Uvodne besede
Spoštovani občanke in občani, bralci Dober dena!
Tokratno uvodno besedo sta pripravila podžupanja občine Zavrč Marta Bosilj in podžupan občine Zavrč Janko Lorbek, ki sta bila tudi osrednja govornika na slovesnosti ob 18. prazniku občine Zavrč.
»Realizirali smo veliko zastavljenih ciljev in ustvarili dobre temelje za nadaljnji obstoj in razvoj«
Praznujemo 18. praznik naše občine in hkrati 20 let obstoja občine. Veliko let, bi lahko rekli. Leta, ki so prinesla velik napredek na vseh področjih, praznovali smo na različne načine.
Praznovali smo 27. septembra 1997 ob veliki, za mnoge najpomembnejši pridobitvi za vse nas, tudi za tiste, ki so že prišli za nami in še prihajajo in bodo še prihajali.
Odprli smo vrata novi šolski zgradbi, ki je omogočila, da lahko naši otroci zaključijo OS v domačem kraju in se jim ni treba voziti drugam. Ta projekt je uspešno izpeljala prva svetniška skupina z županom Majcenovičem. Ni jim bilo lahko izpeljati tako velike naložbe ob vseh tekočih zadevah, ki jih občina mora opraviti.
Vsaka svetniška skupina trdo dela in se trudi skupaj z županom, občinsko upravo, da bi uresničila čim več potreb in želja občanov. Potreb in želja je vedno več, kot je realnih možnosti za dosego cilja, zato sta potrebna strpnost in razumevanje občanov.
Štiri mandate so se svetniki in uprava pod vodstvom župana Mirana Vuka trudili, da bi naredili čim več, tudi glede na pridobljena sredstva. Izzivov je bilo veliko več kot pogojev za izpolnitev.
Osvežimo si spomin, kaj smo imeli in kaj smo v 20 letih pridobili: vodo v vsako gospodinjstvo, razširitev telefonije, modernizacijo cest in njihovo vzdrževanje, prevoze otrok s kombijem, prenovljeno dvorano s klubskimi sobami (2006), parkirišče in razsvetljavo ob pokopališču, prenovljen poslovilni prostor s poslednjim domom, novi trgovski center, novo občinsko zgradbo (2010), nogometno igrišče, ki je poneslo ime Zavrča široma po naši lepi domovini Sloveniji in tudi preko meja.
Spomnite se na gasilski dom, kakšno podobo je kazal nekaj let nazaj in kako je videti danes, dobili smo prve metre pločnikov, javno razsvetljavo, prehode za pešce, zgradili smo nekaj kanalizacije, krožišče ... Še bi lahko kaj našteli, a to prepuščam vam, spoštovani občanke in občani. Upam si trditi, da so dosežki v 20 letih obstoja občine vidni in spodbudni. Realizirali smo veliko zastavljenih ciljev in ustvarili dobre temelje za nadaljnji
Podžupanja Marta Bosilj
obstoj in razvoj občine. Vem, da želje vseh občanov še niso bile uresničene. Enkrat zagotovo bodo, tega si želim tudi jaz.
Bodimo izredno ponosni na razvoj, ki smo ga skupaj dosegli. Prav je, da se vsak občan zamisli, kako je bilo pri nas pred 20 leti in kako je danes. Prepričana sem, da bo vsak s ponosom rekel: »Imeli smo — imamo sposobno občinsko vodstvo, ki je stremelo za razvojem, ga doseglo in tako ustvarjalo pogoje za boljše življenje nas in zanamcev.«
Naša domovina Slovenija je lepa in bogata po naravnih danostih, saj je vsak kraj, vsaka pokrajina naš biser, zato jo moramo negovati. Lep je naš Zavrč in arheološko bogat; čeprav je majhen - je naš! V njem živimo delavni in pošteni ljudje. Ostati moramo enotni v odločanju in sprejemati moramo nove priložnosti. Razsodni moramo biti v svojih odločitvah, tako kot smo bili do sedaj. Razsodni bomo morali biti tudi 5. oktobra na volitvah, saj je od vodstva občine odvisen razvoj.
Čestitke ob občinskem prazniku!
Marta Bosilj, podžupanja
»Radi imejmo svojo občino in bodimo ponosni nanjo«
Spoštovani občanke in občani!
V veliko čast mi je, da vas lahko ob tej priložnosti nagovorim ter vam čestitam ob občinskem prazniku. Ker ob funkciji podžupana opravljam tudi funkcijo predsednika odbora za gospodarstvo, menim, da je občinski praznik priložnost za pregled opravljenega in pogled v prihodnost, za katero pa želimo, da bi bila bolj stabilna in prijaznejša. V letu, ki je za nami, ni bilo časa za počitek in ocenjujem, da smo kljub težkim in nepredvi-
Dober den je glasilo občine Zavrč, ki glasilo tudi izdaja. Uredništvo: Tatjana Mohorko, Peter Vesenjak, Danica Bratuša in Lidija Domjan. Fotografije: T. Mohorko, R. Škrjanec in arhiv društev. Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p. Naslov uredništva: Občina Zavrč, Zavrč 11, 2283 Zavrč. Telefon: 02 762 01 50, 761 18 01. Glasilo občine Zavrč Dober den je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1613. Natisnjeno: 600 izvodov, ki jih prejmejo
gospodinjstva v občini brezplačno.

Podžupan Janko Lorbek
Foto: RŠ
dljivim gospodarskim razmeram v državi, kar se odraža tudi v lokalnih skupnostih, delali dobro, se zavedali odgovornosti in da nam je uspelo slediti in realizirati večji del zastavljenih ciljev.
Tako smo na področju večje energetske učinkovitosti naše občine zaključili energetsko sanacijo osnovne šole, s tem so se občutno zmanjšali stroški ogrevanja in vzdrževanja. Za lepšo podobo šole je poskrbel naš častni občan gospod Franc Simonič, ki je na fasado narisal znak šole in večjo risbo, za kar se mu seveda iskreno zahvaljujemo.
Z izgradnjo fekalne kanalizacije v naselju Hrastovec sever ter priključitvijo na čistilno napravo ob športnem parku smo zaključili eno večjih investicij na področju varovanja okolja. Po dolgoletnih prizadevanjih nam je končno uspela tudi izgradnja prepotrebnih javnih parkirišč z razsvetljavo ob športnem parku, ki bodo služila potrebam ob cerkvenih in drugih praznikih ter prireditvah v občini. Zaradi zagotavljanja varnejše in nemotene oskrbe z električno energijo v občini se trenutno izvajata adaptacija in kabliranje 370 metrov dolgega visokonapetostnega električnega voda ob športnem parku.
Iz rezerv državnega proračuna smo pridobili del sredstev za sanacijo plazu po neurju, ki se je sprožil na lokalni cesti Zavrč— Bori v Soljak. Izbrani izvajalec bo sanacijo plazu začel v naslednjih dneh in bo končana še pred zimsko sezono. Na razpisu LAS Haloze smo pridobili del sredstev za izdelavo in postavitev usmerjevalnih tabel na območju občine. S sredstvi po zakonu
o financiranju občin smo nameravali modernizirati dva odseka javnih poti; ker pa bo občina prejela manj kot 50 % predvidenih sredstev, bo letos izvedena modernizacija le odseka javne poti Goričak—Petrovič. V sklepni fazi, manjka le še nekaj soglasij, je izdelava dolgo pričakovanega občinskega prostorskega načrta.
S projektom Kulturni dom Zavrč — hiša festivala jabolk smo se prijavili na razpis v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007—2013, na odgovor še čakamo.
Kljub določenim težavam smo uspeli na razpisu za sredstva iz naslova Južna meja ter preplastili in modernizirali cesto Pesti-ke—Gorenjski Vrh—Felfar, ki smo jo ob prazniku občine tudi simbolično predali namenu.
Po večletnih prizadevanjih Telekom Slovenije na območju naše občine izvaja dela na področju posodobitve telekomunikacijskih storitev. Občina je za potrebe položitve optičnih kablov aktivno sodelovala pri pridobivanju služnosti ter za postavitev centrale dala v najem manjši prostor v prostorih nekdanje krajevne skupnosti. Dela naj bi bila predvidoma končana v naslednjih mesecih. Več o pridobitvi in možnostih koriščenja boste vsi zainteresirani izvedeli na predvidenem informativnem sestanku, ki bo v prvi polovici septembra. Da je prišlo do začetka te investicije v naši občini, se odgovornim na Telekomu Slovenije iskreno zahvaljujemo. Menim, da bomo mi in prihodnje generacije to pridobitev s pridom in zadovoljstvom uporabljali.
Potreb, hotenj in želja je veliko, razumeti pa moramo, da obstajajo določene finančne in druge omejitve. Uspehi in pridobitve pri razvoju naše občine so zagotovo rezultat dobrega dela in razvojne naravnanosti, končno oceno pa prepuščamo vam, spoštovani občanke in občani. Z dobro voljo, strpnostjo in medsebojnim spoštovanjem bosta življenje in delo lažja in lepša. Radi imejmo svojo občino in bodimo ponosni nanjo.
Spoštovani, ob koncu se zahvaljujem vsem in vsakomur, ki je kakor koli pomagal pri delu in razvoju naše občine. Se enkrat čestitke ob prazniku in čestitka vsem dobitnikom priznanj.
Janko Lorbek, podžupan
Zavrč v znamenju osemnajstega praznika in dvajsetletnice
Sobota, 16. avgusta, je bila v občini Zavrč nadvse praznično obarvana. Dan po prazniku Marijinega vnebovzetja in zegnanju pri podružnični cerkvi Device Marije so v občini v uporabo predali še 3600 metrov modernizirane ceste, v prostorih završkih upokojencev so se ves dati predstavljali domači čebelarji, na slavnostni seji se je sestal tudi občinski svet,
samostojnosti
slovesnost pa se je zaključila z osrednjo občinsko proslavo ob 18. prazniku in 20-letnici samostojne občine ter podelitvijo najvišjih občinskih priznanj. Letos sta se med prejemnike vpisala humanitarec Stanko Ivančič in Konjeniški klub Bori, Antonu Gavezu, članu Občinske organizacije Rdečega križa Zavrč, ki ga sicer na osrednji prireditvi ni bilo, pa so
podelili plaketo za 60-krat darovano kri.
V 20 letih obstoja samostojne občine se je na završkem koncu zgodilo marsikaj in spomini so v veliki meri povezani z napredkom in dosežki občine ter številnimi prireditvami na kulturnem, športnem, predvsem z izbrano nogometno ekipo prvoligaša NK Zavrč, in dru-

V Zavrču se je na praznični dan 18. občinskega praznika zbralo vodstvo občine z županom Miranom Vukom na čelu, ob njem pa tudi mnogi vabljeni gostje in številni domačini.
gih področjih. In prav dosežkom in napredku v občini so nazdravili ob letošnjem osemnajstem prazniku, ob tej priložnosti pa predstavili tudi načrte in cilje za novo obdobje.
Občinski praznik je bil znova priložnost za predstavitev dosežkov in uspešno opravljenega dela, še posebej razvoja v komunalni infrastrukturi. Občini Zavrč je namreč od lanskega do letošnjega praznika uspelo uresničiti nekaj novih idej in ciljev, glavne poudarke tega pa sta na osrednji slovesnosti predstavila govornika podžupanja in podžupan občine Zavrč Marta Bosilj in Janko Lorbek. V županov s Ptujskega pa je vodstvu občine in Zavrčanom ob prazniku čestital župan občine Markovci Milan Gabrovec.
Župan Miran Vuk, podžupanja Marta Bosilj in direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik so na osrednji občinski slovesnosti podelili najvišja občinska priznanja.
PRIZNANJE OBČINE ZAVRČ PODELILI STANKU IVANČIČU
Stanko Ivančič je predsednik Občinske organizacije Rdeče-
imenu županje in
ga križa Zavrč zadnjih pet let, pred tem pa je bil organizator krvodajalskih akcij v občini. V tem času se je število krvodajalcev močno povečalo. Nekoč jih je na akcijo prišlo okrog pet, danes pa tudi 30 in več, kar je izjemna številka.
Stanko se je po upokojitvi še bolj posvetil delu na humanitarnem področju. Lotil se je velikega humanitarnega projekta - Hiška za Nežo in Rajka Misloviča. Projekt je bil organizacijsko in medijsko zelo zahteven, vendar ga je v celoti uspešno izpeljal.
Več let je nosilec organizacije srečanja za starejše občane, kjer se zbere tudi sto in več občank in občanov, starejših nad 70 let.
Z veliko zavzetostjo dela za ljudi, za njihovo boljšo kakovost življenja in s podelitvijo občinskega priznanja so se mu v občini tudi zahvalili vso njegovo prizadevnost in plemenito prostovoljno delo.
PRIZNANJE OBČINE ZAVRČ KONJENIŠKEMU KLUBU BORE
Konjeniški klub Bori je bil ustanovljen 23. oktobra leta 2000 z namenom spodbujanja rekreativnega turističnega jahanja in turističnega razvoja
Na osrednji praznični dan se je na slavnostni seji sestal tudi završki občinski svet z županom Vukom.
Občinski svet Zavrč, ki uspešno zaključuje 4-letni mandat, v družbi zaposlenih v občinski upravi.
Pevci skupine Trta KUD Maksa Furjana Zavrč so na osrednji slovesnosti zapeli slovensko himno.
na območju občin Markovci, Dornava, Gorišnica, Cirkulane in Zavrč. Članstvo je naglo naraščalo, saj se je naslednjega občnega zbora udeležilo že 32 članov. V naslednjih letih delovanja se je število članov ustalilo nekje pri 25, kar mor-
da res ni veliko, vendar pa so zato ti člani toliko bolj aktivni.
Klub je poimenovan po prelepem gradu Bori iz 13. stoletja, ki stoji na strmi skalnati vzpetini nad reko Dravo v Dolanah, kjer je imel klub

