. ._,: - .w... „ ..................................................................^ 5te». 119, V Ijuitlam, y sredo 20. junija 192Ž ■poštnina pavSaffrana. Leto mmmsm imMm&.iai büs^mii» Mialfi «sak daß xiutrai, fmemli poö^eUkfc HeseSna naroötf«»: t ilafefsäi ©In 10-po posli ©te 12*-v teoxestsivo öte 20*- Uresteištvo: Woifova utica St 1/1 — Telefon st 215 Brsolatmi nasiov: ^Movosd-UubösRa“, ilpravitšštvo: MarHln trg it 8. — Telefon It 44. I. HUI. .. ......."" "I ....r"" i* Oglasi po tarifu. Sprejemajo se te do 15, ure. Olstnenim vpiaSanJem naj se priloži znamka z? odsovcs« Račun pri poštnem Ote. oradu St 13.233. 1 Težka preizkušnja j Zadnji dnevi so postavili našo zuna- j ssSo politiko pred težko situacijo. Pre- | 'vrat v Bolgarski je izbruhnil, tako nenadoma, da smo se jedva zavedali in nismo mogli v prvem trenotku Jiajti prave orijentacije. Mi smo že včeraj povdarili, da krivda na diplomatičnem neuspehu ne zadene našega zunanjega ministrstva ter celokupne vlade. Kakor prevladujejo v notranji politiki na na- | lem jugu silne težko če, tako tudi ni Izostalo razočaranje na znnaj. Na znotraj imamo centrifugalne tendence, Id I stremo za razjedinjenjem narodne države. Da imamo pa kljub notranji neenotnosti še nekaj vitalnih točk, ki nas silno združujejo, dokazuje zunanjepoll-iična debata v skupščini. Poslanec klerikalne stranke je smatral za potrebno naglasiti, da Slovenci in Hrvatje niso bili nikdar proti edinstvu države. Vse drugače nas presojajo sosedje, v prvi vrsti Italija, ki ubija sistematično vsako Inozemsko misel o bodočnosti našega naroda in naše države. V kampanji proti samostojnosti Srbov, Hrvatov in Slo- | vencev gre Italiji levji delež. Naše popolnoma upravičene narodne aspiracije ! na jugu in na Jadranu primerijo itali- ! Sanski publicisti z nenasitnim imperija- ; tenom bivše Avstro - Ogrske. Zdi se, da je ravno Italija pognala ta strah pred velikim jugosi o venskim imperijem tudi kramarski Angliii v kosti ' Ni nas iznenadilo stališče Anglije, ki je že od nekdaj pokazovala malo smisla za naše težnje in želje. Težko pa razumevamo stališče Francije, ki nam je stala doslej vedno prijateljsko ob strani. Mirno lahko rečemo, da je bila Francija edina zaveznica, ki smo ji zaupali brez pridržka in ji sledili na sleherni poti. Toda bolgarski prevrat je pokazal, da ima Francija na Balkanu in na vzhodu take interese, ki divergirajo z našim prestižem. Francijo vodi v njeni politiki protiboljševiška koncepcija. Njej je vsako sredstvo dobrodošlo, samo da ie naperjeno proti Moskvi,. Režim pokojnega Stambolijskega le bil utelešen agrarni boljševizem. V tem režimu so gledali mnogi politiki zapada^ prvo fazo Ljeninovega boljševizma. Tudi Franciji je bilo na tem ležeče, da se vrne Bolgarska v naročje liberalnega kapitalizma, zato je g. Poincare poslal šefu revolucijonarne vlade svojo brzojavno čestitko. Politično indiferentnemu čitatelju je bilo morda jasno, da se Anglija in Francija borita na kopnem za supremacijo nad evropskimi naredi. V trenutka, ko je Franclja pozdravila novi bolgarski režira, smo mi začutili,,da sefe v Parizu porodila delikatna nedoslednost Vsaj za hip je bila zopet vzpostavljena »entente cordMe.. j f Postimo ob strani takozvani »socijalni moment«, ki ga pripisujejo nekateri beograjski organi stališču sosedne Romunije. To ne pada toliko v oči, ka-kor ono nesporno dejstvo, da je strah ^“yanskih sosedov zakrivil današ-da je le ta strah pred slo-•mrv/j? blokom na Balkanu diktiral gf. za novi režim. Ne v Bukare-h. ne \ _ Atenah jim ni bilo po volji, r-M5*QT,?e ke dar koli izvršilo realno fc med obema slovanskima državama. trenutno izolu am. Sedaj nam manjka se samo inavguracija Gömbösovih ljudi na Madžarskem, pa je obroč reakcijo-narnih, in kar je najžalostnejše: premaganih državic sklenjen, da nas s svojo prepotenem ogroža. Človeka se polašSa slutnja, da smo PO mišljenju mnogih »dobrih sosedov« naravnost —. nepo-teebno zb. Odrekajo nam pravo do ob-steja, a previdnost jim nalaga molča-tee. Zavedajo se naše vojne moči, za- govore drugače, kakor mislijo. edina svetla točka, ki nas navdaja z upanjem, da naši nasprotniki Prehit.ro teiumfirajo, je naša slavna vojska. Na-sa sKrb Oodi, da se defetizem is notranje pomake ne prenese v to skupno, nevtralno organizacijo našega naroda. Na njo se lahko opiramo spričo zuna-;nnh nevarnos^ in dokler se razmere ;na Balkanu definitivno ne uredijo, ostale armada glavna premisa našega narodnega in državnega obstoja Dogodki minulih dni nam daieir mnogo lepih in koristnih naukov Predvsem se moramo čimprej odstraniti oe onega torišča, kjer se vrši ljuta diplo-matična borba za dosego »kontinental- Narodna skupščina. Beograd, 19. junija, (Z) Danes se je pričela seja narodne skupščine ob 9. uri 30 minut. Predsedoval je Ljuba J o v a n o vi č. Po sprejetju zapisnika zadnje seje je prešla skupščina na dnevni red: Razprava o naknadnih in izrednih kreditih. Na seji je prišlo tudi do razprave o bolgarskem vprašanju in o ekspozeju g. dr. Ninčiča, ministra zunanjih zadev, ki ga je imel včeraj. Pni ie govoril radikalni poslanec g. K o j i ć, ki je branil eksnoze dr. Ninčiča. Med njegovim govorom so delali z demokratske strani medklice. Posebno je govornika prekinjal g. Svetozar Pribičevič. Za g. Kojičem je govoril zemljoradnik Voja Lazič, Iti je IHtHral ekspoze g. Ninčiča, nato pa prešel na vprašanje naknadnih in izrednih kreditov ter tam kritiziral nekatere postavke, posebno one, ki se tičejo drspozicijskega fonda ministrstva za'zunanje zadeve. Na to je govoril demokratski poslanec g. Slavko Šečerov, ki je v svojem govoru napadal nekatere 'očke predloge o izrednih m naknadnih kreditih ter je predlagal neko resolucijo, ki pa ni bila sprejeta. G )sp. Slavku Sečerovu in prejšnjim govorii- i kom je odgovarjal minister za zunanje zadeve dr. Finčič. V svojem govora je branil svoje včerajšnje izjave in se lato bavii s predlogo o izrednih in naknadnih kreditih, v kolikor se tiče njegovega re-soria. Govorili sr še poslanci Nastasi-jevič, dr. Kumanudi (dem.), Cirkovič in klerikalni poslanec Nemanič. Ob 12. uri 30 minut je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo jutri ob 8. uri 30 minut dopoldne. ' SEJA MINISTRSKEGA SVETA. Beograd, 19. junija. (B) Med sejo narodne skupščine se je danes ob 11. sestala vlada v ministrski sobi narodne skupščine k seji, ki je trajala eno uro Ministri so razpravljali o resortmh vprašanjih, kakor tudi o položaju v Bolgarski na podlagi zadnjih vesti, M jih je prejela vlada. Izvoljen je bil nadalje odbor ministrov, sestoječ !z dr. Markoviča, dr. Jankoviča, Trifunoviča in Trifkoviča. Ta odbor ima izvesti unifikacijo plač, ki jih predvidevajo vojni, sodniški, uradniški in zakon o srednje-; šolskih nameščencih. Naši odrsošaji s Poljsko. Beograd, 19. junija. (B) Zunanji minister dr. Ninčic je prejel od novega zunanjega ministra poljske republike, Sejde, sledečo brzojavko-: »Prevzemajoč posle ministra zunanjih zadev, mi je mnogo na tem, da uverim Vašo ekscelenco, da bom deloval na tem, da se še bolj poglobijo prijateljski odno-šaji, ki že obstojajo med našima državama, na temelju harmoničnega in plo-donosnega dela, ki nam ga nalaga skupno stremljenje po napredku in miru. Sejda, minister za zunanje posle.« Na to f brzojavko je odgovoril dr, Ninčič takole: »Prejel sem brzojavko, s katero mi Vaša ekscelenca naznanja, da ste prevzeli posle zunanjega ministra. Srečen Sem, da sera naletel na tako odlično razpoloženje v pravcu poglobitve prisrčnih odnošajev, ki že obstajajo med obema deželama in uspešno doprinašajo k napredku in miru. dr. Ninčič. Angleški glas za enotnost Male antante. Beograd, 19. junija. (B) V zvezi z vestjo svojega beograjskega poročevalca, da se je pojavilo nesoglasje v Mali antanti glede skupne akcije proti Bolgarski, je objavila londonska »Mor-aingpost® uvodnik, v katerem piše, da bi bUa nesreča, ako bi bila Mala antanta deljena v sedanjem kritičnem trenutku, Enotnosti Male antante je uspelo preprečiti poskus pokojnega kralja Karla, povrniti se na madžarski prestol. Enotnost, v Mali antanti bi bila tudi potrebna, ako bi Bolgarska poskušala _ kršiti neuülysko mirovno pogodbo. List upa, da bodo pregovori, ki se sedaj vodijo v Beogradu, dovedli do sprejetja skupne politike balkanskih držav proti BolgarskL Tak sporazum balkanskih držav je tembolj potreben, ker so mnenja velesil deljena glede i e proti Nemčiji v Poruhrju. Anglija in Francija bi morali računati z nevarnimi znaki, ki jih predstavlja revolucija v Bolgarski, ker se morajo nemiri In