štev. 34. V LJUBL3HNI, v sredo 8. septembra 1915. Leto II. Nemška armada na Rusko-Poljskem : Poizvedovalni oddelek se je na tihem priplazil do ruskega tabora ter se skril za velike kupe sena. Odtod opazujejo Ruse ter delajo načrte, kako bi jih presenetili in ujeli. G. W. Appleton: 33. nadaljevanje. Žrtev zarote. Roman. »Počakaj vendar," je odvrnil Mortimer, ,in ne bodi tako nestrpen. Potem sem šel najprej v cerkev. V zakristiji sem dobil duhovnika, ki sem mu razložil, da moramo zaradi nepričakovanih tehtnih ovir poroko za nekaj časa odložiti. Zatrdil sem mu, da pridem tekom dneva še enkrat in da se domeniva; potem sem se vrnil k damam, da se odpeljem ž njimi domov. Tam pa sem porabil prvi ugodni trenotek, da sem izpregovoril na samem s Heleno ter sem ji povedal golo resnico. Spočetka je bila seveda vsa iz sebe; toda Helena je imenitno dekle. Zbrala je vso energijo, in ko sem ji dejal, da mora polagoma sporočiti to strašno vest najprej Lucy in potem še Marceli, je bila takoj pripravljena prevzeti to težavno nalogo. Jaz sem namreč takoj hitel k tebi. Le zanesi se, vse se dobro izvrši." »Toda saj ne moreš vedeti, kako sprejme Marcela to poročilo," sem ga zavrnil ves razburjen. „Ne veš, kako —" „To naj ne bo tvoja skrb, prepusti to lepo drugim. Rečem ti še enkrat: vse se dobro izvrši. Mora se! Saj smo v pravni državi! Vsekakor te moramo čimpreje spraviti iz te preklicane luknje. To je sedaj glavna stvar, in zato sem prišel semkaj. Sodni dvor ima sedaj opoldanski premor. Približno v pol ure prideš na vrsto. Potem zvemo kaj podrobnosti o tvoji obdolžitvi ter kdo te je ovadil. Predvsem gre za to, da dobiš dobrega zagovornika . . . Veš, kaj sem si izmislil? Kaj ko bi vzeli gospoda Bartona?" Ves osupnjen sem se ozrl vanj. »Odvetnika moje tete?" „Zakaj pa ne? To se pravi, če bo hotel prevzeti." »Tega ne bo nikdar storil. Kako more zagovarjati moža, ki je osumljen, da je umoril njegovo klijentinjo?" »Osumljen biti, da si koga umoril, pa koga resnično umoriti, to je dvoje, dragi moj. Barton ne bo nikdar verjel, da si zmožen takega zlo- čina; zato pa tudi ni nikakega pametnega razloga, ki bi Bartonu branil sprejeti tvoje zagovorništvo. In tajiti ne moreš, da bi bilo že samo dejstvo, da je Barton tvoj zagovornik, velikanskega moraličnega pomena .. Za vsak slučaj sem ga obvestH ter ga prosil, naj pride takoj semkaj. Če pride, govoriš lahko sam ž njim." Še preden sem mogel kaj odgovoriti na te prijateljeve besede, sem zaslišal paznika, ki je dejal nekomu: »Tukaj sem," in v naslednjem hipu je odvedel naju z Mor-timerjem v neko čakalnico. Tam nama je stopil gospod Barton nasproti ter mi je prijazno stisnil roko. „Sveta nebesa, gospod doktor, kaj naj pomenja to?" je vprašal. »Za sedaj ne vem še ničesar druzega, kakor da so me obdolžili umora moje uboge tete. Gospod Barton, vi me poznate, poznali ste me, ko —" „Ko ste bili še otrok. Seveda vas poznam. Ampak kaj takega pa vendarle še nisem doživel. Vi da ste umorili svojo teto! To je smešno, nečuveno! — Ali ni to gospod Mortimer?" Prijatelj se mu je naklonil. »Veseli me, da vas spoznam osebno. Vaše pismo sem prejel pravkar ter sem nemudoma prihitel semkaj. Seveda prevzamem njegovo zagovorništvo. Tista Hefziba, doktor, ima nedvomno svoje prste v tej aferi. — ona in umazanec Pennyfeather. Žen-ščina trdi, da ste sinoči kar šiloma vdrli v tetino stanovanje." »Nesramnica! Šiloma? Vdrl? Saj sem vendar imel pravico odriniti deklo, ki me ni pustila k teti! Teta mi je bila vendar druga mati in ljubil sem jo po sinovskol" Opisal sem mu natančno ves svoj sinočnji doživljaj. »Dekla popisuje ves