PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pil Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. V' Številne vlade obsodile izraelsko zračno gusarstvo - Izjave palestinskega voditelja Ilabasha, ki so ga Izraelci hoteli ugrabiti - Hud egiptovsko - izraelski incident blizu Sueza NEW YORK, 13. — Na zahtevo Libanona se je v New Yorku »estal varnostni svet Organizacije združenih narodov, da bi razpravljal o preusmeritvi libanonskega potniškega letala s strani izraelskih lovcev. Zasedanje sveta je sklical Američan John Scali, ki opravlja *» mesec funkcije predsednika varnostnega sveta. Pričakujejo, da bo varnostni svet še enkrat ostro obsodil početje Izraela, kar pa Verjetno ne bo pretirano razburilo telavivskih voditeljev, ki se še nikoli niso pokorili ukazom največje mednarodne organizacije. V nekoliko delikatnem položaju pa se bo med razpravo in glasovanjem Znašel ameriški predstavnik, ki je *e pred kratkim postavil veto na resolucijo, ki so jo odobrili vsi člani varnostnega sveta in ki je Zahtevala umik izraelskih čet z zasedenih ozemelj. Tokrat pa očitno ne bo mogel postaviti veta, saj ia tudi ameriška vlada, pa čeprav v mili obliki, obsodila preusmeri-*ev libanonskega letala. Številne vlade so medtem izrazne odločno obsodbo preusmeritve libanonskega potniškega letala s strani izraelskih lovcev. Zahodno-nemško zunanje ministrstvo je objavilo poročilo, po katerem izraelska akcija ima kot edino posledico nadaljnjo zaostritev napetosti na Bližnjem vzhodu. Glasnik nizozemske vlade je izjavil, da je preusmeritev libanonskega civilnega letala v nasprotju z mednarodnim pravom ter da vlada na noben način ne bi mogla odobriti takega protizakonitega dejanja. Sovjetska zveza je v noti, ki jo je objavila agencija Tass, odločno obsodila početje Izraela ter obtožila vlado v Tel Avivu, da je povzdignila zračno gusarstvo na raven državne' politike. To napadalno dejanje pomeni grobo kršitev listine Združenih narodov tei načel mednarodnega prava, za tako početje pa je edinole odgovorna izraelska vlada. Preusmeritev libijskega letala so obsodila tudi številna združenja pilotov. Irak je predložil varnostnemu svetu OZN formalen protest. V pismu, ki ga je iraški predstavnik v OZN Al Shaikhly izročil predsedniku varnostnega sveta, iraška vlada opozarja na oborožen napad proti beirutskemu letališču 28. decembra 1968 ter na sestrelitev libijskega potniškega letala nad Sinajem 21. februarja letos, ko je umrlo več kot sto civilistov. Taka dejanja mednarodnega banditizma, je rečeno v iraškem protestu, terjajo ne samo obsodbo mednarodne skupnosti, ampak tudi učinkovite ukrepe proti Izraelu. Zanimiv je tudi obši-en komentar, ki ga o preusmeritvi libanonskega letala objavlja kairski poluradni dnevnik «Al Ahram». List meni, da se je v zadnjih 25 letih pokazala zgrešenost politike, po kateri so arabski voditelji dovoljevali, da je Izrael počenjal, kar se mu je zljubilo, v odgovor na to pa so samo vlagali proteste na mednarodne organizacije. «Če nam okoliščine preprečujejo kot državam, da odgovorimo na vsak udarec — je rečeno v članku — moramo vsaj pustiti proste roke onim (namreč Palestincem), ki lahko zadajajo maščevalne udarce. Moramo jim pomagati in jih voditi, tako da bo Izrael sprevidel, da ni na varnem in da ga lahko maščevalci v vsa- U|"M".mu,.......................................... MOGOČE ZADNJE URE PROAMERiŠKEGA REŽIMA V KAMBODŽI Dramatičen položaj v Phnom Penhu pred koncem letalskih akcij ZDA Sihanukove sik se pripravljajo na končno ofenzivo - Kompromisne rešitve niso več možne ■ Ameriška pomoč Lon Kolu tudi po 15. avgustu PHNOM PENH, 13. — Na Kambodžo in predvsem na okolico Phnom Penha padajo v teh urah zadnje ameriške bombe. Jutri opol-hoči, po našem času pa v sredo ob šestih zjutraj, se bodo letalski n»Padi prenehali v skladu v obveznostjo, ki jo je ameriški kongres v’ilil predsedniku Nixonu. S tem pa bo po splošnem mnenju tudi Zapečatena usoda mesta, ki bo po vsej verjetnosti lahek plen Sihanu-kovih sil. Mesto je že več kot en mesec Popolnoma obkoljeno ter izolirano ocl ostalega sveta. Vojska Lon Nolo-^«9a režima je v popolnem razsulu. Pfetekli teden je režim ukazal splošno mobilizacijo vseh moških od do 25. leta starosti, kar pa je |Jn8lo kot posledico le beg velikega c*®la mladine k partizanom. Agenda osvobodilnih sil «AKI» poroča, da se v Phnom Penhu pogostoma shši streljanje policije, ki lovi de-zerterje. Skoraj vsa tuja veleposlaništva so zaprta, diplomati pa so Zapustili mesto. Iz Phnom Penha So že zbežali tudi številni funkcio-narji L6n Nolove vlade, medtem ko so krajevni kapitalisti (ki so se °dogatili predvsem z ameriško poltjo) že poslali svoj denar v tuje banke. Tudi električnega toka ni Več, ker so vse elektrarne zaprte. DANES II Teroristične metode izraelske ylade so na zatožni klopi v varnostnem svetu OZN, kjer se je na zahtevo Libanona začela raz-Prava o preusmeritvi potniškega letala z bejrutskega letališča na neko vojaško bazo v Izraelu. Številne vlade in mednarodne organizacije so že obsodile izraelsko Početje, ki pomeni kršitev mednarodnega prava in listine Združenih narodov. Jutri bi moral Nixon ukazati Prekinitev letalskih napadov na Kambodžo, kmalu nato pa bodo P° splošnem pričakovanju Siha-nukovi partizani sprožili končno ofenzivo za zavzetje Phnom ^*nha. Proameriški Lon Nolov r*žim in njegova vojska sta v razsulu ter prav gotovo ne bosta ntogla ustaviti napada osvobodilnih sil. Tudi zadnji poskus kompromisne rešitve kamboškega Vprašanja pa je medtem propa-del, saj ima Sihanuk sedaj vse ®dute v rokah ter nima razlogov, •la bi dajal koncesije. V krogih gospodarske skupnosti v Bruslju, še posebno pa V Bonnu in Londonu, je članek francoskega ministra za kmetij-*tvo, v katerem nanada Zahodno Nemčijo in Veliko Britanijo, zbu-dil presenečenje in negodovanje. Francoski minister dolži Zahodno Nemčijo, da zanemarja **eleno Evropo«, Veliko Britanijo, •la v okviru kmetijske skupnosti *agovarja samo svoje koristi, ki *• nanašajo predvsem na vprašanje proizvodnjo in prodajo sladkorja. Prizadeti krogi EGS tolmačijo ta napad francoskega mini-*fra, kot poskus Francije, da bi ž* vnaprej preprečila napovedano •azpravo o preureditvi «zelene »vrope«, o ka teri bi morali govoriti jeseni. Bencin in celo sveče je moč najti samo na črni borzi po astronomskih cenah. Prebivalstvo mesta pa čaka na prihod partizanov z edinim upanjem, da vladna vojska ne bo nudila prevelikega odpora, tako da ne bodo Sihanukove sile prisiljene bombardirati mesto. Lon Nol je napovedal, da ne bo zapustil mesta in da se bo boril do zadnjega moža. Predsedniško palačo so spremenili v pravo trdnjavo, ki jo straži okrog dva tisoč vojakov. V takem položaju pa uradni glasniki Lon Nolove vlade govorijo o ■»uspehih* in o protiofenzivi vladnih čet, ki naj bi celo prebile obroč okrog mesta. Dejstvo pa je, kot poročajo tudi zahodni dopisniki, da so osvobodilne sile samo nekoliko omilile pritisk na mesto, medtem ko utrjujejo svoje položaje v pričakovanju končnega napada. Vojaški glasnik je moral priznati, da so morali vladni vojaki evakuirati strateško važno postojanko s Skounu, kakih 80 kilometrov od prestolnice, kjer se križata državni cesti štev. 6 in 7. Takoj po evakuaciji, do katere je prišlo po krvavih bojih na nož, je kamboško letalstvo začelo bombardirati mestece. Tako kamboška vlada kot Američani so skušali v zadnjih urah navezati pogajanja s Sihanukovimi predstavniki, da bi dosegli kompromis o Kambodži brez prelivanja krvi. Po nekaterih vesteh naj bi Američani celo ponudili Sihanuku, da bi se vrnil na oblast v Phnom Penhu z njihovim privoljenjem ter naj bi sestavil nekakšno vlado nacionalne enotnosti. Toda jasno je, da ima Sihanuk položaj trdno v rokah, zaradi česar ni pripravljen dajati koncesij. Poleg tega pa A-meričani niso najboljši posredniki, saj so prav ZDA strmoglavile Siha-nuka ter postavile na njegovo mesto lutko Lon Nola. Sam Sihanuk, ki se še vedno mudi na obisku v Severni Koreji, je včeraj izjavil, da so njegove sile praktično že zmagale v Kambodži ter da v Phnom Penhu »že veje veter popolnega ameriškega zloma*. Glasnik Pentagona je danes izjavil, da bodo ameriška izvidniška in transportna letala nadaljevala polete nad Kambodžo tudi po 15. avgustu. ZDA nameravajo namreč še naprej nuditi vso pomoč Lon No-Iovemu režimu, ta pomoč pa se bo po prekinitvi bombardiranja izražala predvsem v ogromnih pošiljkah vojaškega materiala Lon Nolu. Prav tako bodo izvidniška letala poročala režimu lokacijo Sihanukovih sil. Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, ko bi partizani sestrelili katero od a-meriških letal po 15. avgustu, je glasnik demantiral možnost, da bi ponovno začeli bombardirati Kam-j bodžo za represalije. Ko bi kambo ška vlada to zahtevala, je še dejal predstavnik obrambnega ministr stva, bo Bela hiša vprašala za pooblastilo kongresa. Kosigin sprejel hanojskcga premiera MOSKVA. 13. - Sovjetski ministrski predsednik Aleksej Kosigin je sprejel danes na Kremlju sever-novietnamskega premiera Pham Van Donga, s katerim je imel — kot poroča agencija TASS — »topel ln prijateljski razgovor*. Na dnevnem redu so bila «vprašanja v zvezi z nadaljnjim razvojem odnosov bratske solidarnosti in prijateljstva* med obema partijama in državama. Pham Van Dong se je mudil v Moskvi na poti v domovino po dolgi turneji, med katero ie obiskal številne vzhodnoevropske države. I-IONG KONG, 13. — V zadnjem tednu je Kitajska dvakrat razvrednotila svojo valuto »renmimbi* v odnosu do hongkonškega dolarja. Novo razvrednotenje znaša 1 odstotek. 8. avgusta so Kitajci razvrednotili svojo valuto za 1,18 odstotka. kem trenutku prizadenejo*. Članek se zaključuje s pozivom arabskim državam, naj podprejo fedajine in naj jih branijo, ker je to edini na-, čin ravnanja z Izraelom. Izraelska vlada pa vztraja na stališču, da je bila preusmeritev letala povsem zakonito dejanje v boju proti palestinskemu terorizmu. Po pisanju nekega jeruzalemskega dnevnika je pooblastilo za akcijo dala osebno izraelska predsednica Golda Meir po posvetovanjih z nekaterimi člani svoje vlade in z voditelji varnostne službe. List meni, da so izraelske oblasti smatrale preusmeritev za potrebno, ker so bile prepričane, da se na libanonskem letalu peljejo voditelj «Ljudske fronte za osvoboditev Palestine* Habash in nekateri drugi člani te organizacije. Ko bi operacija uspela, bi to zadalo hud udarec palestinskim gverilcem ter bi imela ugodne posledice na izraelsko varnost. Izraelski notranji minister Joseph Burg pa je danes izjavil, da Izrael »v sedanjih okoliščinah ni mogel ravnati drugače*, potrdil pa je tudi, da se bo Izrael tudi v bodoče posluževal tovrstnih akcij, ko bo priložnost in vse dotlej, »dokler ne bodo teroristične skupine razumele, da so na zgrešeni poti*. Ves arabski tisk posveča danes zelo veliko pozornost intervjuju, ki ga je dal včeraj palestinski voditelj dr. Georges Habash. Habash je obtožil ameriško obveščevalno službo CIA in ameriško veleposlaništvo v Bejrutu, da sodelujeta z izraelsko tajno službo pri organiziranju terorističnih akcij. Predvsem je obtožil ameriško diplomatsko predstavništvo v libanonski prestolnici, da opravlja enako funkcijo kot izraelska veleposlaništva v vseh delih sveta. Izrael in .NiJtanL* — je tudi dejal palestinski voditelj — že leta govorita o terorizmu in obtožujeta naš narod, da se poslužuje terorističnih metod. Sedaj pa se je pokazalo, kdo je pravi terorist. Habash je tudi potrdil, da