Izhaja ruk du rúen nedelj In praaaikev. Issued daily except days and Holidays. e PROSVETA LETO—TEAR XIX. —■ i - LkCLc!] Cena liata jLtiiSL CnUrW M «I Chimm, llhaoia. GLASILO S ■«■nul «Um «altar Jmmuv SS. Aeceptoaee fee asW»i et i atl ■ . 4 a; ......., m M \ f* ' •» i • <0 svet mebttke delavske fedetacue prislonil no SLOVENSKE NARCfPNE PODPORNE JEDNOTE Chicago, 111., pondeljek, 29. marca (March 29), 1926. ■ÎH I i ■ ■ »•IS. M Um »mt-offlM m» of Htrtk S. 1ST». Arceptoaee fer iggag at epedal rete of i».»stnKr provided Jer '«J*0**0?,1 jjfrm ■■■■■i?'1' ¡¡¡¡JSÍÍSliif TT JT1i14, üifl SuWrlplion $5.00 lUtiL Boj gltlt odškaMaska ralho zaismkoiissolimjo me—'^b Mussolini sovražnik delavstva. — Zatrl je vae prave delavske organizacije. Wa»hington. D. C. ~ Takoj, ko je pričela seja eksekutive A-meriške delavske federacije je bilo spoznati, da se gekaj pripravlja za Mussolinija, ki bi rad videl, da mu Amerika daruje nekaj milijard dolarjev. Oficijel-na časnikarska izjava pravi, da Mussolinijeva akcija uničuje delavsko strokovno gibanje, ker vsiljuje italijanskim delavcem mezdo po volji podjetnikov, obenem pa grozi, da zapleni premoženje Italijanov, bivajočih v tej deželi, ki nasprotujejo njegovi diktaturi. Ta izjava, ki je precej krepka napram Mussoliniju izraža osebno mnenje članov sveta, toda o resoluciji se bo šele glasovalo. Brez dvoma bo resolucija sprejeta, ki obsoja Mussolinija, največjega nasprotnika delavstva. Resolucija izraža mnenje, kar vsak organiziran in razredno zaveden delavec Čuti v svojem srcu napram temu diktatorju. MitsoJIai sa pogaja $ Tarki Pred kratkim jim je grozil. — Angleži ee razburjajo. — Tudi Francozi intriglrajo. London. — Med Angleži povzroča precej vznemirjenja poročilo o intrigah Italije v Turčiji, pri katerih intrigah je baje soudeležena tudi Francija. Zatrjuje se, da se italijanski ministrski predsednik pogaja s Turki in da je že skoro dosežen sporazum, po katerem bi Italija na diplomatičnem polju podpirala Turčijo pri njenih zahtevah glede Mosula, za kar . bi morala Turčija dati Italiji obiirne trgovske in priseljeniške koncesije na turškem ozemlju. Govori se tudi, da je diktator Mussolini pri pogajanjih s Turki naatopal kot agent francoske vlade ter da je za Francoze* izposloval obljubo Turkov, da bodo podpirali Francoze na bližnjem vzhodu, kjer imajo zadnje čase precej sitnosti. Francija bo — kakor trdi neko poročilo — v zameno Turkom izročila mandat nad Sirijo, seveda ne prej, dokler se ji ne posreči premagati sirskih upornikov Turki pa bi odstopili Francozom svoje ekonomske koncesije, katerih ne morejo izkoristiti. I)a se Angleži vznemirjajo radi takih poročil in govoric, je razumljivo, kajti v slučaju, da Francozi in Italijani res sklenejo kake dogovore s Turčijo, bi bilo stališče Angležev v Iraku, Transjordaniji in Palestini zelo omajano. Vkljub temu, da poročila o teh Mussolinijevih zahrbtnih pogajanjih še niso potrjena, ni vendar nobenega dvoma, dg išče vsepovsod izven Itali/e, kje bi mogel pograbiti kak košček zem-!]<• ali kako koncesijo. Sedaj se l>ogaja zahrbtno s Turki, jutri se bo * kom drugim, ko pa se mu ponudi prilika, bo potegnil meč, ampak takrat se bo prepričal, da J< njegova moč in moč fašizma »a peščenih tleh. ANGLEŽI ISCEJO V AMERIKI TRG ZA SVOJ INDIJSKI CAJ. London. — Sir Charles Hig-ham je eden najbolj kričavih angleških oglaševalcev, zato ni čudno, da se ga velika kapitalistična podjetja poslužujejo, kadar hočejo qvoje produkte razširiti bodisi po angleških ozemljih ali pa v dmg|h deželah. Angleži dobijo iz Indije ogromne količine čaja, ki ga sami ne mo-rejd vsega porabiti, pa so se spomnili, da bi lahko svoj indijski čaj razprodajah v Ameriki. In so poslali Charlesa v Ameriko, ki je tu začel z ogromno časopisno propagando, da usili A-merikancem angleški — pravilno, indijaki — čaj. Ce bi čaj prodajali Indijci, ki ga pridelujejo, bi dobili za svoje delo več, ku-povalce pa bi mnogo manj stalo. Indijski delavci dobivajo ne- sramno nizke plače, mi pa plgču jemo visoke cene za čaj — mast ni dobički pa ostanejo v angleških kapitalistov. Sir Charles Higham, ki trdi, da se je v Ameriki konsumpcija čaja podvojila odkar se je oglaševalna kampanja začela, bo prihodnji teden na Leviathanu v tretje od-plul v Ameriko. pa Washington, D. C. — Zbor-nični odsek je z devetimi proti sedmim glasovom odklonil, da nadomesti Fitzgeraldovo predlogo za Distrikt Kolumbija z Un-derhHlovo. Underhlllovo predlogo podpirajo privatne zavarovalne družbe, ker ta predloga določa, da se delavci zavarujejo pri privatnih družbah za odškodnino vsled nesreče. ' Fitzgeraldova predloga določa, da vlada ustanovi vladni sklad, v katerega se bodo plačevali prispevki in iz katerega se bo izplačevala odškodnina. Tak sklad bi za veliko znižal prispevke, ker se znižajo tudi upravni stroški. To predlogd priporoča Ameriška delavska federacija in večina v komiteju; Kongresni k Blantoniz Texasa je izigral zvijačno potezo, da bi bila predloga poražena v kongresu. Stavil je predlog, da se naj postava raztezs tudi na hišne posle. Ako bi bila ta določba sprejeta,, bi kongres odklonil to predlogo. Njegov amendment je bil odklonjen s 14 glasovi, proti trem. Blanton zdaj skuša stvar zavleči v odseku, ko je spoznal, da mu njegova zvijača ni pomagala, da predloga propade v zbornici. Rad bi videl, da se o predlogi toliko časa debatira v odseku, da bo prepozno, da bo sprejeta v sedanjem kongresnem zasedanju. mmmmmmmmmmmmmmrnmm m Ramanska vlada padla Bukarešta, Rumunija, 26. mar •a. — Parlament je danes sprejel nov volilni zakon. Takoj nato fepfe^rtftliMNki predsednik Bratl- ano podal kralju Ferdinandu roke ostavko celokupnega kabi neta. Kralj bo takoj jutri začel posvetovati se z vodilnimi politi ki glede sestave nove vlade. Domneva se, da pride na krmilo nacionalistična stranka. smiIIa smŠssaŠmIa m /eeeee unij« oipimp i tone v o ha organizirano delavstvo šida senatorja vkinlevja Odprto mu pove, da je bil vedno nasprotnik delavstva. i Springfield, III. — Delavski legislativni odbor je zveznemu senatorju Wm. McKinleyju povedal, kdo in kaj je. McKinley se poganja pri primarnih volitvah za senatorsko kandidaturo. Delavski legislativni odbor pravi: "Ce je bil kdaj on naklonjen delavstvu v svojem privatnem ali političnem življenju, tedaj je ta naklonjenost ostala prikrita." Odbor mu očita, da prikriva korporacije v senatu in da je prelomil pogodbo z delavci. Glasoval je, da Newberry ostane senator. Ta senator je prisiljen resignirati zaradi volilnega škandala. Ponovil je avoje «Ure govoran-ce, da dokaže, df oe tekatilnim delavcem dobro godi. Waahington, D. C. — Senator Edwards si prizadeva na vse načine preprečiti prolsksvo stavke tekstilnih delavoey po senatnem odseku. Napadel jo zopet Albert Weisborda, voditelja stavke. Njegova izjava jf v pismu, ki ga je pisal rabiju Wisu v New Yorku, ki je vpraftal, ako so bile besede senatorja Edward sa pravilno citirano, a Katerimi je rekel, da ao tekatilni delavci v Pas-saicu dobro plačani in da ao njih razmere zadovoljiva. Senatorje-va izjava je prišla* ko je senator McKinley, predsednik odseka za tovarnarje, izjavil, da bo skušal eezvati svoj odaek v soboto dne 27. marca, da uvaftuje resolucijo senatorja La Folletts. „ Edwards je rekel rabiju Wisu, da ni nikdar iajavil, da so bili tekstilni delavci dobro plačani in da so razmere zadovoljive, v katerih žive. Zdaj je pa citiral iz svojega laetnega govora, p katerim je hotel preprečiti preiskavo po odsek«: -< "Zgodilo sa je, da sem bU rav natelj sa varstvo tujezemske lastnine, iz laatne izkušnje pa vem, da se v eni tovarni, v katerih je izbruhnila stavka, z delavci ni ravnalo nikdar boljše kot v katerikoli drugi tovarniški in dustriji." . Ko je Še pohvalO governerja Moora, je Edvferda,Izjavil, da on razume, da jo Welsbord tujeze-mec, da ni drlavtyan Združenih držav in ne drŽave New Joriey. Ko s© j® o^ä^IäÄWäü^* dokler bodo delavci v Pasaaicu dovolili zunanjim agitatorjem prihajat v mesto, da ustvarjajo nezadovoljnost, toliko časa morajo biti pripravljeni nositi kon-sekvence. I Časnikarski poročevalci, ki so govorili s senatorjem Edgom, menijo, da sfnator ne bo pomagal pri preiskavi. Ako senatni odsek ne bo ob-državal ali priporočil preiskave tedaj se bo to zgodilo, ker so proti nji v opoziciji privatni blz niški interesi, ki uživajo zaščito eolnine. ■ Senator La Follette, predlagatelj resolucij, ima zdaj veliko dela s preiskavami tarifne komisije. Senator Wheeler ima o-praviti z železniškimi zadevami. Senator Reed iz Missourija je bolan. Ti trije senatorji bodo na mestu, kadar pride do preiskava v odseku. ■ 11- /I » ZA OBGLAVLJENCA OŽIVELA OTROKA. ' I'ar i z. — Ko je bil pred enim I' tom obglavljen na žiljotini ban-(,lt "Hvier, so stali zraven zdrav-"1 k i, k i ho n em udoma obgla vi je-""mu banditu izrezali ščitno žle-(v grlu) ter jo Vcepili nekemu bolnemu otroku. To nenavad-'"> c,,pljenje se Je izkazalo tako "h,i. i i j, francoska vlada se zirlie. frank pada. uaja je nad dve Socialisti nočejo podpirati nove-ga davčnega načrta. — Proračunski primanjkljaj je vaako «ro večji. Pariz, 26. marca. — Frank jo padel na najnižjo stopinjo v vsej svoji zgodovini. Za en dolar se dobi 29.16 franka, a še vedno stalno pada. Ministrski predsednik Aristide Briand se je cel po-poldne posvetoval s svojim kabinetom glede novih kompromisov, katere upajo izdelati ter z njih pomočjo rešiti davčne predloge, ki so točasno nahajajo pred parlamentom. Finančni minister Raoul Pe-ret je tri ure govoril v poslanski zbornici ter rotil