skrite ambicije v tej deželi vsak trenutek razviti v grozen požar. Zli duhovi na Balkanu živijo od deljenosti velesil. Zaradi tega upa »Morningpost«, da bosta znala London in Pariz oceniti pravi značaj bolgarskega prevrata. Ako Pariz in London vsega tega ne bosta videla, upa list, da bodo znali Beograd, Atene !n Bukarešta vsiliti Sofiji avtoriteto svoje skupne politike ta udušltf vsako željo Bolgarske, da bi Izrabila razdrapane razmere v Evropi ta krika neuiüysko mirovno pogodbo. Političen proces v Zagrebu. Zagreb, 19. junija. (Z) Pri današnjem nadaljevanju razprave proti Ma-tošiču in dnig je državni pravdnik predlagal, da se prečita brzojavka dr. Vladimira Matošiča iz Splita in izjava Joe Matošiča. Zagovorniki so zavračali te predloge državnega pravdnika in stavili svoje lastne predloge. Branitelj Košutič je predlagal, da se zaslišita priči dr. Rudolf Horvat in dr. Ivan Reberški in da se pozoveta k zaslišanju dva literarna izvedenca, ki naj bi po slogu pisave potrdila, da članki razen članka »Državna politika«, niso od g. Matošiča, Kumič’ć je predlagal, da se zasliši kot priča kon-toristinja Centralne eskomptne banke Radiča Posavac, ki naj bi dokazala za enega obtoženih, da ni imel časa delati tudi pri »Hrvatskem borcu«. Državni pravdnik se ie izrekel proti tem predlogom. Po posvetovanju je sodišče razglasilo, da uvažme predloge državnega pravdnika in predloge zagovornikov ter odklanja samo predlog glede zaslišanja dveh literarnih izvedencev. Prečitala se je brzojavka dr. Vladimira Matošiča iz Splita, ki se glasi: »Zavarujem se proti podlim neresnicam Matošičevim. Nikdar nisem bil v Beogradu in ne pisal v beograjske liste.« Obtoženi Matošič pravi, da je brzojavka potvorjena in da so jo spisali fašisti. Ne veruje, da bi njegov prijatelj Matošič kaj takega poslal. — Potem se je prečita! spis državnega pravdnika, po katerem se Joe Matošič izjavlja, da :e on lastnik in izdajatelj »Hrvatskoga Gorca«. — Nato je bd odrejen odmor, da so se priče teleforično pozva'e. Ko Je bila razprava zoret otvor-jena, je bila prva zaslišana kot priča kontoristinja Radto- Posavac, potem pa dr. Reberški, ki opozarja na to, da se često zgodi, ^ pridejo v liste tudi raki članki, za katere ne bi nibče od uredniškega odbora heto1, da se natisnejo. Pokazati tudi ne bi mogel nihče, kako so prišli v list. Kot primer navaja članek, v katerm so njega napadli, čeprav je bil on eden glavnih opor omladine. nega ravnotežja«. Mi ne moremo m nočemo biti žoga zapadnih velesil Kar se tiče Italije, smo mnenja, da vmešavanje v bolgarsko zadevo ni bilo v njenem interesu. Slepa strast jo je vodila k dejanju, ki ga bodo v Rimu nekdaj še bridko obžalovali... Mi smo bili napram Italiji korektni, izvrševali strogo vse prevzete obveznosti, bili smo do absurda popustljivi, vse to pa radi ljubega miru. Rim ni hotel razumeti naše dobre volje. Nismo se Čudili, da so nam delali težkoče ob Jadranu, jo je bilo prirodno. Toda Italija je nadaljevala svojo perfidno igro tudi v Makedoniji in ob Egejskem morju. Tako se igra Mussolini z ognjem, ki more upropastiti ne samo ves Balkan, nego tudi gospodarski razvoj Italije, v kolikor je prizadet ob Jadranu ter ob Egejskem morju. Prepričani smo da bo vlada znala varovati naše interese. Naš položaj v mednarodnem pogledu sicer ni zavidanja vreden, a to nas nikakor ne sme uplašiti. Nasprotno: Delajmo z vsemi močmi za notranjo konsolidacijo, utrjujmo misel državnega edinstva In dopovedujmo si neprestano, da Je vprašanje državne zajednice strašna alternativa življenje ali smrt Mednarodni odnošaji nove sofijske vlade. Italija in Grška priznaval? novo vlado. — Zanimiva izjava novrga bolgarskega so^anika v Baogsadu. Beograd, 19. junija. (B) Kakor Beograd, 19. junija. (B) Kakor do-pregovori in so se izmenjale note med Beogradom, Atenami in Bukarešto za ustvarjenje nove zveze, čije cilj la ohranitev miru na Balkanu. Sofija, 19. junija. (B) Italijanska vlada je izjavila preko svojega poslaništva v Sofiji novi bolgarski vladi, da jo priznava kot legalno in da se bo energično uprla v vsaki akciji, ki bi hotela izpremeniti novi status qtio na Balkanu, Atene, 19. junija. (B) Kakor poročajo listi, je grška vlada naročila svojemu zastopniku v Sofiji, raj stepi v stike z novo bolgarsko vlado. Beograd, 19. junija. Danes je dospel semkaj iz Sofije tajnik buigar-skega ministra za zunanje nadeve, Miliče v, ki je postavljen na bolgarskega poslanika v Eecgrauu namesto g. Ljuu-skanova. V Carlbroua se je razgovarjai z novinarji, in izjavil, da g.e v Beograd' zame runu Ljudskanova, dokler ne bi beograjska via-a priznala Cankovcga revolucijskega kabineta in dokler mu ne bi dala agiementa za stalnega poslanika. Izjavil pa je, da se kot najresnejši kandidat za mesto poslanika v Beogradu imenuje P o p o z o v, kasacijski sodnik v Sofiji, ki je sedaj v Parizu kot član razsodišča. Glede na položaj, ki mu ga je dalo ministrstvo za zunanje zadeve, ne prinaša Miličev danes v Beograd ni-kakih navodil. Govoreč o novi vladi v Bolgarski, je izjavil, da je ta vlada že določila svoje stališče v zunanji politiki. To stališče bo bodiaiska vlada v najkrajšem času Zavje.a. Nova vlada stremi za tem, da ohrani dobre odnošaje z vsemi sosednjimi državami, posebno s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, ter z državami velike antante. Miličev uverava, da bodo odnošaji med Bolgarsko in našo kraljevino mnogo globokejši in postavljeni na solidnejšo podlago, kakor pa so bili pod režimom Stambolij-skega. Kar se tiče poslednjih dogodkov v Bolgarski, pravi, da je sedaj v vsej deželi popoln red in mir. Končno je iz- javil Miličev, da so neresnične vse v esti o mobilizaciji v Bolgarski, kakor tudi vesti, ki trde, da nova vlada konferira z makedoristvuiuščnrii. Pravi, da so se tnakedonrivujulči sami vmešavali v zadeva, ki ima torej popolnoma drug značaj. Beograd, 19. junija. (B) Novi bolgarski opravnik poslov Mikčev, ki le postavljen na mesto g. Ljudskanova, je dospel v Beograd. V kratkem pride tudi novi bolgarski, ..... na našem dvoru, Pažasov. . Sofija, 19, junija. (B) Nova bolgarska vlada je opustila vse kazni bivšim ministrom kabineta Rad osla vova in tudi Radoslavovu samemu Zaradi tega se pričakuje, da se Radoslavov vsak čas povrne v Bolgarsko. Beograd, 19. junija. (Z) »Novosti« poročajo iz Bukarešte: Iz razgo- vorov nekaterih tukajšnjih oseb, ki so o vseh razmerah dobro poučene, se do-znava, da so merodajni politični krogi v Bukarešti že vnaprej vedeli za prevrat v Bolgarski. Sofija, 19, junija. (Z) Tukaj se le sestavil akcijski odbor, ki naj bi ujedi-nii vse opozicijonaine stranke, kar bt b'lo podobno prejšnji Radoslavov! stranki. , ,,, Sofija. 19. junija. (Z) Po odredbi načelnika glavnega generalnega štaba polkovnika Davidova so se razdelile komitskim četam vojaške uniforme in državne puške. Poslali jih bodo v manjših skupinah v. posamezne kraje, kjer naj bi po naredbi Todora Aleksandrova začeli s pripravami za nove volitve. ZAROKA KRALJA BORISA? Beograd, 19. junija. (B) Z ozirom na včerajšnjo vest Cicvaričevega »Beogradskega Dnevnika« in »Preporoda« o zaroki bolgarskega kralja Bo-isa z romunsko prlucezinjo Hecno, se je obrnil vaš poročevalec na ministrstvo za zunanje posle v tej zadevi in je izvedel, da naše zunanje ministrstvo še ni prejelo potrdila te vesti. (Glej tudi . očila na 2. strani,) Madžarski fašisti za diktaturo. Beograd, 19. junija. (B) »Novosti« javljajo iz Budimpešte: Včeraj se je vršil tukaj velik shod probuđenih Madžarov. Okrog polnoči so soglasno proglasili načelo diktature namesto dosedanjega predsedništva. Diktaturo bo izvajalo petero članov: Hejjas, Pronay, Sarmezey, Hegedüs in Herkey. Dikta- torji so prevzeli vodstvo od Gömbösa, ki ne more javno delati kot podpreti sednik vladne stranke, pustili so mu. pa vrhovno moč v diktaturi, S shoda so pozdravili novega bolgarskega ministrskega predsednika Cankova, potem vodstvo fašistov v. Rimu, polkovnika Bauerja in princa Otona. Orijentska konferenca. Lausanne. 19. jun. (Br.) Petnajsti teden konference že teče, a mir še ni bil podpisan. Za enkrat še ne izgleda, da bi bila kriza, na kateri boleha konferenca, premagana. Zavezniki, predvsem Francka, ne odnehavam v vprašanju kuponov, ki jih mora plačati Turčija. Ta svota znaša letno 38 milijonov turšbih zlatih funtov. Beograd. 