GEOLOGIJA 46/1, 141–158, Ljubljana 2003
Zadnje rudarsko-geolo{ke raziskave in razlogi za zapiranje rudnika
La{ko
Final geological and mining exploration and reasons for the brown coal mine
La{ko closure
Ivan STRGAR Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva 14, 1000 Ljubljana
Klju~ne besede: rudnik, premogovnik in jama La{ko, jamska polja, rjavi premog, Glavni rov, obzorje 196, raziskovalno-odpiralna dela, geolo{ke raziskave, strukturne in jamske vrtine, zapiranje jame, sanacija povr{ine
Key words: Brown coal mine La{ko, geological – mining exploration, main drift, level 196, structural and underground boreholes, mine closure, surface reclamation
Kratka vsebina
V ~lanku so predstavljeni podatki o zadnjih rudarsko-geolo{kih raziskavah v jami in na povr{ini nekdanjega Rudnika rjavega premoga La{ko. Nana{ajo se na obdobje med leti 1978 do 1990, ko so bile izvr{ene bolj intenzivne in sistemati~ne rudarsko-geolo{ke raziskave.
Rudnik rjavega premoga La{ko je v svoji ve~ kot 225-letni zgodovini do‘ivljal razli~ne vzpone in padce. Rjavi premog iz tega premogovnika je vseskozi veljal za najbolj kvaliteten med vsemi premogovniki rjavega premoga v Sloveniji, predvsem zaradi relativno visoke kurilne vrednosti in nizke vsebnosti gorljivega ‘vepla.         Z nastopom energetske krize
v za~etku 70-tih let prej{njega stoletja je bil po drugi svetovni vojni spet predviden za zapiranje. V ta namen so bili izvedeni tudi ukrepi za prestrukturiranje dejavnosti, vendar se je rjavi premog iz jame La{ko izkori{~al vse do sredine leta 1992, ko je dokon~no prenehala proizvodnja v jami La{ko.
Abstract
Final surface and underground geological and mine exploration data of the brown coal mine La{ko are presented. The data refer to the period between 1978 and 1990 when most intensive and systematic exploration took place.
In more than 225 years of activity, the brown coal mine La{ko had many longer or shorter interruptions and oscillations of coal production. The coal from the La{ko brown coal mine has always been known to be of the highest quality among the Slovenian brown coals, mostly due to its high calorific value (ARB) and low sulphur content. Because of its quality, coal sales on the domestic market were never poor.
Because of the energy crisis at the beginning of the 1970-ies, the decision was made to close the mine. The mine closure took a long period in spite of the mine company plans and activities forits restructure, so that the brown coal from La{ko was mined until the middle of 1992. The ultimate mine closure reasons were technical and economic conditions of underground mining.
After the final decision for closing the mine was made, the production was suspended, and extended underground mine closure and surface reclamation works were carried out.
142
Uvod
Rudnik rjavega premoga (RRP) La{ko oziroma njegov pridobivalni prostor je obsegal vzhodni del zasavskega terciarnega bazena, od meje z Rudnikom rjavega premoga Hrastnik na zahodu do La{kega na vzhodu.
Za pregled podatkov o rudarsko-geolo-{kih raziskavah in rudarjenju v preteklosti obstojajo {tevilne informacije, predvsem v raznih poro~ilih, elaboratih in projektih. Za potrebe tega ~lanka smo jih zbrali na osnovi dostopne arhivske dokumentacije Geolo{ke-ga zavoda Slovenije in Republi{ke komisije za ugotavljanje rezerv rudnin in talnih voda, Ljubljana, predvsem pa iz glasila »SRE^-NO«, ki je izhajalo po letu 1983. ^asopis »SRE^NO« je bil v posameznih obdobjih glasilo delavcev SOZD revirski energetski kombinat Edvarda Kardelja, Trbovlje, kasneje glasilo delavcev SOZD rudarski elektroenergetski kombinat Edvarda Kardelja, Trbovlje in glasilo delavcev Rudnikov rjavega premoga Slovenije, Trbovlje.
Rudnik rjavega premoga La{ko je skozi obdobja svojega obstoja menjaval razli~ne lastnike in prav tako do`ivljal vzpone in padce. Tako je bil koncem 60-tih let prej{njega stoletja ob nastanku ve~je energetske krize, uvr{~en med neperspektivne premogovnike v Sloveniji. Zato se je tedaj resno razmi{lja-lo o njegovem zapiranju. V tem obdobju se je iz rudni{kih virov osnovala Tovarna izolacijskega materiala (TIM) La{ko, ki je preza-poslila dobro tretjino takratnih rudarjev rudnika La{ko. Sam rudnik je postal Temeljna organizacija zdru`enega dela (TOZD) TIM-a in {e naprej vztrajal pri rudarjenju.
V za~etku 80-tih let prej{njega stoletja so se razmere v energetiki spremenile in napovedale rudarstvu bolj{e ~ase.
Leta 1981 se je Rudnik La{ko izlo~il iz TIM-a La{ko, se osamosvojil in v decembru 1982 zdru`il s takratno Sestavljeno organizacijo zdru`enega dela Rudarsko-energet-skega kombinata Edvard Kardelj (SOZD REK EK), Trbovlje in postal njena TOZD. Proti koncu obratovanja v letu 1991 pa je postal Delovna enota (DE) dru`benega podjetja Rudniki rjavega premoga Slovenije (DP RRPS), Trbovlje.
Po dru`benih in sistemskih spremembah v Sloveniji v za~etku 90-tih letih prej{njega stoletja, predvsem pa zaradi spremenjene energetske politike nove dr`ave, je bila v
Ivan Strgar
letu 1990 sprejeta odlo~itev o zapiranju Rudnika La{ko.
V letu 1992 je Delavski svet DP RRPS, Trbovlje sprejel sklep, da se v oktobru tega leta ukine Delovna enota RRP La{ko.
Kratek pregled zgodovine rudarjenja v rudniku La{ko
Za~etki prvih rudarskih del na obmo~ju La{kega segajo v drugo polovico 18. stoletja, pomembnej{a so prizadevanja med leti 1790 do 1800, ko je ve~ doma~inov pri~elo z deli na obmo~ju Breznega in [mihela.
Rudarjenje je na tem obmo~ju zanesljivo obstojalo `e prej, saj obstoja iz daljnjega leta 1766 poro~ilo Ivana Fuchsa, upravitelja Rudarsko sodni{kega urada pri de`elni vladi v Gradcu, o in{pekcijskem ogledu jame la{kega premogovnika. To je tudi verjetno najstarej{i znani dokument o rudarjenju na obmo~ju La{kega (Kenda, 1992).
Na~rtnej{ih sledenj premoga se je lotil MONTAN-erar v letu 1801, ki je nato v obdobju od 1835 do 1855 pridobil prve jamske mere na Breznem, v Hudi jami in na [mihe-lu. Pravo rudarjenje pa se je razvilo v letih 1870 do 1883, ko je bil lastnik rudnika Heinrich Ritter Drasche von Wartenberg. Tedaj so bila oblikovana tudi prva odkopna polja.
Poizkusi odkopavanja so se vr{ili tudi ob zahodni meji rudnika, to je na obmo~ju Uni~nega.
Za prevoz premoga je bila v letu 1882 zgrajena ozkotirna `eleznica od Breznega do Rimskih Toplic, ki pa je bila v letu 1893 opu{~ena po izdelavi Glavnega rova, z vstopom na Re~ici in po za~asni opustitvi proizvodnje na Breznem. Sledovi nekdanje trase te `eleznice so {e danes ponekod vidni na terenu.
Sredi{~e dejavnosti rudnika premoga se je v tem ~asu prestavilo na obmo~je Hude jame, ki je bila z rovom Barbara in 100 m globokim ja{kom Barbara povezana z nivojem Glavnega rova.
Od leta 1883 do 1890 je bil lastnik rudnika Edvard Geipel, gra{~ak iz Jurklo{tra, ki je v glavnem nadaljeval z eksploatacijio `e pripravljenih zalog premoga.
Konec leta 1890 je rudnik La{ko kupila Trboveljska premogokopna dru`ba (TPD), ki pa je prakti~no ustavila proizvodnjo premo-
Zadnje rudarsko-geolo{ke raziskave in razlogi za zapiranje rudnika La{ko
143
ga. Izvajala je samo odpiralna dela, ki jih je po letu 1904 tudi ustavila.
Odkopavanje premoga je ponovno o`ivelo v letu 1917 pri [mihelu, v letu 1919 pa je bilo obnovljeno obratovanje v Hudi jami.
Leta 1925 je bila zgrajena nova separaci-ja in do leta 1928 se je proizvodnja dvignila na 101.200 ton/leto. Vendar je `e v naslednjih letih zaradi nastopa svetovne gospodarske krize ponovno padala.
V ~asu okupacije med 2. svetovno vojno je Rudnik La{ko obratoval do konca aprila 1944 leta, ko je bila delovna sila razporejena na druge rudnike, del pa se je pridru`il NOV.
Po vojni se je pri~ela pospe{ena obnova rudnika La{ko, tako da je v novembru 1945 pri~el z normalno proizvodnjo. Jama se je {irila proti zahodu. Do sredine 80-tih let prej{njega stoletja so bile prakti~no odko-pane vse zaloge premoga do nivoja Glavnega rova, ki se je v tem obdobju podalj{al proti zahodu do meje pridobivalnega prostora Rudnika Hrastnik.
V zadnjem obdobju obratovanja rudnika, so se odkopavale zaloge premoga prete`no v osrednjem delu jame, pod nivojem Glavnega rova in nad nivojem Novega obzorja na koti +196.
Ker Rudnik rjavega premoga La{ko ni imel ve~ bilan~nih zalog premoga, ki bi jih bilo mo`no v prihodnosti ekonomi~no izko-ri{~ati, je bila v avgustu 1992 leta proizvodnja v jami La{ko dokon~no ustavljena. V tem letu se je za~ela faza postopnega do-
kon~nega zapiranja jame ter sanacija prido-bivalnega prostora na povr{ju.
