1 /V^RiSKA Domovi m
AH€R1CAN INI SPIRIT
i’ORaew im umouag« mi%

NO. 47
Nations] and Internationa] Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 8, 1967
SLOVCHIAM
WORKINQ N€WSPAP€a.
ŠTEV. LXV — VOL. LXV
V	Pusifa de! Esfe se pridne pripravljale na sesfensk na vrhu
V	znanem urugvajskem letovišču bodo od 12. do 14. aprila Zborovali vodniki držav-članic OAD.
PUNTA DEL ESTE, Urug. — Druga leta je bilo kopališče Punta del Este v marcu že prazno, kajti poletna sezona je bila že pri kraju. Letos se pa tam nadaljuje živahno počitniško življenje, se pa izraža na poseben način: vse se pripravlja na sestanek na vrhovih, ki je predviden za 12. aprila in bo trajal tri dni. Seje bodo v glavnem hotelu San Rafael, kjer je bila v avgustu 1961 podpisana tudi pogodba o Zvezi za napredek.
V tem hotelu bo stanovala tudi naša delegacija s predsednikom Johnsonom na čelu. V ta namen je , naša administracija najela kar dve nadstropji od sed-mih, pa še ne bo mogla spraviti vseh članov naše delegacije pod streho. Nekaj jih bo moralo stanovati v zasebnih vilah in gostiščih, ki hočejo izrabiti priliko in zahtevajo za 14 dni kar goro-stasne najemnine, tudi po $1,500 za stanovanje.
Pričakujejo, da bo prišlo takrat v Punta del Este do 2,000 časnikarjev in političnih opazovalcev. Ali bodo pa vsi zadovoljni s sestankom, je pa veliko (vprašanje. V prestolicab Latinske Amerike ni namreč preveč Zanimanja za sestanek. Mislijo, da bo sestanek bolj podoben diplomatski borzi, ki bo na njej igral glavno vlogo predsednik Johnson. Vsak državni poglavar iz Latinske Amerike bo skušal najti priliko, da se pogovori z njim in mu razloži svoje težave. Morda bodo ti razgovori več Vredni kot uradne seje, ki se bodo radi kratkega časa morale držati strogo določenega programa.
Novi grobovi
Vid Kalich
Na svojem domu je umrl 72 let stari Vid Kalich, 18601 Locherie Ave., mož Katherine, roj. Marcus, oče Paula in Richarda, 5-krat stari oče, brat Ustine Biscanic. Pokojnik je bil doma v Cetingradu v Jugoslaviji, od koder je prišel v Ameriko pred 55 leti. Zaposlen je bil -do upokojitve pred 7 leti pri G.E. Co. in bil član Društva sv. Janeza Krstnika št. 71 ABZ. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v petek dopoldne ob desetih.
Ignatius Dolenc Po dolgi bolezni je umrl v Wade Park Veterans bolnici 54 let stari Ignatius Dolenc s 10811 Park Heights Ave., Garfield Hts., rojen v Clevelandu, samski, zaposlen pri Republic Steel Corp., veteran druge svetovne vojne. Zapustil je sestri Mrs. Ann Schneider in Celio Masek, brata Josepha in Stanleyja, nečake in nečakinje. Pogreb bo iz Ferfolia pogreb, zavoda v petek na Kalvarijo. Čas še ni določen.
Preiplsi m varnost m avtih pesMsfavfel
WASHINGTON, D.C. — Sedaj imamo kar dva federalna °rgana, ki odrejata, kakšni smelo biti avtomobili, da bo promet-na varnost tem večja. O tem odloča največ federalna agencija za narodno prometno varnost, ki daje predpise za vse nove avtomobile. Federacija ima pa še Posebno administracijo za jav-110 upravo, ki predpisuje, kakšni morajo biti avtomobili, ki jih federacija kupuje za svoje potrebe. Kupi jih pa letno 30,000 do ^0,000, je torej največji posamezni kupec avtomobilov v de-2eli.	t
Predpisi administracije so Praviloma strožji od predpisov ^gencije, proti čemur avtomo-miske tovarne stalno protestira-^°- Zato je federacija sklenila, oba federalna organa sesta-skupne pogoje za varnost avtomobilov. Upajo, da bodo za v°zove 1968 veljali že enotni Predpisi, veljavni za vse vozove.
Sen. R. F. Kennedy ni tečna poučen o izjavi
Kosygina v Londonu?
LONDON, Vel. Brit. — Krogi blizu britanske vlade trdijo, da sen. Robert F. Kennedy ni pravilno in točno poučen o izjavah, ki jih je o vietnamskih razgovorih podal Wilsonu predsednik ruske vlade A. Kosygin tekom svojega obiska tu.
Rus je baje vztrajal trdo na brezpogojnem končanju “napada” na Severni Vietnam, zlasti na ustavitvi letalskih napadov. Odklonil je vsako zagotovilo za kak “primeren” odgovor Severnega Vietnama na tak ameriški korak.

■\ ,,SCSE53
Vremensh
prerok
pravi:
paleta vanj e snega in mrzlo. a3višja temperatura 25.
Nadomestne volitve
v Harlemu za Powella
NEW YORK, N.Y. _ Državne oblasti so določile za 11. april nadomestne kongresne volitve na mesto zavrnjenega A. C. Powella. Trdijo, da bo Powell kandidiral znova in da bo z veliko večino izvoljen. To položaja bistveno ne bo spremenilo, ker je Predstavniški dom sklenil, da Powell ne more biti član 90. Kongresa.
A. C. Powell se pripravlja na vložitev tožbe proti sklepu kongresa. Od sodišča bo zahteval, naj odloči, da Predstavniški dom nima pravice Powella izključiti.
Prirastek: prebivalstva v zadnjih letih manjši
število rojstev je v zadnjih letih stalno padalo in je lani doseglo 18.5 na tisoč, kar je najnižje od časa depresije sem.
WASHINGTON, D.C. — V naši deželi je bilo lani rojenih 3,629,000 otrok, 131,000 manj kot v letu 1965. Zmanjšanje je nastopilo v letu, ko je število porok poraslo za 55,000 na 1,844, 900. Povprečno število rojstev lani je padlo na 18.5 na tisoč prebivalcev, kar je najnižja številka od časa velike depresije v letih pred drugo svetovno vojno, ko se je znižalo na 18.4.
Po koncu druge svetovne vojne je število porodov izredno naraslo, kar se sicer redno dogaja
00	vseh velikih vojnah. L. 1947 ie doseglo 26.6 na tisoč prebivalcev. Strokovnjaki poudarjajo, da to število padanja rojstev nima nobene zveze z naravno rodovitnostjo staršev, ampak je le nosiedica njihove odločitve omejiti število otrok.
Podoben pojav so dognali tudi v državah zahodne in srednje Evrope. Na Madžarskem je število rojstev tako padlo, da so državne oblasti resno zaskrbljene in so začele obsežno propagando za večje število otrok. Komaj kaj boljše je v Sloveniji, kjer naj bi bilo po privatnih trditvah zdravnikov vsaj toliko umetnih splavov kot je dejan-'kih rojstev. Splav jc- ujsioveniji kot v vseh ostalih komunističnih deželah dovoljen tudi iz “socialnih”, ne le iz zdravstvenih raz-
1	ogov.
Skupno število rojstev v naši deželi bo v naslednjih letih nujno porastlo, ker so dosegli otroci rojeni v prvih povojnih letih za ženitev primerno starost.
Maova “velika proletarska kulturna revolucija” je nenadno začela pešati
O&fdherg us vjdl še ksiscE' ¥©ps v ¥i@!na?nu
NEV/ YORK, N.Y. — Ameriški poslanik pri Združenih narodih Arthur J. Goldberg je po povratku s potovanja po Daljnem vzhodu, kjer je obiskal vrsto prijateljskih držav, izjavil, da ne vidi še konca vojne v Vietnamu. Pot do miru je po njegovem “kamenita in težavna”.
A. Goldberg je dejal: “Pot do ustavitve bojevanja je, da vsakdo preneha z bojem. Kar je potrebno, je vzajemno zmanjševanje vojne ... Združene države morajo znova zagotoviti, da so vrata k pravičnemu miru odprta. Nihče ne more doseči miru enostransko . .. vse nasilje mora prenehati.”
Poslanik A. J. Goldberg je bil na poti 10 dni, obiskal je Japonsko, Južno Korejo, Formozo, Fi-'ipine in Južni Vietnam.
V 4 južnih kitajskih provincah razsaja meningitis
WASHINGTON, D.C. _ Pad-’o je v oči, da se zmeraj bolj
Po sedmih mesecih je “velika proletarska kulturna revolucija”, ki jo je začel vodnik kitajskega komunizma Mao, pričela pešati. Vse kaže, da je nevarnost nereda v gospodarstvu, posebno težave pri pomladni setvi, pripravila vodnike revolucije k treznejši presoji položaja.
HONG KONG. — Vesti, ki prihajajo sem iz Kitajske, kažejo, da je prišlo do nekega sodelovanja med vodstvom Komunistične partije, vlade in armade v naporu vrniti v gospodarstvo in upravo vsaj nekaj reda in zagotoviti pomladni posev, da ne bo dežela zašla v nevarnost hude lakote. Vlada in partija sta pozvali kmete po vsej deželi, naj skrbno posejejo polja, naročila sta še vojaštvu, da kmetom pri tem delu pomaga. Po devetih mesecih so odorli večino osnovnih in dober del srednjih šol, da spravijo “rdeče garde” od politične agitacije in revolucionarne delavnosti nazaj v šolske klopi. Otroci, ki so kričali po mestih in mahali po zraku z malimi knjižicami Maovih izrekov, so morali nazaj v svoje domače kraje. Stari, preskušeni delavci in strokovnjaki so se vrnili na svoja mesta, s katerih so jih
Iz Clevelanda in okolice
Podr. št. 25 SŽZ priredi zabavo—-
Podružnica št. 25 SŽZ vabi v soboto zvečer ob 6.30 v šolo sv. Vida na zabavo. Igrali bodo karte in drugo.
Osumljeni ropar ustreljen—
Agent FBI Gerald Davis je včeraj ustrelil do smrti 25 let starega že preje obsojenega in kaznovanega Gileada H. Hopkinsa, osumljenega bančnega ropa 24. februarja letos v Cleveland Trust Co. na 1721 E. 55 St., ko je pri poskusu aretacije streljal nanj.