je že rezerviral mesto na letalu, ki so ga Izraelci pozneje preusmerili, ter da se je v zadnjem hipu premislil, ni pa povedal vzrokov, zakaj ni stopil na letalo. V Sueškem prekopu je prišlo danes po dolgem zatišju do hudega incidenta med izraelskimi in egiptovskimi vojaškimi ladjami. Po vesteh egiptovske tiskovne agencije MEN, so se nekatere izraelske ladijske enote skušale PARIZ, 13. — Evropska gospodarska skupnost doživlja od časa do časa resnejšo krizo, med katero, se njeni končni smotri za nekaj časa oddaljijo. Zadnji udarec je skupnost doživela, ko sta se Italija in Velika Britanija ločili od ostalih članic glede tečaja svojih valut: medtem ko je sedem držav gospodarske skupnosti sklenilo uvesti stalno pariteto z malenkostnim nihanjem navzgor in navzdol, sta Italija in Velika Britanija uvedli drseči tečaj. To je povzročilo velike polemike v skupnosti, ki so se v zadnjih časih polegle in Italija, kakor Velika Britanija se bosta kmalu vrnili v «pool* ostalih zahodnoevropskih va-lut. , Za presenečenje je sedaj poskrbel francoski minister za kmetijstvo, ki je objavil v pariškem tedniku «Le Poant* članek, ki ga v ostalih državah gospodarske skupnosti, zlasti pa v Zahodni Nemčiji in Veliki Britaniji, označujejo kot ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiriiniiiiiiiiiiiiiiUHiiiuiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimuiiiiiiiiiimi Pogajanja med ZRN in Madžarsko približati egiptovski obali južno od Sueza, ko so jih Egipčani prisilili k umiku. Agencija dodaja, da so izraelske ladje spremljale tudi letala ter da Egipčani niso imeli izgub. Izraelski glasnik pa je podal drugačno verzijo, po kateri sta dve egiptovski mornariški enoti napadli dve izraelski ladji, ki sta odgovorili na ogenj. Po tej veraji je bila ena od egiptovskih ladij močno poškodovana, med-temo ko sta bila dva izraelska mornarja laže ranjena. Pri mestu La Coruna v Španiji je včeraj strmoglavilo špansko civilno letalo. Pri nesreči je bilo 85 mrtvih. Na sliki razbitine ponesrečenega letala. Poročilo berite na 6. strani aiiiM'iiniiiiiiiiiiiiiiii>Hii<>iii>ii'Hi'i<'i>"iHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniM OSTER NAPAD FRANCOSKEGA MINISTRA Nfl ZAHODNO NEMČIJO IN V.__________________________________________________________________________________________________________ Zelena Evropa - po vod nesoglasja med Francijo in ostalimi članicami gospodarske skupnosti V Bonnu in Londonu ugotavljajo, da se Francija boji preureditve skupnega kmetijskega trga, o kateri bedo govorili jeseni - Proizvodnja sladkorja in odnosi z ZDA BONN, 13. — Madžarska in Zvez- j čilo vojne škode in za ureditev na republika Nemčija sta začeli danes v Bonnu pogajanja o navezavi rednih diplomatskih odnosov. Po mnenju opazovalcev bodo pogajanja kratkotrajna, saj vprašanja na dnevnem redu niso tako kočljiva, kot ona, ki so jih morali zahodnonemški pogajalci reševati na pogovorih s Češkoslovaško ali z Vzhodno Nemčijo. Predvsem med obema državama ni odprtih teritorialnih vprašanj: v bistvu bo šlo v glavnem za določitev vsote, ki jo je Zahodna Nemčija dolžna Madžarski za povra- vprašanja Nemcev, ki še živijo na Madžarskem. Sporazum o navezavi stikov naj bi združili s pogodbo o odpovedi sili ali grožnjam s silo v medsebojnih odnosih, po vzorcu sporazumov s Poljsko in s Sovjetsko zvezo. Bonski pogajalci se bodo potegovali tudi za vključitev tako imenovane »berlinske postavke* v besedilo sporazuma, se pravi za raztegnitev veljavnosti sporazuma tu di na zahodni del bivše nemške prestolnice. Tudi glede tega vprašanja pa verjetno ne bo proble- odkrit napad na «zeleno Evropo*. Kaj je pravzaprav minister Chirac povedal? Izjavil je, da stališče Zahodne Nemčije do «zelene Evrope* povzroča veliko zaskrbljenost. Bonn si že več kot leto dni prizadeva, pravi francoski minister, da bi čimbolj zmanjšal vpliv kmetijske skupnosti. Prvotno se je zdelo, da je to samo stališče zahodnonem-škega ministra za kmetijstvo. Po obisku v Bonnu skupno s Pompi-doujem, pravi minister Chirac, pa se je prepričal, da je to stališče Brandtove vlade. V članku francoski minister za kmetijstvo ostro napada Veliko Britanijo in njeno politiko v zvezi s pravilnikom o proizvodnji in prodaji sladkorja v gospodarski skupnosti. Minister očita komisiji EGS in Veliki Britaniji, da sta skušali na zadnjem sestanku kmetijskih ministrov v Bruslju vsiliti tako rešitev, ki bi lahko imela katastrofalne posledice. Francoski minister trdi, da je to preprečil samo njegov nastop in očita celo francoskemu predstavniku v komisiji gospodarske skupnosti, da ga je britanski zastopnik prepričal s svojimi stališči, čeprav je bilo očitno, da je zagovarjal izključno koristi industrijcev sladkorja Velike Britanije, ki kupujejo sladkor pri proizvajalcih Commonwealtha. Francoski minister za kmetijstvo pravi, da so trditve predstavnikov Velike Britanije, da bi zmanjšanje proizvodnje sladkorja v Evropi in {»večanje uvoza sladkorja s področja Commonweal-tha ustvarilo precejšnje število novih delovnih mest v nerazvitih državah, neresnične in izkrivljene. Poleg tega francoski minister obsoja ostale evropske države, da so zavrnile njegove predloge za povečanje pridelka soje v Evropi, da bi se ne zamerile Američanom, čeprav so ZDA doslej že večkrat pritiskale na Zahodno Evropo z grožnjo, da bodo ustavile dobavo soje, da so lahko izsilile določene koncesije. Pariški «Le Monde* piše, da stoji za stališčem ministra za kmetijstvo osebno predsednik Pompi-dou. V resnici, ugotavlja »Le Monde*, se odnosi med Francijo in Zahodno Nemčijo v zadnjih časih slabšajo. Vzroki tega poslabšanja tičijo, po mnenju pariškega dnevnika, predvsem v velikih žrtvah, ki jih mora prenašati Zahodna Nemčija z ovrednotenjem svoje valute z veliko podporo, ki jo mora dajati za «izgradnjo Evrope*, ter mora zaradi tega plačati vsak dan 4 milijone mark za skupni kmetijski trg. V zameno za vse te žrtve, pravi «Le Monde*, Brandt še ni dobil ničesar, niti francoskega sodelovanja za uresničitev tako imenovane «socialne Evrope*, za katero se zahodnonemški kancler izredno osebno zanima. Po pariškem dnevniku, se je spor med Francijo in Zah. Nemčijo zaostril tudi zaradi odnosov do ZDA in zaradi nasprotovanja voru z zahodnonemškim po 'ajal I Francije predlogu o ustanovitvi mečem, državnim sekretarjem Ciin šane komisije EGS ZDA in drugih terjem van Wellom. | predlogov, ki se nanašajo pred- mov glede na dejstvo, da je sam Brežnjev med nedavnim obiskom v Bonnu izrazil razumevanje do takega stališča bonske vlade ter celo priznal obstoj »posebnih vezi* med ZRN in zahodnim Berlinom. Brežnjev je namreč ob tisti priliki obljubil podporo, da bi lahko ZRN zastopala v Organizaciji združenih narodov tudi zahodni Berlin. Na sliki: voditelj madžarske delegacije, namestnik zunanjega ministra Janos Nagy (levo), v pogo vsem na sklicanje evropskega »vrha* ob prihodnjem obisku Nixona v Evropi, kakor tudi o sestavi izjave o načelih atlantske zveze. V Bonnu je napad francoskega ministra vzbudil najprej presenečenje, nato pa komentarje, da se hoče francoski minister vnaprej zavarovati pred morebitno preureditvijo kmetijskega skupnega trga, o kateri naj bi razpravljali na prihodnjem jesensKem zasedanju. Britansko stališče do pisanja francoskega ministra za kmetijstvo pa tolmači »Financial Times*, ki pravi med drugim, da namerava francoska vlada s tem člankom napovedati oster boj za obrambo koristi, ki jih ima pri izvajanju sedanje skupne kmetijske politike. Ta položaj, meni ugledni britanski list, ne more več dolgo trajati, ker nihče več ne verjame, razen Francije, da je dober Evropejec le tisti, ki zagovarja sedanjo evropsko kmetijsko politiko. Velika podražitev živil v ZDA WASHINGTON, 13. - Tudi v A-meriki je začelo primanjkovati žitaric in so zato cene pšenice izredno narasle. Hkrati narašča tudi cena drugih živil, ki so povezano s ceno žitaric. V krogih ameriškega kongresa že govorijo o dramatičnem položaju cen živil in ugotavljajo, da je temu kriva politika Nixonove uprave, ki je usmerjena na čimvečji izvoz kmetijskih pridelkov. Predsednik senatne komisije, ki je nedavno napravila preiskavo o prodaji žita, je izjavil, da je do povišanja cen živil prišlo takoj nato, ko so prodali Sovjetski zvezi velike količine žita. To se je zgodilo prvič lansko leto. Nixonova uprava je to prodajo označila za »zgodovinski korak v ameriškem gospodarstvu*. iiiiiiiiiiiiiifniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiHiiiuiiiiiiiniitiniiiiitmiiiiitiiiiiiiimimimiiiimiiiiiiiiiiiiitiMiiui Pred dokončno uveljavitvijo davčne reforme Vlada namerava poravnati spore z 1 V zadnjih šestih letih je b.lo vloženih več kot 1.500.000 davčnih prizivov RIM, 13. — Vlada bo baje že septembra predlagala poravnavo sporov z davkoplačevalci, ki so v zadnjih letih vložili priziv proti davčni obremenitvi. Ne gre pri tem za oprostitev plačevanja do sedaj neplačanih davkov, temveč za dogovor, da davkoplačevalec plača davek brez globe. Točno še niso določene podrobnosti, kako naj bi prišlo do dogovora med državno upravo in davkoplačevalcem. Toda član poslanske komisije »tridesetih*, ki se ukvarja z davčnimi vprašanji, Pandolfi, je izjavil, da bo to odločitev vlada sprejela najkasneje do 30. septembra skupno z ostalimi zakonskimi odloki, ki se nanašajo na preureditev davčnega sistema. Ob koncu lanskega leta je bilo vloženih skupno 1.533.236 prizivov. To število se je nabralo od leta 1966 dalje. Samo lani je bilo vloženih 509.668 prizivov. V glavnem gre za dohodninski davek, dopolnilni davek (Vanoni), davek na zgradbe in davek na družbe in obveznice. Objektivno gledano, državna u-prava ne bi smela niti govoriti o popuščanju državljanom, ki nočejo plačevati davkov. V resnici pa stoji vlada sedaj pred uresničitvijo davčne reforme in mora na en ali drugi način rešiti tudi vprašanje davčnih odpravila tako imenovani »začasni vpis v davčni seznam*. S poravnavo sporov z davkoplačevalci pričakujejo, da bo državna uprava dobila ob začetku prihodnjega leta več kot tisoč milijard lir. Ta denar bo prišel državni blagajni v času, ko se bodo nekatere davščine pozneje plačale in bo zaradi tega državna blagajne za nekaj mesecev prikrajšana na dohodkih. To je sicer vse lepo in prav. Toda resni davkoplačevalci, ki so vestno in točno plačevali davke gotovo ne bodo sprejeli te vladne odločitve z navdušenjem. Visoka mera v ZDA WASHINGTON, 13. - Zvezni rezervni svet je sporočil, da je povišal obrestno mero od 7 na 7,5 odstotka. To je najvišja obrestna mera zvezne rezerve v zgodovini. Odslej dalje bodo morale ameriške zasebne banke, ki dobivajo denar iz zvezne rezerve, plačevati na novo določene obresti. V ZDA so letos že sedmič povišali obrestno mero. Še leta 1971 je bila obrestna mera samo 4,5 odstotka. Washing-tonska vlada je v zadnjem letu, v prizivov. Z odobritvijo zakonskih okviru ukrepov proti inflaciji za-odlokov o davčni reformi bo vladal čela zavirati kreditno politiko! PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini .. Abb. postale I gruppo “ ti6D8 “O lir Leto XXIX. Št. 189 (8591) TRST, torek, 14. avgusta 1973 PO PREUSMERITVI LIBANONSKEGA POTNIŠKEGA LETALA TERORISTIČNA DEJANJA IZRAELSKE VLADE NA ZATOŽNI KLOPI V VARNOSTNEM SVETU OZN Huda letalska nesreča v Španiji VČERAJ V CELOVCU «Dan Furlanije-Julijske krajine» v okviru mednarodnega lesnega sejma Tiskovna konferenca deželnega odbornika Varisca in sprejem v parku grada Mageregg (Oč našega dopisnik«) V okviru