poslanoe, da sprejmejo predložene zakone, s pomočjo katerih bi se dobilo v državno blagajno dovolj denarja sa pokritje primanjkljaja. Potrebno je pokriti primanjkljaj v znesku 2,892,000,000 frankov ($81,328,000), da se spravi fran-coskl proračun v ravnotežje. Finančni minister Je po zaključku seje odšel is zbornice skrajno potrt, kajti prepričal ae je, da njegov načrt ne bo prodrl. Takoj po zaključku jeje v poslanski zbornici se je razširila govorica, da bo finančni minister Peret odstopil ln da bo najbržo v teku štiriindvajsetih ur podala ostavko celokupna Briandova vlada. Predsednik flnančnsga odbora, ZARADI PROklBICUB JI IZVRŠIL SAMOMOR. Omaha, Neb. — 791etnl Harry P. Hanson Je Izvršil samomor, ker je mislil, da Je prohiblcijo-niški zakon nepravilen. bile Itno Henry Simon, jo poročal, da jo večina, vključivšl vse aooli ne poslance, načrtu sa poi skega davka aa ret je upal a biti 1,876,000,( 750,000). Socli višanju tega tem povišane potrebščin in udarjeno, tudi, da ae davek od g vsak moški _ ločeno vsoto, gs davka bi ae klh davkoj znašal najnižji. ($1,36), oajvlšj kov ($34). Po ret upal dobiti frankov. Social I se na višje d< davek, kakor ga Ženi zakonski Finančni «e u pelje davek ne pa na distrll zadnjem davku matcl direktno. Medtem pa a« proračunski pi merju a padanjem nes je naraatel kor ss računa, M nov frankov, in obveznosti, ki plsčatl In pri tal v žep, ker jo Pe- višjl veča m- Da- DOBER IZGOVOR. New York, ntyt— Irvln Cobb ni človek, ki pije opojne pijače, ker človek dandanes na va, kaj dobi piti. Zato ni mogel povedati federalni poroti, če je bilo vino v banji, ko je Earl Caroll priredil orgljo, ki je dvignila veliko prahu. Banja Je bila polna rdečkaste pijača in Cobb je rekel, da je orgljo zapustil, preden se je kdo kopal v banji. kitajska narornal kouoje glavno r a odopeking Prijetna ječa. Auguste* Mo. — Kaznjence v okrajni ježi okraja Kennebes o-biskujejo ženske v celicah in pijače dobe, kolikor jo požele. Tako so izpovedale priče governer-Ju Browsterju in njegovi preiskovalni koaHslji, ki preiskuje obtožbe, katere so dvignili prohibai j on isti, William Shaw, bivši ksznje-nec je pripovedoval, da so mlada dekleta obiskovala kaznjence v njih celicah. Spominjati ae pa ni mogel imen kaznjencev, ki ao Jih obiakovale mlade ženake. Izjavil je, da so kaznjenci imeli dosti o-pojne pijače v svojih celicah. Nekoč eo nekateri kaznjenci vzeli zaplenjeno žganje, ki je imelo služiti kot dokaz pri sodnijskl obravnavi, kuhali «o pa tudi sami žganje iz oamake. ki je bila brhiiji-na v gorati. Everett Morili, neki drugi bivši kaznjenec, j' pričal, da so kaznjenci, ki ao delali v kuhinji prodajali pint žganja po štiri dolarje. Izpovedal Je. da je imel $12S v žepu. ko j< prišel v Jefe. a zapustil Jo jo k še s desetimi ali dvanajstimi dolarji. Vse drugi denar je zapravil ns žganju. pobegnili pred nami. O tem eU lahko prepričani. Valois." Nadalje slika pismo, kaj vse bi lahko storila fašistična Francija v fvezl a fašistično Italijo. InčMat ? Ssrači g| m je Mala la Imn aa predaj Književna matica S. N. P. J. Predaednlk Tuan _ Vsak čaa pride do Ijato bitke. —Csng predlaga novo koalicijo. Peking, 27. marca. Vsaka zveza med Pekingom ln južnim delom dežele je pretrgana. Čete generala Fengjuhslanga, ki Je bil pri Tlentslnu premagan, In armade generala Cangtaolins, mandžurskegs diktatorja, se približujejo in vse kaže, da ae bo nedaleč od prestolice razvila lju-U bitka. Petdeset tisoč mož kuominču-na (narodne armade) pod poveljstvom generala Fenga obkrožuje Peking. Nadaljnih 20,000 mo* je utaborJenih jugozapadno od prestolice. Ker je dvomljivo, če bo teh 20,000 mož ostalo zvesto Pen-gu, se ne ve, ali pride do bitke ali ne. Ako namreč odpovejo svojo pokorščino, potem se bo Pcng brez dvoms izognil odločilni bitki. Pri Sanhajkvanu se nahaja 90,-000 Cangovlh vojakov, In sicer skoro polovica na zunanji etrani, s nad polovico pa na notranji strani velikega zidu. Del teh č«t koraka v smeri proti Kalganu, kjer ae nahaja 80,000 kuomin- čunskih vojakov. Verjetno Je, da pride do bitke tudi pri Kalganu. SangaJ, 27. marca. — Maršal Tuančijui, začasni predsednik kitajske republike, Je pobegnil Iz Pekinga. Torej je severna Kitajska brez predsednika in brez vlade. Peking, v katerem živi na tisoče inozemcev, med njimi precej Amerlkancev, branijo sedaj še čete premagane kuominčun-ske armade, toda verjetno Je, da bodo v kratkem vkorakale čete troh zmagoslavnih sovražnih armad. General Cangteolln, ki Je navalil na Fenga s severe, baje poziva generala Wupe!fuja, zmagoslavnega poveljnike Južnih sil, da naj prodira proti Pekingu ter postavi koalicijsko vlsdo, Ts koalicija bi obstojala is Canga, Wuja ln generala Ličinglinga. Li Je zaveznik Canga In Wuja, ki sta ga sopet postavila na njegovo prejšnje mesto kot governerja Tientalna. Straže pri poslaništvih v Pe. kingu ao ojačana, vendar pa ae smatra, da pekingski inosemcl niso v nobeni posebni nevarnosti. . 4 Naavafjava Protestirati prati celo nekateri L. In tako prsdbgn čani r.a*lombo. Washington, D. trgovski tajnik čil svojo plov kateri se plov vzame kontrola govsko floto, Ja predloga hitro izgleda, da ta predložil kon New Yorka, v zborničnem sko mornsrlco in da se plovbenomu vzame kontrola gov skim brodov, dll ns konferen« ZdsJ so se pa pričeli oglašati blznismsni ln protaatlrajo proti tej predlogi, Je povzročilo, da se odsek ne zanima val za prod« togo. Protestirali ao blgalaniani Iz Clnclnnatija, New Orloanaa In drugih mest, češ, da bi tak aa-kon odpravil konkurenco mod ladljaml. ki pravaiajo blago v severnem Atlaatlku, fo pa pomeni, da M lurlvatne parobrodno družbe imdražlle vognlno aa to« vorno blago. MALE TATOVE OBES AJO, VELIKE PA • •, STRAŠNO, STRAŠNO — BAP-TIHTI MO VZNEMIRJENI. Evaaevllle, Ind. — Policija Je K«„ii«ii»*«it. prijela deset žensk, ki so pripo- Tl^TS vedovsle srečo iz kvart. fc> eo1 ** * ^ vedovalo bile privedene, pred sodnika, so protestirale, čsd, da so tiste ve-deževalke proste In da Jih polki Ja ne nadleguje, ki pripoveduje Jo srečo v bogatih krogih. ÉtéI ver» Pijače. Providence, K. I. — Baptisti •o "strašno" vznemirjeni zaradi izjave, po kateri Je Roger WH-liams, ustnnovMJ bsptistovsks nik Jf privolil, da se obravnava verake sefce pil In ji Indljsnca preloži. Tri Izmed žensk eo tudi opijsrfl, ko Je od njih kupoval spirltlstke I« obirajo a apiritlz- svet. mom sa denar vse one, ki Jih šs Ljudje, ki so nasprotovali go-ni srečala pamet v njih žlvlje- voru sodnika Claude Bella, ki je nju, 'tudi beptlst, so ugovarjali, češ, TORNAD DIVJAL PREK OU-NEGA POLJA. Podirsl je lOrsnge, Te«. — Prek tukajšnjega oljnega polja jo divjal jutra*« n !<»rnnd. Podiral Je naprave sa sesanje olja Iz somlje. Po. Iškodovariih Je bilo Vič kot pet in dvajset ukih naprav. Ea oljni |delsv<« j. bil lAM oaeb je pa bilo poškodovanih. Tornad je porabil aamo par |sekond. da Je zalvIAfa) prek po-krajine, pa Je i* bilo vae v razvalinah »a njegovem potu. Olje J« plusknilo visoko v no polje Je is{ ser«» olja. Delavci ao tornadu polneH zamašili olj Je bilo tudi In olj. iJeinvel ao Imeli ne roko delo, di Sfif* ^ po da so Odkritih da so starši vedno ttti)| da je R'*er Williams človek. w PROSVETA GLASILO SLOVENSKE N ARODNE PODCOftN« JE0NOTB * s IM N A M OVKNSKE NARODNI POPPOKNE JEDNOTB On« ufUutov po dofovoro. RokopUi m m . 'ir*»ve (âme Ckimgß) U.ou n« tou, I uu In H^S « tri mNM! Chigfo in Ctefo JO ss I IgU, fl.65 m t« "««ff, m »S lesiaaeaaMSva^yj* b | teto. 13 26 as psi ammmn Nt »lov aa vsa. kar las stik s "P R O 8 V E T A" 2tt:-r<» Ho. UwMals Awaia tllssgi THE ENLIGHTENMENT* Or.» .f Uw Mttm UKW ■ sr Advertising rates m »mm fuhûrîptiSfîr L'nitod Stetes («ïcopt ChIca*o) i ■ Ckk«ff« «ad for»!*» s snail Its IMS par ¡S "MEMBER of THE FEDEDRATED PRESS" Ulf pstaai f «Utpals »• S»- M* ltM> pur' 4a I* ■ Saovoai »stekla aai to ss fsai at sitefl Mat H KAPITALISTIČNA OFENZIVA PROTI RADARJEM SE NI KONČANA. Sedanji naskok Je izvrften na radarje v fflfnoiu. mrnm DAVIT» sprejeti pogoje, ki ao jih narekovali premogovniški pod- jat* zal£ grem v K^ontiK jetniki Ampak ¿e ja bila stavka v ktu 1924 izgubljena, £ ^VJa ^tovalno tedaj ni refeno, da naj organizirani rudarji drie križem |ijvijenje. Kar piiem, pa ne piiem svoje roke in se ud*jo v svojo usodo.—(Dalje prihodnjič.) ----- --------- SUttm lASCLM is razlogov kot kak podkupljeni agent, pač pa reanico. So kmeto- 8aje VVaukegan. No. CMeag% M. — Kakor po navadi vaako lato. bo tudi lotos Slovensko atavbinakp in posojilno druitvo na veliko aoboto, dne 3. aprila, pričelo pobirati defear le ob 6 uri sveder. Vsi ste ttanrofteni. da to upoSte- vate in pridete v urad ob • uri. i § „ t.