prva leta svojega delovanja svoje prostore in sedež, kasneje pa se je sedež kluba prenesel v Muretince, na domačijo dolgoletnega predsednika kluba Petra Horvata. V zadnjih nekaj letih se je težišče delovanja kluba preselilo v obči-
no Zavrč, od koder prihaja večina članstva, in zato je bila edina logična poteza tudi preselitev sedeža društva v Zavrč, v Turški Vrh.
V štirinajstih letih delovanja je bil klub zelo aktiven. Vsako leto konjeniki organi-
Osrednji govor na letošnji občinski proslavi sta imela podžupanja Marta Bosilj in podžupan Janko Lorbek.
V kulturnem programu so bili v ospredju najmlajši iz završke šole, ki so predstavili utrinke iz šolskih klopi. Skozi program sta nas popeljala klepetava Lea in Gorazd.
Na osrednjem prazničnem odru je bil zanimiv kulturni program.
zirajo ali sodelujejo na prireditvah, ki so postale že tako rekoč tradicionalne. Vsako leto okoli martinovega organizacijo Martinovo konjenico. Tradicionalen je tudi blagoslov konj pri farni cerkvi
sv. Miklavža v Zavrču. Člani društva se zelo radi odzovejo povabilom raznih društev za sodelovanje na njihovih kulturnih, športnih ali turističnih prireditvah.
Društvo je s prostovoljnim
Z venčkom plesov so nastopili tudi mladi folklorniki OŠ Cirkulane -Zavrč.
Na odru se je predstavila tudi mlada zasedba nekdanjih završkih osnovnošolcev, ki je s petjem in igranjem navdušila občinstvo v kulturni dvorani.
Priznanje občine Stanku Ivančiču, predsedniku Občinske organizacije Rdečega križa Zavrč
2><DB£=/? 5i£=yV
Priznanje občine je v imenu KK Bori prevzel namestnik predsednika Janko Belšak, pridružila pa se mu je tudi članica kluba, ki je posebno darilo kluba izročila županu Vuku.
Delček prazničnega vzdušja je bil tudi v prostorih DU Zavrč, kjer so bile na ogled slike ljubiteljskega slikarja Milana Fostnariča, s pripomočki in lastnimi medenimi izdelki pa so se predstavili tudi domači čebelarji.
delom svojih članov v teh letih ustvarilo dokaj dobre pogoje za delovanje in uresničevanje idej članov društva. Smisel delovanja društva so predvsem rekreativno jahanje, turistična vožnja s kočijo, sodelovanje pri obujanju starih običajev, sodelovanje na raznih kulturnih, turističnih in športnih prireditvah, omogočanje prvega stika s konji tistim, ki si to želijo, ali pa le izmenjava nasvetov o vzreji ali konjeniškem športu.
Zelo razveseljivo dejstvo je, da se jim v zadnjem času pridružujejo novi, predvsem mladi člani, katerih povpreč-
na starost je 16 let. Klub zelo dobro sodeluje tudi z Osnovno šolo Cirkulane - Zavrč, kjer mladim omogočajo kakovostno in aktivno preživljanje prostega časa na malce drugačen način, torej v družbi konj.
Zaradi aktivnega dolgoletnega delovanja na področju konjereje, konjeniškega športa, dela z mladimi, sodelovanja na raznih prireditvah so Konjeniškemu klubu Bori ob priložnosti letošnjega občinskega praznika podelili priznanje občine Zavrč.
TM
Foto: Rado Škrjanec
Dobitniki priznanj ob priložnosti 18. praznika občine Zavrč
Slovesno ob odprtju novih asfaltnih kilometrov
Sobota, 16. avgusta, je bila v občini Zavrč odeta v praznično vzdušje. Se pred osrednjo občinsko slovesnostjo je bilo slovesno v Gorenjskem Vrhu, pri hiši družine Brlek, kjer so tamkajšnji domačini pripravili krajši svečani dogodek ob odprtju daljše modernizirane trase lokalne ceste in obeh javnih poti. Občina je od lanskega do letošnjega leta uspešno izpeljala rekonstrukcijo lokalne ceste Pestike—Belski Vrh ter javnih poti Gorenjski Vrh—Šentjanž in Gorenjski Vrh—Felfar.
Nova pridobitev bo nedvomno veliko prispevala k razvoju teh krajev v občini in tudi k večji varnosti v prometu, je ob odprtju asfaltne ceste poudaril osrednji govornik, završki župan Miran Vuk, ki je domačinom tudi zaželel, da
bi novozgrajena cesta dobro služila namenu in hkrati varno vožnjo vsem, ki se bodo vozili po njej.
Predsednik odbora za gospodarstvo in podžupan Janko Lorbek, ki je med drugim bolj podrobno predstavil
Pri simboličnem prerezu vrvice v Gorenjskem Vrhu sta se županu Miranu Vuku pridružila domačina Jožef Kokot in Karl Žnidarič, ob njih pa tudi Mija s škarjicami.

novo pridobitev od zamisli do izvedbe, pa je več povedal tudi o pomenu povezoval-
ne ceste za občane, ki živijo na tem koncu občine. Dejal je, da ima ta modernizirani
Novo pridobitev je blagoslovil završki farni župnik Jože Pasičnjek.
odsek velik pomen, hkrati pa izrazil zahvalo vsem prebivalcem ob cesti, ki so pokazali veliko zaupanja do občine in brez težav pristopili k naložbi. Ta je občino veljala okrog 700 tisoč evrov, poleg lastnih sredstev iz občinskega proračuna je občina uporabila še sofi-nancerski delež iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacijo so izvedli v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007—2013 razvojne prioritete »Razvoj regij« prednostne usmeritve »Razvoj obmejnih območij s Hrvaško«.
V Gorenjskem Vrhu so simbolični prerez vrvice opravili župan Miran Vuk ter domačina Jožef Kokot in Karl Žnidarič, novo pridobitev pa je blagoslovil završki farni župnik Jože Pasičnjek. V imenu domačinov je zahvalo županu in občini izrekla domačinka Marija Žnidarič, zbrani na slovesnosti pa so se iz doline Gorenjskega Vrha peš, s kolesi, kočijami in avtomobili odpravili na vrh hriba, na domačijo Jožeta Sinjurja, kjer se je prijetno druženje nadaljevalo.
TM
Nekateri so se na vrh Gorenjskega Vrha odpravili s konjsko vprego, drugi s kolesom ali peš
Veselo je bilo tudi pri Šinjurju, kjer so prizadevni krajani pripravili pogostitev za vse zbrane na slovesnosti.	Foto: Rado Škrjanec
Utrinki z društvenega večera
Tudi Letošnji društveni večer 14. avgusta ob 18. prazniku občine Zavrč je bil namenjen predstavitvi dela in dosežkov vseh društev na območju občine ter podelitvi priznanj vinarjem in
krvodajalcem.
Prijeten večer druženja sta povezovala Marta Bosilj in Franc Kelc, ki sta na prav poseben način predstavila vsa društva, njihovo prizadevnost in uspehe. Nekateri so se predstavili le v besedi, drugi s pesmijo in glasbo, mladi gasilci pa tudi z orodjem in predstavitvijo gasilskih
veščin. Posebno priznanje so na društvenem večeru podelili članu lovske bratovščine Dragu Radeka, ki je osvojil prvo mesto na tekmovanju v streljanju na glinaste golobe.
TM
Foto: Danica Bratuša
Drago Radeka

Skupina Trta
Prejemniki priznanj na ocenjevanju vina
Krvodajalci O O RK Zavrč
Martina Polak, Moškanjci 46b, Boris Petek, Moškanjci 103, Darinka Kocjan, Orešje 169, Jožef Zebec, Belski Vrh 102, Marijana Težak, Turški Vrh 5, Milko Fajfar, Brezovec 48, Marija Hronek, Pestike 4b, Ida Kokol, Brezovec 48, Brigita Lužnik, Hrastovec 28, Martin Korošec, Hrastovec 26e, Kristina Kokot, Hrastovec 3a, Marija Kočevar, Hrastovec 5c, Tatjana Krajnc, Hrastovec 134, Denis Pfeifer, Hrastovec 134, Janez Potočnik, Hrastovec 26, Terezija Zebec, Hrastovec 26a, Sanja Mihin, Goričak 2, Terezija Belšak, Turški Vrh 7la, Sonja Majcenovič, Hrastovec 39, Janez Kokot, Hrastovec 25d, Nina Lazar, Turški Vrh 167a, Brankica Vidovič, Hrastovec 6, Marija Krajnc, Zavrč 3, Alenka Kušek, Bukovci 120a, Marjeta Trančar Kokot, Brezovec 78, Marjan Rihtarič, Pestike 29, Stanislav Ivančič, Hrastovec 73a
VABILO
Naslednja krvodajalska akcija bo 23. oktobra 2014. Vabljeni!
OO RK Zavrč
Zavrču se je predstavil novi slikar, samouk Milan Fostnarič
Milana Fostnariča poznamo, saj že dolga leta prepeva v skupini Trta in veliko nastopa. Ob letošnjem občinskem prazniku pa se je kot slikar predstavil v prostorih DU Zavrč. Za prvo samostojno razstavo gaje navdušil predsednik DU Ivan Ribič, kije opazil njegove slike v avtu. Izrazil je željo, da bi se predstavil završki občini, in to se je letos Uidi uresničilo.
Milan Fostnarič se je rodil 30. 10. 1949 v Belskem Vrhu.
V prostorih DU Zavrč je bila ob letošnjem občinskem prazniku na ogled samostojna razstava Milana Fostnariča.
Osnovno šolo je obiskoval v Cirkulanah, poklicno za slikopleskarja v Mariboru, praktično delo pa je opravljal pri mojstru Heregi na Ptuju. Po končani šoli se je zaposlil v tujini, v Nemčiji, v okolici Stuttgarta je delal tri leta. Potem se je zaposlil v podjetju, v katerem so postavljali nove hiše. Milanova naloga je bila barvno oblikovati in prepleskati vso hišo s fasado vred.
Z zaslužkom si je kupil zemljo za hišo in začel misliti na družino. Družico je našel v Turškem Vrhu. Leta 1980 se je vrnil iz tujine in se kmalu preselil v novi dom v Hrastovcu. Ker ni našel zaposlitve, se je odločil za samostojno obrtniško pot. Od začetka je bil ta kruh precej skromen, kljub temu je v tem poklicu vztra-
jal 26 let, dokler mu ni začelo nagajati zdravje. Ker se ni izboljšalo, se je čez nekaj časa upokojil.
DOMAČI SO MU PODARILI OPREMO ZA SLIKANJE
Zdaj je imel na razpolago več časa. Začel se je ukvarjati s slikanjem. Imel je občutek, da mu prija delo z barvami. Kmalu se je vključil v tečaj slikanja pri DU Ptuj, v skupini Optimisti, ki imajo svoje prostore na Kraigherjevi ulici. Tečaj vodi in usmerja likovni učitelj Franc Simonič.
»Ker sem nekoč pri kosilu rekel, da bom slikal, ko bom v pokoju, so mi domači za naslednji rojstni dan podarili opremo za slikanje (stojalo, čopiče, barvice, barve ...).

Ko začutim neko idejo oziroma mi ta ideja že giblje roko, se umaknem v svoj kabinet - atelje. Motive za krajinske podobe dobim večkrat na vrhu visokega hriba, kjer imamo vinograd in zidanico in se vidi daleč naokrog. V skupini Optimisti nas je 16 in se dobro razumemo. Pri slikanju slediš mentorjevim navodilom, saj nas opozarja na naše napake in nam svetuje, kako jih odpraviti. Včasih se odpravimo slikat na teren,
tudi pri meni smo že bili. Slikam za svojo dušo. Čeprav nisem izučeni slikar, se s tem ukvarjam, ker se sprostim. Če mi slika uspe, sem dobre volje in zadovoljen. Vesel sem, da sem svoje slikarsko delo pokazal svojim domačinom. Za pomoč pri postavitvi razstave se zahvaljujem gospodu Simoniču, gospodu Ribiču, svoji družini in vsem drugim,« je povedal Milan Fostnarič.
Trezika M.
Na odprtju razstave se je zbralo veliko Milanovih prijateljev in njegova družina.
OCENJEVANJE VIN ZAVRČ 2014							
							
IME	PRIIMEK	NASLOV	POŠTA	SORTA	LET.	OCENA	
MLADEN	ŠINJUR	TURŠKI VRH 81	ZAVRČ	ZVRST	2013	17,67	SREBRNA
LOVRO	BELŠAK	TURŠKI VRH 50	ZAVRČ	ZVRST	2013	17,53	SREBRNA
MARTIN	TEŽAK	TURŠKI VRH 51	ZAVRČ	ZVRST	2013	17,87	SREBRNA
JANEZ	HORVAT	HRASTOVEC 123	ZAVRČ	ZVRST	2013	17,77	SREBRNA
BOŠTJAN	MAJCENOVIČ	GORENJSKI VRH 42	ZAVRČ	ZVRST	2013	17,70	SREBRNA
UROŠ	KOKOT	PESTIKE 17	ZAVRČ	ZVRST	2013	17,97	SREBRNA
DUŠAN	BRATUŠA	KORENJAK 3	ZAVRČ	ZVRST	2013	18,13	ZLATA
IVAN	KUSERBAJN	HRASTOVEC 72	ZAVRČ	ZVRST	2013	17,90	SREBRNA
IVAN	KUKEC	HRASTOVEC 10B	ZAVRČ	ZVRST	2013	18,03	SREBRNA
JOŽE	ŠINJUR	GORENJSKI VRH 17A	ZAVRČ	ZVRST	2013	17,53	SREBRNA
JOŽE	TEŽAK	HRASTOVEC 75	ZAVRČ	ZVRST	2013	18,17	ZLATA
IVAN	VUZEM	HRASTOVEC 159	ZAVRČ	ZVRST	2013	18,17	ZLATA
KONRAD	KOKOT	KORENJAK 16	ZAVRČ	ŠIPON	2013	18,13	ZLATA
ALEŠ	MAJCENOVIČ	GORENJSKI VRH 17	ZAVRČ	ŠIPON	2013	18,03	SREBRNA
JANKO	LORBEK	PESTIKE IB	ZAVRČ	LAŠKI RIZLING	2013	18,20	ZLATA
VLADO	ŽNIDARIČ	GORENJSKI VRH 27	ZAVRČ	LAŠKI RIZLING	2013	18,27	ZLATA
VLADO	ŽNIDARIČ	GORENSKI VRH 27	ZAVRČ	BELI PINOT	2013	18,30	ZLATA
IVAN	VUZEM	HRASTOVEC 159	ZAVRČ	MODRI PINOT	2013	17,97	SREBRNA
SLAVKO	BELŠAK	GORENJSKI VRH 31	ZAVRČ	KERNER	2013	18,10	ZLATA
MIHAEL	FAJFAR	SLATINA 21B	ŠMARTNO OB PAKI	RENSKI RIZLING	2011	18,33	ZLATA
ROBERT	KOKOT	HRASTOVEC 160	ZAVRČ	RENSKI RIZLING	2013	18,23	ZLATA
IVAN	ŠIPEK	VELIKI VRH 51	ZAVRČ	SAUVIGNON	2013	18,13	ZLATA
MIHAEL	FAJFAR	SLATINA 21B	ŠMARTNO OB PAKI	SAUVIGNON	2010	18,50	ZLATA
VLADO	ŽNIDARIČ	GORENJSKI VRH 27	ZAVRČ	SAUVIGNON	2013	18,23	ZLATA
IVAN	VUZEM	HRASTOVEC 159	ZAVRČ	SAUVIGNON	2013	18,20	ZLATA
DUŠAN	BRATUŠA	KORENJAK 3	ZAVRČ	RUMENI MUŠKAT	2013	18,33	ZLATA
KONRAD	KOKOT	KORENJAK 16	ZAVRČ	RUMENI MUŠKAT	2013	18,23	ZLATA
JOŽE	ŠINJUR	GORENJSKI VRH 17A	ZAVRČ	RUMENI MUŠKAT	2013	18,27	ZLATA