Podatki o proizvodnji premoga in problematika rudarjenja
Podatke o proizvodnji premoga v preko 225-letni zgodovini rudarjenja v rudniku La-{ko, smo zbrali do leta 1976 na osnovi raz-polo`ljivih in dostopnih podatkov Rudnika rjavega premoga La{ko v letu 1990. Za ka-snej{a obdobja pa prav tako na osnovi podatkov, ki so jih zbrali strokovni sodelavci tega nekdanjega rudnika, dopolnjevali pa smo jih s podatki iz arhiva Republi{ke komisije za ugotavljanje rezerv rudnin in talnih voda, Ljubljana.
V posameznih ~asovnih obdobjih so bile v jami La{ko pridobljene naslednje koli~ine rjavega premoga (tabela I):
Od leta 1983 naprej je bila proizvodnja rjavega premoga v jami La{ko koncentrirana pod nivojem Glavnega rova.
Najve~ja letna proizvodnja rjavega premoga v rudniku La{ko je bila zabele`ena v letu 1960, ko so pri stale`u 772 zaposlenih, dosegli proizvodnjo 134.500 ton premoga.
V letu 1992 so nakopali samo {e 6.470 ton premoga. Avgusta tega leta so pripeljali zadnji vozi~ek premoga iz jame La{ko. S tem je proizvodnja dokon~no prenehala.
Problematika proizvodnje premoga v rudniku La{ko je bila v zadnjih 10-tih letih
Tabela I
Obdobje
Pridobljena koli~ina rjavega premoga (v tonah)
Opombe
do leta 1918                          okoli 1.257.000
od leta 1918 do leta 1945   1.343.000
od leta 1945 do leta 1976   3.110.000
od leta 1976 do leta 1988   290.000
od leta 1988 do leta 1992   77.000
SKUPAJ
6.077.000
ni zanesljivih podatkov
po podatkih nekdanjega Rudnika rjavega
premoga La{ko po podatkih nekdanjega Rudnika rjavega
premoga La{ko po podatkih nekdanjega Rudnika rjavega
premoga La{ko
po podatkih Republi{ke komisije za ugotavljanje rezerv rudnin in talnih voda,
Ljubljana
vse navedene {tevilke za pridobljene koli~ine rjavega premoga v posameznih obdobjih so zaokro`ene na 000 ton.
144
obstoja ob~asno zelo pere~a, saj so ugotovljene bilan~ne in s tem tudi odkopne zaloge zado{~ale v~asih le za nekajmese~no obratovanje. Zaradi tega je prihajalo tudi do neizpolnjevanja letnih planov proizvodnje in do izpada izpolnitve predvidenih prihodkov. Vzroki za navedene te`ave so bili poleg neugodnih montan-geolo{kih razmer pod nivojem Glavnega rova tudi pomanjkanje sredstev za nujne raziskave ter investicije.
Le~e premoga so bile debele od 3 m do okoli 20 m in dolge od 20 m do 120 m. V vi{jih predelih jame so bile debelej{e (nad nivojem Glavnega rova), v ni`jih predelih jame pa zaradi tektonskih premikov in vmesnih prekinitev precej nepredvidljive.
Navedene premo{ke slojne razmere so skozi vso zgodovino rudarjenja v la{kem rudniku pogojevale uveljavitev pre~ne odko-pne metode z leseno podgradnjo in brez nad-kopnega pridobivanja premoga. Zaradi neugodne sestave krovnine je bilo pridobivanje iz stropa skoraj nemogo~e, ker je krov-nina pri ru{enju takoj zapolnila odkop.
Kot zanimivost naj navedemo, da so v preteklosti odkope zapolnjevali z zasipno jalovino, ki so jo pridobivali iz tako imenovanih »jamskih mlinov« v sivi morski laporasti glini.
V sedemdesetih letih prej{njega stoletja je bila poizkusno uvedena {iroko~elna odko-pna metoda s klasi~nim jeklenim podpor-jem, vendar se poizkus zaradi neugodne sipke sestave krovnine ni obnesel. Omenjena odkopna metoda je bila v 80-tih letih prej{-njega stoletja ponovno uvedena v jamskem polju Govce, kjer so bile prihribinske razmere ugodne, saj sta v krovnem delu sloja nastopala bela talninska glina in psevdozilj-ski skrilavec. Na podoben na~in se je odkopavalo tudi v jamskem polju Kuretno, nad in pod nivojem Glavnega rova.
Pridobivalni prostor RRP La{ko in razdelitev na posamezna jamska polja
Nekdanji pridobivalni prostor RRP La-{ko je meril okoli 5,6 km2 (po smeri premo-govega sloja zahod-vzhod okoli 7 km in pre~-no na sloj v smeri sever-jug okoli 0,8 km). Prostorsko je le`al prete`no na obmo~ju sedanje ob~ine La{ko, le njegov najbolj zahodni del deloma tudi na obmo~ju ob~ine Hrastnik.
Ivan Strgar
Pridobivalni prostor je bil omejen s 24 ogli{~i, dolo~enih po lokalnem rudni{kem koordinatnem sistemu. Podlaga zanj je bila odlo~ba, ki jo je izdal Sekretariat Izvr{nega sveta za industrijo in obrt – rudarski organ, pod {tev. 09-3/140-60, z dne 31.05.1960 leta.
Po podatkih nekdanje jamomerske slu`be rudnika La{ko je bil celotni pridobivalni prostor razdeljen na zahodna in vzhodna jamska polja. Vrstni red posameznih polj od zahoda proti vzhodu je prikazan na tabeli II in sliki 1.
Tehni~no-tehnolo{ke zna~ilnosti jame RRP La{ko
Za tehni~no-tehnolo{ke zna~ilnosti jame La{ko so v rudarski praksi veljale ugotovitve, ki so upo{tevale poznane geolo{ke, geomehanske in hidrolo{ke podatke.
Za jamo La{ko je bila zna~ilna le~asta struktura premo{kega sloja. Pod nivojem Glavnega rova dose`ejo le~e dol`ino 40-60 m, izjemoma tudi ve~, debelino pa od 2 do 12 m. Na splo{no pa je veljala ugotovitev, da zaloge premoga pod nivojem Glavnega rova ne dosegajo tistih nad nivojem le-tega.
Naklon produktivih plasti premoga je strm, tudi do 90°. V talnem delu premo{kega sloja nastopajo talninske gline, dolomiti, psevdoziljski skrilavci, kremenov keratofir in njegov tuf. V krovnini premoga so krovni laporji, morska laporasta glina (sivica), li-tavski apnenci, gov{ki pe{~enjaki in la{ki laporji. Ti izrazi so se v rudarski praksi uporabljali dosledno v vseh obdobjih, zato jih ne spreminjamo.
Navedene geolo{ke zna~ilnosti pomenijo z rudarsko-tehni~nega vidika predvsem naslednje:
– velik obseg odpiralnih del na enoto proizvodnje,
– relativno visoke stro{ke na enoto odpiralnih del,
– majhno kapacitivnost odkopnih delo-vi{~,
– omejene mo`nosti za doseganje produktivnosti, primerljive z drugimi rudniki z ugo-dnej{imi pogoji odpiranja in odkopavanja,
– omejene mo`nosti za zmanj{anje stro-{kov proizvodnje.
V neposredni povezavi z geolo{kimi zna-~ilnostmi premoga in prihribin so geome-
Zadnje rudarsko-geolo{ke raziskave in razlogi za zapiranje rudnika La{ko
145
Tabela II
Podatki za os y so povzeti iz pre~-nih prerezov zahodnih in vzhodnih jamskih polj, po karti M 1:2000, Rudnik rjavega premoga La{ko.
Jamska polja                Obmo~je med ordinatama po osi y
-  oznaka -                     (rudni{ki koordinatni sistem)            Opombe
ZAHODNA
- Toma`                         od –7300 do –7000
- Klara                          od –7000 do –6800
- Terezija                      od –6800 do –6650
- Jedrt                           od –6650 do –6200
- Fran~i{ka                   od –6100 do –5950
- Wartinberg                od –5950 do –5800
- Brezno                        od –5800 do –5500
- Jo`efa                         od –5500 do –5000
VZHODNA
- Govce                          od –5000 do –4600
- Li{a                             od –4600 do –4150
- Zahodno III                od –4150 do –4000
- Zahodno II                 od –4000 do –3800
- Zahodno I                  od –3800 do –3600
- Vzhodno I (Brune)     od –3600 do –3400
- Vzhodno II                 od –3400 do –3300
- Vzhodno III                od –3300 do –2800
- Kuretno                      od –2800 do –2500
- Kuretno – vzhod        od –2500 do –2200
- Mihael                        od –1600 do –1000
Opomba: V letu 1988 sta bili na osnovi montan-geolo{kih raziskav imenovani dve novi jamski (odkopni) polji in sicer: Vzhodno polje II in Kuretno – vzhod.
Navedena jamska polja imajo svoj zgodovinski pomen, ker je bila z njimi povezana proizvodnja premoga v vseh obdobjih obratovanja rudnika. Raba teh imen je bila ustaljena in v ohranjeni jamomerski in drugi dokumentaciji nedvoumna.
Posamezna jamska polja so bila v preteklosti skoraj v celoti odkopana (npr. Zahodno polje III), ali pa le`ijo v tektonsko mo~no stisnjeni coni, kjer je nastopanje premoga pod nivojem Glavnega rova te`ko predvidljivo in verjetno tudi ekonomsko vpra{ljivo, vsaj do kote +100 (npr. polja Toma`, Klara in Terezija).
hanske zna~ilnosti, ki jih ozna~ujejo naslednje lastnosti:
– prete`ni del hribin spada v kategorije, ki so izredno zahtevne za izdelavo rudarskih objektov,
– del hribin v stiku z vodo nabreka ali pa izgublja prvotne zna~ilnosti,
– objekti trajnej{ega zna~aja morajo biti permanizirani (oblo`eni),
– objekti v premogu in neposredni prihri-bini so obi~ajno izpostavljeni pove~anim pritiskom,
– drobljivost neposredne krovnine omejuje izbiro odkopnih metod.