------.. i- o lavno kinu z doto vsuje «ei- ničarjev bo v soboto dne 24: aprila točno ob T* zvečer. Kar je to zborovanje zelo važnega pomena, vae ie sedaj oporarjam, da uredita evoje stvari tako. da se boste tega zborovanja udelelfli. Nekako deeet dni pred zborovanjem bosta prejeli obvestilo in ob enem tudi pooblastilo, ako se ne morete sami osebno udeleiiti zborovanj Pooblatilo izpolnita in izroiite kateremu uradniku ali delničarju, ki ae bo seda vae zastopa in giasnje ? veiem imenu za vae stvari* ki pridejo na dnevni red. Pripomniti je treba, da vae pooblastila morajo imeti davčno znamko (revende stamp) za 10 Pooblastilo, ki nims ni veljavno pri gkaaova- nju aa nobeno .stvar. Znamke se dobi na polti ali pa pri tajniku. Kakor ie rečeno, obvestila bodo rszpoelana vsem na dom po polti. Ako se je kdo preselil, naj vpraia tam, kjer je prej živel, za evoje obvestilo. Tajnik bo razposlal obvestila na naatove, katere ima, v slučaju da kdo ne prejme obvestila mora vaeeno na zborovanje, ako pa sam o-sebno ne more priti, naj pride k tajniku, da mu da pooblastilo, s katerim lahko pooblasti kogarkoli hoče, da ga zastopa. da je čas. da oni. ki ie niso člani tega prekoristnega druitva, pristopijo k druitvu, lahko ob glavnem zborovanju volijo ali ao voljeni v odbor, ker treba bo izvoliti tri člane v odbor direktorjev. Trem direktorjem poteče termin z dnem 1. maja. Ne pozabite torej na S. aprila, da pričnemo denar pobirati 2e ob 6. zvečer. Za Slovensko atavbinskd in posojilno druitvo — Math Iva-netlch. tajnik. Njega Španski kralj ie poslal Johnu ____________________- Rockefeller ju zlato kolajno za za njegove "veliké zaaluge za človečaaetvo". Ravno te dni ja in S. S. P. Z sklenila prirediti niji. toda resnica je, da so živeli skupno veaelico dne ¡10 aprila v I jako trdo življenje od ustaaovi-dvorani kot navadno. Apeliram Ltve in v največ einčajih je bilo na rojaka od blizu in daleč, da treba potroiiti veliko tiaočakov kolikor mogoče ude- za zemljo. Povedati je tudi tre-veselld bo dobra po-1 ba, da je tu vse zelo drago in in prijetna doma-[trpljenja dovolj, ne tako kot o-pisuj4jo agentje, ki bi jim neiz-kuienec kar verjel. Toda pomniti ja treba, da a par tisoči se dobra zemlja v Kaliforniji ne dobi, da bi človek potem lahko z njo v ča fcodba. — Loab Zorke, pred sednik odbora za veselico. /' • smrti br. Antona Letos se izvrši naval na rudarje v Illinoisu. To ni odprt boj proti rudarjem, ampak je zvijačen in potuhnjen. Podjetniki bi se bojevali odprto, ako bi ne zapirali svojih rudnikov ie zdavnej preje, preden poteče pogodba in tako sestradali rudarje in njih druiine, še preden je treba sklepati novo pogodbo. Veliko premoga, iz Illinoisa in Indiane je odhajalo severno od reke Ohio, To je povzročilo, da so bili rudarji v Illinoiau in Indiani plačani po jacksonvillski pogodbi Podjetniki v Illinoisu se niso upirali, da plačajo rudarjem po $1.08 od tone. Odpor proti tej lestvici je prišel najpr-vo v Indiani in znamenja govore, da pride letos v Illinoisu. Zakaj? Peabody Coal kompanija nameravar tri milijone ton premoga, ki so ga nakopali neunijski rudarji, postaviti na trg severno od reke Ohio, kamor je preje prihajal premog iz Illinoisa in Indiane. To dejstvo pojasnjuje, zskaj je Peabody kompanija zaprla svoje premogovnike v Kincaidu, 111., in v južnem delu države Illinois. To pa tudi pomeni, da se ofenziva, ki so jo pri&li združeni kapitalisti leta 1922 proti rudarjem, prične obračati proti najbolj trdno organiziranim rudarjem. » Peabody kpmpanija se je smatrala vedno za solidno unljiko podjetje. Zdaj pa kompanija sama naznanja, da je napravila pogodbo za dobavo premoga s sedmimi velikimi neunijskimi kompanijami v okrajih Muhlenberg in Webster v Kentuckyju. Ti neunijski premogovniki pro-ducirajo na dan 10,700 premoga. Ta premog as bo pošiljal na trge v Illinoisu, Indiani, Michiganu, Wisconsinu, Missouriju, Iowi, Minnesoti, obeh Dakotah in Nebraski. Družbe, s katerimi je Peabody kompanija napravila pogodbo za dobavo premoga, so bile unijske. Ampak leta 1924 so prelomile jacksonvillsko pogodbo in bo pričele plačevati rudarje po lestvici izza leta 1917. To pomeni, da rudarji prejemejo od tone premoga le 47 centov, mesto Chicago Journal o £ Commerce pripoveduj« nehote o kapitalistični zaroti takole: v "Vstop kompanije na neunijsko premogovo polj«, ja značilno za delavski položaj na dobro organiziranem polju v Illinoisu, kjer se nahaja večina Peabodyjeve lastnine. Polovica ilinoiških premogovnikov je bilo «Uprtih sa-radi previsokih producljskih stroškov po Jaeksonvillski mezdni postni bi. "Po izjavi ilinoiškega rudniškega departmenta v letu, ki se je končalo z dnem 30. junija 1926, se je delalo le v 256 premogovnikih od 402 premogovnikov, v katerih so delali prejsnju ¿tiri leta. Kasnejša preiakava je pa do-irnala, da zdaj delajo le v 160 premogovnikih od 266 premogovnikov." "HUk Diamond/' glaailo premogovniških podjetnikov pripoveduje, da početje Peabody kompanije pokazuje, da veliko premogovnikov v Indiani in Illinoisu ostane zaprtih, ker podjetniki ne bodo napravili še poizkusa, da jih odpro. Premogovniški velepodjetniki bodo kupovali prt- v Kentuckyju. časa bo to vielo, je telko pove- HKako premogovniški baroni iz zapadnega Kentuckyja da«; delajo konkurenco Mnojškim, pokasuje naslednja tabli- v™ Ktoin Matit .nl Imam ža- «dobne živel. Pred kakimi tride-lostno ™tTn "reči kijSade-litimi leži je v kalifornijske pu, la^B^^roltvo l^zpr^na^rt *|te hribe zapelji slovenske Iju-nam je iztrgala člana, ki je bil k rev Peter Jeram. Tista >em-pri druitvu , nt>l ,no deset let, Ua j« še danes puičav. m kakor Član S. N. P J. pa že 19 let in eem že pisal, je bila od Jamove nekaj mesečev. Anton Kristan agenture naprej^ že enajstierat je lel na delo v torek dne 16. prodana. Toda duhovniki^ Jera-marca kakor jh, navadi okoM sed- rtu so verjeli, ker kdo bi ne bU me zjutraj. Začel je delati v svo- pred tride^tim lati zaupal rio-jem prostoru a ko je preteklo venskemu župniku, ko je pravil, t «S ¿mo, se jjda v tistipuičawr<^£iaeinse utrgala nad njim dva čevlja da- mM -kote po dvakrat na leto. beli plaat kamenja ter zadelakMm* ti^jo pred tri njegarovega tovarHa, to- desetimi leti spravili skupaj dane tako hudo kakor ono črnijo, ko so ro'^ ^ Antona Una. Kamen je bfl tja, pa so bili bridko t čez celi prostor in so presodili, To omenjam ob »•»rečnitride-da bi moral tehtati od osem do ktletnici, ker takrat je bil ne-deset ton. Kristan je bil pod njim prehod, ko je v slovenskem preteklo 12 et. ko je bilo v Ludlow a, Colo.. Rockefellerjevi provinci, umor-enih enajst rudarskih sužnjev ... 4 ♦ * ' n___At UUulU ovew oce ■jsfip. Listi poročajo, da je papaž dne 5. marca v svojem govoru v konsistoriju izjavil da je moderna znanost potrdita čudeže. . . - . Kje je in koliko je vredna tista ^ ? priporoča « zn® .ukiJ CS dobiti izpod kamenja. Ko so ga reiill, je le rekel, da bo sam ho- Danes sloyenska duhovščina vpi je nad rdečkarji, da so goljufi, dil, akaravno je imel eno nogo Ukrat^. koJ^ iUhče vedel o vso zlomljeno. Okoli desetih bo kakistrankirdečkarjevmedSo-ga prinesli na povrije. Ves čas venci, je duhovnik sam zapelji sU bila z njim (Wge Fink in «>Jake in j h prognil za m pri-Tony Gabrlk, oba člana naiega hranke Vsi krit^teh^Äa-drultva. Priiedši zdravnik mu je P^i današnjim rdečkatjem obvezal nogo in precej izjavili da Pomp\tf, da je "rajkka dolina ga bodo težko ie pripeljali v bol- v Kaliforniji pomagla Sloven-niinico v Roundupu, ki je odda- cem na pot tpoznanja in ne rdeč-1 jena itiri ali pet milj. 2al, v bol- ^Ji. Vsekakor pa velja vse to niinici je petnajst minut po pri hodu Anton Kristan že podlegel. samo za one sleparske agenture, nikakor ne za poltene družbe, ki Prehudo mu je kamenje zmeč- v' ponudbah poročajo kolikor to-Icalo prsi in glavo. Bil je vendar ]"*o polteno toliko trden, da do aadnjega ni izgubil zavesti. George Fink je iel z njim dq bolnice In je kel, da pone^rečenpo v mislih je zgodilo. Opisal sem to, ker sem bil od mnogih naproien, naj piiem nepristransko in reanično, kot ae ni imel, da bi uiftrJL ker je tako pametno govoril. Samo je jako hudo! v SlM Pogreb ae | dne 21. marca na stari Rouhdup. Bil je civilen kajti pokojnik je bil zaveden de- V Los Angelesu sem se nerad poslovil od postrežljivih rojakov, , .. .okoli katerih me je vozil s svo-m v nedeljo j0 kvo d0br0Enani st«vbinak iiane pb i 301 podjetnik A. Kralh Kot sam že omenil, ondotno druitvo B*' iT. P. J. dobro uapeva, v njem pa ao S pota. Canonabarg, Pa. — Tudi Can-onaburg ne sme biti pozabljena slovonska naselbina akorav-no epada pod Strabane. Zahvaliti ae moraiA tukajlnjlm rojakom za postrežbo in uslugo. Le-J0 se sahvalim Lovrencu Jerebu iz Strabana, ki mi je razka-aal slovensko naselbino v East Canonsburgu In pomagal pri organizaciji. Castitam vsem novim naročnikom v imenu vaeh članov S. N. P. J. in vsem ostalim obno-viteljem naročnine za llet Pro-sveto. Ns delo, rojaki, sa list Pro-eveto! Pozdrs v t — Frank Lnkančlč. potovalni zastopnik Proavete. O delu In dmltvsiHh razmerah. Triadelphla, W. Va. — Pri nas je delo popolnoma zaapalo. Družbe eo nam 15. t. m. naznanile, če smo pri volji čakati na plačo do 84. aprila, da bo rov obratoval le naprej, drugače da bodo ustav ili. Dne 16. marca amo imeli iaredno sejo ob osmih zjutraj ln smo sklenili, da sastavkamo ter ostanemo doma IflUko časa. da se kompanija premisli ter odneha od svoje «vljače. Koliko lavec, naprednega ttililjenja, ki 81ovencl in Hrvatje. V resnici je ni veroval v bajke ini strahove. I a(Jnjih j ^ dru|tyu mnogo u P* k0 Slovencev. Ce kje, v te. hvalim druitvu it. 42 S. N. P. Inou>iK^n'l Prot St Barbari v ono leiba pogreba je bila velika, PrijyQo me.to v gora^obwl- ko refem da iez 200 avtov. ^.„..J.l vT i.l i? ^r J Pred.ednik lokaU U. M. W. oi "-«va 'nah, k jih je povxroM A. J. iltal «nimlv govor o dJ^W^fÄ bre^ unlj»k«n modu, k. .mo Ä'Ä ravno tačas, ko je imelo druitvo izgubili t Aatonom Kristanom Njegova kri ie mo#i prostor,. p kjer ga je zadela nesreča. Mi-Is- .N- p«.J- ^ Oni večer smo ilim, da je bilo malo suhih oči ob ganljivei? govoru. se lepo doma pometifli marsikaj kar je bolje kakor prati domače U Tw Ä dÂÂÏ ne U" Znl Kil no " s- N- P- ÄniH^ft ^.n . f.i i.v ' n»J »• pere doma. tO naj bi bil ie jednote. V San Franciscu in okolic kov. Pokojni je mislil plačevati, pa je pozabil. Bilo je tudi doatl, drugih vencev. Iz Chicaga sta sem se mudil več tednov. Opazo-prilla pokojnikova brat in ae-|vel Mm tudi delo na vrtu Lutra etra k pugrobu. Burbanka, katerega čiste, ves na- Pokojnik le tudi spadal k Av- P«*»} ^M^SSS atrijskemu aamostojnemu dru-l"^1" f^1^ resničnih Itvu v Kanseau. Doma je bil fe «Jfv tega učenega botanUca zba-Vač pri Litiji. Bil je dober in W P° ^^ ^^ več*r aktiven člaiT8. N. f. J., več let ifnaJ° P1*011 ltmrtku pridigo v je-odbomik pri nalem druitvu in iu^aki ,?c,;kvi T ^ _ i O drugih krajih v Kaliforniji zlasti o St Rossi, kjer jé Bnr-bankov vrt, bom poročal kaaneje. i— Blati ja Pogorele. ca, ki govori o cenah aa tono premoga. VnSa prrnuf« Tsj^^*1 Kaat«di|r ¿m.»> -___sje— s JO Jain I IllinoU C«e%ralal nUnais 4. TO ^ IM 4.a . zel- s ee 4 JO— 4.41 -.v»0 J.se- a -s 1 «s t.ts dar nekateri direktno, drugi t* direktno podpirajo take rasmere. kar seveda ne napravi nobene raallke. vsaj pri zavednih delavcih ne. Kar je eden, to j« drugi, vaak je sa naaadnjaltvo. Upamo, da tudi aevedneii apregledejo. tudi delegat na združevalni konvenciji v Cievelandû. V imenu druitva "Napredek" It. 188 le ankrat zahvalim vsem dru-Itvom in posameznikom, ki so se Udeležili pogrebs. dravromU pO-|\v«rH nravi d« n« hA kojnlkn pa bodi lahka ameriika1 P ^ gruda. Njegov apomin ostane vedno med nami. Zapuičenl družini pokojnika moje aoftalje. — Merila Moneta. tajnik S potovaaja po KalHemljl. Baltimore, Md. — Wardova korporacija za živežna produkte, ki je inkorporirana po zakonih države Maryland a ocenjeno v rodnostjo $2,000,060,000, ne PONDEUEK. 29. MARCA. pokorile velikemu duhovnu in ukazal je velflrf duhoven: "Pri peljite Zavttnika in Moleka pred moj sodni stol". In zgodilo ge je kakor je ukazal. "Prekličita!" je velel veliki duhoven. Nista hotela preklicati. In potem »e Je zgodilo, kar ae mora zgoditi, • a ♦ Anno Domini 1926. Bilo je tiste dni ko je veliki duhoven Kazimir dobil vrhovno oblast v velikem sodomskem mestu Chicafu. Zdajci je veliki duhoven odredil, da se izvrši sodba Gospodova nad Zavrtni-kom in Molekom, ,uki se nočeta pokoriti; istotako nad ostaliini trumami, ki se ddsikmal niso Važna seja sheboyganskih oviic. Zbrala se Je čreda kozlov in ovac, da obdrži letno sejo. Na je volitev. Pastir nadkozla za tajnika nekako takole: "Ker nihče drugi ni sposoben za čast no mesto tajnikovo, soglasno ža-meketajte in izvalite tegale o-berkozla, da zasede tron še za ono leto. Ima velike možgane, lepe rogove, brado kot pravi ko-zel, mekeče po notah in čika. Je nerodoviten, torej ne bo delal ikode v tujem zeljniku. Za plato mu dajmo 100 zeljnatih glav na leto". — Nadkozel pokima in zamekeče: "Pa bom ie eno leto. V družbi srak in strahov sera dobil službo, a šlo ni dru-kot da sem izpodrinil ovna veliko čredo. Delal bom samo za 66 krompirjev, kar je malo, a bom le tn in tam obliznil kaj mastnega. Mekeke f Govoril sem". Drugi kozel strese glavo in pozvoni z zvoncem na vrtu ter zahteva tudi saae kaj priboljška. Obljubili so mu 25 najlepših ko-renov in eno repo več na leto. Stara ovca protestira, ker nihče ne posluia njenega meketanja. To pa dolgoletno zaljubljenega kozliča tako užali, da zagrozi, da ne bo nikdar več odbornik. Svo-jo ovco pa tolaži : "Le čaksj, ljubica! Nikomur ne pokažem več poti na7 sočnato polje, kjer raste najlepša pesa. Sama se bova tam pasla". Mlada kožica prosi, naj se seja prekine, ker jo skomina po zeleni travi. Usmiljeni pastir zaklene sejo in požene čredo na pelo. Amen -— xxxx e Ve Torej je že vae zgailo! G. Trunk vprašuje, na kateri moralni podlagi ga obtožujem, da laže. Lej ga. Jureta! Ali je po vali morali pravilno, da človek laže in opravlja, da se kar kadi? K. T. R Katarji hajskaja k natif Jn Kutaraki skebski list namiguje, da najboljii katoliški argument proti aocialietom in svobo-domislecem je pest in morda ie nož ali revolver. Že v par slučajih je ta Hat pripomnil, ko amo poročali o nasilju katarskih pristale v (slučaj v Milwaukeeju itd.), da ao rdečkarji "dobili, kar so iskali". Indirektno se to pravi, da je bilo prav, da ao se njihovi pristali poslužili nasilja; obenem je bil to migljaj priata-iem za v bodoče. Ko je bil br. Spolar v Chicagu napaden v dvorani S. N. P. J. od pristala ku-tarske kUke, je kutaraki list zopet veselo poročal to vest in dodal svojo običajno pripombo* "dpolar je dobil, kar je Iskal." Prosveta je to prezrla, ker se nam je zdelo vse Skupaj prene-umno. Toda zdaj prihaja župnik J. M. Trunk s enako grožnjo. V njegovih vrsticah je naravnost poziv na krvavi boj! To je vzrok, da danes pribijamo ta najnovej-ii izbruh katoltike "Izobrazbe". Trunk pile: "SpMitelj (Krietl nam je sa» dal v rake tadl aseč. Ce hočete verska borbo Imeti, ja lahko Isaate, asi ae je s a te naj s! sapeennlte ( aal),4ai Tudi vi si zapomnite, da I ml se vas prav nič ne bojtmo, najmanj pa valih poeti! Povemo vam pa, da e pestmi in nasiljem sploh se ne bomo bojevali, ne toliko časa, dokler imamo svobodo tlaka ln dokler je raaum na aa!i strani. Pesti, nože in revolverje. Zadnjič sem opisal okolico LosIjSBn^&LÀIL'klïl mÄfÄri P«imKamo Anifi It h« S nekaj o SSSmS ffiJ^/WJfflW agi-ntih. K tistemu bi le moral |----- --- * Tak je l«vila -i^11*^0 naj bo previdna. Dne 29. novembra I. I. amo tu priataviti. da kdor hoče kaj ku-! ^rnîîki J ^ 99 «Wl pridružiti Steflijan- tastanovili socialistični klub s o- piti naj »e vedno aam prepriča. ^V™mZnT^ZmiS^ c*m deportujejo 'O"» nedržavljane, ki nosijo o- , da niso ogrožani rudarji v Indianf in ipinoi-^ J «^To ja lep nape*- jaka te niÄ ki je ÏÏSJZ Ä^iXTla G. Trunku ja traba čeetitatt drugI pa meata do Lee Angeleaa prepoto- j, ^katerimi drugimi druibeml v k*r Je tako moSka.dvlgnfl okr- ob. vavljeno zastavo. Sklicuje ae na p». Kriata. da je on dal meč v nji-pérja. ampak Wardova koapora- hove roka. V av. pismu pa stoji. . # _ , ,__I M . . dja. ki ima kontrole, se skala o- J* Kriet rekel: - Mâm frime krat razočasani. Morda bi »1 kdo rfTr^ se ail, be ■ aiifim pdfcsaiaar še prav malo sliiaM o dAvakl atrokavni or- ^^^****** v!» f ^f hJe [tbral mofM kna„i truat.Tstn^t IjiAtemu Je pa treba te rudarje vzdramiti, ttJ^Ï?^ Ä ÄÄ Ä Ä«!Ä sej. ki so vsako prvo nedeljo v u ob drgetih dopoldne. pr.-tiravajo v svoji hvali, da lavabije kupee. ki ae mnogo- ZDRAVSTVO Gluhota je večinoma pvepreč-I jI va. Podatki čikaškega zdravstva-nega departmenta pokazujejo, ds je izmed 150,000 zdravniško pregledanih šolskih otrok v Chicagu 8000 izmed njih trpelo na u-lesnih hibah in na več ali msnj gluhote. Približno 76 odsto vseh ušesnih slabosti pa se da preprečiti, kar pomenja, da imsmo mnogo nepotrebne gluhote. Zdravstveni komisar mests Chicaga navaja vzroke, ki oslab-iajo sluh: V splošnem se gluhota navadno pojavlja najprej v o-troških letih. Razlirjene in bolne bezgavke (tonsils) in otečeni adenoidi (gobice v grlu) često-krat povzročujejo uiesne slabo-atl in končno privedejo do gluhote. Skrlatica, osepnice (mes*-lea), navadni prehladi z nahodom in druge bolezni utegnejo tudi povzročiti slabost sluha. Tuje snovi, ki so prodrle v uho, «J vzrok mnogih sitnosti zlssti pri otrocih. Skoraj vsak predmet, od fižolov in steklenic do ičurkov, eo že kedaj mUH znotraj «*«« trok. Taki predmeti ne le ds o-vlrajo aluh, marveč utegnejo povzročiti tudi nevarno vnetje or-genov sa aluh in tadi stalno gluhoto. Tudi uieaao maslo, dssi J' naraven izloček v zunanji cevi uhlja, ee lahko nabere in stn» tako, da ovira aluh. Preprečitev gluhote je v ličnem odvisna od preprečitve «J-lezUivih bolezni sploh. OdstrsaJ-tev bolnih krneli, adenoidov i» drugih nosnih ovir utegnejo u^ preprečiti gluhoto. Kadarkoli* kdo pritoftnje radi ukobolja. treba obračati pažnjo na to. Mnor uisenih slabosti ns bi bik», s» bi se pazilo le v aačetaih »tanjah. Ako pa se ničesar as ^ slabo«t postaja čhn dalje vrfje. dokler ne nastane popolna hota. — F. L. L ft. _ AH Književna i aravflaa ^ ma aa s. ur* DELAVSKE NOVICE vm Iz Ji|Ml»fJ« tnijske Detroit, Mich. (F. P.) — V tem mestu se bo oktobra meseca vršila 46-letne konvencija Ameriške delavske federacije, zato je umestno malo opisati tukajšnje unijske razmere. Dejstvo je, da so tukajšnji delavci organizirani, v mnogih strokovnih unijah, vendar pa Detroit ni več tako unijsko mesto, kakor je bilo, predno se je začela razvijati ogrortna avtomobilska industrijo, ki ima odprto delavnico. Med 200,000 avtomobilskimi delavci jih je komaj 5% strokovno organiziranih. Ker kovinski oddelek Ameriške delavsko federacije zaenkrat še ne misli začeti kampanje za organiziranje delavcev v avtomobilskih tovarnah, imajo seve- m .. I I da vse druge organizacije odpr- f° bila železnica pod to polje za organiziranje. Neod- kontrol°' ¡sna industrijska unija, United tomobilska industrija brez dvoma v doglednem čaau unijonizi-rala. Stavkolemetvo jo draco. Trenton, N. J. (f. P.) —Tren-tonsko delavstvo — in delavstvo sploh — sedaj ve, kako drsgo je stavkolomstvo. Is tožbe, ki jo je zvezna vlada vložilo proti neki detektivski agenciji in ravnatelju vodnega oddelka Newyor-ške centralne železnice, jo razvidno, koliko jo stalo zlomljenjo stavke za čaaa zadnje vojne na imenovani železnici. W. Č. Gennerich od detektivske agencije in Reginald Fay, ravnatelj železniškega vodnega oddelka, sta obtoženo, do sta sle- porila s plačilno listi. To oe je A*Jlburéke |n reformis^čne zgodilo za Časa àvstovne to j ne, zvezno Automobile, Aircraft k Vehicle Workers, je začela ta mesec z velikopotezno kampanjo. Ta unija je imela veliko članstva pred kakimi petimi leti tako v Detroitu kakor v drugih avtomobilskih mestih. Zadnje čase pa je bila tako prizadeta kakor unije, ki spadajo pod federacijo, vendar pa se je vzdržala v Detroitu. V detroitskih avtomobilskih tovarnah je sedaj uposlenlh kakih 25.000 bivših unijskih rudarjev. V drugih industrijah in poklicih se razmere niso znatno spremenile v primeri s predvojno dobo. Uslužbenci poulične železnice so 100% organizirani. Šoferji in vozniki so po večini neorganizirani. Tiskarji so dobro organizirani, kakor tudi stav-binski delavci, edino mizarji stoje nekoliko na slabšem, to pa največ radi njih notranjih sporov. Lokalni list, "Detroit Labor News", povdarja, da so detroit- ski delavci v splošnem dobro organizirani, izvzemši avtomobilske industrije, izraža pa istočasno prepričanje, da se bo tudi av- Vlada je predložila pisma, k jih je pidal Fay Gennerich, iz katerih je razvidno število stavko» lomccV, ki so bili najeti, Ha zlomijo stavko železniških delov cev, ki so zaposleni z blagom, namenjenim za prekomorske kraje, katerega mora železnica spravi ti iz vagonov na ladje. Vlada »e* veda ne toži omenjenih dveh ker sta s stovkolomci skušala zatreti stavko organiziranih delavcev, temveč radi tega, ker je iz predloženih pisem razvidno, da sta imenovana dva vlekla plače za delavce, ki Sploh niso bili na plačilrii listi — torej za slamnate stavkotomce. Železniška družba je plačala Ascher detek tivski agenciji, ki je dobavljala stavkolomce, »m,000, ko Jo bil štrajk končan. Zvezna vlada je poravnala to vsoto, sedaj pa pravi, da je previsoka. Zvezna vlada kajpada no protestira proti temu, ker jo morala plačati za zlom stavke, kajti vsakemu delavcu je dobro znano, da je kapitalistična vlada vse prej kot prijaz&a organiziranemu delavstvu ; ampak vladi se zdi, da Je bil tisti izdatek za stavkolom stvo vendar malo pretiran. ZDRAVSTVENI DEPART« MENT ZAPLENIL ZMRZNJENA JAJCA. Zaseženih je bilo dva in petdeset ton te packarijo. Chicago, III. — Zdravstveni depurtment je zasegel dva in petdeset ton zmrznjenih jajc, kemičarji so pa dobili nalogo, da preiščejo to packarijo, če je u-žitna za ljudi. Zdravstveni departmont je pričel preiskovati kokošja jajca, ko je izvedel, da je pokvarjenih približno šestdeset odstotkov ja-jec, ki se prodajajo pokom in Hladščičarjem. V skladiščih je bilo 8,471 zapečatenih posOd, Id so držale po trideset funtov 2mrz-njenih jajec. Od teh jo bilo 96 posod zapečatenih v Kitaj u. —■ ZAPUŠČENA ZLATA ŽILA ODKRITA. San Bernardino, Cat — V bliž-njih gorah, nasvaaih Kramer Hills. je bila odkrita bogata zlata žila, ki je čakala na odkritje celih osemindvajset let. V skalo, ki je zakrivala žilo, so bile že zvrtane luknje zo zadnji strel, k> bi odkrU zlato. leta 1898 je Austin Burcham zvrtal štirideset čevljev globok rov na mestu, kjer Je bila sedaj z/no razstrelbo razkrita zlata *ila. Burcham je kopal zlato rudo na nekem drugem kraju, in so Um naleteli na veliko bo* gastvo, je enostavno prenehal vrtati v Krarnerskom gričevju. Kd Herkelrath Jo pred kratkim naletel na tiati zapuščeni rov ter ga je preiskal. Radoveden )* bil. kaj bi odkril, če bi bil od-n li*ti strel, ki jo bil že izvrtan. Nabasal j« smodnik In spro-In tako je bila odkrita zlata Ma, vredna $1|000 sa tono. Kajpada so takoj začeli prihajati v tisto okolico ljudje fo v«eh krajev. Sedaj______ daleč naokrov že zaaedenl. VATIKANSKE NOVICE. porotnikom se povišajo dnevnici. Waahinstaa, D. f»**nik H. C. — J« Kon- ga leta so banditTvdrl? v vati» kansko blagajno v baziliki sv. Petra. Roparji najbrže ijiso ver jeli svojim duhovnikom, da je papež velik revček in da je radi tega treba za tega ubogega va* tikanskega revčka prispevati Petrov novčič. Ko so vdrli v zaklad niče, so se ti banditl prepričali, da papež v resnici ni reven, kajti našli so tam nakopičene veli kanske zaklade. (Sveto pismo pravi, da se ne sme nabirati za* kladov na tem svetu, smpak ta sveta zapoved seveda ne velja sa 'očeta vsega človeštva'). Banditi so odaesN dragocenosti v vrednosti |50,000. Svojega svetega plena pa niso doilgo uživali, kajti kmalu so bili v rokah pravice. Te dni so stali pred sodnim stolom; pet jih je bilo spoznanih krivim in so bili obsojeni v ječo, sedem jih jo po bilo oproščenih, kar ni bilo proti nJim zadostnih dokazov. t* • f Junija meseca se bo vršil v Chicagu evharistlčni (to je, propagandni) kongres. Vatikan se jo spomnil, d* bi troba to stvar na kak način ¿oslaviti tudi v večnem mestu Rimu. Kaj ko bi oo sezidala spominska cerkev? Dobro, pa Jo sezidajmo. Ampak tudi bogu na čast postavljeni templji stanejo denar, in tako je Vatikan otvoril zbirko milodarov in prispevkov za zgradnjo te cerkve. Da bi Vatfkhn posegel v svojo nikdar polne blagajna, mu niti na misel ne pride. Naj plačajo ta novo cerkev verniki, Če so tako trapasti. — Cerkev bodo postavili na takem kraju, da Jo bo papež lahko vodno videl. Ia ko Jo bo glodal, se bo lahko v duhu pogovarjal in igral z ustanoviteljico nunskega roda. Kajti ta nova cerkev- ko posvečena sveti Julijani Falconieri. k g d<>lar j i "»višajo "v na d. C — Samo-tožniški strojevodje so obvesti!» ■M, stavil tukajšnje slavMaske podjetni-se zveznim porotni- k«, «la zastavkajo, ako ae dovo-o daovašso od tre* »i<> dvanajst dolarjev mezde na dan. Stavka pričaš dae L aprila, ako ao bo do toga daeva na zahteva. Zdaj dolarjev dnevne •«»bil za »Trunk'1 DEBATE O VERAH IN SKI POLITIKI. VER- Zanimlva statistika priznanih In toteriranih verobpovedi v Ju-goolavijl. — Katoliki imajo aboolatno in relaUvno največ duhovnikov. Belgrad, dne S. maMa, — IH današnji skupščinski seji se je pričela podrobna razprava o proračunu ministrstva ver. Minister ver Miša Trifunovič je v ovojem ekspozeju podal pregled priznanih in toleriranih veroizpovedi v naši državi. Priznana so pravoslavna, katoliška rimskega in grško-unijatsksga obreda, starokatoliška, izlamska, evangeljaka ali protoatantov izpovedi, nemška luteranska Izraelitska vera sefardljskega, eškenaškega in ortodoksne-ga obreda, nadalje baptisti ia menoniti. Imamo torej trinajst priznanih ver. Tolerirane vere so nazarenska, adventistična in metodlstična. Obrodi teh veroizpovedi se smejo izvrševati okviru družine. OMaet je bila prisiljena nastopiti proti naza-rencem, ki nočejo nositi orožja in se branijo v vojaški službi prisege. Statistika veroispovedl je sledeča: pravoslavnih je 5,602. 267 (4«.« odst.) s 2568 svečeniki. rimskih katolikov 4,786.154 (39.4 odst.) s 8248 duhovniki, u nijatov 41,697 (0.4 odst.) s 84 duhovniki, starokatolikov je malo in o njih še ni točnih podatkov, protestantov je 216.847 (1.8 odst). s 185 duhovniki, mu slimanov 1,887.687 (11.1 odst.) s 1100 duhovniki, Židov 94.169 (0.6 odst.) s 94 duhovniki, pri nadnikov ostalih konfeslj pa je 17 tisoč 686 (0.2). Razen tega je 2000 oseb, katerih konfesija se nI mogla ugotoviti. V debati je posl. dr. Božala (HFSS) napadal Beograd; češ, da hoče Hrvate popravoslaviti Ministru ver očita, da tolerira v beograjskih listih širjenje ver ske mržnje. Minister Trifunovič je ostro zavračal Bazalove trdi tve. Govorila sta še posl. Orol in Kraft, nakar je bila dopoldan* eka soja zaključena 'Popoldne je najprej govoril poslanec Klekl (kler.), ki je trdil, da je predvsem minister za vere kriv današnjemu nerazpo-oženju napram katoliškemu živ ju v naši državi. Minister dela proti katolikom. Krono je postavil s tem, da ni sprejel kato* iških škofov, ko so bili v Beo-gradu. Posl. Orga Angjelinovič (david.) smatra, da je pri vera sinonim za plemensko raz* predelitev. Zato bi so pri nas ne smela izvesti ločitev cerkve od države. Potrebno je, da se čim prej uredijo odnošajl napram ka-oliški cerkvi s konkordatom. Zameri vladi, da*do danes nimamo mterkonfesijonalnega zako-L Minister za vere Trifunovič iz* avlja, da so zakoni o verskih od-nošajih 2e izdelujejo. Najprej bo predložen zakon o ureditvi odnoSajev katoliško cerkve na* pram državi. Nato govori o do* ikatnem položaju katoliške veroizpovedi v odnosu napram pra* voslavju, ki je prod leti bilo dr* žavna vera kraljevino Srbijo. Katoličani so silno občutljivi, vendar se bd vso lepo uredilo. Zemljoradnik Joca Jovanovlč u* gotavlja, da imamo mnogo vla* dlk, pa malo dobrih svečenikov, Zahteva, da se verski odnošajl v naši državi uredijo. Obžaluje napad Stjepana Radiča na nun* olja Pellegrlnettija. Zahteva, da ee čimprej sprejme konkordat. ■ svojega govora brani stališče dr. Krafta glede nemško manjšine. Nemci bodo jutri vstopili v Zvezo narodov In tam |ot prvo vprašanje fprošili vpra* Šaaje narodnih manjAin. Prlbi* čovič: Ali dajo Nemčija narodnim manjšinam eao, kar potre* bujojor Jovaaovlč: Dajmo Kom-■ ml prvi, potem bomo ml ime* polno pravico, da zahtevamo ono, kar nam pripada. Priblčo-vIč: Oni imajo vso, kar potreba- delavci v glavnem mostu zahtevajo, da se njih povito od |M0 aa $10, deiovci, ki delajo v organiziranih delavnicah, sahtevajo oa dolar povilaaja mezde aa i. Betonski ddevd pa zahtevajo po dv* Jetsspal povišanje aa dan. PR08VEfA' jejo, Imajo Solo V ovojem jeziku 1 Končno je govoril še klerikalec Skulj, nakar jo btla seja sildju-čena ob 8.$0 ter prihodnja napovedana za Jutri dopoldne Ob 9. Po proračunu ministrstva sa vere pride na vrsto proračun ministrstva sa notranje stvari. Nesrečna nezakonska mati. — Julijana Zaleznik, 42 let stara delavka v Trbižu pri Ljubnem, je porodila dno 12. novembra 1925. nesakonskoga otroka, ki je dobil pri k^stu ime Stanko. Bivala je pri Heleni Vodušek v Eadmirju od poroda do 22. decembra, ko je odšla s svojim o-trokom, češi da Jo poklicana na lupanatvo v Bočni. Zvečer tega dne Je prišla k Uti Firšt v Zg. Pob režah in proada sa prenočišče. Zvečer je rekla gospodinji, "danes bo pa smrt", in mialila s tem na otroka, ki jo bil zelo slab. Gospodinja jo previla otroka v toplo perilo, nakar si je dete kmalu opomoglo. Drugi dan po-poldne je odšla ia ss podala proti Orušovljam. Pred Grušovlja-ml je vrgla otroka raz Kolenčevk brvi v močno aaraotlo Savinjo, kjer je doto utonilo. Trupla vslic marljivemu iskanju orožništva niso mogli najti. Zaleznikova je dfcjanjc priznala, a se tagfcvar jata, da je to storila v obupu in zmedenosti, ker je bila brez vseh sredstev in službe in se t otrokom ni vedla kam obrniti. Prod njo lo temna bodočnost, ti katere ni mogla najtt Izhoda. Oče otroka je prišel ob porodu samo enkrat k njej, ji prinesel 20 Din, liter vina, nekaj č^Ja ln kruha, a se ni za njo dalje brigal. Kakor trdi on sam kot priča, ji je obljubil zakon, kar pa ona zanika. Senat je atavil porotnikom sa* mo eno vprašanje radi umora, katero so pa ti saaikali in je bila Zaleznik nato oproščena. Ze is načine, kako se je ona zahvaljevala senatuogo-relo do tal z vsemi zalogami sena, slame in tudi lita, ki ss js nahajalo v kašči. Došlim ga-silcem so Ja poeročilo rešiti le živino in z velikanskimi napori lokal iziratl požar, 'tako, da jo ostalo vsaj stanovanjsko j>oslop-je nedotaknjeno. 2alibog pa Je požar zahteval tudi dve človeški žrtvi. V gospodarskem poelopju sta postala namreč žrtev plamena tudi dva Znidaričeva otroka v starosti in S let. Na pogorišču so našli popolnoma izogljeneia trupla MAMMJlnlli MilKI K mi nesrecnin otrocicev. Kako Jo prišlo do te strašne nesrečo, še M dognano. Domneva pa se, da sta otroka, ki nista bila dovolj pod nadsorstvom, priSla do vftigallc, sa s Istimi grala pri slamnati kopici in sonetna požar, Ko sta videla, da e bila kopica naenkrat v plamenu, sta so toga najbrže tako u strailla, da Sta se iz streho pred stariH skrila v gospodarsko poslopje, stoječe v bližini 101r aal šla tamkaj patom strašne smrt ne da M jima mogel kdo pravo- i rotovo taifnihče ni vediMa sta sa tamkaj skrila, Jotlka. 28-ietni Marko Ker-ančlč od Kodretov al Je prereral ile na rokl^ ker je Ml Jetlčen in kar ga nI marala mladenka, v katero Je Ml zaljubljen, boš radi bo* £ Samomor je izvršil v hipnem rooburjenju. ka. Spomladansko zasedanje mariborskega porotnega sodlSča Je pričelo s razpravo proti Zllotnl služkinji Prsnči-škl Sflee radi detomors. ftllčeva Jo služIla v VKomereih zo deklo In prišla v pustnem času lanskega leta v drugI stan. Svojo nosečnost pa Je solo skrbno prikrivala. tako da Jo njena gospodinjo celo mislila, da je samo bolno in jI Ja zato svetova la. noj se da preiskati od Zdravnikov. ftllčeva Ja to tudi obljubila, vendar pa nI šla alti k zdrsvnlku, niti k babici. V noči na IS. novembre Je nenadoma porodila novorojen- čka, ki go je odnesla takoj po porodu v svinjsko kuhinjo ia ga položila v kotel na vročo repo s obrazom navzdol, tako da se je otrok zadušil. Posrečilo ¡>a bi ae ji celo prikriti grozni zločin, da je nI izdal domači hlapec Konrad Kocbek, ki je opozoril svojega gospodarja, da je allšal ponoči jok otroka. Obdolženka se je zagovarjala, da je bila v kritičnem trenotku silno razburjena in tako zmedena, da sploh ne ve, ali je otrok pri rojstvu Živel ali ne. Tudi ne ve, kako ga je spravila v kotel z vročo vodo. Na podlagi izreka porotnikov je bila šil$eva obsojena na ono leto tejUte Ječo. ÊÊtk xa tavata dalav-ttimlarJa laaaraarJt Koliko I)«« lahki iivi na I - - 1HI1, • , i" iiiif Trm Profesor dr. Albreht Penck, ki predava na borllaaki univerzi zemljepisje, jo to dni nastopil v pruski akademiji znanosti pred izbranim občinstvom ter je go* voril o obljudenostl našega planeta. Poglavitno vprašanje, ki ga je razmotrlval, so je glasilo: Za koliko ljudi Je prostora na zemlji? Po njegovi sodbi je na našem planetu mosta sa celih 8 milijard ljudi. Ce bi izkoristili vse mož* nosti, ki nam jih nudi Življenje, bi lahko naselili na vsakem kvadratnem kilometru po 68 ljudi. In še vedno se nam bo sdelo, da je na zemlji doetl praznine. Profesor pa je računa) tudi s to možnostjo, ker mu nI ušlo, da 40 odst. kopnega tvori tako osem-lje, na katerem je življenju skoraj Izključeno: puščave in stepe. Le najbolj rodovitno kraje 6i bilo treba naseliti, tako, da bi prišlo 90 prebivalcev na kvadratni kilometer. Število ljudi, ki šive donos na zemlji, znaša jedva 1 milijardo In 800.000,000 oseb. To je torej ena četrtina tega, kar bi zemlja lahko preživela. Ce bi se pa človeštvo množilo še nadalje tako, kakor eo množi zadnje stoletje, bi potrebovali samo par sto let ln zemlja bi doaegla maksimalno število ljudi, ki bi jih še bila v stanu preživeti. V ostalem pa jo treba pripomniti, da Je število prebivalstva v kulturnih deželah že daloč previsoko Narodi, ki se težko prehranjujejo, so sačeli omejevati porode Ozemlja, ki bi lahko prehrani la mnogo več ljudi, kakor jih preživljajo, so tropični kraji. Primer otoka Jave nam kaže, da prenesojo tropične dežele zelo gosto obljudenost, samo Žal, da je avtohtono prebivalstvo za to liko obljudenost nezmožno, belo pleme pa no pfonese težkih kll-matlčnlh pogojev v teh krajih. Vsekakor pa bi morali belokožc\ paziti na to, da se poetopoma pri vadijo na vse zahteve tropičnih ozemelj. Naseljevati bi se morali najprej v amazonskem o-zemiju, na področju Konga, v srednji in južni Ameriki In v južni Afriki, Ur bi morali skušati od gsnoraoljo do generacije premagati oviro, ki jim danes branijo vstop v to dežele, V Južni Ameriki živi n. pr. danes ssmo 7 milijonov duš. 2i vi jonski po troji pa so taki, da bi se to število lahko pomnožilo In doeeglo število dveh milijarde Pomanjkanje papirja v Rusiji. —Vsled pomanjkanja papirja Je sov jot za trgovino ia Industrijo imel posebno sejb. Povečati nameravajo rueko papirno ladus-trijo, a uvos papirja Is laosem-stva še bolj omejiti. Priprave sa voooekolekl slet v Pragi so v hitrem toku. Ptoetor ss S. Slot bo valil kot kateri do-sedoajl, kekor bo tudi letošnji zlet večji kot kdaj prej. Prod* hodne svečanosti ee bodo vršile od S. do 7. Junija. 18. in 19. Junija ter 17., It. Jn 20. junija. Glavne slavnostl pa bodo od 28. junija do S. julija, flokolsko Izložba to odprta dno S. Junija. I'»l)«ki monarh krt I so čedalje številnejši. Pri letoSnjlh volitvah so po napovedih gotovi 80 msndatov. Na Poljskem so tri monsrhietičn* skupino, 1. je ns čelu bivši maršal nemškega državnega sveta, 2. Jo tabor poljskih monarh istov, 8. pe Je mo narhlstlčna grupa, ki Ima sede« samostanskem Constohovu Pri volitvah na* topi JS te mooer-histlčae grupe skupno. Federalni urad za delavsko statistiko j6 ravnokar priobči izid preiskave o urnih mesdah ta navadne delavce (common lobor) v raznih industrijah Združenih držav. Preiskava se qmejuje na sa-četne mezde, t. j na mezde, ki se plačujejo novozapoštenim neisur-jenim odraslim delavcem moškega spola, gopopadene so važne Industrije, ki zapoalujejo znatno. število navadnih delavcev. \ svrho te študije so pregledal mesde S6.276 navadnih delavcev. Povprečna mezda sa vse industrije skupaj Je bila (dne 1, j nuarja 1026) 40.8 oontov na uro. Najnižja mezda je bila IS centov in najvišja 68.5 centov. Najvišjo povprečno mesdo najdemo v in duatriji sa raflniranjo petroleja ; za njo prilisja avtomobilska industrija. Najnižja povprečne meada se plačuje v lesni industriji (v žepih), V industriji rafiniranja petroleja se najvišje mesde (82 cen tov) izplačujejo ob Pacifiku povprečna mezda sa vse Zdru žene države snaša 49.1 oontov. Najvišje mesdo v avtomobilski industriji ee izplačujejo v paci-fičnem im srodnje-atlantekem delu dešele (66 in 48.8 centov ns uro), dočim sa vso Združene države povprečna mesda navadnih delavcev v tej industriji snaša 46.6 oentov. 40.7 centov Je povprečna mesda v manufakturi usnja, 40.5 v industriji papirja in 86.7 centov v livarnah in stro-jarnleah. Povprečna mezda navadnih delavcev v'lesn! industri ji jo 80.6 oentov na uro tn oega od 20 do 40 centov na uro. ZaNlutki rudarjev. V bltumlnosnem premogovni štvu so bistveno taposlene tri vrste delavcev t Prempgarji ns roko ali kramp (hsnd or pick miners), premogarji ns stroj (machine miners) in naklsdsčl na roko (hand loaders). TI de-lavoi so navadno plačani toliko sa vsako tono (2000 funtov) Is-kopa (run-of-mine coal), namreč premoga, kakršen je bil ravnokar izkopan, s drugimi primoe-mi (slack) vrsd. Tskosvanl "machine miners" IzpodkopavaJo premog s strojem, Ko js stroj izpodrezsl premog in ga Je razstretba odtrgala It plasti, nskladaši nakldavsjo premog na voiftke. Premogarji na roko ali kramp pa ispodkopavs-jo premog i krampom, ga razstrelijo In S^dna rova gs nakladajo na votlčke. Poročila ta I. 1924 navajajo 619,604 delstSev v bituminoznlh premogovnikih. Prelsksvs ursda ta delavsko statistiko se ras teza na 28% teh delavcev širom vseh Združenih držav, namreč [4.601 IA ns 124.691 * delavcev v podtem-lju in 16,028 delavcev na površini. Zoslužkl so bili ti-le: 61,986 nakladačev na roko je delalo povprečno 68.8 ur v dveh tednih In v sssiužllo povprečno 81.1 centov na uro. NsjsISJI ta* nlužek Jo bQ v Alabami (49.2 oentov) In najvišji v Illlnolsu (nekaj čes $1). Zaslužili sa povprečno $6*2 na dan (od 8.86 v Tennessoe do $S>76 v Illlnolsu) Ali premogsrjl redkokdaj Imajo rodno delo. Povprečni polno-mesečni zaslužek Ja Ml ta nakla* dače |61.29 In |68.06 ta premo* ssrj/na roko in kramp. Ceni ee, ds povprečni letni ssslužek pre-mogarjev In nskladačov v gledanih krojih Je tnašal $1800. Povprečno so delali 198.2 dni na leto. Zoslašfcl mornarjev. Poročilo federalnega urada ta plovbo itkasaje povprečno mesečno mesdo ameriških