Kop in umor—
Ropar je ustrelil 50 let starega lastnika Supermarketa na 1405 E. 115 St. E. Edelmana sinoči ob 5.45 in držal v strahu kupo-valce in uslužbence, med tem ko sta njegova tovariša oropala blagajno za okoli $2,000 in odnesla še nekaj grocerije in cigaret.' Oblasti roparjev še niso
Premajhna kazen za kapitana ruske ribiške ladje
A N C H O RAGE, Aljaska. — Guv. W. J. Hickel je dejal, da je bilo kaznovanje ruskega kapitana Zernova, ki so ga zasačili, ko je s svojo ladjo lovil ribe v ame-
nic, ne zdravil in ne organizirane sanitetne službe.
riških obrežnih vodah komaj eno ! njihovo strogo kaznovanje, miljo od brega pri Shumagin | J. E. Hoover zavrača vsako Islands na Aljaski, le “udarec po “mehko roko” pravice kot ne-roki”. Kaznovan je bil s $5,000 utemeljeno in škodljivo. Mile globe, nato pa bil na svojo čast- kazni in popuščanje z ozirom na no besedo, izpuščen.
množijo vesti iz južne Kitajske,,Ubrali so 3° tore3 P° zgledu °-da v štirih južnih provincah, ki|nih> 50 Jih preganjali, na pot so blizu vietnamsko meje, raz-j “revizionizma”, oziroma uživa-oraja bolezen rrm •■ ogitis. Baje nja sadov svoje zmage. “Rdeča v nekaterih krajih postala Že'garda” bo dobila trdnejšo obii-orava epidemija. Časopisi, radio k°, vodstvo in disciplino, postala in plakati opozarjajo ljudi na naj bi del Komunistične parti ‘nevaren značaj te bolezni in sve- 3e-
tujejo, .kako se je ubraniti.. Si- Proučevalci razmer na Kitaj stematičnega boja proti njej pa skem se sprašujejo, ali je seda-oblast ne more organizirati, ker nje popuščanje v revolucionarni zato nima ne zdravnikov, ne bol- delavnosti le začasen prostovoljen umik Mao Tsetunga in nje govih, ki naj prepreči gospodarski kaos in lakoto, ali je to zmaga Maovih nasprotnikov in dejanski konec “velike proletarske kulturne revolucije” ali morda: le kompromis vseh prizadetih skupin. Moskva trdi, da je Mao menjal le taktiko “zaradi od ločnega odpora kitajskega ljudstva proti divjanju rdeče garde”.
Naj že bo kakorkoli, gotovo je, da je polbožanski lik Mao Tsetunga v očeh kitajskih množic uničen, njegova beseda je izgu-
pregnali “rdeči gardisti” v svoji vnemi za “veliko proletar-/;;iprii1p Morilec je Edeimana sko kulturno revolucijo . j	ustrelil naorej dvakrat, ko pa se
“Rdeča zastava”, navdušen za-	drzavna uPrava' je spravil na noge, pa še tretjič
govornik Maove kulturne revo- 1 °	1 ‘a0 ' °	'1 '' '” rr jz neposredne bližine v obraz,
lucije, je sedaj začela sama na-	Strajk v Mansfieldu zamrl-
padati mlade revolucionarje, da .	’	^	*» 001 Nezadoljni delavci so včeraj
so začeli “zadovoljni počivati na 'ma u °' :n0V1 1‘	(zjutraj piketirali tovarno GM v
doseženih uspehih” in se “gnati	~	#0	t	j Mansfieldu in obstojala je ne-
za motocikle, telefone, bicikle in	dOjdd-TllC "VšŽStit	varnost novega, splošnega “div-
J	nega” štrajka. Na prizadevanje
NEW YORK, N.Y. -— James, V(Kistva unije je nevarnost mi-Meredith, 33 let stari črnec, Id Rjja jn danes je tovarna v red-se je kot prvi črni študent
iskati višjo življenjsko raven’
J. E. Hoover proti “mehki roki” pravice
WASHINGTON, D.C. — Direktor FBI J. Edgar Hoover je dejal, da je najboljša pot za nagel in uspešen boj proti zločinstvu: naglo odkritje zločinov, takojšen proces proti zločincem in
! n n 7/-» o4-v><-v rf Ir o 7T4	>-> -i
da bo globo plačal, “socialne razmere” zločincev ne j bila svoj nekdanji pomen in z vodijo nikamor.	'njo tudi kitajski komunizem. E-
Moskovska sodba o dvoboju Kennedy-Jobnson
CLEVELAND, O. — Časi so se že tako daleč spremenili, da je danes že zanimivo, kaj sodi Moskva o zadnji rundi d v o b oj a med predsednikom Johnsonom in senatorjem Robertom F. Kennedyjem.
Pri nas se je nabralo okoli tega dvoboja že toliko prahu, da pravzaprav nihče ne ve, za kaj gre. Saj je moral senator R. F. Kennedy sam koncem preteklega tedna ponovno razlagati, kaj je hotel reči. Njegova razlaga je bila razumljiva le tistim, ki so od začetka sledili vsem podrobnostim tega besednega dvoboja. Zato pa dobiva tem več pomena vprašanje, kako gleda tujina ta dvoboj; vidi ga od daleč in ji odpadejo podrobnosti.	i
Komunisti so naravno zadovoljni s Kennedyjem. Zato pojejo hvalo Kennedyjevemu stališču tako v Peipingu kot v Beogradu, da ne omenjamo vietnamske prestolice Hanoi.
V svobodnem svetu pa niso tako navdušeni za ta dvoboj in sumijo, da je Kennedyjeva pobuda za njegov govor izvirala iz čiste politične taktike z nekim jasno določenim političnim ciljem.
Zato je tem zanimivejše, kaj misli Moskva o tem predmetu, saj je deloma sama zapletena vanj, kajti v njem igra tudi politika tovariša Kosygina svojo vlogo.
Moskovsko časopisje je naj-prvo objavilo bistveno vsebino Kennedyjevega govora, ni je ocenilo, pač pa je dodalo, da opozicija v ameriškem senatu ni vplivala na politiko Bele hiše. Časopisje ni Kennedyjevega govora ne hvalilo ne kritiziralo, je samo reklo, da je bil govor sam po sebi “pomemben političen dogodek”.
Izvestja so podčrtala, da se Kennedy že dolgo ne strinja s politiko Bele hiše v vprašanju vietnamske vojne, toda “nihče naj ne precenjuje pomena
tega nesoglasja”, kajti v istem govoru je Kennedy “poudaril svojo solidarnost s cilji ameriške politike v Vietnamu in pohvalil predsednika za njegove napore za časten mir”. Izvestja nadaljujejo:	“Taka
politika ‘na pol poti’ je značilna za senatno opozicijo v vietnamskem vprašanju. Ni odločna in število nasprotnikov (Johnsonove politike) je malo. Ne vpliva na smer politike v Beli hiši.”
Priznati moramo, da je moskovska sodba stvarna in primeroma objektivna. Se bistveno razlikuje^ od kritike drugih komunističnih vlad. Je pa tudi pogumna, kajti pričakovati morajo v Kremlju, da bodo radi nje javno napadeni v Peipingu, za kulisami pa od mnogih drugih komunističnih strank.
Očitno je v Kremlju pre. vladalo mnenje, da se ni treba prepirati z Washingtonom o
političnih dogodkih, ki jih je
ustvarila ameriška notranja politika le za lastno porabo. Kremlju je več na tem, kaj se godi na primer v Ženevi, kot pa v ameriškem senatu.
Debata o Kennedyjevem govoru še zmeraj ni pojasnila nagiba, zakaj je senator Robert F. Kennedy imel svoj govor prav takrat, ko je bil generalni tajnik Tant v Rangoo-nu in se razgovarjal z delegati severnovietnamske vlade. Da se je Tant vrnil s počitnic v Rangoonu pobit in razočaran, nas ne sme čuditi. Saj je Kennedyjev govor samo utrdil severnovietnamsko vlado v prepričanju, da se ameriška odpornost hitro rahlja in da je treba le malo počakati, pa bodo v Hanoiu lahko praznovali diplomatsko zmago. Te posledice Kennedyjevega govora ne zanika svobodni svet, zanikajo jo le tisti ameriški politiki, ki stojijo na Kennedyjevem stališču.
Ali je bilo vse to potrebno?
vpisal na University of Mississippi T” hr? |a»ir n;i poh*xh» Zfl
civilne pravice v Mississippi]« obstreljen, je včeraj izjavil,
da bo kot republikanski kandidat kandidiral v 18. voliv-nem okrožju v New Yorku proti Adamu C. Povellu, ki ga Predsedniški dom ni hotel sprejeti v Dom, četudi je bil polnopravno izvoljen. Powell je za danes napovedal tiskovni konferenco na otoku Bimini, kjer bo zavzel stališče k Meredithovi kandidaturi.
DJAKARTA, Indonez. — Gen. Suharto je včeraj v govoru Kongresu razkril, da je Sukamo vodil in nemara tudi sprožil poskus komunističnega prevrata oktobra 1865, vendar je Suharto predložil, naj ga Kongres pusti vsaj po imenu še za predsednika republike, ker sicer obstoji nevarnost novega krvoprelitja.
WASHINGTON, D.C. — Včeraj se je tu predsednik unije transportnega delavstva James Hoffa predal zveznim oblastem, ki so ga odvedle v zvezno ječo Lewisburg, Pa., kjer mora odslužiti 8 let ječe, na katero je bil obsojen leta 1964. — Danes so se začela tu zopet pogajanja za novo kolektivno pogodbo Unije transportnega delavstva s transportnimi podjetji. Unijo zastopa namesto zaprtega Hoffe poslevodeči podpredsednik Frank E. Fitzsimmons.
SAIGON, J. Viet. — Rdeči so streljali z metalci min na ameriško vojaško oporišče v Mekongovi delti. Več ameriških vojakov je bilo mrtvih in ranjenih, še večje izgube pa imajo južnovietnamske vladne čete, ki dele oporišče z ameriškimi.
nem obratu.
Seja—
ILuštvc, s-,. AiJt št, 4 ADZ ima nocoj ob sedmih sejo v navadnih prostorih.
Pozdravi—
Iz Hollywooda v Floridi pošiljajo svojim prijateljem pozdrave Joe Gornick, Chas. Kar-linger in Ed Primosch.