Zelo pomembne so tudi hidrolo{ke zna~il-nosti, saj so bili skupni dotoki vode iz jame rudnika La{ko okoli 4 m3/minuto. Voda je dotekala iz obeh strani premogovega sloja. Na krovni strani premogovega sloja je bil
pritok vode skozi intaktno kamnino majhen. Zato so krovne plasti v glavnem izolacijske. Zaradi vplivov odkopavanja pa lahko postanejo ponekod dobri prevodniki vode predvsem litavski apnenci, la{ki lapor, gov{ki pe-{~enjaki in krovni laporji. Zato je obstojala nevarnost dotoka meteorne vode neposredno do obmo~ij odkopavanja. Na talni strani pre-mogovega sloja je bil glavni vodonostnik triasni dolomit. Ker je v prete`nem delu jame La{ko debelina izolacijskih plasti talne gline in psevdoziljskega skrilavca zadostna, premogovne plasti niso bile izpostavljene neposrednemu stiku z vodo iz dolomita. Tam, kjer so potekala rudarska dela po triasnem dolomitu, pa so bili izredno mo~ni dotoki vode v jamo (npr. polje Govce). Dotok vode iz dolomita v tem polju je zna{al okoli 2 m3/minuto in je {e vedno preko leta stalen.
LEGENDA
35    meja nekdanjega pridobivalnega prostora s točko ogljišča
_______meje med jamskimi polji, določene po
rudniški koordinatni mreži
55 10
označba rudniškega koordinatnega sistema (približno določena)
državni koordinatni sistem
Opomba: Podatki za pridobivalni prostor so povzeti iz karte M 1:5000 (Elaborat o rezervah RRP Laško, s stanjem 31. 12. 1983), razdelitev na posamezna jamska polja pa po podatkih jamomemice RRP Laško.

Slika 1. Obmo~je nekdanjega pridobivalnega prostora rudnika La{ko, razdeljeno na posamezna jamska polja
Zadnje rudarsko-geolo{ke raziskave in razlogi za zapiranje rudnika La{ko
147
Ker je vodni vir okoli 200-300 m pod po-vr{jem, je zavarovan pred povr{inskim one-sna`enjem. Zato je bilo odlo~eno, da se ta vodni vir zajame za oskrbo z vodo v ob~ini La{ko.
Analiza vzorca vode iz izvira v polju Gov-ce, jame La{ko v letu 1990 je pokazala, da vsebnost kemi~nih substanc ustreza vodi za pitje ali vodi za izdelavo `ivil.
Sistem odpiranja jame in odkopavanja premoga je bil prilagojen slojnim prilikam.
Do nivoja Glavnega rova je zna{ala razdalja med obzorji 100 m, ta pa so bila povezana s strojnimi ja{ki (Jo`efa, Barbara). Obzorja so bila vezana na povr{ino (rov Barbara na koti 350, Glavni rov na koti 250). Medob-zorja so bila razvita na razdalji 30 m in med seboj povezana s slepimi zavornimi ja{ki.
Odpiranje zalog premoga pod nivojem Glavnega rova je bilo opravljeno z vpadni-kom Barbara (s kote 256 na koto 196), ki je bil postavljen ob robu pri~akovanega te`i-{~a zalog premoga. Obzorje 196 je bilo razvito 60 m pod Glavnim rovom in medsebojno povezano tudi s strmimi nadkopi.
Odpiranje posameznih le~ premoga je bilo odvisno od velikosti le-teh.
Odkopavanje se je vr{ilo prete`no s pre~-no odkopno metodo. Vi{ina odkopne plo{~e je zna{ala 3,0 – 3,5 m. Poskusi odkopavanja s {iroko~elno odkopno metodo in uporabo jeklenega ~elnega podporja, niso dali ustreznih rezultatov (povzeto po rudarskem projektu »Opustitev proizvodnje in zapiranje jame RRP La{ko«, [~ukanec, 1991).
Rudarsko-geolo{ke raziskave na obmo~ju rudnika La{ko
Raziskave do leta 1978
Obmo~je rudnika rjavega premoga La{ko so v preteklosti raziskovali mnogi raziskovalci, ki so posku{ali re{evati zgradbo premogi{~a. Vendar je treba ugotoviti, da posebno sistemati~nih montan-geolo{kih raziskav premoga v dostopnih virih ni bilo zaslediti. [tevilna kartografska dokumentacija, ki je {e ohranjena, prav tako pa tudi pisni viri, dokazujejo zelo resne napore in uspe{ne re{itve za obvladanje proizvodnje v preteklosti. Ta se je odvijala s pomo~jo predhodno izvr{enih rudarskih raziskovalno-od-piralnih del, od povr{ine navzdol. Pri tem je
veljalo predsem na~elo raziskav »iz znanega v neznano«.
Sledenje premoga od povr{ine v globino je zahtevalo veliko rudarskih izku{enj, ker premogov sloj ni sklenjen, temve~ tektonsko razkosan na ve~je ali manj{e le~e, ki dejansko predstavljajo posamezna jamska polja.
Rudarska dela, ki so slu`ila za raziskave, so bila pogosto isto~asno tudi odpiralna (rovi, proge, pre~niki).
Vse od leta 1968 dalje, ko je bil rudnik La{ko opredeljen kot neperspektiven, se je do leta 1977 v tej jami odkopavalo le do takrat odprta jamska polja. Niso se pa vlagala nikakr{na sredstva za nadaljnje raziskave, niti za odpiranje novih jamskih del.
Zaostrene razmere na energetskem podro~-ju in streznitev po »naftnem {oku« so narekovale ponovno potrebo po novih raziskavah premoga v tedanjih obstoje~ih premogovnikih, tudi v rudniku La{ko. V ta namen so bila v letu 1977 prvi~ odobrena in uporabljena sredstva tedanje Raziskovalne skupnosti slovenije (RSS), ob delni participaciji lastnih sredstev.
Dokler so bile geolo{ke razmere pod povr-{ino tak{ne, da so zagotavljale pravo~asno odkrivanje novih zalog premoga z rutinira-nim pristopom, ni bilo potreb po sistemati~-nih geolo{kih raziskavah. Z napredovanjem v globino, zlasti pod nivo Glavnega rova na koti okoli +250, pa so se razmere bistveno spremenile. Vedno slab{i pogoji pridobivanja premoga in s tem tudi zmanj{evanje proizvodnje je zahtevalo, da se problemu pristopi bolj sistemati~no. Nekdanje privzemanje analogije montan-geolo{kih razmer v ni`jih obzorjih, v primerjavi z vi{jimi odkopnimi deli, ni ve~ zado{~alo. Potrebno se je bilo odlo~iti za bolj sistemati~ni pristop k raziskovalnim delom v posameznih jamskih poljih.
Raziskave med leti 1978 do 1980
V letu 1978 so bile izvr{ene geolo{ke raziskave z jamskimi vrtinami v zahodnem polju Toma` na nivoju obzorja Barbara (5 vrtin skupne globine 269,0 m) in v zahodnih poljih Terezija in Jedert na nivoju Glavnega rova (3 vrtine, skupne globine 465,0 m). Izdelana je bila tudi geolo{ka reambulacija zahodno od profila –5000 do meje eksplo-atacijskega polja jame rudnika Hrastnik.
Po programu raziskav za leto 1979/80 je bilo izvrtanih 20 jamskih raziskovalnih vr-
148
tin skupne dol`ine 1244,0 m. Vrtine so bile vrtane v obliki pahlja~ na 7 stoji{~ih na nivoju Glavnega rova in na 1 stoji{~u na obzorju Barbara.
Vrtine z oznako GV-1/79 do GV-3/79 so bile vrtane z vrtalno garnituro Longyear 44, ki jih je izvrtala vrtalna ekipa Geolo{kega zavoda Ljubljana. Vrtine z oznako KV-1/79 do KV-17/79 pa z vrtalno garnituro TUR-MAG. Delo je opravila vrtalna ekipa Rudnika rjavega premoga Kani`arica.
Po programu je bilo predvideno vrtanje 5 do 6 vrtin na jedro, vendar je zaradi nabrekanja hribine pri{lo do te`av pri vrtanju z vodo. Zaradi tega so bile vrtine izdelane s kotalnim dletom in na izpihovanje drobcev z zrakom.
Na vrtini GV-2/79 je bilo izvedeno tudi poizkusno merjenje z gama karota`o. Meritve so bile opravljene s karota`no napravo MOUNT SOPRIS 1000-C (Rudnik urana @i-rovski vrh v ustanavljanju).
Ker so te meritve na vrtini GV-2/79 pokazale dobre rezultate, so izvajalci raziskovalnih del hoteli izvesti enake meritve tudi na drugih vrtinah. Zaradi nabrekanja sivice in premo{ke gline pa je pri{lo na naslednji vrtini do zaglave sonde, zato so bile nadaljnje meritve opu{~ene.
Z raziskovalnimi jamskimi vrtinami v letih 1978/79/80 je bilo ugotovljeno, da se premogov sloj v posameznih jamskih poljih nadaljuje v globino pod nivo Glavnega rova, {e najmanj okoli 100 m.
Pripomniti pa moramo, da zaradi vrtanja s kotalnim dletom podatki o debelini premoga v posameznih vrtinah niso bili zanesljivi. To so v nekaterih primerih dokazala kasnej{a rudarska dela, usmerjena na osnovi predhodnih rezultatov raziskav z vrtinami v navedenih zahodnih jamskih poljih.
Rezultati teh strukturnih vrtin so bili le delno ugodni, prete`no pa slab{i od pri~ako-vanih, kar se je `e odra`alo na takratni in kasnej{i ni`ji proizvodnji premoga.