IVAN	BOSILJ	KORENJAK 6A	ZAVRČ	RUMENI MUŠKAT	2013	18,10	ZLATA
DUŠAN	BRATUŠA	KORENJAK 3	ZAVRČ	TRAMINEC	2013	18,10	ZLATA
MLADEN	ŠINJUR	TURŠKI VRH 8A	ZAVRČ	TRAMINEC	2013	18,10	ZLATA
IVAN	VUZEM	HRASTOVEC 159	ZAVRČ	TRAMINEC	2013	18,27	ZLATA
			POVPREČJE SKUPAJ:			18,08	
Bosi na pohod
Se še spomnite svojih otroških let, ko smo brezskrbno tekali bosi po travnikih, ne ozirajoč se na trnje in razne žuželke? Naše noge so bile utrjene, nismo čutili nobenih bolečin in nobene utrujenosti. Zvečer smo brezskrbno in sladko zaspali, ne glede na umite noge.
Ste kdaj pomislili, da bi se vrnili v svoja otroška leta in posku-
Pogumni občanke in občani, ki so se na pohod po šolski poti odpravili kar bosi.
sili svoj pohod bosi, bosi po naši ohranjeni naravi? V DU Zavrč smo to naredili v počastitev 18. občinskega praznika in se bosi podali po šolski poti, ki je danes že malce pozabljena.
Iskrena hvala zeleni bratovščini — Lovski družini Zavrč za sprejem in pogostitev na cilju našega pohoda.
DU Zavrč
Na poti so pohodniki zelo uživali.
Utrinki z mladinskega raziskovalnega tabora v Zavrču
Tudi letos so se mladi geografi ponovno zbrali na mladinskem raziskovalnem taboru v Zavrču. Osnovni cilj tabora je bil nespremenjen: mlade seznaniti z metodami znanstvenoraziskovalnega dela na konkretnih primerih v prostoru, kar je zm bodoče geografe še posebej pomembno. Prav tako je pomembno, da so določeni rezultati raziskav uporabni za lokalno skupnost pri iskanju razvojnih priložnosti.
Tabor je ponovno potekal pod organizacijo Zveze za tehnično kulturo iz Ljubljane, finančno pa ga je ponovno podprla Občina Zavrč, za kar ji gre v tem uvodnem delu poročila tudi posebna zahvala, saj je takšnih primerov v Sloveniji zelo malo. Tabora se je udeležilo 18 mladih raz-
iskovalcev, ki so svoja znanja izpopolnjevali v geološki, ornitološki in etnološki skupini, skupini za svetlobno onesnaževanje in skupini za geografske informacijske sisteme in lokalno klimo. Nastanitvene in prehrambne potrebe je kakovostno spet nudila osnovna šola v Zavrču, prav
tako so bili udeleženci tabora prijazno sprejeti med domačini, tudi z obmejnimi organi ni bilo težav. Na terenu so posamezne skupine svoje raziskovalno delo tudi združile, tako da so udeleženci lahko pridobili tudi dodatna znanja. Vsaka skupina je dnevno poročala o svojem delu, tako da so bili vsi udeleženci sproti seznanjeni tudi z delom drugih skupin. V času tabora so si udeleženci ogledali tudi zasebni muzej kamenin, mineralov in fosilov Pangea v Dragonji vasi.
Geološka skupina se je pod
mentorstvom Vilija Podgorška najprej seznanila z geološkimi značilnostmi Haloz in Ptujskega polja. Na teh območjih je kasneje izvajala terenske raziskave. Tako si je skupina ogledala okolico gradu Bori in posledice podora, ki se je zgodil pred časom. V okolici usnjarne Herman se je seznanila z lapornatim peščenjakom in kalcitom. Naj večje zadovoljstvo je udeležencem zagotovo predstavljalo izpiranje zlata v reki Dravi; točna lokacija je ostala strogo varovana skrivnost. V Belskem Vrhu so našli sledi fosilov v
2SOJS£=/?
Geološka skupina na terenu
Foto: 5. Štajnbaher
Panorama s Švabovega proti vzhodu
Foto: I. Žiberna
apnencu ter apnenec z litota-mijskimi algami. V kamniti škarpi na Švabovem so proučevali lumakele, tektonske razpoke v kamninah in kristalizacijo kremena, v Ulmovem kamnolomu pa so se seznanili z litotamijskim konglomeratom. Skupina si je pogledala tudi teren ob reki Dravi, kjer je bil prodnato-peščeni material brez vidnih horizontov. Po čiščenju vzorcev so kamenine uredili po lokacijah in jih pripravili za bodočo geološko zbirko na občini.
Ornitološka skupina se je najprej seznanila z metodami dela. V ta sklop so sodile naslednje aktivnosti: opazovanje s prostim očesom, opazovanje z daljnogledom, primerjanje s fotografijami iz priročnikov, poslušanje posnetkov petja in kot najzahtevnejši del fotografiranje na terenu. Za
raziskovalno delo si je skupina izbrala lokacije: Ptujsko jezero, travnike, gozdove, sadovnjake in vinograde v Halozah, reko Dravo ter naselja Belski Vrh, Brezovec, Cirkulane, Dolane, Hrastovec, Paradiž, Pristava, Ptuj, Turški Vrh in Zavrč. V času tabora je skupina evidentirala 44 vrst ptic; najzanimivejša je bila ponovna potrditev čebelarja v Turškem Vrhu. Skupino je vodil Milan Vogrin.
Namen skupine za svetlobno onesnaženje je bil predstaviti stanje svetlosti/temno-sti nočnega neba na širšem območju vzhodnih Haloz kot posledico vpliva umetne svetlobe. Pogoji za delo so bili dokaj idealni. Delo na terenu je potekalo vsak dan približno od 23.00 naprej, saj je v prvi polovici noči bila Luna na obzorju, ki bi s sevanjem
svetlobe popačila rezultate. Meritve potekajo bodisi v povsem jasnem bodisi v povsem oblačnem vremenu. Dve noči sta bili povsem jasni, dve noči delno oblačni, eno noč pa je meritve onemogočilo deževno vreme.
Delo je potekalo v dveh fazah. Podnevi so na terenu iskali vire svetlobnega onesnaženja, s posebnim poudarkom na primerih slabe prakse. Naleteli so na nezasenčene in delno zasenčene svetilke, na nepravilno montirane zasenčene svetilke, podnevi prižgane zasenčene svetilke, uporabo LED-diod, ki sevajo v spektru modre svetlobe, in prenasičenost razsvetljave. Izraziti primer slednje je Puhov most na Ptuju, kjer je na vsaki strani mosta postavljenih 59 stoječih svetilk, 108 svetilk v ograji in 16 reflektorjev.
Ponoči so z merilcem Sky Quality metrom na izbranih merilnih mestih merili vrednosti sija nočnega neba, te so bile osnova za prostorski prikaz stopnje svetlobnega onesnaženja. Izbranih je bilo 44 merilnih mest na relacijah Zavrč—Ptuj—Ormož in Zavrč— Varaždin. Najnižja izmerjena vrednost je bila 19,88 mag/ are sec^ na ugasnjenem parkirišču nakupovalnega centra Qlandia na Ptuju. Najviš-
ja izmerjena vrednost znaša 21,23 mag/arc sec2, ki je bila izmerjena med vinogradi v Gradišču, sledi vrednost 21,22 mag/arc sec2, izmerjena na Švabovem. Na Švabovem so posneli panoramski fotografiji proti južni in vzhodni strani neba. V smeri juga so najbolj izrazite svetlobne kupole Zagreba, Krapine in mejnega prehoda Gruškovje, v smeri vzhoda pa Murskega Središča, Čakovca in Varaždina.
Nočno nebo na območju občine Zavrč v največji meri osvetljujejo umetni viri svetlobe iz smeri severozahoda (smer Ptuja), severovzhoda (Ormož), vzhoda (Čakovec), jugovzhoda (Varaždin) in juga (Zagreb). Iz omenjenih smeri so svetlobne kupole najvišje in najbolj intenzivne. Mentorica skupine je bila Tanja Permoša.
Predmet tokratnih etnoloških raziskav pod mentorstvom Suzane Vešligaj je bilo spoznavanje pojava viničar-stva v vinorodnem predelu vzhodnih Haloz. Še ohranjena stavbna dediščina, povezana z vinogradništvom, ki je bila predmet raziskav v preteklem letu, je na slehernem koraku pripovedovala zgodbo o načinu življenja viničarjev, ujetem v določenem času in prostoru. Tako arhivski kot ustni viri so