Visoka starost—
Preteklo nedeljo je dopohul 84 let rojak Frank Zobec s 1114 E. 66 St. Čestitamo in mu želimo še obilo zdravja in zadovoljstva!
Zadušnica—
V petek ob sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Antona Zimmermana ob 8. obletnici smrti.
Bloški župnik pride—
Jutri, v četrtek opoldne pride v Cleveland bloški župnik rev. Andrej Makovec. V nedeljo ob 10.30 bo imel pri Sv. Vidu sv. mašo, ob 2.30 pa bo v avditorija pri Sv. Vidu zanj družabna prireditev, na katero so vsi Bločani, pa tudi drugi prisrčno vabljeni. Na razpolago bodo okrepčila.
Nov odbor—
Slovenski dom na Holmes Avenue ima za 1. 1967 sledeči odbor: predsed. Edwin Grosel, podpredsed. Cyril Štepec, taj. Albert Marn, tel. MU 1-6650, zapis. Frank Hren, blag. Frank Žnidar; gosp. odbor:	Henry
Bokal, Rose Bizilv in Joseph Ferra; ostali direktorji: Stanley i Zagorc, John Habat, John Trček, Frank Sustarsich; nadz.: Joseph Kozar, Joseph Hribar in Frances Somrak. Mesečne seje vsak 4, torek v mesecu ob 7.30 zvečer.
Zadušnica—
Jutri ob sedmih zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Johna Piriha ob 9. obletnici smrti.
Zakaj sta bila fantiča umorjena?
ROCKFORD, 111. — Oblasti so
Levings parka pretekli četrtek. Policija pravi, da je morilec 14
prijele 17 let starega J. W. Wil- let stara fanta postavil k zidu liamsa, sina bivšega pomožnega paviljona in ju ustrelil kot iz-šerifa, in ga obtožile umora bra- vrševalec nekake obsodbe. V trancev Ronalda Johnsona in čem je ta obstojala, bo dognale Wayne Mullendore v paviljonu j preiskava, vsaj tako upajo.
AMERIŠKA DOMOVINA MA
mmmm
5117 St. Clair Ave. — HEndsrson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
in anarhijo, mimogrede pa ubogala sovjete.	tro-	lu Ambasador. Z lahkoto se bo-	jauske in	tirolske
grada je vladal mir, temelječ na zakonu vztrž	nta	mo mogli udeležiti popoldanske	ščemo. vse	najbol.
je pa propadla. Resda so bile v vseh večjih mestih	demon-	in večerne procesije in opraviti	ske bisere	teh pl
stracije v slavo novemu režimu, toda posebnega	vtisa na	svoje osebne pobožnosti.
retr
National and International Circulation
-hiblished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
žls Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za $ mezeča .* Karyido in dežel* izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
sited States:
116.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months snada and Foreign Countries:
$16.90 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
€1^ 83
No. 47 Weds., March 8, 1967
javnost niso napravile.
Edini pomemben političen dogodek so bile volitve v kon-stituanto. Pa tudi ta dogodek ni dosegel svojega cilja. Pred volitvami se je Rusija zagledala v konstituanto in jo smatrala za čudodelno sredstvo, ki naj z enim mahom popravi vse, kar se je bilo do takrat v Rusiji nabralo napačnega. Zaupanje v bodočo konstituanto je bilo naravnost ginljivo, oa vendarle dokaz, da ruski narod takrat še ni dozorel za svobodo. Ko se je konstituanta sešla, je takoj pokazala, da se ne zaveda svoje naloge, zato je jo lahko brez ceremonij razgnal navaden rdeči poročnik s kopico rdečih vojakov.
Komur je mar napredek politične svobode in svobodne demokracije na svetu, naj praznuje 50-letniCo ruske revo-ucije s tem, da dobro premisli, kakšne napake je delala. 3ojimo se namreč, da se te dolžnosti svet še ne zaveda, zato bo ruski revoluciji sledila še marsikaka, ki bo dočakala podobno usodo.
Edini, ki bodo mislili na napake takratne revolucije, ?odo komunisti. Vedo namreč, zakaj so takrat zmagali: Ne samo po lastni zaslugi, ampak tudi po zaslugi napak nji-lovih nasprotnikov. Zato se tudi tako malo bojijo revolucij proti svojim diktatorskim režimom. Vedo namreč, da se njihovi nasprotniki še niso ničesar naučili od marčevskih dogodkov v Petrogradu.
BESEDA IZ NARODA
Veliko potovanje in romanje po Evropi fiSl
HAAG J
oPARII.
■ux
’kOURDEt
r By Air i By Bus • By Boat
GENEVA
THE THIRD
SWISSAIR ANNUAL TOUR and PILGRIMAGE i > » ' » LUSSARI ^
To the most Famous and Holy Places in the World Information & Reservation: AUGUST KOLLANDER Travel Bureau, Inc. 6419 St.Clair Ave - Cleveland, Ohio 44103 - Telephone: 431-4148
MARQUETTE, Mich. — V po- ni benediktinski tisočletni samo-čitniških dnevih od 13. julija do stan Einsiedeln. Vse okoli nas je 3. avgusta letos se bo razvijalo tipična Švica. Vozimo po krajih
Moskva marca 1917
Pri vsaki revoluciji je najtežje določiti odločilni dan v njenem razvoju. To je tisti dan, ko si režim prizna, da je premagan, ali ko uporniki vidijo, da so^potisnjeni v obrambo ali pa, ko je po posredovanju dosežen kompromis med obema nasprotnikoma. Za zadnjo veliko revolucijo v tem stoletju, ki se je odigrala v Moskvi, je bil to dan 8. marca Takrat je namreč carska diktatura začutila, da je premagana in je njena odpornost začela ponehavati.
Revolucija se je pa začela že davno preje. Že kmalu po Novem letu so iz Petrograda (sedanjega Leningrada) začele prihajati novice in se širiti po vsej Rusiji, da v presto-lici ni nekaj v redu. Postali sta nemirni ulica in Duma (ruski parlament). Ulica ni mislila politično, je le skrbela za svoj želodec. Radi skrajno zanikrnega železniškega prometa je zastala preskrba Petrograda s hrano, posebno z moko in kruhom. Pred pekarnami in trgovinami na drobno so stali vedno daljši urepi” potrošnikov, ki so čakali na pro-dajo blaga. Dokler so samo čakali, so bili še mirni. Ko pa je blaga zmanjkalo in so videli, da so čakali zastonj,^takrat je bilcT konec potrpežljivosti, kar je vsak dan bolj čutila pe-trograjska mestna policija. Zmeraj težje je krotila razjarjene prebivalce, posebno ženske. V začetku mar^a je že začela postavljati strojne puške po strehah in balkonih. To ni obetalo nič dobrega. Poleg strahu pred lakoto so krožile v repih, ki so bili neka vrste stalni politični shodi od jutra do večera, najrazličnejše vesti in čenče o tem, kaj se god na dvoru, v vladi in v Dumi. Prišli so na dan škandali, mec njimi Razputinov, in pa obtožba carjene žene, izrečena jav no v Dumi, da se trudi za separatni mir med Rusijo in Nemčijo. Takih novih sluhov in novic je bilo vsak dan^na ducate, vse skupaj je pa razburjalo mestno javnost, dočim je bila dežela zunaj prestolice popolnoma mirna. Zanimala se je pa naravno za vse, kar se je godilo v Petrogradu.
Hudo uro je napovedovala tudi Duma. Zmeraj ostreje je napadala nesposobnost carske vlade, dokler car ni sklenil, da jo razpusti. Duma se je uprla in s tem uradno začela revolucijo. Režim je ni več upal razgnati s silo.
Tako se je zgodilo, da sta usodnega 8. marca v Petrogradu že 'prevladovali Duma in ulica. Tistega jufra so se kot po navadi nabrale gospodinje, pa tudi delavci so bili med njimi, pred trgovinami, začele čakati in debatirati, obenem na tudi napadati policijo, ako se je hotela vmešavati v to, kar je ulica delala. Policija je obupala, poklicala okoli 9. ure vojaštvo na pomoč. Vojaštvo je obstojalo glavnem iz kozaških polkov, ki so bili znani po tradicijo-nalni zvestobi carskemu režimu. Ko pa so prišle prve kozaške kompanije na ulico in dobile ukaz od poveljnikov, da naj streljajo v demonstrante, se je zgodilo to, česar ni nihče pričakoval. Vojaki niso hoteli streljati ali pa so streljali v zrak, oficirji so postali zbegani, telefonirali so polkovnim poveljnikom za navodila, pa tudi ti so onemeli in se obra čali na divizijski štab. Tam zbeganost ni bila nič manjša kajti tudi od glavnega štaba in od vojnega ministrstva ni prišlo nobeno jasno povelje. Tako je vojaštvo zamudilo odločilne dragocene ure. Na ulici so se namreč .začeli demonstranti bratiti z vojaki, bratenje se je širilo kot val po vsem mestu in zajelo tudi vojašnice. Vojaki so kar na svojo roko odšli na ulice, da vidijo, kaj se tam godi, in se priključili splošnemu valu veselja in optimizma. Proti večeru so po veljniki kozaških polkov spoznali, da jih vojaki ne ubogajo več, in s tem je revolucija dejansko zmagala.
Seveda pa tega ni nihče opazil, ne svet ne Rusija ne Petrograd in tudi Duma še ni spoznala pravega stanja. Še zmeraj je videla carja pred seboj in šele takrat je njena vlada, ki jo je vodil knez Lvov, prevzela vso oblast, ko je carjev brat izjavil, da bi prevzel prestol le pod pogojem, da ga konstituanta pooblasti za tak korak. Pa še takrat se je novi režim imenoval “začasna vlada”.
Že prve dni so se tudi pokazale vse napake novega sta nja, ki so vodile marčevsko revolucijo v oktobrsko pogubo
Duma ni dorasla svoji nalogi. Ni znala uveljaviti svoje avtoritete, ni znala uvesti reda in miru v deželi, ni znala organizirati prehrane, ni znala nastopiti proti demagogom in njihovim geslom: Mir, kruh in zemlja! Ni znala nabrati med generali sposobne oficirje, ki bi ji bili odkritosrčno vdani, zato je pa v vsakem sumila prikritega pristaša carske diktature. Skratka, Duma ni znala dati revolucijonarni vladi ne smernic ne navodil, kaj je treba takoj narediti.
