z naslovom Slovenski slikarji, kiparji in arhitekti akademiki. PO SVETU iraSki varnostni sporazum Iraški ministrski svet je v nedeljo odobril 3 letno vojaško pogodbo z ZDA. Sporazum, ki bo zamenjal mandat Združenih Narodov, ki poteče 31. decembra letos, mora potrditi še iraški parlament. Sporazum določa odhod 150 tisoč ameriških vojakov iz Iraka do konca leta 2011, osem let po napadu, v katerem so strmoglavili režim predsednika Sadama Huseina. Iraku pa daje pravico sojenja ameriškim vojakom, če bodo ti izven službenega časa in izven svojega oporišča zagrešili hud zločin. Prav tako ZDA prepoveduje uporabo iraškega ozemlja za napad na sosednje države, kot sta Sirija in Iran. IRSKA BI VOLILA ZA Irci bi na morebitnem novem referendumu najverjetneje podprli ratifikacijo Lizbonske pogodbe, če bi na njihove pomisleke primerno odgovorili s posebnimi izjavami v dokumentu. To je pokazala javnomnenjska raziskava, ki jo je v ponedeljkovi izdaji objavil časnik Irish Times. Irska namreč pričakuje določene izjeme, med drugim ohranitev evropskega komisarja in ureditev vprašanj irske vojaške nevtralnosti, pravice do splava in obdavčevanja. Dokument bi v tem primeru podprlo 43 odstotkov anketirancev, 39 odstotkov bi ga kljub temu zavrnilo, 18 odstotkov vprašanih pa je bilo neopredeljenih. UMOR POLITKOVSKE Pred vojaškim sodiščem v Moskvi se je začel sodni proces proti štirim moškim, ki so osumljeni vpletenosti v umor znane ruske novinarke Ane Politkovske leta 2006. Zanimivo je, da nihče izmed njih ni obtožen, da je novinarko dejansko umoril. Sodišče je uvodoma že odločilo, da bo sojenje odprto za javnost. Za sojenje pred javnostjo sta se zavzela tako odvetnica svojcev Politkovske kot nekdanji urednik pri tedniku Nova Gazeta, za katerega je delala umorjena novinarka, saj bi po njunem mnenju le to zagotovilo objektivnost. S tem se je strinjal tudi odvetnik obtoženih. proračun EU Najbolj vroča tema v razpravi o reformi proračuna Evropske unije je kmetijstvo. 75 odstotkov upravičencev namreč prejme le 14 odstotkov denarja, poleg tega praktično vsi zahtevajo odpravo vseh izjem v proračunu, saj je ta zaradi teh povsem nepregleden, je na konferenci o reformi proračuna povezave v Bruslju povedala komisarka za DAN SLOVENSKE MLADINE Novembrska vsakoletna prireditev Slovenske fantovske zveze in Slovenske dekliške organizacije je postala že tradicija. Rojaki jo imajo že v načrtu prireditev, ki jih je treba vsako leto obiskati ter moralno in materialno podpreti slovensko doraščajočo mladino v njenih prizadevanj. (...) Iskreno zahvalo izrecimo vsem tistim, ki se tako nesebično žrtvujejo za slovensko mladino (...) Za vse javne nastope in prireditve nosijo vedno glavno breme ga. Ema Kessler-Blejčeva, gdč. Olga Prijateljeva in g. Avgust Čop. Prvi dve naučita vaje dekleta, g. Čop pa telovadce in naraščajnike. (...) ameriSka drama na naSem odru Sodobna gledališča odpirajo ameriškim dramatikom vedno bolj svoja vrata. Med najpogosteje igrana dela spadajo dela severnoameriških avtorjev. Eugene O' Neil, Arthur Miller in Tennesee Williams spadajo med glavne stebre sodobne dramatske umetnosti. Slovenska kulturna akcija je vključila v svoj letošnji program dela Tennesee Williamsa: Kristalna menažerija. Dramska prireditev v soboto, 29. novembra v župnijski dvorani v Ramos Mejia bo zaključek njenih letošnjih prireditev. Delo je pripravil za oder