Etnološka skupina z lokalnimi dobrotami	Foto: S. Štajnbaher
Člani skupine za GIS in lokalno klimo
Foto: I. Žiberna
potrjevali dejstvo, da je vinogradništvo tej pokrajini dalo poseben pečat in identiteto.
Terensko delo je potekalo na območju občine Zavrč (Belski Vrh, Hrastovec, Korenjak, Turški Vrh) in delno čez mejo v kraju Veliki Lovrečan. Izbor terena so narekovali starejši informatorji, ki so bili bodisi posredno bodisi neposredno povezani z viničarstvom, predvsem pred II. svetovno vojno, med njo in po njej. V časovni okvir je bilo zajeto tudi obdobje ustanavljanja zadrug, kar je dalo vpogled v povojne življenjske razmere viničarjev tega območja.
S pomočjo raziskav je bilo mogoče spoznati način življenja viničarjev na ravni vsakdanjosti v izbranem času in prostoru. Njihova prisotnost kot posebne poklicne skupine je bila nepogrešljiva pri vzdrževanju vinogradov, ki so bili v lasti tamkajšnjih posestnikov Ulmov, tujih bogatejših lastnikov iz Avstrije in večjih kmetov s Ptujskega in Dravskega polja. Njihov socialni položaj je bil v veliki meri odvisen od lastnikov vinogradov. Z materialnega vidika so med drugim spoznali tudi bivalno kulturo viničarjev. Slednji so v večji meri živeli v stavbah, imenovanih vini-čarije. To so bile predvsem pritlične lesene stavbe značil-
ne kladne konstrukcije podolžnega tlorisa. Bivalni del je bil zasnovan kot dvocelični, izjemoma kot trocelični prostor. V nekaterih še ohranjenih viničarijah iz 18. stoletja, ki jih na tem območju ni malo, je bilo mogoče slediti zasnovam črne kuhinje. Bivalnemu delu je pod slamnato streho sledil še niz gospodarskih poslopij, med katerimi je bil najpomembnejši prostor s prešo. Stanovanjski del je bil delno podkleten. Obokana klet, v večini primerov grajena iz avtohtonega kamna (sivega peščenjaka), se je uporabljala predvsem kot prostor za kletarjenje. Dostopna je bila samo gospodarju, lastniku vinograda in viničarije.
Ob vsem tem je mogoče zaključiti, da ima to območje vzhodnih vinorodnih Haloz izjemno bogato in še živo kulturno izročilo, ki se je skozi stoletja ohranilo vse do danes.
Skupino za GIS (geografski informacijski sistemi) in lokalno klimo je vodil dr. Igor Žiberna. Haloze sodijo že vsaj pol stoletja med pokrajine, kjer smo priča opuščanju kmetijskih zemljišč zaradi širjenja pozidanih površin na eni strani ali prehajanja obdelovalnih površin v ekstenziv-nejše oblike rabe tal (travniki, zemljišča v zaraščanju, gozd). To je bil tudi motiv, da so v
skupini za GIS in lokalno klimo želeli analizirati spremembe v rabi tal na območju občine Zavrč. Z analizo so želeli opozoriti na negativne trende v spremembi rabe tal na eni strani in na odličen naravni potencial te pokrajine predvsem za vinogradništvo in sadjarstvo na drugi strani. Eden naj večjih poznavalcev Haloz dr. Vladimir Bračič je prav lege na območju vzhodnih Haloz uvrstil med 5 % najboljših vinogradniških leg na svetu.
Analizo sprememb rabe tal so opravili z GlS-metodami in z rastrskimi podatki, pri čemer je vsaka celica imela velikost 5 m krat 5 m. Pri analizi rabe tal so se naslonili na podatke o rabi tal, ki jih od leta 2000 objavlja ministrstvo za kmetijstvo. Tako so za analizo uporabili podatke o rabi tal za leti 2000 in 2014. Posebej so se osredotočili na vinogradniške površine, kjer so kot podatek uporabili tudi karte Franciscejskega katastra iz leta 1824, pri čemer so starejše karte najprej georefe-rencirali, nato pa digitalizirali vinogradniške površine.
Analiza je pokazala, da leta 2014 največji del občine Zavrč (1932,9 ha) pokrivajo gozdne površine (800,5 ha ali 41,4 % vseh površin), sledijo travniki (474,9 ha ali
24.6	%), vinogradi (262,3 ha ali 13,6 %), njive in vrtovi (145,1 ha ali 7,5 %) in pozidane površine (107,5 ha ali
5.6	%). Gozdovi in travniki skupaj torej pokrivajo kar dve tretjini vseh površin. Pravo luč o izkoriščenosti zemljišč pa dajejo podatki o spremembah rabe tal v zadnjih 15 letih. Največje spremembe v rabi tal med letoma 2000 in 2014 so prav pri vinogradih, ki so se v omenjenem obdobju zmanjšali kar za 82,7 ha (indeks 76,0), zmanjšanje pa je tudi pri njivah in vrtovih (za 40,6 ha, indeks 78,1). Gozdne površine so se povečale za 61,7 ha (indeks 108,3), travniki za 43,8 ha (indeks 110,2), zemljišča v zaraščanju pa za 41,8 ha (indeks 188,5!). Natančnejša analiza je pokazala, da v zadnjih petnajstih letih na območju občine Zavrč izrazito prevladujejo procesi ekstenzifikacije (zatra-vljanje, zaraščanje, ogozdova-nje). Razmerje med procesi ekstenzifikacije in intenzifika-cije (prehod zemljišč v njive, vrtove, vinograde, sadovnjake in druge trajne nasade) je namreč v razmerju 4,28 : 1. Zlasti skrbi opuščanje vinogradniških površin, ki lahko poleg sadjarstva dajejo Halozam dodaten zaslužek in so že od nekdaj predstavljali identifikacijski element te pokra-
2>i93£=/? 5S&A'
Foto: M. Vogrin
jine. Analiza sprememb vinogradniških površin je pokazala, da so na območju vinogradniško najintenzivnejših k. o. znotraj občine (Veliki Vrh, Hrastovec, Turški Vrh, Goričak, Drenovec) leta 1824 vinogradi pokrivali 187,9 ha, leta 2000 225,8 ha, leta 2014 pa 183,8 ha.
Odličen vinogradniški potencial so dokazovale tudi meritve višinskih temperaturnih profilov. Te so merili z digitalnimi termometri v kombinaciji z GPS z resolucijo 1 sekundo. Jutranje meritve so nesporno dokazovale obstoj termalnega pasu, ki se začenja okoli 40 m nad dolinskim dnom. Ob pomoči meritev temperaturnih profdov z upoštevanjem leg in podatkov o globalnem sončnem obsevanju (te so modelirali z GIS) so za območje občine Zavrč določili bonitete vinogradniških leg. Celotno območje so razdelili v štiri razrede in ugotovili veliko neizkoriščenost zlasti na območjih prvo-in drugorazrednih vinogradniških leg. Te se ne le zatravljajo, temveč pogosto neposredno prehajajo v gozd. Naravni potencial vzhodnih Haloz je po ugoto-
Udeleženci tabora z gostitelji
vitvah zelo slabo izkoriščen in velika škoda bi bila, če bi čez desetletja o Halozah govorili kot o pokrajini zamujenih priložnosti.
Na zaključku tabora so vse skupine predstavile okvirne rezultate svojega dela. Skupaj s predstavniki občine je bilo ugo-
tovljeno, da je bilo v času tabora opravljeno veliko delo. Zelja občine je bila, da se tabor v prihodnjih letih nadaljuje tudi morda z dodatnimi raziskovalnimi skupinami.
Vodja tabora: Srečko Stajnbaher
Geološka zgradba ozemlja občine Zavrč
POVRŠJE
Ozemlje občine Zavrč obsega v glavnem gričevnati svet najbolj vzhodnega dela Haloz. Na vzhodu in jugu se občinska meja pokriva z državno in se vije pretežno po slemenih. Na severu meja sledi toku Drave, ki tik pred mejo naredi velik rečni zavoj, in se tako na vsej poti najbolj približa kanalu HE Formin. Kljub oslabljeni moči, saj večina vode zdaj teče po kanalu, je na zunanjem, torej levem, bregu ponekod vidno spodjedanje, medtem ko na završki strani nastopa akumulacija materiala. Čeprav je ozemlje pretežno poraslo z gozdom, je v smeri prečkanja k stari strugi mogoče zaslediti rob manjše terase, preko katerega se površje spusti v nižje ležečo naplavno ravnico. Prodnato-peščeni nanos reke Drave se začne že pri cesti, ki pelje na mejni prehod, in tako predstavlja največje sklenjeno ravninsko območje v občini.
GEOLOŠKA ZGRADBA
Geološko je najmlajši del ozemlja omenjeno ravninsko območje ob zavoju reke Drave. Prodnato-peščeni nanosi so plei-stocenske in holocenske starosti, kar pomeni, da ob ugodnih pogojih, predvsem ob poplavah, še nastajajo. Prodniki izvirajo iz različnih vrst kamnin, ki jih je Dravi uspelo nabrati na svoji dolgi poti.
Gričevnati del ozemlja gradijo sedimentne kamnine, ki so se v mlajšem terciarju odlagale v tedanjem plitvem delu mor-
Skoljka v kamnitem zidu ob nekdanjem gostišču Švabovo
Foto: Srečko Stajnbaher

Detajl sige, najden v okolici Hrastovca	Foto: Srečko Štajnbaher
ja. Podobno kot v drugih Halozah prevladuje sivi lapor, ki ga kovinski oksidi lahko rjavkasto obarvajo. Na površju v primerjavi z drugimi kamninami hitro razpade. Največkrat se razkrije ob cestnih vsekih, robovih vinogradov in novogradnjah. Njegov drobir površinske vode odnašajo v nižje lege, kjer se ponekod skupaj z organskimi ostanki odlaga, in predstavlja vlažna območja.
Precej bolj odporen je litotamnijski apnenec, predvsem na račun belih ohišij nekdanjih alg, ki predstavljajo pomembno vezivo. Ponekod prehaja v konglomerat, saj so prodniki v njem zaobljeni. Gradi naj višja območja okrog Vrbanjška in Švabovega ter večino ozemlja pri Hrastovcu. V gozdu za lovskim domom so v njem že nakazani zametki kraških pojavov, ponekod pa se najdejo tudi kosi sige. Omenjeno kamnino so domačini marsikje uporabljali kot gradbeni material. Se danes je mogoče marsikje zaslediti opuščene kamnolome. Predvsem so poznani nekdanji Ulmovi, ki so nekaj sto metrov vzhodno od Ulmove kleti, malo nad cesto, ki pelje čez državno mejo.
MINERALI IN FOSILI
Med minerali je iz zgodovine najbolj poznano izpiranje zlata iz nanosov ob Dravi. V bistvu so ga izpirali na mnogih lokacijah ob reki vse od Maribora pa še na hrvaško stran. Letos je bilo izpiranje izvedeno v okviru raziskovalnega tabora in tudi potrjeno, da se v peskih še vedno najdejo luskice zlata.
Utrinki iz TD — pohodniške sekcije
Leto je naokrog in spet je prišlo poletje in tudi naš praznik občine Zavrč, ki se ga vsi veselimo in udeležimo. Nekaj prireditev smo že izvedli julija in v začetku avgusta. Pohodniki smo se 26. julija opravili na romanje k Sv. Ani. Čeprav so nam pohod zagrenile kapljice dežja, smo se kljub temu imeli lepo.
Vsem občanom in občankam Zavrča iskrene čestitke ob našem prazniku.
Danica Vajda
Značilna krojitev laporja v okolici Turškega Vrha
Foto: Srečko Štajnbaher
Izpiranje zlata na dravskem prodišču	Foto: Franc Golob
V plasteh litotamnijskega apnenca so ponekod majhne razpoke s svetlo rumenimi kristali kalcita, ponekod pa kar plasti sige. Slednja je večkrat rjavkasto obarvana in lahko že tudi ponovno korodirana.
Med plastmi laporja se ponekod najdejo manjše konkreci-je, ki so le redko velike kot pest. Največje nahajališče septarij v Halozah pa je že na ozemlju sosednje občine. Občasno se razkrijejo na strmem pobočju griča za hišo usnja Herman v Dolanah.
Zanimivo je, da do zdaj na celotnem območju Haloz še ni bilo odkrito kakšno pomembnejše nahajališče fosilov. Redke najdbe so pogosto tudi slabo ohranjene. V litotamnijskih apnencih se zraven alg, ki tudi predstavljajo fosile, le ponekod najdejo odtisi školjk, še redkeje pa njihovi ostanki. Nekaj slabo ohranjenih primerkov je bilo pobranih pred dvema letoma, ko se je pod gradom Bori sprožil podor. Ohišja školjk so bila zelo poškodovana, še preden jih je v nekdanjem plitvem morju prekril sediment in se začel proces fosilizacije. Nekaj fosilov je bilo najdenih tudi v kamninah v gozdu pri Hrastovcu.
Viljem Podgoršek
2*0!BSaR
Izjemen konjeniški dan v završki občini
Konjeniški klub Bori je na sončno soboto, 9. avgusta, na Vukovem posestvu v Turškem Vrhu uspešno izvedel 3. konjeniške igre, dogodek pa so tudi letos posvetili prazniku občine Zavrč. Dobra udeležba nastopajočih in tekmovalcev, tudi iz sosednje Hrvaške, ter številni obiskovalci so veliko pripomogli k uspehu prireditve, ki z leti postaja tradicionalna.
Organizatorji so se zelo potrudili za vse udeležence že takoj ob prihodu na posestvo, kjer jih je čakala pogostitev, za katero so ves čas skrbele članice završkega društva gospodinj, nadaljevali so s krajšim pozdravnim nagovorom predsednika kluba ter obeh završkih podžupanov, nato pa je sledil mimohod vseh udeležencev konjeniških iger in kasneje tekmovalni del.
Konjeniki so tokrat tekmo-
vali v spretnostni vožnji dvov-preg, spretnostnem jahanju in jahanju okoli stolov. Izvrstno so se izkazali domači tekmovalci.
SPRETNOSTNA VOŽNJA DVOVPREG
Tekmovalo je 15 tekmovalcev z dvovpregami iz naslednjih klubov oz. društev: domači Konjeniški klub Bori, Udruga Ljubitelji konja Hra-stovsko iz Hrvaške, Konjeni-
Na konjeniških igrah so se vodstvu završke občine pridružili tudi nekateri gostje, med njimi tudi župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko.
Posebej gostoljubne so bile završke gospodinje s svojimi dobrotami.
Konjeniške igre so začeli z mimohodom in predstavitvijo udeležencev.
Na konju so tokrat uživali številni spretni jahači.
Pogled na tekmovalni prostor, kjer je bilo ves popoldan zelo napeto in glasno vzdušje.
ško društvo Središče ob Dravi, Društvo Kočijaž iz Loperšic, Medimurski konjari in Treking konjeniško društvo Ptuj. Prvo mesto je dosegel Peter Kovše iz Treking konjeniškega kluba Ptuj s časom 1,31,
drugo mesto Mirko Šumak iz Konjeniškega društva Središče ob Dravi s časom 1,39 in tretje Mladen Matekovič iz Udruge Ljubitelji konja Hra-stovsko s časom 1,40.
(se nadaljuje na str. 23)

Drage učenke in dragi učenci, spoštovani starši,
cenjeni sodelavci!
Po dveh mesecih vašega družinskega druženja smo ponovno skupaj v naših šolah in vrtcih ter vstopamo v novo šolsko leto 2014/2015 polni energije, upanja, zanosa, načrtov, optimizma in vedoželjnosti. Vsako leto pomeni nov začetek in hkrati nadaljevanje nečesa, kar smo zasnovali v preteklosti. Želim, da bi delo potekalo skladno s pričakovanji in željami vseh udeležencev.
Učenke in učenci, verjamem, da boste v življenje in delo šole vnesli nove ideje. Želim vam, da bi z veseljem prihajali v našo šolo in da bi z veliko vnemo sprejemali znanje. Bodite vedoželjni in nasmejani. Pomagajte drug drugemu, bodite med seboj strpni in prispevajte svoj delež k sožitju sobivanja.
Vam, starši, želim, da spremljate napredek svojega otroka, ga spodbujate in se z njim veselite slehernega uspeha. Imamo isti cilj, do katerega vodi več poti. Vsi želimo otrokom najboljše. Potrudimo se, da bomo s skupnimi močmi in sodelovanjem dajali otrokom zgled, prave vrednote in spoštovanje do dela in napora, ki ga vlagamo v otroke.
Cenjeni sodelavci, znova in znova se zavedajmo, da je naš poklic nekaj posebnega in da je dober učitelj, ki je predan svojemu delu, pravo poslanstvo in dragocenost. Vsi moramo v vsakem trenutku dajati zgled pozitivnih osebnosti, polnih zaupanja, ne glede na delo, ki ga opravljamo. Skozi novo šolsko leto naj nas vodi misel, da nas bo samo odgovorno delo vsakega posameznika pripeljalo do postavljenih ciljev in do najpo-
membnejših življenjskih znanj, ki jih bodo mladi nujno potrebovali, da se bodo lažje znašli v življenju. Hišo začnemo graditi pri temeljih. Verjamem in zaupam, da so naši temelji trdni.
Vsem želim, da bi v novem šolskem letu doživeli veliko lepega in dobrega, da bi nas pridobljeno znanje in nove izkušnje obogatile ter da bi znali morebitne težave reševati konstruktivno in učinkovito.
V spodbudnem in varnem okolju z vašim sodelovanjem do kakovostnega znanja.
Suzana Petek,
ravnateljica
XjtK>t!11#*»»#*### #*»***
>iwwww»Oo«Cb<tyir[ # 9: * * *	* ,