Zato so levičarji, ko so prišli v začetku pod komunisti-“čen vpliv, ne pa pod komunistično vodstvo, hitro spoznali, kaj je treba storiti. Zato so na prvo mesto postavili zahtevo, naj se povsod ustanovijo sovjeti, ki naj prevzamejo vso ( oblast, Drugo geslo je bilo ne priznati oblasti začasne via-j™. Drugo jutro pristanemo v de. Tako se ie zgodilo to, kar je marčevsko revolucijo po- Zurichu v Švici. Na poti z letali-kopalo:	V Petrogradu je Duma zborovala, vlada je pre- šča v hotel v Luzernu napravi-
mišljevala, ulica je pa pod levičarskim vodstvom drla v kaos mal ovinek in obiščemo slav-
y
AMSTERDAM
Exclusive first-class Tour Price NY-NY SSIOall includ. Kdm CL g Custom-made Itinerary
Bonn««	'
i/	Loreley	a
““‘'“•V F«*»I(FU*T '' y
ZllRKH
poučno potovanje in romanje po šestih državah Evrope. V angleških listih se oglaša to potovanje “Grand Tour and Pilgrimage to the Most Famous and Holy Places in the World”. Sodeč po dosedanjih prijavah bo pretežni del potnikov slovenskega poko-lenja. Lepo število lanskih romarjev na podobni tudi v Fatimo, Rim, Assisi, Benetke, Višar-je, Slovenijo, Milan in Genevo se je oglasilo tudi za letošnje potovanje, ki vsebuje sledeče kraje: Švico, Pariz, Lisieux, Lurd, Amsterdam in druge kraje na Holandskem, porensko Nemčijo z mesti Kevealer, Kolin, Bonn, Koblenz in Frankfurt, dalje Dunaj, Maria Zeli, Solnograd (Salzburg) s kraji popularnega filma “Sound of Music”, Koroško, Vi-šarje, Tirolsko, Bavarsko in Švico. (Primerjaj zemljevid tega potovanja.)
Načrt je bil strokovno pripravljen in pisarna August Kol-lander ga je sprejela in je že poskrbela za kar moč udobno transportacijo ter za prvovrstna prenočišča in hrano. Potovanje po zraku je v rokah švicarske zračne linije, ki slavi zaradi svoje preciznosti in odlične postrežbe.
Naša pot je poučen izlet, ki širi in poglobi znanje zgodovine in geografije. Obenem je to romanje, zlasti ko se ustavimo na svetih krajih kakor Lurd, Lisieux, Maria Zeli in Višarje. Na potovanju je vseskozi mnogo prijetne družabnosti, zabave in veselja. To so res sončni dnevi, na katere se bomo vedno z veseljem spominjali. O lanski turi piše Gertrude Shergalis (Grdina): “... Potovanje je bilo grandiozno, nekaj česar nisem in ne bi nikoli pričakovala, in še sedaj se mi zdi, kakor da sem sanjala ..
Nekaj opazk v zgoščeni obliki k pomembnejšim krajem, katere bomo obiskali: Odletimo iz New Yorka dne 13. julija proti veče-
že kar legendarnega Viljema Tella,	bi za svobodo
oil pr:	ti s puščico in
lokom jabolko na glavi svojega sina. Čudovite doline, kristalna jezera, ogromni gorski velikani. V Luzernu prespimo.
Drugo jutro (15. jul.) se (vsaj nekateri) vzpnemo po žičnici na goro Pilatus. Blizu vrha si baje jeruzalemski guverner še vsak dan umiva v mrzlem jezeru roke, ki si jih je umazal s krivično obsodbo Jezusa.
Večerjali bodo tega dne (15. julija) že v Parizu in sicer v luksuzni ladji (Muha) na reki Seini in si ob glasbi orkestra o-gledovali razsvetljeni Pariz: Notre Dame, slavolok, Eiffelov stolp in druge spomenike, ožarjene z reflektorji. Posebno tisti, ki opravljajo devetdnevnice čudodelne svetinje, bodo zadovoljni, da bomo drugo jutro maše vali v kapeli, kjer se je prikazala Marija novinki usmiljenih sester sv. Katarini Laboure. Tretji pariški dan obiščemo Malo Cvetko v Lisieux-ju, ki je kakih 120 milj severozapadno od Pariza. Med potjo se ustavimo za kaki dve uri na vrtovih slav-palače francoskih kraljev Versailles. Pariz je kakor Rim. Samo nekaj dni ne zadostuje, da bi videl ves Pariz, toda najznamenitejše zanimivosti si bomo vseeno od blizu ogledali. Zdi se celo, da prevladuje mnenje, da bi opustili dolgo vožnjo v Lisieux in več časa porabili za Pariz, posebno še, če bi imeli kako zamudo s prihodom v Pariz soboto popoldne.
Tisti, ki so že bili v Lurdu, se spominjajo, da je utrudljivo potovati v mesto Marijinega prikazovanja. Pravijo, da so letal-ske zveze z Lurdom revne. Sko-ro vedno v eno smer romarji potujejo ali z busom ali z vlakom, in to je utrudljivo ter poleg tega ob poti ne vidiš veliko zanimivega. Naša švicarska letalska družba nam je svetovala dva
i (26. jul.) naprav:
V	četrtek (20. jul.) letimo v zlet v Marijino Amsterdam. Malo slovenskih Zeli), kakih 80 mi skupin (če sploh kaka) je poto- od Dunaja. Ta krr valo v to mesto, ki je tako različno od drugih evropskih mest.
Seveda je cela dežela, Nizozemska, tako svojevrstna. Pravijo, da Amsterdam preseneti vsakega. Najbrž bo tudi nas. Nizozemska je dežela tulipanov in mlinov na veter. Suha zemlja Nizozemske je nižja od morja. Nasipi čuvajo Nizozemce ali Holandce, da jih voda ne zalije. V petek bomo ves dan potovali s svojim busom in obiskovali zanimivosti te present!] i ve dežele.
V	soboto (22. jul.) obdržimo holandski bus in potujemo v porensko Nemčijo. Na božjepot-nem kraju Kevelaer se ustavimo. Morda se srečamo tu s slovenskimi naseljenci iz nemških, holandskih in belgijskih rudnikov okoliških krajev. Pravijo, da zlasti mnogo holandskih romarjev v narodnih nošah prihaja čez mejo k Mariji v tej cerkvi.
Zvečer bomo že v Kolinu ob Renu. To ogromno mesto imenujejo rensko prestolico. Slovenci poznajo Kolin že od nekdaj. Stoletja so peš romale slovenske procesije iz Kranjske in Štajerske v stolnico svetih Treh Kraljev v — kakor so rekli — Kel-morajnu (Koeln am Rhein). Mohorjeva družba je v začetku tega stoletja tiskala za svoje člane celo knjigo o teh romanjih. Naslov knjige je “Kelmorajn”. Spisal jo je tržaški in mariborski škof Andrej Karlin. Torej naša skupina ne bo prva slovenska skupina v imenovani stolnici drugo jutro pri nedeljski sv. maši.
Po maši (23. jul.) na čarobno pot po levem bregu Rena, še vedno z holandskim busom. Naj-preje"skozi glavno mesto Zahodne Nemčije mimo hiše, v kateri je bil rojen Beethoven, potem pa skozi gorice na obeh obrežjih reke. Pravijo, da tu vse leto diši po renskem vinu. Vrhovi hribov so okrašeni z gradovi, deloma v razvalinah. V tisočletnem mestu Koblenz spremenimo breg, poj demo na desni breg reke. Kmalu vozimo mimo dveh popolnoma enakih gradov, eden poleg drugega s prepadom vmes. Pravijo, da sta to gradova dveh bratov, ki sta se tako sovražila, da sta se nazadnje umorila pred oltarjem v romarski cerkvi Žalostne Matere Božje blizu poc gradovoma. Preden pridemo do nevarnega ovinka Rena pri skali Loreley, se vkrcamo na ladjo in pošljemo bus deset milj naprej ob obrežju, da nas tam počaka.
Hočemo se prepričati, če na o-menjenem ovinku pri skali res glas tako čudovito odmeva in če tam res pojejo mornarjem vodne deklice — sirene —, da bi jih zvabile na nevarne čeri in jih z ladjami vred pogubile.
Bus nas potem odpelje v Franfurt, največje mesto in vob-če srednjeevropsko letal išče.
Drugo jutro (24. jul.) odletimo z nemškim letalom na cesarski Dunaj. Cesarjev tam sicer ni več, toda cesarski rezidenci Shoenbrunn in Hofburg sta še tam in sta poleg slavne gotske katedrale s tako visokim stolpom, velika atrakcija za vsakega tujca v Evropi in Ameriki. Tri dni in tri noči bomo v mestu, ki ga je Martin Krpan rešil strašnega velikana, hrvatski vojaki pa nevarne revolucije. Znana je dunajska glasba, dunajska univerza, jahalna (španska) šola s konj iz Lipice v Sloveniji. Uršu-linke so nam obljubile, da nam bodo pokazale v svojem zavodu sobo, kjer se je naš svetniški Baraga srečaval z dunajskim svetnikom Klemenom Hofbauerjem ' jezuitska teološka univerza, kjer (Dvoršakom), ko je študiral študirajo tudi Slovenci in mno-pravo na Dunaju.	Jgi ameriški bogoslovci,
dneva v tednu, ko naj potujemo | Na Dunaju dobimo udoben j Prespali bomo v Oberammer-in dobimo dobro letalo. Mi se moderen avtobus, ki ga bomo se-, gau-u, ki je že na Bavarskem, bomo tega poslužili in bomo v daj rabili ne cel teden, da prevo- Slavne pasijonske igre bodo šele Lurdu dva spočita dneva v hote- zimo solnograške, koroške, itali- drugo leto (vsakih 10 let). Naš
.a o >t
tisoč let največji	ij
za vse pokrajini ..	o-
ogrske monarhije a„	in
prekmurski Slo nci š	o
radi romajo sem adnji ^ t is s takimi romarji je peljai ran-sko jesen v oktobru, pa je začelo snežiti in bus ni zmogel iz doline Mure v gore proti cerkvi in se je vrnil v Ljubljano. V cerkvi je tudi oltar, na katerem so debele sveče v umetniško izdelanih svečnikih — za vsak narod za železno zaveso eden. Prižgali bodo posamezne sveče, kadar bo kak narod rešen komunistične sužnosti. Od tu gremo še enkrat prenočit na Dunaj.