in oskrbel tudi sceno Marijan Willempart, ki je znan med nami kot igralec, režiser in pisatelj. (...) SLOVENCI V ARGENTINI Direccion Nacional de Migraciones je deloma ukinila omejitve naseljevanja v Argentini. Tako se zdaj zopet sprejemajo prošnje za vpoklic bratov in sester ter delno nečakov (nečakinj). Dokumenti so isti kot prej. Seveda sprejemanje prošenj še ne pomeni, da bodo vse ugodno rešene. (...) LANUS Poroka. V soboto 15. novembra sta s poročno mašo sklenila zakonsko zvezo g. Lovre Jan in gdč. Zdenka Virantova. Poročno mašo je imel g. Franci Jakop iz San Nicolasa, ki je mladi par tudi poročil. Za priči sta bila: nevesti njen oče g. Jože Virant, ženinu pa g. Maks Osojnik. Med poročno mašo so peli otroci iz lanuškega mladinskega pevskega zbora, ki ga je vsa leta vodila nevesta. Dve pesmi so pa zapeli tudi Gallusovci, s katerimi je vsa leta prepeval ženin. Obema želimo ob vstopu v novo življenje mnogo sreče in božjega blagoslova. Mozaik v naši dvorani. S skupnimi napori smo pred kratkim v društveni dvorani položili mozaike. Zanje se je med vaščani izvedla denarna nabirka, ki je pokrila skoro polovico stroškov. Preostanek bo pa društvo Slovenska vas krilo z dohodki raznih prireditev. V Rosario je bil krščen v soboto dne 15. novembra Aldo Daniel, sin Alda in Marije roj. Mavrič. Krstni boter je bil Francisco Sala, botra Ljudmila Kapelj por. Kriste, krstitelj otroka pa g. direktor A. Orehar. Svobodna Slovenija, 20. novembra 1958 - št. 47 RESUMEN DE ESTA EDICION proračun Dalia Grybauskaite. Komisarka je dejala, da rezultati javnega posvetovanja o reformi proračuna kažejo, da si večina želi sprememb in sodoben proračun, ki ne bi bil usmerjen v preteklost. Po njenem je prav sedaj, v času hude finančne krize, to tudi potrebno. Ključni parameter pri uvrščanju tematik v prihodnji proračun je, pravi komisarka, evropska dodana vrednost. G-20 Voditelji 20 industrializiranih držav in držav v razvoju so v Washingtonu na nujnem vrhunskem srečanju, obravnavali finančno krizo, ki je dramatično upočasnila svetovno rast. Pobudo za vrh je dal britanski premier Gordon Brown. Skupaj s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem zagovarja strožje predpise za finančne institucije, kajti po njegovem mnenju le to lahko prepreči vnovično krizo. PREMIO ITALIANO El escritor esloveno Boris Pahor obtuvo por su novela Nekropola el premio Napoles, como mejor novela extranjera en Italia, segun informo el diario La Repubblica. El escritor de 95 anos de edad dedico el premio a todos quienes murieron en los campos de concentracion. Y agrego que probo la violencia de Mussolini, Hitler y Tito; por eso a las nuevas generaciones les dijo que sean prudentes. Para la libertad que gozamos hoy d^a, pagamos un precio muy alto, y sin embargo percibimos el retorno de las ideas que provocaron catastrofes y las cuales cre^amos enterradas para siempre. La novela, editada en idioma italiano por la editorial Fazi, tuvo gran aceptacion en el publico lo que obligo a la reimpresion en dos oportunidades, en apenas mas de un mes de su lanzamiento. (Pag. 2) NUEVOS CANTORES DE VISITA Por estos d^as ya arribo a la Argentina el noneto de Ptuj -Ptujski nonet. El grupo lleva ya 30 anos de historia, aunque los nombres de los cantantes fueron cambiando con el paso de los anos. Se presentaran el 23 del corriente en Slomškov dom y el 29 de noviembre