V
gEUJAMIM -	5, K
{\QTj
2mD££=/? <££<JV
Utrinki iz vrtca Zavrč
V pomladnih dneh smo spoznavali naravno okolje z vsemi čutili. S sprehodi po travniku smo opazovali cvetlice, pihali regratove lučke, poslušali petje ptic, občudovali brstenje dreves. V tem času, tako kot vsako leto, se veliko igramo v peskovniku. S tovornjaki, kamioni, traktorji, lopaticami smo preizkušali možnosti ustvarjanja in igre.
Najstarejši otroci so se maja udeležili dveh tekmovanj v teku; najprej v Cirkulanah, saj so nas naši vrstniki vrtca iz Cirkulan povabili k skupnemu druženju. Ogledali smo si njihove igralnice, kotičke, se skupaj igrali, nato pa so se pomerili v tekanju — najprej deklice, nato dečki. Najbolj se je izkazal Nik Vesenjak, saj si je prislužil 2. mesto oz. srebrno priznanje.
Odzvali smo se tudi vabilu ptujskega vrtca in se udeležili mednarodnega krosa na Ptuju. Tako so se razgibali in pomerili skupaj z otroki iz vrtcev nekdanje ptujske občine in Hrvaške.
Ob zaključku šolskega leta smo pripravili krajši program. Najprej so se predstavili otroci mlajše skupine. »Prisrčne drobne miške z lizikami« so zapele pesmico. Temu je sledil živahen plesni pozdrav Mi gremo na delo otrok starejše skupine. Predstavili smo tudi dramatizacijo Pod medvedovim dežnikom in se
m	M		
		
	II	■ J r	J	
	( £* -IH	r	»-
tl j i&ugSlpJjfil		
Jr OkP	Iti BHT 1 - .:3	
s tradicionalnim plesom minimaturantov poslovili od otrok, ki odhajajo v šolo. Ob koncu smo se vsi skupaj »popeljali« s pomočjo skupka fotografij in videoposnetkov skozi utrinke in dejavnosti, ki so potekale v tem letu v vrtcu. Tako smo prišli poletju in novim dogodivščinam naproti.
Alenka Rižnar
Obisk v Muretincih
15. aprila 2014 smo prišli v šolo, se preobuli v copate in v jedilnici počakali učiteljico Sonjo Majcenovič. V jedilnici smo si vzeli malico in odšli na avtobusno postajališče, kjer nas je pobral kombi.
Odpeljali smo se do doma za ostarele v Muretincih. Za dobrodošlico so nas pogostili s sadjem. Skupaj z ostarelimi smo izdelovali velikonočne jajčke, zajčke in račke. Uporabili smo papirnato tehniko. Pogledali smo si tudi vrt in živali. Posebej so nas pritegnili koze in vietnamski pujs. Ko smo se vrnili, smo malicali. Cas izdelovanja nam je popestril naš sošolec Gorazd,
ki nam je zaigral na harmoniko. Vsi skupaj smo veselo prepevali slovenske pesmi. Na koncu smo se poslovili in od gospe dobili majhna darila.
Na avtobusnem postajališču nas je spet pobral kombi in nas odpeljal nazaj do šole. V šoli smo imeli še dve uri pouka. Ta dan mi bo vedno ostal v spominu, saj smo polepšali dan starejšim.
Lucija Bogataj, 5. b
2sOBZrf
Otroška folklorna skupina Zavrč že 11 let deluje v okviru KUD Maksa Furjana Zavrč in OS Cirkulane - Zavrč, lokacija Zavrč. Vaje potekajo po programu v prostorih šole v Zavrču eno uro tedensko.
Vključeni so učenci od 5. do 9. razreda. Skupina šteje 32 aktivnih članov. Plešejo štajerske plese, pojejo pesmi domačega kraja in uživajo ob ohranjanju ljudskega izročila. Lepo skrbijo za folklorna oblačila, ki so letos nekoliko obnovljena. Na harmoniki jih spremlja domačin in ljudski godec Martin Tetičkovič. S svojim programom sodelujejo na prireditvah v domačem kraju in prireditvah v okviru OŠ Cirkulane - Zavrč.
V šolskem letu 2013/2014 so pripravili odrsko postavitev z naslovom Plesat zna, s katero so se uspešno predstavili na državni reviji Pika poka v Rogaški Slatini in prejeli zlato priznanje.
Mentorica in strokovna vodja: Danica Zelenik
Na Ptuju spoznavali države EU
V soboto, 10. maja 2014, so se učenci izbirnega predmeta Srečanja s kulturami pod mentorstvom učiteljev udeležili osrednje prireditve projekta mladih Spoznavamo države Evropske unije na Ptuju na dvorišču Minoritskega samostana sv.
Petra in Pavla.
Tam je 27 osnovnih in srednjih šol predstavilo eno izmed članic EU. Kot je v navadi že od začetka projekta, naša šola predstavlja državo Grčijo. Letošnja tema so bile kulturne znamenitosti te dežele. Učenci so kar nekaj ur z zanimanjem ustvarjali na temo antične Grčije.
Na naši stojnici so si radovedni obiskovalci lahko ogledali raznolike plakate s predstavitvami kulturnih znamenitosti Grčije, atensko Akropolo, kip boginje Atene, sliko postavnega Zevsa, maketo grške ladje, grško gledališče in zloženke, kjer so bile predstavljene najpomembnejše znamenitosti Grčije. Ob 10. uri se je začel kulturni program, v katerem so šole predstavile značilnosti svoje države tudi na odru. Naši učenci so zaplesali v ritmu plesa sirtaki. Spremljal nas je Jure
Zavec na električni kitari.	malce utrujeni smo se skupaj vrnili
Po končanem programu smo se odpra- domov in s seboj prinesli lepe spomine vili v ptujski Evropark, kjer smo v zrak na evropsko obarvan dan. simbolično spustili modre balone z	Suzana Petek,
evropskim znakom. Zadovoljni in že	mentorica
Folklorna dejavnost
S svojim programom sodelujejo na prireditvah v domačem kraju in prireditvah v okviru OŠ Cirkulane - Zavrč.
2xDB£=<? ttsSJV
Kolesarski izpit
V sredo, 4. 6. 2014, smo bili vsi veseli, ker smo opravljali praktični del kolesarskega izpita. Zbrali smo se v razredu, kjer smo počakali učiteljico Sonjo in gospoda policista Roberta, ki je imel uvod v kolesarski izpit. Skupaj smo odšli na igrišče.
Na igrišču se nam je pridružila naša gospa ravnateljica Suzana Petek in spregovorila nekaj spodbudnih besed ter nam zaželela vso srečo. Na izpitu nas je spremljal tudi gospod Franc Kelc, predstavnik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Zavrč. Pred začetkom kolesarskega izpita so sošolci pripravili poligon. Gospod policist nam je najprej pregledal kolesa. Ce je bilo kolo tehnično brezhibno, smo dobili nalepko Varno kolo. Preden smo začeli vožnjo po poligonu, smo naredili vaje za ogrevanje. Zapeljali smo se okrog igrišča na različne načine. Nato je sledila vožnja po poligonu. Vsak je poligon odpeljal dvakrat. Videli smo zadovoljne obraze naše komisije. To nam je vlilo nov pogum, saj nas je čakala še vožnja po cesti. Vožnjo po cesti smo odpeljali razvrščeni po abecedi. Midva sva bila zelo hitro na vrsti. Ko smo peljali progo za kolesarski izpit, smo opazili oviro. Ta ovira na cesti je bila presenečenje. Vsi smo oviro uspešno obvozili. Ko smo končali izpitno vožnjo,
smo odšli na malico. Zraven dobre malice smo dobili sladoled. V razredu nam je komisija z veseljem povedala, da smo vsi opravili kolesarski izpit. Dobili smo darila — čokolade in odsevne telovnike. Za darila se zahvaljujemo občini Zavrč. Telovnike bomo pogosto uporabljali, saj se bomo med počitnicami vozili s kolesi ali odšli na kakšen večerni sprehod. Vsi smo bili zelo navdušeni in ponosni, ker smo naredili kolesarski izpit.
Gorazd Gavez, Sebastian Furjan, 5. b
Jurka Burka in mlade brihte
V tem šolskem letu so naši učenci brali zbirko zabavnih domišljijskih zgodbic z naslovom Jurka Burka in mlade brihte. V teh zgodbicah nastopajo čisto običajni mulci in frklje z različnimi lastnostmi in problemi ter nadvse neobičajna čari-baba Jurka Burka. Oktobra smo se odločili za sodelovanje na nagradnem likovno-literarnem natečaju V čarobni svet po sledeh Jurke Burke. Učenci so brali zgodbe, likovno in literarno ustvarjali ter se zabavali ob Jurkinih dogodivščinah. Aprila, ko praznujejo knjige, so prejeli trije učenci naše šole nagrade za svoje izdelke. Nagrajeni učenci, Lion Kokot, Minea Gabrovec in Ela Obran, so se udeležili podelitve nagrad, ki je potekala 16. aprila v knjižnici v Kamnici, kjer je bila tudi otvoritev razstave nagrajenih izdelkov.
Čarovnica in moj klavirski nastop
Sem Minea, stara 11 let. Flodim v osnovno šolo Cirkulane - Zavrč. Igram klavir in ne boste verjeli, kaj vam bom zdaj izdala. Zelo me je strah nastopanja in klavirskih tekmovanj. Povedala vam bom svojo zgodbo, kako sem premagala strah in tremo.
Nekega jutra sem se vstala in moj dan se je začel čisto običajno. Najprej sem odtavala v kopalnico, se oblekla, nekaj na hitro pojedla, si umila zobe in stekla na avtobusno postajo. Ob prihodu v šolo sem se takoj odpravila v razred in pripravila šolske potrebščine za pouk. Bila sem tiho in z nobeno sošolko
Poglej levo, poglej desno in jutro ne bo nič več stresno, je rekla Jurka Burka in imela je še kako prav. Upoštevajte njen nasvet in svet bo takoj lepši.
se nisem pogovarjala. V želodcu me je črvičilo, šlo mi je na bruhanje. Takoj sem vedela, da so to prvi znaki strahu, saj sem imela tega dne popoldan nastop v glasbeni šoli. Že zjutraj sem se spraševala, kako bom zmogla odigrati valček. Ko je v razred vstopila učiteljica, smo ji zaželeli dobro jutro. Ves čas pouka sem bila z mislimi pri svojem nastopu. Po pouku sem se takoj odpravila domov. Naredila sem domačo nalogo, nato sva se z dedkom odpeljala v glasbeno šolo. V mislih sem poskušala odigrati Pomladni valček. Dedek me je spodbujal in prepričeval,
2x02£=/? !A£=N
naj me ne bo strah, saj sem veliko vadila in valček znam dobro zaigrati. Bila sem tako vznemirjena, da sem se zaprla na stranišče in si začela gristi nohte. V glavi sem imela pravo »nevihto«. Videla sem se, kako sedim za klavirjem in me prsti ne ubogajo. Že sem mislila, da je najbolje zaigrati slabost in dedka prepričati, da se odpraviva nazaj domov. Kar naenkrat se je v moji domišljiji pojavila neka gospa, ki je bila na pogled zelo smešna, da ne rečem nerodna. Imela je rožnate lase, oblečena je bila v črno šotorsko krilo, zakrpan suknjič, na glavi je imela črn klobuk, za katerim je bila zataknjena vejica vinske trte. V roki je držala majhen mošnjiček. Ko je začela govoriti in se pogovarjati z mano, sem se zelo ustrašila. Rekla mi je, naj me ne bo strah in da mi noče nič hudega. Nato je še dodala, da mi bo pomagala premagati strah pred nastopanjem. Začudeno sem jo gledala in si mislila, da meni ne more nihče pomagati. Končno se mi je predstavila. Rekla je, da je čarovnica Jurka Burka in da rada pomaga mladim »brihtam« pri vseh mogočih težavah. Dodala je še, da ve za mojo težavo in jo bova tudi uspešno rešili. Nekaj je zakrilila po zraku, izrekla nekaj čudnih besed in v tistem trenutku se mi je zazdelo, da me je začarala. Poskušala sem ji odgovoriti, da me je res strah nastopanja na koncertih in da si ne morem pomagati, a nisem mogla spregovoriti niti besede. »No, zato pa sem jaz tukaj, da ti pomagam,« je rekla. Nato je še dodala: »Ups, moram se odčarati iz tvoje glave.« Naredilo je »blink« in že mi je stala pred očmi. Začela mi je pripovedovati svojo zgodbo iz otroštva. Tudi njo je bilo strah, vendar njen strah je bil drugačen od mojega. Rekla je: »Poglej, to sem jaz, ko sem bila stara 11 let. Takšna deklica sem bila, kot si ti danes. Grozno sem se bala dreves. Da, prav slišiš, strah me je bilo dreves. Ha, ha, mamo je zelo skrbelo zame. Mislila je, da imam kakšno neozdravljivo bolezen. Bila sem pri zdravniku, ki je ugotovil, da sem popolnoma zdrava. Spraševali so me, kako se počutim, ali mi je kdo kaj hudega naredil, jaz pa sem bila samo tiho. Nisem si upala priznati, česa me je strah. Po nekaj letih sem le povedala, kaj me muči. In zopet so me vsi spraševali, zakaj me je strah dreves. Odgovora na to nisem poznala. Veš, pri nas zrastejo drevesa tudi do 50 metrov visoko
in te njihove višine me je bilo zelo strah. No, sedaj pa že pretiravam, vrniva se k tebi.« Gledala sem jo z odprtimi usti, in šele ko je začela mešati neko pijačo, sem se zavedela, da je z mano resnična čarovnica. Nekoliko drugačna čarovnica, kot sem jih bila vajena v pravljicah. Počutila sem se prav nerodno, saj še nisem izustila nobene besede. Jurka Burka je rekla, da moram spiti požirek čarodejne pijače in si nekaj zaželeti. Kaj mislite, sem si zaželela? Ja, seveda, kaj pa drugega. Zaželela sem si, da ne bi imela več treme, da bi bili moji nastopi brezhibni. Pijača je kar izginila, čarovnica pa je vzkliknila: »SUPER!« Iz žepa je potegnila list papirja in si nekaj zapisovala. Rekla mi je, naj zaigram Mozartovo skladbo. Odgovorila sem ji, da Mozarta še ne poznam. V roke mi je dala note in vztrajala, da zaigram skladbo. Vdala sem se, se usedla za klavir in začela igrati. Vau, nisem mogla verjeti. Moji prsti so se z lahkoto premikali po tipkah in igrala sem brez treme in strahu, da mi ne bo šlo. Nekajkrat sem se tudi zmotila, a se nisem ustavila. »BRAVO!!!! BRAVO!!! BRAVO!« je kričala in skakala v zrak od navdušenja. Rekla sem ji, da sem nekaj taktov igrala narobe in da me ni treba tako hvaliti. »Vem, pa to ni nič hudega, sedaj pa še zaigraj Pomladni valček,« je rekla. Začela sem igrati in igrala brez napake. »BRAVO!!!! BRAVO!!! BRAVO!!!« se je drla na ves glas. Zaigrala sem še enkrat, vendar sem se nekajkrat zmotila. Razočarana nad sabo sem ji rekla, da mi ni šlo najbolje. »Poslušaj moj nasvet. Če se zmotiš, kar pogumno igraj naprej. Videla boš, da bodo kljub vsemu navdušeni nad tvojim igranjem,« je še rekla in izginila bog ve kam. Klicala sem jo, naj ostane z mano in da bi jo rada še kaj vprašala, vendar se več ni prikazala. Kar naenkrat sem se zavedela, da me verjetno dedek že išče in da bo skoraj na vrsti moj nastop. Pogumno sem stopila v dvorano in počakala, da sem bila na vrsti. Valček sem zaigrala brez napake, brez strahu in treme pred nastopanjem. »Hvala, čarovnica, nikoli te ne bom pozabila,« sem tiho zašepetala. Prepričana sem, da me je slišala. Se bolj pa sem prepričana, da je kot nevidna čarovnica stala ob meni in držala pesti, da bi mi uspelo.
Minea Gabrovec, 6. b
Letna šola v naravi
Ponedeljek
Vsi smo nestrpno pričakovali odhod v Strunjan. Izpred šole v Zavrču smo odšli ob 8. uri. Zraven nas so počakali starši. Ko je prišla razredničarka, nam je dala še zadnja navodila in pobrala zdravstvene izkaznice. Poslovili smo se od staršev, kovčke zložili v prtljažnik in se posedli na avtobus. V slovo smo iz avtobusa pomahali staršem in se zapeljali do Cirkulan po 5. a-razred. Tam sta učitelj Mitja, ki je bil vodja šole v naravi, in učiteljica Maja naložila v prtljažnik vse potrebne stvari za plavanje. Naš prvi postanek je bil v Tepanju. Tam smo pojedli sendviče in popili sokove ali čaje. Ko smo se najedli, smo se lahko poigrali še na igralih. Nadaljevali smo pot proti Lomu, kjer smo nare-
dili kratek postanek, in nato je vožnja trajala vse do Strunjana. Vozili smo se pet ur. Vožnja se nam je zdela zelo dolga, a hkrati zanimiva. Občudovali smo našo deželo. Videli smo posledice žledoloma. Opazili smo tudi, kako se naša pokrajina spreminja, ko smo prehajali med naravnimi enotami Slovenije. V Črnem Kalu smo se na avtobusu zelo razživeli in z nestrpnostjo čakali pogled na morje. Ko smo slišali vzklik morje, je vožnja trajala še kakšnih 15 minut in pripeljali smo se v Strunjan. Tam smo dobili ključe, odšli v sobe in zložili stvari iz kovčkov. Nato smo se odšli kopat, pred tem pa na kosilo, kopali smo se v bazenu. Učitelji Mitja, Nastja in Maja so izvedli preizkus v znanju plavanja in naredili stalne skupine. Voda v bazenu
2xQJ
je bila slana in dokaj topla. Ob 18. uri smo imeli večerjo, po večerji pa sprehod po Strunjanskih solinah. Ustavili smo se na sladoledu. V sobe smo prišli pošteno utrujeni, sledili sta umivanje in ocenjevanje sob. Skupaj v sobi smo bile Sandra, Maja, Tina in jaz. Našo sobo smo si res lepo pospravile in dobile oceno plus 5.
Torek
Zjutraj smo se zbudile ob 7.00. Ob 7.30 smo odšli na zajtrk. Ob vsakem odhodu smo morali dati učiteljem ključe, ki so jih varno pospravili. Po zajtrku sta učiteljici Nikolina in Sonja izvajali pouk. Najprej smo se pogovorili in nato izpolnjevali učne liste. Pouk je bil zanimiv, saj smo vse najprej videli, nato potipali, povonjali in zapisali. Ob 10. uri je sledilo plavanje. Kopali smo se do 12. ure.
Ko smo se preoblekli in posušili lase, smo odšli na kosilo. Po kosilu je sledilo počivanje in priprava na pohod do Portoroža. Do Portoroža smo hodili približno eno uro. Pot je bila zanimiva, saj smo se pogovarjali in si govorili smešnice. V Portorožu smo si kupili spominke za domov. Pot smo nadaljevali ob obali do hotela Bernardin. Tam smo snemali reklamo za njihov hotel. Predstavljali smo njihove goste, ki so pri njih na dopustu. Zahvalili so se nam za sodelovanje in nas počastili z velikim sladoledom. Potem smo se vrnili v hotel Salinera, kjer smo imeli večerjo. Po večerji še nismo bili utrujeni, zato smo odšli na igrišče in se pomerili v igri med dvema ognjema. Zmagala je cirkulanska ekipa. Ta večer smo za sobo dobile petico.
Sreda
V sredo smo se zbudili kot običajno, opravili jutranjo toaleto in odšli na zajtrk. Pri zajtrku smo imeli hrenovke v stilu nogometa. Na njih so bili odtisi nogometnih žog. Po zajtrku smo peš odšli v Piran. Tam smo se ustavili pri kipu Giuseppeja Tartinija. Tartini je bil skladatelj slovenskega rodu. Napisal je skladbo Vražji trilček. V sanjah naj bi mu igral sam vrag in tako je po navdihu ustvaril najboljšo skladbo. Tukaj smo se fotografirali in si kupili spominke. Odšli smo se kopat na napihljiva igrala. To je bilo za nas nekaj novega. Zelo smo uživali. Kosilo smo imeli v restavraciji Batana. Po kosilu smo odšli na izlet z ladjico. Vodič nam je razložil nastanek mesta Piran in izpostavil vidne znamenitosti. Ladjica je na dveh mestih obstala. Takrat smo odšli s krova in si skozi šipo pogledali dno morja. Videli smo rastlinstvo, ribice, ježke, klobučarje in gojišče školjk. Bilo je čudovito. Ko smo prispeli v Strunjan, smo raziskovali obalo. Sledilo je plavanje v zunanjem bazenu. Tu smo zelo uživali, kajti učenje plavanja je potekalo na zanimiv način. Po kopanju smo odšli na večerjo in počivat. Za urejenost sobe smo dobile oceno 5.
Četrtek
Zbudile smo se ob 7. uri zjutraj in odšle na zajtrk. Zajtrk je bil kot po navadi spet izvrsten. Zraven smo si vzeli stvari za kopanje. Najprej je sledil pouk. Proučevali smo rastlinstvo in živalstvo morja in zapisali dnevnik za prejšnji dan. Kdor je prej končal, še je reševal križanko. Kopali smo se v zunanjem bazenu vse do kosila. Potem smo odšli v apartmaje, se spočili
in se pripravili za kopanje v morju. Sledilo je preverjanje za bronastega in srebrnega delfinčka. Drug drugega smo spodbujali pri plavanju. Po plavanju smo se poigrali na igralih in šli na večerjo. Zvečer smo imeli zaključni del šole v naravi. Skupine so predstavile točke. Bilo je polno smeha. Potem je sledil krst plavalcev in tistih, ki so prvič v šoli v naravi. Komisija je razglasila mesta za urejenost sob. Me smo osvojile drugo mesto. Prvo mesto za sobe sta dobila Mitja in Nejc iz Cirkulan. Nato smo vsi skupaj zaplesali. Plesali smo dobro uro in odšli počivat.
Petek
V petek zjutraj smo odšli nekoliko vznemirjeni na zajtrk, saj smo vedeli, da po kosilu odhajamo domov. Po zajtrku smo si pripravili kovčke in jih zapeljali do recepcije. Odšli smo do morja, kjer so se eni ponovno pomerili v plavanju, da bi izboljšali rezultat. Pred kosilom smo se preoblečeni in urejeni zbrali pri igralih. Tam so učitelji razglasili učence, ki so izboljšali rezultate, in podelili priznanja. Naš sošolec Žan Žula je bil najboljši in je edini osvojil priznanje zlati delfinček. Po kosilu smo se odpravili domov. Naredili smo postanek v Ljubljani, kjer smo imeli popoldansko malico in nato nadaljevali pot vse do Zavrča, kjer so nas čakali starši. Domov smo se vrnili polni novih izkušenj, znanja in lepih trenutkov, ki nam bodo za vedno ostali v spominu.
Kaja Žnidarič, Maja Kokot, 5. b