dogodek po svoje in precej drugače," je pripomnil odvetnik. „Zvedel sem, da pripoveduje, kako vas je teta zalotila pri svojih zdravilih, med katerimi ste sumljivo stikali, — da, trdi celo, da vas je videla z lastnimi očmi. kako ste v neko stekleničico vlivali neko tinkturo. Zdaj domnevajo, da je teta po nesreči baš iz tiste stekleničice izpila nekaj kapljic in ... skratka, dekla jo je našla zastrupljeno . .. menda z akonitom. Zdravnik, ki so ga poklicali, je našel resnično žepno lekarno in prazno stekleničico z etiketo „Aconit". Na steklenici pa je stalo vaše ime in vaš naslov. Kaj pravite vi k temu?" Zdaj mi je postalo vroče, a obenem me je oblivala zona. Takoj sem se zavedel, da tičim v presneto nevarnem precepu. Spomnil sem se, da sem od tete domov prišedši resnično pogrešil svojo žepno lekarno in da mi je Gregory res baš sinoči napolnil stekleničico z akonitom. V svoji razburjenosti sem pozabil vse skupaj v hiši bolne tete ... na, zdaj je jasno, da me morajo imeti za morilca in čisto v redu je, da so me zaprli. Napravil sem veliko nerodnost, ki jo bo težko popraviti. »Da, da, priznavam," sem dejal silno pobit, »žepna lekarna je moja in tudi ako-nit je iz moje lekarne. Vzel sem zdravila s seboj, kar storim vselej, kadarkoli grem k bolnikom. To je najpraktičnejše in mi je že v neštevilnih slučajih prav dobro služilo. Sinoči se mi je naznanilo, da se je teti Iz Italije: Žene laških rezervistov, čakajoče svoje može pred vojašnico. Vojaški zrakoplov, skrit in pritrjen k tlom za goriško vasico. stran 2. TEDENSKE SLIKE. 34. štev. zdravje pohujšalo, in da naj grem nemudoma k njej. Vzel sem torej lekar-nico s seboj in v tisti steklenici je bilo precej akonita. Gregory mi jo je celo nanovo napolnil. Toda zakaj je stekleničica zdaj prazna, to mi je nerazumljivo! Svoje žepne lekarne namreč nisem niti odprl. Šele doma sem opazil, da sem jo pozabil pri teti. Toda dobro vem, da lekarne sploh nisem jemal v sobo, v kateri je ležala teta, nego sem jo pustil v žepu svojega plašča v predsobi. Morda mi je kdo lekarno iz žepa izmaknil ? Ali pa je padla lekarna sama iz žepa, ko sem položil plašč preko stolovega naslonila." „Sitna reč! Dala nam bo dovolj resnega truda!" je vzdihnil odvetnik. „No, jaz sem vsekakor o vaši nedolžnosti popolnoma prepričan in storim vse, da vas osvobodim. Mimogrede omenjeno: hoteli ste se baš danes dopoldne poročiti, kaj ne?" „Da, a na cerkvenem pragu sem bil aretiran, pomislite! Kaj takega se pripeti dandanes meni, najbolj solidnemu zdravniku! Prokleto!" — Bil sem strašno obupan, in v mojem glasu je bilo poleg besnosti nad prizadeto krivico toliko solz, da sem se celo odvetniku zasmilil. ,No, no, le nikari obupavati!" me je tolažil. »Kvišku glavo in srce! Mož ste in mož ostanite! Vedno sem vas spoštoval kot energičnega moža. Ne vdajmo se! Zagotavljam vas, da imam že različne slutnje. Mimogrede povedano: vaša teta drugega testamenta še ni podpisala, čeprav je njeaa dekla popolnoma prepričana o tem. Zato nikar izgubljati glave! Mene vaš slučaj uprav izredno zanima in storim vse, kar je le mogoče, da vas ne le rešim, nego da iztaknem tudi pravega zločinca ali zločinko. »Ali, čujte! Kličejo vas. Jaz odidem pred vami v dvorano. Danes gre le za formalnosti. Žal mi je le, da boste morali ostati v preiskovalnem zaporu, ker sumljivih znakov o vaši krivdi je preveč naenkrat. Toda predno vas odpeljejo v Wandsworth, vas posetim še enkrat. Dotlej zdravstvujte in zaupajte nama! Pojdiva, gospod Mortimer!" (Dalje prihodnjič.). Poljaki in njih krvava zgodovina. (Dalje.) Za vlade zadnjih Jagjelovcev je začela propadati