haran lo propio en el Centro capitalino en el marco por los festejos de los 60 anos de la Asociacion Eslovenia Unida y la aparicion del semanario Eslovenia Libre en la Argentina. El Noneto tambien se presentara en Mendoza. (Pag. 2) RECUERDOS EN SANTA JULIA El pasado domingo 16, la comunidad eslovena se reunio a las 19 horas en la iglesia Santa Julia, para agradecer el espacio brindado hace 60 anos a los entonces recien llegados desde Eslovenia. Desde 1948 hasta 1956 el parroco de ese entonces ofrecio un lugar en la parroquia (V^ctor Mart^nez 50) para que los eslovenos se reunan. En el salon del lugar, se fundo la asociacion que reune a todos los eslovenos, hoy llamada Eslovenia Unida. Con motivo del aniversario se ofrecio una misa en agradecimiento, presidida por el msgr. Rode y el parroco msgr. Antonio Aloisio. Finalizada la cual se descubrio una placa conme-morativa en el atrio de la iglesia con el siguiente texto: "La Asociacion Civil Eslovenia Unida a los 60 anos de su fundacion y la colectividad eslovena agradecen a la parroquia santa Julia su comprension y el amparo brindado en los comienzos de su actividad en la Argentina 19482008". Los encargados de descubrirla fueron el Sr. Božidar Fink y la Sra. Pavlina Dobovšek. (Pag. 3) DESDE BRUSELAS En Mendoza estuvo de visita Klemen Žumer, consejero del partido popular europeo, en el parlamento de la uE en Bruselas. Los objetivos de su encuentro con los eslovenos de Mendoza giraban en torno a dos preguntas: que puede hacer Eslovenia para nosotros y que podemos hacer nosotros para Eslovenia. (Pag. 3) UN D^A DE ESPARCIMIENTO El ultimo sabado del mes de octubre todos los chicos que concurren a los cursos de idioma esloveno los sabados por la manana tuvieron su excursion a Glew. Poco a poco llegaron todos los micros. El d^a soleado, la alegr^a por el verde, la pelota, el encuentro con otros chicos, os juegos. Todo estuvo dispuesto para pasarla genial. El padre Bokalič ofrecio la misa entre los arboles y de all^ en mas fue todo alegr^a, juegos, helados y mas risas. Del d^a libre participa-ron 240 chicos, 33 maestras y 18 padres. El tiempo se paso volando y hubo que volver a casa. (Pag. 3) MELOD^AS CON OTRO COLOR El sabado 25 de octubre por la noche^ el centro esloveno de Pristava recibio al coro Lubnik de Škofja Loka en su salon principal. Formaron parte del grupo que viajo desde Eslovenia a la Argentina el intendente de Škofja Loka Igor Draksler, 34 integrantes del coro (10 no pudieron viajar), su director el ing. Andrej Žagar y el grupo Suha špaga. El concierto de la noche consto de dos partes y en el recreo actuaron los "Poljanski orgličarji"; todos ellos tocan la armonica. El coro recibio los merecidos aplausos por parte del publico. El cierre estuvo a cargo del grupo Suha špaga (armonica, guitarra y bajo). La noche continuo, como no pod^a ser de otra manera, con un buen asado. (Pag. 4) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Miha Gaser, Lucijana Servin Čeč, Marko Čeč, Nikolaj Štumberger, Marko Skubic, Klavdija Kambič in Marjan Mavrič. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 150, pri pošiljanju po pošti $ 215, Bariloche $ 175; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (54-II) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar DIH iŠEV gometna 20 let je i pokala rvo zma-4:1 pre-unak tek-dalec Hit konja, ki i gole. O