SPRETNOSTNO JAHANJE
Spretnostno jahanje je jahanje skozi različne ovire (labirint iz bal, manjše ovire za preskakovanje, slalom okoli stožcev, vodna ovira, hoja po foliji ...), kjer se pokaže zaupanje med konjem in jahačem. V tej disciplini je tekmovalo 41 tekmovalcev iz društev: Konjeniški klub Bori, Udruga Ljubitelja konja Hra-stovsko, Konjeniško društvo Središče ob Dravi, Udruga Konj, moj prijatelj, Pot-kalnički konjari in Medimurski konja-ri. Rezultati so bili naslednji: 1. mesto je osvojil Marijan Hlebič (Potkalnički konjari) s časom 0:44, 2. mesto David Težak (Konjeniški klub Bori) s časom
0:38 in 3. mesto Nino Jelušič (Potkalni-či konjari) s časom 0:43. Drugo in tretje mesto sta se odločali v drugem krogu, saj sta imela oba tekmovalca izenačen čas.
JAHANJE OKOLI STOLOV
Gre za zanimivo igro na izpadanje, kjer pet jahačev kroži okoli štirih stolov. Ko da sodnik znak, morajo poskakati s konjev in se usesti vsak na svoj stol, dokler ne ostane en sam. V tej disciplini je tekmovalo 15 tekmovalcev, rezultati pa so bili naslednji: 1. mesto je osvojil Nino Jelušič (Potkalnički konjari), 2. mesto David Težak (Konjeniški klub Bori) in 3. mesto Jana Kranjčec (Medi-
murski konjari).
Najmlajša samostojna jahača sta bila brat in sestra Niko Kelc (6 let) in Zala Kelc (9 let) iz domačega kluba KK Bori, poleg tega pa sta s pomočjo poligon prejahala tudi Rok Kelc (10 let) in Žan Lazar (9 let), tako da se za podmladek v KK Bori ni treba bati.
KK Bori, TM
15. mednarodni šahovski turnir v Zavrču
V počastitev občinskega praznika občine Zavrč je v soboto, 9- avgusta, v kulturni dvorani potekal že 15. tradicionalni šahovski turnir. Organizator turnirja je bilo Športno društvo Zavrč, šahovska sekcija, v sestavi Martin Majcenovič, Dragica Kolednik, Roman Belšak in Erna Friščič.
Po pozdravu glavnega organizatorja turnirja Martina Majcenoviča, svetnice in podžupanje Marte Bosilj ter krajšem kulturnem programu se je začel boj na 64 šahovskih poljih. Vodja tekmovanja je bila Dragica Kolednik, glavni šahovski sodnik pa Branko Orešek. Na letošnjem turnirju je sodelovalo 34 tekmovalcev.
Tekmovanje je potekalo za naslove v absolutni konkurenci, mladinski, najboljši domačin Zavrčan in ekipno. Za ekipno tekmovanje se je prijavilo šest klubov (Cestica - Hrvaška, Ptuj, Spuhlja, ekipa bratov in sestre Ličina, ekipa Sivi panterji in Zavrč). Sodelovali so torej tudi šahisti iz Hrvaške. Odigralo se je devet kol po pravilih hitropoteznega šaha. Po razburljivem zadnjem, 9. kolu je zmagovalka 15. tradicionalnega šahovskega turnirja prvič postala predstavnica nežnejšega spola Anita Ličina pred Dušanom Klajderičem in Jankom Bohakom. Pokal za
Zmagovalci in organizatorji
najboljšega domačina je letos prejel pobudnik in organizator šahovskih turnirjev v Zavrču Martin Majcenovič. Zmage med ekipami so se že tretjič zapovrstjo veselili člani ekipe Ličina pred Ptujem in ekipo Zavrča. Tako je prehodni pokal oddan v trajno last ekipi Ličina iz Gorišnice.
Šahovska prireditev je bila tudi letos organizirana na zelo kakovostni ravni. K temu so svoj delež prispevali: občina Zavrč