celovškega 22. lesnega sejma je oil včeraj «Dan Furlanije-Julijske krajine*. Ob tej priliki je v glavno mesto Koroške prispelo številno gospodarsko odposlanstvo iz naše dežele, ki ga je vodil deželni odbornik za krajevne u-stanove Salvatore Varisco. V odposlanstvu so bili predstavniki vseh štirih trgovinskih zbornic iz Furlanije - Julijske krajine, glavni ravnatelj tržaške luke, ravnatelj družbe »Autovie Venete*, podpredsednik tržaškega odbora za enotno gospodarsko propagando, ravnatelj deželnega odbomištva za industrijo in trgovino in druge osebnosti. Po ogledu sejmišča in deželnega paviljona ter posebne razstave o gospodarskih in zlasti turističnih zmogljivosti Trsta, ki jo je pripravil odbor za enotno gospodarsko propagando, je bilo v gradu Mageregg nedaleč od mesta, tiskovna konferenca, na kateri je deželni odbornik Varisco naglasil pomen najnovejšega razvoja sodelovanja med našo deželo in Koroško na političnem, gospodarskem, kulturnem in turističnem področju. Kar zadeva posebej gospodarsko sodelovanje je Varisco postavil v ospredje pomen tržaške luke za izvoz avstrijskega rezanega lesa. Trst je lani prevzel 31.000 kub. metrov avstrijskega lesa, medtem ko je italijanski trg odkupil nad 60 odst. celotnega avstrijskega izvoza lesa, ki je v lanskem letu znašal nekaj nad dva milijona kub. metrov. «Trst in Celovec sta si blizu tudi zaradi tega*, je nadaljeval Varisco, »ker je vsako leto glavna teža njunih sejmov prav na lesnih prireditvah*. Za razvoj sodelovanja na vseh področjih pa so velikega pomena prometne infrastrukture. V tej zvezi je Varisco omenil, da so bila dela za gradnjo prvega odseka nove avtoceste Videm - Trbiž (t. j. odsek Videm - Amaro, ki meri 40 kilometrov), že oddana in da se bo gradnja začela v najkrajšem času. Za drugi odsek, t.j. za odsek Amaro - Trbiž pa se je družba ia svetu, da so dale nekaj za onih šest milijonov črncev v zahodni srednji A-friki, ki jim grozi nevarnost, da umrejo od lakote. Res je. da je v tistih predelih prišlo zadnje dni do toliko zaželenih padavin, toda sedanje padavine ne bodo rešile letine. ki jo je suša uničila, ne bodo rešile živine, ki je poginila od žeje in lakote. Hrana, ki je iz razvitih in bogatih dežel začela prihajati, bo zagotovo rešila marsikatero živ- * v ■auuiMiiHMiiiMMiiiiniiiniiiiiiii iiiMuiimiaiiiimtimiimimiimmimtimiiminiiimiMiininiii NOVOST Nfl KNJIŽNI POLICI Zgodovina Škofje Loke in njenega področja Malo je slovenskih krajev in krajevnih območij, ki imajo sodobno napisane zgodovinske prikaze, sestavljene predvsem na podlagi arhivskega gradiva in so plod temeljitih večletnih raziskav. Malo pred drugo svetovno vojno je na primer obsežno zgodovino Kranja napisal dr. Josip Zontar. nedavno je prav tako, obsežno zgodovino Celja izdal Janko Orožen, pred dnevi pa se je tej skromni skupini del slovenskega zgodovinopisja pridružila 560 strani obsežna knjiga dr. Pavla Blaznika »Škofja Loka in Loško gospostvo -973 1803», ki jo je v počastitev tisočletnice izdalo Muzejsko društvo v Škofji Loki. Dr. Blaznik, ki je svojo knjigo označil kot tživljenjsko delo», je prav v dneh proslave loške tisočletnice obhajal sedemdesetletnico. Za slovensko zgodovinsko znanost je prispeval vrsto razprav, v katerih je obravnaval predvsem gospodarske probleme Škofje Loke ter goratih in ravninskih predelov njenega okoliša, skratka področje, ki je bilo od leta 973 dolga stoletja vezano na zemljiško posest škofije, ki je imela sedež v Freisingu Jubilejna knjiga sintetizira in združuje dolgoletna Blažnikova proučevanja - začel jih je že z doktorsko disertacijo leta 197.8 — in zaradi metodoloških in zato tudi vsebinskih konceptov predstavlja gotovo najtemeljitejši knjižni delež k loški obletnici. Proučevanje zgodovine mesta, ki je odigralo v zgodovini vlogo središča obsežne in gospodarsko dovolj močne zemljiške fevdalne posesti, je raziskovalcu narekovala usmeritev predvsem v gospodarsko plat problematike, tako h kmetijstvu in kmetu, kot tudi k neagrarnim panogam in loškemu meščanu. Dr. Blaznik je zgodovinske vire črpal doma kot tudi v tujini, zlasti Miinchnu, kjer je bogat arhiv freisinške škofije oziroma gradiva, ki je vezano z zgodovino loškega področja. Knjiga, zelo bogato ilustrirana (okoli 150 slik in reprodukcij) in opremljena z zemljevidi, je porazdeljena na nekaj poglavij. Uvodnemu, ki je posvečeno času do leta 973, slede poglavja o loškem gospostvu do srede 15. stoletja, od srede 15. stoletja do velikih reform v 18. stoletju ter od tega časa do sekularizacije (podržavljenja) posesti leta 1803. Sledita še poglavji o populacijskih razmerah ter zaključno poglavje o zatonu posesti freisinških škofov. V dodatku so podatki o merah, denarju in cenah, seznami freisinških škofov, predstavnikov uprave gospostva in mestnih sodnikov. Knjigo spremlja nekaj zemljevidov, obvezna kazala in daljši povzetek v nemškem jeziku. Zgodovina Loke in njenega ozemlja dr. Pavla Blaznika predstalja zaradi temeljitosti in metodoloških ozirov enega izmed temeljev slovenskega zgodovinopisja B. Marušič ljenje, toda še večja nevarnost kot v šestih nerazvitih deželah osrednje zahodne Afrike grozi večjim predelom Indije, V zvezi s tem, bomo povzeli nekaj podatkov iz publikacije »Mani teše*, ki je v svoji julijski številki med drugim zapisala: V 25 letih neodvisnosti, v 23 letih, odkar je dežela postala republika. in v 21 letih načrtnega gospodarstva ni Indija bila nikoli v tolikšnih težavah kot je danes, še pred letom dni so prihajale iz Indije zelo pozitivne vesti. Zmaga nad Pakistanom, ustanovitev nove prijateljske obmejne države Bangla deša, zmaga novejših sil kongresne stranke nad konservativnimi silami iste stranke, izreden prodor Indire Gandi kot glavnega voditelja v deželi, vse to so bili dejavniki, ki so pripomogli k izrednemu optimizmu. Indira Gandi je v nekem svojem govoru lani marca v trgovski zbornici v Novem Delhiju med drugim rekla: »V deželi se opaža preporod. viden je optimizem, kaže se zaupanje v nas same. Hkrati pa se opa -a tudi nekakšna nestrpnost iti dalje*. In ta nestrpnost se je danes spremenila v razočaranje, v pesimizem, ali vsaj v dvom. Zakaj? Iz enostavnega razloga, ker siromaki postajajo še bolj siromašni, pa čeprav jim je kongresna stranka obljubljala socialno pravičnost. Kongresni stranki je to ljudstvo, ljudstvo siromakov, poverilo vse zaupanje, ker je računalo z njeno »socialistično* politično linijo, s pravičnejšo delitvijo bogastva. Na drugi strani pa postajajo bivši bogataši še bolj bogati. Skratka prepad med siromaštvom in bogastvom se veča. Da bi se nerazpolozenje v tem »oceanu ljudi* še povečalo, je pripomoglo pomanjkanje, ki je zajelo več dežel indijske zvezne države. V nekaterih predelih ljudje že dolgo u-mirajo od lakote, milijoni ljudi pa so na pragu še večje lakote. V svetu, na bogatem Zahodu, se o tem ne govori, »dobronamerni* krogi ne marajo slišati slabih vesti, da bi jim te ne prebujale vesti, ne marajo vedeti, da je lakota zajela vasi in mesta, da se množice kmetov zgrinjajo v mesta, ker upajo, da bodo v mestih laže preživeli strahotno lakoto, ki le zajela njihove kraje. V Bombay se zgrne sleherni dan po 10 tisoč novih prebivalcev. Pravijo, da je v Indiji žp nad 100 milijonov ljudi, ki imajo na razpolago le po peščico riža na teden. Indijska vlada, ki je bila pred letom dni tako optimistično razpoložena, da je izrazila svoj optimizem v geslu »Garibi hatao* (Dol s siromaštvom), je skušala rešiti sedanji problem z nakupom večjih količin žita v Kanadi in v ZDA. Hkrati indijska vlada ne poziva sve ta, naj bi ji priskočil na pomoč ker ima Indija zelo slabe izkušnje Indijci de'v> obračun in ugotavljajo, da nazadujejo, pa čeprav so bili prepričani, da gredo dalje. Danes je v Indiji že 70 odstotkov ljudi, ki živijo od 80 lir dnevnega dohodka v naši valuti in v vrednosti naše lire. Pred desetimi leti je bilo v takšnem stanju le 50 odstotkov prebivalstva Indije. Deset odstotkov prebivalstva Indije pa živi v velikem bogastvu. In tu ne gre za nek-oanjo gospodo, pač pa tudi za sedanje javne funkcionarje. Nekaj podatkov o tem ne bo odveč: So celo ministri, so vojaški in vladni funkcionarji, ki ob tolikšni bedi razkazujejo svoje bogastvo. Zanimiv je primer nekega indijskega diplomata v neki evropski deželi, ki si je naje! vilo, za katero plača letno okoli 10 milijonov lir najemnine. Koliko ljudi bi v Indiji živelo s tem, kar ta indijski nediplomatični diplomat plača samo za najemnino? Zato ni reč čudnega, če smo mogli v nekem indijskem listu brati članek, ki je bil že v naslovu zeio zgovoren: »Indira, ni res. da te nimamo radi, vendar je tudi res, da imamo in-d; ,ko ljudstvo še rajši kot tebe*. Sicer pa preidimo h konkretnejšim podatkom. odtod odvisnost od tujine, odtod kopičenje bogastva na eni strani, na drugi strani pa naraščanje siromaštva in bede. Kadar se temu pridruži še suša, ki je zajela velika področja Indije, ni nič čudnega, če pride do sedanjih težav, do lakote, ki grozi milijonom ljudi. Razviti in bogati svet, ki ima polna usta humanosti, prihaja v Indijo le za to, da odnaša kapitale, milijarde, ki bi sicer vsaj ublažile bedo indijskega ljudstva. Indija je začela s svojim načrtnim gospodarstvom leta 1951. V 20 letih, do 1971, so bili doseženi naslednji rezultati: siromaštvo na deželi je ostalo isto, siromaštvo v mestih se je povečalo, od nekaterih preosnov so imeli dobiček le zemljiški posestniki in bivši bogataši, ki so še bolj obogateli. Do te ugotovitve so prišli strokovnjaki, ki so to poudarili v uradni statistiki, z naslovom »Poročilo načrtne komisije*. Tudi industrija ni zabeležila kdove kolikšnega uspeha. Naraščanje industrije se je celo skrčilo, tako da industrija sicer napreduje, vendar pa ne v razmerju z napredovanjem v prvih letih. Ker pa število prebivalstva narašča, naraščajo tijdi množice brezposelnih in to s strahotno številko: 6.000 brezposelnih več na dan. Indija je najbolj klasičen odmer, kako je nemogoče napredovati v tako imenovanem liberalnem sistemu. Indija se skuša otresti tujih monopolov, ki jih je zvabila v Indijo najprej tuja okupacijska sila, nato na tudi sama indijska vlada. Razna tuja podjetja odnašajo iz dežele velikanske kapitale. Družba Coca Cola je samo v letu 1971 odnesla iz Indije za 160 milijard lir dobička. Leto prej je odnesla iz dežele za 60 milijard lir dobička, še hujši je primer družbe Colgate Palmolive. Ta družba je investirala v Indiji približno poldrugo milijardo lir. Bilo je to pred kakimi desetimi leti. Samo leta 1970 je ta družba odnesla iz Indije za 80 milijard lir čistega (P' :ka. Indijska vlada skuša to zavreti, vendar je to nemogoče, ker nima «zakonske n««v?ve». Indija razvija svojo industrijo z udeležbo tujcev. 