mogočna in velika srednjeveška poljska država, krivi pa so bili tega propada poljski kralji, ki so dajali poljskim plemičem in poljski duhovščini prevelike svoboščine in take predpravice, ki so morale razbiti enotnost države. Vojska je postala nerabna in v državnih financah je vladal strašen nered. Pač so izkušali nekateri poljski kralji preustrojiti zanemarjeno državo, njeno zanikamo armado in leno, podkupljivo uradništvo, toda plemiči in duhovščina so se uprli vsakemu načrtu, in država je vedno bolj postajala plen sovražnjh sosedov in samogoltnih domačinov. Čeprav je imela Poljska dohod k Baltskemu morju, si Poljaki vendar niso mogli ustvariti mornarice, ker plemiči niso dovolili v to svrho potrebnega denarja. Kralj je polagoma izgubil skoraj vso moč, ker je bil odvisen od škofov, vojvod, kastelanov, ministrov in hetmanov (poveljnikov vojaških čet), katerih niti odstaviti ni mogel. Kadar je pridrl v kraljestvo tatarski, ruski, švedski ali nemški sosed, je klical kralj plemiče in hetmane na pomoč, a le redkokdaj so se odzvali vsi svoji dolžnosti. Za vsako uslugo, je moral plemiče vedno iznova podkupiti. Če pa so se zbrale čete, niso bile dosti opremljene in izurjene; pač so bili Poljaki vedno junaki, toda redkokdaj so bili hetmani med sabo složni in sposobni voditelji. Najemali so tudi tuje vojake, večkrat nesramno so-drgo, ki se je dostikrat upirala, zlasti če ni dobivala dogovorjene mezde ter je nato plenila, požigala in morila po deželi. Tri četrtine državnih dohodkov so se porabljale za kraljevski dvor, dvornike in uradnike; le ena četrtina se je uporabljala za stalno vojsko. Davki so se hitro in silno množili, a vlada se za ceste, šole, bolnice, siromake in kmete vendarle ni prav nič brigala. Državni zbor je obsegal dve zbornici: senat 150 in zbornico poslancev 182 členov. Zastopani pa so bili le plemiči in duhovščina; mesta in kmetje v državnem zboru niso imeli zastopstva. Magnatje so terorizirali oba zbora. Najbolj usodna pa je bila pred-pravica, da je mogel en sam plemič razbiti ves zbor ter razveljaviti vse sklepe, če je glasoval proti. Od 1. 1652 ' je mogel en sam plemič s klicem „li-berum veto' (nie pozvalam = nočem) onemogočiti vsakršno delovanje državnega zbora. Magnati, ki so dajali revnim plemičem zemljišča ali jih imeli v svoji vojski za telesno stražo, so gospodovali na svojih ogromnih posestvih kakor majhni kralji ter so imeli popolne dvore. Bili so silno oholi, veliki junaki, mogočni pivci, nenasitni babjaki, kruto neusmiljeni do kmetov in siromakov, v politiki pa sebičneži brez sramu; lastna korist, lastni vpliv jim je bila prva skrb. Tuje države so jih podkupovale, da so delali njim v prid, obenem pa so se prodajali poljskemu kralju. Izjeme so bile redke. Vsi plemiči so bili osebno nedotakljivi. Plačevati jim ni bilo treba zemljiškega davka od posestev, ki so jih sami ob- Iz glavnega mesta osvobojene Poljske: Gubernatorska palača v Varšavi. Planinska koča s planšarji in planšaricami na Koroškem. 34. šiev. TEDENSKE SLIKE, Stran. 3 delovali; pač pa so morali plačevati kmetje davek tudi od tistih posestev, ki so jih imeli v najemu od plemičev. Krivica je torej očividna. Duhovščina je imela skoraj tretjino zemlje v svoji lasti, a bila je prosta vojaščine in zemljiškega davka. Le prostovoljno, kadar je sama hotela, je prispevala k državnim potrebščinam Dobre duhovniške prebende, najboljše fare, pa so dobivali skoraj izključno le — plemiči. V srednjem veku je bilo gmotno stanje poljskega meščanstva ugodno, v novem veku pa so tudi meščanstvo uničili poljski •plemiči. Kralj je namreč dovolil plemičem trgovati ter jih je oprostil plačevanja carin. Kralj Sigis-mund U (15^8—1572) je dovolil plemičem svobodni izvoz sirovin in svobodni vvoz tujih izdelkov, a prepovedal je izvažati domače izdelke. S to prepovedjo je onemogočil meščanom trgovati in obrtovati. Vsa poljska mesta so hitro propadla. Ker meščanje niso imeli nobenega poslanca, se ni zanje nihče zmenil. Namesto visoke srednjeveške kulture se je tudi po mestih razširila nevednost, neotesanost in praznover-stvo. Kmet je popolnoma propadel. Ker je to škodilo tudi mošnji plemičev, so — namesto da bi domačemu kmetu pomagali — pozvali na Poljsko nemške kmete ter jih podpirali. Nemški kmetje pa so postali dobri učitelji nevednih poljskih tovarišev, in kmalu je Poljska pridelala največ žita v Evropi ter zalagala ves zahod. A izvoz žita je bil dovoljen le poljskim plemičem, ne pa kmetom! Že od 15. veka so plemiči prepovedali kmetom svobodno se seliti. Kdor^je ušel, so ga neusmiljeno zasledovali. Če je imel kmet več sinov, se je smel le en sin posvetiti obrti aH učenju, seveda le če je to dovolil njegov kruti gospod. Plemiči so sodili kmete po svoje in odločevali celo o življenju svojih tlačanov. Kmet je mogel obdelovati lastno grudo le ponoči in ob nedeljah in praznikih, sicer je bil suženjski tlačan gradu in cerkve. Že od 17. veka dalje so poljski kmetje utekali v Ukrajino in Podolje ali pa se zatekali k kozakom. Prebivalstvo se je številno zmanjševalo in zemlje je bilo obdelane vedno manj. Zato so klicali zahod-nopoljski plemiči na svoja posestva nemške protestantske begunce in kmete. Poleg Nemcev so se naseljevali na Poljskem tudi iz Nemčije pregnani Judje. A tudi ti Judje so dobili takoj dosti svoboščin ter so si kmalu nabrali obilo imetka. Te pijavke so celo za državo pobirale carino in mitnino ter pri tem odirali kmeta; graščaki so dajali Judom v najem svoje krčme in mline, kjer so zopet izže-mali bednega poljskega kmeta in meščana. Da, one Jude, ki so prestopili v katoliško vero, so celo povzdignili v plemiški stan, če so dobro plačali. Vrhu vseh teh krivic pa je moralo poljsko ljudstvo še prenašati brezkončne vojne, ki so jih imeli poljski kralji skoraj brez prestanka z vsemi sosedi na vseh štirih svetovnih straneh. Kraljevina Poljska se je utapljala v lastni in tuji krvi, a krivi so bili tega poljskega trpljenja večinoma le poljski kralji in poljski plemiči, ki niso imeli za poljski narod niti srca niti vesti. (Dalje prihodnjič.) Vojna z Lahi. Strašna bitka ob gornji Soči Bitka, ki se od 14. p. m. dalje bije na odseku fronte, ki sega od Krna doli preko Tolmina in višin zahodno od sv. Lucije do Avč, je velikanska in strašna. Na Mrzli Vrh severovzhodno od Tolmina ter v višini Sv. Marije in Kozmarice na des nem bregu Soče ob Sv. Luciji je sovražnik koncentriral svoj topniški ogenj. Kralj in Cadorna pričakujeta v Cividale izida tega boja. Že delj časa pripravljeni napad se je začel 14. p. m. ob jutrajšnji zori, ko je sovražnik otvoril silovit topovski ogenj; temu je še isti dan sledil z velikimi masami podvzeti naskok na tolminsko obmostje, ki se je razbil ob naših pozicijah. Dne 15. p. m. dopoldne je sledil brezuspešni naskok na obmostje pri Sv. Luciji. Po močnem obdelovanju sovražne artiljerije, ki tudi ni prizanašala zaledju naših postojank, je sovražnik 17. p. m. ponovil svoj naskok na višine pred Sv. Lucijo s podvojenimi silami in bil znova odbit z ogromnimi izgubami. Sovražniku se ne more odrekati volje do zmage. Z vztrajno silo se je vzpenjala sovražna pehota po hribih, ki tvorijo obmostje Sv. Lucije; pa v ognju naših čet je napadalec bil vržen nazaj. Na 18. p. m. nas je zjutraj pozdravil sovražnik zopet s topniškim ognjem; sovražna artiljerija je bruhala iz vseh kalibrov na naše neomajne pozicije in njih zaledje, zlasti pa ceste in poti. Naše postojanke so bile ob-sipavane s tisočerimi granatami in šrapneli, toda naši junaki vztrajajo v tem peklenskem ognju, nestrpno pričakujoč napada. Sledeči pehotni naskoki so se zopet razbili popoldne na višine pred Sv. Lucijo in tudi zvečer na Mrzli Vrh. Sovražnik je pripeljal sveže čete v te boje in za vsako ceno hotel osvojiti vsaj eno naših pozicij, da bi primerno proslavil godovni dan svoje kraljice Helene; toda na stotine žrtev je bilo zaman. — Dne 19. avgusta je sovražni artiljeriski ogenj nekoliko ponehal; kljub temu pa je sovražnik nenadoma proti večeru podvzel več predrzno zasnovanih napadov na Kozmarice in druge višine — brez^uspeha. s koroškega bojišča: Naborjet, naša trdnjava, ki bi jo Lahi radi zavzeli. S francoskega bojišča: Prostovoljci v dobro urejenem strelskem jarku. Stran 4 TEDENSKE SLIKE. 34. štev. F 4 m Nato je 20. t. m. popoldne naperil še hujši topovski ogenj na celo našo fronto; deževalo je granat in šrapnelov, tako da so bili hribovi pogostoma zaviti v meglo iz izstrelkov. Naša vrla artiljerija je vedno krepkejše odgovarjala in sovražniku prizadejala znatne izgube. Obojestranski topovski ogenj se je od ure do ure stopnjeval in razvil v veličasten dvoboj. Med pokanje poljskih topov in grmenje havbic se vmešava zamolklo vršanje težkih možnarjev, proti večeru se tem akordom pridružijo še svetilne granate, rakete in žarometi, vmes pa žvižganje izstrelkov. V ta grozni boj moderne tehnike je posegla še narava z bliskom in gromom. Vse skupaj se je zlilo v mozeg pretresujočo pesem — smrti. Z grozoto obračamo svoje oči v pozicije naše pehote pred nami in na bližnje vrhove, kjer je nameščena naša artiljerija. Sovražna artiljerija je tako močna, da ne le išče našo artilje-rijo, ampak vzame na piko tudi naše utrjene postojanke, skušajoč jili razdreti ter tla pripraviti za naskok. Kakor bi odrezal preneha ta godba; že se začujejo posamezni puškini streli, nato cele salve, ropot strojnih pušk; srce nam zastaja, gledajoč v smer pehotnega ognja, ne meneč se za posamezne sovražne krogle, ki prižvižgajo čez hrib. Ali bo naša infanterija še mogla zadržati sovražni naval? Pol ure, celo uro traja borba za hribom; ogenj ponehava, umira. Sovražnik je zopet vržen nazaj kot vedno. Navadno se umakne že pred našim pehotnim ognjem, gotovo pa pred našimi ročnimi granatami in minami. Ti pretresljivi prizori so se ponavljali 20. in 21. avgusta; naše junaške čete, sestavljene iz vseh narodnosti naše monarhije, prenesejo najhujši ogenj, potrpežljivo v kritjih čakajo na sovražni naskok. Vsaka ped naše slovenske zemlje stane sovražnika potoke krvi. Z žarečim obrazom pripovedujejo naši junaki o svojih činih, kako so „pucali", sekali, bodli, grizli, tepli, metali besnega so-vraga, dovolj pa je tudi prizorov žalosti in gorja, povzročenega po teh krvavih bojih! Do nedelje 22. p. m. smo se nekako skrbno ozirali proti zapadu in severu na torišče bitke ob gorenji Soči. Kajti premoč laške artiljerije in pehote, vsaj po številu, je znana resnica; končno v boju vendar odloči premoč, razun če je oprta le na število, ne pa tudi na kakovost. Dne 22. avgusta se je unel zopet živahen artiljerijski dvoboj največjih kalibrov, ki se je popoldne stopnjeval do superlativa. Kanonada dne 20. in 21. p. m. je bila prava igrača nasproti temu rjovenju, ječanju, grmenju in pokanju. Še ni konec tega boja; šejbodo vroči dnevi. Toda s pogumom in najboljšim u-panjem navdaja vse zavest sodelovanja vseh naših čet, vspešni potek dosedanjih bojnih dni in pa — en oogled v mirno samozavestno lice podpolkovnika generalnega štaba na tem odseku. Bitka pod Krnom je za Italijane izgubljena, je grobišče sovražnikovih upov. Boji za dolino Idrijce. Italijani bi radi prodrli v dolino Idrijce, odkoder bi dobili pot na Kranjsko. Odtod zadnji hudi boji v odseku pri Tolminu. Z veliko maso krepkih sil in forsira-nih, vedno novih naskokih Italiiani poizkušajo vzeti tolminsko obmostje in tako dobiti dohod do doline Idrijce in bohinjske železnice. Višine pri Plaveh niso mogli vzeti, kakor dalje proti jugu tudi ne Podgore pri Gorici in doberdobske planote. Mesto Tolmin leži severno od Sv. Lucije. Obe stranki ga lahko vidita, toda do sedaj ni bilo znatno obstreljevano. Severno od Tolmina se začenja Vrh in pa divja gorska grmada Krna, na katero so Italijani po prekoračenju zgornje Soče sicer splezali, a še vedno ne osvojili. Da pripravi svoj napad na tolminsko obmostje, je sovražnik koncentriral številne baterije vseh kalibrov na nasproti stoječa gorska slemena, ki znatno prevladujejo višini Sv. Lucije in Sv. Marije; naša artiljerija pa^ni odgovarjala z razsipanjem. Čakali smo. Nato so laški polki v gostih vrstah napadli višino Sv. Marije, na ka-t^eri kraljuje romarska kapelica. Šele ko so dospeli do naših predpostojank in so začeli odstranjevati vsled obstreljevanja razdrte žične ovire, so branilci otvorili ogenj. Naši vojaki so v skalah napravljene naravne in umetne luknje spretno porabili za strelske odprtine, iz katerih so strojne puške pošiljale uničujočo točo strelov na Lahe, ki so udrli v najsp'0-ednejše jarke. Za te jarke se je na to vnel besneč boj z bajonetom in kopitom. Tukaj in tudi pri Sv. Luciji smo končno sovražnika vrgli nazaj. Prihodnjega dne je laška artiljerija obnovila obstreljevanje, da bi našim četam vzela dobro voljo Toda vsi sledeči naskoki laške pehote so bili zavrnjeni z nezmanjšano silo. Laške izgube so strašne. Z bojišča pri Doberdobu. Simon Sirca piše: Noč je zatemnila obzorje. Zvonov ni čuti. Smrtno tišino moti gromenje z daleka; kakor pri hudi uri u-darja grom grozote na ušesa. Jeze se topovi neprijatelja, ki spušča žvižg granat in šrapnelov v naše vrste. A mi stojimo mirno kot mrtvi spomeniki. Na moji levi se zgrudi tovariš; zaječi in umre. Tam v drugem jarku za na.mi se posveti, in šestim je ugasnilo življenje. Smrt, o smrt, ki prihajaš in ostajaš ! Gromenje se bliža ušesu in zvok njegov nas pretresa; sami ne vemo: je !i to up na življenje, up na zmago ali strah pred smrtjo. Nič ne vemo. Naša duša postaja trd objekt, ki čuti neusmiljenje proti človeku. Le tako je mogoče, da zabodem sočloveku Z goriškega bojišča: Gora Kosič, za katero se vrše ljuti boji z Lahi. Odbit francoski napad na nemški strelski jarek: Ko so se približali Francozi do žične ograje pred strelskim jarkom, so jih nakrat obsvetili nemški žarometi in kar jih ni padlo, so zbežali. Stev. 34. TEDENSKE SLIKE Stran 5 nož v srce, katero nedolžna mati ljubi! O vojna, sila zakona, zakon sile! Le doseči uspeh za uspehom preko mrtvih trupel. In te zmage so sad naše fizične moči. Te zmage so moč naše trdne volje, ki prebije in preseka vse zapreke. Je moč, ki jo u-stvarja zvesta udanost do našega osivelega Očeta, ki na Dunaju pač v duhu čuti z nami ponos na naše slovenske bojevnike. Smrtno tišino prekine artiljerijski dvoboj. Energija topov se dviga v strupen spor: ustvarja se na dveh straneh smrt. In tu utihne obojestranski top, kakor upehan lev. Pol tre-notka je mir in že za-raglja naša mitraljeza. Za njo puške in hura pretresa temni zrak. Nad nami se posveti raketa in dan se povrne za pol trenotka. Vrišč sovraštva odmeva tja v nebesje, ž njim pa plava nebroj izdihlih duš, spremljanih z zadnjim pozdravom jekov umirajočih. Noži se bliskajo v temi icakor pri dnevu in sovražnik se umika. Zmaga je zopet na naši strani. Grozno e bilo . . . Nimaš pojma, dragi prijatelj, caj je smrtni pot. Ne čutiš ga na telesu, a v duši, ko misliš na blagor domačih in na zmago. Na življenje ne mislim. Bog nam bodi milostljiv in ohrani nam naše vele-hrabre slovenske leve, ki na tako čudežen način branijo mejnike svoje domovine! Nič manj silovito se ne bore naši Hrvatje, ki telesno umirajo, a ne umro v večni ljubezni do domovine in naroda. Dobrdobske planote pa ostanejo slovanske za vse veke. Gorica obmetavana z bombami. V soboto, dne 28. avgusta so pripluli na vse zgodaj trije sovražni zrakoplovi nad Gorico. Obleteli so parkrat mesto in nato odpluli proti Ajševici, kjer so metali bombe, ker je bilo čuti eksplodiranje bomb. Ni trajalo dolgo, ko so zopet prišli nad Gorico in začeli krožiti nad njo. Kar naenkrat se prikaže belkasta črta pod vsakim zrakoplovom : spustili so bombe. To se ni ponovilo, ker so imeli najbrž vsak samo po eno, druge so vrgli že nad Ajševico. Koj nato so odleteli proti italijanskim postojankam. Padle bombe niso napravile niti najmanjše škode, ker ena, ki je padla v ulico Vogel na dvorišče izvoščka Coterja, ni eksplodirala, druga pa je eksplodirala na njivi za Mesarsko ulico, tretja je padla na dvorišče „Venutijevega dvorca" v ulici Torcolaro. Minoli teden. Trdnjavo Luck so zadnjega dne avgusta zavzele avstrijske čete pod poveljstvom gen. Puhala pl. Brlog, rodom Hrvata. Padec te velike trdnjave v Voliniji je prvi sad avstrijske ofenzive v Vzh. Galiciji in Voliniji. Rusi se na vsej črti umikajo. Od početka maja t. i. so Rusi izgubili 2100 častnikov, 642.500 mož in 394 topov ter 1275 strojnili pušk. Doslej so Nemci in Avstrijci osvojili 23 ruskih, belgijskih in francoskih trdnjav. Severno močvirnega Polesja .Rtgdirajo vojske Hindenburga, princa Leo- polda Bavarskega in Mackensena; južno pa^arma-de Puhala, Bothmerja, Bohma-Ermolija ter Pflanzerja-Baltina. Ruski vojni minister Polivanov naznanja, da se postavijo ruske armade na dveh postojankah prodirajočim Nemcem in Avstrijcem v bran ter da se uname blizu Vilne velika bitka. Odločilni boji pa se bodo vršili baje šele prihodnjo pomlad. Nemci se že bližajo Vilni, a Rusi baje še vedno beže. Boji pa se vrše na raznih točkah dalje. Na Ruskem je baje javno mnenje še vedno za nadaljevanje vojne ter se vrše po velikih mestih shodi, ki poživljajo vlado nadaljevati vojno dotlej, da bo , zadnji Nemec zapustil Rusko Poljsko." V dumi zahteva opozicija, da vlada odstopi in se osnuje popolnoma novo ministrstvo. Ker manjka ruski armadi topov, granat in pušk ter zlasti municije, se ustanavljajo nove tovarne za orožje in strelivo ter se osnuje posebno ministrstvo, ki bo vodilo te tovarne. Baje so vse sramotne zadrege krivi le strašno zanikarni ruski birokratizem in pa razne intrige ter nesloga v uradih. Zdaj se je osnovala tudi komisija članov dume, okrožnih vlad in veleobrtnikov, ki naj izdelovanje vojnega materijala vodi, nadzira in pospeši. Toda medtem se bližajo Nemci in Avstrijci vedno bolj Rigi, Grodnu in Vilni ter marširajo v smeri Petro-grada in Moskve. Trdnjava Grodno je pred padcem, Dvinsk Rusi izpraznujejo. Ob bnkovinskobesarab-ski meji se že vrše boji, Brody so naši, Rusi zapuste Vzh. Galicijo. Bodoči sedež ruske vlade bo Nižnij Novgorod, in ruska obitelj se preseli