kot glavni sponzor, organizacijski odbor turnirja, Društvo gospodinj Zavrč, PGD Zavrč in OŠ Cirkulane - Zavrč. Hvala vsem.
Tudi prostorski pogoji za igranje so bili odlični. Zahvaljujemo se tudi vsem drugim sponzorjem, ki so prispevali praktične nagrade. Z njimi smo lahko nagradili
prav vse šahiste in šahistke. Hvala tudi mlademu glasbeniku Gorazdu Gavezu iz OŠ Cirkulane - Zavrč in njegovemu očetu ter Martinu Tetičkoviču za odlično izveden kulturni program. Turnir smo zaključili ob dobri hrani s prijetnim druženjem. Vsem šahistom in šahistkam čestitamo za dosežene uspehe.
REZULTATI TURNIRJA
Ekipno: 1. Ekipa Ličina, 2. Ptuj, 3. Zavrč, 4. Sivi panterji, 5. Spuhlja, 6. Cestica (CRO)
Mladinci: 1. Luka Kokot, 2. Melani Tetičkovič, 3. Oskar Vrabič
Roman Belšak
S pesmijo in plesom v poletje 2014
V sredini maja so se začele porajati misli, kako oblikovati primeren in hkrati prijeten naslov prireditve, ki bi v nekem pomenu simbolizirala zaključek šolskega leta, obeležitev slovenskega državnega praznika in hkrati pozdrav poletnemu času, ki je marsikomu najljubši. Zatem je sledilo vprašanje, ki je že v istem trenutku ponujalo odgovor — kaj je tisto, kar nas razveseljuje, navdušuje, nam polepša trenutke? Mogoče lepa beseda, ki vedno lepo mesto najde, mogoče pesem (kdor poje, zlo ne misli), mogoče ples in smeh, ki nam poženeta kri po žilah ...
Tako je nastal preprost in želeli polepšati predpraznični pomenljiv naslov S pesmijo in večer. Upam, da nam je to plesom v poletje 2014. Skupek tudi uspelo, vsega tega je bilo tisto, s čimer Večer je bil resnično nekaj smo vam v torek, 24. junija, posebnega, s svojimi nastopi
■F
so ga ozaljšali mladi talenti iz Zavrča ter gostje iz občin Cirkulane, Cestica in Markovci. Čeprav se je mogoče za trenutek pritajila misel, da je programska zasnova preobširna, pa nihče ne bi imel nič proti, če bi bila odigrana ali zapeta še kakšna pesem več.
Mladi so se že takoj na začetku prijazno in z navdušenjem odzvali ter pridno pripravljali svoje nastope; med njimi pevci, instrumentalisti, folklorni plesalci: Minea Gabrovec,
David Težak, Aleš Juršek in Aleš Fajferič, bratranca Jasmin in Kristijan Gavez. V osrednjem delu prireditve sta se predstavili Otroška folklorna skupina OŠ Cirkulane - Zavrč in FS KD iz Cirkulan. Prav lepo jih je bilo videti, kako so z občudovanjem opazovali drug drugega. V zaključnem delu nas je na odru presenetilo sedem deklet, ki prihajajo iz Hrvaške (Dubrava, Cestica), s katerimi smo zapele z namenom, da prikažemo, kako
5MDS&/? !£><?<=¥
neverjetno lepo se ujemata in prelivata drug v drugega slovenski in hrvaški jezik. Ta pomen je bil izpostavljen že v uvodnem delu prireditve. Dekletom so se kasneje pridružili še pevci KD Alojza Strafele iz občine Markovci, ki so nas s slovensko ljudsko in dalmatinsko pesmijo kar malo začarali. Piko na i je dala pesem Sam en poljub mi daj v slovo, ki jo mladi in starejši zelo dobro poznajo.
Program so povezovali in ga hkrati lepo popestrili mladi talenti Gregor in Domen Kotolenko ter Sebastijan Slameršek, ki je celoti dodal nekaj svojevrstnega humorja. Bili smo prijetno presenečeni nad obiskom; polna dvorana je bila lepa motivacija za sleherni nastop na odru ali pod njim.
Po končanem uradnem delu so mladi združili svoje moči
in nam odigrali še nekaj lepih melodij. V tem času so žene iz Društva gospodinj pripravile prijetno pogostitev, da so obiskovalci vsaj malo ustavili svoj korak in pokramljali v prijetni družbi.
Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujem vsem, ki so nam pomagali pri izvedbi prireditve; ljudem, ki so si vzeli čas, nam namenili svojo pozornost in nas spodbujali z aplavzi, predvsem pa vsem nastopajočim, brez katerih večer ne bi bil tako poseben, čaroben. Seveda ostaja želja, da tudi v prihodnje ostanemo v stiku, krepimo prijateljske vezi, sooblikujemo kulturo kraja Zavrč in tu in tam naredimo kaj takšnega, kar nam bo ostalo v lepem spominu.
KUD Maksa Furjana Zavrč, predsednica
Irena Vesenjak ml.
Ponudba iz Zavrča
Društvo gospodinj Zavrč je 26. julija v Termah Ptuj na prireditvi Spoznaj iti okusi predstavljalo občino Zavrč. Tokratna predstavitev je bila v znamenju peciva iz jabolk.
Kot je povedala predsednica završkega društva gospodinj Jelka Belšak, so se za pecivo iz jabolk odločile zato, ker veliko časa posvetijo prav temu domačemu sadežu, z jabolkom pa je povezano tudi oktobrsko tekmovanje v lupljenju jabolk. Gospodinje so na predstavitev v ptujske Terme povabile še vinogradnika Srečka Kotolenka in Konrada Janžekoviča ter čebelarja Aloj-
v ptujskih Termah
za Pravdiča. Jelka je še dodala, da je bila za celotno ekipo to zelo zanimiva izkušnja, tudi zato, ker so se ta dan na prireditvi predstavljala tudi društva iz drugih občin. Izmenjali so veliko izkušenj in tudi pridobili kakšno novo idejo za vnaprej.
TM
Foto: Matija Brodnjak
E.iDJSfc/v' 2s£=/V
Aktivni v Društvu upokojencev Zavrč
Završki upokojenci smo aktivni skozi vse leto. V prvih mesecih tega leta smo se udeležili več občnih zborov sosednjih društev in izvedli naš občni zbor. Skozi vse leto potekajo razne aktivnosti: ob ponedeljkih pikado, v petek kolesarjenje, v soboto pohodništvo, še vedno pa tudi igramo šah.
Gostujemo tudi v drugih društvih Pokrajinske zveze DU Spodnje Podravje Ptuj in čez mejo. Dobro sodelovanje smo razvili z Udrugo umi-rovljenika Cestica, kajti tudi
nekateri naši člani živijo na drugi strani meje. V tem letu smo v športnih aktivnostih začeli sodelovati tudi z upokojenci Zgornjega Kneginca.
V počastitev letošnjega pra-
f*"		4 > 4		
		k	j		
j				
Sv 1 T	n	WwFl41 JJ t| -- r?	mn. - •
-Ji	l\ vlJ		
znika občine Zavrč smo organizirali že tradicionalni kolesarski maraton, pohod bosih, pikado, kjer je sodelovalo šest ekip — tudi tri ekipe iz sosednje Hrvaške. Vrata našega doma smo odprli samostojni slikarski razstavi Milana Fošnariča in Društvu čebelarjev Zavrč.
Ponovno smo začeli izvajati projekt Starejši za boljšo kva-
liteto življenja doma, ker smo pridobili nove prostovoljce. Ta projekt izvaja večina društev v Sloveniji in vsa društva na ptujskem in ormoškem območju. Pripravljamo še piknik, ki bo v naslednjem mesecu, in še in še. Skratka, trudimo se, da se v društvu vedno kaj dogaja.
Vida Milunič, tajnica DU Zavrč
- •
Lepo je posedeti za skupno mizo.
Nekateri upokojenci so spretni tudi v igranju pikada.
Borlski ovčje-kozji utrinki
V organizaciji Društva rejcev drobnice Haloze je 5- julija V uradnem delu prireditve pred gradom Bori potekal tradicionalni, 12. Ovčje-kozji bal. je prisotne pozdravil pred-Rekordno število obiskovalcev si je ogledalo razstavo burskih sednik društva Ivan Heme-koz rejke Irene Zorec, srnaste koze rejke Milice Bedrač, ovce tek ter poudaril pomen reje JSR rejca Ivana Hemetka in pritlikavo govedo zebu s kmeti- drobnice in s tem preprečeva-je Renate Krajnc. Strokovno je razstavo pokomentirala mag. nje zaraščanja krajine. O reji Marjeta Ženko s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje.	živali in problematiki pro-
daje je spregovorila Marjeta Ženko. Prisotne je pozdravil tudi župan občine Cirkulane Janez Jurgec. Tradicionalno smo razglasili tudi naj rej ca za leto 2014. V kategoriji malih rejcev (do 15 živali) je naj-