65 odstotkov indijske industrije je v tujih rokah z vsemi ustreznimi negativnimi posledicami. Odtod neuspeh, V nedeljo popoldne je bilo v Brezovici v Brkinih lepo in prijetno slavje. Sredi vasi se je zbrala že prava množica domačinov in okoliških ljudi, veliko ljudi pa je prišlo tudi iz Trsta in iz raznih krajev, kamor so se bili preselili v časih, ko jim domača zemlja ni dala dovolj kruha. Pravzaprav je še vedno veliko ljudi iz Brezovice in okoliških vasi, ki so na delu drugod po Jugoslaviji in v zamejstvu, ki pa niso in ne morejo pozabiti svojega rojstnega kraja, na katerega so zelo navezani. To je bilo očitno v nedeljo, ob dvojnem slavju, ko so slavili 90-letnico vseljudskega tabora v Brezovici, na kar spominja tudi spomenik sredi vasi, kjer so nekdanji prebivalci Brezovice leta 1908 ob 25-letnici tabora, postavili spominsko obeležje, ki so ga ohranili tudi v času fašizma s tem, da so nad napis pritrdili drugo ploščo, ki je spominjali na padle v prvi svetovni vojni, hkrati pa prikrivala osnovni napis, ki ga je postavila krajevna narodna čitalnica. Poleg tega pa so v nedeljo tudi formalno odprli obnov-vljeno cesto. Just Ivanovič, ki je imel slavnostni govor, je na kratko prikazal zgodovino vasi od davnih časov do danes in posebej poudaril nacionalno zavest prebivalcev Brezovice in okoliških krajev, zavest, ki se je še posebej izkazala v času NOB. ko je bila vsa vas na strani borbe za osvoboditev izpod tujčevega jarma. Govornik je poudaril tudi težve, ki jih je vas in tudi širše področje doživljalo dolga povojna leta, ko izčrpana domovina m mogla dati tega, kar ni bilo potrebno in tudi nujno. Nato jc podčrtal napore domačega prebivalstva in pomoč sežanske občine, da so se stvari vendarle premaknile z mrtve točke V imenu občinskega sveta je Jože Korošec pozdravil zborovalce, poudaril njihovo zavest in zavzetost pri delu ter formalno izročil prometu na novo asfaltirano cesto. Svečanost je odprl Anton Babič iz Bača, na svečanosti pa so sodelovali tudi domači recitatorji, godba na pihala iz Pridvora in mešani pevski zbor iz Divače. Godba in zbor, ki sta na svečanosti izvajala partizanske pesmi in koračnice, sta sodelovala tudi na prosti zabavi v vaški gostilni, kamor se je po končani svečanosti zgrnila množica. Posebno mešani pevski zbor iz Divače je pod vodstvom svojega mladega pevovodje Raceta, navdušil številno občinstvo. iiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiMiMiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini,iimi,mm,,,n Naivec J. General ic v galeriji «Meduza» Po izreno kvalitetni razstavi grafik Adriane Maraž in Janeza Bernika, so pred nedavnim v prodajni galeriji Meduza v Kopru odprli razstavo enega najpomembnejših jugoslovanskih naivcev, Josipa Generaliča. Razstavljena dela — olja, slike na steklu, risbe in grafike — predstavljajo, kljub številnim novejšim delom, nekakšno retrospektivo njegove Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Sreča vam bo naklonjena. Predvsem v denarnih zadevah. Nepozabne ure v družini in z ljubljeno osebo. liiK (od 21. 4. do 20. 5.) Vaša bodočnost bo sloneli ra trdnih temeljih. Nova spoznanja na večerni zabavi. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Večji osebni problem bo treba rešiti. Razumevanje ljubljene osebe vam bo v oporo. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Z doseženim boste lahko zadovoljni, ker bi lahko bilo slabše. Vaša mirnost bo pozitivno delovala na srčne odnose. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Nastopil je čas za izvedbo drznega načrta. Nepričakovan, toda prijeten obisk sorodnika. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Postavljeni boste pred preizkušnjo: od njenega izida bo precej odvisna vaša prihodnost. Ne bodite ljubosumni. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Pretirana ambicioznost bo vznemirila vaše delovno okolje, širokopotezni načrti v družini. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ohranite mirne živce, ker vas čaka težka naloga. Mikavni načrti z ljubljeno osebo. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Vaše mnenje bo upoštevano zaradi originalnih misli. Neutemeljena živčnost v družini. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Morali se boste čimprej odločiti, ker v nasprotnem primeru boste nastradali. Tudi ljubljena oseba pričakuje odgovor. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Vaš napredek bo počasen toda zanesljiv. Vest, ki bo prišla od drage osebe, bo spremenila vse načrte. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Odnrte možnosti za najbolj Optimistična predvidevanja. Povečanje ugleda v delovnem okolju. 20-letne ustvarjalnosti, kar daje razstavi še posebno vrednost. Čeprav je doslej razstavljal že v skoraj vseh pomembnejših likovnih centrih na svetu, je to njegova prva samostojna razstava v Sloveniji. Josip Generalič pripadla sloviti hlebinski šoli. Motivi njegovih del so pa vzeti iz domače pokra-jine-Podravine. To so predvsem poletne in zimske pokrajine, preprosti ljudje pri delu, razvedrilu ali v gostilni, ribiči in cvetje. Skratka v vseh njegovih delih je upodobljeno kmečko življenje od zore do mraka. Iz vseh pa veje vedrina in življenjska radost, ki se izraža tudi v bogatem koloritu. Pomembnost njegove ustvarjalnosti izpričuje tudi to, da je Anatole Jakovski v svoji knjigi tPeintres Nalfs» med enajstimi barvnimi reprodukcijami svetovnih mojstrov naive uvrstil tudi njegovo delo. Razstavo originalov dopolnjujejo še kvalitetni posterji in plakati ter voščilnice z motivi njegovih del in del njegovega očeta Ivana Generaliča. Razstava je med domačini in številnimi turisti vzbudila veliko zanimanje, morda tudi zato, ker je večino del mogoče tudi kupiti. Tudi sicer ima galerija Meduza na prodaj precejšno izbiro olj, grafik, skulptur, uporabne in dekorativne grafike. Med avtorji so Bernik, Maraževa, Apollonio, Jemec, Novinc, Zelenko, Maleš, Slana. Černigoj, L. Logar, Gatnik, B. Bern, Tisnikar, Komel, Pohlen in drugi. TOREK, 14. AVGUSTA 1973 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 18.15 PROGRAM ZA OTROKE Alfio Valdarnini: BURCH1ELLO E NASO Dl PATATA Glavne vloge: Burchiello — Gabriele Lavia Zeffirino — Nico Ludovici Duccio Podesta — Alfrede Bianchini Stražar — Vittorio Duše Režija — Alessandro Brissoni 18.45 PRIPOVEDOVALEC PRAVLJIC Iz zbirke »TISOČ IN EN VEČER* 19.15 Prirejena zgodba: IL VECCHIO ED IL FARO Avtor Angelo D’Alessandro Nadaljevanka 19.45 ŠPORTNE VESTI Ital. kronike in napoved vremena 20.30 DNEVNIK 21.00 TV film - PAUL TEMPLE «UN CERTO SIGNOR WILLIAMS» V glavnih vlogah: Francis Matthevvs, Ros Drinkwater, Robert McLeod, Gay Hemilten, Tony Steedman itd. Vsebina: V neki motel prispe v snežnem viharju, velik težak zaboj, naslovljen na nekega Williamsa, ki ga v motelu dejansko tudi pričakujejo. Ker pa je snežni metež prišel nepričakovano, je prisilil zakonce Temple, da sta ostala v hotelu. In okoli misterioznega Williamsa se je koj zbralo več priložnostnih gostov, ki jih Williams zadrži s svojim pripovedovanjem. V hotelu so kaj čudni gostje. Na primer Murdoch, ki zase pravi, da je' prišel na počitnice, da bi lovil ribe. Tu je lepa gospa Sanford; tu sta dva šoferja, Mače in Jerrg; tu je lepotec Reggie, ki ima vse značilnosti trgovskega potnika. Končno je tu neki Oliver Todd, ki pravi, da se je izgubil zaradi snega in da je v snežni nevihti izgubil tudi očala. Končno pride v hotel tudi že omenjeni Williams, s katerim so v nekih tajnih stikih praktično vsi gostje motela. In v tem človeku Paul Tample spozna izvršilca vloma v banko, iz katere je izginilo 500 tisoč funtov šterlingov. Izhaja nadalje, da so v motelu njegovi pomočniki, ki so prispeli sem, da bi si delili plod vloma v banko ... 22.00 SANJE Četrto nadaljevanje 23.00 DNEVNIK Napoved vremena in šport DRUGI KANAL 21.00 DNEVNIK 21.15 TURINSKE FARSE DROLARIE Glavne vloge: Režija: Massimo Scaglione LA FELICITA' DEL SIGNOR GUMA Nocoj sta na dnevnem redu dve turinski farsi. Prva farsa »Drolarie** je pravzaprav predelana zgodba Belisaria Ran doneja, kateremu sta pomagala režiserja Massimo Scaglione ter Gipo Farassino, ki so skupno predelali istoimensko farso Fulberta Alamija. Glavno vlogo igra Gipo Farassino Zgodba je zelo preprosta: Lepa mlada hčerka zakoncev Rana preživlja krizo, ker jo muči neznana bolezen. K bolnici pokličejo hišnega zdravnika, ki kaj kmalu ugotovi »bolezen*. Deklica bi se morala čimprej omožiti. S tem pa se pojavijo razne težave, kajti deklica si želi za moža pesnika, mati bi rada hčeri vsilila nekega aristokrata, vtem ko bi oče hčeri najraje privoščil nekega borznega agenta. Zadevo reši sam zdravnik, ki predstavi družini Rava nekega mlgdeniča^ki. se izdaja .za pesnjka, grofa in poslovnega človeka hkrati Druga farsa «La felicita del signor Gumm izhaja iz istoimenske zgodbe Federica Garellija. Glavno vlogo igra Ma cario, ki skuša predstaviti-občmstvu-strašljivega ministrskega uradnika, ki ga nameravajo vreči iz stanovanja. Novi stanovalec že nosi v njegovo stanovanje svoje pohištvo, ko naključje reši njegov problem GREM OGLEDAT SI SVET, SPOZNAM VSE IN SE VRNEM Četrto nadaljevanje: CIN CIN CINA 22.30 JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OBZORNIK VELIKI IN MAJHNI NEGA TELESA PRIŠTINA IN NJENA OKOLICA RISANKA DNEVNIK Tolstoj: VOJNA IN MIR 16. epizoda SREČANJE KAJ HOČEMO (Ob ustavnih in kongresn:h razpravah) PO SLEDEH NAPREDKA POROČILA KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 21.00 RISANKA 21.15 POROČILA 21.30 ŽIVI MRTVEC Celovečerni film 23.00 DRAGI LAŽNJIVCI Kviz oddaja 19.10 19.25 19.55 20.15 20.45 21.00 21.35 22.20 22.40 23.30 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Motivi na klaviaturi; .13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.30 Komorni koncert; 18.50 Glasbena beležnica; 19.00 Kmečki punti v slovenski literaturi; 19.20 Program za najmlajše; 20.00 šport; 20.35 Bellini-jeva «Norma» (prvo dejanje); 22.15 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.30 Deželna kronika; 15.10 Program po željah; 16.20 Deželni kulturni pregled; 19.30 Deželne kronike. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.40 Glasba za dobro jutro; 10.00 Havajske kitare; 11.15 Od melodije do melodije; 11.30 Najlepše pesmi; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Plošče; 14.40 Mini juke box; 15.45 Počitek ob glasbi; 16.00 Plošče Ricordi ; 16.15 Današnji pevci; 16.30 Plošče; 17.40 Tržaški pevski zbor; 18.00 Počitniški vrtiljak; 18.45 Trio Pahor; 19.00 Parada orkestrov; 20.00 Pevci zabavne glasbe; 20.30 Prenos RL; 21.00 Glasba v večereu; 21.40 Zbori iz vsega sveta; 22.15 Poje Nicola di Bari; 23.00 ščekove skladbe; 23.35 Jazz. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Četrti spored; 12.45 Južnoameriške pesmi; 13.20 Opoldanski spored: 14.00 Nove ital. popevke; 15.00 Poletni program za mladino; 17.05 Sončnica; 18.55 Neapeljske pesmi; 19.25 Koncert resne glasbe; 20.20 Puccinijevi operi «11 Tabarro* in »Gianni Schicchi*; 22.20 »Andata e ritomo*. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poro čila; 7.40 Poje Lara Saint Paul; 8.14 Poletni ansambli; 8.40 Kako in zakaj?; 8.54 Orkester; 9.50 Nada ljevanka; 10.45 Poseben spored z L. Salcejem; 12.40 »Alto gradimen to»; 13.50 Kako in zakaj?; 15.00 Nadaljevanka; 15.45 Glasbeno go vorni spored; 17.35 Plošče za vsakogar; 20.10 »Andata e ritomo* z D. Modugnom; 20.50 Plošče. III PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Boccherinijevi kvarteti; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.50 Glasba skozi čas; 13.30 Koncert resne glasbe; 14.20 Vivaldijeva sonata; 14.30 Scar-lattijev oratorij »Sedecia, re di Ge-rusalemme*; 16.30 Stare plošče res ne glasbe; 17.35 Klasični jazz; 18.00 Haydnovi divertimenti; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Zgodovina in legenda o Sinji obali; 19.15 Koncert; 21.30 Operna glasbu SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Na današnji dan; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.20 S pesmico v počitniški dan; 10.40 Naši simfoniki v svetu lahke glasbe; 11.15 Poletna potepanja: 12.20 Z nami doma in na poti; 13.10 Melodije; 13.30 Kme tijski nasveti; 13 40 Slovenske narodne ; 14.30 Priporočajo vam... ; 15.10 »Ali jih poznate?