Raziskave po letu 1980
V letu 1981 je bil izdelan dolgoro~ni in srednjero~ni program raziskav premoga v SR Sloveniji, po katerem je bilo predvideno, da se v RRP La{ko usmerijo nadaljnja raziskovalno-odpiralna dela predvsem pod nivo Glavnega rova. V tem obdobju so bila prvi~ dodeljena tudi sredstva »bencinskega
Ivan Strgar
– BD« in »naftnega – ND« dinarja, ki so se poleg sredstev tedanje Raziskovalne skupnosti Slovenije uporabila za rudarsko raz-iskovalna-odpiralna dela, strukturno vrtanje in geolo{ka dela, ki so vklju~evala tudi vse laboratorijske preiskave vzorcev iz vrtin in rudarskih del. To so bile predvsem mikropaleontolo{ke, sedimentolo{ke, petro-grafske in rentgenske preiskave, ki jih je izvajal tedanji Geolo{ki zavod Ljubljana, TOZD geologija, geotehnika in geofizika. Kemi~ne analize vzorcev premoga je v celoti analiziral Kemijski laboratorij RRPS, Trbovlje.
Finan~na sredstva iz »BD« in »ND« je zagotavljala takratna Posebna samoupravna interesna skupnost za elektrogospodarstvo in premogovni{tvo SR Slovenije (ISEP).
Neugodni rezultati jamskih vrtin v zahodnih poljih, pridobljeni z nivoja Glavnega rova in neobdelana geolo{ka struktura celotnega premogi{~a La{ko, so narekovali potrebo po sistemati~ni {tudiji zgradbe premo-gi{~a. To naj bi postala osnova za usmerjanje nadaljnjih detajlnih geolo{kih raziskav, z rudarskimi in vrtalnimi deli.
Celotne raziskave premoga na rudniku La{ko so bile po letu 1980 usmerjene predvsem v dveh smereh:
a) geolo{ko ugotoviti strukturno zgradbo celotnega premogi{~a
b) racionalizirati vsa raziskovalno-odpi-ralna rudarska dela in programirati raziskave z vrtinami.
Poudariti velja oba vidika vseh raziskovalnih del po letu 1980, geolo{kega in rudarskega.
Detajlno geolo{ko kartiranje jame in povr{ja rudnika La{ko
Koncem leta 1981 se je pri~elo z detajlnim jamskim geolo{kim kartiranjem vseh dostopnih jamskih prostorov na nivoju Glavnega rova. V naslednjih letih (1982-1985) se je nadaljevalo na istem obzorju, na obzorju Barbara, na novem obzorju +196 in na vseh vmesnih na novo izdelanih jamskih prostorih. Skupno je bilo detajlno geolo{ko karti-rano okoli 5000 m2 jamskih prostorov (Pla-c e r , 1987).
Isto~asno pa se je v letu 1984 pri~elo tudi z detajlnim geolo{kim kartiranjem povr{ja, ki je trajalo vse do konca leta 1985. Skupno
Zadnje rudarsko-geolo{ke raziskave in razlogi za zapiranje rudnika La{ko
149
je bilo pregledano in kartirano na topografske osnove M 1:5000 preko 28 km2 ozemlja med Marnim na zahodu, do reke Savinje na vzhodu ter med Turjami, Zg. Breznim, Re~ico in Rimskimi Toplicami.
Detajlno geolo{ko kartiranje jame in po-vr{ja je v navedenih obdobjih opravil tedanji Geolo{ki zavod Ljubljana (geolog Pla-c e r ) in jih predstavil v letnih poro~ilih {tudije »Strukturna obdelava premogi{~a v La-{kem« (Placer, 1985, 1987, 1990).
Strukturna analiza zgradbe premogi{~a La{ko je pokazala, da je sloj premoga v La-{kem zgneten v ozko mednarivno cono, ki poteka v smeri zahod – vzhod in le`i danes skoraj vertikalno. Njena {irina niha na po-vr{ju med 50 m in 350 m, v globino pa se v splo{nem zo`i. Na severu je omejena z Novo-dolskim narivom, na jugu pa z Brezni{kim narivom. Premogov sloj je v njem naguban v Li{ko sinklinalo na severu in Gov{ko anti-klinalo na jugu, tako da so v jami na videz trije produktivni sloji. Oba mejna nariva mednarivne cone se na obmo~ju jame Dol – vzhod na Moravah (RRP Hrastnik) stikata `e na povr{ju, proti vzhodu pa dosti globlje. Med jamskima poljema Toma` in Terezija se stikata le nekaj metrov pod Glavnim rovom, vzhodno od tod pa znatno pod tem nivojem.
Nagubana zgradba premogi{~a La{ko je najbolj izrazita v osrednjem delu jame La-{ko. Obe gubi sta razviti le med ordinatama –5300 do –3300, vzhodno od tod pa se Gov-{ka antiklinala izklini ob Brezni{kem nari-vu in je naprej ohranjeno le {e severno krilo Li{ke sinklinale. Zato je zgradba vzhodnega dela nahajali{~a premoga v La{kem dosti bolj pregledna.
Strukturne raziskave so v dokaj{nji meri pojasnile zgradbo la{kega premogi{~a. Njihov uspeh merimo po tem, da so bile nadaljnje raziskave z rudarskimi in vrtalnimi deli usmerjene samo v tista obmo~ja premogi{~a, kjer je bilo po doslej znanih in na novo odkritih podatkih, najve~ mo`nosti za nastopanje ve~jih koli~in premoga (za la{ke razmere).
^e zanemarimo manj{a znana, vendar {e neodkopana obmo~ja nahajali{~a premoga, so bile glavne perspektivne zaloge premoga v jami La{ko ocenjene pod nivojem Glavnega rova v obeh krilih Li{ke sinklinale, med ordinatama –4900 do –4000, to je v jamskih poljih Govce in Li{a.
V Gov{ki antiklinali in Li{ki sinklinali pa med ordinatama –3750 do –3400, v jamskih
poljih Zahodno I ter Brune ter v severnem krilu sinklinale, v jamskem polju Kuretno, med ordinatama –2850 do –2600.
Poleg tega je strukturna analiza pokazala, da je jamsko polje Kuretno na vzhodu presekano s prelomom, zato obstaja mo`-nost, da se premogov sloj nadaljuje tudi na drugi strani preloma med ordinatama –2400 do –2200 nad Glavnim rovom in pod njim. Zaradi tega je bilo predlagano, da se to ob-mo~je raziskuje z jamskimi vrtinami.
Neraziskan je ostal tudi zahodni del jamskega polja Mihael in to celotno jamsko polje pod Glavnim rovom. Prevladalo pa je mnenje, da sorazmerno tanek sloj premoga v tem jamskem polju ne opravi~uje vlaganja v nadaljnje raziskave. Omejevalni kriterij je bila tudi bli`ina naselij Kuretno in [mihel, ki le`ita v vplivnem obmo~ju tega jamskega polja.
Navedeno je bilo tudi, da je nadaljnji obstoj rudnika La{ko v veliki meri odvisen od pravo~asne izvedbe predvidenih nadaljnjih raziskovalnih del.
Programi rudarsko-geolo{kih raziskav
Rudarska raziskovalna dela v jami Rudnika rjavega premoga La{ko so po letu 1981 potekala po posameznih rudarskih projektih, od katerih navajamo le najva`nej{e.
• »Projekt za raziskovanje premoga pod obzorjem Glavnega rova jame La{ko«, ki ga je v letu 1981 izdelal REK Velenje – DO RLV, DSS – Razvojno tehni~ni sektor.
Po tem projektu so se pri~ele raziskave v jami La{ko v septembru 1981.
Zaloge premoga nad osnovnim izvoznim obzorjem – Glavnim rovom so bile do tedaj `e prakti~no odkopane, zato so bila nadaljnja takoj{nja raziskovalno-odpiralna dela usmerjena v globino, pod nivo Glavnega rova.
V ta namen se je za~ela po navedenem projektu izdelava novega 240 m dolgega vpa-dnika Barbara, z nivoja Glavnega rova do novega obzorja na koti +196.
Na novem obzorju +196 je bilo v tem letu in kasnej{ih izdelano preko 1000 m obzorne proge, ve~ sto metrov raziskovalnih pre~nic (pre~nih prog) v posameznih jamskih poljih, zra~ilnimi ja{ki s kote +196 do nivoja Glavnega rova na koti +256, vodna proga in ~rpa-li{~e na obzorju +196.
150
S pre~nimi raziskovalnimi progami so bili na ve~ mestih presekani posamezni sloji premoga, katerih debelina je bila manj{a od pri~akovane.
S smernimi progami po premogu in z vrtanjem kraj{ih vrtin, so bile ugotovljene ploskovne razse`nosti slojev na koti +196, medtem ko debeline slojev po vpadu plasti {e niso bile ugotovljene. Zato so za ugotovitev zalog med obzorjem Glavnega rova in obzorjem +196, pri~eli v septembru 1986 raziskovati z jamskimi raziskovalnimi sistemi. Ta dela je izvajal Rudnik La{ko v lastni re`iji z vrtalno garnituro Diamec–251, ki jo je nabavil v tem letu.
Za ugotavljanje zalog premoga za dalj{o perspektivnost rudnika La{ko je bilo predvideno vrtanje strukturnih vrtin z nivoja Glavnega rova in obzorja 196.
Tako so bile v letu 1983 in 1984 izvrtane strukturne jamske vrtine na nivoju Glavnega rova v zahodnih poljih Toma`, Klara, Terezija in Jedert. Izvrtanih je bilo 19 vrtin v skupni dol`ini 895,5 m. Raziskovalno vrtanje je izvajala vrtalna ekipa Rudnika premoga Hrastnik z vrtalno garnituro Longye-ar–34. Na nivoju obzorja +196 pa je bilo izvrtanih 6 vrtin v skupni dol`ini 310,50 m, v Zahodnem polju II in Li{a.