’ jŠKO^
s GRAD BORI
rejec postal Janko Lorbek iz Pestik pri Zavrču. Med rejci z več kot 15 živalmi pa si je ta naziv prislužil Andrej Frešer iz Koprivnika pri Framu.
Uradni del so kulturno obogatili ljudski pevci, ustni harmonikar Slavko Golc iz Cirkulan in mlada pevka Minea iz Zavrča. Na prireditvi so se pomerili tudi v kuhanju golaža iz mesa drobnice. Zmagala je moška ekipa Radiokluba Cirkulane pred žensko ekipo tega kluba.
V popoldanskem času sta strižca Jernej Kokol in Damjan Drobnič obiskovalcem prikazala striženje ovac.
Bal so obiskali tudi konjeniki KK Bori s svojimi kočijami in jahalnimi konji, ti so bili prava paša za oči. Celodnevno dogajanje smo popestrili še s šaljivimi pastirskimi igrami, v katerih so lahko svoje spretnosti preizkusili tudi obiskovalci. Posebej atraktivno je bilo prenašanje mleka oziroma vode v škafu nad glavo. V teh igrah je zmagala ekipa Kluba Halonga, ki je prijela praktične nagrade. Ves dan so bile obiskovalcem na voljo tudi dobrote iz mesa drobnice: pečeni jagenjčki, kozlički, golaž, na stojnicah pa ponudba mlečnih izdelkov,
sira, gibanic, izdelkov iz volne, medu ...
Društvo se vsem zahvaljuje za pomoč pri organizaciji in izvedbi bala ter vas že sedaj
vabi na 13. bal, ki bo prvo julijsko soboto 2015.
Ivan Hemetek, predsednik društva
POLICIJA SVETUJE
Varna pot v šolo in domov
Ob začetku vsakega šolskega leta je na cesti veliko razigranih otrok, ki še ne poznajo nevarnosti v prometu. Zato je zagotavljanje varnosti otrok v prvih septembrskih dneh ena najpomembnejših nalog policije. Vozniki, poskrbimo, da bodo naši otroci na svoji šolski poti varni! Na cestah veliko pogosteje kot med počitnicami srečujemo otroke, med njimi se mnogi podajo v šolo prvič. Skrb za tiste, ki prvič stopajo na šolske poti in ne poznajo nevarnosti, s katerimi se lahko srečajo na šolski poti in v vsakdanjem prometu, je izredno pomembna. Ob tem seveda ne smemo pozabiti tudi na učence, ki se po dolgih počitnicah vračajo v šole in so še razigrani. Otroci so kot prometni udeleženci nepredvidljivi, prometne predpise si razlagajo po svoje (predvsem prometne znake, ki obveščajo o varni hoji), poleg tega ne zmorejo pravilno oceniti hitrosti in oddaljenosti bližajočega se vozila. Zato moramo za njihovo varnost skrbeti predvsem drugi udeleženci v cestnem prometu. Otroci in mladoletniki spadajo v t. i. skupino šibkejših
prometnih udeležencev, saj se zelo redko pojavljajo kot povzročitelji prometnih nesreč. Vozniki moramo nanje še posebej paziti!
Za večjo varnost otrok vam policisti svetujemo Starši
•	Te in prihodnje dni čim več časa namenite prometnovarno-stni vzgoji otrok!
•	Preverite, kaj vaši otroci znajo in zmorejo, ne le na šolski poti, ampak tudi na sprehodu, na kolesu ali v avtomobilu.
•	Pri tem ne pozabite, da z lastnim ravnanjem dajete zgled
svojim otrokom.
•	Pri prevozu otroke dosledno zavarujte z varnostnimi pasovi oziroma jih prevažajte zavarovane v ustreznih sedežih.
•	Tudi sami se vedno pripnite!
2><DB£=/? 2s£aV
Vozniki
•	Kot udeleženci v prometu bodite na otroke in njihovo nepredvidljivost še posebej pozorni!
•	Temu prilagodite tudi način svoje vožnje.
•	Se posebej bodite pozorni v bližini vrtcev in šol ter krajev, kjer se morda otroci igrajo (npr. pa parkiriščih, postajališčih ...).
Zagotavljanje varnosti otrok je v prvih septembrskih dneh ena najpomembnejših nalog policije. V skladu z usmeritvami na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa policisti ob začetku vsakega šolskega leta izvajamo ustaljene aktivnosti. S stalno navzočnostjo ob šolah in šolskih poteh prispevamo k umirjanju prometa. Policijsko preventivno in represivno delo je usmerjeno predvsem v problematiko otrok in mladoletnikov kot potnikov ter v nadzor nad upoštevanjem prometnih predpisov voznikov na območjih, kjer se otroci najpogosteje zadržujejo.
Aktivnosti policije pred začetkom šolskega leta
Pred začetkom šolskega leta policisti pregledamo cestnoprometno signalizacijo v okolici šol in o ugotovitvah obveščamo vzdrževalce cest. Vodstva šol opozarjamo na dolžnost varovanja otrok na šolski poti, skupaj z vodstvom posamezne šole pa pripravimo načrte varnih poti v šolo in predlagamo morebitne spremembe prometne ureditve. Da bi zagotovili čim višjo raven prometne varnosti naših najmlajših, šolam predstavimo tudi možnosti sodelovanja z drugimi institucijami pri varovanju otrok (npr. z avto-moto društvi, združenji šoferjev in avtomehanikov, občinskimi sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu). Pridobimo tudi informacije o vsakodnevnih organiziranih prevozih otrok v šolo in iz šole.
Aktivnosti policije v prvih šolskih dneh
V okolici šol policisti v prvih šolskih dneh izvajamo poostren nadzor prometa, še posebej med prihodom učencev v šolo in odhodom domov. Preverjamo varno hojo otrok in prečkanje ceste, opremljenost prvošolčkov z rumenimi ruticami
in odsevnimi telesi za večjo varnost ob zmanjšani vidljivosti, brezhibnost koles, koles s pomožnim motorjem in koles z
motorjem. Redno preverjamo tudi pravilno uporabo varnostne čelade. Policisti v začetku šolskega leta tudi poostreno nadziramo tehnično brezhibnost vozil za prevoze otrok ter uporabo varnostnih pasov in dodatne opreme za privezovanje otrok v vozilih, s katerimi starši vozijo otroke v šolo. Ob začetku šolskega leta policisti za starše prvošolčkov pripravljamo tudi predavanja o prometni varnosti. Učencem predavamo o prometni vzgoji in jih spremljamo po šolskih poteh, jim svetujemo in jih učimo o pravilni udeležbi v prometu, ob tem pa opozarjamo na morebitne nevarnosti.
Aktivnosti policije med šolskim letom
Tudi sicer policisti med šolskim letom preverjamo brezhibnost avtobusov za prevoz otrok na izlete in kontroliramo njihove voznike (preverjamo npr. počitek pred vožnjo, psihofizično stanje voznika, kontroliramo dokumente). Precej pozornosti posvečamo tudi nadziranju organiziranih šolskih prevozov otrok in prevozov otrok, ki jih opravljajo njihovi starši. Pri izboljševanju prometne varnosti sodelujemo z mentorji prometne vzgoje, vodstvi šol in tudi pri izvedbi kolesarskih izpitov.
Vir: spletna stran policije, prometna varnost — preventiva.
Igor Belšak pomočnik komandirja, Policijska postaja Gorišnica
Lovci opozarjajo
Lovska družina Zavrč opaža v lovišču vse več psov brez nadzora lastnikov. Ker je naš interes, da imamo dobre odnose z vsemi občani, prosimo vse občane, da ne spuščajo svojih psov v lovišče brez nadzora lastnikov, ker bomo v nasprotnem primeru primorani ukrepati, kot nam nalaga naša zakonodaja. Ker pa si tega ne želimo, prosimo vse občane, da to opozorilo vzamejo dobronamerno.
Emil Kralj, tajnik LD Zavrč
Zavrč tudi letos cilja visoko
Po lanskem odličnem 5. mestu, ko so Zavrčani kot novinci šokirali vso nogometno javnost, je Željko Orehovec prvi zbor v novi sezoni sklical v nedeljo, 15. junija. Igralci so od takrat opravili 33 treningov in odigrali načrtovanih osem tekem. Priprave so potekale v zavetju domačega okolja, letos pa je igralcem precej služilo tudi vreme, saj ni bilo pretirane vročine, zaradi obilice dežja pa so bila tudi igrišča v boljšem stanju kot lani v tem obdobju.
Po besedah številnih igralcev, ki so v klubu že nekaj
časa, se je letos treniralo zelo dobro, kvalitetneje in kvanti-
tetneje, seveda pa bodo edino merilo, če je to res, prvenstvene tekme. Trenerski dvojec Orehovec-Biškup ni poznal milosti, treningi so bili naporni, na srečo pa večjih poškodb v ekipi ni bilo.
NOVI IGRALCI V KLUBU
Tudi letos se je v Zavrču
zgodilo kar nekaj odhodov in prihodov. Tako so moštvo že kmalu po koncu lanskega prvenstva zapustili: Gregor Fink, Aleš Čeh, Arpad Vaš, Dominik Božak, Josip Fuček, Peter Murko, Mario Brlečič, Luka Bešenič, Josip Golubar, kasneje pa še Miha Kokol in Dejan Kurbus. Seveda so zaradi izpada igralcev v tabo-
2mDJS£=/? Vb£Jt
ru belih poskrbeli za okrepitve. Dres Zavrča bodo kot novinci v sezoni 2014/2015 tako nosili: Marko Ranilo-vič, Toni Datkovič, Lovro Benič, Ivan Antolek, Ante Mrmič, Lovro Cvek, Robert Brdar, Alan Hočevar, Matija Kristič in Nenad Dedič. Glede na številne spremembe v kadru je o končni uvrstitvi brezpredmetno in prenagljeno govoriti. Beli bodo nedvomno dali vse od sebe, ne nazadnje je to njihova obveza do publike, ki jih je v zadnjem letu tako glasno in številčno podpirala doma in v gosteh.
Poznavajoč vodilne može kluba, ki so zelo ambiciozni in ne poznajo polovičarstva, lahko sklepamo, da bo Zavrč tudi letos želel mešati štrene pri vrhu ali pa vsaj pod njim. Koliko mu bo to uspevalo, bomo seveda videli, toda vsaj na prvi pogled se ekipa ne zdi
kaj veliko slabša od lanske, ko so Haložani samo zaradi katastrofalnega starta v spomladanski del sezone ostali brez uvrstitve v evropska tekmovanja.
Željko Orehovec, trener Zavrča, o pripravah in novi sezoni: »Menim, da smo na pripravah opravili vse, kar smo si zastavili. Načrtovali smo 35 treningov in osem tekem, opravili pa smo 33 treningov in odigrali vse načrtovane tekme. Vpetih tednih priprav smo ekipo tekaško dobro pripravili, kar so pokazale tudi preizkušnje, ki smo jih odigrali. Rezultati v pripravljalnih tekmah za nas niso bili v ospredju, toda izid je vedno pomemben, saj pove, kako dobro delaš. Sicer pa se je skozi močne prijateljske tekme izkristalizirala začetna enajsterica, toda na srečo imamo še pet ali šest igralcev enake kakovosti, kot so tisti, ki bodo začeli
tekme. Prepričan sem, da ima ta ekipa kakovost iz pretekle sezone.
Zame je najpomembneje, da imamo pet ali šest zelo mladih igralcev, ki želijo delati in napredovati, in to so ti, ki lahko prinesejo dodatno kakovost in v klubu niso le za število. Težko je govoriti o ciljih, vendar verjamem, da ima prvi mož kluba cilje, ki so povezani z mesti pod vrhom lestvice in
vodijo v Evropo. Moja naloga je, da ekipa, ki jo vodim, igra dober nogomet, hkrati pa dosega dobre rezultate. Jaz kot trener grem iz tekme v tekmo, saj vem, da te v našem poslu lahko en poraz odnese s stolčka. Razmišljam torej precej kratkoročno, nato pa bomo videli, kaj nam bo to skupno prineslo.«
Tadej Podvršek Foto: Črtomir Goznik
Dragi občanke in občani, iskrene čestitke ob 18. prazniku občine Zavrč in prazniku velike mase.
Slovenska ljudska stranka n v	.	v	......	..	.	i*i
Spoštovane in spoštovani, dovolite mi, da vas s tem pisanjem nagovorim in pozdravim ob p ra-OO SLS ZAVRČ	zniku naše občine, na katero smo, to sem trdno prepričan, vsi ponosni. Praznik je čas, ko naredi-
mo inventuro storjenega in načrte za prihodnost. Želimo si, da bi bila ta stabilnejša in prijaznejša. Želja in hotenj je veliko, vendar se pri uresničevanju le-teh velikokrat pojavljajo določene ovire, na katere žal velikokrat ne moremo vplivati.
Pomembno je, da znamo pridobitve, vrednote in uspehe ceniti, da se jih zavedamo in da se jih skupaj veselimo. Bodimo ponosni na vse pridobitve in bodimo ponosni, da smo Zavrčani.
Še enkrat čestitke ob občinskem in cerkvenem prazniku, čestitke vsem dobitnikom občinskih in drugih priznanj z željo, da skupaj delamo dobro ter gradimo boljši in prijaznejši jutri.
Predsednik OO SLS Zavrč
Use JV
OO NSi Zavrč
Spoštovani občanke in občani!
Čas hitro mineva, poletje se počasi izteka in pred nami je jesenski čas, ki ima za nas, občane na območju vinorodnega kraja, velik pomen. Poletje nam ni prizaneslo, toplih dni skorajda ni bilo, zato z upanjem zremo v jesenski čas, da bi imeli dober in obilen pridelek.
Letošnja pomlad nam je v Republiki Sloveniji prinesla veliko sprememb. Imeli smo evropske volitve, na katerih smo volili poslance za evropski parlament. Kot veste, je NSi dobila enega poslanca, Lojzeta Peterleta. Volivke in volivci ste mu zaupali še tretji mandat, kar je nagrada za dobro in pošteno delo.
Julija smo imeli državnozborske volitve. Tudi tukaj smo v NSi naredili korak naprej, saj smo dobili še enega poslanca v parlamentu več, tako da imamo zdaj pet poslancev. V tem času potekajo usklajevanja za vstop v koalicijo. Ljudmila Novak je kritično ocenila osnutek koalicijske pogodbe, ki jo je pripravila stranka Mira Cerarja, saj v pogodbi manjkajo konkretni ukrepi. NSi je predlagala konkretne ukrepe tako pri zdravstveni
kakor pri pokojninski reformi. Predlagamo konkretne ukrepe, ki so bili s strani strokovne javnosti pozitivno sprejeti. Predlagamo znižanje davkov, saj bi s tem zagnali gospodarstvo in odprli nova delovna mesta.
Jeseni nas čakajo še lokalne volitve, na katerih bomo volivke in volivci izbirali župana in občinske svetnike. V OO NSi Zavrč smo na te volitve dobro pripravljeni, imamo dobro ekipo in dober program dela. Kot je rekel Matej Tonin, NSi je šla na volitve, da bi poskusili v državi nekaj spremeniti, v OO NSi Zavrč pa obljubljamo, da bomo šli na lokalne volitve in naredili vse, da boste ponosni in zadovoljni občani občine Zavrč.
Ob letošnjem občinskem prazniku in krščanskem prazniku Marijinega vnebovzetja želimo vsem občankam in občanov blagoslovljeno Marijino vnebovzetje ter vesel in kulturno bogat občinski praznik.
IO OO NSi Zavrč
Gasilci še olepšali okolico svojega doma
V završkem gasilskem društvu vsako leto znova poskrbijo za kakšno novost. Ze lani iti letos od pomladi so se lotili temeljite obnove zadnjega dvorišča in ga v veliki meri tudi tlakovali, v teh dneh pa se bo začela tudi izgradnja garaže za domom. Prostor za gradnjo je bil sredi avgusta že pripravljen.
Kot je povedal predsednik njost doma, ker pa jo je zob društva Anton Bratuša, so se časa že pošteno načel, so se poleg prenove okolice doma s posvetom z mojstri dogo-lotili še obnove posebne zgo- vorili za njeno obnovo. Po dovinske plošče, ki je lep spo- nasvetu kamnoseka so ploščo min na tiste, ki so v Zavrču zdaj odeli v leseni okvir in jo začeli graditi gasilski dom. postavili na hodniku gasilske-Plošča je nekoč krasila zuna- ga doma.
Utrinek s prijateljskega obiska završkih gasilcev v GZ Kočevje
h- V -—v ■ .	. X*
Gasilsko dvorišče za gasilskim domom je dobilo novo podobo, kmalu pa bo k domu postavljena še manjša garaža.
Završki gasilci so letos poskrbeli tudi za obnovo zgodovinske plošče, ki je dobila svoje stalno mesto v hodniku gasilskega doma.
9V0SRS a
Sicer pa so bili v zadnjem obdobju zelo aktivni tudi operativci, saj so imeli 14. avgusta zaradi obilice dežja in poplavljanja potokov kar nekaj intervencij, na tekmovalnem področju seje izkazala mladinska ekipa, ki je svoje veščine predstavila tudi zbranim na društvenem večeru ob letošnjem občinskem prazniku.
Gasilci so pomagali še pri nekaterih drugih dogodkih v občini, nazadnje tudi pri
šahovskem turnirju, predstavniki gasilskega društva s poveljnikom Damjanom Brlekom pa so se 13. in 14. avgusta mudili na prijateljskem obisku v Gasilski zvezi Kočevje. Tam sta se jim pridružila tudi predsednik in poveljnik Vatrogasne zajedni-ce Cestica Darko Majhen in Milenko Biškup.
TM
Ekipa mladincev PGD Zavrč se je z vajo predstavila na društvenem večeru, posvečenem občinskemu prazniku.
Bodite ponosni na svojo dediščino
5. obmejno srečanje v Korenjaku
Vaščani vasi Brezovec, Pestike in Korenjak ter vasi iz sosednje Hrvaške Donja in Gornja Voča ter Budinščak vabimo na skupno druženje in piknik.
Od tam prihajata tudi dve skupini tamburašev, z naše strani pa se bo srečanja udeležilo tudi več ansamblov, ljudskih pevcev, harmonikarjev in posameznikov, ki nas bodo zabavali. Dogodek bo v soboto, 6. septembra 2014, na kmetiji Fajfar blizu Svajglove lipe v Korenjaku 17.
Ivan Svajgl in enajstletna Minea bosta pela svoje pesmi, kot vsako leto boste slišali pesem o Korenjaku, letos tudi pesem Moj rodni dom. Doživeli boste veliko lepega, če se boste udeležili srečanja. Prijetno bo na vrhu haloškega hriba. Pridne gospodinje iz naših vasi in sosednje Hrvaške bodo skrbele za ponudbo hrane in pijač.
Ob 9.30 bo blagoslov Marijine kapelice pod Svajglovo lipo.
Organizacijski odbor
S temi besedami je Završane ?ia zanimivem predavanju o arheološki preteklosti Zavrča nagovorila Marija Lub-šina Tušek, tudi soavtorica priložnostne arheološke razstave.
V avli občinske zgradbe so razstavo, pri kateri sta poleg Lubšina Tuško-ve sodelovala še dr. Boris Kavur in dr.
Trenutek slovesnega odprtja razstave
Martina Blečič Kavur, odprli 12. avgusta, delček bogate arheološke preteklosti pa so obogatili še z razstavo Svet kamnin Zavrča, ki jo je pripravil Viljem Podgoršek. Odprtja razstave in predavanja se je udeležilo lepo število domačinov, razstava pa je tudi po občinskem prazniku še na ogled v avli občinske zgradbe.
Pogled v razstavni prostor
Avtorji tokratne razstave, posvečene prazniku občine Zavrč, s podžupanjo Marto Bosilj in direktorico občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik.	Foto: RŠ, TM

Naj te spremlja ljubezen na konec sveta in sreča te najde tam, kjer boš doma!
Stopite narahlo kakor v copatih naravnost pri glavnih vratih v ta lepi dan, kot bi šli v pesem.
Svet naokrog je vabljiv in vonljiv, čudno resen in nemalo slovesen: nekdo se pravkar je rodil.
In to je naj lepša pesem.
Stopite narahlo in pustite k nebesom odprta vrata.
Naj skoznje lije botrinja bogata novorojenčeva pesem.
(Tone Pavček)
Čestitamo dragi sodelavki in prijateljici Mariji Logar Kelc ob rojstvu deklice Neje. Družini želimo veliko lepih in srečnih skupnih trenutkov.
Občinska uprava in uredništvo Dober den