Drugo jutro (27. jul.) vozimo ob modrih valovih Donave v dolini Wachau, mimo naj večjega Daročnega bisera na svetu, benediktinske opatije na skali nad reko v Melku. Morda bomo ime-čas, da se ustavimo tudi pri grobnici nadvojvode Ferdinanda in žene Sofije, ki sta bila na Vidov dan (28. jun.) 1914 umorjena v Sarajevu in je to sprožilo prvo svetovno vojsko. To popoldne že hočemo biti v Solnogra-du, Salzburgu. Ne zato, ker se ta dan začne slavni vsakoletni sol-nograški glasbeni festival, in tudi ne samo zato, ker je bil tu rojen Mozart, ampak cela vrsta prijavljenih naših potnikov hoče videti kraje iz popularnega filma “The Sound of Music”, ki se odigrava v tem mestu. V filmu čudovito scenerijo se prikazuje zgodba družine pl. Trapp. Baronica Marija Trapp, ki jo v filmu portretira Julie Andrews, nam je obljubila, da bo posredovala, da bomo lahko za našo grupo imeli 28. jul. zjutraj mašo ali pri “njenih” sestrah v tisočletnem Nonnbergu ali v njeni bivši vili v Aigenu blizu Salzburga, kjer je sedaj seminar Družbe sv. Jožefa.
V petek, 28. julija, se dvignemo v kraljestvo planik po slikoviti grossglocknerski cesti do višine blizu 8000 čevljev. Če bo sončno, bo nebeško, če bo snežilo (julija!), bo čudovito. Dotaknemo se 10 kilometrov dolgega ledenika Pasterze (Pastirica!?). Prenočimo v Heiiigenblut (Sveta Kri). To je najlepše gorsko mestece na svetu. Gotsko cerkvico, tako pravijo, so zidali angelci (ker ljudje ne morejo u-stvariti kaj takega). Po maši v tej cerkvi drugo jutro (29. jul.) po lepi Koroški h kosilu k Osoj-skemu jezeru v samostansko poslopje, kjer je živel Aškerčev mutec Osojski (poljski kralj Boleslav II.). Še isto popoldne nas potegne žičnica na Sv. Višarje.
Nedelja (30. jul.) bo spet vi-šarska. Msgr. Franc Močnik je obljubil, da bo tudi letos prišel iz Gorice s svojimi romarji in bo vodil s prižnice pri maši ljudsko petje. Na lanske naše romarje je tako petje, taka maša, taka pobožnost v 600-letni slovenski božjepotni cerkvi na Višarjah tako močno vplivalo, da so želeli, da se na letošnjem romanju posveti spet en dan Višarjam. Lani je bilo dva dni pred našim obiskom na Višarjah 30 busov iz Ljubljane s slovenskimi romarji, prvič v komunističnih letih. Z Višarij pojdemo po Ziljski dolini pod Dobračem na Toblaško polje v Dravski dolini. Do tam je nekdaj segalo slovensko naselje. Prenočili bomo v Brunico, nato pa zjutraj (1. avg.) nadaljevali gorsko turo mimo nekdanje trdnjave Franzensfeste preko znamenitega prelaza Brenner v I n o m o s t, prestolico Tirolske, dom opevanega junaka Andreja Hoferja. V tem mestu je slavna
• < ,,•	i- cilj je bližnje Monakovo, presto-
or- lica Bavarske. Monakovo ni e' slavno samo zaradi piva, ampak ciltudi zaradi porcelanske posode. Posebno ženski spol bo hotel o-biskati veliko trgovino s porcelanom “Rosenthal-Export” in trgovino z Humel figurami. Kot nekak “landmark” za Monakovo je katedrala Frauenkirche, cerkev Naše Gospe. To naj bi bila najbolj fotografirana cerkev na svetu.
Iz Monakovega odletimo v internacionalno Genevo. Naši novi potniki bodo imeli priliko si o-gledati to mesto mednarodnih sestankov in konvencij z busom z letališča skozi parke ob Ženevskem jezeru do hotela. Tu bo dovolj prilike, da potrošijo zadnje dolarje za švicarsko zlatnino (ure!). V četrtek, 3. avg., zgodaj popoldne odletimo preko Atlantskega oceana in bomo pozno popoldne že v New Yor-ku, kjer se konča naša tura.
Dodatek: Ako bi kdo hotel potovati s to skupino in bi rad o-biskal Jugoslavijo, lahko to stori tako, da zapusti skupino v Frankfurtu ali na Dunaju in se ji pridruži spet zadnji dan v Ge-nevi. Točna pojasnila daje pisarna Avgust Kollander v Clevelandu.
Rev. J. Godina
Sovraštvo ga ni uničilo
CLEVELAND, O. _____ Sloven-
ski verski list “Družina”, ki izhaja v Ljubljani, je prinesel v številki od 15. julija 1966 sliko najdenega Marijinega kipa s tole notico:
“Na sliki je kip Brezmadežne, ki so ga leta 1948 odnesli iz kapelice na Bloškem polju. Od takrat ni bilo za njim nobenega sledu. Letos pa so kip odkrili jamarji v breznu Vrtača v globini okrog 40 metrov. Celih 18 let je ležal leseni kip na dnu kraške jame, zato je razumljivo, da je na več mestih odstopila barva. Zanimivo pa je, da se kip pri padcu v tako globino ni prav nič poškodoval. Roke so se okrušile šele takrat, ko so kip na vrveh vlekli iz brezna in se je zadeval ob skalne stene.
Prebivalci Bloške planote so toplo sprejeli kip, ki so ga imeli za izgubljenega. Ker tudi kapelice ni več, so ga postavili'v župnijsko cerkev.”
Kip so pustili v župni cerkvi, da ga lahko vsak vidi takega, kakršnega so rešili iz globokega brezna. Kip je delo preprostega kmečkega kiparja in podobarja Janeza Doles od Mahne tov, narejen leta 1921. Kip nima posebne umetniške vrednosti, dragocen pa nam je, ker je na njem počivala božja roka in ga varovala uničenja.	M. T.
IZ NAŠIH VRST
Wainfleet, Ont, — Spoštovani! Tu Vam pošiljamo denarno nakaznico za naročnino Ameriške Domovine. Z listom sem za dovoljen.
Vas najlepše pozdravljam!
Martin Petrič
•
Berwyn, 111.	— Spoštovani'
Prosim, pošiljajte mi še napTel Ameriško Domovino, ker seh1 bil v preteklosti zelo zadovolj611 z njo. Tukaj Vam pošiljam če^ za nadaljno naročnino.
Prisrčne pozdrave!
Franc Marcelj6
Deklica
z odprtimi očmi
PIERRE L’ERMITE
... Kličem Te na pomoč zoper novega vsiljivca ...
... Oh, on ni tako močan v telesni sili kakor njegovi predniki... Bled Parižan je in z enim mahom svoje pesti bi ga končal.
... A Ti poznaš zanjke, v katere se vlovi žensko srce kakor morske ribe, ki jih lovimo v svoje tanke sinje niti...
... Zoper te zanjke, Te prosim, mi jo brani... obvaruj mi jo, ker vkljub vsemu je ona hči tiste Eve, ki je dala jabolku prednost pred Teboj, ki si Gospod vseh stvari.
... Ti veš, da sem izbral njo med vsemi noirmoutierškimi hčerami, da postane radost mojega doma in zvezda mojega življenja.
... Ti veš, da se Filbertovo srce ne spremeni.
... Zatorej Te prosim, ne dopusti, da bi se to srce za zmerom zlomilo... Da ne postane raztrgana cunja, s katero ni moči ničesar početi.
... Zaupam Ti, Bog moj in loj Gospod!
... Sleherni las na moji glavi i preštet. Niti zrna prahu se ne premakne brez Tvoje vednosti in brez Tvojega dovoljenja. Ti ne boš pripustil, da bo vsiljenec ukradel, kar mi je več nego moja zemlja-... Rolandino srce, kajti to srce je moje.
... Ne, Ti tega ne boš pripustil . ..
... Verujem vate, ki si Bog ljubezni... Bog zvestobe ... Bog, ki tehtaš srca in dobro veš, katero je bolj rdeče... katero močnejše in vnete j še ljubi.
.. . Verujem!”
Filbert je iztegnil roko proti Znamenju in je ostal nekaj hi-Pov nem v tem neomejenem potrdilu.
Tedaj se je spustil z nočjo ve-iik pokoj v njegovo dušo.
Zajahal je svojega konja in se napotil po stezi med njivami Proti svojemu domu.
Toda na ovinku se je ozrl na-zaj k znamenju, ki je stalo —-edina svetla točka v mraku ... ■’u spet je iztegnil svojo roko ter Ponovil, z razprtimi očmi, polnimi upanja:
“Verujem!...”
XIX. poglavje.
Približno ob isti uri je obiskal Roger Maude gospoda voditelja.
“Ali motim, gospod voditelj?” “Ne... želiš?”
“Ne bom na dolgo razkladal. Prišel sem, da Vas vprašam, kaj Mislite o gospodični Rolandi...” ‘‘Ah... že?”
“Zdi se mi, da ste si mogli do danes že ustvariti svoje mnenje o nji...”
“Kaj naj rečem? Ljubko dek-e> dobro vzgojeno, pobožno .. .” ‘Ali mi dovolite, da Vam po-Vem vse, kar mislim, in da govo-fitti odkritosrčno z Vami?”
‘Ali Ti dovolim?-... Ničesar tako ne bojim kot, če se mla-euič skriva in molči. Če se zau-Pa • •me ne skrbi... Poglavitno je, da izvem pravočasno za ^udalosti, ki jih namerava po-Ceti. Katera na primer roji tebi £o glavi?
Upam, da ni ravno budalost. °volj sem star za ženitev... -kuram se za modro ptico... In
^ejte, zdi se mi, da sem io danes hašel.”
“Ta bi naj bila Rolanda You-”
v ‘Prav imate, baš Rolanda You., ”
. Preudari: Kolikokrat si jo Vldel vsega?”
^Kaj vem — desetkrat!” “Besetkrat?”
Morda enajstkrat... V Pari-Se vršijo zaroke še na krajšo
roko in ob drugačnih okoliščinah. Danes sem preživel polnih pet ur v njeni družbi. In pet ur — to je čas, da se o marsičem porazgovoriš.”
“Pa sta se res razgovorila?” “Vsaj skušal sem ji dopovedati marsikaj...”