*; 15.40 »Na poti s kitaro*; 16.40 Tenorist To dor Mazarov; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Naš podlistek — G. de Maupassant: Sprehod; 18.10 Popularni simfonični koncert; 19.00 Aktualnosti doma in v svetu; 19.15 V torek na svidenje; 19.45 Tipke in godala; 20,00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Ansambel Štirje kovači; 21.00 Lahka glasba; 21.30 Andrej Hiong: Burleska o Grku ; 22.30 Melodije; 23.15 Od popevke do popevke; 00.05 Literarni nokturno. PRIMORSKI DNEVNIK ŠPORT ŠPORT ŠPORT 14. avgusta 1973 ZAKLJUČENO BALKANSKO PRVENSTVO V PLAVANJU Jugoslovanski plavalci preko vseh pričakovanj v Zenske so bile v skupni uvrstitvi odlične druge, moški pa so zasedli tretje mesto DUBROVNIK, 13. — Na balkan skem plavalnem prvenstvu je prišlo do cele vrste novih rekordov. V drugem dnevu tekmovanj je bil Izboljšan cel kup balkanskih in raznih državnih rekordov. Precej časov je bilo res odličnih, predvsem pa so se dobro izkazali jugoslovanski plavalci, ki so tako popravili slab vtis iz državnega prvenstva. Najboljša sta bila vsekakor še enkrat brata Miloš. Nenad je na 100 metrov prsno postavil nov balkanski rekord, njegov brat Predrag pa je bil drugi. Takoj nato pa je popravil svoj rekord v štafeti 4x100 metrov, kjer M je na prvo mesto uvrstila Jugoslavija s časom 4'06”7. Na 4x100 metrov prosto je padla cela vrsta rekordov: Romunija je zmagala in postavila nov najboljši balkanski čas, Bolgarija, Jugoslavija in Grčija pa so izboljšale svoje državne rekorde. Med najboljšimi je bil Romun Slavič, ki je izboljšal precej svojih dosežkov. Na splošno je letošnje balkansko prvenstvo v plavanju dokazalo, da s« je na tem delu evropske celine ta šport zelo izboljšal Odlično pa so se izkazale tudi ženske, ki so bile za cel razred boljše, kot je zgledalo na predvečer tekmovanj. Od jugoslovanskih tekmovalk je dobro plavala Višnja Petkovič na 200 metrov prsno, saj je med tekmovanjem nekaj časa vodila, nato pa jo je prav v zaključnem delu premagala Romunka Camelia Hotescu. Nekaj podobnega se je pripetilo Evi Majnarič, ki je plavala 200 metrov delfin. Svetlana Pavletič pa je na 400 m zadovoljila s svojim drugim mestom za Grkinjo Avlonitu. Na balkanskem prvenstvu je Jugoslavija dosegla devet novih državnih rekordov. Osvojila je sedem zlatih kolajn, deset srebrnih in osem bronastih. V skupni uvrstitvi so se jugoslovanski plavalci uvrstili na tretje mesto, ženske so bile druge, na skupni lestvici pa se tudi zasedli drugo mesto. Cela vrsta plavalcev in plavalk je izpolnila normo za nastop na svetovnem prvenstvu, ki se bo pričelo čez dva tedna v Beogradu. ZA 700 MILIJONOV NIZOZEMSKI AS CR!iYFF PRESTOPIL K BARCELONI? AMSTERDAM, 13. — Vse kaže, da bo Johan Cruyff res prestopil k Barceloni. Ajax je namreč baje že sklenil sporazum s španskim moštvom in prodal svojega najboljšega nogometaša za rekordno vsoto 700 milijonov lir. Pogodba pa bo lahki) veljavna le, če bo Ajax dobil privoljenje nizozemske nogometne zveze. KOLESARSTVO PRIPRAVE ZA NASTOP NA SP Prepričljiva zmaga Poiidorija na izbirni dirki po Umbriji Večina kandidatov za sestavo državne reprezentance ni zadovoljila PERUGIA, 13. — Giancario Po-1 no s trojico manj znanih kolesar- lidori je s poprečno hitrostjo skoraj 40 km na uro zmagal na 4. kolesarski dirki po Umbriji, ki je veljala kot zadnje izbirno tekmovanje za nastop na svetovnem kolesarskem prvenstvu. V zelo toplem in suhem dnevu je italijanski kolesar zmagal s tremi minutami in pol naskoka in popolnoma uničil svoje nasprotnike. S svojo izredno zmago si je zagotovil tudi mesto v državni reprezentanci, ki je bila do konca nedeljske dirke v dvomu. Na drugo mesto se je uvrstil odlični Fabrizio Fabbri, eden izmed večletnih reprezentantov na raznih mednarodnih tekmovanjih. Elita kolesarjev, med katerimi so bili Mot-ta, Zilioli, Bitossi in Gimondi, je prispela na cilj s skoraj 2-minutno zamudo. Polidori je večino proge prevozil sam, saj je pričel napad skup- ŠD ZARJA vabi na svoj REDNI OBČNI ZBOR v ponedeljek, 20. t. m. v Bazoviškem domu, ob 20.30 ob prvem sklicanju in ob 21. uri ob drugem sklicanju. Člani udeležite se' polnoštevilno! iiiiiiiiMiiuiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii,umu,l|mi|||t||||||||||||||||l|, lllllll|,|l|ll|llt,|l| miiMHiuumfinmuin NA ŠAHOVSKEM MEDCONSKEM TURNIRJU Lj uboj e vic na pragu poraza s Smislovom V vodstvu je še vedno razigrani Portisch vodstvu Portisch z 9,5 točke in 1 prekinjeno partijo, pred Meckingom in Polugajevskim. Ljubojevič in Geller pa si z 8 točkami in 2 prekinjenima partijama delita četrto in peto mesto. Ivkov (6,5 točke -2 prek. partiji) je na 8. do 9. mestu. PETROPOLIS, 13. — Upanja jugoslovanskega velemojstra Ljuboje-viča, da se prebije do eneg« izmed treh najboljših mest na šahovskem medeonskem turnirju, so čedalje manjša. V zadnjih dveh, v 13. in 14. kolu, je Ljubojevič sicer prekinil partiji; predvsem tista s Smislovom pa je praktično že izgubljena tako, da se bo njegovo stanje na lestvici še poslabšalo. Drugi kandidati za višja mesta so namreč sedaj stisnili zobe in nizajo pozitivne nastope: Portisch je z zmagama nad Biyaiasisom in Reshevskym u-trdil svoje vodstvo, Mecking je premagal v 13. kolu Gheorgija, Geller pa je z zmago nad Hugom dohitel Ljubojeviča. Drugi predstavnik Jugoslavije, Ivkov, nadaljuje s precej mlačnimi nastopi in niza neodločene rezul- . tate. Po prekinjeni partiji s Polu- nunuu vreuu reu je po jjuee-| gajčvskim je namreč remiziral pro- nem prvenstvu naslednji: 1. Jugo-, KOŠARKA Jugoslovanski mladinci balkanski prvaki Jugoslovanska mladinska košarkarska reprezentanca je zmagala na mladinskih halkanskih igrah. V' zadnjem srečanju je premagala Turčijo s 55:53. Končni vrstni red je po z- ijuče- jev, ki si je v prvih tridesetih kilometrih nabrala štiri minute prednosti. «Veliki» niso reagirali, saj so samo čakali na ugoden trenutek za napad, ki pa ni nikdar prišel. Zmagovalec je večkrat napadel in ušel svojim najbližjim zasledovalcem, odločilni napad pa se mu je posrečil po polovici dirke, ko je vozil preko prelaza Somme in nato skozi Assisi, kjer je na hujšem vzponu dokončno pustil vse svoje nasprotnike za sabo. V zaključni fazi dirke se je pognal v zasledovanje Fabbri, kateremu pa ni uspelo, da bi ujel danes res odličnega Poiidorija. Vsi drugi tekmovalci pa niso v nedeljo zadovoljili, tako da bo tehnični vodja italijanske reprezentance Nino Defilippis prisiljen precej spremeniti sestavo svojega moštva za odhod v Španijo. Tako je zelo razočaral Motta, ki si gotovo ne zasluži pomembnega in častnega mesta reprezentanta, iz borbe je izpadel Bergamo zaradi padca, pa tudi nekateri drugi so morali dati slovo svojim upom. Vrstni red na cilju 226 km dolge dirke: 1. Giancario Polidori 5.39’30” s poprečno hitrostjo 39.996 km/h 2. Fabrizio Fabbri zaost. 3'24” 3. Salutini 4. Castelletti 5. Antonini 6. Rota 7. Laghi 8. Bass-ni 9. Rossi 10. Giuliani 11. Brunetti 12. Gimondi 13. Poggiali 14. Zilioli 15. Motta itd. 3’55” 5’20” 5’30” 616” 8’47” ka zadnjega dne prvenstva, in je šele nato ukrepal. Še takrat pa ja vso zadevo prijavil disciplinski komisiji zelo površno, saj je obljubil, da ho poskrbel tudi za zadevno dokumentacijo, kar pa ni nikdar storil. Ker pa predsednik predstavlja društvo, je tudi to krivo za njegovo delovanje in zaradi tega so naprtili globo tudi Atalanti. Do znanih kazni pa je prišlo potem, ko je komisija ugotovila, da je Tabanelli deloval po nalogu Sampdorie, Bortolotti pa se je kazensko izognil dolžnosti prijave prekrška disciplinski komisiji. Samp-dorii pa bodo odvzeli točke šele v prihodnjem prvenstvu, ker bi ne bilo prav, če bi favorizirali Atalan-to, ki je potrebovala ob koncu prvenstva zmago ter se ji je prikrivanje splačalo in tudi nosi velik del krivde, če je do celotne afere prišlo. , ITALIJANSKI KOLESARJI ZA SP MOTTA IN DANCELLI BOSTA OSTALA DOMA MILAN, 13. — Predsednik tehnične komisije italijanske kolesarske zveze Gori a je danes popoldne prebral imena kolesarjev, ki bo do nastopili na svetovnem prvenstvu v cestni vožnji v Barceloni. Izbrani kolesarji so: Basso, Battaglin, Bergamo, Bitossi, Fabbri, Gimondi, Paolint, Poggiaii, Polidori, Zilioli. Rezervi: Colombo in lliccomi. Precejšnje presenečenje je vzbudila vest, da sta iz državne reprezentance izključena Motta in Dan-celli. Tehnični vodja ekipe Nino Defilippis je izjavil, da je prišlo do njune izključitve zaradi slabe vožnje na zadnjih dirkah. Vseeno pa je vključil v ekipo tudi ljudi, ki so, podobno kot Motta in Dancelli, bili v tem zadnjem mesecu precej slabi. * Pri tem lahko začnemo prav pri italijanskem prvaku Paoliniju, ki je po osvojitvi naslova precej popustil. Pa tudi drugi si ne zaslužno preveč zaupanega mesta. Toda Battaglin in drugi nastopajo, ker so predvsem mladi in dajejo zaupanje MOTOCIKLIZEM DIRKA V SILVERSTONU Po nedeljski zmagi Read svetovni prvak Agostini je po več letih zgubil naslov prvaka v kategoriji do 500 DORTMUND, 13. — Eddy Merckx je na dirki v Dortmundu zabeležil velik zastoj. Zmagal je Houbrechts, Merckx pa je bil tretji. SILVERSTONE, 13. — Angleški motociklist Phil Read si je na dirki v Silverstonu zagotovil naslov svetovnega prvaka v kategoriji do 500 ccm. Velik poraženec na nedeljski dirki pa je bil vsekakor Gia-como Agostini, ki je letos v tej kategoriji naletel na res trd oreh in se je moral posloviti od naslova svetovnega prvaka po dolgoletnem prevladovanju. Novi svetovni prvak je bil absolutno najboljši na 94 km dolgi progi, saj je vodil v desetih izmed dvanajstih krogov. Dosegel pa je tudi nov rekord v pollitrski kategoriji s poprečno hitrostjo 169,580 km na uro v enem krogu. Britanski vozač si je naslov svetovnega prvaka zagotovil praktično že prejšnji mesec na veliki mo- čem tociklistični nagradi Finske, imel pa je tudi toliko naskoka, da ga ni mogel nihče več nadlegovati. Agostini je sicer skušal s silovitim začetkom presenetiti svojega klubskega tovariša. Vendar pa je ostal v vodstvu le prva dva kroga, nakar ga je najprej prehitel Read, nato pa še Anglež Scheene. Odstoten pa je bil novozelandski vozač Newcombe, ki je bil na drugem mestu. Nevvcombe ni startal, ker se je huje poškodoval pri neki nesreči. Readovo zmago je sprejel buren aplavz osemdesettisočglave množice, ki ga je stalno bodrila pri njegovem pohodu proti osvojitvi naslova svetovnega prvaka. Na sliki: Agostini (1) in novi svetovni prvak Phil Read (4) v boju po prvih krogih dirke IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiijiiiiiIIIIIIIIIIIIIIIIiiiiiiiiiihiiiiiihiuhhhhh TENIS Evropsko amatersko prvenstvo Očitna premoč Sovjetske zveze Metreveli in Morozova nad vsemi Samo Madžarska je delno ogrožala triumf Sovjetov - Poljski par Novički - Fibak prekinil sovjetsko hegemonijo Crnsarijeva zopet najboljša ti Keresu. Po nepopolnih rezultatih ] slavija, 2. Grčija, 3. Turčija, 4, I zadnjega kola je na vsak način v i Romunija, 5. Bolgarija, -m H ! A LECCO, 13. — Na včerajšnjem ženskem cestnem italijanskem prvenstvu je Maria Cressari z velikim naskokom zmagala in znova osvojila naslov italijanske prvakinje. Edina zanimivost dirke je bil dolg beg Cressarijeve in neuspešno zasledovanje njene največje nasprotnice Morene Tartagnijeve, ki jb ha cilju zabeležila veliko zamudo. NOGOMET v- AFERA SAMPDORIA ATALANTA Zmagoviti prihod Poiidorija na cilj Objavljeni izidi disciplinske komisije MILAN, 13. — Italijanska nogometna zveza je danes objavila odločbo disciplinske komisije nogometne zveze