mornarjev na trgovskih iadjsh, V mesecu Januarju 1926 so glavni ma* Šinistl (ehiof ongineers) ns ameriških privatnih ladjah dobivell H>\ i>r<-cno po $276 na moeee In no ladjah Bhipping bosrds po $274. Povprečne plače prvih ofi* drjev (flrsl mate) so segalo od $176 do $186. Nevedni mornarji ao dobivali od $44 do $47 ka mo* see. Povprečna plača kurjače v je znašala od $62 do $66. — f. l i. _ mmmmmmtmrnmmmmmmm Oi M Ri la od I ne ti vek ene- koagresnik Fordney breme iu na (Odgovori Johal — It posl da kongresnik pride o stvari kar je prišel v da je porabil vea pomoč farmar J eno tretjino pridelke. bila v tem, da bi kom s farm da bi m< procentov in ja,* Kongres ne, ki bodo ke dobičke ia ju večji dele«, Da v#m lažja opiSa aeeaako, pravno | navaja v svoj McCumberJev di katerega ženih drŽav 000 več ta Največje farmarji in Tako Js tudi »ukon naložil 000,000 več de na ramena marjev, obenem omogočili v jetnikom, da vili 21,000,000,000 bi bik» pra prišlo na veaka $8000 vsako leto orsvi, da vsaki dan kup od rasn|^Brsklh n podjetniških ksJ bi ga torej dobil, ko vss v Co premislite to ahko odgovorita. uje bi prid velik Toliko ruskih Izložb gotovo še al bilo nikoli, kot Jih bo lotos. Trgovinski ifimlaarljat v Moskvi jo sklenil prirediti stalne izložbo svojih izdelkov v Berlinu. Pori-su. Milanu, l^mdonu, fttokholmu. Carigradu, Atenah. Tokiju. na Dunaju in drugod. vaa Število znaša po ugotovitvi a bruarja M25. TI so sani v stranki. V vsaj ItaHjTje vpiaanih v stranki 4M.00*. Sto* vilo v faiistovsklk Tfmtlkatlh vpisanih znaša 1,1 Jo od teh 100.080 število kaže, da stanja Julijski Krsjlni nikakor nI tako sijajno, kskor sicer ferlŠa fašl-stovski voditelji, flindilcaftf so še šibki. Teko Jo. da v daSoll provladujejap sivi" in fašisti (majs^^tp. da, da gospodujejo INFLUENOJI Najboljše flasari Je, ds grlo s HKVKRA*S SOL. Kablu to tudi ust In to čiščeaji toga, da imala svež trsk skosi. stanlte v postelji la VERAH COLD la LETK redno. Co Ja zraven, tedaj i B V coucii hmmM— I s ton rokah Imala stvo proti na pile |lh pri r € Paal MBl*eertttai DMfiJMTM *» — Kam naj pošljem prstan? ie vprašal draguljar. J _>N» moj dom", bi bila ako-raj rekla mlada. Heg.ntna dama. toda Pierre je dejal z odločnim glasom: - ' ... — V moj urad. 8, rue ToulUer. — Pofcljem \am ga jutri dopoldne, je dejal prodajalec in aa globoko priklonil. Ko sta spet sedla v avtomobil, ee je Sonja kakor mlada mačka stisnila k svojemu prijatelja in mu dejala t hvaležnim glaSom: — Kako te imam rada, dragi moj! Nifl mi mogel napraviti večjega veselja, kakor podariti mi ta safir u novo leto* Pierre se je nasmehljal, kajti bil je zadovoljen. NI obžaloval, da je kupil svoji mali prijateljici tako dragoceno darilo. — Toda olajšan si za lepo vsoto, je nadaljevala mlada Rusinja malo zmedeno. — Malenkost, napravil sem taborno kupii jo... ..iaH — Nsprsvi Ae več kupčij taks vrste, mu je svetovals smehljaje, in kupi mi za prstanom ogr lico. —Potem ps zapestnico, dvo- je dostavil, vee navdušen pri pogledu na srčkano prijateljico, ki ga je ie tretji mesec vsega oerečevala. Pri tam si je mislil: — Srečo imam, da js moja lena tako skromna. Slednjič ee je avto ustavil v veliki aveniji pred vilo, v kateri je stanovala Sonja, in ki Pierrea v ničemer ni opominjala na njegovo zakonsko stanovanje. — Stopiš z menoj? je dejala Soaja vabeče. — Na ialoet, na, alušba .. • — Telefoniraj v pisarno, da si zbolel. — Nemogoče i In vendar , • . ne počutim ee dobro, je priznal (n potegnil z roko preko čela. — Ni čuda, pri tem mrazu in enegu ... Pazi, da ee ne prehls-diŠ, srček, mu je dajala skrbno ln mu še bolj ovila njegov volneni šal okoli vratu. Pa ne pozabi, da to pričakujem jutri I — ¿eni sem ie dejal, da kosim skupno s tovariši is pisarne. — Lepi tovariši! Veeelo je zazvenel njen zvonki ameb in lahnih korakov je odhitela po tlaku v svojem eobolo-vem kožuhu, ki je ispuhteval težak, opojen parfum, Pierre je nato dal vozniku takelja naslov svojega etanova- Tovariš Severin L Spisal Ivan (Nsdsljevsaje.) "Ne skrivajo noto v levici, ko podajajo desnico." Spogledala sta se, nato eta se obadva za-smejala. "Ce bi kdo slišal, bi naaadnjs res sodil, ds imam bodo misel v srcu!" jo rekel Severin. "Ce bi kdo slišal, bi nasadnje ree mislil, da skrivsm not v levici I" je rekel Ksenofon. Severin se js domislil: ui. "Sej nisem prišel k tebi, ds bi se prerekala ns tak zavrsten načini Ali veš, kaj sem ti prinesel? Karto za Ronacherja: tam pleše Cleo de Merode. ljubica Leopoldovs in drugih ime-nitnikov. U zdavnaj si rekel, ds bi Jo rsd videl; oglej sijor Ksenofon je iztegnil roko, ps Jo Js umsk- nll. "Vrsg vedi — kekor da mi je potrkalo na senca: ne hodi! Ali zaklel eem ee, da jo vidim, predno umrjem; pa pojdeml Daj karto lH Severin je bil vee veael ln razpoeajen. "Pa še tega ti nleem povedal, da eem bogat kakor nikoli I Nocoj bova pila šampanjca, Clei na čast in ienskam njene sorte! Prave ienske eo le tiste, ki so is ljubezni napravile umetnoet. Doslej ivs glodala le pošteni in pueti vsakdanji kruh, kvsčjemu če eva uživala žalosten dlletan-tlzem ... oglej va si še umetnost!" "Kdo bi ti bil prisodil tako učenoet!" ee je Čudil Ksenofon. "Zmerom ee ml Je zdelo, da je tvoja solidns suknja le kuta ns vrsgovih plečih!" Teko sta se napotila, obadva prešerna In uživanje tel j na. Cleo de Merode Je plesala šele ob enajstih zvečer, do ensjstlh pa se je Ksenofon napil šampanjca, ds je bil zarlpel v obraz. Ko je ple-ealka napravila svoj sadnji sladki poklon, se je Ksenofon nagnil do 8everina. "Koliko denarja imaš?" "Ce jih maraš, sto forintov." "Premslo Jo! Za sto forintov bi mi še mezinca ne pokazala ... Tisto je res, kar si rekel o umetnosti. Tvoja nevesta, na primer, Je prav čedna tensks in rad Jo imam. AH, ne zameri, ona je kskor kmotskl fant, ki so ukvarja s slikanjem: talent Je očitan, dela njegova pa eo smeftne spake. ne, umotvori. Kakor v umetnosti, tako je v ljubezni — talent Je takorekoč postranska stvar, poglavitno pa je dobra šola, vcibano oko in plemenit okus . .. Ce bi bila ta ienska. ki je tam plesala. Še tako grda: ena aa-ma njens kretnja je lepša in bolj zapeljiva nego sedmero tvojih nevest!" "Skoraj da sem te tudi jaz tako pomislil!" je rekel Severin. 'Toda glej. jaz sem tako navaden flo\ek, da rajši ne gledam na pot. o kateri \ noči, že blizu jutra, sta se vračala domov. Ksenofon je dolgo molčal, naposled Je rekel s tetkim jenkom: "Zdi se mi, da sem te talil . . . tako se mi zdi. Alt kje. k.«ko in s katero besedo, ne vem... Red, če vt-S, . ato da pokleknem v ta cestni prah .. "Kaj *e ti sanja?" ae je »mejal Severin. "Prav mi mr nisi žalil!" "Ce je tako . . . Glej, to\arii Severin, daj mi tl«tih sto forintov!" "Na jih"' Poslovila >ta se v temni ulici; Severin je glede! za njim. dokler nI omahovaje izglnM v noč. vin. Srd dni povreti je Se\erla trkal In tvonil pri Ksmotonu; sedmi dan pa ae Je prikazal pri ajem Ksenofon aam. Prišel je, nič ni pozdravil, a pokrito k lavo je hodil po izbi od zida do zida Vee siv in »t*r je bil v obrai. • Po« ta i je pred Severinom, u-tna so se mu Žreais v njegovih očeh je bilo brezmejno m>. tJšštN.. _____ ____ nja in ee naslonil ne. Tu je ¿1 le čutil, glavo in da bo gotovo dobil hri-po sa tri tedne, kakor vsako zimo. Njegove soproge Suzane ni bilo doma. Takoj je legel v posteljo. Ko ee je Suzana vrnila, je dla k postelji svojega moža. I-mela je ves nsjboljše lastnosti bolniške strežnice, bila je tiha, skromna in potrpežljiva. Ce Jo je rlovek videl, si je mislil, da je deklo z dežele. O življenju ni i-mela pojma. In niti ssnjalo se ji ni, da Pierre ni bil z njo ma zadovoljen. Morda bi * bila brez ljubosumnosti sprejela novico, da jo vara. 2ivela sta bratovako drug poleg drugega, brez viharjev in bres ljubezni. Pierreovo zdrsvje je bila adlna skrb mlade žene. — Nič hudega mi ni, jo je skušal pomiriti. Vendar ps ga Je za več dni mrzlica priklenila na poeteljo. Suzana se nI genils od njega: noeila mu je hrano, zdravila in čaj. Mislil ai je, ds je sicer imenitno, imeti divno prijateljico, da pa v gotovem čaau tudi ni napačno, biti v oskrbi pozorne soproge. Ces dvs dni je telotoniral Pierrov tajnik iz pisarne. ■ ■■ ..... "TI.., toveriš Severin... povej mi kar na-ravnoet." "Kaj da bi ti povedal?" se je prijazno nasmehnil Severin. Takrat ga Je Ksenofon prijel za obedve remi, privzdignil gs kakor otroka ter ga treščil na tla. Severin se Js s čelom udsril ob mizo, te-nek curek krvi se mu je vil preko lica. Ni zakričal, niti začudil se ni; vstal Je počasi, bled je bil, sli smehljsl se je. "Zdi se mi," Je rekel, "zdi se mi, toveriš Keenofon, da bi beeeds prav toliko Izdala kakor peet!" Ksenofon je stal sredi izbe, vee trepetajoč. Nato je legel na divan, skril je obraz in je ihtel. Severin je otopi! k njemu, ekionil ee je nad kodrasto glavo njegovo kakor mati nad otrokom. 