“Pa kaj je dejala?”
“Saj veste, mladenka ... prava mladenka .. . običajno sploh nič ne reče, a ni težko umeti!” “Torej si umel? — Kaj?”
“Da ... zdi se mi, da ji nisem ... kako naj rečem? ... povsem indiferenten...”
Gospod voditelj premotri svojega učenca.
“Glej ga. ,. Zakaj se nisi polotil elektrotehnike?”
ct 9»
“Zdi se mi, da ravnaš kar moči na kratko. Za geslo bi si mogel izbrati Julija Cezarja: Veni... vidi... vici... Vkljub temu Ti svetujem, da si premisliš!... To ni kar tako, dragi moj, — ženitev! ... Ne prenagli se!... Veš, da ga ni, ki bi v neumnosti prekašal zaljubljenca... zdi se mu, da je res vse tako, kakor si želi ... da je vse tako v resnici, kakor vidi... Mnogo je tvojih tovarišev, ki sem jih komaj rešil abotnosti...
“V mojem primeru gre baš za nasprotje abotnosti.”
“Odkod pa veš?”
Roger Maude je tedaj počasi iztegnil roko:
“Gospod voditelj, na splošno se Vaše naziranje docela sklada z mojim prepričanjem. Idealni zakon je tisti, kjer potrjuje razsodnost, kar izpoveduje ljubezen.”
“Tako je. Modri Latinci so imeli pregovor:
Omne tulit punctum qui mis-cuit utile dulci.”
“Kaj to pomeni?”
“To pomeni, kar si pravkar sam dejal: koristno in prijetno ... ljubezen in razsodnost.” “Torej?”
“Torej misliš, da bi bil zakon med teboj, ki si Parižan, doma na Montmartreu in nepoboljšljiv ponočnjak, in njo, drobno cvetko tega otoka — da bi bil, pravim, ta zakon razsoden?
“Izredno razsoden, trdim! ... Tako bi bil razsoden, da se mi malone ustavlja, storiti tako zelo razsoden korak ... Rajši bi videl, da bi ne bil tako... Zdi se mi, da tu sploh ni mogoče govoriti o kaki ženitvi iz ljubezni, nego o navadni kupčiji.” Gospod voditelj se je ves presenečen spustil na klop. S kretnjo je povabil tudi Roger j a, naj sede:
“Tamle sedi... in razloči mi, kako misliš — ampak resno. Nikar si ne domišljuj, da mi smeš natvesti karkoli, ker smo v Noir-moutieru..
“Nič takega! ... Ženitev z Rolando You je ženitev, ki prekipeva, ki se ravnokar potaplja v razsodnosti. Takoj Vam to matematično dokažem:
... Jaz, Roger Maude, živim v banki in od banke. Trgujem torej od jutra do večera z vrednostnimi papirji, z več ali manj umazanimi papirji, ki imajo ob devetih zjutraj drugo vrednost kot opoldne, in spet drugo ob štirih popoldne, ko je po raznih manevrih konec borze. Ali me razumete?”
“Razumem.”
“Dobro! Predstavljajte si: Oženil sem se Rolando.”
“Pardon! Ne prehitro! ... Z gospodično Rolando, prosim . .. Počasi, počasi in preudarno, prosim ...”
(Dalje prihodnjič.)
-------o—-------
Upokojenci pojdejo na izlet v Florido
CLEVELAND, O. — Kleve-landska federacija slovenskih u-pokojencev je sklenila, da skliče člane, ki želijo potovati na izlet v sončno Florido. Z veseljem so člani sprejeli to novico in priglasilo se jih je v kratkem dovolj za dva avtobusa, skupno 76.
Na povabilo upokojencev družabnega kluba in društev SNPJ, ki majo vse področje in zadevo v rokah, sem uverjen, da nas bodo z veseljem sprejeli. Naša prva postaja bo New Smyrna Beach.
Opozarjam vse tiste, ki ste se prijavili, da boste točno na mestu: oni iz Newburga in zahodne strani na glavni postaji Greyhound avtobusnega podjetja 13. marca ob 10.30 zvečer, vsi ostali pa v Slov. društvenem domu na Recher Avenue 13. marca ob 11. uri zvečer. Upam, da boste točni, ker zamude se ne bo upoštevalo.	Krist Stokel
-----—O----
Slovencem v So, Ohicagsi m okolici
ZVON SV. JURIJA. — Vaši dnevi so tu, dnevi, katerim se reče “BLIŽE K BOGU!” To so dnevi velikonočne duhovne obnove, ali kratek slovenski misijon. Vsak naj si podčrta na koledarju četrtek, petek in soboto, 9., 10. in 11. marca. Ob 7.30 zvečer se bomo zbrali v cerkvi sv. Jurija, kjer bo najprej sv. maša, nato pa misijonska pobožnost. Spovedovanje se začne vsak večer ob 7. uri, spovedovanje bo seveda tudi vsako jutro med sv. mašami ob 6.30 in 8. uri.
Pevci in pevke, ali slišite? Od vseh strani pridite, da boste podprli prelepo petje, ki je znano v fari sv. Jurija že dolga desetletja. Mi smo se seveda postarali, pa nam pridite te dni na pomoč od drugod. V Pulmanu so bili včasih dobri pevci!
Pokažite se vsaj tupatam pod starim šentjurskim zvonom. V obmejni Indiani je raztresenih prav ob meji fare sv. Jurija toliko naših ljudi, ki bodo vsi točno prihajali k misijonu. Slišimo, da se organizirajo iz Westside in pridejo po novem Expresswayu. Saj je samo pol ure. Vsi komaj čakajo, da slišijo besedo božjo iz ust starega misijonarja, ki je vodil pri Sv. Juriju prvi misijon ravno pred 40 leti — leta 1927. Kako smo takrat prepevali! Pa bomo zdaj še bolj navdušeno. Četudi med petjem omagamo, ko bomo prisegali: O sveti križ ... ponižno te častimo, zvestobo obljubimo! Organizirajte se, morda je letos zadnje leto v življenju, ko se naše vrste tako nagic redčijo. Kmalu bomo tudi mi za' slišali poziv božji: ODPOTUJ KRŠČANSKA DUŠA! Sv. misijon nas bo pripravil na pot v večnost. Duša krščanska, vsaj zdaj se potrudi, zlatega časa nikar ne zamudi.
Vabljeni od blizu in daleč!
Rev. Jerome Selak, župnik
Rev. Odilo Hajnšek, misijonar
Poročile Kluba slov. upokojencev newburikega okrožja
MAPLE HEIGHTS, O. — Člani Kluba slovenskih upokojencev iz newburskega okrožja smo na zadnji redni mesečni seji 22. februarja sklenili, da priredimo izlet z busom v Washington, D.
C. Vožnja tja in nazaj bo okrog $12, prenočišče tam pa od $6 naprej za eno noč.
Takoj na seji se je priglasilo precejšnje število članov in članic, tisti pa, ki niste bili na seji, se lahko priglasite tajnici Antoniji Stokar, telefon 524-7724, na prihodnji seji dne 29. marca na Prince Ave. pa se bo odločilo, kdaj se izlet izvrši in koliko se bo plačalo za ta izlet iz klubove blagajne.
Sklenjeno je tudi bilo, da zopet priredimo banket ob priliki 5-letnice obstoja našega kluba.
Praznovanje se vrši dne 11. novembra v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Zapomnite si ta večer, da se udeležite naše proslave.
Dne 12. marca 1.1. bo praznovanje “mož leta 1967” (Man of the Year) v SND na St. Clair Ave. Od vseh SND skupaj je bil imenovan Tony Petkovšek; kdo je on, ne bom opisoval, ker vem, da ga vsi dobro poznate, in vem,
da bodo drugi pisali o njem.	DUNAJ’ Avstr. — Takoj po
Klub slovenskih upokojencev J zadnji svetovni vojni je nemški iz newburškega okrožja ima čast ^ kapital izginil iz Avstrije. Za-sporočiti, da so bili od tega klu- vezniki so namreč vso nemško ba imenovani kar trije člani za, imovino v Avstriji zaplenili. Se-
skih in kulturnih društvih, bil je dolgoletni član in pevec zbora Zvon in potem zbora Planine, sedaj pa je član in pevec Glasbene Matice. Bil je tudi že predsednik našega kluba upokojencev. Največ zasluge pa mu gre za delovanje pri Slovenskem narodnem domu na Maple Heights. Bil je že tajnik tega doma, dolgoletni blagajnik in predsednik, zadnja leta pa nadzornik; bil je tudi že poslovodja tega doma in “bartender”. Še sedaj, kadar potrebujejo bartender j a, kar Tony Gorenca pokličejo in je takoj na mestu. Iskrene čestitke vsem trem članom našega kluba za njih imenovanje!
Čestitam tudi ostalim možem, ki ste bili izbrani za “moža leta” od drugih slovenskih narodnih domov. Izbira je bila zelo posrečena, ker so vsi dobro znani in aktivni možje. Škoda je, da se samo po enega moža ali ženo imenuje vsako leto, ker je še veliko pionirjev, ki so delovali za dobrobit slovenskih naseljencev v Clevelandu in okolici, pa ne bodo nikoli prišli na vrsto, da bi jih imenovali in bi jim dali vsaj nekoliko priznanja za njih delo.
Anton Perušek
Avstrija se boji rasti nemškega kapitala v svojem gospodarstvu
‘moža leta” od različnih narodnih domov.
Od Slove nskega narodnega doma na 80. cesti je bil izbran Jakob Resnik. Mislim da niso mogli izbrati boljšega moža, kot je Mr. Resnik; on je bil in je še sedaj aktiven pri bratskih in kulturnih društvih, pri Narodnem domu in vseh drugih naporih za dobrobit neivburške naselbine. Na zadnji seji kluba mi je sporočil, da bo v kratkem star 89 let. On je tudi znani dopisovalec Ameriške Domovine.
Drugi član našega kluba, ki je bil imenovan za “moža leta”, je Joe Rolih. On je bil imenovan od Slovenske delavske dvorane na Prince Ave. Tudi on je bil in je še vedno aktiven pri vseh ustanovah tamkajšnje naselbine.