19. jun "a 'B) 7a.h:e dni so se pojavile v listih vesti, da bo I sklenila Grčija poseben mir s Turčijo v Lausanni, in da bosta isto storili tudi kraljevina Srbov. Hrvatov in Slovencev in Romunija. Te vesti ne odgovarjajo resnici. Kakor Se doznal vaš dopisnik iz poučenega vira, ne bo naša država sklenila posebnega miru s Turčijo v Lauranni, ampak bo sklenila mir s Turki še-le tedaj, ko to store vsi zavezniki Kata ircf ilno fcriliai:? i Rim, 19. rantia. (Z) T/lruh Eto?-postaja čim dalje hujši, NT- „ , --l ica in vojska pomagata prebivalstvu. Iz daljave se vidi strahovit plamen. Lava teče v tri smeri in sicer proti mestu Lingua glossa. proti Varia Testiano In proti vzhodu. Prebivalstvo mesta Lingua glossa je večinoma evakuirano. ; Mesto ima 22 tisoč prebivalcev. Tri železniške postaje so zasute. Po poročilu Malladre, enega prvih vulkan ofobov, se je bati, da bo ta izbruh jačji, kakor je bil leta 1911 ai 1919. Včeraj se je na seji ministrskega sveta razpravljalo o tej nesreči. Izraženo je bilo globoko sočustvovanje tamošnjemu prebivalstvu. Tudi kralj je preko enega svojih ministrov ki je odšel na lice mesta, izrazil narodu svoje sočustvovanje zaradi nesreče, ki ga je zadela. NEMČIJA IN SOVJETI. Berlin, 19. junira. (K) Državni zbor je danes v vseh treh branjih sprejel zakonski načrt o gospodarski po-g ribi med Nemčijo in med sovjetskimi republikami Ukrajino, Belo Rusijo, Georg'io, Arerbe:džanom. Armenijo in re publiko Daljnega vzhoda. Daftaiftjje prireditve« V Ljubljani: Drama: Nastop gojencev »Dramatične šole«, ob 8, uri zvečer. Opera: »Nikola Šubic Zrinjski« Izv Kino Ideal: »Pot k soilncu.« Kino Tvoll: »Sergie Panjin.« -—---- --------------------— Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. TombcSa „Gospowefskeea Zvena“. — SCtuujte srečke! ___________________________________ Dilema. ^eiasDOst situaciie. — Charles Giđe in Mac Kenna o reparacüskem problema. Od našega stalnega pariškega dopisnika. Dr. A. P. Pariz, 17. junija. Kakor v kaleidoskopu se spreminja Mika politične situacije. Nobene jasnosti še ni glede temeljnih orisov ureditve, in niti predpogoji še niso znani, ki bodo omogočili nameravan razgovor. In vendar se že pojavljajo na obzorju prve konture nove skupnosti narodov, ki je ,vidna samo vztrajnim opazovalcem političnega življenja velikih narodov na zapadu. Redki duhovi, ki jim brzina menjajočih se problemov dneva še ni utegnila raztrgati živcev, se bavijo danes z globljimi vprašanji. Vaš dopisnik je včeraj prisostvoval seji francoskih in angleških teoretikov narodne ekonomije. Velikega pomena so razmotrivanja, ki jih povzemam iz mišljenja znanega francoskega profesorja narodnega gospodarstva Charlesa Gida: »V dveh, treh mesecih se bodo brez-dvomno sestali odposlanci evropksih na rodov na kongresu, čegar naloga bo pač največja in najusodnejša, odkar se shajajo predstavniki narodov. Poleg re-paracijskega problema, ki je v resnici evropski problem, se bodo obravnavala še druga vprašanja, ki so deloma politične in deloma gospodarske prirode. Omenjam naj le razširjenje Društva narodov, razmerje zapadnih sil do Sovjetske Rusije ter v slednjem času projektirano »Zvezo baltiških držav«. Reparacijski problem tvori še vedno jedro današnje krize. To vprašanje definitivno rešiti, pomeni: postaviti življenje evropskih narodov na novo podlago. Vzemimo danes samo ta kompleks problemov — pri tem pa moram pristaviti, da je tudi v Ameriki in v Angliji predmet resne diskusije: Kakšen bo v gospodarskem in finančnem pogledu položaj dolžnikov v Evropi, ako Nemčija prične z nadaljevanjem svojega plačevanja ter z dobavami v naturi? Zdi se, da se bo v najkrajšem času sklenil sledeči kompromis: Od gotovega dne naprej plača Nemčija zaveznikom letno približno 2 in pol milijardi zlatih mark, od te vsote pa bi znašale dobave eno milijardo mark. Francoski delež na gotovinskih plačilih bo znašal predvidoma SOO milijonov zlatih mark. Eksportna bilanca Francije je, kakor znano, sedaj uravnotežena, to se pravi: import in eksport polnovrednih deviz Slovanski svet. — Dr. J. L. Holuby mrtev. V Pazinhu pri Bratislavi je preminul zadnji petek evan-gelski senior dr. J. L. Holuby, odličen slovaški narodni delavec in botanik. Narodni in znanstveni pomen dr. Holubyja je bil nedavno tudi formalno odlikovan, ko mu je bil ob njegovi osemdesetletnici podeljen častni doktorat Karlovega vseučilišča. Rajni se je rodil v Lubimi v nitramski župniji. Po dovršenih bogoslovskih študijah je deloval kot evangelski župnik v Trenčlnu. Poleg botanike se je bavil v znatni meri s folkloristiko, a zadnja leta tudi s cerkveno povestni-co in cerkvenim pesništvom. Bil je dober govornik ter je s svojim govorniškim darom mnogo pripomogel k probujenju slovaškega naroda. Izmed njegovih botaniških del je najdragocenejša »Flora des Trentuhlner Co~ mitates, ki mu je pridobila slavo tudi v Inozemstvu. — Velikost slovanskih držav. Vse slovanske države merijo 19,679.558 štirijaških kilometrov ter Imajo 227,194.558 prebivalcev, In sicer: Češkoslovaška republika 140.586 štir. km in 13,595.816 prebivalcev, kraljestvo SHS 252.254 štir. km, pa 12,792.912 prebivalcev, Poljska 386.619 štir km, 27 milijonov 906.000 duš, Rusija 18,325.000 štir. km in 136s425.000 občanov, Ukrajina 465.000 štir. km pa 31,602.000 prebivalcev ter Bui-garska 110.000 štir. km pa 4,873.128 državljanov. sta v ravnotežju. Če odračuramo nekaj potresljajev, ki jih povzročajo borz. manevri in pa nekoliko nejasen političen položaj, vidimo, da se drži deviza Pariz na vseh inozemskih denarnih tržiščih na enaki višini. Posledica povečanega dotoka zlata bi to ravnotežje, ki je v korist francoskemu franku, brez-dvomno motila, zato ker bi bilo povpraševanje večje, nego je bila ponudba. Ta hausse bo ožigosana z vsemi znamenji nezdrave visoke konjunkture in bo na vse naše gospodarsko življenje kvarno uplivala. Ta situacija se bo poostrila, ko bodo nemške dobave zožile tržišča francoske industrije. Nenadni porast franka bo imel za posledico, da proti tehnično nadkriljujočemu nasprotniku ne bomo mogli vzdržati konkurence. Ako se pa k temu pridruži še stagnacija v notranjosti, povzročena vsled razpečavanja cenenega nemškega blaga, mora tako stanje v doglednem času privesti do katastrofe. Kakor vidite, nima po-posebnega smisla, zahtevati po neki šabloni čim večjih reparacijskih plačil. Mnogo večjega pomena je splošna pogodba med gospodarskimi silami, ki naj na zdravi podlagi regulira produkcijo in razdelitev dobrin«. »Stanje Velike Britanije bi se silno poslabšalo, ako bi se Nemčija na sedanji bazi zavezala plačevati tako visoke vsote. Neki nemški državnik je rekel sledeče: V trenutku, ko bi Nemčija z vso resnostjo začela izpolnjevati svoje obveznosti, bi morali ugasniti vsi tvor-niški dimniki na svetu. Francija bi živela za silo tudi kot narod rentirjev, tudi če se iz njenih dimnikov ne bi več kadilo. Za Anglijo bi bil to njen pogin. Preostane samo eno: Ustvariti se mora pogodba, ki ne bo urejevala v prvi vrsti produkcije, tembolj pa njeno razdelitev. Najmanj 200 milijonov prebivalcev Evrope je izločenih, ker se jih ni uvrstilo v vrsto kupovalcev odnosno kon-sumentov. V tem grmu tiči zajec, Vsaka druga rešitev ustvarja novi kaos, novo zmedo.«- Že v najkrajšem času bo stal upliven mož na uglednem mestu: Mac Kenna. Gornje ideje so večinoma tudi njegovo mišljenje. Njegov vstop v angleško vlado nam je najboljši porok, da bo izdelan bodoči statut narodov v duhu gospodarskega racijonalizma. — Hočejo tja, kamor še ne spadajo. — »Prager Tagblatt« poziva sudetske Nemce, da bi končno urbl et orbi razglasili naslednjo dejanjsko politično resnico: »Velika večina nemškega sudetskega naroda si želi aktivne, pozitivne nemške politike v mejah te države. Nemški narod odklanja iredento kakor blaznost ter si želi, ker se ne morejo predrugačiti svetovni dogodki, v okvirju novega državnega ozemlja kakor enakopravni činitelj soodločevati usodo svojo.« — Če. škoslovaško stališče napram vstopu Nemcev v vlado je pojasnil dr. Kramar v svojem zadnjem govoru v Melniku. Dokler ne bodo Nemci pripoznali republike za češko-slovaš-ko narodno državo, dokler ne bodo pripoznali versaillskega miru in se ne sporazumejo s Francozi, ni sploh mogoče govoriti o tem, da bi Nemci vstopil! v vlado. In teh nazorov je tudi velika večina naroda. • ______ MADŽARSKE REPARACIJE NAŠI DRŽAVI. Beograd, 19. junija. (B) Naša kraljevina je dobila od Madžarske na račun reparacij in povračila tekom meseca maja tega leta 13.930 ton premoga 442 konj. Kar se tiče povračila, ni Madžarska poslala nič tekom maja, ker so tozadevna pogajanja še v teku. s'JÜTRÄNJE NOVOSTI* ačii&if Iz prosvetnega življenja. GORENJSKI SLAVČEK »GRAND OPERA«. Ö. ravnatelj Matel Hubad je ob prevzemu upravniških poslov kraljevega narodnega gledišča poročevalcu »Jutra« iz-iavil, da se hoče pri izbiri repertoirja v prvi vrsti ozirati na uprizoritev Jugoslovanskih opernih del. Zvest dani obljubi je forsiral in dosegel uprizoritev Ant. Foer-sterjevega »Gorenjskega slavčka«. Publika mu je zato odkritosrčno hvaležna. »Gorenjski slavček« Je bil napisan pred petdesetimi leti in Je popolnoma razumljivo, da to ni opera, katero bi lahko sodili s kritičnim očesom sedanjega časa. Ima dosti hib, pa tudi precej dobrih glasbenih misli. Zaradi vpletenih narodnih pesmi pa nosi izrazito slovenski značaj in je gotovo, da bo ostal trajno v repertolrju naše opere. Da je prišel na oder v dostojni Izvedbi, imata zaslugo g. režiser O. Šest In g. kapelnik Jeraj. Prav iz gledišča pa smo izvedeli, da je baje g. ravnatelj opere, Friderik Rukavina (po svojih neštetih aferah s kritiki sila slaven mož), nekoč opero »Gorenjski slavček« porogljivo, zasmehljlvo nazval »grand. opero«. O tej izjavi je svoj-čal pisal že »Kmetijski list«. G. ravnatelj Rukavina, ki ima sila trdo kožo, ni reagiral, niti dementiral Jasno pa je in dokazano, da je g. Rukavina bagateliziral vsak pojav na našem kulturnem polju, da nikoli ni imel smisla za našo umetnost. Ko je nazval »Gorenjskega slavčka« »grand opero«, je to vnovič potrdil. Ravnatelju prvega slovenskega kulturnega zavoda bi morala biti naša umetnost prva pri srcu, če je še tako revna in skromna. G. Friderik Rukavina naj bi bil vesel, da se je s po-moäjo jfji&ft, ki. je .takrat imela, zaslombo v. vladi (ljudje božji, ne čudite se, da je pri nas v umetnosti odločevala politika!), s pomočjo opernega orkestra in zbora, katerima ie bil dober, predober in popustljiv oče, pa ga danes oba črtita in sovražita vkljub enodušnemu protestu ljubljanskih glasbenikov vsedei na stolček opernega ravnatelja in naj bi lepo molčal. Kritika je njegovo umetniško delovanje skozi tri leta ignorirala in ga je pustila popolnoma pri miru. Škoda! Mož se ni poboljšal. In tudi če bi se bil, njegovega bagateliziranja slovenske umetnosti in naših kulturnih odnošajev na noben način ne bomo prenašali. Miroljubni ljudje smo in nočemo afer. V tem slučaju pa odločno zahtevamo od g. upravnika ravnatelja Mateja Hubada, ki ima edini zaslugo, da ie našo opero izvlekel iz zavoženega tira prejšnjih sezon, da nauči g. Rukavino vsaj dostojnosti. Ce g. Rukavina misli, da so ljubljanski glasbeniki izpremenili svoje nekdanje mnenje o njegovih umetniških zmožnostili, se temeljito moti. Povemo mu na glas, da si bomo znali poiskati sredstva in pripomočke, s katerimi mu po bliskovo lahko omajemo njegov, čeprav »definitivni« ravnateljski stolček. Ce ljubi »magarace«, naj gre med nje! Boljše, da gre on od nas, kot da bi zapustile gledišče naše najboljše moči. Teh se silno boji, ker mu znajo gledati v karte. — Ta odkritosrčna beseda ie bila že dolgo pripravljena. Toda čakali smo konca sezone in g, ravnatelj Rukavina nai ve, da se .je dr. Criticus preselil iz Zagreba v Ljubljano ter da ima proti njemu gradiva na cento. Glasbeni referent »Jutr. Novosti«. — Ljubitelje slov. gledališča opozarjamo na javno produkcijo gojencev »Dramatične šole«, ki se vrši v sredo zvečer ob 8. uri $ dramskem gledališča. Na sporedu so Grški glasovi © sofijskem prevratu. »Eleftcron Vima« prinaša izpod peresa bivšega ministra Rendisa članek, pod naslovom »Zelena odeja«. Clankar izvaja med drugim sledeče: »Prevrat v Bolgarski vsekakor ni rezultat trenutnega vrenja. Vstaja je bila pripravljena že davne, samo da so čakali na ugoden moment. Pustili so vlado g. Stambolijskega, da realizira svoj vpliv na zboljšanje pogojev v neuillyski mirovni pogodbi. Morda so celo čakali, da se Grška radi pacifističnega stališča g. Stambolijskega osokoli ter se vrže v novo vojno s Turčijo. Važni sta predvsem dve činjenici, ki sta prisilili na-cijonaliste k uklonitvi seljačke stranke. Prva je preganjanje makedonstvujuščh in razpuščanje njihovih organizacij, druga je podpis mirovne pogodbe s Turčijo v momentu, ko so izgubili vsako nado, da se bo Grška zapletla v novo vojno... Nova vlada v Sofiji je brezdvomno vojaška in nacionalistična. Takozvani makedonski element je dobil ponovno vpliv na sosedne države. Bolgarska se je zopet povrnila v stanje, v katerem je bila pred porazom leta 1918. Zelena odeja miroljubne zemljedelske stranke, ki jo je celih 5 let nosil g. Stambolijski, je sedaj definitivno zavržena, a svetu se je odkrila militaristična golota. Tako torej: po turški restituciji se je začela pojavljati tudi bolgarska. Sedaj se šele pokazuje, kako previdna je bila politika g. Pašiča napram Bolgarski S sigurnostjo je predvidevati neobhodno zbli-žanje Grške, Romunjie in kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v svrho kooperacije. Naj nikdo ne misli, da bo prišlo vprašanje Karagača med Turško in Bolgarsko do nepremagljivih težkoč. Te težkoče so izgledale leta 1915 veliko težje in vendar je prišlo med obema državama do sporazuma. Sedaj se bosta še lažžje spoazumeli, če ta sporazum morda že ne eksistira. »Elefteros Tipos« piše pod naslovom »Makedonija Makedoncem sledeče: V inozemskem časopisju so se že davno širili glasovi o prevratu v Bolgarski, toda g. Stambolijski je te vesti ob vsaki priliki uradno demantiral. Toda odpor je dejansko obstojal. Ker njegovim nasprotnikom ni bilo omogočeno delati odkrito, so delali kolikor mogoče prikrito. Oropani svojih voditeljev, katere je g. Stambolijski obsodil na smrt in jih deloma pozaprl, so se zbrali okrog pristašev avtonomne Makedonije. Sjtami-bolijski je že od prvega dne zatrjeval, da bo izpolnil vsa določila mirovne pogodbe v interesu Bolgarske. List se bavi nadalje z ukrepi Stambolijskega po sprejetju niškega sporazuma ter s pretilnimi pismi, ki jih je dobival v zadnjem času. Njegova izjava: »Makedonija Makedoncem!« mu je silno škodovala. Makedonski element je vršil upliv na politično življenje bolgarskega naroda in v tem je vsebovana vsa tragika tega prevrata. OreanizacMa NRS. — Celjsko tajništvo NRS. Ker tajništvo še ni popolnoma organizirano, je zaenkrat mogoče samo pismeno občevati s strankami. Zadostuje naslov: Narodno-radikalna stranka v Cehu. Vsled reorganizacije prosimo vse one, ki so že pred 15. majem pristopili in pristopa še niso obnovili, da to store čimpreje. Vse one pa, ki menijo pristopiti, naj napišejo izjavo, kot je objavljena v »Jutranjih Novostih« in jo z natančnim naslovom vpošliejo na naslov tajništva. — Srezki odbor NRS v Celju. GLAVNO TAJNIŠTVO NRS SE NAHAJA V LJUBLJANI, WOLFOVA UL. ŠTEV. 1/1. naši moderni (Cankar, Goiia, Kette, Župančič) In Prešeren; nadalje mojstri svetovnih literatur: Calderon, Goethe, Heine, Schiller in Shakespeare. Vsi, ki se zanimajo za naš dramski naraščaj, naj ne zamude prilike, da se seznanijo pri tej priliki z našimi najmlaišimi. — Odbor »Udruženja gledaliških igralcev«. — Fr. Onič: Darovanje. Izšla je zbirka v literarnih krogih znanega pesnika, zastopnika moderne smeri, Fran Oniča, z naslovom »Darovanje«. Knjiga je lično opremljena in bo vsled svoje vsebine vzbudila gotovo mnogo zanimanja. Naroča se pri Jos. Vidmar ml. in stane 10 Din izvod. O knjigi še spregovorimo v kratkem. — Gostovanje zagrebškega gledališča na Dunaju. Neki dunajski konzorcij se je obrnil na upravo zagrebškega gledališča, da bi gostovala opera, balet in drama nekoliko dni na Dunaju. Uprava je sporočila dotičnemu konzorciju, naj napravi tozadevno pismeno vlogo z natančnejšimi pogoji — Meddržavno-pravna akademija. — Dne 14. julij» t. 1. bo v Haagu svečano otvorjena meddržavno - pravna akademija. Misel za njeno ustanovitev je r^rožil že leta 1907. švicarski profesor Ripold. Otvoriti bi se pa imela šele 1. 1914-, kar je preprečila svetovna vojna. — Kartografski Institut v Beogradu. Bivši častniki vojaškega geografskega instituta, so dali inicijativo za ustanovitev prvega kartografskega instituta in geodetskega biroja v Beogradu. Institut je opremljen z moderno litografijo za izdelovanje vsakovrstnih zemljevidov. Obenem bo izdeloval vsa umetniška grafična dela: delnice, diplome, umetniške plakate itd. To je prvi svojevrsten institut v naši državi Položaj w Bolgarski, Kakor poročajo iz Sofije, je pesetil urednik »Epohe« zaprte ministre v V. okraju mesta. V istem zaporu se nahaja še 91 poslancev zemljoradniške stranke, nekaj novinarjev in drugih oseb. Ministra Murav-jev in Šakalov sta izjavila, da nista upala, da bi vojska izvršila prevrat. Minister Bocev je izjavil, da je prevrat nezakonito delo ter da je bil naperjen proti zakoniti in ustavni vladi. Izjavil ie: »Ustava ne predvideva prevrata. Mi smo v popolnoma svobodnih volitvah napolnili sobranje. Minister Nedeljko Atanasov je rekel: »Sedaj sem v zaporu in ne dam nobenega intervi-ewa.