Iz analize rezultatov navedenih raziskovalnih del povzemamo, da so bile vse vrtine na nivoju Glavnega rova usmerjene prete`-no proti severu pod razli~nimi naklonskimi koti. Zastavljene so bile v oligocenski morski laporasti glini, ustavljene pa prete`no v psevdoziljskih plasteh. Med morsko lapora-sto glino in psevdoziljskimi plastmi so bili v posameznih vrtinah le razmazi premoga debeli od 0,7 m do 3,0 m in slabe kvalitete. Kurilna vrednost je zna{ala le med 4,58 MJ/ kg do 8,28 MJ/kg. To je pomenilo, da so bili rezultati raziskav premoga v tem delu pre-mogi{~a negativni.
Na novem obzorju +196 so bili rezultati raziskovalnih vrtin bolj ugodni, saj je bil premogov sloj debeline od 1,0 m do 3,00 m ugotovljen v jamskih poljih Zahodno I in Li{a s pre~niki in jamskimi vrtinami. Analizirane kurilne vrednosti premoga so bile med 15,282 MJ/kg do 20,256 MJ/kg, povpre~no 17,342 MJ/kg.
Vrtine na nivoju obzorja +196 so bile zastavljene v talninskem delu in so potekale po kremenovem keratofirju in tufu, talnin-ski glini, premogu in bile ustavljene v krov-
Ivan Strgar
nem laporju ali tektonsko zdrobljenem psev-doziljskem skrilavcu. Le v vrtini GV-52/84 je krovnemu laporju sledila v normalnem kontaktu siva morska laporasta glina (sivi-ca).
• V za~etku leta 1987 je na osnovi rezultatov predhodnih raziskav z vrtinami in rudarskimi deli ter {tudije »Strukturna obdelava premogi{~a v La{kem« (Placer, 1985), bil sprejet »Projekt raziskovalno vrtanje v jami rudnika rjavega premoga La{ko«, ki ga je izdelal projektivni oddelek RRPS Trbovlje.
Navedeni projekt je predvideval izvedbo globokih strukturnih vrtin v Zahodnem polju II, III in I, v Vzhodnem polju I ter poljih Kuretno, Jedert, Wartinberg, Jo`efa, Govce in Li{a. Raziskovalno vrtanje je bilo predvideno in v celoti ali delno realizirano v posameznih jamskih poljih z nivoja Glavnega rova in obzorja +196.
Strukturno vrtanje je izvajal Geolo{ki zavod Ljubljana, TOZD geotehni~na dela, kraj{e vrtine za detajlno omejevanje in preverjanje debeline premogovega sloja v posameznih poljih, pa je opravil TOZD RRP La-{ko s svojo vrtalno garnituro Diamec–251, geolo{ka dela pa Geolo{ki zavod Ljubljana, TOZD geologija, geotehnika in geofizika.
Vse nove jamske prostore, predvsem pre~-nike in posamezne eta`e, izpod nivoja Glavnega rova in nad obzorjem +196 (skupno 307 m), smo detajlno geolo{ko kartirali, prav tako tudi jamske strukturne vrtine v skupni dol`ini 470,0 m.
Raziskovalne vrtine so bile delno vrtane s kotalnim dletom (v krovninskih plasteh), deloma pa na jedro (v produktivnih sote{kih plasteh).
Z raziskovalnimi deli v letu 1987 smo v Zahodnem polju III ne le prekategorizirali zaloge ni`jih kategorij C1 in C2 v vi{jo kategorijo B, ampak smo jih tudi znatno pove~a-li. Potencialne zaloge (viri) premoga kategorije C2 so bile upo{tevane do kote –160, kjer se domnevno stikata Novodolski in Brezni{ki nariv.
Strukturni prerez preko vrtin V-11/87, V-12/87 in V-13/87, na ordinati –4070, v Zahodnem polju III nam ka`e, da se mednarivna cona od kote +196 do +100 zo`uje, navzdol do kote ±0 pa se ponovno raz{iri, kar je razvidno na skici 2. Tako ugotovljena strukturna zgradba pove~uje perspektivnost Zahodnega polja III v globino.
Zadnje rudarsko-geolo{ke raziskave in razlogi za zapiranje rudnika La{ko
151
Kvaliteta premoga iz raziskovalnih vrtin v letu 1987 je podobna dotedanjim povpre~-nim analiziranim vrednostim rjavega premoga rudnika La{ko, ki so po podatkih zadnjega overjenega elaborata iz leta 1987, s stanjem 31.12.1986 in po izdelani bilanci, s stanjem 31.12.1993, naslednje:
– vlaga .......................................  16,52 %
– pepel .......................................  23,43 %
– `veplo – skupaj ......................   0,62 %
– gorljivo ....................   0,34 %
– volumska masa .....................    1,45 t/m3
– kurilnost ................................   17,50 MJ/kg
Rjavi premog iz rudnika La{ko je bil najk-valitetnej{i med vsemi rudniki rjavega premoga v Sloveniji, predvsem zaradi visoke povpre~ne kurilne vrednosti in nizke vsebnosti gorljivega `vepla, kar je {e posebej pomembno z ekolo{kega vidika.
V  letu 1988 se je nadaljevalo s strukturnim vrtanjem v jami in prvi~ tudi na povr{-ju.
Na obzorju +196, v pre~niku po ordinati – 3700, v Zahodnem polju I, je bila izvrtana po{evna strukturna vrtina V-14/88, globine 141,0 m. Ta vrtina je bila zastavljena v sivi morski laporasti glini, ustavljena pa v kera-tofirskem tufu. Premoga ni navrtala.
V jamskem polju Kuretno so bile na nivoju Glavnega rova z vrtalno garnituro J-614E izvrtane na jedro in brez jedrovanja 4 strukturne vrtine, skupne globine 367,0 m. Dodatno je bilo z vrtalno garnituro Diamec– 251 izvrtanih {e 6 vrtin, skupne dol`ine 341,50 m.
Detajlno je bil geolo{ko kartiran tudi novi raziskovalno-odpiralni pre~nik.
Z navedenimi rezultati raziskovalnih del se je potrdila prognoza geolo{ke strukture polja Kuretno, da je le-to omejeno z dvema mejnima prelomoma. To sta kraka 3b in 3c Letu{kega preloma (Placer, 1987).
Geolo{ka zgradba tega polja se od spodnjega nivoja starih rudarskih del v globino hitro spreminja po posameznih profilih (ordinatah). Celotno obmo~je polja Kuretno povija od zahoda proti vzhodu in jugovzhodu. Tak{ni strukturni zgradbi sledi tudi premogov sloj, katerega debelina se generalno tanj{a od nivoja Glavnega rova proti koti +180, pod katero kmalu tudi izgubi svojo produktivno debelino. Kurilne vrednosti vzorcev premoga, ki so bile upo{tevane za
izra~un bilan~nih zalog, so bile med 10,40 MJ/kg do 17,836 MJ/kg, povpre~na ponderirana vrednost za celotno polje pa okoli 15,5 MJ/kg.
V sklopu polja Kuretno sta bili na osnovi podatkov detajlnega geolo{kega kartiranja {ir{ega obmo~ja La{kega, izvrtani s povr{ja tudi dve po{evni strukturni vrtini (K-1/88 in K-2/88). Locirani sta bili med krakoma 3a in 3b Letu{kega preloma. Obmo~je raziskav je bilo poimenovano z delovnim naslovom »Kuretno polje – vzhod«.
O`je obmo~je polja Kuretno v preteklosti {e ni bilo raziskano z nobenimi raziskovalnimi deli, ne v jami in ne s povr{ja. Avtor detajlnega geolo{kega kartiranja povr{ja (Placer, 1987) je na osnovi geolo{kih podatkov in interpretacije strukturne zgradbe domneval, da je mo`no nadaljevanje obsto-je~ega polja Kuretno proti vzhodu. Ob No-vodolskem narivu, znotraj navedenih krakov Letu{kega preloma je na povr{ju na{el kose krovnega laporja, na osnovi katerih je sklepal na mo`nost, da se pod njim v globini nahaja premogov sloj.
Obe vrtini sta bili locirani jugozahodno od naselja Kuretno, nad doma~ijo Kobli~, znotraj nekdanjega rudni{kega pridobival-nega prostora. Vrtini sta bili usmerjeni proti severu pod kotom –60° oziroma –55° od horizontale. Horizontalna razdalja med obema ustjema vrtin je zna{ala okoli 50 m.
Vrtina KZ-1/88 je dosegla globino 103,0 m in je prevrtala sivo morsko laporasto glino (sivico), tektonske razmaze premoga ob novodolskem narivu skupaj s talninsko glino in bila ustavljena v keratofirju in tufu.
Vrtina KZ-2/88 pa je bila globoka le 47,0 m in je prevrtala plazino kremenovega kera-tofirja, sivo morsko laporasto glino (sivico), tektonske razmaze premoga s talninsko glino in bila prav tako ustavljena v keratofirju in tufu.
Kemi~na analiza vzorcev iz vrtin KZ-1/ 88 in KZ-2/88 je potrdila makro ocene, da smo prevrtali le razmaze premo{ke gline, s kosi sipkega in medlega premoga. Kurilna vrednost premoga v vrtini KZ-1/88 je bila le 5,920 MJ/kg, v vrtini KZ-2/88 pa 4,111 MJ/ kg.
Z obema vrtinama smo preverili geolo{ko zgradbo in nastopanje premoga v tem polju pribli`no do nivoja Glavnega rova.