Tretji član našega kluba, ki je bil imenovan za “moža leta”, je Anton Gorenc. On je bil imenovan od Slovenskega narodnega doma na Maple Heights; tudi to imenovanje je bilo zelo posrečeno, ker Tony Gorenc je zelo aktiven, odkar se nahaja v tej deželi. Udejstvoval se je pri brat-
veda ni to stanje moglo trajati dolgo časa. Gospodarski promet med obema državama je oživel, nemški kapital se je zopet začel interesirati za avstrijsko gospodarstvo. Med 1. 1956 in 1963 je nemška podjetnost ustanovila v Avstriji 768 podjetij, vsi drugi tuji kapitalisti pa le 473.
Te številke ne pomenijo veliko, ker na Dunaju cenijo, da je sedaj le 6-8% avstrijskih investicij pod nemško kontrolo. Hujša je pa odvisnost avstrijskega gospodarstva od Nemčije v zunanji trgovini. Avstrija kupuje v Nemčiji 42% svojega u-voza, izvaža pa v Nemčijo le 28%. Najbolj se čuti nemški vpliv v turizmu, kajti nemški turisti potrošijo letno v Avstriji okoli $400 milijonov.
Vse to kaže, da leze Avstrija zopet polagoma in skoraj neopazno pod nemški vpliv. Tega se dobro zavedata obe glavni politični stranki in jima naravno to ni všeč. Socialisti mislijo, da se da temu odpomoči le z večjo udeležbo avstrijske vlade v gospodarskih podjetjih, vladna av-
r^~T^TXXXXXXXXXXXXXXXX2rXZXXX'Z'XXXXXXXXXTXX
* H M n H
H
XXZX2
strijska ljudska stranka pa misli, da to ni prava obramba proti tujemu kapitelu in seveda tudi ne nemškemu. Politični krogi mislijo, da bo avstrijski parlament kmalu prisiljen, da o tem problemu javno debatira.
-------O--------
Lodge pojde iz Saigošta
SAIGON, J. Viet. — Ameriški poslanik Henry Cabot Lodge je sporočil Beli hiši, da bi se rad vrnil domov, da bi rad končal svojo službo tu. Njegovi prijatelji, ki so pustili to vest v javnost, sodijo, da bo Lodge ostal v Sai-gonu vsaj tako dolgo, da bo u-stavodajna skupščina končala svoje delo in dala Južnemu Vietnamu ustavo kot temelj za novo, ustavno civilno vlado.
To se ne bo zgodilo pred majem, H. C. Lodge bo torej vsaj do maja ostal tu. Kaj bo počel, ko bo tu končal svojo službo, ni povedal. Star je 65 let in ga verjetno naporna in nehvaležna služba prehudo zdeluje.
Bela hiša išče sposobnega naslednika. Trenutno še ni prodrlo v javnost v zvezi s tem nobeno ime. H. C. Lodge je znan republikanec in je bil republikanski podpredsedniški kandidat.
Poslanik H. C. Lodge je danes izjavil, da ni prosil Bele hiše za razrešitev dolžnosti, pa pripomnil, da mora biti vsake službe enkrat konec. On v tem pogledu trenutno še nima jasno izdelanih načrtov.
MAU OGLASI
Mizarstvo
Splošna prenovitev domov -znotraj in zunaj. Splošno pleskanje. Vsa dela zavarovana. Brezplačen proračun. Kličite po 6. uri 541-1553.
DOMINIK JANEZ 15625 School Ave.
(W-F4x)
V najem
Oddamo 2 sobi, na pol opremljena in kopalnico v bližini E. 65 in St. Clair Ave. Kličite RE 1-6735 po 2. uri.
(49)
V najem
Tri in pol sobno lepo, čisto stanovanje na Norwood Rd., oddamo solidni stranki (% oseb). Kličite po 5. uri 361-5584.
—(49)
Blizu Grovewood Ave.
Dobro »grajena, moderna, 2-družinska hiša, 5-5, Bakrene cevi, dvojna garaža. Cena nizka.
Blizu Painesvilla in Lakeland freewaya
Krasni bungalov ob tlakovani cesti, 4 spalnice, sončna soba, dvojna garaža, kokošnjak, dimna kamra, 3 akre obdelane zemlje, idealno za družino z več otroci. Cena ugodna.
JOHN KNIFIC REALTOR 820 E. 185 St. IV 1-9980
8,10 mar)
Soba se odda
poštenemu starejšemu moškemu s hrano ali brez. Lepo, čisto in mirno stanovanje. Nič otrok, dober dom. Kličite v torek zvečer, v sredo zjutraj ali druge dneve celi dan, 531-6129.
(48)
SAMO SORODNIKA — Noj je stegnil svojo glavo v živalskem vrtu v San Franciscu po zemlji, ni pa jo še vtaknil v pesek. Njegov sorodnik Red se za to nič ne meni, .ampak mirno opazuje okolico.
Kuge še zmeraj niso
popolnoma zatrli
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Statistika ZN Svetovne organizacije za zdravje poroča vsako leto tudi o pojavih kuge, ki še zmeraj ni popolnoma iztrebljena. V 1. 1919-1928 je bilo na primer dognanih 170,272 slučajev, dočim jih je bilo v 1. 1949-1953 le 4628. V prvih sedmih mesecih lanskega leta je organizacija dobila poročila o 2,066 slučajih, ki so pa bili raztreseni po vsem svetu: Vietnam, Peru, Ekvador, Burma, Brazilija, Madagaskar, Kongo, Indija itd.
Z dežele v deželo jo prenašajo največ podgane. Zato se pojavi navadno v lukah z velikim tovornim prometom. Za preganjanje kuge skrbi posebna mednarodna pogodba, ki predpisuje zelo strog postopek, kjerkoli se pojavi sum te bolezni. Vse ladje, ki so osumljene, pridejo za dolge tedne, pa tudi mesece v karanteno, ki velja za blago, posadko in vse potnike. Šele, ko mine vsaka nevarnost, stopi ladja lahko zopet v stik z zunanjim svetom.
Takih slučajev je pa zelo malo. V Trstu je bil na primer med prvo in drugo svetovno vojno samo eden. V karanteno je prišla ladja, ki je priplula iz Indije.
------o------
Hranite denar za deževne dneve -kmniif* TJ. S Savings honde!
2enske dobijo delo
Iščemo kuharico SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214
(x)
Iščemo gospodinjo
Lep dom na deželi, svojo sobo, 3 otroci, najmlajši 8 let. Priporočila. Kličite 729-7791.
(48)
Moški dobijo delo
VtACHINISTS
THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Ca.
3784 E. 78 St 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
Mmmim
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYBR0TEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL BORING MILLS
TURRET
LATHES
GAP TURRET
LATHES
ENGINE LATHES
MILUNG MACHINES
RADIAL DRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebne od 8.15 dop. do 5, pop itli kličite 341-1706
za čas sestanka Ac Equal Opportunity Employer
AMERIŠKA DOMOVINA
i<=>oo<=^o(Krr>oo<cr>oo<rr>oo<z>/
1
MLADA BREDA
IVAN PREGELJ
: .. cS-;
<cz>oo<cr>oo<cr>oo<i^ocr>oo<r>!
Polagoma pa je ta koprena docela zginila z duha in Anica se je vse bolj zavedala telesnih bolečin. Vse huje jo je rezalo in zbadalo po prsih, ti sunki so postajali tako hudi, da je Anica komaj še molče prenašala.
Zunaj je bilo čuti jokajoče zavijanje burje krog voglov, rahlo so drhtela stekla na oknu, sicer pa je bilo v hiši vse tiho in Anica si je mislila, da mora biti že pozno. Najbrž je spala tudi Marjanica. Pri vedno hujših sunkih v prsih je začela Anica misliti, da li ne bi bilo dobro, da pokliče Marjanico. Res se je dvignila v postelji in privila luč. Tedaj pa je opazila, da so vrata v njeno sobo rahlo priprta, in v tej temi se ji je zazdelo, da vidi dvoje oči, uprtih nepregib-no na njo.
“Kdo je?” je odprla komaj slišno Anica usta. Na vratih pa so bile še vedno one oči.
Tedaj je Anica kriknila: “Marjanica!”
V naslednjem trenutku je videla, da se vrata odpirajo in da stoji na njih Tomaž, pijan in grd. Zamižala je od groze. Prav v tistem hipu se ji je zdelo, da sliši zamolkel udarec, in, ko je odprla oči, ni bilo Tomaža nikjer, pač pa je slišala zunaj Lukov glas:
“Pijan je. Ne bojte se več, pa vrata zaprite!”
“Luka,” je odvrnila Anica, “zaprite jih vi pa Marjanico pokličite!”	1
“Ali ste bolni?” je vprašal
Luka.
Ona ni odvrnila nič, omotica se je je lotevala.
“Pokličem,” je dejal Luka, ko ni dobil odgovora, “le brez skrbi bodite, Tomaž vam ne bo nagajal.”
Tomaž, ki ga je bil pripravil Luka nekoliko k zavesti s tem, da mu je vrgel škorenj v hrbet, je privabil Marjanico, ki je bila zadremala v kuhinji. Tudi posli še niso spali vsi, kakor je bedela Katra. Piš burje pa je bil pre-glušil ropot pred Aničino sobo, tako da skoraj nihče ni slutil, kaj se je bilo dogodilo Tomažu, ki je vstopil v sobo v veliko začudenje Nežino in Jeričino, ki sta izbirali ljuljko iz pšenice za seme, sedel za mizo in kimal z
CHICAGO. ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT — SPORTSMAN PARADISE
A New way of life owning your own business in the heart of the Rockies. Well known coachman tavern and gourmet restaurant catering to skiers. Priced for quick sale by owner $58,500 includes business, furniture, fixtures, building and land. 70 Mi. from Denver. Bill Cullen, 726-5449 or Write Box 1, Winter Park, Colorado.	(47)
j glavo ter govoril:
“Pa mora biti moja!”
Nato je Tomaž udaril s pestjo po mizi in povprašal po Katri.
“Spat pojdi, spat!” je dejala Neža.
On pa je vstal in se odzibal iz izbe mrmraje, da bo Katri povedal dve ali tri. Morda niti vedel ni, kod je hodil nekaj minut prej. Še dolgo ga je slišal Anže v hlevu govoriti zunaj pod lopo samega s seboj, da je pijanec in da se mu prav godi, če ga ne marata ne Katra ne Anica.
Nekaj hipov pozneje je spravila Marjanica vse na noge, vikala je in letala iz shrambe v drugo.
“Pljučnico ima, Bog in sveti Rok! Ti moj ljubi Bog, saj sem vedela, da bo nekaj. Sem vedela, da je bolna, sirota. Saj ni čudno, če je pa tako pri nas, da se Bogu smili.” Z Jerico je odhitela nato k Anici, ki je zgubljala zavest. Jerici je naročila, naj pazi na bokio, če bi se ji začelo mešati, sama pa je hitela z obkladki; pa je bila nerodna in je komaj vedela, ali morajo biti mrzli ali gorki.
Medtem je sedela Jerica pri bolnici.
Bolestno je tulila okoli hiše burja; vso noč, šele proti jutru je prenehalo. Vso noč je bedela Jerica z Marjanico pri Anici. Okoli polnoči je prišla Katra pogledati bolnico, toda jo kmalu zapustila. Marjanica in Jerica pa sta ostali v sobi in dočakali jutra. Marjanica je s skrbjo pomislila, da je to prva noč in da jih bo še mnogo in hujših in da se tedaj obrne na bolje ali na slabše.
❖
Štiri dni za tem so bili zjutraj po maši Anico prevideli. Kmalu popoldne je začela bolezen naraščati in se bližati vrhuncu. Vsi na Peči so vedeli, da bo prihodnja noč odločilna.
“Nocoj!” je šumelo po hiši.
“Nocoj!” je mislila Marjanica in tavala po hiši, ko da ji umira lastna hči. Zgubila je vso razsodnost. Zjutraj je rekla Jerici:
“Dete ljubo, moli, moli! Tebe Bog usliši, ki si še otrok!” In Jerica je molila; tudi nje se je polaščala čudna tesnost; in ko da govori nekaj skrivnostno groznega, usodnega, je ponovila zdaj pa zdaj: “Nocoj.” In vendar ni mogla umeti vsega tega. Zakaj ni sinoči nihče rekel: “Nocoj”? Kaj je ta “nocoj”? Zakaj nocoj, zakaj ne jutri?
Skoraj oddahnila se je, ko je prišel Anže k njej na peč. “Lačen sem!” je dejal nekako vdan v razmerje, v kakršnem so bili na Peči te dni, ko je Marjanica zažgala kruh, presolila sok, vrgla zelje v posodo za pomije in napravila še mnogo podobnega.
Jerica ga je pogledala skoraj začudeno in očitajoče in on jo je
CHICAGO, ILL
MALE HELP
SHEAR OPERATORS
3RD SHIFT
$118.00 TO $130.00
•	FULLY PAID COMPANY BENEFITS
•	HOSPITALIZATION and MAJOR MEDICAL INSURANCE
•	LIFE, SICKNESS and ACCIDENTS INSURANCE
•	WORK CLOTHES FURNISHED
•	9 PAID HOLIDAYS
•	PAID VACATION
•	COST OF LIVING ALLOWANCE
STRICK CORPORATION
9300 SOUTH DREXEL
An Equal Opportunity Employer
razumel in dejal:
“Ali bo zato bolje, če smo vsi lačni?”
Jerici so se strahoma razprle oči in z odprtimi usti je gledala na fanta. Tudi njemu se je zazdelo, da je rekel preveč in skušal popraviti.
“Ne misli, da je zaradi mene! Pa če tebi nič ne dajo!” Zmajala je z glavo, češ da ne mara, da bi se mu smilila. Toda fant je sko-mizgnil z ramo, segel v žep in izvlekel kos kruha, ga prelomil in potisnil Jerici v predpasnik.
“Le jej, le!” je dejal in sam začel jesti od svoje polovice. Jerici se je fant zazdel silno možat in pameten; nič več tako pregrešne se ji niso zdele njegove besede. Obenem je začutila, da je tudi lačna in nekako plašno je vrtela kruh v roki. Anže pa je gledal po sobi z resnim licem ko star očanec in jedel. Ko ga je Jerica tako videla, je še sama ugriznila in teknilo ji je. Tako je vsaj Anže mislil: “Zame bi bilo komaj dovolj, za oba je pa bilo in zato sem sit.” Posedel je še hipec, nato vstal, se napil vode v kuhinji in odšel v hlev ter bil popolnoma zadovoljen sam s seboj in s skromno večerjo. Morda Anže vendarle ni bil tako požrešen, kakor je sprva Jerica mislila. Pozneje se je večkrat domislila tega in tedaj je umela Anžeta, ki je tedaj edini ni bil pozabil. V teh časih so o tej stvari mislili na Peči takole:
“Reda ni, jej, kar dobiš, in kje dobiš, glej sam!” To je mislil Šime in Neža je bila istega mnenja. Tomaž se je bil nekam zavlekel ko otrov.ana miš, Luka sploh ni mnogo jedel in Marjanica bi bila morda še zbolela, da se ni včasih nekako nezavedno “zmotila” in si tako z grižljajem otela moči. Gospodinja Katra je prišla zdaj pa zdaj v ku-htinjo, postavila piskrc k ognju in šla in prišla. Zakaj kljub temu, da je bil Anže lačen, ne bi bil človek verjel, kako se je te dni kurilo na Peči. In tudi kuhalo se je. Nikoli toliko piskrov krog ognja. Tega je pristavila Katra, tega Neža, tega Marjanica, tega zopet Neža za Šimna. In tako se je zgodilo, da je prišla Marjanica in videla prekipevajoč Nežin lonec in ga odstavila. Pa je prišla Neža in zopet ni umela, čemu bi Marjaničin vrel in vrel. In tako je bilo, da je čutila živina v hlevu nered in Anže, ki ni utegnil, da bi šel in pristavil svoj piskrc k ognju.
Nekaj slovesnega je v tem in takem neredu. Vsi se ga zavedajo, ali napraviti red ne gre in ne gre. In ljudje tožijo in oni, katerim tožijo, kimajo:
“Hudo je, hudo, če je bolnik V hiši.”
In ' ' '	'	’
boln pos'
OPIČJA ZABAVA _ Mlad orangutan v otroškem živalskem vrtu v San Franciscu, Calif., vozi v samokolnici svojega tovariša pod vodstvom svoje oskrbnice.
po hiši: “Nocoj, nocoj!”
Skoraj plaho se je zganila Katra. Sedela je proti devetim v sobi pri postelji in skušala razbrati iz starih računov, zakaj je bil prišel mlin pod zlo in ali ne bi kazalo vendar popraviti ga. Včasih pa so ji nenadoma misli odbegle Bog ve kam.
Kdo ve, kake misli so ji rojile po glavi, ko je tako resno in mirno strmela pred se. Ni li .morda klicalo v njej, da ni bilo
vse prav, kar je prizadejala Anici? Spomnila se je morda bridkosti, ki jo je bila prizadela nevesti s tem, da jo je obdolžila za tatico? Mar ni od prvega hipa vedela, da Anica ne more biti kriva? Ali je pozneje to popravila? Mar ve, da je kradla Neža? Kaj pa je ona storila potem? Je li dala Anici zadoščenje? Zganila se je nemirno in mrmrala pred se:
“Udarila me je!”
Stopila je k slepemu oknu, ki je služilo za omaro, vzela steklenico in jo položila na usta in pila. In zopet je sedla za mizo,
da bi pregledovala račune. Vendar jih ni pregledovala. Zopet in zopet so se oglasili v njej očitki.

SWISSAIR
Presents the
Tto Gnnual
Pil
aUmaqe
%
cul
To the Most Famous Holy Places in tih'e World with Rev. Father Joseph Godina
Departure on Mf 11 - Return on taps! 31
The group will visit France (PARIS and LOURDES), Holland (AMSTERDAM and HAGUE), Germany (COLOGNE, MUNICH, OBERAMMERGAU, RHEIN VALLEY and FRANKFURT), Austria (VIENNA, MARIA ZELL, SALZBURG, INNSBRUCK and HEILIGENBLUT), Italy (VIŠARJE, BRUNICO) and Switzerland (ZURICH, GENEVA and LUZERN).
ALL THAT IN THREE WONDERFUL W'EEKS!
For reservation and information call 431-4148.

Eremite že sd&| naše domač;® šunke
pri
MODEL 1111 MARIU
610 E. 200 ST.
EUCLID, OHIO 44119 — KE 1-7447
Ima vedno na zalogi: odlične RIŽEVE IN KRVAVE KLOBASE, prekajene in	’'"'"’SENE KLOBASE, raznovrstno
VNE SALAME, domače zelje E MESO.
IARY KONČAR
lastnika
nedeljak in ponedeljkih zaprto.
GRDINO VA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore UlvdL	1953 East 62nd Street
KEmaore 1-6300	HEaderson 1-2088
Grdias trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEumore 1-123S
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealer*
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in. znancem, da je previdena s sv. zakramenti za vedno zaspala naša ljubljena, dobra in nepozabna mama in stara mama

. i ,
tli«



MARY FABIAN
rojena GLAVIČ
V večno domovino je odšla 20. januarja 1967, stara 91 let. Pokopana je bila po obredih v cerkvi sv. Vida na pokopališču Kalvarija.
Selimo se prisrčno zahvaliti članicam društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, podr. št. 25 SŽZ, Oltarnega društva pri Sv. Vidu in pri Sv. Filipu za vse molitve in za ganljivo lepo slovo od svoje pokojne sočlanice.
Hvala čč. duhovščini za verske obrede in molitve, hvala vsem, ki ste prišli pokojnico kropit in ste jo spremili na njeni zadnji poti.
Hvala vsem, ki ste darovali za sv. maše in. poklonili toliko lepega cvetja pokojnici v slovo.
Priporočamo jo v molitev in lep spomin.
Žalujoči:
FRANK FABIAN, sin.
MARY WALKER, hčerka CHARLES WALKER, zet en vnuk in dve vnukinji.
Cleveland, Ohio, 8. marca 1967.
MZillll®
Vse prijatelje in znance obveščam, da sem dobila iz domovine sporočilo, da je 27. februarja : 1967 umrl v Rovtah pri Logatcu na Notranjskem, moj dragi oče.
\
Martin Skvarča
V starosti 72 let. K večnemu počitku so ga položili na domačem pokopališču.
Za njim žalujejo v domovini žena, 2 hčerki in brat, v Ameriki pa poleg podpisane še brat Franc Skvarča v Pittsburghu, Pa.
TONČKA SKVARČA, hči Cleveland, 8. marca 1967.
RAZBURJEN STRELEC — Ameriški vojak v Južnem Vietnamu strelja na rdeče, ki so ga napadli iz zasede.