« Pristavil je, da ni mogoče, da bo še bolgarski minister. — Minister prosvete Omarčevski je izjavil, da se je bal edinole avtonomistov, ni se mu pa sanjalo, da bi vojska izvršila prevrat. Ko bi bili vedeli, je rekel, bi organizirali še pravočasno odpor. Jaz bi bil organiziral armado samih učiteljev. Časopis »Ilinden«, organ makedonske organizacije avtonomistov, ki je bil pod Stambolijskim zabranjen, je v Ruščuku ponovno začel izhajati. KAKO JE STAMBOLIJSKI ZAHTEVAL ABDIKACIJO. Minister notranjih zadev je izdai naredbo, po kateri se ima takoj zbrati ves materijal proti članom zemljoradniške stranke, ker se očividno mudi s predajo sodišču. Sofijska »Zora« objavlja, da se je hotel Stambolijski proglasiti kot car Bolgarske in sicer kot Aleksander II. Zemlje-delska stranka, da mu je hotela kupiti krono. V nekem pismu, ki so ga našli v osebnem arhivu Bakalova, je Stambolijski zahteval od kralja Borisa abdikcijo. LAŽNJIVE VESTI O REVOLUCIJI V BEOGRADU. Dopisnik »Vremena« je javil iz Sofije svojemu listu, da je »Zora« od nedelje zjutraj objavila vest, da je z istodnevnim ekspresom dopotoval iz Beograda neki kore-spondent, ki je baje gledal vojne operacije po beogradskih ulicali. Ker je videl strojnice na ulicah, je mislil, da je Pašičeva vlada strmoglavljena, ministri pa aretirani. Sam Pašič, je izjavil ta novinar, je bil aretiran v trenutku, ko je hotel pobegniti skozi neko okno. To vest je naš ataše za časopisje še istega dne dementiral preko bolgarske brzojavne agenture. Rymynski tisk @ b©!» garskem prebralo. »Viforul« piše: Res je, da so že od nekdaj vladale inteligentne manjšine, kontrolirane po zavedni manjšini ali pa tudi brez kontrole. Tako zvane vlade proletarijata ali naroda, kakor na primer v Sovjetski Rusiji, so tragične komedije. Stambolijski je poizkusil dementirati zgodovino. — Hotel je pod masko seljaške tiranije rušiti selo, to je civilizacijo Bolgarske. Uradniki, oficirji, profesorji, inženjeri in intelektualci so v zadnjem času živeli kakor parije. Mi — pravi list — nimamo nobenega interesa, mešati se v interne zadeve bolgarskega naroda. »Epocha« prihaja v svoiem uvodniku do sledečih zaključkov: V Bolgarski se je zgodilo, kar je bilo neizbežno. Situacija v Bolgarski ni bila v zadnjem času več normalna. To je bila diktatura, ki je dosegla svoj vrhunec in je vsled tega morala pasti Dogodki v Bolgarski so resen memento za romunsko vlado. »Timpul« smatra, da je moral pasti Stambolijski kot neiskren človek. On je preveč podcenjeval razne sloje ter je preveč podrejal njihove interese svojim lastnim interesom. Medtem ko si je pripravljal v notranjosti prevrat je na zunanjepolitičnem polju mnogo pripomogel, da se je pričelo Bolgarski več verovati Uspelo mu je popraviti, kar so pred njim pokvarile vse druge vlade. Sklepoma postavlja list paralelo med vlado Bratiana in med Stambolijskim in konstatira mnogo sličnosti Padec bolgarskega tirana bodi glasen opomin tiraniji g. Bratiana in njegove stranke. Angleški komentarji. »Daily Chronicle« piše, da je postal neki germanofil ski profesor nepričakovano drug Mussolini. Cela dežela je zastrupljena z vojno groznico. V Sofiji se vidijo scene, ki spominjajo na začetek balkanske vojne. Odpuščeni vojaki prihajajo k vojaškim komandam, da se vpišejo v armado. Vlada je naznanila, da ne bo povečala števila vojaštva. To ni bilo potrebno, kajti vojaki prihajajo sami pred vojno ministrstvo, da se vpišejo v armado. Vlada pravi, da jo ti dobrovoljci skrbijo,1 ali na drugi strani jih pa ne odbija, kakor bi bilo pričakovati. Evropa, predvsem pa zavezniške države, lahko sedaj gleda, kako rekrutira bolgarska vlada dobroveljsko vojsko, ne da bi se pri tem pregrešila zoper neuillyski mir. Bolgari, ki so drugače flegmatičen narod, gorijo sedaj v plamenu, ki je lasten samo latinski rasi. Novi režim razpolaga najmanj s 50 tisoč bajoneti »Daily News« objavlja pod naslovom balkanska revolucija obširen članek, v katerem izvaja med drugim tudi to-le: Bolgarska revolucija, katero so gotovi krogi prorokovali že pred nekaj dnevi, je dozdevno pokret, ki gre na desno stran. Za ino-zemce je največje zanimanje, dali bo Bolgarska užalila ono, kar imenujejo diplomati: delikaten položaj na Balkanu. Vsak prevrat odnosno vsaka sprememba v notranjosti kake balkanske države je v času, ko se rešuje vprašanje bližnjega vzhoda, dvojne važnosti. Velike važnosti je ta prevrat za Grško, ki je bila vsled zaupnega stališča bivšega ministrskega predsednika zelo pomirjena. Ne oziraje se na miroljubne ali ofenzivne namene novega režima je jasno, da prihod nove vlade ne more napraviti v Lausanni dobrega utiša Konferenca tudi ne bo jvreje končala z delom. V nedeljo, 24. I to. se vrši tombola »Gosposvetskega Zvona« na- Kongresnem trgu ob 3. uri popoldne in ne ob 4. uri, kakor le bfflo pomotoma javljeno v listih. Srečke stanejo 2 Din, in se dobivajo v vseh trafikah in pri prodajalcih časopisov. Na dan tombole se prodajajo srečke pri več mizah, ki bodo postavljene po ulicah do tombole. Segajte pridno po srečkah v prid »Gosposvetskega Zvona«. Štev. m Jezikovno vnašanje v Betsifi. V Belgiji bivata dva naroda: '2 milijona 885.000 Belgijcev govori francosko, 3,187.000 pa flamsko. Flamski jezik spada h germanskim jezikom in se razlikuje od nizozemskega približno tako nekako kot slovenski od srbohrvaškega. Jezikovni boj, ki se bije skoraj po vsej Evropi med pripadniki najrazličnejših narodov, se je pred leti začel tudi v Belgiji. Za časa vojne, ko so bili Nemci zasedli Belgijo, so, koder je le bilo mogoče, nadomestili francoski jezik s flamščino, v javnem življenju kakor tudi v šolstvu in tako namenoma z uničevanjem francoščine zasejali seme sovraštva med oba roda, ki sta do tedaj prijateljsko živela v eni državi v popolnem soglasju in popolni enakopravnosti. Belgijski kralj Albert je po osvoboditvi svoje kraljevine izpod nemškega jarma obljubil v svojem kronskem govoru v novembru 1. 1918 flamskemu prebivalstvu izpolnitev vseh njegovih teženj. Flamci predvsem zahtevajo, da se francoska univerza v Gandu (Gent) pretvori v čisto flamsko univerzo. To univerzitetno vprašanje je danes ogel-ni kamen notranje belgijske politike. Parlament je glasoval za pretvoritev tega vseučilišča, toda senat je stvar odklonil. In tako je to vprašanje ostalo odprto in silni boj, ki se bije med obema narodoma, se je le še poostril. Belgijska vlada je podala demisijo. Kriza v kateri se danes nahaja Belgija — ki pa nima nič skupnega z zunanjo politiko — ne izhaja samo iz jezikovnega ampak tudi iz vojaškega vprašanja. Socijalisti namreč hočejo, da se skrajša vojaško službovanje na šest mesecev. Flamci so se prijeli vojaškega vprašanja, da s pomočjo njega rešijo zajedno jezikovno vprašanje in tako je nastali položaj zelo zamotan. Desnica v parlamentu je mnenja, da se mora armada na vsak način okrepiti v času, ko zahteva vprašanje reparacij in zasedbe Poruhrja edinost vseh strank. »Matin« se izraža zelo pesimistično o položaju: Za slučaj, da pridejo v Belgiji socijalisti na krmilo, potem pomeni to konec vsakega sodelovanja s Francijo, da, celo z antanto, in vloga, ki jo igra Belgija v Evropi, bi se popolnoma spremenila. Edino upanje se stavi v g. Theunisa ministrskega predsednika, ki je osebnost, vzvišena nad vsemi strankarskimi boji. Francozi in Flamci, ki so sedeli v njegovem kabinetu, niso nikoli privlekli na ministrske seje jezikovnega vprašanja, temveč so ga obravnavali zunaj. Naravno stvar ni mogla iti dolgo tako naprej. Za vlado je vedno težko biti brez mnenja v vprašanju, ki razdira vso deželo. In tako je prišlo do padca kabineta, —žn—• Glas is Maribora. Takoj po osvobojenju se je začela pri nas prav lepo razvijati industrija. Ta naro-dno-gospodarski pojav je razumljiv, ker ima naše mesto po svoji naravni legi na severni meji naše države, ob Dravi in v neposrednem omrežju ogromnih sil velikanske Falske elektrarne vse v smislu našega novodobnega tehničnega napredka potrebne pogoje za ekonomično kar najboljši razvoj industrije in trgovine. V Mariboru in njegovi neposredni okolici, zlasti v Melju, v Pobrežju in na Teznem so se začela graditi velika industrijska podjetja. Stari slovenski pregovor pravi, da smo Slovenci podobni železni peči, ki se hitro ogreje, pa ravno tako naglo ohladi. Vsa naša javnost je bila spočetka vneta za vsa ta industrijska podjetja, kjer bi morali najti naši domači delavci primernega zaslužka, podjetniki pa ugodne prilike za primerno uporabo svojih prihrankov v tuzemskih narodnih podjetjih. Vsa ta podjetja pa sedaj nekako hirajo in propadajo, ne morda radi nesposobnosti tehničnega vodstva, in tam zaposlenega duševnega In ročnega delavstva, temveč zaradi narodne brezbrižnosti in suženjsko prirojene zani-kernosti našega občinstva, ki zaslepljeno in omamljeno po tujem sijaju išče kritja vsakdanjih potrebščin v tujih, nam neprijaznih podjetjih, prezirajoč proizvode in izdelke naših domačih industrijalcev, obrtnikov In trgovcev. Stari pregovor se je torej nad nami zopet uresničil, ker se je ohladil0 navdušenje za našo domačo industrijo- Delo je označba našega novodobnega kulturnega napredka, osobito na tehničnem P°bu, To ogromno delo pa bi ne imelo nikdar zaže-Ijenega uspeha, če bi ne bilo tudi občinstvo, upotrebljajoč produkte tehničnih velikanov, segalo po teh proizvodih. Zadnji čas je, da se osamosvojimo! Gospodarska In socijalna samostojnost P? ie odvisna od prevdarnega tehrtičnega^ m trgovsko dobro premišljenega pod vodstvom, nesebičnih In požrtvovalnih moči se^ izvršujočega vsakdanjega treznega dela vseh onih narodno-go-spodar^ko in socijalno izobraženih sil, katerim ni na srcu le oasühlepnost in staroavstrijska moda frakov in cilindrov, temveč pravo iskreno oe*° za dobrobit našega tro. imenega naroda in naše edinstvene držav*. Naši gostilničarji se bridko pritožujejo, ker jim vinotoči, katerih ie v okolici v obilnem številu- delajo veliko konkurenco. Hu-domušneži pravijo, da je nastala med obiskovalci okoliških vinotočev revolucija, ker so si nekaterniki ob zadnjih obiskih strgali podplate in obleko in se sedaj med seboj puntajo, češ, da bi bilo bolj praktično, srkati vinsko kapljico za potrebo — več si je itak nihče, privoščiti ne more — v prijetni mestni kremi.ob prihranku izdatkov za nove podplate in poprej tako fine. sedaj pa zakrpan* hlače. Dnevne novosti. >— Izjava. Ker se razni ljudje radi (jsredstavljajo kot uredniki in celo kot glavni uredniki »Jutranjih Novosti«, izjavlja podpisano uredništvo, da bo te vrste gospodom posvetilo potrebno pozornost in jih v slučaju ponovne manije naznanilo kompetentni oblasti. — Uredništvo »Jutranjih Novosti«. Ivan Podržaj, glavni urednik. — t Milan Gjorgjević. Včeraj je umrl načelnik finančnega ministrstva Milan Olor-gjevič* znani radikalni publicist, v Banji Kovlja«. Pokojni Gjorgjević je napisal knjigo o delovanju Jugoslovanskega odbora v «migraciji od leta 1915. do 1918. — Ukinitev oddelka za zaščito mladine. Minister za socijalno politiko je sklenil ukiniti oddelek za zaščito otrok in mladine. Z istim odJokom so bili skrčeni trije odseki y enega z najpotrebnejšim osobjem. Na ta način je hrta reduciranih 7 načelnikov, 15 inšpektorjev in 15 tajnikov, razen drugih uradnikov, Id so bili reducirani pri ostalih oddelkih. Gojenci za pomorsko vojno akade-ndjo* Vojno ministrstvo je razpisalo natečaj za sprejem 40 gojencev v I. tečaj Pomorske; vojne akademije v Gružu. — Izseljeniški potni HstL Generalni izseljeniški leomisarijat v Zagrebu objavlja v Informacijo interesiranim izseljencem nastopno: I. Vsi potni listi, M so bili dostavljeni posredno ali neposredno za klavzuriranje generalnemu izseljeniškemu komisarijatu v Zagrebu za kvoto 1923/24, klavzurirajo se v ministrstvu socijalne politike v Beogradu in bodo dostavijeni lastnikom preko pristojnih oblasti (okrajnih gfiavarstev) še v teku tega meseca. 2. Vse prošnje za izseljeniške notne liste za Zedinjene države Severne Amerike, katere so bile v pretečenem letu odobrene PO pokrajinskih upravah, odnosno ministrstvu socijalne politike, a niso bili izdani radi Izčrpane kvote, so se poslali ministrstvu socijalne politike v Beograd na rešenje za kvoto 1923/24. 3. Vse prošnje, ki so bile predložene Generalnemu izseljeniškemu komisarijatu posredno ali neposredno do 1. januarja 1923 ali po tem času, vrnili so se pristojnim okrajnim glavarstvom, katere jih bodo po pregledu predložili v rešenje ponovno ministrstvu socijalne politike, izseljeniškemu odseku v Beogradu. 4. Vse prošnje za potne liste v ostale prekomorske države, bo od sedaj naprej reševal izseljeniški odsek ministrstva za socijalno politiko v Beogradu. 5. Generalni izseljeniški komisa-rijat v Zagrebu bo odstopil vse prošnje za potne liste, ki bi eventuelno pomotoma došle tem uradu, ministrstvu za socijalno politiko v pristojno rešitev. — Lesene hiše Iz Nemčije. Ministrstvo za socijalno politiko je bilo obveščeno, da je Pripravljena nadaljna odpošiljatev 600 lesenih Uš, ki jih dobi naša država na račun vojne odškodnine. Hiše se bodo razdelile predvsem med oficirje in humanitarne zavode ter ostanek med državljane, ki so »e pravočasno prijavili ministrstvu — Zdravniški materijal iz Nemčije. Ministrstvo za narodno zdravje bo v kratkem naročilo v Nemčiji precej raznega materi-Jala za naše bolnice. Nabavo mora še odobriti leomisija za državne nabave ’ — Kolonizacija Ovčjega polja. Pripra- ve za kolonizacijo rodovitnih delov Ovčjega polja se še vedno nadaljujejo. Dosedaj je j" , zgrajenih okoli 75 provizoričnih barak, V katerih zaenkrat stanujejo naši optanti iz (Madžarske. Optanti, ki so se naselili že >v pretečenem letu, so zgradili 25 zidanih hiš. Polja je letos posejanega okoli 50 ha; kakor kaže bo letina precej dobra. — Z ljubljanske univerze. K pravno-i zgodovinskemu državnemu izpitu, ki se'bo {Vršil koncem tega meseca, se je priglasilo ;samo 13 slušateljev. Precej kandidatov pa jSS Je priglasilo k državoslovnemu rigorozu. — Izjava. »Slovenec« z dne 17. junija L 1923 je priobčil članek »Škandal«, v katerem meri z napadi na vseučiiškega profe-!i0ria.d,r- LJ' Hauptmanna. Radi tega njegovi Mušatelji na kr. univerzi SHS Hr Ljubljani izjavljajo sledeče: 1. Ni taktno, da ie »Slovenec« priobčil članek take vsebine ker 'grepaša cisto znanstveno razpravo na po-ka S0» W«, da ruSi avtoriteto znanstveni-i deh* ki niso znanstveniki in ker kvariti ugled Pred slušatelji. 2. Na-emvv? £a n;oranTO izjaviti, da imamo v. firtam e5auptmannu učitelja, ki si je z na-'totaTčenm0®? znanstvene objektivnosti pri Pridobil i sslovenske kot ob2ne zgodovine hanZ dnP iRe-ne--mah,iivo županje. Ljublana, d“6 18. junija 1923. Sledi 19 podpisov. nar«wP,/'1^®-»gIavn,esa sekretarijata Društva le Že,nosejali letos 20% več sladkorne pese, kakor lanskega leta. Stanje posetve je zelo ugodno ter bo Češkoslovaška letos izvozita mnogo več sladkorja, kakor lansko leto. TRGOVINA X »Statistika zunanje trgoviae kralj. SHS za leto 1921« je pravkar izšla ter se dobi pri vsaki glavni carinami za ceno 100 dinarjev. X Položaj na sladkornem trgu je zelo ugoden. Razpoložljive zaloge so se že precej zmanjšale. Spekulacija, ki je povzročila zlasti na Javi naraščanje cen, je doživela občutne izgube ter cene nazadujejo. Glede letošnje kampanje prevladujejo najboljše nade, zlasti ker je bilo vreme do sedaj za sladkorne nasade zelo ugodno. X Češkoslovaški Izvoz in uvoz preko Trsta. Lansko leto je uvozila in Izvozila Češkoslovaška preko Trsta približno 30 milijonov stotov blaga. Češkoslovaška je sedaj v tržaški trgovini na tretjem mestu. X Sindikat za Izvoz živine iz Romunije. Bukareška družba »Zoon« je zaprosila pri rumunski vladi, da se ji dovoli osnovati sindikat za izvoz živine iz Romunije. Ta sindikat bi zavaroval vso notranjo potrebo ter bi centraliziral ves izvoz. DAVKI — CARINE, X Carinski nadavek v Avstriji znaša od 18. do 24. junija 14.400 a. kron. X Oddaja premoženja na Poljskem. — Poljska vlada je predložila sejmu zakonski osnutek o prisilni 2 do 10% progresivni oddaji premoženja. Ta oddaja se bo porabila za kritje izrednih primanjkljajev državnih proračunov 1923, 1924 to 1925 ter jo cenijo na 750 milijonov zlatih goldinarjev, pziro-ma 8000 milijard papirnatih mark, KMETIJSTVO. X Povečanja pridolovanja konoplje In lana. Trgovinsko In poljedelsko ministrstvo nameravata izvesti akcijo, da bi se v onih krajih, ki so prikladni, sejalo čim več konoplje to lanu. Kjer se bo pokazala potreba, bo dato ministrstvo tudi seme na razpolago. X Posetev na Madžarskem kaže zelo ugodno. Radi suše je sicer nekoliko zaostala, vendar škode še ni nobene. Madžari upajo, da jim bo prinesla dobra žetev izboljšanje krone. PROMET. X Načrti za regulacijo Tise in Neretve. Generalna direkeja voda je Izdelala podrobne načrte iv proračune za regulacijo Tise in Neretve. Krediti za ta dela, ki so že odobreni od ekonomsko-finančnega ministrskega komiteja, bodo