'Tovariš Ksenofon, žalil si me, jaz pa sem ti odpustil, Še predno ei me žalil! Ko ei stopil v izbo, sem vedel, da ti je hudo pri ercu... in da bi udaril v ogledalo, Če bi bilo pred teboj; tako pa si udaril mene. Zakaj bi ne udaril, če ti je srce olajšano ln duša potolažena? Jaz, recimo, če bi jaz bil tako potrt, tolažbe potreben.... zdajle, ko ležiš pred menoj, bi te lahko zabodel med pleča .. ." Ves truden ss je vzdignil Ksenofon in je pogledal Severinu v oči. "Dsj, stori!" Severin ps mu je ponudil obedve roki. "Ali se ti blede, tovariš, prijatelj? Kaj Je stopilo med naju ... kakžns senca je med tvojim In mojim eroem? Kdaj ee je vzdignila, odkod je prišla?... Zdaj eva se pogovorila — jaz z besedo, ti s pestjo, pa bodi vse med nama, kakor Je bilo..." Keenofon nI stisnil ponujenih rok. "Ksj prsviš, kej sem storil s tistim tvojim stotakom? Zapravil sem ga s takimi ženskami, ki bi jih trossn še od dsleč ne pogledsl. Ali te-' gs bi ml ne bilo še teko žsl; storil sem že veliko neumnosti, zakaj bi že take ne? Toda — začutil sem in natanko vem, da sem trežčil v brez-dno, iz katersgs se ne izkopljem nikoli več. In tudi to vem, kdo ds me je pshnil v to brezdno. In vem, čemu me Je pahnil . . . Prišel sem, da te ubijem, ali še za ta posel nisem več. Zbogom!" Severin je stopil pred duri in jc iztegnil roko. "Zares se ti blede! . . . Takega te ne Izpustim. bilo bi greh! Ali ostani pri meni, aH poj-dem s teboj!" "Kaj ml Je v očeh zapisano, kam in kaj da mislim?" * "Zapisano ti jc!" "Pa misliš, da bi resnično šel?" "Slo jih Je že mnogo,.." "Jas pa bi v zanki kričal na pomagaj, če bi se dalo. k Stori s menoj, kakor te je volja!" Pozno v jutro je Severin naložil svojega tovariša na voz ter ga je spremil do doma. IX. Severin jo naznanil Olgi, da je preložil poroko do jeaeni. Olga je molčala, solse eo ji tekle po licih. Ko se je poslavljal, je še ukazal: "Pripravi nocoj vina ln žganja . . . veliko iganja! Imela bova goeta, ki ga poznaš." Olga je vzkliknile od straha. "Ne... nJega ne!" "Rekel eem, da pripravi vina in žganja, pa glej. da se ti solse ne bodo poznale!" Ko je stal že na pragu, je prihitela za njim' in je sklenila roke pred obrazom. "Usmili ao ga . . . prlzanesi mu!" Severin Je molčal in je šel. > Napotil se Je nsravnoat k svojemu tovart-šu. Stopal je po prstih, da bi lesene stopnice ne Akripsle; dolgo Je stal pred durmi ter je po-akišal. Iz izbe so ae glasili težki koraki; tudi bc-Nede je aliAal Severin; zdelo ee mu je. da Je kle-teV in molitev, oboje hkreti. Potrkal je; koraki so utihnili. "Kdo Je?" «t "Severin!" "CuJ. Severin: odprem ti! AH z levico bom ritfbiral, v desnici pa držim bodaice . . . tisto s ««rebrnim ročnikom. saj ga poznaš. Moje edino bogastvo je. vee drugo sem zapil. Hranil sem zase to prijazno bodaice. pa si me spravil na lepAo misel. .. Ali še stoji! pred durmi T _ (Konec jvtrt.) te, je dejala Suzana, K predmet, ki eo ga naročilu poslali v pi- — Naj ga pošljejo sem, je ne-dejal Pierre. draguljar prinesel pr-e ravnokar zaspal, za noben denar ni ho-Ko je draguljar vi-opremo stanovanja, kitajske vaze in velike, starinske kandešabre, je izginilo njegovo nezaupanje in pustil je Su-»ni prstan proti potrdilu. 8uzana je odprla zavojček ... j V škatljki se je lesket^,, na belem baržunu prstan s temno modrim saflrjem. Kar vid ji je lep prstan mi je kupil I Vkljub temu, da je vedno tožil o težkih časih! Ko'ee je zbudil, Je stopila k njemu In mu vsa blažena od sreče dejala« Dragi moj, kako je to lepo od tebe! Toda to je preveč! Ne, ree ni pametno! Pierre je zapazil safir na prstu evoje soproge. Ni ji mogel porušiti njane iluzije, ki gs Je stala petdeset bankovcev in jecljajo J« dejal: — Saj mi strpžeš e toliko požrtvovalnostjo ... V tem trenutku je nekdo pozvonil. Bila je Sonja, vea razburjena radi iiegotovoeti, kajti zaman ja bila Pierrea čakala prejšnji dan. Suzana je prijazno sprejela e-legantno znanko iz morekega kopališča, ki je prihajala vsak petek, na Susanin oblekovalni dan. Vsa ponosna ji je Suzana pokazala darilo, ki ga je bila prejela od svojega soproga: Poglejte, draga moja, kako me moj eoprog razvaja! Sonja Jo pogledala Pierrea na-ravnoet uničujoče, — Krasen ksmen! je siknila in preblodels. Ko jo Suzana za trenutek stopila iz sobe, ds nekaj naroči kuharici, je SOfijs divje rekls Pier-reu: — Dragi moj, vi ste ps res lep neotessnsc! Pierre se je zsmsn ekušal o-pravičiti s svojim hripsvim glasom. Ko jo Sonjs odšls, je spo-zrial, da mu je poetala smrtna sovražnica (h da je Ž njo konec za vedno. Ker pa je/afir Pierreu olajšal mošnjo, ker ee je čutil nekoliko utrujenega, ali pa ker je žaloval za Sonjo, je ostal zvest svoji soprogi do konca januarja, do časa, ko se ne dajejo več darila. 1 Shajajo se ljudje in si daru-ejo simbole sadov solnca udano-sti, snovi gozdov. Njihovs okornost zbuja bol, otožno gledajo Čez prostrano divjino kjer spe in čakajo močnih rok in solnca. Zlomili so njeno silo, jo prisilili da rodi. Dotaknilo se je solnce rodovitne zemlje. Da bi mnogo dolgih srečnih ur potovalo! Tu vse tisto počasno, resnično življenje. Slika sibirske tajge. Sem pridite po zimi, počakajte spomladi. Svet ne ve, pa bi rad vedel. .Molčeči smo in nočemo povedati, svet mora znati. Povedati mu je tteba. Kdo bi šel na jug, na vzhod oglasit, povedat ljudem o naši Čudoviti deželi? u; Jože Kovači: Ki» H M? Severni 3el Minnesote pred stavlja malo sliko sibirske zim ske tajge, kjer nepregledne goz dove ovijajo težke zmrznjene plasti snega* kjer so jezera in reke zakovans v globoki led, drev je poka, trpi pod težo snega in mraza, vso naokrog visoki zameti, tišina kakor v puščavi. Solnce vzh*ja, zahaja počasi, od daljeno je In rudeče onemoglo, noči so dolge, zamrežene v sivo meglo. Ljudje plahi, tuji, počasni, resni, težki in okorni, dobrodušni madvedje narave. V nizki koči je prijetno in toplo. Utrujeni se mož j i pogovarjajo o lovu, pasteh in zankah, kako so strašili, zalezovali, lovil in se borili z zvermi. Ženske kurijo v peči, vrte vretena, pletejo tople nogavice, mialijo na otroke. Kgdar zapojo, so pesm mehkočutne, hrepeneče. Pes potega po mehki koži, upira oči atene, ki zunaj pokajo mraza. Zunaj se oglašajo volkovi, tu I i jo v noč, dolgo in zategnjeno Ob mraku, kadar se zapoznijo možje v goadu, ateko psi varuh v gozd naproti In lajajo dolgo in glasno, in ko začutijo prihod gozdarjev, hite ga priglašatl ženam v koči. Dim se dviga is dimnika zrak. a se ne razblini v višini, ampak se razpne nizko med gozde ob jezeru. Vrne ae einka i južnih krajev. Ne boji ea IJud Vetrovi zkvejo nalahno, nad gozdi se dvignejo bele megle < • / noč završi sllnejši veter drevje al otrese bremena, šum gozd in oživi. Jež pridrai Iz zatišja. medVed zapusti brlog, poseda in voha v nebo. Reke na-raato. temni valovi pmatopijo bregove. Is vlsžnlh sivih juter vzhaja solnoe in meče na krajino svoj sij. Dnevi ae daljšajo. VI soka trava ae razraste po močvirjih. Napočil je praznik pesm goadov. _ ijmM no močno pa je uplival zadnji prizor, ko je ogromni zbor sode-ujočih v žarkih vzhajajočega solnca zapel interaacijonalo. Elektrizirana množica je podrla žične zapreke, ki so ločile Igralce od gledalcev, planila pred portal Rimsky-Koraakove skladbe "Sad borze, kjer ae je komad iivajal, in pela skupno z igralci. Na«tal je mogočen zbor; igralci in gledalci ao se združili. Ker je bil čas za naštudiranje komada odmerjen, so se pri uprizoritvi u-porabljale že znane k r pozicije, ded žalnim sprevodot > so igrali Chopinovo žalno koračnico, za karakteristiko veselega bodočega družabnega reda ,pa je alužil Wagner jev "Lohengrin"; pri sprevodu vladajočih zapovodni- Gledališče množice. Kot v mnogih podobnih slučajih je pri-ila inicijativa novega revolucionarnega teatra iz rdečega Leningrada. Prvega maja 1920. eta se je uprizoril tu prvi komad, pri katerem je bila zaposlena ogromna množica ljudi. Se tekom istega leta so se uprizorili na ta način še trije komadi. S temi se začne zgodovina gleda-išča množice v Rusiji. Na pri reditvi 1. maja je bilo aktivno zaposlenih 4000 rdečih gardistov, skoro vsi gojenci leningradskih dramatskih šol in ves igralski ensemble. Muzikalni del- so izvajale mornariške godbe, med tem ko so bile dekoracije kolek tivno delo slikarjev Dubošinske-ga, Mišejevskega, Anenkovske-ga, Brodskyja, Asovsa, Kugelsafc jopuhinsa, Temskija Urbanzo-vainSčukoja. Prod uprizoritvi o misterija "Himna svobodnega dela" so odpeli pevci štiri peemi Kljub temu je napravila uprizoritev utis popolne zaokroženosti; taka je bila vsaj sodba gledalcev približno 85.000 po številu. Vse->ino je ves avditorij z navdušenjem sprejel. Posebno močan utis je zapustila scena, ko si rdeča armada in uporni sužnji oavo-ijo pot skozi portal in se vse dekoracije zrušijo. Sprednje dekoracije padajo in pred očmi gledalcev se pokaže slika socija-istične države, Aad katero vzha-a ogromna rdeča zvezda. Poseb- D A SKUHAŠ DOBRO Fl YO, PISI PO NASE PRODUKTE« Imamo t salogl slad, hmelj, sladko« ▼se druga potrSblčlne. pri nas la naje» in se prepričajte, da je d vedno le najboljH najll. , Groeertjem, sladičlčarjem la v projekte ialesalae damo primer« post pri večjih naročilih. Pišite ps niormadjah ast FRANK OGLAR. 0401 Superior Avenue. Cleveland, a NAROČNIN POZOR!! Znamenje (Febr. 28-1926) pomeni, da vam je naročnina potekla ta dan. Pdnovite jo pravočasno, da vam lista na ustavimo. Ako lista sa prejmeta, jo mogoče vstavljen, ker nI M plačan. Ako je vaš list plačan In ga na prejmete, je mogoče vstavljen vsled napačnega naslova, pilite nam dopisnico In navedite stari In novi naslov. Naši zastopniki so val društveni tajniki in dragi i stopniki, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina sa celo lato Je 15.00 In sa pol leta pa $2.60. Člani S. N. P. J. doplačajo sa pol leta $1.90 In za celo leto |S JO. Za mesto Chlcago In Ci-cero aa leta $6.50, pol leta $3.26, n člane Za Evropo stana sa pol la»|* ta $4.00, xa vse leto pa $8.00. ^ Tednik stane n Evropo g $1.70. Člani doplačajo samo ■ 50e sa poštnino. !■ Naročnino lahka todl sa- ' ml pošljete na nariav: * UPRAV NlfiTVO ¡a "PROSVETA"! 2657 S. Lavrndala Ava. ■ CHICAGO, ILL. P. J. Prlntery, 2657-59 South Lawndale Avenue, Chlcago, DL. TAM SE DOBE NA 2ELJO TUDI VSA UST-MENA POJASNILA. ...............m.