baje na Krim. — V Dardanelah na Galipoliju so imeli Francozi in Angleži zopet ogromne izgube. — Na laški fronti se boji z vedno enako ljutostjo nadaljujejo, ne da bi Lahi dosegli količkaj uspeha. Na francoskih in belgijskih tleh nič posebnega novega. Na Balkanu se vrše še vedno pogajanja. Zlato in Srebro obdrži tudi med vojsko in po vojski svojo vrednost. Varno je torej naložen denar, če si kupite zlato ali srebrno uro, verižico, prstan i. dr. Bogato izbiro po nizki ceni ima tvrdka H. Suttner v Ljubljani št. 5, JV\estni trg, ki pošlje bogato ilustrovan cenik vsakomur zastonj in poštnine prosto. Naročite si ga z dopisnico takoj. Govori se, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.0C0 kron) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas .Srečkovnega zastopstva" v Ljubljani. Listnica uredništva. Ker tvrdka za izdelovanje klišejev vsled pomanjkanja delavcev ni mogla izvršiti naročil, smo, žal, morali za nekaj časa prekiniti s priobčevanjero slik padlih junakov. Ker si je zdaj tvrdka pridobila druge delavce, bomo odslej zopet priobčevali domače slike kakor smo poprej. Kar imamo slik že tukaj, pride vse na vrsto, samo prosimo potrpljenja, ker vsega ne moremo priobčiti naenkrat. Odslej bomo sprejemali v list le slike na bojišču padlih ali vsled ran umrlih junakov in druge, ki imajo splošni pomen. Slik posameznih ranjencev, ujetnikov in drugih, ki imajo le krajevni pomen, ne bomo priobčevali. Slike priobčimo brezplačno Ker pa imamo mi s priobčenjem stroške, prosimo, da razširjate naš list in mu pridobivate novih naročnikov. Od sovražnih strelov poškodovana vojna ladja. F. Čuden Ljubljana, Preiernova ulica Slev. 1. Oficijalnl vojni spominski kozarci 1914—1915. v nobeni hiši se ne sme pogrešati tega kozarca, ker je res nekaj posebnega in je dobiček v korist vojakom. Razstavljeni so v izložbi tvrdke F. Čuden, Prešernova ulica 1. Spominski lepi prstani, železni s srebrom in zlatom podloženi K 3-— do 12 — in srebrni po K 2-— z rudečim križem K 2-30. najboljSe ure. Svetovne znamke. Delničar švicarskih tovarn .Union' ,Horlongere'. Cenik tudi po pošti brezplačno. stran 6. TEDENSKE SLIKE. 34 štev. 34. štev. TEDENSKE SLIKE. Straa 7 Vdovski in sirotinski pomožni zaklad celokupne oborožene sile oddelek voji&o zavarovanje. Pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. cesarsice in kraljevske Visokosti presv. gospoda nadvojvode gen. art. insp. ffcm. Leopolda Salvatorja in presv. gospe nadvojvodinje Blanke. Dunaj, I. Schvrarzenbergplatz 1. Deželna poslovalnica za Kranjsko v Ljubljani, Šelenburgova ulica 6., II. nadst, desnO; zraven glavne pošte. ^ Mnogo na bojiščih se nahajajočih vojakov ima doma ženo in otroke, ki jih čaka naj-^ \J^M.Y • hujša beda, če se oče ne vrne več domov. Vojno zavarovanje ima namen, da jim nudi varstvo in pomoč. Vsak mož, odhajajoč na bojišče, naj zagotovi svojcem denarno pomoči za najhujši slučaj. Vsaka žena, ki ji je mož na bojišču, je dolžna, da skrbi za svoje otroke. Vsak delodajalec mora pomisliti, da se bojujejo njegovi uslužbenci in delavci tudi za njegovo lastno varnost, ko zastavljajo svoje življenje proti sovražniku. Nihče naj ne zamudi te potrebne oskrbe za bližnjo bodočnost, dokler ni prepozno. Vsak, ki se ga to tiče, naj si odtrga majhen znesek, da obvaruje sebe in svojce najstrašnejših posledic vojske. Vojno zavarovanje se lahko prijavi pri občinskem in župnem uradu, pri šolskih vodstvih ali naravnost pri deželnem zastopstvu za Kranjsko vdovskega in sirotinskega zaklada celokupne oborožene sile^ v Ljubljani^ Šelenburgova ulica št. 6, II. nadstr. irnovojniki plačajo 4