odrejeni še ta mesec, tako da se bo pričeta z delom k najkrajšem času. X Internaciionalizaclja Donave. V petek so se sestali v Bratislavi k osmi *ji delegati mednarodne komisije za internacijo-našzacijo Donave od Ulma do njenega izliva v Črno morje. Na tej seji se bodo rešila vprašanja piovitbene policije, signalov ta drugih znakov, kakor tudi vprašanje tranzita po Donavi. X Ponovno zvišanje železniških tari-fov v Nemčiji. Ker vsled naraščajoče draginje silno naraščajo prometni stroški, je sklenilo nemško prometno ministrstvo, ponovno zvišati železniške tarife. DENARSTVO. X Porast leva. Silno dviganje bolgarskega leva je precej presenetilo gospodarske kroge. Poročila iz Bolgarije pravijo, da so vzrok naraščanja leva veliki nakupi tobaka s strani inozemstva, vsled česar je prišlo v državo mnogo deviz. Pa je morda končno vse skupaj le političen manever! X Cene zlata in srebra v Nemčiji Po 4. juniju se je dvignila cena zlatom po 20 mark od 200.000 na 260.000 papirnatih mark. Srebro plačuje država 4000- do 5000krat višje od nominalne vrednosti. DOBAVE. X Dobava meteli Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 2. julija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 20.000 brezovih in 5000 sirkovih metelj. Predmetni oglas je v pisarni trgovske ta obrtniške zbornice y Ljubljani Interesentom na yjwgled. X Dobava špirita. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 2. julija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 1000 litrov špirita. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice y Ljubljani interesentom na vpogled. X Prodaja ladje »Peruu«. V pisarni in-tendantskega odseka odelenja za mornarico v Zemunu se bo vršila dražba ladje »Penin«, ki je usidrana v Tivtu (Boka Kotorska). Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Dobava moke. Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršila dne 4. julija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 360.000 kg pšenične krušne moke (sipa 80%). Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice y Ljubljani interesentom na vpogled. X Dobava telegrafskega papirja. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne julija t. L ofertalna licitacija glede dobave 100.000 kotačev telegrafskega papirja. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice y Ljubljani interesentom na vpogled X Prodaja lesa. Direkcija šum v Sarajevu bo prodala dne 4. julija t. 1. na javni dražbi okoli 26.400 kub. m lesa iglastih dreves na panju. Predmetni oglas je y pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Uubljani Izpred sodišža. Ljubljana, dne 19. jun POKVARJENI ŽELEZNIŠKI STROJI so povzročili današnjo tiskovno pravdo itt zanimivo obravnavo. Železniški stroj štev.-180535, — star, zaflikan — je bil na Jese-nicah In strojevodje niso marali zaradi de-, fekta ž njim v službo, dasi so trdili nekateri strokovnjaki, da je bil dobro zaflikan. Ta slučaj je dal povod strojevodji Marcelu Žor-gi, da je priobčil v »Delavskih Novicah« »Poslano«, katero je kot zaupnik strojnega osobja, naslovil na ministrstvo saobraćaja in državno pravdništvo. V tem poslanem trdi, da postopanje pristava drž. žeL v tej zadevi, ki je instruktor, izgleda tako, kot bi pristav Švajger absolviral fakulteto pri rajben-ških pečarjih to da vodstvo kurilnice Ljubljana, drž. železnica, ne vrši svoje dolžnosti tako, kot bi jo moralo. Stroj 180553 in še 2 druga stroja so taki, da pod predpisanim pritiskom 14 atmosfer lahko vsak trenutek eksplodirajo. Obtoženi Žorga je ugotavljal, da je pisal to »Poslano« iz prepričanja in kot zastopnik strojevodij v njihovo hrambo, uvei'jen, da je stroj res nevaren In je smatral ta svoj korak za dobro delo. — Izraz »študiral pri pečarjih« je udomačeu izraz pri strojevodjih in se ne smatra za žaljivko. Zaslišanih je bila cela vrsta prič strojevodij to strokovnjakov, ki so vsi ugotovili sumljiv defekt. Sodni izvedenec je izjavil, da je stara krpa na kotlu res razjedena, kakor tudi: pločevina, vendar bi v normalnem obratu brez velikih naporov in tresenja še nekaj časa zdržala. Težko pa je izračunati ta ugotoviti, kedaj bi postala ta krpa prešibka. Debelina stene se je sumljivo približevala meji, da poči. On sam bi nikakor ne vozil s tem strojem. Drž. pravdnik je poudarjal, da postopanje železnice žal ni bilo tako, da bi se ne bilo ničesar bati. Varnostne odredbe pri tej službi morajo biti take, da so uslužbenci sigurni. Zve-denec sam je priznal, da ne bi vozil. Radi tega izjavlja, da nima nič proti temu, če se> to vpošteva kot olajševalna okolnost Pač. pa je smešil obtoženec pristava Švajgerja in presegel mejo kritike, vsled česar predlaga obsodbo, — Po kratkem zagovoru branitelja je senat obtoženca oprostil. REKRUT IN KONDUKTER. Peter Triller, pos. sin iz Virmož prt bkofjiloki, se je vozil dne 19. decembra 1021 s številnimi veselimi tovariši v Ljubljano. Pri tej priliki ga je obdolžil sprevodnik Petrič, da je fant razbil šipo, polomil; okvir in ozmerjal sprevodnika Petriča. Ta stvar se že dolgo vleče. Triller je bil po, dolgih zasliševanjih in obravnavah obsojen! dne 10. februarja 1922 na 5 mesecev težke ječe. Stavii je predlog na obnovitev posto-: panja, ki pa je bil zavrnjen. Viš. dež. sod. pa je predlogu ugodilo to odredilo obnovitev kazenskega postopanja. — K današnji glavni obravnavi sprev. Petrič, ki je glavna, priča ni prišel, ker je bil prepozno obveščen in službeno zadržan. Škoda je poravnana, obtoženec je doma prav na dobrem; glasu to nekaznovan. On vstraja pri svojem zagovoru, da ga je sprevodnik zame-, njal —. Po daljšem zasliševanju je bil Triller od obtožbe oproščen, ker je Petrič obtoženca takrat prvič videl, bil ie velik na-' val v vlaku in na kolodvoru, ubitih je bilo več šip, napravljenih več nerodnosti te zmota sprevodnika Petriča v razburjenju in gneči je mogoča. USTA JE ZAMAŠIL France Potočnik v prepiru prodajalki Maj-dičevi, s katero se je sporekel zaradi nekega otroka. Ker pa je napravil konec njenemu prepiru razburjen malo pretrdo, da ji je pritekla kri iz nosa in jo ie tudi še malo, udaril, je bil obsojen na 50 Din globe ali 1 dan zapora in mora plačati stroške. Borzna poročila. Beograd, 19. junija. Devize. London, powraSevanje 400, Pariz 528—530, New: York 86—87, Ženeva 1565—1570, Solun 245 —255, Milan, povpraševanje 390, Praga 264250—265, Berlin 0.048—0.Ö5, Dunaj 0.121 —0.1215, Bukarešta 42—43, Budimpešta 0.95 —L — Valute. Francoski franki, povpraševanje 525. dolar, povpraševanje 85, drahme 238—245, češkoslovaške krone 264.50— 265, levi 103—105. Zagreb, 19. junija. Devize. Dunaj 0.1245,—0.12.55, Berlin 0.05—0.06, Budimpešta 0.87—0.92, Bukarešta 0-44, Italija, izplačilo 397—402.50, London, izplačilo 405— 408, New York, ček 87.50—88.50, Pariz 535 —345, Praga 265—267, Sofija 0—112, Švica 1580—1595, Varšava 0.055. — Valute. Levi 0—98, češkoslovaške krone 262—265, leji 0—49, Zagreb, 19. junija. (Priv.) Devize. New York 87.50—88.50, Pariz 5.35—5.45 Švica 15.80—15.95, London 406—408, Dunaj 12.45—12.55, Praga 2.65—2.67, Budimpešta 87—92, Italija 397—402.50, Berlin 5—6, Varšava 0.05—o. — Valute. .Češkoslovaške krone 262—265. Curih, 19. junija. Otvoritev. Berlin 35, Holandija 218.60, New York 556.75, London 25.73, Pariz 35.30, Milan 25.15, Praga 16.71, Budimpešta 7, Zagreb 6.20, Bukarešta 2.75, Sofija 7.27, Varšava 40, Dunaj 78.50, avstrijske krone 78.50. C u r i h, 19. junija. Zaključek. Berlin 40, Holandija 218.60, New York 555.75, London 25.73, Pariz 34.75, Milan 2525, Praga 16.71, Budimpešta 7, Zagreb 6.25, Bukarešta 2.75, Sofija 7.20, Varšava 40, Dunaj 78.50, avstrijske krone 78.50. Praga, 19. junija. Dunaj 4.525, Berite 2.25, Rim 150.25, avstrijske krone 4.57, lire 152.25, Budimpešta 36, Pariz 207.75, London 153.125, New York 33.50, Curih 601.75, Beograd 37.50. Dunaj, 19. junija. Devize. Beogt-ad 807—809, Berita 0.455—0.495, Budimpešta 7.70—7.80, Bukarešta 349—351, London 327.500—328.100, Milan 3211—3219, New York 70.985—71.135, Pariz 4369-4381, Praga 2127—2133, Sofija 929—931, Curih 12.745— 12.775. — Valute. Dolarji 70.650—70.950, levi 908—912, nemške marke 0.44—052, tanti 325.800—326.800, francoski franki 4310__ 4340, lire 3177.50—3192.50, dinarji 797~>800, leji 361—363, švicarski franki 12550—12.710 češkoslovaške krone 2110—2120, madžarske’ krone 6.90—7.10. Berlin, 19. junija. Dunaj 219.45, Budimpešta 15.96, Milan 6359, Praga 443850, Pariz 8703, London 643.387, New York 139.650. Curih 25.087, Beograd 170550. Glavni urednik: Ivan Podržai Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« y T-jpHfeflf € Iteekmid Mlliajlo-sli Saršitu Macležda Roman. Nadaljevanje. Moja neprevidnost in hitra jeza sta danes pokvarili vse. Mora! bi biti hladnokrvnejši; saj sem spravil tega mirnodušnega človeka čisto iz sebe. Zgrabil je neko kopje in ga zapičil v tla, da so za-žvenketala okna in sem moral oditi, ko sera videl, da je v najhujši meri razkačen. Nekoliko dni nisem videl Lopatina. Včeraj sem srečal na ulici Helfreicha in previdno napeljal pogovor na njegovega prijatelja. Ona prihaja k njemu vsak dan; slika napreduje hitro. Kako se pač zadržuje ona? Skromno in dostojanstveno. Vedno molči. Oblečena je v čmo, zelo vesel, da je našel tak model; izprva je bil od veselja ves iz sebe, sedaj pa postaja zamišljen. — Ne vem, Bezsonov, čemu se tako zanimate za to, — je rekel proti koncu grbavec. — Nikdar se niste brigali m glas te ženske, A bii je čas, ko bi jo bili lahko rešili,Sedaj je seveda že- tnalo pozno.... to Je: pozno ga vas... Pozno za vas!,.. Pozno za vas!... kaj je hotel reči s tem? Mar ne tega, da je pozno zame, ni pa'še. pozno za njegovega prijatelja? Tepci! Kako! Tudi ta Helfreich, ki se prišteva njegovim prijateljem, ki pozna boljše kot jaz njegovo razmerje napram sestrični — zaročenki tudi on ne razume, kako zlo se godi? Ne bodo rešili te ženske; Lopatin bo razbil samo srce ljubeče deklice in svoje... Čutim, da sem dolžan in primoran nekaj ukreniti. Jutri pojdem k Lopatinu in se potrudim spoznati, kako daleč je že stvar. Danes pa se odpravim k nje.t Bil sem pri njej, a je nisem našel. Preselila se je neznano kam. Rekli so mi, da Je razprodala svoje obleke. Poizkusil sem jo poiskati, a kljub prijavnemu uradu in služabnikom, ki so mi šli na roke, nisem mogel najti njenega sledu. Jutri pojdem k Lopatinu. Nujno bo treba opustiti nekdanji način postopanja proti njemu. V Lopatinu sem se zmotil. Sodeč po njegovi nežnosti sem mislil, da človek lahko z njim govori v zapovedujočem tonu; reči moram, da je naš odnašaj v gotovi meri tudi opravičeval tako sodbo. Treba ga bo pustiti pri miru in uplivati na Nadeždo. Bil je čas, ko se je Nada po mojem mnenju menda nekoliko zanimala zame. Ako se le malo potrudim, mislim, da ju bom lahko razdražil. Mogoče vzbudim v njej staro čustvo in pojde potem za mano. Dvoriti Nadeždi Nikclajevni! Ta misel se mi samemu zdi smešna, vendar se je bom poprijel, čutim, da nimam pravice dopustiti, da Lopatin propade in se mu razruši vse njegovo življenje. Sobarico za hotel Royal v Zagrebu se išče. Reflektira se na starejše ženske, strogo solidne in energične, ki so že več let službovale v prvovrstnih hotelih. Mesto dobro In stalno. Istotam se sprejme tudi perfektno kuhinjsko in točilno blagajničarko, ki je bila že več let v prvovrstni restavraciji. Nastop takoj. Ponudbe na lastnika Hotela R o y a 1 a, g. Milana Canak, Zagreb, Ilica 44. kazMno kopalno perilo za dame in gospode! A. & E. SKABERNE Lfu&liana, Mestni trg štev. 10. Palma I kaučuk pete in I I 1[ kaučuk podplate! || k ä Znižana cena! ii| taJUai Sentjanški premog vseh vrst in vsake množine nudi po zmernih cenah za promptno dobavo SentjanšM prasogonii! 9110. IfiBIL, BRMEB, Boirajsta. Prodaini urad v Ljubljani, Krekov trg 10. NAZNANILO. P. n. občinstvu se usojam uljudno naznaniti, da sem prevzel pekarno od gosp. Ivana 3akina« Dunajska c. 5. Pripravljam tudi najfineje pecivo in nudim cenj. odjemalcem vedno sveže blago. Priporočam se za mnogobrojen obisk in zagotavljam cenj. odjemalce vedno točne in solidne postrežbe. Z odličnim spoštovanjem ANT. PHESKAK, pekovski mojster. i V : V; 4 - .-''Tv r;:..-, '«H M -ri. V'/; , '■‘.'•■'ril '' a.., ' •’ '* ' :.y - :; /C- A.-Si -- -vV- • ••'>' / r * . : ■ / ■ •-.-r. J Jadranska zavarovalna družba, generalno zastopstvo v Ljubljani, Pod Trančo 2, javlja pretresljivo vest, da je njen odlični reprezentant za S.ovenijQ in ravnatelj, gospod 3osip Perdan veletržec in posestnik, svetnik trgovske In obrtne zbornice itd v petek, dne 15. t. m. na Dunaju po dolgi, muka-polni bolezni preminul. Naš zavod, kojemu je pokojnik skozi dolgo vrsto let posvečal svojo neumorno delavnost, svoje obsežno strokovno znanje in vsestranske sposobnosti z največjo nesebičnostjo, utrpi z njegovo prerano smrtjo nenadomestljivo izgubo. Ohranimo ga v trajnem hvaležnem spominu. Zemeljski ostanki blagega pokojnika se prepeljejo v Ljubljano, kjer jih polože k večnemu počitku v rodbinsko grobnico pri Sv, Križu* Dan pogreba se objavi pravočasno. V Ljubljani, dne IB, junija 1923, --K-Ar arh. L Bi Jesenice. Stalna slavilna vodstva: Ljubljana» Domžale» Zagreb Izvršuje privatne in industrijske stavbe, na« črte, proračune, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo. - / „M03MIR“ Mtea is staub® atap Maribor. Rotovški trg štev. X rabi stavbišča, stavbni materijal in stavbne delavce za Maribor, Celje, Ljubljana ®I Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je: W[o] zverinjak knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 5*— W[eji ljubek! živalske slike za naše iralčke na trdem močno vezanem kartonu Din e*—. JY[ladi $likar 10 tiskanih predlog' za po-barvanje z akvarel - barvam eii pastel ~ barmiki Ota 3“— v Crnipetcr starosnana, vesela družabna igra za zimske večere. X igra Bin 3°—o vse se defel v tai lin ■ • mfM iLjiii.liaiii.1. Sv. Petra cesta it. 3 nudi cenj odjemalcem veliko Izbiro potrebščin za šivilje in krojače. Damsko, moško, otroško perilo, Najnovejše bluze v etaminu Površne jopice, volnene in modne jura-perje. Nogavice, rokavice, majce kratke nogavice. Svilene in pletene samo-veznice itd. po priznano najnižjih cenah. Na debelo in na drobno! And. 3akil, L°££ prodajalna Ljubljana, Poljanska c 13. iS skladišče moških, ženskih in otro- S8 ifj? CrJe- II ških Čevljev iz telečjega boksa v vseh 50lldn@ bl3gO a m barvah, govedjega boksa in rjave kravine. a B ib «tos mm OGLASI: Cena oglasom do 20 besed Din 5* vsaka nadaiina beseda 25 para. s davščino vred. la Pni i hljeb po 5 kg — kg Diu S4--šaijs postom Ml jekama, Sunja Maria za m pridao dekle z dobrimi spričevali, dobi takoj pri dobri plači v Mariboru dobro sralno službo. Stroški za potovanje se povr-aejo — ponudbe pod »Dobra služba., na upravo lista. Knina ma ia z lepim vrtom In prostim stanovanjem v Ljubljani se ugodno proda. Vprašati pri društvu hišnih posestafKov, Dunajska a 17 od 4,—3. ure aii pismeno. želijo vsled dolgega časa dopisovanja z Inteligentnimi gospodi. Ponudbe pod „Radost, Mladost in Veselje“, na poštno ležeče Bled 2. 81 lila iščeta za prihodnje šolsko leto snažno sobo z dobro oskrbo. Ponudbe na upravo lista pod „PrimorcaP z vozičkom Rudge Multi s 3 prestavami prosti tek, voziček, Torpedo s steklom, vse skoraj novo, prodam za 20.000 Din. Moravec, Maribor, Slovenska 6. agilne za Ljubljano Celje Maribor išče domača zavarovalna družba. Visoka provizija, event stalna plača Prijave na upravo lista pod »Agilni akviziterji.. želi v svrho ženitve mlad trgovec s gospodično ali mlado vdovo s premoženjem. Ponudbe, če mogoč® s sliko, katera s® pozneje vrne pod »št. 30«. na upravo lista Mm spretnega, samostojnega sprejme L Jugoslovanska tvornica rinčic in kljukic v Stražišču pri Kranju. dobro ohranjena, event. tudi no- izii. iia morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in žime in morske trave, modroce na peresih Specijelna tvrdka za izdelovanje kiubgarnitur — Najnižje cenel — Najsolidnejši Izdelki! — Zahtevajte oferte in cenike 1_ 20 vagonov po ceni 550' — K za 100 kg, franco Siadcjevci, proda Cjuro Jelič, Sladojevci, p. Slatina. se dobi po ugodnih cenah vsako množino. Prodajni urad šent-jaaškega premogokopa, Ljubljana, Krekov trg 10. pnevmatiko in vse dete koles nudi po originalnih cenah zastopstvo tvrdke J. Goreč, M. R Pleve!, v Preski pri Medvodah. I rdečo deteljico, semensko ajdo. lipovo cvetje, suhe gobe itd. plačuje najbolje Sever & Co. Ljubljana, Volfova ul. 12. bilancist, z večletno prakso išče služba. Cen), ponudbe pod „Perfekten“ na upravo lista. Dve soMi ena prva, ena druga, iščeta primernega mesta za takojšen nastop Kavcija na razpolago. Ponudbe pod „Sobarica“ na upravo lista iz dobre rodbine ia samo z dobrimi šolskimi spričevali, kateri bi stanoval pri stariših ali sorodnikih se sprejme takoj ali koncem šolskega ieta pri tvrdki RSrermeeki, Celje osebni, NesselsdorfeZj raio dober, lepa karoserija 15/45 H-?. 6 sedežev, se p«? 'sgcdni ceni proda. Chvatal, Ljubljana, Martinova cesta 30. s 5 konjskih sil, 5'80 m trans vo se kupi. Ponudbe na I. ju- j misijonr (Rengschmirhengela -gosiovansko tvomic o rinčic in : ger se proda Poizve $