glede kazni za Samp-dorio in Atalanto. Do tako strogih kazni je prišlo, ker se je trener Sampdorie Tabanelli res predstavil v Bergamu z dvajsetimi milijoni in z vedenjem, ki ni bilo podobno tistemu. s katerim se gre na resne poslovne sestanke. Negotovo je to rej, če je Tabanelli res razpravljal le c nakupu igralca Musiella, katerege mu je Atalanta takoj odrekla. Vseeno pa se je 20. maja predstavil na tekmi Atalanta -- Vi-cenza, brez pravega razloga. Poleg tega pa ni Sampdoria svojemu strokovnjaku plačala stroškov za odhod v Alzano, kot je to storila ponavadi. Ker se ni Tabanelli preveč branil pred obtožbami Previta-lija, je disciplinska komisija smatrala, da nosi velik del krivde, ki so mu jo naprtili. Pa tudi Sampdoria nosi krivdo za podkupova nje, do katerega je po izsledkih ko misije v resnici prišlo. Kar pa zadeva predsednika Ata-lante Bortolottija, meni disciplinska komisija, da je bilo njegovo vede; nje v zvezi z vso zadevo precej nekorektno, saj ni takoj obvestil odgovornih o delu Sampdorie. Kar je najslabše, je počakal do zaključ-1 visoko proti vsakemu pričakovanju. PESCARA, 13. — Predstavniki Sovjetske zveze so osvojili v zadnjih dveh dneh evropskega amaterskega prvenstva v tenisu kar štiri od petih naslovov in s tem potrdili že v prejšnjih dneh dokazano premoč. V nedeljo so oddali prva dva naslova in poljska dvojica Novički — Fibak je z lahkoto odpravila madžarski par Machan — Taroczy s 6:4, 6:2, 6:2. Sovjetov tukaj ni bilo v finalu. Med ženskimi dvojicami pa jim je bil naslov že zagotovljen. Srečala sta se namreč dva sovjetska para in Morozova in Ivanova sta šele po treh setih (6:3, 3:6, 6:1) premagali Pir-jukovo in Hroščino. Bolj kot ta dva naslova pa so gledalce zanimale polfinalne tekme med posamezniki. Sovjetsko ■ madžarski dvoboj med moškimi se je končal s pravim triumfom prvih. Metreveli je po pričakovanjih odpravil Taroczyja, vedno bolj presenetljivi Voikov pa je zmagal tudi proti -Machanu. Naprej pa mladi Volkov ni zmogel. V današnjem fi nalu je bila Metrevelijeva premoč očitna, morda tudi zaradi preveli; ke živčne napetosti nasprotnika, ki se mu sploh ni upiral in je v treh setih osvoji! le tri točke: 6:2, 6:1 in 6:0. Med ženskami je bil žreb manj naklonjen sovjetskim predstavnicam, ki so se srečale med sabo že pred finalom. Morozova je z lahkoto premagala Birjukovo, v finalu pa je po težki borbi odpravila še Szabojevo s 6:0, 1:6, 9.7. Madžarka je v finalu premagala Poljakinjo Kralovo. V zadnjem finalnem dvoboju prvenstva sta Me treveli in Morozova osvojila še naslov prvaka med mešanimi dvojicami. Njuna rojaka Korotkov in Hroščina nista zmogla več kot častne obrambe: 6:3, 6:4. V neuradni ekipni lestvici je bil logično naskok Sovjetske zveze pre; cejšen. Zmagala je z 62 točkami pred Madžarsko (27), Poljsko (17) in ČSSR (16). HOKEJ NA KOTALKAH Portugalska osvojila naslov evropskega prvaka ISERHLOHN, 13. — Portugalska reprezentanca je zmagala na evropskem prvenstvu v hokeju na kotalkah, ki se je zaključil v Iserh-lohnu. Medtem ko je bila zmaga Portugalcev predvidena, pa preseneča odlično tretje mesto Zahodne Nemčije, ki se je povzpela tako Na drugo mesto pa so se usidrali Španci, ki so bili največji tekmeci Portugalcev za osvojitev naslova evropskega prvaka. Na četrto mesto pa so se uvrstili italijanski igralci, ki so v zadnjem srečanju remizirali proti Španiji, ki se je tako še bolj oddaljila od svojega tekmeca na vrhu lestvice. Izidi zadnjega dne; Portugalska — Zah. Nemčija 5:0, Španija — Italija 2:2, Nizozemska — Belgija 4:3, Francija -• Vel. Britanija 4:2. Končna lestvica: 1. Portugalska 16, 2. Španija 13, 3. Zah. Nemčija 12, 4. Italija 9, 5. Nizozemska 8, 6. Švica 6. 7. Francija in Belgija 4, 3. Velika Britanija 0. nogomet;--, , LUS/jKA, 13. — V - nogometni tekmi afriške skupine za nastop na svetovnem na#|a»;teeiB pruausUM tiiiiiiiiuiniHiima uiiiiiiiiiiiaiuujMji immmmmiimimimuutHmmniiinimnininnimniimmmnnnniiimmmuimMmuHimumi V ŠESTNAJSTINI FINALA JUGOSLOVANSKEGA POKALA Tesen poraz Olimpije v Sarajevu Presenetljivi dosežki drugoiigašev Lanskega prvaka Dinama je izločil Timok iz Za. ječarja, Sarajevo pa je zgubilo z Rudarjem (K) Že v šestnajstini finala jugoslovanskega nogometnega prvenstva je prišlo do večjih presenečenj. Največji uspeh je zanesljivo zabeležil drugoligaš Timok, ki je na lastnih tleh premagal in izločil lanskega zmagovalca Dinama s 3:1. Med prvoligaši je že zapustilo tekmovanje tudi Sarajevo, ki je po napeti tekmi klonilo v Kakanju pred domačim Rudarjem: to je bil edini spopad, ki se je odločil šele po izvedbi enajstmetrovk. Ostali favoriti so preskočili nedeljsko oviro, tesni rezultati pa marsikje potrjujejo, da so nekatera moštva šele pri začetku priprav in zato še zelo daleč od zadovoljive kondicije. Najbolj izenačena tekma, vsaj na papirju, je bila v Sarajevu, kjer je domači Željezničar premagal ljubljansko Olimpijo z 1:0 z golom v prvem polčasu. Dvoboj prvoliga šev je bil še v Zenici, kjer je Čelik odpravil Bor (3:2). Presenetlji- • vo izenačena pa je bila še tekma med Veležem in Beliščem: državni podprvak je zmagal le z nim zadetkom razlike, še tega pa je dosegel v končnem delu srečanja. Slovenijo zastopa na turnirju po Olimpijinem porazu samo še Maribor, ki bo tekmo proti Lovčenu odigral šele jutri. Mariborska ekipa je žal med tistimi, ki jim manjka še precej dela do popolne pripravljenosti, nasprotnik pa le ni tako hud, da bi ga ne bilo mogoče premagati. Rezultati nedeljskega kola: Željezničar — Olimpija 1:0 Borac (BŠ) — Beograd 0:4 Zagreb — Sutjeska 3:0 Sloboda (Tu.) — Partizan 0:1 Timok ~ Dinamo (Zg.) 3:1 Čelik — Bor 3:2 Rudar (K) — Sarajevo 5:4 Ohrid — Borac (BL) 3:4 Velež - Belišče 1:0 Trepča — Radnički (N) 0:2 Hajduk (K) — šumadija 0:3 Vojvodina — Sloboda (TU) 2:1 Split — Spartak 1:0 1. — 1. Seminole 2. Smalto 2. — 1. Giosi 2. Fischione 3. — 1. Tornedino 2. Leopoldo 4. — 1. Satiro 2. Gorizia 5. — 1. Quadragenario 2. Delaluna 6. — 1. Udon 2. Salima KVOTE 12 - 13.262.021 lir 11 - 358.430 lir 10 - 30.000 lir 1 3 2 X X X 1 2 1 2 2 2 Emil Frelih: TAJSKA - DEŽELA VEČNEGA POLETJA Na večno zelenih obrežjih, ki se slikovito zajedajo v morje Siamskega zaliva, je v tropski goščavi vse polno ribiških vasi in modernih zdravilnih letovišč, ki privabljajo v ta eksotični raj večnega poletja bogate inozemske turiste. Posebnost tropskega juga so dresirane opice, specializirane za obiranje kokosovih orehov v visokih krošnjah tankih palmovih dreves, kamor zlepa ne hi mogel človek priplezati. Na določeno povelje organizirano trgajo zrele plodove, na poseben klic pa preskočijo na naslednjo palmo, tako dolgo, dokler ni zaželeno obrano. Sever je predvsem hribovit in mestoma hladnejši, čeprav Je tropska vlaga tudi tu nepopustljiva. Veliki naravni zakladi so razsežne monsumske zimzelene džungle in močvirja z bambusom. Najdragocenejši so tikovi gozdovi. V gozdarstvu uporabljajo naj razno vrstne j še načine dela, od najbolj primitivnih do mehaniziranih pomagal. Pri podiranju dreves in pri vlačenju orjaških debel skozi težko prehodno džunglo do rek, služi kot, najboljša delovna moč okoli dvajset tisoč slonov, ki nadomeščajo mehanizacijo. Severovzhodni del je revnejši z zemljo, ker peščena tla Prehitro prepuščajo vodo, ki je važen naravni element pri gojitvi riža. Velike težave v tem predelu povzročajo neredne padavine. Zato pridelajo riža le za lastne potrebe. Zato je tembolj razširjena živinoreja, ld jim služi v glavnem za delo, predvsem govedo, konji in bivoli. Slednjih je v Tajski čez pet milijonov. Iz opisanega lahko vidimo, kako si Je znal bistri taj- ski človek olajšati delo s tem, da se je poslužil opic, slonov, bivolov in drugih živali. Za hrano pa rede predvsem krave, vole, prašiče, kokoši in drugo perjad, da rib sploh ne omenimo, ki se jim v bogatih vodah kar same ponujajo. Centralni predel je najobsežnejši in najbolj rodoviten za gojenje riža, ld je njihov vsakdanji kruh. Ogromna ravan je kot velika zelena preproga, na kateri živi večina prebivalcev. Mogočna reka Menam se preliva s severa proti jugu skozi to dolino ugodja in izobilja. Njeni številni rokavi in namakalni V. m i mr •iPiP ■•■Ar. ■ vvVi sfj „ mmmi t. ‘\t i .MJ,j jr*- jmMMŽ Javua okrepčevalnica ibtjp !pjP8p& mik (Foto E. Frelih) kanali omogočajo številna riževa polja, ki v tej topli, vlažni klimi edinstveno uspevajo, vzorno urejene vodne poti pa tvorijo cenen transportni sistem. Upravičeno nazivajo ta predel srce Tajske, njena naravna bogastva pa uvrščajo Tajsko v eno Izmed najbogatejših dežel v Aziji. Nasploh je Tajska dežela izredne prirodne krasote in velikih naravnih zakladov. Velik del je še vedno nedotaknjena džungla in mnoge ogromne površine so še neraziskovane. V džunglah živi veliko število najčudovitejših divjih živali, od opic, slonov, psov, prašičev, lisic, srn, medvedov, tigrov, leopardov, znamenitih siamskih nosorogov in mačk, ki so že bolj redke, pa do papagajev, kolibrov in drugih vrst ptic pevk in ujed, med plazilci pa kuščarji, želve, kobre In druge kače, torej živali, s katerimi bi lahko oskrbovali vse živalske vrtove sveta. Milijoni hektarjev zemlje so še neobdelani in nenaseljeni. Sredi, skoraj že katastrofalno preobljudene azijske celine, ne pride tu niti štirideset prebivalcev na kvadratni kilometer. Še večjo srečo in veselje do življenja pa jim prinaša presežek hrane, zlasti riža, s katerim lahko pomagajo ostalim deželam, ki Jih pogosto pesti huda lakota. V gospodarski politiki tajska vlada vzpodbuja zasebno podjetnost, večina Tajcev pa so kmetje, ki obdelujejo lastno zemljo. Razen riža, ki je osnova gospodarskega življenja, bi med važnejšimi poljskimi pridelki navedli še sladkorni trs, pšenico, predvsem koruzo, tobak, sezam, bombaž, poper, razne dišave in seveda kokosove orehe, banane, ananas, papaje, du-rian in brezštevilne raznovrstne slastne tropske sadeže, ki jih zahodnjaki niti po imenu ne poznamo. V okolici Bangkoka in večjih naselij pa v obširnih zelenjadnikih goje povrtnino, ki jo prodajajo v mesta. Poljedelstvo je še zelo primitivno in na nizki stopnji, skoraj docela odvisno od človeških rok in starih načinov namakalnih naprav. Skoraj edini tehnični pripomoček, kd je prodrl v nekatere vasi, je mehanična črpalka za vodo. Večino zaliva- nja opravljajo ročno z lesenimi lopatami, s katerimi zajemajo vod« 155 prekopov in jo pljuskajo na njivo. Za tehnično izpopolnjevanje se ne zanimajo preveč, verjetno zato, ker jim razen oranja z bivoli, saditve in žetve z golimi rokami, vse ostalo z izredno naklonjenostjo opravi v glavnem monsumsko deževje. MED BLIŠČEM IN RAZVALINAMI STARE PRESTOLNICE Dopoldansko sonce neusmiljeno žge. Svinčeno ozračje ki nam migota pred očmi skozi stekla hlajenega avtobusa, se nam zdi kot trepetajoča koprena, skozi katero so mestne hiše, svetlobni stebri in visoke palme, kot bi bile zarisane z drhtečo roko. Skozi razkošne četrti in razvlečene mestne predele in prek številnih mostov čez kanale, pridemo na dolgo cesto Pa-ol Y°tkin Road, edino, ki vodi iz mesta proti severu dežele. Cesta je razrita in kotanjasta in na gradbiščih mrgoli delavcev, med njimi mnogo žensk, kd družno z moškimi kopljejo, ravnajo ali prenašajo zemljo in pesek v značilnih azijskih nosilnicah, podobnim vagi prek ramen. Med kopači ne manjka niti otrok, vsi pridno delajo in širijo cesto. Vsi pa so pokriti s slamnatimi klobukd, ki jih varujejo pred pripeko. Opazno je, da v zadnjih letih posvečajo v Tajski posebno pozornost gradnji cest. Uporabnih za motoma vozila Izven Bangkoka jih je bilo zelo malo. Motorizacija pa se neverjetno naglo širi. Nove ceste odpirajo šdrše možnosti za razvoj turizma, kd postaja vse važnejši člen v tajskem proračunu Da niso doslej posvečali cestnemu omrežju tolikšne pozornosti je pripisati dejstvu, da večino notranjega blagovnega premete pr* vozijo po rekah in njihovih pritokih, zlasti po reki Menam kajti Mekong, Salween In Kwai imajo brzice in so za plovbo’ nepnkladne; bolj oddaljeni kraji pa so zvečine medsebojno povezani z zračnim prometom. (Nadaljevanje sledi) TRST, Ul. Montecehi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna Številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poitni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 14. avgusta 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se oar°čai° Pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst KO SOPARA MORI APENINSKI POLOTOK Običajna velikošmarna podoba Italije: mesta prazna in letovišča prenatrpana Pokol na cestah - Turin: šest kilometrov peš za steklenico mleka - Civitavecchia: tri dni čakanja na trajekt za Sardinijo - Ligurija: pokvarjeno okolje in visoke cene odgnale turiste Požar v kemični tovarni «Bayer italiana» v Garbate Milanese RIM, 13. — »Neurje* na italijanskih cestah se je nekoliko poleglo: promet, ki je bil v prejšnjih dneh zelo intenziven, da je prišlo do velikih zastojev na skoraj vseh avtocestah, je bil danes znosnejši. Kdor je nameraval na počitnice je ie odpotoval, tisti, ki si ne morejo privoščiti — iz delovnih ah finančnih razlogov — niti zadnjega poletnega »mostu* si bodo privoščili dan oddiha šele za veliki šmaren. Premirje bo trajalo verjetno tja do petka ali sobote, ko se bo začel veliki povratek v mesto. In gostejših in najhujših nesreč, ker se po večini ljudje vračajo v zadnjem trenutku, saj hočejo izkoristiti vsako minuto zasluženega počitka. Kljub razmeroma redkemu prometu pa je smrt tudi danes bogato kosila na vseh cestah. Neprevidnost in nepazljivost, prekomerna hitrost in nesmiselno prehitevanje so kot vedno botrovale najhujšim nesrečam. Slabi vzgoji avtomobilistov pa se je pridružila tudi pasja vročina, ki mori te Jni apeninski polotok: v mestih in v letoviščar-skih krajih je temperatura nezno- prav ob povratku pride do najpo- sna, saj je živosrebrni stolpec zle- miiiiiitiiuniiiifiHiiiiiiiimiiHKiMinHiMiiiiiiimiiiimmiiiiinitiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiii NOV POLITIČNI PROCES V GRČIJI Majski pučisti pred sodiščem Ni pa izključena možnost amnestije, ki naj bi vključila monarhiste v Papadopulosov režim ATENE. 13. — Grški vladni komisar pri posebnem vojaškem sodišču je formalno obtožil sedemdeset oseb, da so v maju letos skušale strmoglaviti Papadopulosovo vlado ter spraviti nazaj na grški prestol kralja Konstantina. Vladni komisar je zahteval naj vojaško sodišče uvede proti obtožencem kazenski postopek. Kdaj bo proces, se še ne ve. Obravnava proti 70 obtožencem spada v okvir, kot smo že dejali, ponesrečenega monarhističnega pu-ča 22. maja letos. Šlo je, kot je znano, za precej obsežno akcijo, katere namen je bil zasesti tri otoke (Likonos, Tinos in Siros) ter od tam prisiliti Papadopulosa, da odstopi s položaja predsednika vlade. Po načrtih bi se morala grška mornarica upreti ponoči 22. maja. Tri ladje, katerim naj bi nudile potrebno pomoč tudi letalske sile in dve podmornici, bi morale odpluti iz Salamine ter izvesti izkrcanje na omenjale otoke. Zarotniki so imeli svoje zaupnike tudi na drugih ladjah vojne mornarice. Kot je znano, je na primer prav tedaj sodelovala v italijanskih vodah pri vojaških vajah NATO tudi grška ladja »Velos*, kateri je poveljeval Nikola Pa pas. Ta je skupaj s 30 častniki zaprosil po ponesrečenem poskusu puča za politični azil v Italiji. V zaključni fazi je naklep zarotnikov spodletel. To se je zgodilo, ker so bili grški polkovniki dosti bolj budni, zarotniki pa preveč zaupljivi. Ljudje, ki so bili v vrstah mornarice in so služili novemu režimu, so budno spremljali dogodke in omogočili, da je vlada intervenirala v pravem trenutku. Oblasti so takoj aretirale glavne vojaške voditelje zarote, nato pa še razne civilne osebnosti. Med obtoženci, ki bi se morali zagovarjati pred izrednim vojaškim sodiščem, je 56 aktivnih častnikov grške mornarice, štirje aktivni častniki letalstva, dva rezervna visoka mornariška častnika, ter rezervni general Kostantin Fecis. Poleg njih je še sedem civilistov. Med temi sta bivši grški zunanji minister Averov in bivši notranji minister Hristoforos Stra-tos Poglavje zase so častniki in druge osebe, ki živijo sedaj v inozemstvu. Proti njih se še ni začel noben formalni postopek. V obtožnici proti 70 zarotnikom je rečeno, da je bil visoki mornariški častmi: Spyridon Konofaos (sedaj že v iokoju) glavni voditelj zarote. Prav on je naročil bivšemu admiralu Riza-kisn. naj gre v Rim, ter izposluje od bivšega kralja Konstantina privolitev za upor. Rizakis mu je poslal iz Rima naslednje: depešo: '.Nadaljujte s pripravami* Operetni puč nekaterih grških vojaških poglavarjev je spravil Konstantina ob krono. Papadopulosu se je posrečilo izvesti referendum za ukinitev monarhije brez težav, saj grško ljudstvo ni bilo zainteresirano za to vprašanje. Danes se je celotni politični položaj nekoliko spremenil. Ni še prav gotovo, če bo do tega procesa sploh prišlo, ker se stopnjujejo napori, da bi se proglasila politična amnestija. Njen rezultat pa naj bi bil ta: poikovniški režim naj bi se utrdil s prilivom sil, ki so bile nekdaj monarhistično usmerjene, danes pa se obračajo zaradi neuspelega puča na Papadopulosa in ga prosijo, naj jim prizanese. Grško vrhovno sodišče je danes potrdilo izid referenduma ter dokončno ugotovilo, da je za odpravo monarhije glasovalo 77.20 odst. Grkov, proti pa 21,7 odst. Odslej naprej bo uradni naživ Grčije: Predsedniška in parlamentarna republika. Vlada je obljubila, da bo izvedla že prihodnje leto parlamentarne in občinske volitve. Kanadski talec za atenska atentatorja? OTTAWA, 13. — Neki neznanec je telefoniral iz Hong Konga časopisom in predstavništvom Kanade, da bo organizacija »Črnega septembra* ubila kanadskega državljana Yvesa Landryja, če ne bosta izpuščena na svobodo palestinska gverilca, ki sta bila aretirana zaradi atentata na atenskem letališču Grožnjo po telefonu so prejeli neki hongkonški časopis, bejrutski «L'oriente le jour», montrealski »Montreal Martin* ter kanadska predstavništva v Hong Kongu ter Tokiu. Ne ve se še, če gre res za grožnje »črnega septembra* Kanadska policija je ugotovila, da je bil neki lves Landry zapleten v kanadsko francosko indipendenti-stično gibanje, ki je menda šolalo svoje gverilce v palestinskih taboriščih. zel povsod nad 30 stopinj C. Mesta imajo že običajno veliko-šmarno podobo: zaprte trgovine, prazne ulice, le tu pa tam srečaš gručo turistov, ki se podijo od spomenika do spomenika, od muzeja do muzeja. Tudi oni pa prej ali slej omagajo pred napadem vročih soparnih dni in si privoščijo trenutek oddiha. Po možnosti pri vodnjaku, v katerem si blaženo močijo otekle noge. Dokler se zadovolijo s svežo vodo javnih vodnjakov je vse v redu, če se jim zahoče Coca cole ali kake druge osvežujoče pijače pa nastanejo težave. Javni lokali so po večini zaprti ali jih obnavljajo, s trgovinami, mlekarnami in slaščičarnami pa je še večji hudič. Precej prahu je vzbudil primer neke turinske gospodinje, ki je pre pešačila pet ali šest kilometrov, da bi kupila steklenico mleka. Po sestanku pristojnih organov' — tistih, ki se še niso odpravili na dopust — je prefekt pozval tiste, ki imajo nepremostljive težave pri iskenju živeža, naj kličejo 113. Možno je, da bodo v prihodnjih dneh zavijale po mestu na vso moč sirene patruljnih policijskih avtov na lovu za... mlekom ali testeninami Nevzdržen je položaj preskrbe z živili tudi v Rimu. Gospodinje morajo prepešačiti marsikatero četrt, da staknejo odprto trgovino jestvin Protiinflacijski vladni ukrepi, pritisk industnjcev in trgovcev na debelo, znaten padec v poslovanju (velikošmami teden je za vse trgovce najslabši) so pripravili trgovce do odločitve, da zaprejo trgovine in gredo tudi sami na oddih. Verjetno pa se tudi turistom v znanih letoviščih ne godi veliko bolje. Hoteli in gostišča so prenatrpani, hrana slaba in porcije majhne. Na plažah se tare ljudi in zleipa ne dobiš kotička, kjer bi se sončil v miru, ali nekoliko pospal v prijetni senčki. Tega se dobro zavedajo zlasti turisti v Civitavec-chii, ki čakajo na trajek za Sardinijo. Kdor ni rezerviral vozovnice marca ali aprila čaka po dan ali dva v vrsti na razbeljenem a-sfaltu za vozovnico. Ne manjkajo pa tisti, ki so čakali po tri ali celo štiri dni. In medtem kje naj bi prespali? Marsikdo je plačal tudi po 10 tisoč lir za nočitev v zatohli in umazanj sobici. Zaradi toplote, neprespanosti in izmučenosti so marsikomu popustili živci. V nedeljo so avtomobilisti dobesedno jurišali na trajekt. Zmeda je bila tolikšna, da so morali poseči orožniki in policija. Najbolj znani letoviščarski kraji so kot običajno prenatrpani, ponekod pa so jo gostinci pašteno skupili. To je primer Sanrema in sploh vse ligurske zahodne obale, ki so jo špekulanti pokvarili z nesmotrnimi gradnjami, gostinci pa so si skopali grob s prekomernim navi janjem cen. Število nočitev je v primerjavi z lanskim letom znatno padlo. Kadeče se ruševine skladišča farmacevtske tovarne «Bayer Italianan Milijarda lir škode TRI KILOMETRE OD LETALIŠČA V LA C0RUNI V SEVEROZAHODNI ŠPANIJI Španski «caravelle» eksplodiral v zraku mrtvih 79 potnikov in 6 članov posadke Po trikratnem poskusu pristajanja je letalo pri preveč nizkem poletu zadelo ob drevo ter eksplodiralo - Med mrtvimi plavalna ekipa iz Darcelone in morda nekaj tujcev LA CORUNA (Španija), 13. - Več kot 801 žrtev je zahtevala letalska nesreča pri teni španskem mestu, ki leži na severozahodnem delu države. Letalo tipa «caravelle», ki je skušalo tam pristati z 79 potniki in 6 možmi posadke je eksplodiralo ter padlo na tla v bližini neke hiše. Zdi se. da nesreče ni preživel nihče, razen morda enega potnika (toda ta vest ni stoodstotno golova), ki je sedaj baje v bolnišnici v La Coruni. Zdi se, da so vsi potniki Španci. To je v določeni meri razumljivo, ker je ponesrečeno letalo pripadalo družbi »Aviaco*. ki je sicer podružnica velike španske družbe »Ibera*, vendar pa skrbi le za notranje polete v državi. Tak je bil tudi današnji primer te najnovejše tragedije v zgodovini španskega civilnega letalstva. Letalo »caravelle* je poletelo iz Madrida ob 7.50 ter bi moralo pristati na letališču v La Coruni ob 9.40. Ko je pilot prišel v bližino letališča, mu je kontrolni stolp sporočil. da so vremenske razmere nad letališčem zelo neugodne (huda nizka TV ZA OTROKE Vse mamice dobro vedo, kakšen atentat na mir v družini predstavljajo modeme e-lektronske igrače, ko se oče in sinček prerekata, kdo se bo z tzadevo* igral. Skoraj klasičen pirmer tovrstnih igrač so električni vlaki, ki jih oče kupi za sina (vsaj tako se pobaha pred trgovcem, ko mu zavija v papir pisano in veliko škatlo), v resnici pa se i-gra vedno sam, češ da jih o-trok, ker je še majhen, lahlco pokvari. V kratkem pa bo tako vprašanje sprožila tudi televizija m sicer TV za otroke. Po anketi vodstva RAl vsak dan sledi o-troškim oddajam najmanj tri milijone odraslih, v zimskih mesecih in nedeljah pa kar čez štiri milijone, še sreča, da ni sporeda za otroke tudi na drugem kanalu in da oddaji jugoslovanske in italijanske televizije ne sovpadata, sicer bi bil med otroci in starši tbiks* za »fcafcšen spored bomo gledali*. NOGOMET Pred časom smo pisali, da so nogometne tekme atentat na zakon, kot je neizpodbitno dokazala perujska Maria, še bolj pogosto pa je nogomet škodljiv zdravju. Ne verjamete? Dokažemo vam: v nedeljo so se na stadionu v Tumanu stepli navijači ekip Atleticosa in San Martina. Moške pesti so bile o-strejše od še tako nabrušenih ženskih jezikov, saj je moralo čez sto gledalcev v bolnišnico zaradi ran in podplut. Mar nismo govorili resnice? AVTO IN KOLO V naši civilizirani družbi je začel marsikdo obtoževati avtomobil, da je kriv onesnaženja, hrupa in zlasti prometnih zastojev v vseh mestih. Prav i-majo, boste rekli, zlasti kar zadeva zastoj prometa! Kako bridko se motite: pred nekaj dnevi se je v Pekingu zaključilo srečanje italijanskih in kitajskih izvedencev za promet. Na srečanju so ugotovili, da i-majo v Pekingu prav take nevšečnosti s prometom zaradi izredno velikega števila koles kot v Rimu zaradi prevelikega števila avtomobilov. oblačnost) za pristajanje. Pilot je trikrat poskušal pristati, nakar je letališče izgubilo radijsko vezo z njim. Nekaj minut pozneje se je ' zvedelo, da so ljudje slišali močno eksDlozijo in da je neko letalo strmoglavilo na zemljo. Pri padcu je celo oplazilo neko hišo, ki pa je bila na srečo neobljudena. Što je prav za «caravelle», ki je prihajalo iz Madrida. Po prvih vesteh je celo mogoče zaključiti, da se je pilot pri četrtem poskusu pristajanja spustil prenizko ter je zi letalom zadel v neko drevo, nakar je to eksplodiralo. La Coruna je glavno mesto istoimenske pokrajine ter je veliko turistično središče, ki je sedaj prepolno tujcev in domačih turistov. Pred nek^ dnevi je bil tam sam gene-ralisim Franco, ki je potem odplul z jahto «Azor» proti San Sebastjanu. Današnja nesreča je najhujša po tisti, ki se je pripetila v decembru lani, ko je letalo družbe «Spantax» s 155 nemškimi turisti strmoglavilo iiiiitimiaiiriifiiiiifiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiimtiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiia blizu letališča Santa Cruz de Tenerife. Družba «Aviaco» je izgubila letos tri pilote pri letalskih vajah. Dve drugi španski letali pa sta v letošnji spomladi trčili v Franciji. Ta nesreča je terjala 68 človeških žrtev. Po zadnjih vesteh je v nesreči pri La Coruni izgubilo življenje 85 ljudi. Rešil se ni nihče, ker so v bolnišnico prepeljali le nekega kmeta, ki je bil blizu kraja nesreče. Po nekaterih vesteh naj b! letalska nesreča povzročila smrt več domačinov. Pravijo, da mnoga trupla ne bodo mogli prepoznati. Strokovnjaki so že našli «črno škatlo*, ki naj bi prispevala k ugotovitvi vzrokov nesreče. Med žrtvami nesreče so baje tudi člani nekega plavalnega kluba iz Barcelone, ki bi morali nastopiti v prihodnjih dneh na tekmah v La Coruni. Ne izključujejo možnosti, da je med žrtvami tudi nekaj tujcev. Na seznamu potnikov so našli namreč šest imen, ki bi kazala na nešpansko narodnost. MILAN, 13. — V industrijskem naselju Garbate Milanese je do tal pogorelo skladišče kemične industrije «Bayer italiana*. škodo cenijo na več kot eno milijardo lir. Ne izključujejo možnosti atentata, čeprav se bo o vzrokih požara zvedelo kaj več šele ko bodo vodilni ljudje, ki so bili že na dopustu, povedali, kakšne snovi so bile v skladišču. Požar se je začel včeraj zvečer o-koli 23. ure. Najprej so slišali močno eksplozijo, ki je pobila šipe v bližnjem naselju ter povzročila hudo paniko med ljudmi. Nato je začelo goreti. Pozneje so slišali še več drugih eksplozij. Še v jutranjih urah se gasilcem ni posrečilo zadušiti požara v celoti. Njim pa gre zasluga, da so ga omejili le na skladišče (okoli 8000 kv. m) ter preprečili, da bi se razširil na bližnjo tovarno. V skladišču ni bilo v trenutku požara kakih farmacevtskih proizvodov, temveč izključno snovi, ki jih uporabljajo v kmetijstvu v protiparazit-ske namene in podobno. V skladišču in tudi v tovarni ni bilo nikogar, ker je podjetje zaprto že tri dni zaradi kolektivnega dopusta. Varnostno službo sta vršila samo dva čuvaja, ki sta izjavila, da nista pred požarom opazila nič sumljivega. Le kakih sto metrov proč od zidu podjetja se je utaborila skupina ciganov, ki je zakurila taborne ognje. Požar ni mogel izbruhniti zaradi kakega kratkega stika, ker so odvzeli tok vsem obratom zaradi letnega dopusta. Prav tako je skrajno težko. da bi ga povzročili procesi kemijskih reakcij snovi v skladišču. Izključiti pa je treba tudi možnost da bi ga povzročil kak cigaretni ogorek. Poplave v Indiji: 107 ljudi mrtvih in 100 tisoč brez strehe NOVI DELHI, 13. - Velika povodenj, ki je opustošila severno-zahodne indijske države (Jamu, Kašmir, Utar Pradeš in Harjana) je terjala najmanj 107 človeških žrtev, vsaj 100 tisoč ljudi pa je brez strehe. Voda je uničila obdelana področja in materialno škodo cenijo na okrog 10 milijonov rupij. Položaj je dramatičen tudi v Pakistanu, kjer so zaradi monsunskega deževja prestopile bregove reke Kenab, Ravi in Sutlej. Obračun neurij in poplav je najmanj 14 mrtvih in dva tisoč uničenih vasi. V Ravvalpmdiju pa sodijo, da bo obračun še bolj tragičen. Telefonske in radijske zveze s Punjabom so prekinjene NAŠLI SO CA V DUPLINI V ABRUSKSH HRIBIH Železniška nesreča v Nemčiji: Iz še neugotovljenih vzrokov je 17 voz tovorniškega vlaka zgrmelo po strmini v vasico Erdbach pri Dillenburgu in popolnoma uničilo večslanovanjsko poslopje. V nesreči je starejša ženska izgubila življenje .....................llimim...um....................................m.n HENLEYEVA TETA PADDY BELL O FANTOVI OSEBNOSTI Že pri osmib letib neuravnovešeno ravnanje Elmer je brez razloga ubil zajčka, katerega je imel zelo rad Pri 6 letih zna le tri besede: pappa, voda in svoje ime Rocco Kaže, da je deček preživel v duplini vsaj štiri leta MILAN, 13. — Primer 6-letnega j zanima osebno primarij prof. Man-dečka, ki so ga našli pred dvema j ghi. Po štirih mesecih zdravljenja HOUSTON, 13. — Houstonska policija je začela danes zjutraj ponovno kopati na plaži High Island v Mehiškem zalivu, kjer naj bi bila zakopana še trupla petih ali šestih mladoletnikov, žrtev diabolične trojice homoseksualcev. Zadeva množičnih umorov je prišla na dan pred nekaj dnevi, ko se je 17-letni Elmer Wayne Helmer zglasil na poveljstvu houstonske policije in povedal, da je ubil 33-letnega Deana Corlla. Najprej je fant naprtil krivdo pokojnemu elektrikarju, nato pa je obtožil še 18-letnega Davida Broiksa in samega sebe, da sta sodelovala pri morilskih orgijah. Preiskovalci so doslej identificirali le 5 od 24 izkopanih trupel. Včeraj so pokopali 18-letnega Mar-tya Raya Jonesa, v prihodnjih dneh pa bodo pokopali še ostale identificirane žrtve houstonskih homoseksualcev - ubijalcev. Nekaj podatkov o Henleyevi osebnosti — fant je bil doslej formalno obtožen petih umorov in po pričevanju njegovega pajdaša Brook-sa je tudi najbolj sadistično mučil svoje žrtve — 'je dala fantova teta Patov Bell. Povedala je, da so prvič opazili znake neuravnovešenosti, ko je imel Elmer sedem ali osem let in je šel na J obisk k bratrancu v San Antonio. 1 darila, da agenti niso opozorili Ebnerjev bratranec je imel majhnega zajčka in ga je ponosno pokazal prijatelju ki je vzljubil ži-valico. Bratranec je posodil El- in ga naučil, kako se z orožjem ravna. Nepričakovano je Henley streže. Nepričakovano je Henley stre- ljal proti zajčku in ga ubil. Ko je videl poginulega zajčka pa je začel tako tuliti, da so ga le s težavo potolažili. Odvetniki mladega morilca so medtem izjavili, da bodo za obrambo izkoristili dejstvo, da je poli- cija »pozabila* na Henleyeve u-stavne pravice. Branilca Edwin Pe-gelo in Charles Melder sta pou- fanta, da ima pravico do odvetnika in da molči o drugih umorih, ko je priznal Corllov umor. Fant je izjavil, da je ubil pajdaša, ker ni imel drugega izhoda in je bil sit nasilja in umorov. Odvetnika sta poudarila, da bosta pripravila točnejši obrambni načrt, ko se bosta lahko srečala s Henleyem na štiri oči in bosta z njim preučila vse okoliščine te zadeve. Pegelovv je ob koncu še povedal, da je fant spoznal elektrikarja pred tremi leti in je postal »podaljšek Corllove osebnosti*, ter je vestno izpolnjeval vse naloge, ki mu jih je naložil pajdaš. letoma na abruškem gorovju jc vzbudil zanimanje psihiatrov in psi-hopediatrov. Deček — ime mu je Rocco in rodil se je nekje pri Chie tiju — je preživel dalj časa v neki duplini, morda dolga štiri leta. Kako je preživel, kako se je hranil ni še ugotovljeno. Sedaj ga zdravijo v otroškem psihiatričnem zavodu Corberi pri Milanu. Vsi mu pravijo že Romoletto in dečkove dogodivščine res spominjajo na legendo o nastanku Rima. Tudi znanstveniki, ki ga zdravijo, ne izključujejo možnosti, da ga je branila koza ali pa ovca. Malega Rocca so sprejeli v milansko psihiatrično bolnišnico po vrsti presunljivih doživetij. Komaj so ga našli, ga je sodišče .za mladoletnike v Aquili dodelilo mlademu paru študentov medicine. 7^.konca sta se ponudila, da poskusita prevzgojiti dečka. Vzdržala sta tri me,-sece: deček je odklanjal vsakršno hrano, na božanje in poljubljanje je odgovorjal š presunljivim tuljenjem in Ugrizi kot mlada zver. Mlada krušna mati je morala sama k psihiatru. i: Sodišče ga je dodelilo drugima dvema zakoncema, a poskus ni u-spel. Tudi druga krušna mati je morala k psihiatru. V tretje so zaupali malčka družini s petimi otroki. Deca je z navdušenjem sprejela Rocca v svojo sredo, a le za malo: dečkovo asocialno vedenje je spravilo tudi to družino na rob propada. Po treh neuspelih poskusih je sodišče zaupalo dečka zavodu za nerazvite otroke. Zadeva je pri tem prišla na dan. Uredniki popularne radijske oddaje «Chiamate Roma 31-31» so pomagali pri iskanju družine, ki bi sprejela v rejo dečka. Veliko se jih je ponudilo, a prevladalo je mnenje psihiatričnega izvedenca Giuseppa Ciccorelle: Če je le mogoče se moramo izogniti rešitvi psihiatrične bolnišnice, mali Rocco pa je tak problem, da bi mu navadna zakonca ne bila kos. Sodišče za mladoletnike v Aquili je sprejelo to tezo: zaupalo je deč- ' ka zavodu Corberi, kjer se zanj 1 se je deček naučil treh besed: pappa, voda in svoje ime. Zlasti pa odgovori z bojazljivim nasmehom ali s poljubom tistemu, ki se zavzame zanj in mu izkaže ljuliezen. Kljub tem napredkom pa bo nali Rocco težko postal normalen otrok. V njegovih očeh bo za vedno ostala senca, spomin na presunljiva doživetja. Nobene sledi za dečkom ki kliče na pomoč po radiu ALBUQUERQUE, 13. — V zadnjih dveh dneh se deček, ki je večkrat prosil za pomoč po radiu, ni več oglasil. Kljub temu reševalne ekipe nadaljujejo z iskanjem na pu- ščavskem področju Nove Mehike. Prvič se je fantek oglasil po radiu v torek. Dejal je, da mu je ime Larry, da je oče umrl in da je sam v avtomobilu in brez hrane. Ker je med oddajo deček večkrat spremenil valovno dolžino in je bila oddaja zelo šibka, reševalne ekipe niso še mogle lokalizirati področja, s katerega je oddajal. Iskanje motijo tudi radijski amaterji s svojimi oddajami. V začetku so preiskovalci sodili, da gre za neslano šalo, v soboto pa so izvedeli, da je neki deček po imenu Larry res odpotoval s svojim očetom proti Mehiki. Moški, ki je imel srčno napako, je namestil na svoje vozilo radijski oddajnik in sprejemnik. Njegov brat je tudi povedal, da se ni več oglasil odkar je pred enim tednom odpotoval s sinom. Mali Rocco