ŽIVLJENJE
IN SVET
Tedenska priloga „Jutra"
Štev. 4.	V Ljubljani, dne 29. januarja 1927. leto I.
Anton Aškerc in dr. P. Turncr
A|||«re 1« tiotei opevati Pohorje. »Pohorske cvetlice« Aškerčeve poezije, ki niso nikdar pognan.
Kakor je bij pesnik Anton Aškerc oster v pismih, tako je bil zadirčen tudi v občevanju — v besedi. Zato prav za prav nikoli ni tmel dosti prijateljev, vsaj iskrenih ne in tudi sam se ni zlepa navezaval na prijatelje. Kar se tiče pismenega občevanja, je najdalje in najbolj intimno dopisoval z dr, P. Tur* nerjem. Že leta 1896. 6. nov. mu je poslal tako iskreno in laskavo pismo, da se v primeri z Aškerčevo siceršnjo ostrostjo ne moremo dovolj načuditi. Piše mu: »Med Slovenci ga ni človeka, ki bi mi bil bolj naklonjen in bolj v dejanju prijazen, nego si Ti. g. doktor Ti si sploh — oprosti! — velika izjema med našimi rojaki in narodnjaki glede vljudnosti in izobraženosti. Izjema pa si П brez dvoma zato, ker si med vse-mi videl največ sveta In imel priliko občevati z najolikanejšlmi sloji človeške družbe. Ne vem. ie-li med drugimi narodi tudi tako. — reči moram — In sram me je. da vljudnosti in prave omike, odkritosrčnega prijateljstva bag med Slovenci ni ravno veliko.« V tem tonu je pisal dr, Turnerju vse do leta 1912. — Zadnje njegovo pismo je bilo datirano nekaj mesecev pred smrtjo. Ker mu Je vse zaupal, ni čudno, da ie Turnerja Izpraševal tudi za mnenje ori raznih pesniških načrtih in se Je njegovih nasvetov tudi držal, zlasti, ko Je prešel iz svoje razvojne dobe.
To je bilo po letu 1900. ko je začel uvajati v svojo poezijo vedno več miselnosti, tendence in je postal pristransko pobarvan epik in sicer v toliki meri. da je največkrat umetniška stran silno trpela. Nedvomno je to čutil sam in zato je krenil fcs dežele legend — Indije — na domača tla. Hotel je Iz domače tradicije, iz domače zgodovine, pravljic in pripovedk ustvariti nov svojevrsten tip slovenskega pesništva. Po nekod se mu Je to posrečilo, najbolj pa se ta želja odraža v njegovih »Jadranskih biserih«. Ali Aškerc nI bit rojen za te kraje in nič ni čudnega da ni razumel duše jadranskih ribičev. To Je čutil najbrž tudi Tumer. pa občutljivemu Aškercu ni razodel marveč samo namignil svojo sodbo o novem načrtu. O tem posnamemo iz Aškerčevega pisma — odgovora, ki ga je pisal iz Ljubljane
23. jan. 1908. »V predzadnjem pismu si bil nekaj omenil tako mimogrede, kar se mi je zapičilo v glavo. Rekel si. da bi kot nekak pendant »Jadranskim biserom« dal še »Pohorske cvetlice«. Tvoja ideja je čisto po mojem okusu. Morebiti si čitai v že rajni »Sloveniji« it 6. 17. nov, 1907.. kako sem lovil v tržaški okolici svoje jadranske bisere, Prepričal sem se, da je med ljudstvom še veliko snovi, ki se dajo opesniti. Jaz delam samo iz notranjega veselja do epskega upodabljanja motivov. Naša publika pač človeku ne daje poguma do takega dela Saj so celo Primorci, caterlm so Jadr biseri namenjeni, spre-eli svojo knjigo zelo hladno... Ne-caj žalostnega je biti slov. pisatelj!... Vidiš in tudi na Pohorju bi se dalo nabrati kaj. Pa seveda, bi mogel priti k Vam samo poleti. Ti bi mi moral do-magatl in posredovati med ljudstvom, čeprav zopet ne veriamem. da bi moje balade našle kaj odziva med Štajerci. Pa kakor sem rekel, »snovi« me zanimajo in slutim. da mora tudi Pohorje imeti kaj »svoiega«. Načrt najin naj ostane še tajen med nama. Kaj praviš na to?«
Vsekakor Je Aškercu načrt ugajal, ker je pozneje o tej zadevi 5e večkrat pisal. 2e 7. marca 1008 je Alkerc poročal TurnerJu da mu Je Pohorje kolikor toliko znano, ker je kot bogoslovec prišel na priporočilo škofa Stepišnika za inštruktorja v Palo h irrofu Zeba hi. Od tam je delal izlete na Klopni vrh Dalje pravi: »Sedaj seveda ne morem vedeti, koliko »gradiva« naberem in zato tudi ne vem. kdaj ga potem »obdelam«. Qa bode H za celo knjigo ali samo za kratek »cyclus«? Vederemo,«
In ko je bil Istega leta v Atenah, ni pozabil pisati Turnerju dne 8 maja 1008 o Atenah \n tudi glede načrta ne. »Pa nisem Ti nameraval opisovati Aten. nego hotel sem TI povedati da zaradi lepih Aten še nisem opusti! Ideje nagledati tudi na — Tvoje Pohorje. Samo odložiti moram to reč na pozno poletje, aH na Jesen TI sam pa mi Ti čas lahko »pripravljaš oot«.
Ker prldeS s Pnhorcl v doMko skoro vsak dan — v Pramu seveda — lahko poizveduješ, kdo bi vedel kaj pravljic.

Hvaležen bi Ti bil še posebno, če si kako pravljico, ki jo slišiš od kakega starega človeka — mladi ljudje so prazni — zabeležiš kar tako mimogrede!.., Par stavkov, par fraz, — zadošča.« 16. avgusta 1908 pa piše: »Kaj dela Pohorje? Ali si kaj poizvedoval, če bi se kje kaj dobilo gradiva »narodnega blaga«. Ali misliš, da bi se izpla-čal trud. ko bi prišel k Tebi za par dni zaradi »Pohorja«. Zaradi pravljic, če bi jih bilo kaj..,
Dr. Pavel Turner.
Prišel bi k Tebi, ako si se prepričal, da bi bilo kai »žetve«, samo v tem slučaju.,. Da me ne razumeš krivo! Vsaj bi rad prišel tudi radi Tebe samega. pa, če se da združiti utile cum dulci. je še bolje! Za same zabave pa mi ni. mene zanima pozitivno delo. Kadar utegneš, prosim da mi odkrito sporočiš zastran Pohorja in kakšen program bi se sestavil v ta namen. Ako ne kaže letos, bi se stvar preložila na bodoče leto
Zdi se, da v celem Aškerc v Pohorje m dosti zaupal ali pa da ga snovi niso dosti zanimale, verjetnejše je pač, da
ga je ovirala jeza. ker Štajerci niso uva-ževali njegove pesmi Ropože, kot je v enem pismu namignil dr. Turnerju. Da je bil v svoji jezi Aškerc neizprosno dosleden, je znano in se o tem še natančnejše prepričamo kdaj pozneje. Vendar je pa verjetno, da mu je dr. Turner kdaj poslal kake »stavke« in »fraze«, ki je Aškerc prosil zanje, zato je tudi verjetno, da se v njegovi zapuščini nahajajo kakšni osnutki za »Pohorske cvetlice«; kajti namere ni opustil in je celo možno, da je pot na »Pohorje« opustil samo iz svoje komodno-sti. 2. septembra 1908. namreč piše na vabilo Turnerjevo, naj pride v Maribor; »Zakaj nisem bil prišel v Maribor, vzrok je ta, ker sem iz Tvojega predzadnjega pisma razvidel. da se ne razumeva zastran Pohorja. Jaz sem Ti bil v svojem zadnjem pismu stavil eno važnih vprašanj, na katera mi v svojem predzadnjem pismu nisi bil nič odgovoril, nego si me bil samo Ijtibeznjivo povabil na svoj dom To je vse lepo, ali jaz bi bil moral poprej vedeti, kod na.i iščem snovi, po katerih krajih in hišah in pa vprašal sem Te bil. če 8i mi »teren« kaj »pripravil«. Na vse to nisem dobil nobenega odgovora. Torej bi bil moj izlet zelo riskiran. Jaz ne bi tam pri Tebi nič pesnil, nego samo za snovi rhi je. Drugo opravim doma. Tako je stvar Sicer pa sedaj itak ne bi mogel priti, ker sem nekoliko zbolel. Po teh prokletih krčmah sem dobil menda želodčni katar ali kakšnega hudiča že.«
Zaradi takih in mogoče tudi drugačnih ovir torej ni šel k dr. Turnerju in načrt se je vlekel še nadalje. Vse sicer kaže, da se kasneje Turner sam ni več navduševal za »Pohorske cvetlice«, — Korakal je tako že v sedemdeseto leto in nič nI čudnega, če se mn ne b| ljubilo nadlegovati starih kmetskih dedov, — ampak ker je Aškercu vedno in г vsem postregel, se ml zdi možno, da ie kakšne osnutke kljub temu ooslal, dasl se mi vidi, da je hotel Aškerca zvabiti za nekaj časa le k sebi.. Aškerc pa je izbegaval sam obisk in drezal le v Pohorje. Dne ?0. lullia 1909 ie pisal Turnerju: »Zdaj pa Pohorje! Kod naj hodim. kod. po katerih vaseh naj iščem svojih pravljic? Pri katerih ljudeh?
• Na vsak način je Aškerčeva tvorna moč i sihala že davno prej, ali Aškerc ni mogel poslušati klica svoje lastne nemoči.
Pohorje je veliko... Pa slutim, da seje tudi Tebi vsa stvar zdela težavna, ker mi nisi vedel povedati nič konkretnega zastran kakšnega programa... Toraj g. doktor ali imaš že kak program!? Na vsak način pa bi rad skočil še letos kaj k Tebi!* Dne 26 julija 1909 pa že piše: »Prvi teden avgusta bi torej prišel k Tebi in tam bi skovala pro-sram, kje naj se lotim Pohorja!« Dr. Turner mu je namignil na kompromis in na tak kompromis je Aškerc pristal. 4. avg 1909 mu pa piše. da mora voditi po Ljubljani ruske učitelje in učiteljice. Ko bi se bil pa lahko odpeljal se je vlila ploha. Za tem je pa nenadoma odpotoval v Opatijo. 4 sept. 1909 piše sam: »Bil sem šel za deset dni v Opatijo in se Ti odgovarjam šele danes. Ako bo vreme ugodno pridem že v ponedeljek 6. t. m. k Tebi. S katerim vlakom, tega Ti danes še ne vem povedati. Kar se tiče izletov na Pohorje, se že pomeniva. Hribolazec nisem, zato sem — prekomoden. Šel bi kam. samo, da bi vedel, da ne pojdem zaman, t. j. da kai izvem: kako pravliico etc Za kratek čas seveda ne pojdem nikamor Se to naj ti pripomnim, da ne ljubim velikih družb Jaz bi se rad oogovarial o najini zadevi ie z možmi, ki kaj vedo. torej s prof. Koprivnikom in — s kom še? Prosim te torej, da ostane nioj prihod znan samo Tebi — z duhovniki na primer absolutno ne maram priti v do-
tiko. Tudi z drugimi ljudmi ne, ki jih pohorske pravljice ne zanimajo.« Dr. Turner je svoječasno Aškercu namignil, da ima prof. Koprivnik nekaj rokopisov, ki bi zanimali Aškerca pri pesnitvi »Pohorskih cvetlic«.
Kolikor sem mogel dognati. Aškerc tudi to pot ni odpotoval na Pohorje, domnevam pa da zato ne, ker je Turner tisto jesen nekaj obolel in pa ker je 16. do 18. sept. 1909 umrl Turneriev brat v Framu V nadaljnih pismih, kolikor jih je. o »Pohorskih cvetlicah« ni nič več govora.*
Vsekakor bi bilo dobro, če bi se iz Aškerčeve celotne zapuščine dognalo, ali se ne nahajajo kje pesmi iz celega dolgoletnega načrta Mogoče je dr. Turner poslal Aškercu prof. Koprivnika rokopis; izključeno ni.
Iz vse te korespondence pa se vidi, kako ie Aškerc iskal svojih snovi in kako resno je prav za prav smatral svoj poklic. Priobčitev te korespondence ima v prvi vrsti namen osvetliti značaj A. Aškerca. Le tedaj če dobro spoznamo njega samega, nam bo bolj umljivo njegovo celotno pesniško delo.
* Če se prav spominjam, mi je rajnki dr. Turner pripovedoval približno eno leto pred svojo smrtjo, da ga je Aškerc obiskal, da pa ga ni mogel za nič pripraviti do tega, da bi šel ž njim na Pohorje. Op. urednika.
Prof. dr. V. Mali (Krakov):
Sodobna Poljska.
Kakor povsod drugod, zlasti pa v vseh novih državah, sta tudi na Poljskem svetovna vojna in njen končni izid povzročila velikanske izpremembe na vseh poljih jav. nega življenja in temeljito preorientaciio ne samo v politiki, ampak tudi v kulturnem oziru. Seveda se to ni dalo občutiti takoj po prevratu in se tega niti Poliaki sami ni. so takoj takrat zavedali; toda zdaj. ko je minilo že prvih osem let obstoja obnovljene poljske države, postajajo te izpremembe če. dalje oč'vidnejše in izrazitejše. Jasne pa so zlasti za človeka, ki je Poljsko poznal že pred vojno in živi zdaj na njenih tleh.
Popolna preorientacija gospodarskega življenja, posebno industrije, je umevna sa> ma po sebi. Nič manj zanimive pa so iz. premembe, ki jih je dozdaj že preživelo in jih še vedno nadalje preživlja tudi duševno
in celotno kulturno življenje poljskega na» roda Vršijo se po ečini tiho. stopnjema, polagoma: življenje samo jih prinaša s še* boj In kar naenkrat so tu že popolnoma iz* oblikovane Porajajo se vedno novi proble* mi, kakršn h ni nihčt pričakoval, in prva posledica so vedno novi boji za načelna vprašania. boji. ki se ponavljajo, odkar živi človeški rod. in ki utihnejo šele takrat, ko človeštvo izumre: N>ji med privrženci tra» dicije in med novotarji, med starimi in mla* dimi.
Pojavljajo se drug za drugo revizije na» zorov. ki so velj ili do nedavna za nedofak* Ijiva načela. Govoriti o demokratizaciji družbe ie prav zi prav odveč Sicer so prav v tem pogledu razširjena po svetu mnenja, katerim ie Poljska š<. vedno zmes aristokra* cije. temne mase in Vdovskih mešetarjev,
mnenja, ki so prav tako napačna, kakor če bi kdo trdil o-Slovencih, da so sami župniki in cerkveniki. Res pa je. le, da se ta demo« kratizAcija družbe na Poljskem vrši v dru« gačnih .oblikah kakor pri narodih, ki te iz« pr.emembe prav za prav niso. potrebovali, ker so bili v bistv < vedno demokratični in jih ni težila in tvorila dolga, stoletna tra« dicija drugačnega družabnega ustroja. Rav« no ta borba, s tradicijo je ena najznačilnej« ših potez novodobnega poljskega življenja.
Tradicija je sreča in nesreča narodov "z veliko zgodovinsko preteklostjo; sreča, ker vzdržuje kontinuiteto narodovega politične« ga in kulturnega življenja (— tako je na pr. krepila srbski narod tekom turškega su« ženjstva tradicija davne veličine, izražena v narodnem plemstvu! —), a hkratu nesre« Ca, ker povzroča, da se obračajo narodu oči nazaj v preteklost mesto naprej v bodoč« nost. V prid je takšna velika tradicija, le tedaj, i e se narod'j posreči ustvariti pra« vilrio ravnotežje med njo in realnim življe« njem. To pa je mogoče le takrat, če je na« rod svoboden in more neovirano razvijati svojo individualnost. Tega pa Poljaki do nedavnega, časa niso imeli. Devetnajsto sto« letje je pomenjalo za poljski narod celo vrsto katastrof, ki so privedle do tega, da je moral narod napenjati vse sile, da ohra« ni svo'o individualnost, da očuva živo idejo neodvisnosti in si spet zgradi to. kar se je zdelo skoraj nemogoče: lastno državo. Od« tod'poljski nacionalizem, odtod odklanjanje slovanstva. ki je dišalo- po carski Rusiji, odtod končno ona nedotakljivost tradicije, ona zamaknjenost v lastno preteklost, ki je govorila glasno iz- vsega, •-. kar je bilo pol j« skega.