V Vzhodnem polju I (Brune) pa so bile na ordinati –3470, obzor +196, izvrtane 3 po-
152
Ivan Strgar
O O O
o
O
;n ivo Glavnega^ ova250m
o o
rM rM
300m
200m
Qtizuri96m
150m
Legenda:
LU
u o
5 G ? 1 govske plasti
S   1 sivica
100m
LU U
o
\\^\\| krovni lapor
a____b
PH premog
a)odkopano b)neodkopano
50m
T H talninske gline
2
|^pz^| pseudoziljske plasti
,aä~.\ keratofir in tuf
V-13/87
±0m
---------ugotovljena geološka meja
---------približna geološka meja
j- j- j- nariv
0          100       200       300       400
500m
-50m
Slika 2.   Geolo{ki prerez preko vrtin V-11/87, V-12/87 in V-13/87 v Zahodnem polju
III, jama La{ko, ordinata -4070
Zadnje rudarsko-geolo{ke raziskave in razlogi za zapiranje rudnika La{ko
153
{evne strukturne vrtine (V-17/88, V-18/88 in V-19/88), skupne globine 372,80 m. Premogov sloj sta navrtali le vrtini V-17/88 in V-18/88 v treh nivojih, vrtina V-19/88 je bila brez premoga (le tanj{i razmazi ob novodol-skem narivu). Poleg teh strukturnih vrtin so bile izvrtane tudi kraj{e vrtine z vrtalno garnituro Diamec-251, za operativno usmerjanje rudarskih del.
Z rudarskimi in vrtalnimi deli so bili ugotovljeni trije premo{ki sloji in sicer:
– ob Novodolskem narivu, severni sloj, po-vpre~no debel okoli 5,0 m s kurilno vrednostjo od 11,0 MJ/kg do 16,0 MJ/kg.
– ob domnevni postsarmatijski narivni ploskvi srednji sloj povpre~ne debeline 2,3 m s kurilno vrednostjo okoli 16,0 MJ/kg
– tanj{e le~e oziroma razmazi premoga in premo{ke gline severno od Brezni{kega nariva, ki pa niso bili ekonomsko zanimivi.
Rezultati rudarsko-gelo{kih raziskav v letih 1986 do 1988 so potrdili pravilnost zastavljenih raziskovalnih del v posameznih jamskih poljih, kar se je odra`alo na uporabnosti teh rezultatov pri usmerjanju konkretnih jamskih del. Geolo{ka dokumentacija je namre~ slu`ila kot osnova operativnim rudarskim projektom za pripravljalna dela in eksploatacijo premoga v posameznih jamskih poljih.
Na osnovi rezultatov vseh raziskovalnih del smo s stali{~a perspektivnosti, kakor tudi zgradbe mednarivne cone med Novodol-skim in Brezni{kim narivom, celotno la{ko premogi{~e oziroma obmo~je raziskav, razdelili na zahodni, srednji in vzhodni del.
Perspektivnost zahodnega dela od meje z jamo Dol – Hrastnik do ordinate –5100 je neznatna. To potrjuje domneva, da se med-narivna cona v globino zo`uje. Zna~ilnost tega dela je ozka in anarhi~no zgrajena med-narivna cona, {iroka od 15 m do 50 m. Ta se vzhodno od ordinate –6300 sicer raz{iri do okoli 260 m, vendar le v korist neproduktivnih psevdoziljskih plasti. Odkopna jamska polja Wartinberg, Brezno in Jo`efa se navzdol po{evno naslanjajo na Brezni{ki nariv in izklinjajo verjetno pod nivojem obzorja +196.
Osrednji del mednarivne cone le`i pri-bli`no med ordinatama –5100 do –3200, ki je {iroka od 40 m do 120 m. V njej sta stisnjeni izoklinalni gubi, Gov{ka antiklinala in Li-{ka sinklinala. Zgradba osrednjega dela ja-
me ka`e, da je perspektivnost v globino vezana na Li{ko sinklinalo, v kateri je njeno severno krilo perspektivno na celotni dol`i-ni, ju`no pa le v zahodnem delu.
Vzhodni del mednarivne cone, vzhodno od ordinate –3200, je {irok okoli 100 do 200 m in je monotono zgrajen. Iz doslej znanih podatkov je mogo~e sklepati, da je na nivoju Glavnega rova, med jamskima poljema Vzhodno I (Brune) in Kuretno, ob Novodol-ski nariv prislonjena le sivica, vzhodno od tod pa tudi krovnina in premogov sloj. Zato izgleda, da je zahodno krilo Letu{kega preloma relativno pogreznjeno. Krovnino in morebiti tudi premog, bi zaradi tega pri~ako-vali v ve~ji globini, verjetno pod nivojem kote +100 (Placer, 1987).
Po podatkih strukturne zgradbe la{ke mednarivne cone, na obmo~ju nekdanjega pridobivalnega prostora Rudnika rjavega premoga La{ko, na koti +100 in pod to koto smo menili, da je mogo~e pri~akovati na koti +100 premogov sloj v severnem krilu, med ordinatama –5200 do –3300, v ju`nem krilu pa med ordinatama –5200 do –3800. Pod koto +100 do kote ±0 pa je bil prognoziran severni sloj premoga med ordinatama –5200 do –2300, ju`nega pa med ordinatama –5300 do –4000.
• V za~etku leta 1989 je bil na osnovi tako poznane in prognozirane zgradbe la{ke med-narivne cone, izdelan elaborat: »Ocena perspektivnosti raziskav rjavega premoga v rudniku La{ko«. Elaborat je izdelal tedanji Geolo{ki zavod Ljubljana, v tesnem sodelovanju z Rudnikom rjavega premoga La{ko (Strgar, Kenda).
Izdelani elaborat je predstavljal osnovo za srednjero~ni in dolgoro~ni program nadaljnjih raziskav od leta 1990 do 2000. Poudariti moramo, da so bili predlogi nadaljnjih raziskav premoga po posameznih jamskih poljih pripravljeni tako, da jih je bilo mogo~e uporabiti tudi za operativno planiranje in usmerjanje posameznih vrst raziskovalnih del pri letnih planih raziskav. Na ta na~in smo `eleli dose~i dvojni namen in sicer:
– dolgoro~no nakazati perspektivnost in oceno upravi~enosti nadaljnjih raziskav premoga v RRP La{ko in
– zagotoviti operativne zaloge premoga v kraj{em obdobju, kar je bil zelo pere~ problem v zadnjih letih obratovanja rudnika.
Na osnovi navedenega programa je bila v za~etku leta 1989 dokon~ana po{evna vrtina
154
V-16a/88, ki smo jo izvrtali na obzorju +196, Zahodno polje I. Namen te strukturne vrtine je bil ugotoviti bolj detajlno geolo{ko zgradbo na ordinati –3630, do globine ±0 m. Dosegla je globino 94,20 m in bila ustavljena v predterciarni podlagi (keratofir in kerato-firski tuf). Navrtala je ju`ni sloj debeline 4,9 m in severni sloj debeline 2,80 m. Kurilna vrednost je zna{ala 15,491 MJ/kg oziroma 14,522 MJ/kg.
V tem letu se je prenehalo s financiranjem raziskav iz sredstev »BD« in »ND«. Ostala so le {e sredstva nekdanje RSS in Republi{kega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo (RKRD), ki so bila uporabljena le za geolo{ka raziskovalna dela. Strukturnega vrtanja v tem letu ni bilo ve~. Zato so se v letu 1990 nadaljevala le rudarska razisko-valno-odpiralna dela, ki smo jih sprotno detajlno geolo{ko kartirali (Petrica, Str-g a r ) in sicer:
– podalj{ana obzorna proga na koti +196, od Vzhodnega polja I (Brune) do Vzhodnega polja II,
– posamezna rudarska dela v polju Govce (vpadnik, pre~nik, odkopne eta`e)
– vpadnik Kuretno in smerna proga v tem polju na koti +230.
Pri detajlnem geolo{kem kartiranju jamskih prostorov je bila posebna pozornost namenjena vsem strukturnim elementom. Poudariti moramo, da je bilo litostratigrafsko zaporedje plasti v navedenih jamskih prostorih zaradi tektonike prete`no zelo neregularno.
Podatki detajlnega geolo{kega kartiranja posameznih jamskih prostorov so se vna{ali tudi v obstoje~o jamomersko dokumentacijo rudnika La{ko.
V za~etku leta 1991 so se zaklju~ila zadnja geolo{ka raziskovalna dela v rudniku La{ko, ko je bilo izdelano geolo{ko poro~ilo o detajlnem jamskem kartiranju v polju Ku-retno, RRP La{ko (Strgar , 1991).
V  tem letu se je nato za~elo v mesecu juniju postopno zapiranje in sanacija nekdanjega rudnika rjavega premoga La{ko, po tako imenovani IV. varianti takratne strategije zapiranja premogovnikov v Republiki Sloveniji.
Za~etna zapiralna dela so se izvajala po rudarskem projektu: »Opustitev proizvodnje in zapiranje jame rudnika La{ko«, ki ga je izdelal projektivni oddelek RRPS, Trbovlje (odgovorni projektant: Ernest [~ukanec).
Ivan Strgar
Razlogi za trajno ustavitev rudarjenja v jami La{ko
Na podlagi zahteve Rudnikov rjavega premoga Slovenije (RRPS), Trbovlje (maj 1991), je takratni Republi{ki sekretariat za energetiko, Ljubljana, imenoval posebno komisijo za ugotovitev razlogov za ustavitev proizvodnje premoga in zapiranje jame La{ko ter za pregled povr{inskih in jamskih objektov in naprav, ki bodo opu{~ene.
Republi{ki sekretariat za energetiko, Ljubljana, je v juniju 1991 imenoval v to komisijo predstavnike takratnega republi-{kega upravnega organa, pristojnega za rudarstvo, republi{ke rudarske in{pekcije in ob~ine La{ko. Pri delu komisije pa so sodelovali tudi poobla{~eni predstavniki RRPS, Trbovlje.
Poobla{~ena komisija je na osnovi tedaj veljavnih zakonskih dolo~il ter po predstavitvi podatkov tehni~ne dokumentacije o tehni~no-tehnolo{kih karakteristikah premogovnika, geolo{kih razmerah ter opisu zalog premoga, ugotovila naslednje razloge za zapiranje jame La{ko:
– lastna cena premoga je previsoka
– Rudnik La{ko nima finan~nih sredstev za odpiranje zalog premoga v ve~jih globinah (pod obzorjem +196)
– pogoji pridobivanja bi bili v ve~jih globinah tehni~no in ekonomsko problemati~-ni.
