Pottnln« pavtanrana. Leto I., štev. 54 V Ljubljani, sobota dne 23. oktobra f920, Posamezna štev. 1 K Izhaja el» • zjutraj* Stane celoletno . . 180 S nesedno..... . 15 . u zased, ozemlje 300 , ta inozemstvo . . 40 Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm •tolpca (58 mm) . < . Uredništvo: Miklošičev* cesta St 16/K Telefon št 72. Upravnlštvo? Sodna ulica št S. Telefon it 38. Račun lcr. poštdek. uradi štev. 11.842. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Ljubljana, 22. oktobra. V volilnem boju smo. Tisti, ki so že pokopavali demokrate, so se zmogli. Demokratov v Sloveniji je več kakor smo mislili. _ Kdo je demokrat? To so. vsi oni, 4ši pošteno mislijo z našo državo, da postane bogata in mogočna, vsi oni, jci ji žele dati tako uredbo, da se ne ba bati razpada, in da bo šla uprava gladko in pošteno, vsi oni, ki menijo, da naj bodo bremena in dolžnosti enakomerne, vsi oni, ki vidijo v klerikalizmu duševno smrt Slovencev, vsi oni, ki se ne vdajajo fantomom komunizma in ki vidijo, da v agrajBi Jugoslaviji socializem ni izvedljiv gospodarski nauk, vsi oni, ki žele, da se noben stan iii razred ne razvite na stroške drugega. Ali je teb ljudij v Sloveniji tako malo? Slovenci so realno misleč rod in vse. kar je v njih razumnejšega in treznejšega, vsi čutijo na dnu srca —r demokratski. Vendar mnogi vodstva nočejo priznati. Eni so rojeni miilkontenti, ki nimajo zmisla za organizacijo, drugi se načelno ne mešajo v javno življenje, tretji sami sebi sugerirajo, da se jim kri-rica godi, četrti si pripovedujejo, da » narodrji socialisti, zadnje dni se aekaferi gpriški naprednjaki skušajo priučiti, da so, odkar so k nam prišli, nekaka Višja bitja, ki nobeni stranki ne. smejo pripadati, zopet drugi delaj p pomočniško delo pri „Ša mostojni" m bogvaruj, da jim na glas rečeš, da so demokrati — vseh skupaj pa jih je vendar na deset-tisoče. Dr. Žerjav je v velikem svojem programskem govoru dne 21. t. m. pravilno zadef, da je JDS stranka poštene srednje Unije. Ona ne obeta nikomur nebes ipa zemlji, nikomur ne plačuje iz žepa svojega bližnjega. Ona izravnava' interese in vodi vse sloje k napredkq. Ona je stranka pozitivnega dela. Ona torej ni stranka nc kmetov, ne uradnikov, ne delav cev, ne obrtnikov, ne trgovcev vsakega zase, ampak w>eh skupaj: prvo ji je državni napredek, ker ta takoj pri-rtrse napredejc državljanov, bolna država je smrt drlavijanov! Stanov ski interes se mora državnemu podrediti. Ni bilo še nikdar v Sloveniji toli 'io demagogije nakopičene kakor sedaj : In ljudje verjamejo od vseh krajev priiepenim novincem kakor evan geliju v cerkvi. V tem razpoloženju bi potrebovali satiriki; našega Can karja, ki bi ovekoveči? pridigarje za „kmetov blagor", za ., trgovčev bla gor", za „delavčev ra|f. V tem stadiju je zares blagodejna mirita beseda damokratskega voditelja, ki opo-nunja, da bodimo nezajpni napram praznim obljubam in ostanimo na realnih tleh. 2e se apaža, kako koraka konsolidacija demokratske siranke na plan. Ljubljana je edina in vse, kar so protivniki želeli glede razkola je izbrisano-: Morda nikdar demokrat ska stranka ni glede kandidatur tako pravilno in previdno postopala kakor to pot Konsolidacija naših vrst pa prihaja tudi povsod zunaj Ljubljane. Osebne diference padajo, čas za enotno jronlo vseh demokratov je tu. Vsak se mora nekoliko podati, da se fronta izravna. Ni sramotna ta žrtev, ki jo prinaša ideji. Apel gre na vse debromislače: .Iz stopite iz rezerve, izbrišite nasprot-stva, naša država demokrate potrebuje! Naše čefe so zapustile Koroško. Beograd, 22. oktobra. (Izv.) Velepo- železniški in telefonski materijal, tako slomška konferenca je stavila naši vla- da bi onemogočili promet. Pri plebi-di ultimalum, da morajo jugoslovan- sfitl}i komisiji so proti taki nameri bili ske čete tekom 48 ur zapustiti plebi- St°rjCni P5~ T „ ^ scitno ozemlje na Koroškem. Po kon- J^l^VSec ferenci, ki jo je imel zunanji minister pri regentu v daljši avdijenci, v kateri Trumbič z ministrskim predsednikom se je prestolonaslednik podrobno infor-in vojnim ministrom, je bilo izdano miral 0 koroški zadevi, tozadevno povelje Ljubljana, 22. oktobra. Namesto za a- <**»- ™a mertovan je za delegata bivši poslanik v Rimu Kosla Ristič. Berlin, 22. oktobra. (Izvirno). Koroški Heisiatdienst je šlezijskem Heimatdiensiu poslal brzojavko, v katerem se mu zahvaljuje za pomoč in ga pozdravlja ter pravi, da bodo Korošci šli z Nemci v vseh drugih vprašanjih in zlasti pri ustvaritvi skupne enotne Veiike Nemčije. javlia: Naše čete, nahajajoče se v coni A, so dobile povelje, naj se tekom današnjega dne umaknejo iz plebiscitnega ozemlja. Dunaj, 22 oktobra. (Izv.) Iz Celovca poročajo; Položaj v prejšnji plebiscitni coni A je neizprenienjen. Plebiscitna komisija je danes imela sejo, na kateri je sprejela vrsto važnih odločitev. Znaki kažejo, da hočejo Jugoslovani pred odhodom vzeti seboj ves Italijanska napoved fadran-ske konference. Milan, 22. oktobra, imel Giolitti v Turinu sestanek z zunanjim ministrom grofom Sforzo z ozi rom na pogajanja z Jugoslavijo. — „Stampa" proča, da se bodo ta pogajanja vršila v prihodnjih dneh, četudi še dan ni določen. Ta pogajanja se morajo vsekakor vršiti, tudi če bi žal ne bilo upania, da pride do kakršnegakoli sporazuma. O pogajanjih z Jugoslavijo je imel Giolitti daljšo konferenco tudi z glavnima urednikoma „Štanipe" in „Corriere della sera", ki jih je pozval k sebi ter je nato odpoto-val v Rim. Rim, 22. oktobra. (Izvirno). Ker se je predčasno izvedlo za nameravani kraj jadranske konference (Iso-la bella), se je italijanska vlada odločila, da se bo vršila konferenca še tekom oktobra na drugem kraju, o katerem se pa varuje stroga tajnost. Dunaj. 22. oktobra. Dunajski listi z zadovoljstvom objavljajo časopisne glasove iz Rima in citirajo Giornak d' Italia, ki pravi, da italijaisko jav. (Izv.) Včeraj je j no mnen je zahteva okupacijo Koroš-sestanek z zuna- J ko po ententnih čeiah, ako je ne izpraznijo Jugoslovani in da sc Italija ne bo udeležila jadranske konference ako Jugoslovani ne zapuste Koroške. — Istotako dunajski listi javljajo iz Socijalisti iztopill is av strijske vfiade. Novi kabinet. Dunaj, 22 oktobra. (Izv.) Socijalno-demokraiični državni tajniki so izstopili iz vlade. Klub socijalnodemokrat-skih državnih poslancev je izdal sklep, v katerem pravi: „Ko je razpadla koalicija, so se morali volilci sami odločiti ali naj sestavijo novo vlado socijalni demokrati ali krščanski socijald. Volilci so sedaj odločili. Po demokratskih principih imajo sedaj krščanski socijald dolžnost, da sami prevzamejo vlado. Socijalni demokrati so sklenili, da se ne udeleže vlade pod nobenim pogojem in v nobeni obliki". Predsednik kabinetnega sveta je predsedniku Sei-tzu predloži' vsled tega že nocoj nov predlog, ki je bil tudi sprejet S predsedstvom kabineta je bil poverjen dosedanji državni tajnik Heindel, zunanje zadeve je prevzel dr. Mayer. vojne zadeve pa BrajskL Važna državniška po-svetovanja v Pragi. Praga. 