A še nekaj drugega je bilo odločilne važ« nosti za oblikovanji poljske duševnosti tekom pretečenega stoletja. Narod, ki so si bile njegovo ozemlje razdelile medse kar tri velesile in so ga vse tri skušale prevzgo« jfti v ubogljiv državotvoren element (v av« strijski Galiciji je nastopil v tem oziru preokret šele v šestdesetih'letih), ta narod je iskal utehe v svoji književnosti. Ta knji« ževnost pa je dosegla svoj višek v dobi ro« mantike. v »romantični trojici« Mickievvi« czu, Stowackem in Krasinskem, med kate« Ani pomenja prvi — če je takšna trditev dovoljenja, — sploh višek pesništva slovan« skih narodov. Ni torej čuda, da je potom te romantične poezije ideologija romantike in tradicije še močnejše vzbrstela v polj« skem narodu in mu prešla —vsaj po večini — v meso in kri. Seveda je nastopila tudi močna reakcija,- v dobi pozitivizma, ki .se j« k>ril' proti' rcfmantfe:r!iftju, in še močnej« ša V pcfeziK »MlAde -Poljske«; i'Kf je ž ШгО
kritiko odklonila heroiziranje preteklosti n* škodo zahtev lastnepa časa in obenem usme« rila svoje lastno delovanje v pozitivnem smislu ostulatov bodočnosti Toda kljub vsemu temu razmerje napram velikim romantičnim pesnikom bistveno ni izpre* menilo. Njihova dela so še vedno najdrago« cenejši zaklad pesniškega ustvarjanja geni« ja poljskega naroda, čigar literatura je tako zelo prežeta z narodi im duhom in narodno idejo, kakor morda edino še samo italijan« sko slovstvo 19. stoletja tja do Carduccija.
Izid svetovne vomj pa je prinesel polj« sketriu narodu uresničenje njegovih teženj. Kako ;c na to reagiialo slovstvo? Fiziognoe mija poljskih pssnikov se je bila od časa romantike neverjetno izpremenila in glavni mojstri »Mlade Po,;ske«. ki so stali na čelu literarnega' gibanja do zadnjega časa, niso bili prav nič več podobni velikim romanti* kom. Dramatik (in slikar) Wyspianski. ki je umrl že pred 19 leti in je bil sin roko® delca, je izlil žolč žgoče ironije na sodobno počenjanje polj k" inteligence in kazal na* rodu skozi prizmo preteklosti novodobne grehe in veličino zahtev bodočnosti. Kmečs ki sin Kasprowicz je začel svojo pesniško pot z obravnavanjem socialnih problemov, a se jc kmalu razočaran odvrnil od mase, ki mu »je bila nekoč malik«, se povzpel do najvišjih višin poezije in altruizma v svojih »Himnan«'iri se končno vrnil k narodu® •kmetu in k prirod: napisal »Knjigo u bo« gih« in orisal v zadnjem delu »Moj svet« zatišje s'jromnega življenja po dolgih letih. Rev m on t u so bili nrijubši junaki proletar. ci, svoje glavno delo pa je posvetil življenju poljske vasi. A. Žeromski, »vest poljskega naroda«, revolucionar, socialist, je risal v mračnih barvah grehe preteklosti, bedo se« danjosti in nevarnos' bodočnosti. Edino on je šc utegnil pred smrtjo dovršiti delo, ki ce tiče današnjega dne in sega že v bodočnost: roman »Prva pomlad«, in ki zveni kakor svareč glas vpijočega v puščavi. — Toda teh velikih mojstrov ni več. zadnji jo umrl lani Kasprowicz in za enkrat še ni videti niKogar, ki bi mogel zavzeti njihovo mesto.
Literature je seveda dovolj in tam se bi« iejo boji kakor vedno in povsod. Toda ti boji niso tako zanimivi kakor nekaj dru» gega, k ■ je veliko značilnejše Razvnel so je namr " tudi kritič i boj za in proti ro« manfikom. Skupini, kateri stoji na čelu J. St. Miller, ne zadošča demokratizacija lite* rature kjt izraza sodobnega, sedanjega žive ljenja, ki je itak • - po sebi umevna. Ta skupina zahteva več: preocenitve razmerja napram tistim'-'pesniškim delom, ki so se zdela ntclotakljiva. Med ta dela spada y
vrsti Mickiewiczev »Gospod Tadej«, išltih, umetnišk-" vrednot temu delu pač nihče ne odrek«, in jih sploh odrekati ne more. Ker pa je njem opisano in idea« llzirano življenje plemiških slojev izpred sto let. mu ti nasprotniki romantik ov odrekajo idejno vrednost in zahtevajo predvsem nje« govo izgnanje iz šol, češ: novi čas zahteva povsem orugih idealov in mladina naj se ne vigaja a delom, v katerem se zrcali v idea. lizi rani luči družabij red. proti kateremu smo se tako dolgo in težko borili.
Ta boj še ni dobojevan in se mi zdi, da bo končna zmaga vendarle na strani — Mickiewicza. Ne zato, ker so družabne raz* more. ki jih riše pesnik v svojem eposu, idealne in se naj mladina na njih vzoruje, ampak zato. ker je »Gospod Tadej« naj« večje delo poljske poezije. Saj sicer tudi ne bi smeli čitati ne Homerja ne Danteja ne Shakespearja. Kljub vsemu temu pa je ta poj&v izredno simptomatičen kot dokaz no« vega duha, ld veje skozi poljsko duševnoet. Ta novi duh zahteva novih, modernih pod in se zaveda, da v novi državi, v novih raz« merah ni več upravičen kult tradicije, ki je imel svoj globok pomen, ko sta bila ta nova dr.*ava in novi družabni red še odda« Ijena ld°ala Ker p so nove struje vedno intolerantne, je noH duh tudi v tem prime« ru segel predaleč. ko se mošt poleže, bo vino morda dobro.«
Ta iiterarm»kritična epizoda pa nikakor ni osamljena, marveč je v tesni notranji zveri s celo vrsto drugih pojavov, ki glasno pričalo o globokem preokretu, ki se je iz« vršil na Poljskem tekom zadnjega časa. Sa«
mo o enem naj omenim par besed. Krakov, ta »duševna stolica Poljske«, je bil nekoč tudi stolica poljskega I onservatizma, ki je bil v najtesnejših zvezah s jageionsko uni« verzo. In prav zato je bil še zanimivejši In značilnejši nagovor, K ga je imel letos rek« tor, znani kemik Marchlewski, na akadem« sko mladino ob p 'lik-' inauguracije šolske« ga leta. Izrekel je med drugim te besede: ». . . na pragu urlverze moram klicati ne« gostoljubno: veliko preveč vas je, veliko preveč vas išče "stopa v našo šolo. Povod za ta v j/rimeru z dngimi kraji nenormalni pojav je predvsem pomanjkljiva orientaci« ja starejšega pokolenja o potrebah družbe, nezadostna sposobnost v začrtavanju raz« vojne linije našega delovanja, ki je potreb« no. da se utrdi država v najbližji bodoč« nosti . . , Odgo-or more biti samo eden: prekiniti tradicijo napačnih ambicij, nehati verjeti, ta je absolvent univerze v družab« nem ali narodnem ozira več vredna oseba kakor trgovec, rokodelec ali poklicni dela« vec, — prevzeti se skoz in skoz z idejo naj« bolj demokratična ustave, — izobraževati kar najštevilnejše vrste naše mladine v strokovnih šolah. — presejavati г vso brez« obzirnostjo dijaški materija! v gimnazijah in dajati priatop do univerze samo tistim, ki so vsled svojih duševnih kvalifikacij v res« nici za to sposobni.«
Rektor, ki bi bil pripadal »starejšemu po« kotenju«, še pred p' desetletji v Krakovu pač ne bi bil povedal tako demokratičnih besed. Nova Poljska je kljub vsem težko« čam storila na vseh poljih ogromen korak naprej.
Imenovala se je Mira. Bilo Ji je 16 let, ko sem jo spoznal pri neki zabavi v našem domu. Ob sviranju gosli in ob blagodušnih vonjavah sem ogle« doval divno Miro. Lasje so ji valovili nalik zlatemu plašču na prelestni vrat, bel ko labod, a črne oči, svetle liki sma> ragdi, so vzbujale v meni nekaj česar dotlej še nisem poznal. Dekleta, ki so me prej na naših veselicah zanimala, so mi postala tuja, pred očmi pa sem imel edino Miro, ta dražestnl popek. Takoj sem opazil, čeprav mi ni hllo nad 19 let, da ml je Mira bolj naklon iena nego kateremu koli prisotnih mladeničev. Po dolgem rajanju sva odšla na vrt kraj dvorane, kjer se je plesalo. Mesec je s svojim blestečim obročem osvetljeval čarobno Miro v beli tanki halji, j*z pa
sem jo videl prosojno г divnimi oblimi prsmi in г alabastrnimi rameni. Med: tem ko so se gosti zabavali, mi je Mira pripovedovala o svojem stricu, ki je silno bogat in ki lo Je vzel k sebi po smrti njenih roditellev. Ob spominu na starše sta }i dve sija ini solzi nalik bise= ru kanili na molo roko. ki sem io držal na vrtni ograji, in kradoma sem poliu* bil ti solzi čiste deviške nedolžnosti. V tem udari vol noč in gosti so se leli raz> ha lati. lat pa sem se t Miro vrnil v sobano. Po odhodu gostov sem šel no« čivat. Mola izba le bila v prizem!iu. Ta večer nisem mogel soati. Misel na Miro mi ni dala miru Nepoknfen slos pim k oknu. ki deda na vri. da bi vit del mesto, k fer sva vred neka I urami stala z Miro. Mahoma ae mi zazdi, da
v domišljiji vidim senco, ki se priblU iuje ograji vrta Bila je ienska, v kateri sem s strahom spoznal Miro. Svileni plašč je nadomeščala navadna srajca, meni se je celo dozdevalo, da je pri* kazen gola. Skoraj so sinili prvi pra* meni svetlobe, a bela pojava je izginila. Pomislil sem, da se mi blede, ker sem Miro mogel videti tudi v svoji domiš« Ijiji. To me je še bolj prepričalo, da jo jako ljubim. Drugi dan sva se slučajno srečala v gozdiču. Mira je prišla cvetja nabirat, jaz pa knjige brat. Onega dne se še sedaj spominjam. Drži Miro za roko, za divno ročico, sva skupaj tekala po logu, veseleča se bujne prirode, a ko sva trudna sela v travo, sem ji drhte priznal, da jo ljubim. Topel objem in nem poljub je bil njen odgovor, a zadnji žarki škrlatnega solnca so bili priče najine čiste ljubavi. Na razstan= ku me je Mira zaprosila, naj jih obU ščem po večerji, ali to vabilo sem moral odbiti, ker sem bil že povabljen k enemu svojih najboljših prijateljev. Ah! da sem tokrat poslušal glas srca ter odšel k MM...
Ker je bilo že kasno, sem se napotil k prijatelju, kjer sem našel zbrane vse tovariše. Medtem ko se je moj prijatelj med večerjo šalil z ostalimi drugovi in so šle šale od ust do ust, sem tiho ves blažen razmišljal o svoji prvi ljubezni. V sladkem sanjarstvu mi le hitro po> tekal čas, a niti zavedal se nisem, da je pravkar odbila polnoč. Iznenada sem se zdrznil tn se ozrl po tovariših, ki so umolknili, gledaje s strmečimi očmi po« dobo bele lene, ki je stala na robu okna. Luna je sijala na zlate lase bele prikazni tn na nje božanski obraz. tb gar oči so bile zaprte z dolgimi trepal* nicami, in na dtvne prsi... Med tem časom je vladala zamolkla tišina, jaz pa sem jo prerušll z glasnim krikom «Mira!» in se približal oknu. Bela prh kazen se je stresla, otvorila zadnjič svoje čarobne oči, razširila proti meni svoje roke in se strmoglavila v globino. Bila je snohodka... Odtlej pa vedno posečam mali grob med cipresami, kjer
počiva moja mala mesečnlca. (M) •
Svitanje človeštva.
»K>ub moških« pri InJiiancih. Prvi za* četki zakona.
Človek ie bil že izpočetka svoje poti »družabna zver«, t. j. bitje, ki živi socialno. Ta trditev je tako verjetna, kakor more sploh biti verjeten odgovor na katerokoli vprašanje iz pra zgodovine.
Bedro nekega bitja, ki so ga našli na otoku Javi, slovitega pithecanthropa. ki stoji med opico in človekom, kaže
v edinem Izvodu, ki se nam ie ohranil. nekako brazgotino. Le-ta priča, da ie bila žival težko ranlena na bedru, lii pa .ie rana počasi zacelila Možnost, tla se ie mogla zaceliti nevarna rana. ki je sigurno delt časa ogrožala življenje. ti vsiljuje misel: Ta nanol opica napo! človek ie Imela tovarile ki so jo ves čas njene bolezni negovali.
W. Bdlsche:
Ljudje ledene dobe, v kolikor jih poznamo po njih ostankih, ne stopajo pred nas kot osameli Adami, morda sa-
'Avstralska otočanka.
mo še z Evo — temveč kot truma, kot lovska družba, kot majhna naselbina. Najpoglavitejše reči, ki dvigajo človeka nad žival, imajo vseskoz socialen značaj: govor, ki je izmed vseh iznajdb na svetu socialno najvažnejši, orodje in drugo. Tudi. najbolj divji narodi imajo nekatere socialne oblike. Družabnost pronika vse višine in globine človeškega dejanja in nehania.
Tudi prazgodovina zakona utegne imeti že v svojih prvotnih začetkih socialen značai. Zakon se je iel oblikovati poleg bračne zveze in izven nie, v križanju, v vseh raznoterih oblikah, ki so privedle naposled k današnji legalni zakonski zvezi.
Tam, kjer se končajo meje enožen-stva, se začenja zakon z mnogožen-stvom. Le-ta je še dandanes razširjen v Afriki in v obsežnih azijskih pokrajinah, ne najdemo pa ga pri narodih, ki stoje na vrhovih omike. Zdi se, da je mnogoženstvo nekak srednji pojav. Prav v mnogoženstvu se križa socialnost z zakonom in sicer v taki meri, da mora načelo zakonskega živ-
ljenja stopiti nekoliko v ozadie. Zbog tega je žena izgubila dokaj svoje veljave. Nemara je to bilo vzrok, da se je ljudstvo na svoii višji razvojni stopnji
vrnilo k enoženstvu.
★
Ce si zamislimo socialni red. ki vlada dandanes, opazimo na prvi pogled, da je zakon (brak) eden izmed njegovih osnovnih členov. Tudi država smatra zakon za trdno, neizogibno napravo. Ali če pogledamo, kako žive črede zverin izven zakona, kako so samci in samice — izvzemši v času. ko se parijo — ločeni drug od drugega, se obrača naš pogled od ljudi k onim socialnim razmeram, ki so v nasprotju z zakonom (brakom).
Zašel sem v neko provincialtio mestece, da bi obiskal znano rodbino. Njih zakon ie bil dolga leta vzoren. To pot nisem našel nikogar doma. Gospa ie šla na kavo, h. gospej sodnikovi. Gospod sedi s svojimi tovariši »Pri zlatem sodčku«. Sin študira v glavnem mestu. Hčerka ie na Švicarskem v dekliškem zavodu. V tem vsakdanjem primeru imaš štiri majhne socialne poizkuse življenja izven zakona, seveda z izrecno vzdržnostjo članov istega spola. Pa boš deial, da v pradobi mamutov ni bilo popoldanske kave, »če-trtinkarjev« in dekliških penzijonštov. Toda preidimo iadrno v neko provincijalno gnezdo v srednji Braziliji, kjer bivajo ob rečnih breeovih Indiianci Ba-kairi. Le-ti so'na isti stopnji kotiso bili ljudje ledene dobe; hodijo popolnoma nagi. z najneznatnejšim znakom spolne pozornosti.
Pri teh Indijancih najdeš dve zakonski napravi, ki obstojita druga poleg druge.
Na eni strani zakom rodbina, dom, kjer bivajo mož. žena in nedorasli otroci. Na drugi strani nekaka izvenzakonska, dejal bj klubska zveza moških. Ta klub ima svojo posebno hišo, ki se imeriuje i š a moških«. Ženam je vstop zabranjen. Možie žive v tej hiši, prosto po svoji volji, kakor da od trenutka ko so prestopili njen prag. ne bi bilo zanje drugega spola. Tu se pleše in poje tu svira godba.. tu divja karneval s svoiimi pestrimi maskami. V tej hiši se vrše posvetovanja in brusi orožje; tu se< pripoveduje o prednikih, da se ohranijo izročila. Mladi, od-
rasli, a neoženjeni moški žive izkliučno v t.ei hiši. Kdor ima doma žerto in de-co, prihaja zgolj na obiske, vendar pa tudi zakonec smatra -"Hišo moških« za svoj- drugi dorn.
Lahko bomo razumeli, kako se je prav pri tem plemenu tolikanj razvila moška tovarišija. V prvi vrsti nadomešča tak "klub onim mladeničem, ki še iščejo žene. zakonski dom. Toda. to .ie zgolj ena korenina. Druga je v delitvi dela. Zena sedi doma, skrbi za deco, obdeluje polje, izdeluje posodo in kuha. Možje-pa gredo skupaj na lov. Dolgo se potepajo po gozdovih, vedno
11
Polinezijski črnec.
sami, brez žerid: Tako se je razvila ix>-sebna, čisto' moška drUžnost. Prirejajo se lovske slavnosti. Le-te se počasi iz-, premene v stalno napravo: »Hiša moških« je do neke mere trajna improvizirana hiša lovske družbe.
Žena ni spadala v to hišo. Zakon je moral ostati čist; v hiši pa je bilo mnogo mladeničev, ki so hlepeli po ženskah. Zakonski mož je spoznal, da ne bi bilo prav, če bi vzel v »klub« svojo ženo. zakaj na sestankih se zmerom pijančuje in raja. V moški hiši ostanejo čez noč tudi gostje iz drugih plemen, s katerimi so se domačini seznanili na lovu; tu prenoče tuji potniki, skratka: iHiša moških« je velik hotel, ki mu
ne moreš zaupati ženinega dobrega imena.
Nekoliko svobodnejši je odnos med moško hišo in neomoženimi dekleti tega rodu. Tu so dovoljene izjeme, da ima izbira prosto pot. »Hiša moških« ne sme ovirati novih rodbinskih zvez, ne sme preveč ločiti moškega spola od ženskega v času, ko se morajo take zveze navezavati. V onih moških hišah, kamor smejo dekleta traino zahajati k fantom, se razvije iz proste izbire v zakonsko svrho nekaka začetna stopnja prostitucije. Taka dekleta se navadno ne poroče,, marveč ostanejo klubske priležnice. Za njih otroke skrbi pleme samo, če . jih kateri moški prostovoljno ne prizna.
Ne glede na te zapletljaje pa ostane pribito, da obstoji trdna zveza moških, ki sicer ni. naperjena zoper zakon, ki pa živi poleg njega, zveza moških, ki vsaj teoretično ne vzamejo v svoj krog žensk.
Taki klubi ne obstoje samo med Ba-kairijci. Senon je odkril podobne običaje tudi na Novi Guineji.
Težje pa se dožene obstoi posebne ženske hiše ali ženskega kluba med prirodnimi narodi, ker je tu žena preveč navezana na dom in rodbino. Sledove take naprave najdemo ondi, kjer se še drži mnogoženstvo: haremi so bili neka vrsta ženskih hiš. Tu se ie zgodilo to, kar vidimo pri lamah in drugih prežvekovalcih: ženski klub je vzel pod streho moškega, kj je postal počasi pravi pravcati zakonski paša in je slednjič ves ženski dom prevzel v svojo last. Pri nekaterih divjih plemenih se da dokazati obstoi dekliških klubov.
Obstoj takih izvenzakonskih socialnih združb pa je rodil tudi pri človeku
enake posledice kakor pri živalih. ★
V prvi vrsti nevarnost krvoskrun-
stva.
Poglejmo v pračlovekovo šniljo. Tako široka je, da lahko biva v nji več ljudi. Daleč, daleč smo še od ljubezni do bližnjega. V špilji so odločevali zgolj praktični oziri, ki so bili hkrati tudi socialni. V sleherni špilji se je zbirala skupina ljudi in vsaka špilja je dala en rod.
Tu se pa že oglaša stareiše načelo: načelo odpora, sovraštva. Rod ie na-
sproti rodu kakor pajek napram pajku, krt nasproti krtu. S to razliko, da odločuje višje stališče. Rodovi so postali v višjem smislu posamezniki (indivi-duji) in oČitujeio vso trmo posameznika: jaz sem jaz. če Pa hočeš ti biti jaz, te DOŽrem. To opažamo na vseh nižjih razvojnih stopnjah. Stara igračka prirode: pribojnost in odbojnost. Giani rodu drže skupai kakor celiče v posameznem bitju — toda rod kaže rodu vso ost sovraštva.
Ce bi se rod sam oplojeval, bi moral Izginiti. Izrodil bi se. Zato ie mora! rod popustiti v svoii trmi na korist ljubezni.
Pojdimo od privida špilje na zelene prerije severne Amerike, k Irokezom.
Pri' teh Indijancih imaš. ali bolje: si ime! krasno ohranjeni primer naroda, ki ie razcepljen v množico oosatnežnih rodov.
Ti rodovi so narodi v narodu. Vsak narod si voli lastnega poglavarja, pokoplje ria lastni zemlji svoje mrtve, podeduje po njih in .ie vezan s krvnim maščevanjem. Vsak ima svoj grb. imenovan »totem«. Za grb je vedno kaka zver. Slika te zverine ie obešena vsepovsod: po nji se pripadniki rodu spoznavajo med sabo in z drugimi rodovi.
AH V zakonskih odnosih vlada stroga postava. Vsak rod se deli po zakonskih parih. Nikdar se fant ali dekle ne pflženlta v lastni rod. Nikdar ne gre fant iz rodu »bivolov« po nevesto k fodti »bivolov«. Taka je njih pradavna »motalka«. Zakoni se lahko sklenejo samo med pripadniki različnih rodov.
Na prvi pogled vidiš, da ie naperjena ta sveta moralka zoper krvoskrtin-stvo. ki ugonablja rodove in plemena.
Toda v tem indijanskem zakonu so stvari nekoliko boli zapredene.
Zakaj, ostane nam vprašanje: kam. pod kateri »totem«, bo spadala nova zakonska dvojica s svojimi otroci.
Mož Medved se oženi z dekletom iz »totema« Bivola. AH pripada sedaj z otroci »totemu« Bivola, torei rodu svoje Žene — aH pa vstopi dekle z možitvijo v krog »totema« Medveda? ^Totemi« morajo ostati taki. kakršni so: ne smejo se spoiitl.
Našemu naravnemu čutu bi se zdelo, da bi mlada Žena postala s potomstvom vred član »totema« Medveda. Gospodična Piskernikova se imenuie pri nas
Zalažnik, ko še poroči ž Zalažnikofr. Iti VSak otrok bo nosil očetovo ime. irokezu pa se ždi ta odfioš nekoliko drugače«. Medved se oženi s pripadnico Bivola. Medved ostane slejkoprej Medved, a tudi žena ostane še naprej Bivol. Otroci linije Medved-Bivol ne postanejo Medved kakor je oče, temveč Bivol, kakor je mati.
To priča, da pripadajo materinemu »totemu« in uživajo njegove pravice. V rodu imajo mimo očeta še nekakega
skrbnika, navadno materinega brata. ★
Rod Irokezov se ponavlja v evropski zgodovini pod g e n s Rimljanov tako dosledno, da je moderen zgodovinar indijanskih nravov mirno uporabil latinsko besedo gens. Vzporedne stopnje se nahajajo tudi v stari Grčiji in Germaniii.
Na afriškem Zlatem obrežju pripada otrok že od rojstva onemu stanu, ki spada vanj mati: če je mati prosta, je prost — če je sužnja, je po rojstvu suženj. Razred in imena se dele pri avstralskih zamorcih, pri prebivalcih otokov Fidži, v Maori v Novi Zelandiji po materi, ne do očetu. Pri Dajakih na Borneju. kakor tudi pri Indijancih Bororo v srednji Braziliji vstopi mladi soprog naravnost v družino Svoje žene. Visoko na severu vidimo isti pojav kakor na ekvatorju: tudi pri Itelmenih na Kamčatki pripada mož z otroci vred ženinemu rodu.
Tudi grški Herodot ve povedati o starih narodih, ki so imenovali otroke vedno samo po materi in jih cenili po njenem družabnem položaju — meni pa, da je to že premagana barbarska oblika. Ali ta oblika se je držala še dolgo Časa na Češkem in se ie stoprav v poznejši dobi ižpremenila v očetovo korist.
Zrno kali . . .
Polje,
V jeseni je bilo posejano seme v rodovitno prst. Bila je skrbno izorana in zrahliana. da je lahko sprejela zrna vase iti jim dala vzkliti. Ko bo gorkota premagala mraz in bodo do vsej prirodi zaplali oživljajoči sokovi, bodo smela pognati kvišku, da vrneio poljedelcu njegov trud in nasitijo hvaležne in nehvaležne Hudi.
Zanimivo je delo prirode. V velikem in v malem Njene čudežne sile delujejo prav tako v drobnem pšeničnem zrnu kakor v ogromnih Vsemlrških svetovih. Sigurno je kaleče zrno Še zanimivejši prirodni izdelek, nego maša razžarjene materije, ki se imenuje soln-ce. Zakaj v zrnu ie Življehska sila, ki sama iz sebe razvije kal, požene bilko In ustvari klas s številnimi novimi zrni V zrnu je tisti življenski čudež, ki polje v nas vseh...
Sedaj, ko zimske setve čakajo na naših poljih pomladi In nje gorkote, poglejmo nekoliko v delavnico prirode. Ustavimo se pri zrnu.
Kakšno je zrno na znotraj?
Na sliki vidimo šematično narisano in povečano zrno v prerezu.
Zrno, ki je čvrsto zraslo s kožico, obstoji v glavnem iz treh delov:
Prvi je kožica ali luskina, drugi je močnatn telo, In tretjega imenujemo kalček ali klica.
Predstavimo si vse to v velikem obsegu. Luskina je nekak oklop, topla obleka, ki varuje zrno pred poškodbami. Močnati del zrna je to. kar Je v jajcu beljak: zaloga hrane, ki je pripravljena mladi rastlinici za dobo ka-
ljenja. Hrane mora biti dobršna zaloga, da se rastlinici zasigura Življenje, radi tega je ta del zrna najbolj Zajeten.
Kje je prav za prav bitje, ki ttiu služita oklop In skladišče hrane?
To je kalček, mlada rastlinica, Otrok, ki spi v materinem telesu.
Kalček je kaj preprosto bitje. Ima pa življenje v sebi, kakor ga imajo vsa bitla od majčkene, le pod velikim pove-Čalom vidne amebe, ki živi v vodi, pa tja do človeka, kralja Vsega zemeljskega stvarstva. In še več: kalček ima tudi organ, takozvani ščitek. Čigar sesalne celice dovajajo kalčku med kaljeniem hrano. V malem zrnu se tedaj odigrava enak Življenski proces kot v Živalskem telesu. Hrano Črpa ščitek iz »domačega skladišča«, t. j< iz močnatega zrnovega dela.
Na nasprotni strani zrna vidimo »bradico«. t j. večje število skozi lusko rastočih cevk, ki močnati del zrna vežejo z zunanjo okolico. Ta bradavica je značilen znak pšeničnega zrna,
Kalček vsebuje veliko dušičnih in tolščobnih snovi, v močnatem delu zrna pa vidimo celico s škrobom: povrh tega so tu fosforne, kalijeve in magnezijeve kemične spojine. Če bi hoteli kemijo, znanost ki ie Vše to dognala in proučila, ki pretehta in Iztakne najtanjši drobec in ga razčleni v njegove pr-vinske sestavine — Če bi torej hoteli kemijo še kaj vprašati, bi izvedeli, da sta dušičnati snovi rastlinski albumin in lepljivi protein. To pa so elehienti rastlinskega živlienia.
Zdravo zrno začne kaliti takoj, ko ima potrebno vlago, gorkoto ih zrak.
Kako kali.
Površina zrna ima to lastnost, da počasi pa krepko upija vlago, kakor hitro pride ž njo V dotiko. Pri namakanju. ki ga pozna sleherni poljedelec, lahko upije do 80% lastne teže; navadno se nasreblja toliko vlage, koli* kor je je moralo oddati pri zorenju. Cim manjše je zrno in čim večia je toplota, tem hitreje poteka upijanje.
Za kaljenje je potrebna pri raznih' Žitih razna toplota. Tako kali pšehica že pri 2—4« C, pa tudi Še pri 30—3ŽPC. vendar pa ji najbolj ugaja toplota 25'C. Ta toplota je najprimernejša tudi pfi
ostalih' vrstah žita, le ječmen se najbolj zadovolji z 20°C.
Bolj ko se temperatura oddaljuje od. najnižjih ali najvišjih meja, bolj počasno je kaljenje, zato sta za žito pač najugodnejši jesen in spomlad. V poletju se ogrejejo tla celo do 60°C in več. Žitno zrno je k sreči dokaj utrjeno: prenese zelo velike toplotne razlike (oh —24 do +70°C), medtem ko mu je v vroči vodi že čez 55° preveč.
Tretji činitelj pri kaljenju je zrak. V zvezi s tem je pri raznem semenju tudi različna globina, do katere sme posejano zrno priti v zemljo. V peščenih tleh iznaša . globina S—10 cm, v humoznih 7—8 cm, v apnenoilovna-tih do 5 cm, v težki ilovici pa le 2 cm.
Zrno diha.
Ko so dani vsi trije pogoji, vzame dihajoče zrno zrak vase, pri čemer takozvani ogljikovi vodani (škrob), izgorevajo. Tako nastaja toplota in ogljikov dvokis, ki odhaja z vodo vred iz zrna.
Spomnimo se, da ie to v bistvu oni isti proces, ki se vrši v nas, ki mu moramo mi zahvaliti, da gledamo šolnce in lepi božji svet. Nehote nam stopi v spomin globoka Gregorčičeva pesem »človeka nikar«, ki se začenja: »V delavnico sem Tvojo zrl...« V tej delavnici nastopajo po istih zakonih ljubezni in hranljivosti, po kemičnih, po bioloških in fizioloških procesih rastlina, žival, človek. Dobro je dejal sv. Frančišek Asiški, ko je imenoval tudi rastlino našo sestro. Vsa priroda je odraz ogromnega hotenja; živeti, razvijati se, množiti se...
Toda spremijajroo kaljenje še naprej:
Del rezervnih snovi močnate zaloge prehaja radi procesa dihanja (izgorevanja) v topljive sladkornate spojine in nudi razvijajočemu se kalčku snov za rast, t. j. hrano. V kolikor se izrablja pri dihanju tolšča, se izpremeni najprej v škrob. Beljakovine se pretvorijo deloma v topljive, deloma pa rabijo kot ferment (kvas) pri prevajanju škroba V sladkor.
Življenje zmaguje.
■ Kalček naposled predre luskino, 'fo je v malem tisto, kar je v večjem stopnja, ko predre ptič jajčno lupino ali v velikem: ko ugleda drobno človeško bitje luč sveta. Začne se razvijati nova rastlina. Koreninica gre nadalje in se razrašča v zemljo, stebelce pa hiti k zemeljskemu površju, kjer kmalu razvije liste in drugo.
Iz zrna je postaja bilka, ki bo pogna-la^cvet in rodila sad.
Skozi vso prirodo gre neprestano krogotok življenja:' vse stremi iz semena' k semenu. V tej uči sploh ni smrti, zakaj odpadla je samo minljiva oblika, življenska sila pa je šla.,.v nova bitja. .Dozorelo zrno kali in daje; nova zrna. Človek-se z vsem ostalim živim stvarstvom neprestano ponavlja v potomcih'..;	,
Žitaa njiva, kjer kale zrna in Človeška notranjost,-kjer silijo k luči in življenju zarodki novih bitij —:sta le dva različna izraza enega samega neskončnega življenja.

Če te zanima vreme
Zelo preprost in cenen vremenski prerok, ki kaže boljše od tlakomera, je priprava, ki si jo lahko narediš sam na sledeči način:
Na majhno desko, ki bodi približno 20 cm dolga, 5 cm široka in 1 cm debela, pričvrsti zgoraj močno medeno, 15 cm dolgo žico. Pri deski jo zavij in v tem ogibu obesi drugo tanjšo medeno žico. Na konec močnejše žice se priveže dolg ženski las (na deželi ga ne bo težko dobiti, v mestu je že bolj redkost), ki je z drugim koncem pričvrščen v očesce tanjše žice. Las pa moraš prej dobro skuhati, da se ga ne bo več držala maščoba, pot in nesnaga. Nato ga namočiš za dva dni v žvepleni eter, da izgubi vlažnost. S poprečno žico, ki naj jo spodaj obtežuje maj-
hen zamašek, ostane las zmerom napet. - Če je zrak siuh, se las skrči in se bingelj pomak-ne' na levo; če pa je vlažen, se las nategne in bingelj gre na desno. Da pa se ta razlika v legi težila bolj opazi, naj se deeka prevle-če s trakom iz medene pločevine, ki se ne nji označijo vremenske stopnje, morda samo z znamenji: lepo, zelo lepo, deževno, vetrovno, nevihte itd. Z dvema žebljema (zgoraj in spodaj) se pritrdi priprava vodoravno na steno ali na zid. Ta priprava ti bo kazala vremenske izpremembe natančneje kakor katerikoli drug aparat, (izvzemši, seveda, znanstvene).
Ker ne zahteva ne posebne učenosti in ne posebne >umetnostk, si jo lahko naredi sleherni človek.
Oni, ki |ih ne pozabimo.
Operni tenor Franjo Bučar.
Morda kdo napiše zgodovino slovenske opere. Med zelo redkimi slovenskimi opernimi pevci umetniki bo moral opisati tudi sposobnosti nedavno umrlega Fr. Bučarja. V si smo moža poznali, a menda nihče ne ve ničesar povedati o Bučarjevem umetniškem delovanju. Nekrolog v »Jutru« š.ev 273 z dne 26. novembra m. 1. sem napisal v hit-rici po podatkih pokojnikove ge. vdove, ki pa slučajno ni imela doma kritik o sopro-govih nastopih na čeških in nemških opernih odrih.
Zalo naj zdaj svoj nekrolog popolnim! Zaradi bodočega zgodovinarja in pa da povem sodobnikom, da je bil rajni Bučar nekdaj umetnik največjega ugleda, tenorist najboljše vrste in hkratu izvrsten Igralec.
Po absolviranju dunajskega konservato-rija se je Bučar učil petja še v Pragi pri mojstru Levu. Nato je gostoval na odru Narodnega divadla kot Tamino v Mozartovi »Čarobni piščalki« »Ceska Talie« .t pisala: »Zmagal je na celi črti. Njegov glas ni velik, a dobro izvežban in ima primeren obseg, čisto intonacijo, lep izgovor. Pred našanje mu je iako preduševljeno in vroče. Tudi igra nadebudnega debitanta je delala lep dojetn. ker je vzvišena nad treme polnimi poizkusi prvih nastopov...« »Zlata Praha«- »Popoln novinec je g. Bučar, učenec mojstra Leva. Ta dijak se mu je
povsem obnesel. Bučar poje okusno, glas rnu ni velik, a zveni mehko, jako prije mo. Prav ugodna je pevcu očividna glasbena izobraženost, čistota intonacije in fini čut za pravilni ritem in v igralskem oziru prirojena eleganca vseh kretenj .« Istotako so pisali »Narodni Listy« in drugi praški dnevniki, naglašajoč »vznešeno igro, krasni, zvonki glas in inteligentno predna-Sanje.«
To je bil prvi Bučarjev nastop v tujini.
V	Požunu je pisal nemški dnevnik o Bučarjevem »Manriku« (Trovator): »Ima blagozvočen, močan tenor, njegov glas je moški, v srednji legi ima nekoliko bari-tonalen timber. Ne bo presenečal z visokim C, a obradoval bo duše in srca z lepim petjem.«
V	Leipzigu je pel vse leto 1805. Nastopal je v »Jolanti« (Oajkovskij), »Mignonia,
Carmeni«, »Trovatorju«, »Fideliu«, *G!u-načih«, »Cavalleriji«, »Plesu v maskah«, ■Lohengrinu« in »Večnemu mornarju«. Vedno s sijajnimi uspehi I »Leipziger Tage. hiatt«:, »Neueste Nachrichten«:, »Leipziger Zeitung«, »General Aanzeiger« i. dr. iz leta 1895. so prinašali brez izjeme silno laskave kritike o petju in igri našega rojaka. Vsi podpisani ali šifrirani stalni kritiki nanašajo »zvonkosf, presenetljivo lepoto in polnost« Bučarjevega glasu, muzikalno rioblesnost, veleokusno igro, velik tempe, rament in toplo čustvo...« V lirskih partijah naravnost očarja; primerjajo ga Schroderju ter povdarjajo, da ustreza tudi unaSkim partijam izvrstno:
Leta 1896. je postal dvomi tenorist gJe-'ališča v Darmstadtu, kjer je žel nove ve-!ike tTiumfe. Kritike »Hess. Volksblatter«, Tagl. Anzeiger«, »Darm. Zeitung«. »Darm. Tageblatt« so prinašale vedno enaka topla priznanja. BučaT je naglo napredoval in se v počitnicah popolnjeval v Milanu. Pel ie razen že navedenih partij še prve. tenorske vloge v operah »Romeo in Julija«, -Židovka«, »Aida«, »Cvrček za pečjo«, >Faust«, »Lakrne«. »Zidar in klepar« (Au-ber), Puščavnikov zvonček«, »Postiljon iz Lonjtrmeau«. »Marta«, »Favoritka« itd. Z velikim, popolnim uspehom je gostoval v Frankfurtu in Kolnu. V Darmstadtu je ostal velepriljubljen pevec celih pet let. Ob slovesni predstavi je pel Rikarda v »Plesu v maskah«. Darmst. dnevnik Je Pisal izredno pohvalno, češ da je Bučar tenor »tolike
sile, obsega in zlasti v višinah tolikega sijaja, da je naravnost redek pojav.®
Nato je bil pozvan Bučar na dunajsko dvorno opero. Bilo je to junija 1900. Pel je Radamesa. »Publizist. Blatter« so pisale da ima »prijeten lirski tenor, ki ga izrablja inteligentno in okusno, da spominja nit italijanske pevce in da je zadovoljeval docela. »Ostdeutsche Rundschau« je pisala »Njegov tenor je svež, prijeten in zelo izrazit; igra prav dobro, tako, da je bogato priznanje — celo na odprti sceni — popolnoma zaslužil. Njegov angažman je te-rel zelo priporočljiv.« Ker pa Bučar ni dobil dovolj partij, je Dunaj po preteku ieta ostavil in pel v Weimarju, Leipzigu, Ber-
linu in zopet v Darmstadtu do leta 1910. —
v edno z velikimi umetniškimi uspehi.
Nato je bil odličen režiser v Essenu, Kol-niaru in končno v Gdanskem. Vse kritike o mu priznavale okus in spretnost...
Po odhodu višjega režiserja Vladimirja Vlareka iz Ljubljane ie Gledališki konsorcij angažiral Bučarja za opernega režiserja leta 1919
V spomin pokojnika, k! smo ga premalo [joznalj ia premalo spoštovali, naj bo natisnjeno to popolnilo površnih nekrologov! Zgodovinarjem pa so obširne originalne kritike na razpolago pri pokojnikovi vdovi na Rimski cesti št. 20/1.
Fr. a
Brartislav G j. NušiC:
Prizren.
Нека ce Стамбул аоноси својим величастним загрљајем са Босфором; нека ce Једрене поноси многоброј-ношћу мннарета, Солун живошћу своје обале и суседством са Олнмпом, Скопље својом јуначком прошлошћу, Охрид својим лепим и пространим рибњаком, а. Скадар шаренилом свога пазара и чаршије, — Призре-fiy he ипак остатг, чи* н ће ce изнад свих попети и изнети.
Ako признате, да Турчин зна Јжнвати, онда га. бар питајте шта једпо место или град чини лепим Он he вам одговорити: «Ј1еп тефе-рич, и добра вода. И ако je тако, онда je Призрен град мед градовнма и sapom мед варошима, јер управо та два услова и чиие Призрен: леп теферич и добра вода
Оа свога прозора, са свакога чар-дака у Призрену, окрени ce лево нли десно, гледај пред собом или sa. < обом, na ћеш уздахнути, и зади-вити ce лепоти што тв je око догле-
да, лепоти какву ћеш ретко где на-ћи. Ретко, заиста, јер ту лепоту не чине само високе планине, плодна поља, питоме долвне окићеви луго-ви, бистре реке и веселе речице, већ je чине оне разноликости и против-ности природе, које ce тако близу једна крај друг^ рел'-ају, te н чине, да једна слика другу све више исти-he,
Призрен ce прислонио уза сам ITTap. Ha левој обалп Дричл пздиже
ce Коритник, a 1амо далеко на се-веру a северозаходу узносе ce де-чанскЈ планине, из којих извира Бистрица. Измедју тих плааина пружвла ce пространа, пнтома, плодна и дивна подримска жува, наквашена рекама и речицама, a избраздана радом вреднога Подрим-ца.
У ту ce долвву слива Бели Дрим. Дрим збира у себе безброј река и речица, од којих призренска Би-
сгрица слази са Шара, те ce проби-ја кроз кланац више Призрена, да on epe подножје оне купе, на којој леже развалине Душановог града, да подрије темеље остатцима цркве Светога Архавгела, под којима мож-да почива и тело највећег владаоца, те да с хуком удје у Призрев, и по-дели га na двоје, a затим да ce слег-не У раввиву, те са Дримовом во-дом подје Оињем Мору.
Но, поред ових река, хиљаду још извора, под сваком стеном, крај сваког камена, извире око Призре-ва в вад Призреном, в слива ce да квасв подримску раввицу. Само под градом ввше Мароша взввра око четрдесет изЕора. A и у самом Призреву теку мвогобројве в бујве Јчесме, тв ce разлввају кроз врвзрен-"ске улвце в вридружују оввм во-дама.
Али и ако ове бистре и хладвв воде чвве једав део лепоте дарскога града, ове су и његова зла страва. Над Првзревом, због њвх, лежв од октобра na до марта, све док сувце добро ве граве, силна магла в вла-ra. Ta магла в влага с њом долазе отуда што je Бистрвда ва четврт сата взвад Призрева подељева, na љен другв део, осим главвога тока, и улазећи у Призрев, делв ce jom на безброј ситних поточвћа који пролазе кроз турске куће, a те по-токе увећавају jom многобројне чесме призренске.
Branislav Gj. Nušić je eden najznamenU tejiih živečih srbskih pisateljev. Rodil so jc 1. 1864. v Beogradu in je sedaj upravnik Narodnega gledališča v Sarajevu. Nušič je jako piodovit pisatelj, znan komediograf (njegove komedije se igrajo tudi na sloveli« skih odrih) in duhovit humorist.
Slovarček: zagrljaj — objem; mino« reti — zvoniki mohamedanskih cerkva; ša« renilo — pisanost, pestrost; pazar — sejmi« šče; čaršija — trg ulica s trgovinami; tete« flč — prilika za izlete; čardak — nadstrop« na hiša; pitom — krotek; huk —- bučanjej česma — vrelec.
Valentin Katajev:
Srečni obročki.
Mesečnik »Krasna/a Nov}«. Moskva, decembra 1926.
ma
Način nedeljskega izprehoda je kra* sen pripomoček, ki se Ž njim popolno* ožene človekovo bistvo.
nico piva. To je takoj ugotovilo nje*
iko
PaSka KokuSkin je pričel svoj nedelj* ski izprehod ob Čistih ribnikih okrog 6.
"v proda« za ljud« popil stekle«
t'ovo pravilno živliens zmernost.
modrost in
»i tzprenoa on ui3ttn гшткш < ure mčer. Najprej |e krenil v jftlno Mosljudtrea (drž trust : iko trgovino v Moskvi) in popi!
Potem si je kupil pri branjevkl dve merici pečenih solnčnic in je Sel počasi po glavnem drevoredu. Spotoma se mu je obesila ciganka.
— Fantič lepi, mladi, daj ti bom po
roki brala usodo; vso resnico ti bom povedala: po kom hrepeniš, ti bom re* kla, in kaj imaš na srcu, ti bom rekla, vse ti bom rekla, nič ne bom skrila in za celo zabavo boš podaril stari ciganki samo 10 kopejk. Če pustiš brati usodo — bo dobro zate, če ne boš pustil — žal ti bo.
Paška je premislil in rekel:
—	Prorokovanje usode, teta, je beda* rija in vraža; sicer pa le vzemi desetico pa prorokuj — saj bo itak vse zlagano.
Ciganka je skrila desetico v pestro krilo in pokazala črne zobe:
—	Boš srečal, mladenič, prijetno ose* bo; zbog tega srečanja ti bo srce otož* no. Tebi je na poti prileten moški. Nič se ne boj; boj se, mladenič, edino noža, imel boš z nožem veliko neprilik, ne boj se prijatelja — boj se sovražnika, zelena papiga pa ti bo prinesla srečo za vse življenje. Dobro zabavo 1 • Ciganka je napihnila votel trebuh in veličastno odkorakala naprej, praskaje po zemlji z rjavimi golimi petami.
—	Glej.jo, coprnico, kako laže, — je rekel Paška, pomežiknil, se nasmejal in in šel naprej.
Ostalo mu je zgolj eno: poišče si pripravnih deklet in se z njimi vozari v čolnu, potem pa bodo izčrpane vse nedeljske zabave. Slučajno pa se je zgodilo, da je korakal naprej, dokler ni prišel k neznanemu šotoru. Ob široko odprtem vhodu se je gnetla množica; čulo se je kovinsko rožljanje in smeh.
—	Kaj pa imajo? — je vprašal Paška pritlikovega rdečega vojaka, ki je tudi cepetal pred vratmi.
—	Obročke mečejo. To ti je čudna igra. Če boš zadel, dobodeš samovar!
Paška,je radoveden pogledal povrh glav v žarko razsvetljen šotor. Zadnja stena je bila pregrnjena z rdečim bla> gom. Na tri vrste polic so bili nasajeni štrleči noži. Med njimi so ležali vab* Ijivi dobitki. Na spodnji polici so sc videle škatlje s sladkorčki in pecivom. Na srednji so stale budilke in lonci, na zgornji tik pod stropom pa so se videle v poltemi kaj zapeljive reči: dve bala= lajki, tuljski samovari, lakasti škornji, flanelasta srajca, ura s kukavico in gra* mofon. Če zadene obroček nože, dobi dobitek, ki leži zraven. Zadeti pa sko* raj ni mogoče: noži se zibljejo, obročki odskakujejo. Zanimivo.
Paška jev pričel suvati s komolci in je prodrl v šotor. Za mizo je stal star* cek s srebrnimi očali in prodajal ob* ročke — po 40 ko9ov za 25 kopejk.
Rdečeličen fant, upehan in z vlažnim čopom, se je divje muzal; pravkar je imel vreči zadnjih pet obročkov. Suk* nja mu je kar vihrala. Železni obročki so mu zleteli iz nerodnih prstov, uda* rili ob nože in zažvenketali, valeč se v spodaj obešeno vrečo. Gledalci so se smejali. Fant je bil ves rdeč. Po obroč* kih zadeti noži so prožno peli, se tresli in širili v meglene lijake.
—	Tjfu, trikrat prokleti ti noži z ob* ročki vred! — je zavpil razočarani fant.
—	Rubelj in pol sem zaigral. Ko bi bil vsaj pecivo dobil! — In se je poparjen preril skozi gnečo.
—	Zadnjo nedeljo je zadel nekdo škornje, — je rekel deček v zakrpanih hlačah, — za deset rubljev je vrgel.
—	A! No, pa prosim — je rekel Paš' ka in stopil tesno pred mizo, — zanima me, kaj bo.
Stari mu je dal obroče.
—	Tedaj, — je vprašal Paška natanč« no, — če zadenem spodnji nož, mi daš škatljo sladkarij.
—	Tako je, — je odvrnil starec rav* nodušno.
—	Če pa bom zadel višje, dobim kar budilko?
Stari je prikimal.
—	Zanimivo. Ho*ho! Za samovar pa bo treba meriti kar pod strop?
—	No, le pazi, da zadeneš vsaj peci* vo; klepetal boš lahko pozneje, — je zarohnel nekdo med množico. — Pri* čni!
. Paška je položil na mizo svojo sliko, ki mu jo je naredil pred pol ure potu* joči fotograf, odrinil je s komolci lju« di, ki so ga tiščali, se naslonil, nameril
—	a nenadoma mu je zadrhtela roka, obroček je izmuznil prstom, padel na tla in se skotalil naprej. Paška je ob* strmel in mravljinci so mu zagomezeli po hrbtu. V kotu tik polic je sedela na stolu in skromno držala roke na kole« nih čedno opravljena deklica take le« note, da je stopila Paški tema pred oči. Dekle ie urno vstalo, ujelo obroček in ga izročilo, ne da bi ga pogledalo; nena* doma se je lepotica nasmehnila, nalah* no, v kot, s kraiem ustnic — in zdaj je bil Paška izgubljen.
—	No, ti! Kaj pa ti je, fant? Le za* čni, le priigraj samovari Dobro meri!
—	so kričali zadaj radovedneži.
Paška je prišel k sebi. Začel je me*
tati obročke, drugega za drugim, in ni videl ničesar razen povešenih trepalnic in kakor črešnja počez preklanih ust=> nic. Ko je razmetal vseh 40 obročkov,
jih je deklica pobrala in molče položila na mizo; to pot pa se ni več nasmeh* nila, temveč je samo dvignila proti Pa* ški sive oči in si poravnala svetle lase, ki so ji štrleli pod uhljem. Paška je žrtvoval še četrt rublja. Obroči so se ne* rodno kotalili drug za drugim. Gledalci so se posmehovali in pritiskali k mizi. Noži so brenčali kakor čebele. Starce si je ravnodušno česal nos z zveriže* nim prstom.
Paška je zaigral cel rubelj, a noben obroček ni padel. Osupel se je preril skozi množico v letališče in je zavil pod lipami poleg vode, ki je bila rožna* ta od zarje. Komaj vidna megla je sta* la nad ribnikom. Čvrst mraz je ščipal roke. Kinematograf se je zrcalil z og* njenim stebrovjem v nežni vodi. Marši* kateri par ostriženih punčar z zelenimi in sinjimi glavniki v laseh je stekel mi* mo Paške. Držale so se za roke, se ozi* rale za njim in ga nalašč suvale — glej ga, kakšen zal fant je to! A Paška je šel naprej in se ni zmenil zanje. Zamišljen je pel:
— Ciganka, ciganka, povej mi usodo, ciganka, ciganka, po*oglej mi ro*oko.
Ponoči se je dol končno in trdno za* ljubil. Ves mesec pa je zahajal vsako nedeljo v šotor in metal je obročke. Zapravil je polovico plače. Na dopust ni šel zamudil je svoj rok. Bil je ka* kor uročen. Dekle mu je vedno poda* jalo obročke povešenih Gei. Oasih se je nasmehnilo, kakor da je imelo kako ti* ho misel. Drugekrati, ko je zagledalo Paško sredi množice, je postalo tem* no*rdeče v *>braz. Zdelo se je, da se
svetijo skoz? tenak batist dekličine plec či kakor temne nadahnjene breskve. Naj se je Paška še tako potrudil, nik* dar ni mogel ujeti trenutka, da bi bil odkril dekletu srce: zdaj so nagajali ljudje, zdaj pa je gledal skozi očala ne* prijazni starec, si praskal nos z zveri* ženim prstom, kakor da bi grozil Paški: Nikar ne hodi blizu, dekle ni za te, kar poberi se. Nekoč pa je Paški vendarle uspelo, da se je za silo pomenil. Ljudi je bilo malo, stari pa je pravkar stekel iz šotora, da bi z gorjačo napodil po* divjano deco.*
—	Dober dan, gospodična, — je re* kcl Paška in srce se mu je ustavilo. — Kako vam je ime?
—	Ljudmila, — je urno in vroče za* šepetalo dekle, — jaz vas dobro pO? znam, pozabili ste nekoč tukaj na mizi svojo sliko, pa sem jo spravila; takoj sem se zaljubila — tako je lepa.
Dekle si je vtaknilo prste za ovrat* nik in pokazalo ogel zmečkane fotogra* fije ob ključnici. Povesilo je oči in po» štalo živo rdeče. — Kako pa je vam ime?
—	Paška. Ali hočete v kino »Kolir zej?» Demonstrira se zanimiv program: »Ženska z milijardami«, prvi del.
—	Ne smem, oče ne mara.
—	Pa kar brez dovoljenja!
—	Bog varuj. Če odidem, — me ne
* Podivjana deca v številu več deset ti« soč (do 60 tisoč v Moskvi sami) tvori pravo nadlogo večjih mest, kjer krade in ropa. Deca je izgubila starše na vojni in med re« volucijo ter se zdaj nihče ne pobriga zanjo.
bo pustil nazaj. Mamica pa je še huj«
ša. Ima svojo stojnico na Suharjevenr trgu. Tako strogi starši so, da je groza. Stanujem na Sretenki — v Prosvimjini ulici, nedaleč odtod, hiša št. 2, na dvo* rišču, levo od vrat.
—	Kaj pa bo z nama, Ljudmilčica?
—	Bo pač tako. Le vrzite urno ob* ročke, oče prihaja.
Komaj je pričel Paška metati obroč' ke, že se je vrnil oče z gorjačo. Gledal je hčerko kakor divja zverina. Paška je moral oditi, ne da bi kaj opravil. Ko pa je prišel prihodnjo nedeljo, je videl, da je šotor zabit z deskami. Na izvesku je stalo: »Amerikansko prak« tično metanje obročkov 40 kosov 25 kopejk.« Zraven je bila narisana na si* njem ozadju zelena papiga z rožnatim repom, ki je držala obroček v kljunu. Veter je nosil z drevesa mimo papige rumeno lipovo listje in je pometal z njim okoli šotora; gredice so vse bile pomandrane. Okoli ni bilo nobene du« še. Jesen.
Tedaj se je spomnil Paška vedeže* valkinih besed: tebi je n; poti priletni moški, imel boš potem veliko neprilik . . . zelena papiga ti bo prinesla srečo za vse življenje . . Postal je tako oto= žen in tako hud na bedasto ciganko, da ni moči povedati. Paška je zažugal papigi s pestjo in je šel. kamor so ga ne~le n ige, skozi obledel' prazni drevo, red in mrzel veter, ki je pihal na vse strani. Prišel je np Sretenko, stopil v Prosvimjino ulico. Dan je bil mrk, je= senski, nemiren. Proti starikavi cerkvi — zeleni in beli — je res stala hiša št. 2. i ška je stopil na dv- rišče in za= vil na levo, a ni vedel, kam naj gre naprej. Zdaj je zaigrala sredi dvori* šča lajna, na lajni pa je sedela zelena papiga z zelenim repom in zrla Paško z okroglim izzivajočim očesom, ki je imelo voščeno mrenico. Kmalu se je odprlo v drugem nadstropju okence. Iz okenca je pogledala nežna ročica in vrgla na dvorišče v papirček zavit nov« čič. Skozi dvojno okno nad vrati, po* sejano z zrezljano pestro prejco, sredi belih zastorov in fikusov, je ugledal Ljudmilo. Veselo ga je gledala, se stis> kala s cvetočim licem ob steklo, delala znake s prsti, mahala z roko, maja« la z glavo, vabila — ni bilo mogoče razumeti, kaj hoče. Paška je tudi pri» cel razlagati z rokami: stopi no ven, ne zmeni se za starše, brez tebe ne morem živeti. — Tedajci pa je odsuni«
la Ljudmilo debela, brkata ženska v
turški pisani ruti, zaprla okno in za« žugala Paški s prstom.
Paška je odkrevsal domov in se mu* čil dva tedna, potikajoč se ponoči po Prosvimjini ulici. Strašil je mimogree doče, ki so mislili, da je tat. Slednjič ie postal ves obupan. Tri tedne poz« neje si je osnažil v nedeljo čevlje in suknjo, s prekuhanim čajem, si pove* zal rožnato ovratnico, očedil s kremo čevlje in je šel kar z glavo skozi zid, da ponudi roko ir srce. Vrata mu je odprla Ljudmilčica sama — pogledala ga je, zastokala, se priiela z ročico za srce, — Paška pa je šel mimo nje kar v sobo. kjer so pili starši po maši čaj г mlekom.
—	Dober tek. Oprostite, očka, tudi vi, mamica, oprostite, zame ni več živ« ljenia brez L; 'lčice. Ko sem jo zagledal, sem bil izgubljen. Storite, kar hočete, nimem pred vami kaj pri« krivati: sem iznčen ključavničar, pla« ča 6. razreda in doklade. žganja ne pi« jem, včlanjen in zavarovan sem pri strokovni zvezi od 1. 1917., alimente ni« komur ne plačujem, tako, da je tudi v tem oziru vse v redu.
—	Jaz nisem za vas noben očka, —* je zakričal stari z narejenim glasom, — tudi moia soproga ni za vas nobe« na mamica! Glejte, da io odkurite!
—	Kakšna moda je spet to: posluša lajne in na stanovanju nadleguje ne* znane ljudi, — je pritrdila z basom soproga.
—	Kar pustite svoje abotne mislil Prosim lepo! Videli smo že boliše že« nine! Sesti razred, tr pa ie kaj! Našo Liudmilko je lan' snubil hišni upravi« teli Iz Miasntcke ulice, pa še tega smo odslovili. Le noidite. državljan, iz sta« novanja. Dekle pa bomo dali pod ključ — glejte no* Ne potrebujemo ključavničarja, zlasti Še, če je pri ko* munistih!
—	Meni vrže samo metanje obročev do 1000 rabljev č'stega dohodka vsako sezljo, — je razkačeno pripomnil oč« ka, — pa še dobitkov imam za 400 rubllev. Ljudmil' potrebuje moža s kapitalom, da podjetje razširimo. Skratka: Na svidenje!
—	Torej ne marate privoliti? — je vprašal Paška obupno.
—	Ne bomo je dali, — je zacvilil očka.
—	No, dobro, — je rekel Paška gro« zeče, — če mora biti kapital, da se razširi podjetje, poten je igra konča«
na. Se se utegnete spomniti name. Bom vam tako zagodel, da . . . Zbogom, Ljudmilčica, pa nikar ne obupaj, ča* kaj me!
Ljudmilčica je sedela v veži na skri* nji in je obupno vila roke. Paška je stisnil čeljusti, odšel iz hiše in krenil na Suharjev trg in si kupil oster ku* hinjski nož. Prišel jo domov in se za* klenil. Zima je prišla in šla. Iz Čistih ribnikov so vozili led na saneh. Paška je pridno hodil na delo — ni zamudil nobene ure, noncči pa je sedel v za* klenjeni sobi in sosedi so slišali pri njem tiho žvenketanje — nemara se je učil igrati na gitari? — Bogve. Reka se je odprla. Solnce je pričelo pripe* kati. Drevesa so zazelenela. Na Či* ste ribnike so pripeljali z vozovi čol* ne. Fotografi so razobesili po drevo* redih Svoje mesečne noči in kremelj* ske dekoracije. Zvečer so se pričeli ljudje sprehajat5 po drevoredih.
Redno vsako nedeljo je šel Paška na Čiste ribnike, da pogleda, ali se je pričelo metanje obročkov. Šotor je bil zaprt. Zelena papiga z rožnatim re* pom ie sedela v 3injem ozadju, ki je obledelo od dežjr in snega, ter držala v kljunu obroček. Vrh njega so visele sveže lipove eje. Paška je bil ves mr> šav in mračen.
Ko je prišel neko nedeljo k šotoru, je videl, da je odprt. Ob vratih so se 2netl; radovedneži. V šotoru so jasno gorele lučke. Slišalo 9e je kovinsko rožljanje in smeh.
Pašlca je porinil s pleči množico na* razen n stopil lv mizi. fznad štrlečih ličnih kosti so m sijale razvnete oči. Ljudmilčica je pobirala obročke. Ko ie vstopil, je izginila rdečica z njenih lic; postala je prozorna, oči so se stemnile, ustnice so še bolj spominja* le črešenj. Očka si je naravnal očala in stopil nekolike nzaj.
—	Dovolite, tovariši, — je rekel Pa* ška mrko, odrinil s pleči fanta, ki je metal ubročke u. pnkimal dekletu, ne da bi se ozrl na starega. Tzročila mu je obročke, kakor da ne bi bila živa. Do* taknil je njenih mrzlih nrstkov in vrgel na mizo trojačo.
—	Tri rublje! No, tovariš, kar eno* kolko pripeljite, da boste vzeli samo= var — so hehetal zadaj.
Paška se ni ozrl; vzel je obroček in ga malomarno spustil. Nož se ni niti pretresel. Začu! se je kratek uda* rec. Obroček je zadel in obvisel, ne da bi zadel rezilo. Stari si je hitro po=
česal nos in previdno postavil pred Pa« ško škatljo sladkarij. Paška jo je po» rinil stran in vrgel — V kor po na= ključju — še drugi obroček. Tudi ta se je vsedel prav tako hitro in lahno na drugi n^ž. Stari r? ni utegnil pri« krevsati do police, da bi vzel drugo škatljo peciva, ko je Paška zagnal za njim tri nove obročke; tudi ti so se lahno, skoro brezzvočno vsedli na tri nove žeblje. Ljudje so utihnili.
Stari se je obrnil k Paški in pričel mežikati. Temna kaplja potu mu je lezla kakor stenica po čelu.
—	No, očka, kako naj bo z Ljud« milčico? — je vprašal Paška napol glasno in se ravnodušno ozrl okrog.
—	Ne dam je, — je rekel očka z de« škim glasom.
—	Ne daste? — je dejal Paška za« spano, — prav je. Cuj, fante, skoči k Pokrovskim vratom po enokolko, na* tovoril boš samovar. Bežite stran, oč» ka, prosim.
Paškin obraz je postal železen. Na čelu mu je nabreknila vejica. Prožno je vzdignil napeto roko. Iz njegovih' prstov so urno zleteli bliski. Noži so brneli, nenadoma zasučeni po obroč« kih. Množica je tulila, peketala, nara« ščala. Od vseh strani so tekli k šotoru novi ljudje. Paška je komaj videl cilj. Oči so mu raztreseno blodile po šo« toru. Bil je strašen. Noben obroček ni padel v vrečo. Pet minut pozneje je bilo vse končano. Paška si je obri« sal Čelo z rokavom. Množica je nare« dila prostor. Pred šotorom je stal vo« ziček.
—	Natovori! — je rekel Paška po« streščku.
—	Kaj bo zdaj? — je težko izpre« govoril stari In zacepetal pred poli« cami.
—	Nič ne bo. Pometal bom vso to
bedarijo v ribnik, pa je stvar kon« čana,
—	Kako to, državljani? — je zasto« kal stari po žensko, — saj je samo blago vredno, državljani, štirideset červoncev, obrtno dovoljenje pa še posebej.
—	Kaj mi je mar? Četudi je vredno sto červoncev. Vse je moje. Ničesar nisem ukradel, vse sem pošteno zadel. Tmam priče. Celo zimo sem se uril; še spal liscm. Zdaj bom storil, kar ho* čem. Če hočem, bom vse obdržal za« se, čc pa hočem — bom pometal v ribnik.
—	Tako je, — je navdušeno zakri* čala množica — lahko prisežemo! Čuj,-gramofona pa res ni treba potopiti.
. Prostovoljni pomagači so hitro na; tovorili zvrhani voziček.
—	Odpelji, — je rekel Paška.
—	Kam bom odpeljal? — se je za* cmeril starec, — če j^ tako, državljan ni, ne smem niti misliti, da bi se vrnil domov... Saj ne boš vsega potopil?
—	Bom, — je rekel Paška, — pe* lji na most.
Živi obroč pritiskajočih ljudi je ob* dal voziček. Postrešček je potegnil in se ustavil ob pristanišču za čolne. Pa* ška je pobral lakaste škornje, ki so ležali vrh vozička in jih je vrgel v vodo. Množica je vzdihnila.
—	Stoj, — je zakričal stari s tujim glasom in priskočil k vozičku. — Ne več!
Tedaj je spustil Paška na stvari svo* jo mogočno roko in rekel potihoma s povešenimi očmi:
—	Zadnjič vam ponujam, očka, spravo in mir. Naj so vsi ljudje za
priče. .Jaj.te dekle, pa poberite nazaj vse blago. Poterr ne bom nikoli več prišel niti sto korakov pred vaš šotor. Ako ne — bom pognal v zrak, očka, vse vaše podjetje. Brez Ljudmil* čice ne morem živeti.
—	Vzemi jo — je zakričal stari in zamahnil z roko. — Tjfu! Kar vzemi!
—	Ljudmilčica! — je rekel Paška, prebledel in stopil proč od vozička.
Stala je poleg njega in si sramežljiv vo zastrla obraz z rokavom. Se njene ročice so bile rožnate od sramežljive rdečice.
—	Igra je končana, državljani. lah* ko greste domov, — je rekel Paška in tako previdno prijel dekle za komo* lec, kakor da je bil porcelanast.
Po vsem drevoredu je dišala ob tej uri črensa. Črensa je bila povsod — v laseh in vodi. Nevisoko nad lipami, na gostem vijoličastem nebu je stal kakor nož ostri mesec. In njegova mlada luč, ki se je zrcalila v ribniku, se je pomnožila in zdrobila v poročno zlato tekočih živih obročkov*prstanov.

'A. G.:
Kakteje so zopet v modi.
Beseda ljubiteljem cvetlic in prijateljem arave.
Dolgo časa, več kot pol stoletja so bile kakteje skoro pozabljene. Gojili so jih le še stari samci, ki jih je svet smatral radi tega za čudake, in pa prijateljice cvetlic po malih mestih. Seveda le nekaj prav navadnih vrst. ki pa so vendar privabile oči mimoidočih, kadar je bil kaktus poln lepili
in živopisanih cvetov. »Kraljice noči« se le še redkokdo spominja. Ta prekrasni cvet je bil ovit z neko pravljično tajinstvenostjo, ker se je odprl zvečer, proti jutru pa se je za vedno zaprl. In kadar je opojni vonj »kraljice noči« napolnil sobico starega možička, ki jo je desetletja
negoval kakor svoje dete. so vstali ;odiiČniki mesteca od okrogle gostilniške mize pri peči in so šli za starčkom pogledat čudno rožo. kakor da bi šli k polnočnici na sveti večer. Na robati vitri bodici, je razgrinjala »kraljica .n o č i« svoje belo lice, v oranžnem vencu, okrog nje pa so se v njenem sladkem vonju vili spomini tiho obču-
novanje vsakdo, kdor hoče imeti svojo okolico urejeno po današnjem okusu.
Skoro sto let so arhitekti zanemarjali vrtove in parke ter jih prepuščali vrtnarjem. Zmagovita moderna umetnost pa ne gradi samih palač, ne kleše samih mramornih spomenikov in ne slika le podob za galerije: ona skuša
dujočih starcev, polnih sentimentalnega ganotja Kakor čarobna luč je- ob treh zjutraj ugasnila »kraljica noči« in ž njo vred topla poezija, s katero je obdarila izsušena srca svojih častilcev.
Sedaj pa so kakteje nenadoma postale največja moda. Sicer so tudi druge rastline v modi, na pr. dalije, a le zato, ker so ljubitelji in vrtnarji vzgojili toliko najrazličnejših vrst najlepših barv in plemenitih oblik. Pri kaktejah je popolnoma drugače. Daliie in druge modne rastline goji ie prijatelj cvetlic, s kaktejami pa mora krasiti svoje sta-
ja senilis.
olepšati i nas, vso našo okolico in tudi najbolj vsakdanje predmete ter dvigniti okus modernega človeka tako visoko, da ne bo mogel več pogrešati estetskih užitkov. Z zelenimi tratami in kamenitimi pobočji, s terasami in stezami, z jezerci in tolmuni, s potočki in vodometi, s pergolami in hodniki, paviljoni in igrišči, s kipi in vazami, v glavnem pa s skupinami in vrstami dreves, grmovja in gredicami, pasovi in trakovi cvetočih rastlin vseh velikosti in barv gradi vrtni arhitekt vrtove enake estetske vrednosti kakor
njegov dfug stavbe iz kamna, opeke, . betona in želeža. Tako so tudi arhitekti za notranjo opremo Dosegli po tem noVem materijalu in še posebno po kaktejah, ki jih uporabljajo kakor izdelke umetnostne obrti iz lesa, tkanin, stekla, porcelana in majolike, kamna in kovin. Naj posebno dame ne pozabijo, da so že tudi njihove toalete, nakit in celo perilo odraz dela umetnikov.
In gotovo je umetnik, ki je prvi začel uporabljati kakteje za dekoracijo stanovanj, imel srečno rokoi Saj večjih umetnin še ni ustvarila umetnostna obrt kot jih rodi narava.
Poleg brušenih čeških kristalnih čaš in finih porcelanskih tas spadajo v elegantne salonske vitrine tudi kovinsko se svetlikajoči eksotični hrošči in prelivajoče se barve omamentalnih tropskih rhetuljev-velikanoV, Dekorativna, dejal bi stilizirana oblika raznih kaktej, ki so pokrite z zvezdnatimi ornamenti bodic in trnov, obrača že radi svoje bizarnosti pozornost nase; pozornost pa se mora izpremeniti v začudenje in občudovanje, če iz male, na krhlje, liste, bradavice in rebfa razdeljene bodljikave krogle požene kot najjačji kontrast mnogokrat dosti večji cvet najčistejše barve in najpopolnejše oblike ter napolni zrak z najfinejšim parfumom.
Mi torej čuda. da nežnočuteči ljudje zbirajo kakteje ravno tako kot dragulje, kipce iz Tanagre in renesančne bronse, japonske lesoreze in slonokoščene rezbarije, plemenite čipke in ve- ' ženine in vso dolgo vrsto izdelkov umetnostno visoko razvitih ddb vseh
Mammillaria echinoidea.
delov sVeta. Nismo še tako daleč in nimamo dovolj sredstev, da bi bilo to zbiranje, ta najplemenitejša zabava in delo obenem, pri nas tako razvito kot drugje, vendar pa se naši redki amaterji premalo zavedajo, da domači izdelki, n. pr. naše peče ravno tako zaslužijo zbiranje kot sedaj tolikanj moderne maske avstralskih otočanov.
Seveda so zbiralci kaktej popolnoma enaki drugim zbiralcem, ki jim nazadnje nI več za lepoto objekta, temveč samo Še za njegovo redkost. Lastnik kake take velike raritete ali celo unikata slovi med ljubitelji prav tako, kakor če bi imel obešeno na steni najslavnejše delo Rafaela. Nam pa še ne preti nevarnost, da bi oslabela finančna sila naše drŽave radi nakupov umetnin, niti radi importa redkih kaktej. Po teh dragocenostih tudi HI treba posegati, ker najlepši kaktus ne stane več kot vreča krompirja, pa vendar razveseljuje lastnika cela desetletja. Kdor pa je obdarovan bolj s potrpljenjem kot s posvetnimi blagri, naj si za malenkostno vso-tico nabavi semena, pa bo čez nekaj let čakanja — drugih sitnosti pri vzgoji kaktusov namreč skoro ni — tudi dosegel presenetljive uspehe. Izbira je v resnici tako velika, da se razočaranja ni bati Pri naročanju 'reba naziti. da dobimo seme samo takih vrst. ki ne potrebujejo vlažnega zraka in visoke ter enakomerne toplote cvefličniakov.
Echinocereus de Laeti
Ker smo se že menili o staroslavni «Kraljici noči», maramo takoj izdati njeno kaprico, da v sobi silno redko in zelo nerada cvete, iz semena doma vzgojena visoka dama ima pa sploh nepremagljivo trmo in le ižjemno odkrije svoje čare. Puhtimo jo raje, ker se nam ponuja dosti lepših in mlajših njenih sofddnic Zakaj, mnogo je cenejših in manj kapricijoznih. Zato, ker kakteje rabijo tako malo nege in so neverjetno trdožive, so tudi prišle v modo kot obvezna in neobhodha stanovanjska dekoracija.
Po oknih na deželi in v mestu so pri nas domači le še listove! (Phyllocac-tuš), redkeje pa opazimo kje kak kač-nik in ieževec. Listovci so dolgim, mes-
Melocactus depressus.
natim in topo nazobčanim listom podobni kaktusi, ki imajo pri nas le žiVo-rdeče ali rožnate male cvete. Prav po ceni pa dobimo listovca z belimi, rumenimi, rdečimi, nežno lllastlmi in celo modrimi 20 do 30 cm širokimi zvoh-častiml cveti. Ti cveto gotovo prav bogato vsako leto brez nege. Imeti morajo le dosti solnca in svetlobe, nikdar preveč vode ln čez zimo ne pod 10 stopinj toplote. K peči Jih seveda tudi ne smemo postavljati in, kar je važno za vse kakteje: pustiti jih moramo pri miru. Ce bi namreč hoteli kaktusu postreči na ta način, da bi njegovo drugo stran, ki ie Stala na oknu v senci. Obrnili na solnce. bi utegnili odpasti vsi popki. Tega, da je treba tudi kaktusom več vode, ko imajo popke in cveto, ter malo po cvetju, kakor pri vseh rastlinah, ni treba posebej omenjati.
Pri rtas znani kačnlki dolge z majhnimi bodicami na gosto posute vitre z malimi rdečimi cvetovi, spadajo med
stfebfičarje (Cereus). 2e samo ime pravi, da so podobni stebrom, svečam, pa tudi kumaram, drugi se pa zopet ovijajo kot trta ali vise kakor naši košati nageljni. V Mehiki, kamor so stari kranjski soldatje prostovoljno nesli na prodaj kožo z Maksimilijanom, zrastejo po pustih planotah ti kaktusi 20 m visoko in V sredini tako olesene, da Mehikanci rabijo les za drogove in tramove. Od tam in z razbeljenih in ožganih planjav in kamenitih pobočij visokih planin Srednje in Južne Amerike imamo skoro vse stotere vrste kaktej, ki so jih vrtnarji in ljubitelji tako srečno križali, da so iz njih vzgojili tisočere ražličhe rastline. Med stebričarje spada tudi ^Kraljica noči» in njena sestra, manj lepa in nedišeča «Princesa noči», ki ima enake neprijetne raizvade kot njena sorodhica. Posebno častitljiva je «glava starca». nokrita s srehrnobelimi
Škofova kapa
dolgimi lasmi. Sicer jo hoče imeti vsak ljubitelj, ker uganjajo trgovci največjo reklamo za njo, pa je pripravna le za cvetljičnjak in v sobi kai hitro pogine. Dosti je drugih lepih vrst, ki se kakor listovci prav lahko razmnožujejo. Ce temu ali onemu odrežemo vrh in ga pustimo na solncu, da se na prerezu dobro posuši in ga potem vtaknemo v peŠČeno zemljo, bo kaj hitro pognal nove korenine in poganjke.
Naiveč različnih vrst pa šteje rodbina okroglih Ježevcev, ki Imajo Ime po ježu, ker so res nenavadno podobni morskemu ali pa našemu zvitemu ježu, Botaniki jih sicer del6 po tem, da imajo echinocactusi avet brez peclja kar naj krogli, vrsto ž daljšim pecljem cveta pa imenujejo echinopsis, za začetnika, ki naj mu bo več na lepoti kot imenu, pa ta delitev ni potrebna; važno je pač, da
cveto že v petem letu, ko so nekateri veliki šele kot srednja jabolka. 2e pri • tako majhnih rastlinah je treba paziti, ker se navadno že meseca aprila pokažejo na njih beli kosmiči dlak. To so osnutki popkov, zato jim je treba več svetlobe in vode. Na tri prste visokem in dobra dva prsta širokem »ježu« , se prav hitro razcvete po več divnih, do 20 cm dolgih in majhno ped širokih cvetov s šopom svilenih zelenkastih praš-nikov. In marsikatera taka mala rastlina odpre na leto po. dvajset cvetov, da Se mora človek globoko sg^isliti v vse to prešerno bogastvo barv in vonja. Privoščimo jim mnogo solnca in mini!
Vsaka dama ima v zalogi tudi steklenico za parfum z žogico. Naj natoči v tako steklenico vode, ki pa mora biti postana in ne sme biti mrzla, ter naj jo razprši večkrat po kaktusu, pa bo zadovoljen. Pozimi naj te pršne kopelji izostanejo. Ježevci namreč ne smejo prc-zimovati v topli sobi, marveč-v svetlem prostoru s približno 6 stopinj toplote, kjer jim le po enkrat na mesec priliva-mo, da se odpočijejo. Saj imajo dovolj vode v zalogi v svojem trebušnem telescu. Namesto z vodo, jim pozimi očistimo prah s. čopičem.
Kadar kakteje postanejo velike, se na njilj pojavijo izrastki, njih naraščaj. Šele Če rastlina ostari in postane spodaj rjava in gola, odstranimo take izrastke in jih vsadimo, ko se jim je rana posušila. Saditi in presajati, če je lonček postal pretesen, jih moramo v rokavicah, ker ostre kocine, bodice in trni kar sami lezejo pod kožo in š'e take rane prav nerade celijo. V lonček moramo najprej dati dosti črepinj, da voda hitro odteka, ker korenine silno rade grii-jejo; potem šele nasujemo za dober prst na debelo zemlje, ki io zmešamo iz
dobre pršti iz gnojne grede, iz rahle zemlje iz gozdov, ki radi'lažjega od:p-ka vode ni treba iz nje pobrati nihih smrekovih ali borovih .iglic, nadalje- .iz sipe ali mivke in pa dela_ stare, na zraku preležane in zmlete ilovice ter malo preperelega apnenega ometa. Ko srno. bolne in nagnite koreninice porezali, po-; -stavimo kaktus oprezno v lonček/in ga obsujemo s to zemljo* do lončkovega ro- _ ba. Važno pri presajanju je to, da ic i presajenemu kaktusu nekaj dni ne sme -priliti vode, ker bi začel gniti in bi poginil. Najboljše in najsigurnejše opravi vse te kočljive operacije vešč vrtnar, ki v cvetličnjaku brez več ega truda in •stroškov lahko še vedno reši že skoro izgubljeno rastlino.
Tem zelo podobni so stebričasti ježevci (Echinocereus), samo da so bolj podolgovati, vendar pa so bolj natančni kot druge vrste in potrebujejo v sobi dokaj pazljivosti, če jih hočemo pripra,-чiti k cve'ju. Sivolasi »glavi starca« je podoben Echinocereus de Laeti na.naši siiki, ki je tudi, kakor kodel.ia, ves pokrit s srebrnim predivom.
Bolj radi nenavadne oblike in orna-mentalnih bodic različne velikosti • in barve kakor pa radi mnogih majhnih cvetov so priljubljeni bradavičarji (Mammillariae). Zelo hitro sc razvirejo, da imamo v nekaj letih že več glavic, okrašenih z belimi, rumenimi in rdečimi cveti v lončku druga poles druge. Kadar postane lonček preozek, iih razdelimo ter presadimo posamezne v lonč-
Echinocactus capricornus major.
sestavljeni iz samih ploščatim, figam podobnih delov in jih v prvi vrsti gojimo le bolj radi čudne oblike.
Tudi kakteje imajo dosti sovražnikov med mrčesi in ušmi, ki jim pijejo sokove, vendar pa vse lahko preženemo, če jih izmijemo s tobakovo vodo ali špiritom in potem rastlino zopet operemo s čisto vodo. To pa moramo delati le na solncu ali v topli sobi, da se hitro posuši, ker bi sicer začela naglo gnili. In gniloba je najnevarnejša sovražnica. Če je le majhen del nagnit, ga izrežemo, pa se hitro zopet zarase. Če pa je gnil že velik del rastline, odrežemo zdravi del, jiustimo. da se prerez, posuši, potem pa ga kot podtaknjenca vsadimo v peščeno zemljo, pa bo zopet pognal.
Kakor rečeno, poznamo ogromno množino raznih kaktej, zato ni mogoče opisati niti raznih vrst niti njihovih lastnosti in zahtev. Vse to je navedeno v cenikih velikih inozemskih tvrdk, ki goje kakteje deloma doma, najredkej-še pa uvažajo. V Evropi sta največji in najstarejši firmi Fr. de Laet v Con-tichu pri Anverzi v Belgiji, ki vzdržuje stalne ekspedicije pod vodstvom botanikov specijalistov v Mehiki in Srednji Ameriki in pa Friedrich Adolph Haage jun. v Erfurtu, ki obe prav radi pos;re-žeta s ceniki, navodili'in literaturo. Po-skušnja ni draga in kdor vzgoji prvi cvet, bo gotovo ostal prijatelj teh lepih
in zanimivih tujk. ..........................................
Majhni vzroki, velike neprijetnosti.
Nekolibo z ravstvt no-kozmetičn h migljajev.
Rdeči nos.
Človek, ki ima rdeč nos, je zaznamovan s pečatom pijanstva. Tudi ljudski pregovori in narodne peemi se rade rogajo rdečemu nosu. Srbski pesnik Zmaj Jovan Jovanovič je spesni! hudomušno odo rdečemu "nosu. v kateri ga primerja raketi, ki sveti nad vsemi drugimi nosovi in pravi: Ko te vidi makar gde, zastaće1 celo; Č jč oko još niie o tebe zapelo2?! A ti, stidljiv, i ne znaš šta taj ugled vredi, Ljepotica najlepša u te se zagledi. I odojče' maleno tebi ruke pruža4,
Misi; da je ruža.
1 Se bo ustavil: 2, obtičalo na tebi; 3 dojenček; * moli roke.
ke. Čez nekaj let bodo lončki zopet polni s cvetjem posutih bodljikavih glavic.
Zanimivo in prav lahko je kaktuse cepiti. Stebričarju odrežemo vrh ter mu v steblo zarežemo klinasto brazdo, kamor zataknemo klinasto prirezan del bradavičarja ali drugega kaktusa. Da zgornji kos ne odpade od podlage, za-bodemo skozi oba dolg trn ali zobotre-
Mammillaria valida.
bec, nikdar pa igle, ki bi zarjavela. Prav naglo se oba dela zrasteta in tvorita novo pitoreskno rastlino. Našo najhujšo zimo pa zdrže pod milim nebom nekateri figovci ali opuncije, ki jih radi tega imenujemo tako, ker so
Ta «orden na licu», kakor imenuje pesnik rdeči nos. ni imejitelju nikakor prijeten, tembolj, če ga 'ni zakrivilo to, kar se splošno misli o višnievem nosu. Ni namreč vedno alkohol kriv. Rdeč nos lahko dobi tudi človek, ki ne pije, ker je tista paprikasta rdečica na nosu in na obrazu bolezen namreč vnetje kože, ki razširi in oslabi žile.
Bolezen se pojavlja bodisi samostojno, bodisi v zvezi z nekimi drugimi bolezenskimi pojavi. V nekaterih primerih je rdeč nos znak staranja in je v zvezi z želodčnimi motnjami. Kajpa, vinski bratje naj se kar nič ne izgovarjajo, da jim rdi nos zavoljo slabega želodca: alkohol, ki ima znano lastnost, da širi žile, rad pritisne na nos
pečat svojih prepogostih obiskov. Deloma vpliva tudi kajenje (nikotin) in premočna hrana. Tudi trajno draženje ali izredno hud mraz povzročita večkrat višnjev nos.' Mnogi izmed bolnikov te vrste imajo že prirojen nagib k rdečici na nosu in obrazu, prispevajo pa v izdatni meri tudi slabokrvnost, nezadostna hrana in razne splošne bolezni, kakor na pr. protln. Slednjič je lahko sumljiva rdečica na nosu ali na obrazu tudi začetna stopnja nevarne bolezni, ki se imenuje lupus.
Seveda je lahko nos rdeč tudi le trenutno: če te kaj močno razveseli ali te ogreje dobra vinska kapljica; tudi če stopiš nagloma Iz tople sobe na prosto. Značilno je, da nekaterim ženskam postane nos nekoliko bolj rdeč, ko imajo mesečno perilo. Vse to pa niso bolezenski znaki. Bolezen se razvije stopnjema: najprej postane koža nekoliko rumena, nato se pega boljin-bolj veča in slednjič se nos zaobli in pošteno zardi: tako je dobil tisto značilno obliko, ki sicer najbolj dičl noto-rične pijance.
Če hočemo ta neprijeten bolezenski pojav ozdraviti, moramo spoznati vzroke. Neobhodno potrebno je, da se obrneš v takem slučaju na zdravnika, Iki mora notranjost nosu natančno preiskati, da dožene, kaj je povzročilo vnetje.
Naj bo vzrok ta ali oni, vedno je zabranjeno uživanje alkohola ter močne kave in čaja. Kaditi se sme kar najmanj, izogibati pa se je treba tudi ostrih Jedač ln pijač, prepogostega umivanja z mrzlo vodo m se varovati naglih toplotnih izprememb. Zlasti ne sme talk človek sedeti blizu peči ali ognjišča. Na začetni stopnji koristi, ako češče potegneš po nosu s čopičem, ki si ga namočil v parfemiran bencin. Ljudstvo uporablja z dvomljivim uspehom vroče obkladke z galunovo raz-topnino (5 odstotno).
Dalje se lahko nos vsak večer na. maže s 5 odstotno žvepleno mažo, z fchtyolom ali še boljše thloseptom in z reforcin-salicilovo pasto (5 odstotno) ter ostane tako namazan preko noči.
Čez dan uporabljaj samo nedražlji-vo kremo ali puder.
Če na je bolezen močno napredovala, je treba seči po bolj energičnem zdravljenju: v tem slučaju se je tretja zanesti na zdravnika. Zelo uspešno se uporablja višinsko solnce. Dalje bo v rabi tzv. skarifikacije. elektroli-
za, zdravljenje s Kromayerjevo svetilko, obsevanje z R6ntgenom itd.
Rdeče roke.
Nenaravno rdečo kožo na rokah povzročajo v glavnem isti vzroki, ki smo jih spoznali na nosu; posebej pa je treba omeniti ozebo, prekratke usnjene rokavice in prepogosto umivanje rok v mrzli vodi.
Pri zdravljenju se je treba posebno ozirati na to, ali ni oseba bolna za slabokrvnostjo, ki jo skušajmo izlečiti z železom, arzenikom, apnom, z izpre-membo zraka in z obsevanjem po višinskem solncu. Da more biti tudi hrana primerna in izdatna, se razume samo ob sebi.
Zoper razdraženost kože na rokah in bolečine, ki nastanejo radi razpokanosti in drugih takih pojavov, so se dobro obnesli alkoholni obkladkl, ki jih daš čez noč na roke tako, da nima zrak pristopa. Približno pol metra dolg platneni trak se namoči v razredčen alkohol (dva dela vroče vode, en del alkohola) In se ovije okoli roke, nakar se te skrbno poveže s toplo ruto.
Dobro je tudi, če se umivajo roke v vodi, ki se je v nji kuhala hrastova skorja (2 kavini žlici na ool litra vode se kuha 10 minut). V tej vodi pustiš roke kakih 10 minut. Voda bodi kolikor mogoče vroča. Na to jih pomočiš za pol minute v mrzlo vodo in ponoviš to kakih petkrat, toda vedno z vročo kopeljo. Uspeha pa ne pričakuj tekom enega dne: za ozdravljenje je treba mesecev.
Uporabljajo se tudi nekatera mazila, med njimi jodova, potem zdravljenje z galvanizacijo in z višinskim solncem.
Ozebline.
Ozebline se rade pojavijo kot posledica nezadostnega obuvala, vendar pa so lahko — kakor rdeč nos ali rdeče roke — tudi simptom, ki spremlja kako drugo bolezen.
Tudi zanje velja to, kar smo povedali pri prejšnjih dveh bolezenskih pojavih. Pri ozeblinah le treba oaziti na nogavice. Priporoča se redna masaža In redna telovadba, zlasti proste vaje: dobre so izmenične kopelii. ki smo jih zgorai opisali NI slabo, če ozeblino lanno namažeš z jodovo tinkturo — enkrat na dar — In ako vribaš 5 odstotno mazilo iz kafre.
(Po dr. Fr. Halla.)
- 123 —
2ENSKE ZADEVE
Tašča
V češkem listu »Rozkvet« piše neka izkušena žena o vprašanju tašč sledeče:
Toliko zmotnih nazorov in piškavih predsodkov je bilo po vojni odplavljenih, ali takozvani dovtipi in humoreske o taščah se niso odrekli svoji trdovratni pravici. Vendar pa je njih učinek že dokaj slabši, zakaj dau-danes se ne govori več toliko o nadležnih taščah, kolikor o slabih možitvah in razpo-rokah. Vzlic temu pa je tašča še vedno .grozen« in hkrati smešen pojem, ki ga v humorističnih listih in v drugi reeni in neresni literaturi radi karikirajo. Tako pa je zgolj v knjigah. Če pogledamo v življenje, vidimo, da so knjižni nazori o taščah dokaj zaostali za življenjem.
Razen redkih izjem ni več moževa mati aH ženina mati coklja mladega gospodinjstva. Zasluga gre obema »činiteljema«, v prvi vrsti pa gospodarskim razmeram in izpremembam današnjega načina življenja.
Ko ee je nekoč doma vzgojeno dekle poročilo, je prineslo v novo življenje mimo raznih iluzij tudi docela upravičeno željo, da bi bila kot žena povsem samostojna gospodarica svojega novega doma. Ce pa je bila mlada žena strokovno izobražena, je imela v glavi vse polno načrtov, kako si bo gospodinjstvo uredila in je hotela svoje načrte takoj izvesti. Prva ovira,, ki je nanjo zadela, je bila eoprogova mati, ki je dotlej gospodinjila po svojih nazorih, navadah In razvadah in ni mogla razumeti izpremenjenega položaja. Ker ni bilo ali moglo biti na obeh straneh zadosti iskrenosti in dobre volje, da se taka vprašanja razčistijo odkrito iz obraza v obraz, so jela nastajati najprej majhna, nato pa večja neeporazumljenja, napetost, ki je žugala vsak trenutek z izbruhom. Najslabše je pri tem odrezal soprog. Mater je spoštoval, ženo ljubil. Obe sta bili prepričani, da imate pravico do njegove obzirnosti. Mali je čutila strašno krivico, če se jp sin v kakem spornem vprašanju zavzel za stališče svoje žene. Žena pa je jela obupavati nad svojo zakonsko srečo, Če je mož dal materi prav v tej ali oui malenkostni zadevi. Ako je mlada snaha ostajala prepogosto doma, iz same ljubezni do gospodinjstva, jo je stara gospa sumila, da Je doma od samega strahu, da ji ne bi tašča pokvarila tega ali onega. Če je odšla z možem ali sama iz hiše, je zopet tašča čutila veo težo skrbi za gospodinjstvo in za služkinjino delo, bolelo jo je sinovo »odtujevanje« itd.
Kadar pa si je pripeljala mladu žeua v svoj novi dom lastno mater, je bil ponavadi razočaran soprog. 2e se je veselil idile, da bo odslej njegova izvoljenka samo njegova; veselil se je gnezdeča, ki si bo v njem delilo veo gorkoto in udobnost samo njih dvoje; zamišljal si je majhno kraljestvo, kjer bo vladala zgolj »ona«, in sicer samo v »njegov« dobrobit.
Medtem pa je za vajeti »vlade« prijela »njena« ljubezniva mati, energična tašča; vsa hiša stoji pod njenim poveljstvom in miada žena ne prišije niti gumba, dokler se ne posvetuje s svojo materjo. V prejšnjem primeru je bil mož med dvema ognjema, v tem slučaju pa se čuti žena na negotovih tleh. Najprej sta se mož in tašča ljubosumno pulila za ljubezen in vdanost žene in hčerke; nato pa se je navadno mož naveličal in je popustil. Njegova resignacija pa je imela to posledico, da se mu je ljubezen do žene deloma ali popolnoma ohladila in da ni več iskal zabave in razvedrila pri domačem ognjišču. Ni bila vedno tašča vsega kriva; cesto je taščo zadela neprijetna vloga španske stene, ki sta si zanjo »dajala« mož in žena.
Danes je v marsičem drugače. Mlada meščanska dekleta se možč dokaj lahkomiselno, ne da bi poznala zadosti gospodinjske dolžnosti; če imajo pri sebi lastno ali pa sopro-govo mater, ji kaj rade naložijo gospodinjske skrbi, da se same lažje posvetijo družbi in si ohranijo delj časa mladost in lepoto. Na ta način si skušajo moža vedno znova pridobiti; net6 neprestano in z raznimi sredstvi ogenj zakonske ljubezni, kadar plameni nekoliko slabše. Moderna žena se boji, da ne bi poetala preveč vsakdanja in možu neprijetna, če bi ga nadlegovala z vsakdanjimi skrbmi. Zato e tolikim veseljem natovori vee delo in skrbi materi ali tašči na vrat; le-ta ji je edino dostopna delovna moč, ki ne pozna delovnega časa in ne »povišanja« plače. In Ce se zgodi, da gospa štorklja potrka na vrata, je mati kljub vsemu domačemu delu vendarle najzanesljivejša pomočnica in svetovalka. Zdaj pa zdaj se sicer ženeki spo-rečeta, ali taki prepirčki ostanejo brez posledic. V današnjem času so besede apioh izgubile prvotno ceno. Dobre in slabe. Beseda ni konji
Še en pojav je pripomogel k »izumiranju« zlih tašč. Naše mamice, če jim le dopuščajo življenjske razmere, najrajši prežive starost v miru in samoti, zato se nič preveč ne v*i-Ijujejo mladoporočencem in jim niso rade na poti. Tudi sicer ee zdi, da so se nravj zlih
laSč nekoliko izpremenlle — po moškem otousu k sreči. Tako gre torej taščam samim zasluga, če bo kmalu izginil iz literature tip zoprne tašče, kakor gre hvala današnjim samostojnim dekletom, ki ekrbe sama za svoj kruli, da izginja tudi tip »zarjavele device*. Tašče, ki ne žive več pri svojih hčerkah oziroma sinovih, so le dobrodošli gostje, l<i prinesejo s svojimi redkimi obiski v hišo radost in ki vedo, da dandanes tudi veselje ne sme biti dolgotrajno, če hočemo, da se nam ne izpremeni v žalost in jezo.
O O C
Madeži v perilu.
Iz perila spravi madeže, še preden ga daš prati. Iz opranega, parjenega ali kuhanega perila je silno težko odstraniti madeže. Crnilo spraviš iz perila s praškom »Uni-versal«, ki ga dobiš v kovinastih zaklopni-cah v drogerijah. Pomoči madeže z gorko vodo, natreši nanje prašek in drgni po njih s krtačico. Ako madeži ne izginejo ta-
koj, ponovi postopanje. Nato perilo takoj operi. Ali namakaj črna mesta v vročem limonovem soku in jih beli pozimi na snegu, kadar sije solnce nanj, poleti na solncu. Nato operi perilo v milnici. — Madeže od sadja in vina odstraniš, ako namakaš madežasta mesta, še preden si perilo prala, v kislem mleku. Rjaste lise namakaj v vročem limonovem soku in izperi potem perilo v čisti mrzli vodi. Ali: zavri v žlici nad svečo polovico limonovega soka in toliko finega olja in malo soli; pomoči v to tekočino rjasto liso, ki takoj izgine. Oljna-, to barvo odstrani s terpentinom. Smor lo in koloma z naniaži s sirovim maslom, potem izpiraj in kuhaj perilo v milnici in lugu. Plesnobo odpraviš, ako še ni pre-jedla tkanine, s sledečo tekočino: Raztopi v litru vode 15 gramov salmijakovega praška in 60 gramov kuhinjske soli. Razprostrt suho plesnivo perilo po snegu, ko. si je solnce nanj in pomoči ga s pripravljeno tekočino. Ko se posuši, ga iznova in opetovano zmoči. Poleti delaj tako na solncu.

Kronika.
One 18. t m. je finančni odibor odobril proračun poljedelskega ministrstva. Pri tej priliki je vladna večina črtala kredite za mlekarsko šolo v Škofi i Loki in hmeljarsko šolo v 2alcu
Dne 19. t. m. je govoril Sv. Pribičevič na velikem shodu v Nišu o notranjepolitičnem položaju naše države ter o ciljih SDS.
Dne 19. t m. je umrl v Divancu pri Varaždinu hrvatski pesnik in književnik Božidar Kukuljevič-Saksinski.
Dne 20. t m. je stopil v veljavo novi pravilnik o železniških voznih olajšavah.
Dne 23. t. m. so se vršile po vsej državi volitve v oblastne skupščine. V Sloveniji je SDS napredovala za okoli 3000 glasov, SLS je nazadovala za 9000 glasov, radičev-ci pa celo za 15 000 glasov.
Dne 25 t. m. se je zopet sestala Narodna skupščina.
V zunanjem ministrstvu ni beležiti važnih novih dogodkov. Dne 24. t. m. so bile v Rimu izmenjane ratifikacijske listine ita-Ujansko-albanske prijateljske pogodbe.
Tri stopnje doraslosti.
Dr. Biedl v Pragi razlikuje pri doraščanju mladine trojno.dobo: p.ubesceaco, pri
kateri telo naglo raste v dolžino in se pre-snavljanje vidoma poveča; adolescenco, pri kateri dobivajo nove žleze, n. pr. trebušna, vpliv na presnavljanje; zrelost, ko poneha boj poedinih žlez in dobi vsaka svoj dokončni pomen v življenju.
Telesno zorenje se pričenja nekako s 13. (14.) letom in se zaključuje v 17. (18.). Dečkom se poteze poostrč, glas se izpremeni. Nasprotno pa dekliška nežnost ne izgine, detinske črte na obličju dobijo novo milino: Mimična izrazila v obrazu mladenke pri-vzamejo nove odtenke, poglobljene različice. Pri kretanju se izgubi otroška ljubkost: postane nekam okorno, nerodno, neenakomerno, čestokrat nebrzdano ali pretirano.
V početku zrelosti (pubertete) prevladujejo nevšečni občutki, nemir, dušno neugodje, ki se utegne izražati v kljubesti, objesti, v stremljenju po zabranjenih stvareh, šopirnosti, gizdavosti. Navdušenje se hitro vname toda voljo potegne zdaj ta nagon za sabo, zdaj oni, aH pa zakrknjeno odklanja in zanika vse tradicije. Poleg telesne spolnosti hodi zgolj dušno sanjarstvo ter idealiziranje, ki mora voditi v bridka, razočaranja. V tej dobi- notranje razdvojenosti mladina čuti, da je odrasli večidel ne
razumejo — dostikrat ne brez vzroka. Nagon po uveljavljenju samega sebe se menjava s plahostjo in sramežljivostjo. Pričenja se zavest o sainein sebi, analiza svojega bistva. Vnanjj svet s svojo žaljivo tj-eznostjo in hladno dejstvenostjo se rad odmakne v daljo, zato pa se razmahnejo fantastične želje in tajno hrepenenje po veličini.
Trezni tip mladostnika kaže miren razvoj. Prešerni, prevzetni, podjetni se izraža predvsem s cvetočim, zdravim veseljein.do življenja. Umski tip meri docela na duševne stvari. V dovzetnem omahljivcu se vsi do-žitki živahno uveljavljajo. Ti mladeniči so kakor majav trs. na vetru. Problematiki se ne morejo ničesar žurno lotiti: vse jim postaja problem. Površneži, slastljivci in erotiki iščejo zabave v družabnosti, plesu, pojedinah. Rastoča domišljija je po večini zaposlena z ljubavnim snovanjem in flirtom.
Pri mladenkah je znak tega lika očkova-nje, spogledljivost in želja po ugajanju. Ne-dostaja jim dekliške obzirnosti in. boječno-sti. Med nadaljnjimi nahajamo še sentimen-talce, otožnike, zanesenjake, vzhičence, pustolovce, koprneče po dejanjih. Intelektualci in problematiki so največ moškega spola. Sprejemljivi, radostljivi, veseljaški, romantični, čutljivi zastopniki se dobe pri obeli spolih. Poseben primer ženskega razvoja je materinski tip.
Vse bolestne duševne motnjave v mladostni dobi so pretirani pojavi, kakršni so naravnost nujni za duhovno dozorevanje. Z največjimi težavami se morajo v času zoritve boriti plašna, ohlapna, mehka bitja z neveselo, tuhtavo prirodo. Zanikavanie življenja povzročajo neredko erotični konflikti, ki imajo za podlago kaka razočaranja v prvem ljubezenskem življenju. Brezupni odpor proti svojim sposobnostim, oziroma nesposobnostim se zaključi navadno s samoubojstvom. Za svoje jadno početje iz birajo mladostni samomorilci določen letni čas, n. pr. majnik. Pri dečkih, ki morajo v tujino, se pojavljajo tkzv zločini iz domo-tožja: požigi, nesmiselna nasilstva, s katerimi naj,bi se. takorekoč izsilil odpust iz neznosne službe.
Stariši, vzgojitelji, rodbinski zdravniki utegnejo mnogo koristiti, ako se potrudijo, da se bodo poslej bolj ko doslej vživeli v čuvstvovanje doraščajoče mladeži, ako jim s '.trdno roko pomorejo po posameznikovih zmožnostih in lastnostih iz razburkane dobe. bližnjega fantovanja in devovanja.
Justin.
O sportu in športnikih
Nedavno se je vršila pri civilnem deželnem sodišču na Dunaju zanimiva obravnava: sporazumna ločitev zakona znanega 'nogometaša Teddy Lohrmanna. Ted-dy je izboren športnik, 207 cm visok, njegova ženka pa je drobna, nežna stvarca. Ljubezen »na prvi pogled« je združila mlada človeka; ko se jima je rodilo dete, • se je zdelo, da bo vse v redu. Toda kmalu so prišla nesoglasja. V Fiirthu na Bavarskem. kjer sta stanovala, se je mlada žena zelo dolgočasila in je pripravila moža, da se je preselil na Dunaj, kjer mu je amatersko športno društvo uredilo prodajalno čevljev. Toda žena se ni' brigala za prodajalno, marveč je zahajala v družbo. 'kjer je imela kmalu vse polno častilcev, mož pa je bil v svojem sportu tako zaposlen, da je komaj čakal, da je prišel v posteljo.
Pred sodnikom je Teddy svoj nesrečni zakon opisal in pristavil, da bo gmotno in telesno uničen, če se ne loči od svoje žene. Enako je trdila tudi njegpva žena. ki je vrh tega igrala vlogo žene, ki je mož ne razume, češ, da Teddy nima najmanjšega razumevanja za duševne in telesne potrebe omikaii'e žene. Sodišče je zakon razveljavilo.	• . '4
Sedaj pa nastane vprašanje, ali naj. se športnik ženi, to je pravi športnik, ki v svojem sportu nekaj pomeni' in ki i rti a tudi resnično veselje do sporta. Za ženske to vprašanje ne velja, kajti po našem mnenju je udejstvovanje ženske v kateremkoli sportu samo. ena tistih neštevilnih zanjk, ki jih nastavljajo prebrisane Evine hčere lahkovernim moškim. Cim doseže svoj cilj, pa je sporta konec. Maloštevilne izjeme samo potrjujejo pravilo. Pri moškem pa je zadeva drugačna. Kakor pravega umetnika žena le ovira v njegovem delovanju, prav tako se taja sportnikova moč in gibčnost kakor sneg na soincu. čim se vpreže v zakonski jarem. Slavni ameriški bo-kser Jack Dempsey je takoj izgubil naslov svetovnega prvaka, čim je poročil lepo filmsko igralko Estelle Taylor. Ruška •rokobo-rca Ivan Podubny in Ivan Zaikin sta sicer oženjena, toda prebrisana borca sta pustila ženi na Ruskem.' Tudi v našem domačem sportu ie že več takih slučaiev, vendar pa »nomina sum odiosa«; kogar se tiče, naj sam razmišlja o tej bridki resnici.	.' " i *
Plavanja čez Catalina - kanal v KaKfor-
niji, ki se ie vršilo pred kratkim za na*
građo 35.000 dolarjev, »o se udeležili 103 plavači. Toda samo trije so pritll na cilj, zmagal pa je 171etiti Kanadliec Ueorge Young, ki je preplaval 35 km široki kanal v 15 urah. Ker je bila voda silno mrzla, si je večina plavačev izdatno namazala telo z neko črno tolščo. Ko je Young stopil na suho, je zapazil, kakor svojčas Adam v raju, da le docela nag; morska voda je nam-reč debelo plast masti popolnoma odplavila. Hitro je stekel Young v čoln In se , ogrnil s plaščem, toda nesreča se je zgodila: javnost ga ie videle nagega! Neko žensko društvo zmernosti je jelo huiskati zoper »nesramne« plavače In dobršen del Atnerikancev mu zvesto sledi; to je tista kvekefska Amerika, k! z užitkom gleda, kako se do popolne onemoglosti bijejo bok-serii v rlngu, ki z zadovoljstvom pozdravlja Unčanie zamorcev, ki brezbrižno trpi delo nedoraslih otrok v raznih tovarnah, ki pa se jame takoj križat!, kakor hitro zagleda nago telo mladega, krasno zraščene-ga moškega. »Wir Wi|de sind doch bes-sere Menschen«.
*
Dober igrač športnega kluba »Guts Muts« v Draždanih ie prestopil k tamošnjemu »Športnemu klubu 1893«. Imel pa je smolo in si le kmalu na to pri nogometni tekmi zlomi! nogo. Ker mu njegova firma Ki hotela izplačati predpisane odškodnine v višini šesttedenske plače, se le obrnil poškodovanec na trgovsko sodišče. Tvrdka je predlagala zavrnitev tožbe, češ, da Schr5der ne bi imel prestopiti k »1893«, ki Igra priznano ostreiše od Outs Mutsa in da ie torej sam zakrivil poškodbo. Sodišče pa je bilo drugega mnenja In ie obsodilo tvrdko v plačilo stroškov Vprašanja, ali igra Outs Muts aH pa »1893« ostreje, se sploh ni dotaknilo. Pač pa Je Izjavilo v utemeljevanju razsodbe, da Je po-glavitna *tvar to, da država podpira vse športe. Delo v pisarni pa naravnost siH uradnika, da se bavi s kakim sportom, ker na ta način ohrani svojemu delodajalcu potrebno delavno moč. Nogomet Je v splošnem sport, ki ni združen s posebnimi nevarnostmi Ce pa se tu In tam pripeti ne-, srečen slučaj, ie delodajalčeva dolžnost, da izplača mlademu športniku predpisano odškodnino.
Ta razsodba draždanskega sodnika priča, kako državna oblast v drugih državah upošteva sport.
*
V nordijskem muzeiu v Stockholmu, stoje skrite v temnem kotu najstarejše drsalke
človeštva, ki so jih našli pri izkopavanju. Seveda niso te drsalke niti od daleč podobne modernim, lepo iz jekla izdelanim, ampak obstoje iz kost! severnega jelena, ki so po dolgosti preklane In približno tako dolge kakor noga. Te kosti so na dveh mestih preluknjane in se privežejo s trakom, v onih pradavnih časih skoraj gotovo z motvozom, narejenim Iz kit severnega jelena, na nogo, tako da počiva noga na odrezani ploskvi, dočim stoji okrogla ploskev na ledu. Tako si predstavljamo prve drsalce sveta, Eskime, Indijce, Laponce, Čukče ali kakorkoli se že imenujejo ti severnjaki, ki iim je usoda določila za bivališča puste in nerodovitne dežele okoli severnega tečaja. Severni jelen, ki so si ga že v predzgo-dovinskih časih udomačili, jim Je dajal vse, kar so rabili za življenje: meso in mleko za hrano, kite za motvoze in vrvi, kožo za obleko, kosti za kopja In drsalke itd. In t! lovci in pastirji so v boju za obstanek pretekli velikanske daljave, v burji in snegu, čez drn in stru, čez ramrzle reke in morja ter so pri tem napravili nehotč to nevede rekorde, ki bi jih današnji športniki zaman skušali doseči. In ime tega Izumitelja? Nihče ga ne ve in nikdar ga ne bodo odkrili, ki mu ie prvemu ob pogledu na divjega jelena nrišlo na misel, da bi si iz njegovih kosti napravil drsalke.
Časopisni papir nam prav dobro služi pri snaženju sajaste posode. Črne lonce odrgni najprej s kepo papirja, potem šele flh umij. Tako si lahko ohraniš kollkorto-llko čedne roke.
Naše slike.
SUka R. Marčiča «Sv. Marije v Dubrov. nikue in »Tihožitje® Henrike Šantlove sta bili razstavljeni v božični umetnostni raz> stavi * lakopičevem paviljonu v Ljubljani.
Rudolf Marčič se je šolal v Pragi ter se je pred vojno udejstvoval kot učitelj risanja v kadetnici Kot oficir je prepotoval posebno med vojno mnogo sveta Odlikuje se po veliki plodovitosti. Mei našimi slikarji mu ni nihče kos glede virtuoznega in detajliranega posnemanja prizorov i» narave, f.ivel je vrsto let na Bledu, a se je preselil s«daj v prelepi Dubrovnik, odkoder j« po stal na razstavo serijo svojih mtaucijozuo izdelanih marin, ki so našle mnogo hvalež nib gledalcev.
Francoščina жа samouke
Metoda jezikovnega pouka na praktični podlagi
Uvod.
To delo ima namen, da nauči samo* uka francoski jezik potem neposredne metode, to se pravi najprej s pomočjo jezika samega, potem šele z razlago slovnice.
Na podlagi zanimivih, kratkih sestavkov, ki so vzeti iz francoskih dnevnikov, se učenec polagoma uvede v zanj novi jezik. Od učenca se ne zahteva nič drugega, kakor da obvla* da v pisavi in besedi svojo materinščino, torej slovenski jezik, in da so mu znani poglavitni pojmi iz slovenske slovnice. Vsakdo, ki je končal vsaj osnovno šolo, bo lahko z uspehom sle* dil temu pouku. Tečaj je torej name* njen najširšim slojem.
Izvirni časniški članki, na podlagi katerih se vrši pouk, so vzeti večino* ma iz pariških dnevnikov. Tem sledi* jo skrbno izbrane povesti francoskih pisateljev, ki vsebuje je tak besedni za* klad, ki ga rabi človek zlasti pri čita* nju časopisov in v vsakdanjem obče* vanju. Namen tega dela je torej po* vsem praktičen.
Stopnjema se učenec navadi na francoski način mišljenja in izražanja in začne slednjič misliti francosko.
Najprej stoji vedno francoski izvirni članek. Besede v njem so zaznamova* ne s številkami. Te so v skladu s šte* vilkami v sledeči razlagi. Za številko
stoji tu: 1.) v okroglem oklepaju (----)
izgovor z dotično Številko zaznamo* vane besede. 2.) slovenski izraz zanjo. Ako sta dva slovenska izraza, znači prvi splošen pomen, drugi pa pomen za dotično mesto.
Če se beseda v poznejšem odstavku ponovi in nima več številke, je zname* nje, da je bila že večkrat razložena. Po* navijajo pa se besede sistematično za* poredoma tolikokrat, da se morajo slednjič tudi manj nadarjenemu učen* eu vtisniti v spomin.
Kar se tiče slovnice, ni ravno za praktično znanje jezika dosti potreb* na: vsak otrok govori popolno svoj materni jezik, predno se začne učiti slovnice. Zato se slovnica v tej knjigi upošteva le v toliko, v kolikor olajša in poenostavi učenje tujega jezika.
Francoski jezik le v nekaterem ozi* ru bolj preprost kot slovenski: nima samostalnike in pridevniške sklanjat*
ve, nima dvojine, nima posebnih oblik za stopnjevanje pridevnikov, nima srednjega spola, itd.
Težavo delata le izgovarjava in gla* gol, toda izgovarjavi se človek privadi že po nekaj urah, učen je glagola pa je v tej metodi tako urejeno, da se uče* nec polagoma seznani z raznimi obli* kami, tako da mu je spregatev, če pri* de do nje. znana povečini že iz prede* lane tvarine.
Vsak začetek je težak. Nihče naj ne izgubi poguma, ako mu tu ali tam ka* ka stvar ni povsem jasna. Polagoma se bo privadil tujemu mišljenju in se vanj poglabljal. Zato pa bo zadovoljstvo in veselje tem večje, če bo po nekajme* sečnem trudu naenkrat spoznal, da tu* di francoščino, ki jo čita kje drugod, že več ali manj razume. V takem za* dovoljnem trenutku je ves trud obilo poplačan.
To delo je pisano za začetnike, to se pravi za one, ki se nikdar niso učili francoščine. Vendar ga bo z uspehom uporabljal tudi oni, ki jezik že neko* liko pozna. Izpolnil si bo s tem vse* stransko svoje jezikovno znanje.
Francosko besedilo je treba večkrat glasno in počasi čitati in ga slednjič prepisati. Nima pa smisla, učiti se ga na pamet.
Ni priporočljivo, delati več kot eno uro na dan, ker se človek utrudi in bi pri predolgem delu slednjič izgubil ve* sel je do učenja.
izgovarjava.
Izgovarjava je označena v tej knjigi s posebno pisavo*) Ta glasopis (fone. tičfia pisava) rabi za vsak glas vedno le en in isti znak, četudi ga pravopis (navadna pisava) izraža v različnih besedah z različnimi ali več črkami. Z glasopisom pisane (fonetično pisane) besede so v tej knjigi tiskane v okroglih oklepajih: (.....)
Edino sledeče francoske črke se vedno izgovarjajo enako kot v slovenščini:
Na željo, ki je bila izražena od več strani, e pisatelj sprejel za to metodo fonetične znak**, ti jih Ima dr. Pretnarjev Francosko-slovenski slovar, z namenom da tako olajša nada lj nI je-likovni študij svojih učencev.
Li
a, b, d, f, i, k, 1, o, p, r, t, v, z; ostale črke se izgovarjajo prav različno. Sledeča razpredelba glasov nam kaže izgovarjavo črk, ki se večinoma drugače izgovarjajo kot v slovenščini.
Fonetična pisava.
e nez (ne); zaprti e, kakor slovenski e v : led, srce. e fete (fet; odprti e, kakor sloveti
ski e v : nesti, metla, o rose (roz); zaprti o, kakor slovenski o v : mož, voz. 3 or (Dr); odprti o, kakor slovenski o v : roka, norec, a tenir (tatiir); polglasni ali zamolkli e; kakor slovenski e v : zamolkel ; v slovenščini ga izgovarjamo, a ne pišemo pred r v : smrt, vrv.
6 bleu (bič); zaprti o; nastane, ako pripraviš ustnice za izgovor za-
prtega o, nato pa izgovoriš zaprti e, ne da bi oblike ustnic izpremenil. ог beurre (bcer); odprti o; nastane, ako pripraviš ustnice za izgovor odprtega o, nato pa izgovoriš odprti t, ne da bi oblike ustnic izpremenil.
u tour (tur); kakor slov. u v : muka. ti nature (natUr); nastane, ako pripraviš ustnice za izgovor glasu u, nato pa izgovoriš i, ne da bi oblike ustnic izpremenil. w loi (lwa); kratek u, kakor slovenski 1 na koncu besede v : dal (da\v); bel (bew); v dvoglasniku oi (wa) je w kratek in nenaglašen, a pa naglašen.
Opomba. Iz tehniških razlogov nismo mogli že danes objaviti polni 3 strani fran« Coskega tečaja. V prihodnji številki in v nadaijnih bomo redno prinašali na zadnjih dveh straneh.
Z ata zrna z O S. Mardetta.
»Sreča pomeni večno čakanje nekega preobrata«, pravi Cobden, »delo, bistro oko in čvrsta volja pa ustvarjajo preobrat«. Sreča leži leno v postelji in čaka, da ji prinese sel vesti o dedščini. Delo vstane ob 6. ari zjutraj in s pridnim peresom ali z zvenečim kladivom polaga temelje trdni ekzistenci. Sreča zavisi od slučaja, delo od značaja.
* ,
Oprimi se stvari in podiraj ovire, H sc ti stavijo na pot. Bodi trdno prepričan, da si bil ustvarjen za delo, ki ga izvršuješ in ga naredi tako, kakor ga ne bi mogel narediti nihče drug. Postavi v ospredje vso svojo energijo, bodi odločen, eleklriziraj se. stopaj naprej v svoji vlogi. Če si vsaj enkrat izvršil svoj namen natančno po tem, kakor si ga zamislil, si postal junak. Poslej boš boljše mislil o sebi in tudi drugi ljudje ti bodo bolj zaupali Svet v svojem srcu globoko občuduje samo vestnega in resnega delavca.
*
'i .v
Oni, ki hočejo v življenja kaj posati, morajo delati z veseljem in — ne z veseljem;
zjutraj, opoldan in zvečer. Delo ni samo igračka, ki bi se je veselil; je vztrajno prizadevanje in resen trud.
★
Kitajski dijak je izgubil radi stalnih neuspehov veselje do učenja in je nejevoljno pognal svoje knjige v- kot. Ko pa je opazil ubogo ženo, како brusi na kamnu košček železa in si dela iz njega šivanko, ga je ta mogočni primer vztrajnosti tako osupnil, da se je brž vrnil k svojim knjigam s č\jsto voljo, da vztraja do konca. Postal je slovit učenjak.
* •
Slavni Benjamin Franklin se je moral boriti v začetku z velikimi težavami Ko jc ustanovil v Filadeltiji svojo tiskarno, si je sam zvozil na vozičku vse potrebščine. . Najel si je prostor, ki mu je bil hkrati delavnica, pisarna in spalnica. Nekoč je povapll k sebi imovitega tiskarnarja, ki je Franklinu hudo konkuriral Pokazal mu je hlebec kruha, ki ga je imel na mizi in dejal;
— Glejte, tu je moj obed. Dokler ne boste živeli cenejše od mene, me ne boste mogli izstradati!
*
Urejuje Božidai Borko. — Izdaja za konzorcij »Jutra® Adol' Ribmkar — Za «Na. rodno tiskarno d. d. kot tiskarnarj« Fran Jezeršek. — Vsi v Ljubljani