Komisija je {e ugotovila, da predstavljene geolo{ke zna~ilnosti v jami La{ko pomenijo iz rudarsko tehni~nega stali{~a:
– velik obseg odpiralnih del na enoto proizvodnje
– relativno visoke stro{ke na enoto odpiralnih del
– majhno kapacitivnost odkopnih delovi{~
– omejene mo`nosti za doseganje produktivnosti, primerljive z rudniki z ugodnej{imi pogoji odpiranja in odkopavanja
– omejene mo`nosti za zmanj{evanje stro-{kov proizvodnje.
Komisija je pri detajlnej{em pregledu projektne dokumentacije tudi ugotovila, da je rudarski projekt za izvajanje del za zapiranje jame La{ko, izdelan na osnovi predhodne odlo~itve o dokon~nem zapiranju jame Rudnika La{ko.
Ugotovitve komisije pa so bile tudi:
– da zna{ajo preostale zaloge in viri premoga v zaprti jami La{ko po podatkih zad-
Zadnje rudarsko-geolo{ke raziskave in razlogi za zapiranje rudnika La{ko
155
nje izdelane bilance zalog rjavega premoga v RRP La{ko, s stanjem 31.12.1993, ki pa niso bile overjene na pristojni republi{ki komisiji:
– izra~unane izvenbilan~ne zaloge kategorije A+B+C1 skupaj 805.000 ton,
– ocenjeni viri kategorije:
C2 okoli 1.560.000 ton,
D1 okoli 1.259.000 ton,
D2 okoli 20.000 ton.
– da je smotrno odkopati z jamskimi deli `e odprte zaloge premoga A kategorije,
– da se v jami zajamejo izviri kvalitetne pitne vode za gospodarsko izrabo oziroma vodooskrbo mesta La{ko.
Ugotovljeno je bilo tudi, da bodo po zapiranju jame La{ko ohranjeni le {e naslednji jamski objekti:
– Glavni rov: vhod na Re~ici, ja{ek Barbara, zajetje pitne vode v polju Govce, ja{ek Jo`efa
– Barbara rov: vhod v Hudi jami do ja{ka Barbara, od ja{ka Jo`efa do zra~ilnega ja{ka Brezno, zra~ilni ja{ek Brezno.
Pri likvidaciji jamskih objektov je potrebno upo{tevati, da se iz jame izlo~i vsa mobilna oprema in tista, katere vrednost presega stro{ke demonta`e, transporta iz jame in skladi{~enja.
Objekti neposredno na obmo~ju odkopa-vanja se poru{ijo in preko drena`nih sistemov pove`ejo na glavne jamske objekte.
Preko glavnih jamskih objektov se mora zagotoviti neovirano odtekanje vode na po-vr{je. Izviri pitne vode iz dolomitnega masiva v jami (polje Govce), se lo~ijo od ostale jamske vode in se po ceveh selektivno odvajajo iz jame.
Vsi priklju~ki jame na povr{je se zaprejo z varovalnimi ~epi in zadelkami oziroma se druga~e zavarujejo.
Komisija si je ogledala tudi povr{ino nad obmo~jem jame, ki je podvr`ena sekundarnim vplivom odkopavanja, zato jo je potrebno v ve~jem ali manj{em obsegu tudi sanirati.
Komisija je bila seznanjena s stali{~i oziroma sklepi Izvr{nega svega Ob~ine La{ko v zvezi s kompleksno problematiko zapiranja Rudnika La{ko.
Ugotovila je tudi, da je zapiranje jame La{ko popolno in trajno.
Na podlagi pregledane celotne dokumentacije za zapiranje jame La{ko ter objektov in naprav v jami in na povr{ini, ki so bili
predmet ogleda, je komisija predpisala RRPS – DE RRP La{ko posamezne ukrepe, med katerimi je bil tudi naslednji:
– «Po kon~anih zapiralnih delih v jami in sanaciji povr{ine, mora vodstvo RRPS nasloviti na upravni organ vlogo za izbris iz katastra pridobivalnih prostorov ter urediti zavarovanje povr{ine skladno s ~lenom 9. Zakona o rudarstvu«.
Nekaj podatkov o opravljenih zapiralnih in sanacijskih delih
Zapiralna dela so se za~ela v juniju 1991 in so bila financirana iz dr`avnega prora~u-na, preko sektorja za investicije RRPS. Dela v jami in deloma na povr{ini so se izvajala v re`iji DE RRP La{ko, ve~ja sanacijska dela na povr{ini pa so opravili zunanji tuji izvajalci.
V jami in na povr{ini so bila tako opravljena {tevilna zapiralna in sanacijska dela, med katerimi bomo omenili le najbolj obse`-na.
Jama:
– zapiranje rova Barbara zahodno od ja-{ka Brezno,
– zapiranje Glavnega rova zahodno od ja-{ka Jo`efa,
– likvidacija ja{ka Li{a,
– zaprtje rova Martina~,
– likvidacija pre~nih prog, obzorne proge na koti 196,
– likvidacija in demonta`a opreme iz odkopa v Vzhodnem polju II,
– demonta`a in transport opreme iz glavnega ~rpali{~a na koti 196,
– likvidacija vpadnikov Barbara, Govce, Kuretno ter demonta`a in transport opreme,
– likvidacija zra~ilnih ja{kov Vzhodno polje I (Brune) in Zahodno polje III,
– demonta`a ja{kovne opreme in izvoznega stroja ja{ka Jo`efa,
– demonta`a opreme in njen transport iz TP Jo`efa (kota 365),
– demonta`a in transport ja{kovne opreme in izvoznega stroja ja{ka Brezno,
– likvidacija izvoznega ja{ka Brezno,
– ru{enje izvoznega stolpa ja{ka Brezno,
– izdelava armirano betonskih plo{~ na izvoznem ja{ku Brezno, zra~ilnem ja{ku Brezno, na ja{ku Barbara in ja{ku [mihel,
– demonta`a in transport opreme iz TP Kuretno, TP Li{a in TP Barbara,
156
– demonta`a in transport opreme iz kom-presorske postaje Brezno,
– demonta`a in transport kablov in cevovodov.
Povr{ina:
– saniranje in pogozdovanje povr{ine na obmo~ju Govc,
– saniranje povr{ine na obmo~ju Uni~no – Brezno,
– ureditev hudournika pri vhodu v jamo v Hudi jami,
– sanacija in pogozdovanje jalovi{~a v Re-~ici,
– sanacija plazovitega terena na obmo~ju vasi Kuretno pri doma~ijah Zdovc in Baloh,
– izdelava vodnega zajetja ter zbiralnika vode za zaselek Trnov hrib,
– demonta`a opreme na separaciji in jalo-vinske `i~nice v Re~ici,
– vzdr`evalna dela na vseh saniranih po-vr{inah.
Vsa zapiralna in sanacijska dela so se opravljala po posebni projektni dokumentaciji, ki jo je predhodno izdelal Projektivni oddelek RRPS, Trbovlje, v marcu 1991, potrdil pa pristojni rudarski organ takratnega Republi{kega sekretariata za energetiko.
Za sanacijska dela na povr{ju je bilo potrebno poleg omenjene projektne dokumentacije, pridobiti {e razna lokacijska in gradbena dovoljenja na Oddelku za urejanje prostora Ob~ine La{ko.
Razvojni center Celje je v oktobru 1992 izdelal tudi Ureditveni na~rt kmetijskih in gozdnih povr{in za obmo~je sanacije rudnika La{ko.
Rudnik Trbovlje-Hrastnik d.o.o. je z vlogo TS {t. 781/97, z dne 18.05.1997 zaprosil tedanje Ministrstvo za gospodarske dejavnosti, za izdajo odlo~be o trajnem prenehanju pravic in obveznosti, izhajajo~ih iz vseh dovoljenj za raziskovanje in izkori{~anje rudnin na obmo~ju nekdanjega pridobivalne-ga prostora RRP La{ko.
Svoje strokovno mnenje je izdelal tudi takratni Republi{ki rudarski in{pektorat, ko je na podlagi pristojnega republi{kega rudarskega in{pektorja na kraju samem preveril, da so vsi ukrepi nadzora pri rednih pregledih zapiralnih del izvr{eni, kakor tudi, da so izpolnjeni pogoji za izdajo odlo~be o trajnem prenehanju izkori{~anja premoga v rudniku La{ko.
Ker so bili na ta na~in izpolnjeni pogoji po takrat veljavnem Zakonu o rudarstvu (UL
Ivan Strgar
SRS, {t. 17/75) je pristojno Ministrstvo za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije, izdalo posebno odlo~bo za trajno prenehanje izkori{~anja rudnin, pod {tev. 313-12/ 97/E-JV, z dne 14.01.1998.
Iz te odlo~be citiramo naslednja izreka:
»1. Rudniku Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., kot pravnemu in dejanskemu nasledniku rudnika La{ko, se ukinjajo vse pravice in obveznosti, izhajajo~e iz dovoljenj za raziskovanje in izkori{~anje, raziskovalni in pridobivalni prostor rudnika La{ko pa se izbri{e iz evidence katastra raziskovalnih in pridobivalnih prostorov.
2. Pravice in obveznosti, izhajajo~e iz dovoljenj za raziskovanje in izkori{~anje, za tiste objekte in naprave rudnika La{ko, ki se bodo v prihodnje uporabljale za druge gospodarske dejavnosti, so prene{ene na Pivovarno La{ko, d.d., na podlagi odlo~be Ministrstva za gospodarske dejavnosti {t. 312-25/ 96/E-JV z dne 19.02.1997«.
Tako se je po ve~ kot 225-tih letih rudarjenja v premogovniku La{ko zaklju~ila zgodovina nekdanjega rudnika rjavega premoga La{ko.