22. oktobra. (Izvirno.) Češkoslovaška prestolnica bo v krat-ccm torišče važnih političnih dogod kov. Poljski zunanji minister knez Sapieka pride že v prihodnjih dneh Prago. Istočasno dospe tja tudi rumunski minister Talca Jonescu in najbrže bolgarski ministrski pred-sednik Slambuliski, ki se nahaja sedaj v Londonu, ravnotako kakor tudi Jonescu. Ta sestanek namerava Rima, da Italijanski politični krogi I zbližati Poljsko in malo antanto. Če nc pričakujejo nobenih pozitivnih'1 rezultatov od jadranske konferenco. Italijanske minimalne zahteve so: meja na Julijskih Alpah, direkten spoj Italije z Reko, odstopitev Zadra in nekaterih dalmatinskih otokov, a jugoslovanske. Wilsonova črta in nobena zveza z Reko. Eim, 22. oktobra. „Avanti" kon-statira, da nasprotujejo danes pogajanjem z Jugoslavijo italijanski re-akcionarji, nacionalisti in utilitaristična skupina, ki vzdržuje današnji režim v Italiji. Isti list napada načelnika italijanskega generalnega štaba generala Badoglia, ki sc je u-doležil nacionalistične prireditve v Rimu, kjer je govoril znani šovinist Federzoni o ,,italijanst.vu" Dalmacije. Angleška pred fežko nacijo-nalno krizo. ^ London, 22. oktobra. (Izvirno). Eksekutivni cdbor zveze železničarjev je sklenil ultimatum .s potekom v soboto. Ta odločitev železničarjev pomeni za Anglijo samo presenečenje,- ker je bila sprejeta proti pred-' logu voditeljev. Število železničar-! jev, ki bedo slepili v stavko ki. Železničarji so danes sklenili podpirati rudarje. Poslali so vladi ultimat, da stopijo na vseh železnicah Velike Britanije, Škotske in Irske v soboto opoldne v stavko, če vlada nc sprejme rudarskih mezdnih , zahtev ali če do tega termina ne znaša prično resna pogajanja. „Daily He-okroglo 600.000. Stavka vseh an-jrald" javlja, da se bodo jutri tudi ^leskih strok bi bila največja, kar jih : transportni delavci odločili za stav-pozna doslej zgodovina delavskega ' ko iz simpatije. Položaj se je s tem gibanja. Obsegala bi okrog tri in zopet poostril. Vrhutega govorijo vsi pol milijona udeležencev. Brez dvo-; znaki zato, da se bo stavka v kratkem Varšava, 22. oktobra. (Izvirno). Vojska generala Zeligovskega se je Podvojila. Litvinei se boja njegovega pohoda na Kovno. Tudi pri Suv«Tkih sc zbirajo številnejše polj-sko čete. Litvinei se boje, da bodo Poljaki korakali na iijemen in odrezali Litvo od morja. Poljaki pa rni.r.injpjo da se hoče Litva zvezati i Nemčijo. na bo v tem slučaju vlada odstopila in razpisala nove volitve. V zvezi s to stavko je dosedaj izprtih 100.000 ovinarjev, 50.000 pristaniških delavcev nima dela in 250.000 odpuščenih vojakov dobiva podporo nezaposlenih. Lord Bryce je izdal manifest, v katerem pravi: „Mi stojimo pred nacionalno krizo, ki vzbuja v vsakem oziru težke skrbi. 2 njo je cmajeno naše svetovno stališče, ž njo je izpodkopana naša industrija in trgovina. Naši dolgovi so dosegli višino, kakor pred 10 letimi ne bi niti sanjali. Ne vemo, kako naj plačamo dolgove. Živimo v dobi, ko morejo nasodi obstajati le, če se z vsemi močmi oprimejo dela". Berlin, 22. oktobra. (Izvirno.) Angleška vlada se namerava preseliti v provinčno mesto s parlamentom vred, ker je pričakovati v pri- razširila na Francijo in Belgijo. V zvezi ž njo so tudi pretirano visoke mezdne zahteve rudarjev v Alzaciji in Loreni. London. 22. oktobra. (Izv.) Dosedanje izgube angleške stavke znašajo v štirih dneh 3 milijone ton premoga in za delavce 3 in pol milijona funtov na premoženju. V Angliji kažejo na nemško industrijo, češ da bo sedaj ona preplavila trg s cenenimi produkti. London. 22. oktobra. Angleški želez ničarfi so sklenili, da stopijo v nedelio o polnoči v stavko, ako vlada neizpol-ni zahteve stavkujočih rudarjev. Zastopniki rudarjev so izjavili, da jam' čijo za večio produkcijo premoga, ako vlada spreime vse rudarske zahteve. Vlada je do sedaj odklonila vsa neposredna pogajanja in zahteva še vedno sklicanje razsodišča. Agonija Narodnega predstavništva. , , ... , , tj* vi ' I Beograd. 22. oktobra. (Izv.) Dana-hodnjih dneh v Londona velike novo šnjr seja Narodnega predstavništva jc dcmcflistracrjc. Med rudarji vlada : trajala nekaj minut. Navzočih je bilo razburjenje nad načinom, kako se je j 20 poslancev. Seje so bile odgodene na v parlamentu govorilo o njihovi stav- nedoločen čas. i)i tudi Poljska takoj in izprva ne mogla pristopiti k tej antanti z vs^mi pravicami in dolžnostmi zaveznika, gre vsaj zato, da se najde oblika, kako bi za slučaj vojne z Madžarsko mogla Poljska' citati nevtralna. Češkoslovaška republika garantira zato Poljako.HK sigurnost ob šlezki meji, tako da Jafiko Poljaki porabijo svoje čete s te meje v novo pridobljenih krajih na iztoku. Posebno želi Romunija, da bi se Poljaka pridružila mali antanti. da bi s tem v tej zvezi sami nastali dve skupini, ki bi bil i v medsebojnem ravnotežju, na eni strani Češka in Jugoslavija, na drugi pa Poljska in Rnmunija. Leski zunanji minister dr. Beneš je v privatnem razgovoru pred kratkim dejal, da hoče Čeika |>odpisano pogodbo o Tešinu na vsak način spoštovati. Zato bo knez Sapieha v Pragi gotovo prisrčno -.prejet Protidržavna oropa-ganda na Češkem Praga, 22. oktobra. (Izvirno). Narodni listi registrirajo govorico, ki se v Pragi trdovratno vzdržuje v informiranih krogih, da podpihujejo Madžari zopet nove slovaške nemire z namenom, da bi vpadli v Slovaško in da hočejo izzvati za 1. november na Slovaškem železničarsfco stavko. Niti te propagande vodijo tudi na Dunaj med krščanske socialce. Praga, 22: oktobra. (Izvirno) Iz Moravske je izgnanih 20 avstrij škili hujskačev, ki so širili z govori ii letaki dunajske provenijence pro-tidržavno propagando ir. posknšali pridobiti pristaše za protidržavni puč 28. oktobra. Slovensko Šolstvo v Gorici. Gorica, 22.- oktobra. V tukajšnje slovenske šole se je vpisalo 606 učencev. Za prvo šolsko leto se otvorijo trije razredi za dečke, dva razreda za deklice, za drugo šolsko leto pa dva za dečke in ena za deklice. Skupaj 367 učencev. Za višje razrede je priglašenih 239 učencev, ki se porazdelijo v italijanske šole s posebnimi učitelji. Za te učence bo slovenščina' le prost predmet! Slovenski starši odklanjajo to ureditev ter zahtevajo slovensld pouk za vse razrede ljudske šole. Ziafa dunajska mladina. Dunaj,' 22. oktobra. Ker ie občina v 12. dunajskem okraju odprla češko-slo-vaškr ljudske šote, so začeli stavkati po nemških šolah nemški otroci. Zarota za državni prevrat v Italiji. Firenze, 22. oktobra. (Izvirno)'; Na včerajšnji seji socialističnega strankinega vodstva je poslanec Morgari naznanil, da so italijanski nacionalisti skleniti zaroto pod vod* stvora znanih vojaških oseb v svrho državnega prevrata in diktature na perjene proti socialnim demokratom na znotraj in proti socialistom na zunaj. Milan, 22. oktobra. (Izvirno). V Bologni se je vršil kongres zastopoi-kov italijanske strokovne Unione sin« dicale italiana, ki je anarhistična organizacija. Pri tej priliki je policija aretirala 42 delegatov iz raz-nih italijanskih krajev. Tudi v Nea-polju je izvedla več aretacij in izgnala nekaj sumljivih tujcev. V Fe-rari je bil izvršen atentat na fitijal-ko Banco d'Italia z bombo, ki je; napravila veliko materijalno škodo. Snovanje iztočne entente. Riga, 22. oktobra. (Izvirno). Pa podpisu rusko-poljskega miru so se sestati v Rigi z ruskimi in poljskimi delegati tudi zastopniki Belorusov, Ukrajincev, Litve, iztočne Galicije, Estonske in Letske do morja. Na konferenci so se razgovarjati o iztočni antanti, ki bi stopila v zvezo z malo antanto. V angleških političnih krogih so ia dogodek pozdravili sim. patično. Povišsnje taks. Beograd, 21. oktobra (Uradno.) Z uradno naredbo o draginjskih dokla-dah državnim uslužbencem, vpokojen-cem, vdovam in njihovim sirotam od 29. septembra 1920 Dr. Br. 130.000 i „Siužbene Novine" od 7. oktobra 1920 br. 221) se povečujejo takse, in sicer: Po br. 5 zakona o taksah: Za vse pismene rešitve administrativnih obla* sti od 2 na 5 dinarjev. Po t. br. 52 zakona o taksah: Za pri' tožbe na državni svet proti rešitvi ali delu katerihkoli administrativnih oblasti od 5 na 10 dinarjev. Po t br.230 zakona o taksah za pritožbo proti osebam in po t. br. 229 od 3 na 6 dinarjev. Za pritožbe na državni svet ali ka-sacijski urad od 5 na 10 dinarjev. Prva, druga in tretja točka t. br. 99 a iz člena 157 e finančnega zakona za 1920 in 1921 se izpremene in se glase: Na vse vstopnice, in sicer: I.) za gledališča in umetniške koncerte, poučna predavanja, umetniške, poučne in gospodarske razstave, večere in javne vaje gimnastičnih, sokolskih, orlovekih" društev pa se plača taksa 10 % od vrednosti vstopnice, 2.) za bioskope, šantane. kabarete, zabave, cirkuse, akrobatske, atletske, magijske, spiriti-stične predstave, panoptilce, menažerije, razne druge razstave, panorame/ foto-plastike in sploh prireditve, kjer se zbirajo ljudje zaradi zabave in rczveselje-vanja, se plača taksa 30 ■/* cd vrednosti vstopnice. Vse ostale pristojbine, ki veljajo v omenjenih obiasivih, se poleg zvišanja po dosedanjih obstoječih odredbah, povišajo za 100 %. To povišanje taka velja od 1. novembra 1920. Ogromen požar v TriHi. Trst 22. oktobra. (Izv.) V &tridi zjutraj je izbruhnil požar v velikanskem lesnem skladišču v Skednju, kjer je ležal les ljubljanske tvrdke Panoni-ja, tržaške i^sne družbe in mnogih tržaških tvrdk. V komaj 15 minutah je celo velikansko skladišče pogorelo. Ognjegasci in delavci so bili brez moči ker je huda burja -aznetila ogenj, škoda presega 400000 lir. Večina tvrdk je. bila zavarovana. Vzrok požara ni znan. Amerika 3n komunisti. Newyork, 22. oktobra, (izvirno). Sodnik Knox je v neki obsodbi izrekel, da je članstvo komiuiisrične stranke zadosten vzrok za Izgon iz Združenih držav, ker je ia stranka vedno imela namen vreči vsake vladavino in provzročiti nemi ne. Sodba pride v reviziio pred aaivišii stoL "^.SSSr^lVoHlna borba Odbor narodnih svetov v zasedeni Dalmaciji je dal Jadranskemu zboru nastopno mnenje: V vsej zasedeni Dalmaciji se pri pravlja italijanska vojska in Italijana- si po mestih, da iznova prično podirati jugoslovanske trgovine in hiše ter na pogrom preti Jugoslovanom, ako hi jadransko vprašanjene bilo rešeno na način. ki ga zahtevajo in pričakujejo Italijani d'Apn::nzii:vih idealov. Z ozi rom na strašne izkušnje, ki jih imajo v tem oziru posebno zadrski Jugoslovani, in 7. czirom na g-nzodejstva, ki so se zgodita v T rstu, Pulju in na Reki. je bojazen Jugoslovanov v zasedenem delu Dalmacije popolnoma opravičena tem bo;j zato, ker se dalma: inski Italijana^' ter Millo in njegevi častniki ne bi zadovoljili z nobeno tako re.!' vijo, ki ne bi vsebovala r»,:*:sije Reke, vsega Kvarncra in vaaj Dalmacije po lon- Zborovanja ljubljanskih zaupnikov [se vrši dne 25. oktobra 1920. v zboro-|valnt dvorani na magistratu ob 6. uri zvečer. Dnevni red: 1.) Poročilo o volitvah za ustavo-.'vorno skupščino. 2.) Postavitev kandidatov za Ljubljano. 3.) Slučajnosti. Vstop je dovoljen le od društev in irganizacij izvoljenim in vabljenim zaupnikom z legitimacijo. ( Profesor A. Jug, načelnik okrajnega odbora za Ljubljano. r Priprave za volitve so končane. I Državni cdi/cr ie j sredo dovršil svoj donskem paktu. — Ti po-. aiki, ki so do-1 posel glede določitve predsednikov in šli k zanesljivih viro/ iz Zadra, Šibeni-ka in otokov, ia kateri niso morda posledica strahu, ampak so osnovani na podlagi konkretnih :n r.tsfcmatifno or gatvriranih priprav, ki se opažajo zad- članov volilnih odborov za celo kraljevino. Vse gradivo je šlo v tisek. v Iz volilnega beja v mariborskem okrožja. Minulo nedeljo je priredila SKS v mariborskem okrožju shode v nej čase po vsej Dalmaciji in iz precej j Jarcnini in pri Sv. Jakobu v Slov.go-jasnih izjav italijanskega nacionalistič- j ricah. Pri Sv. Jakobu so kmetje pozvali nega časopisja, so se nemudoma nazna-1 nav2očnega kaplana, naj nastopi ter nili vladi v Beogradu. Stične pedatke pove svoje politične misli na shodu naje prejel tudi zbor, kakor tudi n" — ■> mesto v cerkvi, na kar je kaplan na ti-pisarnica, ki prejema take podatke izlhem izginil V nedeljo bo pi-daval ma-mnogo drugih krajev že nekaj časa I riborskim volilcem narodni socijalec" sam. Zaupniki na Reki in ob demarka-jdr. Ribaf. Tudi klerikalci in socijalisti cijski črti »avljaio, d? i« sam šef ita-Jso napovedali za prihodnji teden sho-lijanske špijonaže na Reki Porata izja- j de v mariborskem okraju, vil, da bodo fašisti in soldatcr>i ~re-1 v Cehi, Slovaki in RgsžsI, ki so v ve-prečili poganjanja med Italiio in Jusjo- likih kolonijah naseljeni v Vojvodini in slavijo. Tudi vesti, ki dohajajo z raz- Slavoniji, so imeli te dni konferenco nib strani, poročajo o tem. da 1 "o [svojih zaupnikov v Novem Sadu, kateri zadnje čase preko Zadra in Sibenisa je predsedoval sIovaTkl v^dja dr. J.Iiia-pripeljenega v Dalmacijo več kot 100 &k. Na konferenci so sklenili predlo-ragonov municijc in 20 vagonov bodeče žiti vsem polnilnim strankam v Vojvo-žic* se da in fc-—na ta način, da dini predlog, da nasto«:'o vse stranke se Millo pripravlja na napad. z enotno kandidatsko listo, v kateri za- Iz šibenika poročajo: Italijanske ob Ihtevajo za Cehe in Rusine po en man-lasti so v razglasih pozvale prebival-1 dat, a za Slovake tri mandate. V slu-stvo Sibemša naj se v ča3u od 1. d- I čaju, da stranke odklonijo tak kompro-10. t. m. javi pri občini. Od našega Imis, bodo Čehi, Rusini in Slovaki na-prebivalstva se nikdo ni odzval temu (stopili pri volitvah samostojno, pozivu. Vsled tega so pričeli karabini naj zgubi ie ozemlje, ki je bilo Slovencem to, kar je Čehom Praga. Nedaleč od Celovca je Gosposvetsko polje, kjer še stoji kameniti prestol, kjer so Slovenci ustoličevali svoje vladarje. V ljudstvu se ni odzval glas krvi, dragi glasovi in drugi činitelii so odločili proti glasu krvi. Zguha koroškega ozemlja ni le zguba za Jugoslavijo, ampak zguba Slovanslva sploh. To ni le materialna zguba, ampak še mnogobolj moralna zguba. Svet, ki gleda na nas, ne bo razumel, da se v naših plebiscitih, na katsre upiramo svojo zahteve, o-glaša zasužnien narod, ki je fcil stoletja preganjan in na vse mogoče načine germaniziran, da torej to ni glas in volja svobodnega naroda, in izraz mirnih razmer. Naši dokazi morejo biti s takimi plebisciti resno ogroženi pred svetom in moralo se je naprej vedeti, da nesvoboden narod, ki jc vzrastel v sužnosti, ne more svobodno od' ".vati v svoji stvari, posebno pa ne v tako nenormalnih razmerah, kakor so seda i po dolgi vojni. Ako pogledamo, kao žalosten uspeh je prinesel plebiscit jugoslovanskim bratom in kako n. , iova stvar je plebiscit sploh, ne moremo se dovolj oddahniti, da smo b; i mi rešeni vseh plebiscitov. Nam je iskreno žal, da Jugoslovani po tolikem trjHknju po takih težkih boiih in v tako težki mednarodni situaciji zgubijo tuJ. IIiraško. Za Jugoslavijo bi ta zemlja pomenila dobiček in prebivalstvo bi se spametovalo. Za Avstrijo pa pomeni to le majhen prilastek, da bodo imeli še kaj zastaviti. Resnični dobiček od tega plebiscita ima Germanstvo. katerega skaže-na kri sc ima pomnožiti z nekoliko sto-tisoči slovanskih duš. Ljubljana, 22. oktobra. * Koroški plebiscit ia poslanci, j dena proti Francetu Gaberščiku disd-Beograjska »Tribuna" piše o koroš- plinarna preiskava. Razprava pred so- diščem je dognala, da so navedbe v ovadbi popolnoma neosnovane ia aa-ravnost izmišljene in je bil obsojen Stanko Gerl na 14 dni zapora ia Jože Pire na en teden zapora, oziroma 500 kron denarne globe. Tako je doletela vendar enkrat klerikalne obrekcvalce, ki vlagajo v znamenju krščanske ljubezni zoper neljube jim osebe izmišljene ovadbe, zaslužena kazen. * Klerikalna taktika. Klerikalna mariborska ,,Straža" jc ie IS. t. m. ostro obsojala denicnstracije proti Nemcem in hotela zvaliti odgovornost za nje ua demokrate. Medtem sc je pa konstatiralo, da je bilo snejih služkinj. ker bi se sicer mortiSa Zveza služkinj silo" zavzeti za ^flužlcinje. * Slovenska kmetijska družba. Podružnica v Krtke m jc izvolila kot delegate za družhin občni zbor sa-.mostoine kmete. * Kako postopajo Ita£{jasi e našimi ljudmi t oknpiranun ozemlju, razvidi se iz pisnra neJega dijaka, ki je interniran v Pmeaiii pri Trste. Omenjeni dijak je bil ?rta 1915. dobrovoljec v Rusiji, oajkoder je šel preko Francijo na sobinsko freata. Nedavno je bil odpuščen iz armade in je hotel obiskati p roje stariše r Istri, potem pa nadaljevati svoje vseučiliške študije. V Propeko pa so ga Lahi ustavili in linternirali skupaj s 70 našimi rojaJti. Naše oblasti li morale poskrbeti za naše ljudi, ki ginejo v barakah kulturne Italije. Iz Hrastnika aam pišejo: V občinskem gerentskem sosvetu trboveljske« je naša dolina brez. vsakega zastopstva, dasi tvori eno tretjino prebivalstva ter imamo tu premogovnik, kemično tovarno in steklarno, .ffdini zastopnik za Hrastnik, soc deni. Malovrh, je spomladi odložil priseiSniško mesto, na kar je bil imenovan v sosvet učitelj Roš. V tistem času pa je nastopila sprememba v deželni viatfi in Remec je to imenovanje razveljavil, češ da je učitelj Roš liberalec Tako smo že več kot pol leta brez zastoj mika, dasi se interesi našega dela obči ne cesto križajo s trboveljskimi. Posledica je, da smo potisnjeni v stran dia se našo dolino zanemarja in se nf: ozira na naše potreb- veda vprašanje je. ako bodo imele take I odločno protestira proti takemu žalje-mere kakih uspehov. |nju krščanske organizacije, je bila uve- oodlagi te ovadbe, v kateri Jože Pire ščine. Zahtevamo najodločneje, da —----l- ----nam (ja ^ sosveta j« uajsibo iz te ali one stranke. Prosvefa. Narodno gledališke. Drama: Sobota 23. okt.: Schnitzler: Ljubimkanje. D. Nedelja 24. okt.: Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski Izven. Ponedeljek 25. okt.: Schnitzkr: Ljubimkanje. C Opera: Sobota 23. okt.: Risto Savin: Lepa V^a E. Nedelja 24. okt.: Nedbal: Od bajke do bajke. Izven. Ponedeljek 25. okt: zaprto. — Na pismo g. D. odgovarjamo, da dotična notica o ruski opereti ni izhajala od našega gledališkega poročevalca, ampak je prišla v list od druge strani. Priznavamo gosp. D., da ima popolnoma prav in mislimo, da n^o niti n emu niti komu druecmu delali krivi;-, ker smo mogli o letošnji operi ved:. • r,-;i;valao poročati. Toliko v pojasnile. — Gkdališee r Celja. Celjsko dramatično društvo pripravlja za otvoritev gledališke sezone v Celju Cankarjevo igro ,.Za narodov blagor". — Občni zbor dramatičnega društva se vrši dne 26. t m. v Narodnem domu v C;'ju. — Mariborske slovensko narodno gledališče vpnzori v soboto dne 23. t m. Sekspirjev »Sen kresne noči". Glasbene točke 1k izvajala vojaška divizij ska godba pod vodstvom kapelnika Herzoga. Za drugi teden se pripravlja prva opereta »Operni ples". — Zvonček- Naš mladinski list v-kljub vsej draginji vrši svojo nalogo. Ohranil je isto obliko in prinaša v svojih zadnjih številkah (7—9) mnogo lepega gradiva in razne slike. Med drugim vidimo znane slike iz Koroške (prestol in knežji kamen), ki naj ostane mladini v stalnem spominu, da ne pozabi na usodo nesrečne Koroške. Zvonček stane Še vedno letno 20 K, kar je gotovo n;zka cena za tako lep mladin ski list in je le želeti, da pride v vsako slovensko hišo. — Engelbert Gaagl: Dolina solz. Izdala Učiteljska tiskarna. Cena 16 K. V »Dolini sob" imamo tri enodejanke, v katerih popisuje pisatelj temne strani našega socialnega življenja. V »Dveh svetovih" vidimo očeta, ki umira in sin odhaja kot agitator v novi svet V »DedšSni" je prizor z vasi, ld nam kaže ljubezen starega .očeta. V »Trpinih" vidimo zgubljene ljudi, ki jih uničuje strast Ta ali ona slika ho uspda tudi na odra. — Moderna knjižnica. Bili smo navajeni, da smo eitali svetovna dela v nemških prevodih. Celo slovansko rusko literaturo smo po večini spoznali nemških prevodih. Naši prevajalci in založniki doslej še niso mogli podati največja in najboljša svetovna literarna dela v slovenščini; nemščina nam bo postajala čim dalje bolj tuja, delo-m celo zoperna. Torej bo treba najti drugo pot, da se seznanimo z velikimi deli svetovnih literatur. V tem oziru bo treba poseči po hrvatskih in srbskih prevodih, ki bodo nam najbližji. Ona dela, ki jih ne bomo mogli citati v originalu, bomo morali spoznaviti iz jugoslovanskih prevodov. To bo posebno važno za naše javne knjižnica ld bodo morale počasi svoj rrmški del nadomestiti z jugoslovanskim. Naše šole bodo morale v tem zmislu pripravljati mladino. Treba bo še mnogo dela in časa, predno bo naša skupna prevodna literatura tako popolna, da bomo imeli v svojih prevodih vsa glavna velika svetovna dela. Pri sedanji krizi na književnem polju bodo le počasi prihajale nove knjige na dan. Zato bo naravno, da bomo posegali po domačih prevodih in da bomo čitali srbske in hrvatske prevode onih del. ki jih ne bomo imeli v slovenščini. »Moderna knjižnica" v Zagrebu (Mpravska ulica 24) ima namen zbrati v svoji zbirki dobra dela v hrvatskih prevodih. V tej zbirki k izšla J tudi »Hanka". najboljše delo naše pisateljice Zofke Kvedrove, ki jc v osebi Poljakinie popisala trplienje jugoslovanske žene med vojno. Zdi se mi ,da Slovenke še veliko premalo pozna o to knjigo, ki bi morala biti pri nas posebno med ženskim svetom pač bolj znana, nego razni tuji ženski romani V isti zbirki so izšle ^Najbolje slovenske novele", ki so danes razprodane. Med prevodi omenjamo samo nekatere, ki jih nimamo v slovenščini: Zola: Lurd, Arčibašcv: Revolucionarji, Boui-gogne: 1812, Knut Hamsun: Glad, Dostojevski: Bratje Karamazovi, Jenscn: Vojne sence, Tavastaf-erna: Skrivnost finskega zaliva, A. France: Žeja bogov, Merežkovski: Leonardo da Vinci, Strindberg. Sin služkinje, Dostojevski: Idiot, Fjodorov: Kamenje, France: U-por angelov, Mirabeau: Sebastijnn Kodi. Jensen: Laži. — Poleg prevodov je izšlo par domačih del: Stankovič: Nečista kri, Markovič: Karto Drački. Vsi prevodi v tej zbirki nimajo enake vrednosti, nekateri m podani okrajšani — a v splošnem nudi zbirka lepa dela, Iu nas seznanjajo s svetovnimi pisatelju Zato je priporočamo. Knjisre »Moderne knjižnice" sc debo po naših knjigarnah. — 2501etaico Komcnskega. češki narod se pripravlja, da proslavi 3501et-nico smrti največjega češkega in svetovnega pedagoga Komcnskega (umri v Amsterdama leta 1670). Jabilej se vrši okoli 15. novembra. V Amsterdamu bodo talrrat odkrili Komenskem spomenik. V Pragi bo proslava v pan-teouu. Jubilttj sc bo slavil po vseh šolah in po vseh večjih krajih. V Pragi ba proslavi prisostvoval veliki prijatelj Slovanov, francoski v^utilrSki profesor E. Derris. Priredila se bo posebna razstava ki bo karala pomen velikega pedagoga. hs!o je že več knjig in brošur, ki posasnlujejo jubilej. Amsterdamska univerza bo imela 15. novembra slavnosten dan: v avli bo govoril prot Pr-tina. Umestno bi bilo, da se ta jubilej proslavi tudi pri nas. — Letošnja literarna Nobelova nagrada bo baje pripadla norveškemu pisatelju Knutfiamsunu. Knut Hamsun ima danes slavno ime v svetu. Ko je bil star 17 let, je bil še Čevljarski pomočnik. To delo pa ga ie dolgočasilo, zato je odšel iz domovine in je postal mornar. Tudi v ton stanu ni dolgo vzdržal, postal je ribič, potem trg. pomočnik in nazadnje v Ameriki tramvajski kondukter. S 23 leti se je vrnil domov in je postal časnikar. Odšel je v Ameriko kot poročevalec in ko se je vrnil, mu je njegova knjiga »Glad" prinesla uspeh. * Za analfabetske tečaje. Minister' Vloži ovadbo. Prišlo je do hudega I za prosveto je pczval vse šolske nad-j prerekanja. Dokel skoči aaenkra J zonrike, naj naroče uSteljstvu in ka-' proti Nardinu, nastavi mu najprve tehetom, naj organizirajo tečaje za'puško na prsi ter ga nato udari s analfabetc. Ti tečaji naj se prično; kopitom po glavi, da je padel na 1. novem?:ra i 1. in bi se končali tla. Medtem je Ramek napadel Vid- 1. aprila 1921. Koncem tečaja bodo šolski nadzorniki izpraševsii učence. Za vsakega učenca, ki bo izkušnjo prestal, bodo dobili učitelji po 30 dinarjev nagrade. • laško. Gerentstvo laškega okrajnega zastopa je še vedno v istem strankarskem sestava, ki mu ga je dalo notranje poverjeništvo pod vladanjem Remca. Gerent mu je neki klerikalni fanet iz Dola, priscdniii pa no veliki večini klerikalni kmetje iz laške okolice. Ker se ti seveda dosti ne razumejo, je dura sosvetu prejšnji tajnik okrajnega zastopa, nemškutar Murschetz. Kako je nadzorstvo ne vemo in kako se gospodari z našimi stotisoči, nam tudi ni znano in ravnotako ne, kako vodi blagajno in knjige klerikalec Krair.c. Zahtevamo pa, da se na vsak način popravijo strankarski besni in slepi ukrepi; poverjenika Remca, ker ne moremo zaupati možem, ki jih jc imenoval prisednikom tehant Krak, kakor se je to svojčas javno ugotovilo, ne da bi ae bila ta vest dementirala. V naših okrajnih zastopih morajo po postavi biti enakomerno zastopane štiri skupine, namreč industrija, najvišji obda-čcnci kmetske in trške občine. Danes sta industrija in trg Laško brez vsakega zastopstva, zastopani so pa po veliki večini klerikalni kmetic iz okolice (ne občine!), župniki en obrtnik in en trgovec ter po enem članu soc. demo- • kratje. Naša zahteva je, da se da, ka- • kor to zahteva postava, sorazmerno za-1 »topništvo • gospodarskim skupinam, M '"V1'*" zlasti pa industriji in tržanom. M^rujoru mapa. Nardinova žena je skušal svejega moža braniti, toda Dokel j je prijel za vrat in jo vrgel na tla Medtem se je Nardin pobral, Doke! pa nameri puško nanj ter ustreli Krogla je šla skozi trebuh in je Nardin kmalu na to izdihnil. Vidmar, ki se je ubranil Rameka, je skočil na pomoč, na kar je Ramek pričel stre ljail preti njemu. Oba napadalca sta končno pobegnila v gezd. Pri jeli so jih že drugi dan. Pri zasliševanju v Murski Soboti sia se iz govarjala s tem, da sta bila prva napadena. Oddali ju bodo v zapor v mariborsko sodišče. Umor ima žalostno ozadje Dokel, ki je doma bi zu Radgone je zagrizen nemčur in tudi sicer manj vreden človek. Kot finančni organ bi imel paziti, da se omejuje tihotapstvo in verižništvo toda on se je raje sam pridružil takim elementom ter verižil in tihotapil kar na debelo. Nardin mu jc prišel slučajno na sled ter naznanil stvar cblastvu. To je vzrok tragedije. Dokel je Nardina že pred par dnevi napadel, ter mu grozil, da ga bo cb prvi priliki ubil. Predstoječi slučaj kaže, kakšni ljudje so nastavljeni pri financi v Prekmurju. Proti mHit^rizmu. Aktivni minister dr. Korošec ie v s svojim govorom o solda-*'"Str*elskr7ruštva "sT se"za£ela te5ki dal si^al za divjo klerikalno obnavljati v Srbiji, ki je bila pred gcnjo„pro!i militarizmu'ykatero vo-vojno glede števila strelskih društev 4J® *««! * vso vne™ glasila SLS. med vsemi državami na četrtem me-;. ^ politično moralo v nasi crzavi stu; bilo je namreč teh društev 1300. Je zaIostno značilno, da. se gotove stranke v brezvestni špekulaciji na najnižje instinkte mas ne plašijo nobenega sredstva in ne respektirajc nobenega narodnega ali državnega interesa. Vsi vemo, da je v naši armadi mnogo stvari, ki jih bo treba popraviti, mnogo nedostatkov, ki jih ^ j moramo iztrebiti, in gotovo je res, Fvif "konkurznim upnikom „Glav- ,da Pr°ces siapljanja ne napreduje ne posojilnice". Meseca novembra 11.! Posodi z lahkoto. Strogo pa se mase bo izplačala prijavljenim upnikom ramo izogibati generaliziranja, ker „Glavne posojilnice" v Ljubljani osem- J vemo, da je duh armade dober in da procentna kvota, svojčas likvidirane je ona navzlic vsem nedostatkom, da-glsraica. Vsi upniki, ki so tekom časa.nes največja moralična sila fugosla-spremenili svoj naslov, se s tem po- Spričo neurejenih noranjih raz fe^Sl^Lfi^1^-! je naša armada danes glavni Člani teh društev so se redno vadili v streljanju z vojaškimi puškami in v zadnjih vojnah se je videlo, da so bili najboljši oni polki, na katerih ozemlju je bilo največ strelskih društev. Bilo je že govora o tem, da se enaka strefska društva organizirajo tudi pri nas. "*' tančni naslov, obenem z navedbo štev. J -Ji« rložne kniižice. naifcasneie do 2. novem, s.tebeTr nase*a mednarodnega ugleda. In na znotraj? Ko je gospod Korošec zatiral železničarski štrajk, rložne knjižice, najkasneje do 2. novem Tkb t 1. namestniku upravitelja kon-kurzne mase, drja. Otonu. Fetiichu, odrti niku v Liubliani, Sodna ulica št. 11. Oni upniki, ki so svojčas prijavili svoje terjatve po kakem'denarnem zavodu (hranilnici alt posojilnici), pa so med tem vzeli svoje kniižice nazaj, naj vpoš-ljejo na gorenji naslov potrdilo dotič-aega denarnega zavoda, da so upravičeni dvigniti konkurzno kvoto in naznanijo tudi svoj natančni naslov ter ftevilko vložne knjižice. * Na višji vojaški akademiji v Beogradu so imenovani za honorarne profesorje : za taktiko generalštabni polkovnik Miloš Jovariovič, za gene-ralštabno službo generalštabni pod polkovnik Svetislav Milosavljevič, za strategiko generalštabni polkovnik Miloš Nedič, za vojno geografijo generalštabni polkovnik Dragutin Ku-šakovič. * Poroka. Poroči! se jc v Šmarju pri Jelšah dr. Ludevit Koser, poslanižki tajnik * Varšavi, z gdč. Fino Lešniko- hčerko trgovca. — V Celju se je poročil Doife Bervar, sodni uradnik, z gdč. Nežico Pucovo. — Čestitamo! * „Adresar za Slovenijo", katerega že težko pričakujejo vsi, posebno pa industrijski, trgovski ia obrtniški krogi, je ie v tisku in izide tekom prihod-njega meseca. Knjiga bo imela bogato vsebino m bo nudila vsakemu brez ozira na stan ia poklic, zlasti pa kupiti jskrHi in obrtniškim krogom splošno »liko našega gospodarskega razvoja in bo pokazal vsakemu pot in možnost uspešne oddaje svojega blaga ia pa nabavo njemu potrebnih predmetov ter •e vsem krogom toplo priporoča. Knji-fa. Tično v^ijuia stane v piednaročbi «0 krpa. proti takojšnjemu predplačilu 120 kros in se plača pri ured-mštva Adresaria. Ljubljana, Cankar Kvo nabrežje št 5. * Umof v Prekmurju. V sobo.o zvečer se je nadstražnik državne policije Josip Nardin vračal s svojo ženo in otroci v družbi svejega sorodnika Cirila Vidmarja s svoje- posestva nazaj v Sodišnico v Prekmurju. Medpoioraa jc oddal par strelov v zrak, da splasi tihotapce Naproti sta mu prišla finančni v spicijrnt Peter Dokel ter fma,ič>> P?znik Ramek. Nardin jc Dekla pozdravil. ta ga je pa nahnrifl, zakaj sirelja. Nardin mu ie odgovoril, naj je klical vojsko, ko je gospod Brejc trepetal pred komunisti, so bile njegova edina uteha šajkače naših vojakov, in ni še teden dni, ko so bas glasila gospodov Brejca in Korošca videla edini spas za Koroško v nastopu jugoslovanske vojske, ne mine skoraj dan, da ne bi baš naši klerikalci pred Italijani in vsemi narodi sveta rožljali z nabrušeno sabljo. Ali je mogoče, da je ta vojska, na katero se vsak hip obračajo, v katero edino zaupajo, tako slaba, da se sme proti njej s kričanjem o soldateski in militarizmu? Ne zahtevamo od klerikalcev, da so naši vojski hvaležni za delo osvo-bojenja, ki je bilo izvršeno proti njim, toda vsaj toliko pametni naj bi bili, da ne podirajo stebra, na kate rega se sami v prvi vrsti naslanjajo. Z gnusom mora vsak pošten narodni človek opazovati početje stranke, ki se je v zlati avstrijski dobi do tal priklanjala vsakemu čmorumenemu Iajtnantu, ki je vedno z navdušenjem glasovala za Franc Jožefovo armado, od katere nismo nikdar culi pritožbe proti avstrijskemu militarizmu, ki pa s sedaj s psovanjem na našo narodno vojsko spodkopuje zadnjo avtoriteto države. Gabi se nam, da S-ir aio „antmilitaristične" članke tistih ljudi, ki so snovali dobrovoljske čete za borbo proti narodnemu ujedinje-nju, ljudi, ki so trepetali, ko se je od Soče sem bližala povodenj prave scldateske in jih grozila uničiti ter dali same hvaležnosti na kolena, ';o je peščica iz ujetništva se vrača-ooh srbskih vojakov in oficirjev za-stražila Ljubljano ter napravila red, da so megU na Slovenskem zavladati Brejc in tovariši. Ravnokar prihaja vest, da se naše čete umikajo iz Koroške. Stavimo, da bo jutri kričalo klerikaino časopisje po tisti ,.soldateski", ki jo danes grdi in blati. Dr. Susteršič je prispel na Dunaj, in frankovski komi^ v Švici je razvil svojo delavnost. Klerikalna stranka se očividno nahaja zopet v srnci svojega nepozabnega voditelja. Trgovina * iefezoino na debelo. = Francoski bndžet in vprašanje ob- nimiv. Stalno povpraševanje za pšenl-. -i z železnino na debelo so zni- nove Prvotni francoski državni pro- nico je prenehalo in dispozicija je po- ' c^u. in veliajo danes za vso Jugo- račun za leto 1921 je zadel na oster stala mlačna. 2e precej utrjeni tečaj 3lavijo naslednje temeljne cene za naj- odpor pri finančnem odboru poslaniške 960 K se je znižal na 900 K, tako da važnejše blago: železo v palicah 13.70 zbornice. Zato se je v ministrskem sve- se za to ceno že dobi v Bački dovoljna kron za kilcgram, cel vagon postavno tu vršila nova debata o načrtu budžet- količina franko vagon ali šlep. Moka 1(? jugoslovanska tovarna; železo v pali- nega zakona Celotni redni izdatki se pa je še vedno enako draga, ker sa - ;e cah v skladišču trgovca za vsako koli- znižajo za pet milijard, da se odgodi cene šc ravnajo po drago kupljeni pše- :*tflA 1 A oa V tilAfrram • 7>mif «'* irni>1 i oirt nnmti Autt-^,. Itn* m 9 MiJU I n M. 1 M r■> m Ijaa .J.______:0T~ žica, temeljna cena 16.50 K za kg; čr- godbi kriti Nemčija (t3kozv. budžet ob- vpraševanje po koruzi zelo na pločevina, temeljna cena 22 K za je po- živahno. jjocinjcna pločevina, temeljna črna 31 K za kg konjske podkve 17 K za kg; svinec v kosih 25 K za kg; bodeča žica, pocinjena 25 K za kg; pocinjcni lonci za perilo 40 K za kg; strešna lepenka šil 180 K, št2 150 K, št.3 130 K za 10 m2. Na tržišču železnine nove) so znižali od 20 milijard na Tako se plačuje koruza z 8 % umetka 16.575 milijonov. To je v jasni zvezi z po 340 do 360 K, dočim se dobi koru- oo rib fltS Mit it/j novimi pogajanji o vprra pa je padel na 21 cents, to je še podporo 25.000 dinarjev, dočim pod ceno istega dne v letu 1917., ko sc je vlada izdala nad 1 milijon dinar- ga je plačevalo po 29.55 cent za angle- jev podpore za ribarstvo na Ohrid- ški pfund. skem in Prcspanskem jezeru. Ribi- = Cene žitu na Francoskem. Bela ške organizacije hočejo tudi reakti- pšenica prve vrste 100 frankov za 100 virati dalmatinsko U-omice konzerv, cilogramov, oves 78.90 frankov, ječmen irQf„-i. • _ r-1A - ,. ' 70 frankov, bela moka 120 do 128 katenh ]c samo ' K0111,21 10 1D kl 50 Borze 21. oktobra. Zagreb. Današnji promet ni bil tak« živahen kot včeraj. Mnogo povpraševanja je bilo po dolarjih, kupovali so zelo oprezno. Dunaj 30.3, Trgovina srednja. Zagreb, devize: Berlin 193 do 196, Bukarešta 225 do 240, Milan 515 do 520, London 470, Newyork 132.50 do 133.50, Pariz 845 do 855, Praga 161 do 163, Dunai 33 do 33.20. Valute: dolarji 129 do 130, avstrijske krone 36.50 levi 155 do 160, rublji 105 do 110, češkoslovaške krone 165, funti 465 do 470. francoski franki 870, napole-ondori 438 do 4^0, marke 195 do 200, rum leji 215 do 225, švicarski franki 2000, lire 525, turške zlate lire 465 do 475. EfeklL- frankov za 100 kilogramov. = Nemška konkurenci na angleškem tržišču. Angleški tovarnarji ?o ogorčeni zaradi uvažanja nemških proizvodov, ki so često ceneji od angleških. Blago navadno ni označeno, od kod prihaja, in angleški trgovci jo prodajajo kot domače blago. Vsled tega po- vse prenehale z delom spomladi 1{»15. — Naše gospodarske zveze z Nemčijo. Iz Beograda poročajo: Nemški epravnik je poselil zunanjega ministra in se z njim razgovarjal glede trgovskih odnošajev med Nemčijo in našo državo. Banka u frimorj........ -'Anka za trgovino, obrt in induliij« l'4k<-m1na banka ........ Hr«d na Savi......... la-tro.3'.; ....... trris ersnpka nanka ...... iahljsmka kreditna banka .... • arodna banka . ...... Prva limtska iled....... 'ie ka psika banka....... S hska fcar.ka ....... t>nl>rr'Tack3 piroploTjia banka . . . (ierasin.......... . lms ............ .Sarodna ■ um. ^nJn-tnp. ..... Naiice. drvo ..•••••.. Ljrnona, 0 ijek ........ Cctrrai . ....... --lavon-a.......... ITmon inlin. Oajek ...... Parcmi.-n. ZaK.eb ....... i. obljansJ-« .Lruin- tora-ns in lirnnie S! it etk. banka........ denar Mam f.i 1050 400 iiSO S« tl.i :ro« rst S 31« S--6 1C8S «0 3JM iM es2 luft'1 »JO »150 W 5 «8S f»00' hi so dobili važne trgovske l,e-e z greb 304, Budimpešta 99.75, Varšava Beograd. va'ute: funti 110 do 112, dolarii 32.20 do 32.30 franki 208 do 210. lire 120 do 130, leji 55.50, levi 41 do 41.50 marke 43 do 48.50, avstrijske krone 10 do 10.10, napolcon-dori 110 do 112. Devize: London 114 do 115, Pariz 208 do 209, Milan 126 do 127, Praga 41.50 do 42, Dunaj 8 65 Dnnaj prosti promet: Berlin 591, Newyork 400, London 13.23, Pariz pol miliiona funtov. Najmanj 70 odstotkov angleških trgovcev na debelo in na drobno prodaja danes nemške igrače. Krupp je nedavno prehitel Ameriko in Angleeko ker je prevzel pod cenejšimi pogoji naročila za železnice na Javi. Nemški tovarnarji rokavic dobivajo, .. , , , , , mnogo naročil od angleških trgovcev, T,toXama^- bl ,tc, nyra'e Irpr iih irHph.iPio rpn»i» i ti nr.clon»enost mm.elrstva z zr-.zan.mt trgovske zve -e z orijentom, zlasti steklarska in porccla-narska industrija. = S tržišča usnja in kož. Na razvoj cene bo znatno vplival način, kako bo vojno ministrstvo co!tr:'o svejo poLe-bo. Ker je ministrsko opuei'.!o .izi- ker jih izdelujejo ceneje = Angleško - francosko posojilo v Ameriki. Francija je cb terminu, t. j. dne 15. oktobra 1920. poravnala svoj delež 500 miliionskega angleško-fran-coSkega posojila. Da je mogla poravnati svoj delež 250 milijonov dolarjev, si ie izposodila v Ameriki 100 milijonov dolarjev, okoli 60 milijonov dolarjev si je preskrbela s tem, da je v prejšnjih mesecih prodajala efekte in nakupila menice. = Amerika ia vojni dolgovi. Prejšnji državni tajnik in zastopnik Zedinjenih držav na bruseljski konferenci, Bryan, se je izrazil, da mora Amerika anulirati vse vojn: dolgove aliiranih držav napram Ameriki. — Nemško premoženje v Italiji. Italijanska vlada izda dekret P° katerem bo premoženje državljanov Nemčije, v vrednosti do 50 000 lir, zopet prosto. Dekret ne oprošča premoženja načelno in gmerelno, ampak določa, da bo posebni komite o tem od slučaja do slučaja odločil. Težnja nemškega zastopstva gre za ton, da ta omejitev odpade in da bi bila manjša premoženja prin-cipijclno in generelno zopet vrnjena Memcem. Tudi večjim posestnikom naj bi bilo omogočeno, prosto razpolagati z onim delom svojega premoženja, ki ne presega vrednosti 50.000 lir. = Prodaja nemških ladij. Tekom tega tedna se je prodalo na Angleškem >et prejšnjih nemških tovornih parni-kov od 3450 do 8650 ton. Sedaj pridejo na vrsto še tri jadernice s približno po 3000 ton. ki se začasno nahajajo v južno-ameriškfi pristaniščih ta ena adernica s 1900 tonami, ki se nahaja Tjme. cenami. Kt "i <-• •• prebivalstva stalno zelo velika, se ne more računati z zr!"--:'em cen in bilo bi umestnejše, da ministrstvo wojo se-' danjo potrebo pokrije bodisi z r ' ~ izgotovrene ' " ' * kože v fn"-"——" * Avstriji, kjer so podplati zaradi nezdrave valute po 110 K (pri nas 170 kron), a rumeno usnje po 160 K (pri nas po 260 K) kilogram. Cena sirovi koži se drži še. vedno okolo 50 K kg, a nc bo mogla trajno ostai na tej višini, ker dohaja iz Italije težka koža po 8.50 lir, kar odgovarja 46 K, razen tega pa je ta koža mnogo čisteje izdelana in je vagana brez rogov. Telečjih kož že primanjkuje ter se bo cena vzdržala na dosedanji višini. . = Znižavanje cen v montanski industriji. V zadnjem času so cene v francoski železni- industriji začele znatno padati. Cene litemu žel~»u so se znižale za 150 frankov, jeklu za 250 frankov pri toni, cene pol-fabrikatov v istem razmerju, a cene izdelanih fabrikatov za 35 do 140 frankov pri toni. Padanje je nastopilo vsled znižanja cene koksa. Ravne tako so padle cene angleškega in ameriškega železa. Računa se tudi že z znižanjem cene nemškemu železu. = Dovoljen uvoz kapsljev za lovske puške in trakov za pisalne stroje. Ministrstvo za finance je dovolilo uvoz kapsljev za .lovske pa trene ia trakov za pisalne štroje. = Z žitnega tržišča. Pretečem teden je bil glede žitnega tržišča precej za- 5 S ri:r»lit.i 7:,toJ xa iu n nstr...........S1-J8 Anflobmka . . . . ........ 10!*- — iio.-anska rcraal sha banka ....... 752'— Uriarnc žoeznioe..........................4H3V — Alplne-.1 ontan ..........................5ltO-— 1'rabks i«Iona iniostr.....................VO r-r L-mDard . ........................1780 — 7. v o-t nska blnka................-032:— Praga, devize: Berlin 119.25 (d®-nar) do 120.75 (pismo), Dunaj 20 do 21, Zagreb 62 do 63, jugoslovanske note 245 do 247 Varšava 27 do 28, Budimpešta 20 do 21. Berlin, devize: Italija 262.70 (denar) do 264.30 (pismo), London 241.75 do 242.25, Newyork 70.38 do 70.47, Pariz 425.50 do 456.50 (l), Švica 1107 35 do 1109 65, Avstrija 23.595 do 23.655, Praga 83.775 do 83.975, Budimpešta 17.23 do 17.27. Zfirich, devize: Berlin 8.95, Newyork 634, London 21.76. Pariz 40.90. Milan 23.85, Praga 7 60, Budimpešta 1.60, Bukarešta 10 60, Varšava 2.10, Dunaj 2.10, Dunaj, žigosane 1.75. n Vremensko poročilo. Liabltsna 306 ni r.ad moreni ti okt. Xt .kt. ti. okt. i S • s O o s 14.ari •ti A > rs*-o 21. ari ?SS £ 7. ari 737'9 U H Nebo •I. vzh. brez vetra dež obl. Ob« a>t* m nad monem it akt H. okt. si. sat* 7. «r j 5015 m. Tih. I Jnj. vzh.! Sreda a Tčerajšn:^ erperatma i-, normalna 9"S Vramemk. mporid Lepšo UMuja. mer. Treme. Solseo vzhaja dane? >5 S MS zuaa ob 4-5«. Lastnik in izdajatelj Konzorcij „Jutra". Odgovorni urednik Vit F. Jelene. 'ut f.tS -?i2 P» salo eeal n ot% Hrvatski „DRVOTRŽAC" l zračnice, Šivalni stroj! bidne svetil jke, eorilri itd. Sprejemajo m ▼ popravilo drokolm ta racal »troji pri BATJZX.tr, ijub-ljaaa. Stari trg St. 28. 332 11—2 posestva u deželi. Novo zidana hiša s gospodarskimi poslopji, 8V, orala zemlje, studenec pri hiši, letele •b glavni cesti, 16 min. od cerkve, pripravno n upokojenca sli obrtnika. Posestvo proda Ustnik sam. Dražba se Trii na lica mesta v nedeljo, dne 31. oktobra 1.1. popoldne ob 1 ari. lah lična cena <0.000 K, pod katero se ne proda. >'aalov: Tona Soji, posestnik v Oblakih St 69, pošta Juriinei pri Ptnju. 16.1 za gretje strojev, oziroma rarrret-Ijavo it knpL — ronndbe pod ..Postal prodal 156", Ljubljana Z. 34 J 2-2 jedini stmčni list a Jugoslaviji. Islazi svakog 1, 10., 20. n mjesecu. Prctplata: rodisnje K 120-—, četvrtgod. K 30"—. Snradjoja naši prti stručnjac:. Adreear industrije drva K 20-—. Zagreb, Strossmaverova ulica 6. S» 6—t Zalora. MsuiUk ur la delov, slat-nlne la srlbroias, vsa popratila iirrib skibno, st ito zlato in srebro kupujem. F.Ko-roiee, urar, Ljubljana, St. Florjana al. 31. tn il-t m dobijo pri A. K. Kregar, LUbljana, Sv. Patra euta 91 - 23. Zabt.- -=jte ponudbo, im i a Fpvog?stiii atelje za firkoaUkar-stvo FIZalP PBISTOU, hotel HCailfi, se priporoča. 323 10-S kljn£»ničarja nora ulica 6. nnnaia popolnoma nora, Ut|i BjK| ie naprodaj pri Fraaon Kosmaču, Jem-386 4 -3 rti s—s Krojač Ivan Magdič GiedaiiSka ulica 7 sc priporoča za izdelovanje oblet Uradnik lesne stroke se ilce za Toliko lesne trjevsko in indurtrijVfeo'___ družbo v Beogradu. Poverjeno mu je knjigo-j ~ ■ vodstvo in blagajna kakor tudi dopisovanje ■ |f Cf70fllll?A Reflektft-a se samo na resno; in zmožno moč, j Milj JU O »Ib Ulja,/ namizne, ritečo in z» kolesarje, karbid in goriTca ter baterije pri poro a IG J?. VOSC, Ljubljana. 356 Ssdna ulica 7. „PANONU" v Ptuju izdeluj« po konkurenčnih ccnah z modernimi amerikanskimi stroji vseh mt vilake, dele strojev in aparatov, vrši popravila teh ter dobavi iz inozemstva industrijalne izdelke. m; 4-t ter je popolno znanje hrvatskega jezika v govoru in pisavi kakor tudi cirilico slavni pogoj. Nastop službe takoj. Ponudbe s navedbo plače in referenc, katerim je tudi priložiti prepise izpričeval, je poslati pod šifro , .Lesna Industrija" oa upravnistvo •Jutra*. 345 3—2 ERJAVEC & TURK trgovina z železnine pri „Zlati lopati" (pre! Hamerschmldt) Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7 147 nasproti križevniške cerkve. 26—6 prvovrstne kakovosti, samo lepo, debelo, zdravo, brezhibno blago oddaja družba „ Jadran" le v večjih množinah, pri odjema eeiih vagonov po izvanredno nizki ceni. Blago dospe , v teku 6 dni v Ljubljano. Pozneje se bo oddajal krompir tudi v man jših množinah •d 600 kilogr. dalje po primerni ceni iz skladišč. 303 5—5 Sjsnejme, ae starejšo, boljšo mož za pisarniški dela I v manufakturni stroki, j Ponudbe na opravo «Jutra«. 350 3 —2 j Kfcr si Ziii nabriti pristnega in znanega aložana eaj S8 bl25356l! poslsntl Iirfte: Prva baleta trpvina z vlnorn 8nte tanjah in dru^ priSueti Barbari v Halozah. NAZNANILO. Slavnemu občinstvu in svojim cenjenim odjemalcem vi j :dno naznanjam, da imam za V6e svete v zalogi zelo lepe krisanteme v štirih barvah. Priporočam so tudi j« izdelovanje oseb in lopfeou Fazllčn b cvetličnih košar iti Prevzemajo se tudi grobovi v okrašenja a ov-tUo^ml, peskom ln dekoracijo. Cvetlico zelo lete: Ceno j-mrmc. — Priporoča se PAV£I> SIHEHC, pokopališki vrtnar pri Sv. Križn, Ljubljana. 333 -'—i Pri rudniškem konsumu se sprejme kateri mora biti popolnoma trgovsko naobražen. Tozadevne ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja, osebnih podatkov in zahtevo plače naj se vpošljejo na upravnistvo ,, Jutra" pod geslom ffPcs!ovpdja tf 35? 289 36 6 P=l: iSi sprejme takoj 126 . . priporoča 88 15—0 Odo n Koufmy Ljubljana, Kolodvorska ulica 37. i lilijama u dobavlja za takoj po flsjniijiii cenah Veletrgovina Fran Derenda, LJubljana Emonsfca cesta 3. Telefon interarb. 313. Ravnotam se proda po primerni ceni večja množina dMnUiii sodsu za takojšnje uporabo. Is v •e bo vrstila dne 23. Sn £3. oktobra. 1.1. od 9. de 12. ure dnpoirfne in od 2. do 5 nre popoldne v prodKalol, X.jub'jaaa, Solo-dverjcfasnlUa 39). Prodajala so bo Bosa in stara iife sprava, več mum Mm {nefacife-Ijev), mizarske orsdje s § sfec-khtiki {HsbeiSls^} Pozor mizarji, še-sini la nevssts aa Bgedai n&ksj, 841 4-S Ivan @Oite?,-mizarski mojstsr. Podpisana tovarna javlja, da je oddala vso svojo letošnjo simsko produkcijo svojih različnih Vsakdo, ki bo imel ž njimi opraviti, mora poznati volilni red. Zato priporočamo, da v naročite knjižico 241 10 dr. Štefan Sagadin, Volilni red. Knjižica ne obsega samo volilnega reda, marveč tu:ii razlago posameznih paragrafov, zlasti kako se voli s kroglicami in kako se štej 'jo glasovi ter razdelijo po proporcu mandati. Knjižico, ki velja 16 K, s poštnino 17 K 20 v, naročite pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št. 6. Kdor hoče imeti res s pristnim blagom prepleskano hišo, pohištvo in lakiranje raznih Bkoles" v peči, naj se obrne. na trrdko stavbni in pohištveni pleskar in liiar Ljubljana, Kolodvorska ulica 6. ! ljubljanskim tvrdkam I. C. Mayer, Franc Ka Souran in Feliks Urbane, kjer so ti izdelki cenjenim odjemalcem po izredno ugodnih cenah na razpolago. 334 .lepa, po možnosti s hrano ali brc; hrane ■ Vw se ir Ponudbe pod „Soba" na upravo; j.Jutra". 853 2_i ^ISESSDS Tovm sokna Brata Moro, Vetrinja. Pričetsb posliapriliodnji teden. Sprejema in dajo pojasnila A. I raček nterM plesal očlttl) 32 Ljsbljanaf Sv. Petra o. 43. »44 Z ozirom na gornjo objavo obveščamo svoje cenj. odjemalce na dsbelo in drobno, da smo prevzeli od starorenomirane Vetrinjske tovarne vso letošnjo produkcijo njenih čisto kakor lodaov, ševijotov, dnblejev v izredno bogati izberi. Cene so proti minuli sezijl za več kot polovico nižje. I. G. Mayer, Franc Ks. Souvan, Feliks Urbane. Zahvala. Povodom smrti naše nepozabne matere, oziroma sestre, tašče in stare matere, gospe Terezije Jezernik smo prejeli toliko izrazov sočutja in ljubezni, da nam ni mogoče vsakomur posebej se zahvaliti. Izrekamo torej tem potom pri srčno zahvalo vsem, ki so nas tolažili v naših težkih urah in nam na kakršenkoli način izrazili svoje sočutje, vsem darovalcem prekrasnih vencev in šopkov in vsem mnogobrojnim spremljevalcem blage pokojnice na njenem potu k večnemu počitku, sosebno častiti duhovščini, zastopnikom oblasti in nradov ter Celjskemu pevskemu društvu. Celje, 19. oktobra 1920. 360 Rodbini min. dr. Kokovčeva in Krušičeva. Pivovarna,.UNION Telefon it 311. Brzoiavnl naslov: Pivovarna, LJubljana. W Ljubljana-Spodnja Slika priporoma svoje izborno pivo v sodcih in steklenicah. Dobe se tudi tropine In sladne cime, ki so kot Živinska ptta zelo priporočljive. 43 bi-9 : Jadranska banka: sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in iruge vloge pod najugodnejšimi pogoji m* Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji JJeograd, Celje, Dubrovnik, Xotor,Xrsaj, 0 tjubljaaa, Jforibor, Jffetkovic, OpaKja, 1 Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb, Zrst, VWen. 8 52-9 P«IoTM zveze z neai večjimi kraji v i«-is isszemsrvE. J 0