Zahvala
Avtor se lepo zahvaljuje sodelavcu geologu dr. Ladislavu Placerju, Ivanu Kendi, zadnjemu tehni~nemu vodji DE RRP La{ko in doc. dr. Bojanu Ogorelcu za kriti~ni pregled ~lanka, Jo`etu [tihu in Majdi Saradjen pa za pomo~ pri izdelavi skic ter tipkanja teksta, za prevod v angle{~ino pa mag. Slavku V. [olarju.
Za dolgoletno sodelovanje pa se iskreno zahvaljujem tudi vsem vodilnim, vodstvenim in drugim strokovnim sodelavcem na nekdanjem rudniku La{ko, ki so vseskozi zelo korektno sodelovali in pomagali pri izvajanju vseh geolo{kih del ter nudili vso podporo za programe raziskovalnih nalog v posameznih obdobjih raziskav.
Literatura
Objavljeni viri
B r e g a n t , A., 1986: Leto{nje raziskave sloji{~ premoga v DO RRPS. »SRE^NO« 10, 9-11, Trbovlje.
B r e g a n t , A., 1986: Program raziskav za leto 1987. »SRE^NO« 12, 11-13, Trbovlje.
Zadnje rudarsko-geolo{ke raziskave in razlogi za zapiranje rudnika La{ko
157
B r e g a n t , A., 1987: Potrjen je projekt raziskovalnega vrtanja v La{kem. »SRE^NO« 1, 14-15, Trbovlje.
B r e g a n t , A., 1987: Potek raziskovalnih del v letu 1986. »SRE^NO« 5, 17-18, Trbovlje.
B r e g a n t , A. & M i t r e v s k i , G., 1988: Izvr-{ena rudarsko geolo{ka raziskovalna dela za leto 1987. »SRE^NO« 2, 9-10, Trbovlje.
B o l e , M., 1985: Program raziskovalnih del za leto 1985 v DO RRPS. »SRE^NO« 4, 10-11, Trbovlje.
^ e { m i g a , I., 1958: Rudarstvo LR Slovenije. »Nova proizvodnja«, 67-75, Ljubljana.
H o ~ e v a r , M., 1984: Delo sektorja za razvoj in projektiranje v letu 1984. »SRE^NO« 12, 22-24, Trbovlje.
J e r m o l , A., 1984: Razvoj premogovnikov v SOZDU REK EK do leta 2000. »SRE^NO« 9, 11-15, Trbovlje.
J e r m o l , A., 1984: Izvajanje raziskav iz sredstev ND-1984 in BD-1984. »SRE^NO« 10, 8-9, Trbovlje.
J e r m o l , A., 1984: Program raziskav za leto 1985. »SRE^NO« 11, 6, Trbovlje.
Kandolf, J., 1994: Izvajanje zapiranja jam oziroma rudnikov v okviru DP RRPS. »SRE^NO« 12, 7, Trbovlje.
K e n d a , I., 1989: Slojne razmere in uvajanje odkopavanja premoga z nadkopnim pridobivanjem v jami La{ko. »SRE^NO« 12, 10-11, Trbovlje.
K e n d a , I., 1992: Prestrukturiranje RRP La-{ko »SRE^NO« 10, 6, Trbovlje.
K e n d a , I., 1993: Potek zapiranja rudnika La-{ko. »SRE^NO« 11, 10-11, Trbovlje.
Kink, A., 1992: Zaprtje rudnika La{ko. »SRE^-NO« 10, 5, Trbovlje.
M i t r e v s k i , G., 1985: Program raziskav za leto 1985. »SRE^NO« 2, 11-12, Trbovlje.
M i t r e v s k i , G., 1987: Rudarsko-geolo{ka raziskovalna dela v DO RRPS. »SRE^NO« 8, 9-10, Trbovlje.
M i t r e v s k i , G., 1988: Raziskovalna dela na obmo~ju RRPS. »SRE^NO« 8, 8-9, Trbovlje.
M i t r e v s k i , G., 1990: Program rudarsko-geo-lo{kih raziskav na obmo~ju RRPS za leto 1990. »SRE^NO« 1, 4-5, Trbovlje.
M i t r e v s k i , G., 1990: Rudarsko-geolo{ke raziskave v letu 1989. »SRE^NO« 2, 5-6, Trbovlje.
P l a c e r , L., 1987: Raziskave geolo{ke zgradbe nahajali{~a premoga v La{kem. »SRE^NO« 5, 12, Trbovlje.
Seme, F., 1983: Najaktualnej{i problemi v rudniku La{ko. »SRE^NO« 7, 1, Trbovlje.
Seme, F., 1985: Rudnik La{ko – problemi poslovanja v obdobju I-IX 1985. »SRE^NO« 10, 7, Trbovlje.
Seme, F., 1987: Problematika proizvodnje v premogovniku La{ko. »SRE^NO« 8, 1, Trbovlje.
S t r g a r , I., 1985: Problematika raziskav premoga na obmo~ju Rudnika rjavega premoga La-{ko – pogledi v preteklost, sedanjost in prihodnost. »SRE^NO« 10, 12-13, Trbovlje.
S t r g a r , I., 1988: Raziskave premoga v rudniku La{ko v letu 1987. »SRE^NO« 3, 14-15, Trbovlje.
S t r g a r , I., 1989: Ocena perspektivnosti nadaljnjih raziskav premoga v Rudniku rjavega premoga La{ko. »SRE^NO« 7, 5-6, Trbovlje.
S t r g a r , I., 1990: Geolo{ke razmere v polju Govce, RRP La{ko, med nivojem Glavnega rova in obzorjem +196 m. »SRE^NO« 5, 6-7, Trbovlje.
[ ~ u k a n e c , E., 1995: Slovenski rudniki rjavega premoga. Rudnik La{ko. »SRE^NO« 1, 22-23, Trbovlje.
T e r { e k , F., 1983: Problematika proizvodnje premoga v rudniku La{ko. »SRE^NO« 6, 3, Trbovlje.
T e r { e k F., 1986: Raziskave in investicije v rudniku La{ko. »SRE^NO« 11, 4, Trbovlje.
Neobjavljeni viri
Za pripravo ~lanka je avtor poleg navedene literature moral pregledati in koristiti {tevilno drugo strokovno dokumentacijo iz arhiva Geolo-{kega zavoda Slovenije, Ljubljana. Ta se nana{a predvsem na rezultate posameznih faz rudarsko-geolo{kih raziskav premoga v jami La{ko, v obdobju od leta 1978 do 1991.
Iz pregledanih neobjavljenih virov navajamo le nekatere pomembnej{e, brez katerih ne bi bilo mo`no objektivno prikazati celotne problematike rudarsko-geolo{kih raziskav na obmo~ju nekdanjega rudnika rjavega premoga La{ko, v posameznih obdobjih.
^ e b u l j , A. et al., 1978: Poro~ilo o geolo{kih raziskavah premoga na Rudniku La{ko. Tipkano poro~ilo, Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana.
^ e b u l j , A., S t r g a r , I., 1980: Poro~ilo o raziskavah premoga na rudniku La{ko v letu 1979/ 80. Tipkano poro~ilo, Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana.
D e r n o v { e k , S., 1984: Elaborat o zalogah premoga na rudniku La{ko, stanje 31.12.1983. Arhiv Republi{ke komisije za ugotavljanje rezerv rudnin in talnih voda, Ljubljana.
K e n d a , I. et al., 1987: Elaborat o klasifikaciji, kategorizaciji in izra~unu zalog premoga za Rudnk rjavega premoga La{ko, s stanjem na dan 31.12.1986. Arhiv Republi{ke komisije za ugotavljanje rezerv rudnin in talnih voda, Ljubljana.
P l a c e r , L., 1985: Strukturna obdelava pre-mogi{~a v La{kem, 1985. Tipkano poro~ilo, Geo-lo{ki zavod Slovenije, Ljubljana.
P l a c e r , L., 1987: Strukturne raziskave pre-mogi{~a v La{kem, II. del, zgradba premogi{~a v La{kem. Kon~no poro~ilo, 1986, Geolo{ki zavod Slovenje, Ljubljana.
P l a c e r , L. et al., 1990: Geolo{ka reambulaci-ja povr{ine med Trbovljami in La{kim ter geolo-{ke raziskave v jamah Hrastnik – Ojstro in La{ko, 1990. Tipkano poro~ilo, Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana.
S t r g a r , I., 1985: Poro~ilo o raziskavah premoga na Rudniku La{ko. Tipkano poro~ilo, Geo-lo{ki zavod Slovenije, Ljubljana.
S t r g a r , I., 1988: Poro~ilo o raziskavah premoga na Rudniku La{ko v letu 1987. Tipkano poro~ilo, Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana.
S t r g a r , I., 1988: Poro~ilo o strukturnem raziskovalnem vrtanju s povr{ja na obmo~ju polja Kuretno - vzhod, RRP La{ko. Tipkano poro~ilo, Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana.
S t r g a r , I., 1988: Poro~ilo o jamskem raziskovalnem vrtanju v polju Kuretno, jama La{ko. Tipkano poro~ilo, Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana.
S t r g a r , I., 1988: Poro~ilo za jamsko raziskovalno strukturno vrtanje v Vzhodnem polju I (Bru-ne), ordinata -3470, obzor 196, jama La{ko. Tipkano poro~ilo, Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana.
158
Ivan Strgar
S t r g a r , I., 1989: Poro~ilo za jamsko raziskovalno vrtino V-16a/88, Zahodno polje I, obzor 196, jama La{ko. Tipkano poro~ilo, Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana.
S t r g a r , I., 1990: Geolo{ko poro~ilo o detajlnem kartiranju v Vzhodnem polju II, RRP La{ko
(program sredstev RSS za leto 1990). Tipkano po-ro~ilo, Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana.
S t r g a r , I., 1990: Geolo{ko poro~ilo o detajlnem kartiranju v polju Govce, RRP La{ko (program sredstev RSS za leto 1990). Tipkano poro-~ilo, Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana.