BENCINSKI SERVIS
LETUŠ
ŠTEVILKA 41
LETO XLI, 9. OKTOBER 2009 CENA 1.35 EUR
Vsa
prometna varnost na enem mestu
NAROČILA KURILNEGA OLJA
Agencija2S	Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor
Frešer GO<SHN6TVO, Mitja Felicijan s.p. Savinjska cesta 4, 3331 Nazaije
www.posta.si
Osebne
poštne znamke
Izberite svojo najljubso fotografijo m ustvarite osebno poštno znamko, ki bo prikazovala vaše nepozabne trenutke ali zanimive poslovne dogodke. Odslej lahko izbirate med enajstimi okvirji. Informacije in naročilo osebnih poštnih znamk na: 02 449 2244, na osebne.znamke@posta.si ali na www.posta.si.
VELIKA NAGRADNA IGRA OB OTVORITVI KMETIJSKE
RO«
ŠMARTNO OB PAK
TEDEN DNI LETOVANJA V TERMAH OLIMIA PODČETRTEK ZA 4 OSEBE + karte za bazen
VIKEND PAKET
mflnfiil V TERMAH OLIMIJA, PODČETRTEK y ZA 4 OSEBE + karte za bazen
n	TRIJE ZABOJI JABOLK
W NARAVNE PRIDELAVE
MAJICE KMETIJSKE ZADRUGE
Žrebanje 8. 1. 2010 na Mojem Radiu
Pri vsakem nakupu z gotovino nad 50 € izpolnite kuponček in ga oddajte vašemu prodajalcu v kmetijskih trgovinah v Šmartnem ob Paki, Šoštanju, Velenju in na Sadjarstvu Turn
SLUJAR
Z VAMI IN ZA VAS
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o.
Zanesljivo vsepovsod
KJ POSTA SLOVENIJE
POŠTA IN FINANCE
.
Vsak dan vam nudimo	Privoščile si za spremembo
mesno ali brezmesno malico	čisto pračo in nepozabno
in jedi po naročilu.	grajsko večerjo!
OSREDNjA
KNJIŽNICA
SAZAS - res zaščitnik avtorjev?
Združenje SAZAS je neprofitna organizacija za kolektivno zaščito glasbene avtorske pravice, kot jo določa Zakon o avtorski in sorodnih pravicah, in nastopa kot vmesni člen med avtorji glasbenih del ter uporabniki glasbe. Avtorjem omogoča zaščito njihovih del, uporabnikom pa zagotavlja zakonit dostop do celotnega svetovnega glasben-ega repertoarja. Združenje SAZAS v imenu domačih in tujih avtorjev izdaja dovoljenja uporabnikom za javno uporabo glasbenih avtorskih del, pobira nadomestila za javno uporabo glasbe na področju Republike Slovenije in jih deli med avtorje oziroma imetnike avtorske pravice.
Tako je SAZAS predstavljen na njihovi spletni strani, toda sodeč po nasprotovanju številnih organizacij, med katerimi so vzadnjih tednih najbolj glasna kulturna društva, SAZAS ni samo to, ampak tudi neusmiljen in nepravičen pobiralec sorazmerno visokih nadomestil za uporabo avtorske glasbe.
Zaradi tega naj bi, po pisanju časnika Delo, Urad za varslvo konkurence (UVK) v SAZAS-u preverjal način delitve denarja avtorjem, ki naj bi v zadnjih letih postajal vse manj pregleden in vse bolj sporen. SAZAS zastopa več tisoč avtorjev, od teh naj bi jih le peščica dobivala visoke zneske nadomestil za uporabo njihove glasbe, večina pa malo ali nič.
Mnogi avtorji se menda že nekaj časa pritožujejo, daje sistem razdeljevanja denarja nepravičen, saj o tem na skupščinah SAZAS-a odločajo le redni člani oziroma tisti avtorji, ki tri leta zapored dobijo za več kot 4.200 evrov nadomestil.
UVK naj bi preverjal tudi diskriminatorno obravnavanje uporabnikov glasbe, to je gostinskih lokalov, radijskih postaj in drugih, SAZAS ima sicer javno objavljene tarife za uporabo glasbe, v praksi pa naj bi se dogovarjal z vsakim uporabnikom posebej in tako naj bi, na primer, dva gostinska lokala, ki imata enako površino, plačevala različni nadomestili. Po mnenju poznavalcev konkurenčnega prava naj bi pri tem šlo za zlorabljanje monopolnega položaja.
SAZAS je zaradi takšnega načina delovanja v sporu ne samo z ljubiteljskimi kulturniki, o čemer pišemo v tokratni temi tedna, ampak tudi z večino pomembnejših uporabnikov avtorske glasbe, kot sta RTV Slovenija in gostinci, ki so se uprli 60-odstotnemu povišanju tarif. Da pri tem ne gre za majhne denarje, pove podatek, da naj bi SAZAS v lanskem letu zbral več kot deset milijonov evrov.

IZ VSEBINE: 41
Tema tedna:
"SAZAS, ne jemlji tistim, ki nimajo nič!".4
Občina Solčava:
Rinka vsak čas pod streho..................5
Občinski svet Mozirje:
Rečičani in Mozirjani spremenili meje......5
Občina Rečica ob Savinji:
Nakup Tavčarjevega dvorca že letos........9
Zdravstvena postaja Nazarje:
Šola za bodoče starše tudi v Zgornji Savinjski dolini.......tl
Creta:
Spominska proslava v
počastitev prve frontalne bitke..13
Luče:
Dobrodelni koncert Habrovih fantov. 13
Mozirje:
Slikarji razstavljali v Slomškovi dvorani  14
ISSN 0351 -8140, leto XLI, št. 41,9. oktober 2009. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Densa, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodjo marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
3.	DECEMBRA LJUBITELJSKI KULTURNIKI PRIPRAVLJAJO MNOŽIČNI SHOD
»SAZAS, ne jemlji tistim, ki
Samo v Zgornji Savinjski dolini imamo vsaj dvajset društev, ki se tako ali drugače ukvarjajo z ljubiteljsko kulturo, v Sloveniji naj bi bilo takšnih društev preko štiri tisoč. Po vseh izkušnjah z Združenjem skladateljev in avtorjev za zaščito glasbene avtorske pravice Slovenije - SAZAS-om, ki so si jih takšna neprofitna kulturna društva pridobila z leti, je bilo le vprašanje časa, kdaj bo ustvarjalcem ljubiteljske kulture prekipelo. Sedaj jim očitno je, prvo protestno srečanje je pripravilo Kulturno društvo Rače, nadaljevanje protestov, kakor kaže, še sledi.
PROSTOVOLJNO DELO KULTURNIKE DRAGO STANE
Kot je zapisano na spletni strani SAZAS-a, združenje omogoča ustrezno zaščito avtorskih glasbenih del in med drugim pobira nadomestila za javno uporabo glasbe na območju Slovenije. V tem za ljubiteljska kulturna društva načeloma ni nič spornega, karjih jezijeto, da se njihovo prostovoljno delo, kije neprofitno, enači s profitnimi organizacijami. To pomeni, da jim SAZAS v enaki meri kot profesionalnim in profitnim organizacijam zaračunava izvajanje avtorsko zaščitenih pesmi na javnih prireditvah in jim, kot trdijo v številnih kulturnih društvih, velikokrat izstavlja popolnoma nemogoče račune.
Ko so se avtorji pesmi v dobro določenega kulturnega društva želeli odreči svojemu nadomestilu, s SAZAS-om nikakor niso mogli doseči sporazuma o nezaračunavanju.
Ker kulturna društva v Sloveniji delujejo na prostovoljni ravni in s pripravo prireditev ne kujejo dobička, je njihova skrb o propadu ljubiteljske kulture realna. Da se takšna absurdna situacija razreši, je Zveza kulturnih društev Slovenije sprožila postopek, s katerim želi z ministrstvom za gospodarstvo in Uradom za intelektualno lastnino ter SAZAS-om doseči dogovor o nižjih tarifah v zvezi z avtorskimi pravicami ali celo o spremembi zakonodaje.
Dosedanji poskusi, da bi s SAZAS-om dosegli kakršenkoli ugodnejši sporazum, so vedno pro-
nimajo nič!«
padli. Tokrat pa so kulturniki odločeni, da vztrajajo do konca, zato so v nedeljo, 27. septembra, v Račah izvedli opozorilni protest, na katerem so z napisi na transparentih, kot je: »SAZAS, ne jemlji tistim, ki nimajo nič!«, opozarjali na nerešeno problematiko.
Protestniki so na srečanju zahtevali ustrezno spremembo zakonodaje in enak odnos ministrstva za kulturo do kulturnih društev, kot jih ima do
knjižnic in šol, ki nimajo nobenih obveznosti do SAZAS-a. Za 3. december, na Ta veseli dan kulture, društva, ki se ukvarjajo z ljubiteljsko kulturo, pripravljajo množičen shod, stranka Desus pa bo vtem času v parlament posredovala poslansko pobudo na to temo.
NADOMESTILO AVTORJEM ALI SAZAS-U?
Problematike neprofitnih kulturnih društev se, kot zagotavljajo sami, zavedajo tudi v SAZAS-u. Kot eno izmed rešitev ponujajo poseben sporazum za plačevanje avtorskih nadomestil, ki ga društva lahko sklenejo z njimi, in si s tem pridobijo ugodnejše pogoje in tarifo za javno izvajanje glasbenih del.
Pri tem opozarjajo na težak položaj slovenskih glasbenih ustvarjalcev in avtorjev, ki naj bi bili »brez vsakršne pomoči države, brez socialnega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ne dobivajo državnih subvencij,zaradi česar se morajo zaradi lastnega preživetja ukvarjati tudi z drugimi dejavnostmi. Marsikateremu avtorju predstavlja edini vir dohodka ravno avtorski honorar, ki ga dobi od kolektivne organizacije.«
Kljub vsaj navidezni pripravljenosti SAZAS-a pa po trditvah ljubiteljskih društev v SAZAS-u ob izstavljenih pavšalnih računih nikoli niso pripravljeni posredovati natančne specifikacije, katere stroške račun pravzaprav sploh zajema. Poleg tega je znanih več primerov, ko so se avtorji pesmi v dobro določenega kulturnega društva želeli odreči svojemu nadomestilu, pa s SAZAS-om nikakor niso mogli doseči sporazuma o nezaračunavanju. Prav tako se SAZAS po mnenju poznavalcev kulture premalo zaveda dejstva, da brez številnih slovenskih kulturnih društev tudi avtorji ne morejo biti dobro prepoznavni,
Tatiana Golob
Ivana Žvipelj, vodja Javnega sklada RS za
kulturne dejavnosti 01 Mozirje:
»Ta problematika se izraža že več let, društva so že večkrat poskušala doseči boljše pogoje pri SAZAS-u, a, kot vemo, žal do sedaj niso uspela. Tudi na Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) smo na državnem nivoju skušali vplivati na pozitivno rešitev problematike. Žal tudi mi zaenkrat še nismo uspeli, morda je sedaj nastopil pravi čas za ukrepe.
Strinjam se, da si tudi avtorji zaslužijo prispevek za svoje delo, absolutno pa ni okusno, da SAZAS ljubiteljskim društvom izdaja takšne račune, pri tem pa avtorji sami zatrjujejo, da ta denar v večini ne pride v njihove žepe. Tudi društva ali institucije, ki s predvajanjem avtorske glasbe zaslužijo, torej uslvar-ijo dobiček, morajo zagotovo dogovorjen delež izplačati SAZAS-u oziroma avtorjem. Drugo pa so ljubiteljska društva, katerih člani delajo brezplačno in kulturo posredujejo naprej drugim ljudem. Ni prav, da so takšni stroški na ramenih ljudi, ki ohranjajo slovensko kulturno dediščino zaradi ljubezni do nje in ne zaradi zaslužka.
Tudi naša profesionalna kultura ne bi bila tako kvalitetna, če se ne bi mladi ustvarjalnosti učili v ljubiteljskih kulturnih skupinah, če ne bi že od mladih nog spoznavali svoje kulturne dediščine in razvijali odnos do nje ravno v teh društvih. Zato menim, da bi morala naša država takšna društva še posebej podpirati in s tem omogočati razvoj kvalitetnih kulturnih dejavnosti. Žal je realnost ravno nasprotna. Ljubiteljski kulturniki iz svojih žepov pokrivajo stroške, ki jih imajo s pripravami prireditve, ko pa je prireditev uspešno izpeljana, na koncu pride še račun iz SAZAS-a. Gre za absurdno stanje in v JSKD močno podpiramo njegovo razrešitev.«
r
OBČINA SOLČAVA
Rinka vsak čas pod streho
Nova Rinka je tik pred tem, da dobi še streho (foto: Marija Lebar)
Večnamenska stavba, ki bo stala na mestu nekdanje Rinke v Solčavi, dobiva zunanjo podobo. Delavci podjetja CM Celje, ki je bilo izbrano na razpisu za izvajalca gradbenih del, zdaj končujejo zunanje in notranje zidove. Zgradba bo te dni dobila še streho.
»S tem bodo zagotovljeni pogoji, da se bodo dela v sami stavbi lahko izvajala tudi pozimi,« je dejal župan Alojz Lipnik. »Računamo, da bi bila nova Rinka tako končana še v letu 2010. Čemu bo namenjena, je bilo opredeljeno že v načrtih. Sedaj na zavodu za turizem in trajnostni razvoj v sodelovanju s projektnim vodjem Markom Slapnikom pripravljajo podroben nabor vsebin, ki se
bodo odvijale v novih prostorih,« dodaja Lipnik.
Podpis pogodbe o izvajanju del na Rinki je bil 27. maja letos, ko so
položili tudi temeljni kamen. Polaganju temeljnega kamna je med drugimi prisostvovala norveška veleposlanica v Sloveniji Guro Katha-
rina Helwig Vikor. Projekt Stara Nova Rinka je namreč z donacijo podprla Kraljevina Norveška. 85 odstotkov od milijona evrov, kolikor je celotna vrednost investicije, se krije iz norveškega sklada.
Občina je Staro Rinko odkupila leta 2007. Nova Rinka, ki naj bi v celoti zaživela v letu 2011, bo pripomogla predvsem k oživitvi same vasi Solčava, ki se prazni, saj mladi zaradi služb odhajajo iz kraja. Z omenjeno investicijo bodo zagotovili vsaj tri delovna mesta, posredno pa še sodelovanje vsaj z dvajsetimi kmetijami, katerih pridelke in izdelke bodo prodajali v prodajalni, ki bo delovala v sklopu večnamenske zgradbe.
Marija Lebar
25. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE MOZIRJE
Rečicam in Mozirjani spremenili meje
Na novo rekonstruirane in asfaltirane mozirske občinske ceste so bile glede na namen uporabe in glede na vrsto cestnega prometa kategorizirane v dve skupini občinskih cest - lokalne ceste in javne poti. Natančna razvrstitev cest je razvidna na spletni strani občine Mozirje. Svetniki so predlog odloka o kategorizaciji občinskih cest sprejeli soglasno in v prvi obravnavi. Z novim odlokom seje povečala dolžina kategoriziranih cest, kije osnova za sofinanciranje države v cestno infrastrukturo občine.
Občina Mozirje je prejela vlogo podjetja Golte d.o.o. o želji po pri-
dobitvi koncesije za obstoječo žičniško napravo - vlečnico Morava na Golteh. Po zakonu je določeno, da koncesijo za vlečnice podeli občina, medtem ko koncesijo za vse ostale žičniške naprave podeljuje država. Svetniki so v prvi obravnavi soglasno sprejeli, da se koncesija za zgoraj omenjeno vlečnico, ki je bila zgrajena leta 1980, lastniku odobri za dobo petnajstih let.
V prvi obravnavi je bil sprejet tudi odlok o spremembi mej naselij Brezje in Radegunda v občini Mozirje ter o spremembi meje naselja Dol-Suha v občini Rečica ob Savinji. Del naselja Dol-Suha se
Na Hribernikovi ulici zaradi obnovitvenih del Kulturnega doma Mozirje prihaja predvsem v dopoldnevih do občasnih popolnih zapor za krajši čas. Iz zahodnega dela Mozirja proti trgovskim centrom so trije obvozi: mimo pošte proti avtobusni postaji, izvoz na obvoznico na koncu Savinjske ceste in za osebna vozila tudi po parkirišču za kulturnim domom in naprej po Hribernikovi ulici. Dela bodo predvidoma trajala do konca oktobra.
WWW.
pripoji naselju Brezje v občini Mozirje in del naselja Radegunda se pripoji naselju Dol-Suha v občini Rečica ob Savinji. Odlok določa tudi, da bodo stroške spremembe naslova, ki bodo nastali zaradi novih mej, poravnali občani sami.
Izločitev in priključitev števila ljudi, tekočih metrov cest in površine zemljišč iz oziroma v posamezno občino sta uravnovešeni, na kar je opozoril tudi Stanislav Podsed-enšek.
PK
CITYCENTER CELJE
Kljub recesiji letos bolje
kot lani
V vodstvu Citycentra Celje so optimistični glede poslovanja v prihodnje. Direktor Boštjan Bratuša pričakuje, da jih bo do konca leta obiskalo 5 milijonov obiskovalcev. V prvih osmih mesecih letošnjega leta beležijo 7-odstotni večji promet v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta. Prihodnost pričakujejo z optimizmom, saj kljub recesiji in aktivni konkurenci pričakujejo 8-odstotno povečanje prometa v primerjavi z lanskim letom.
Pričakovanja slonijo tudi na skrbi za zanimive dogodke in delavnice za obiskovalce. Tem bo namenjen pester program vtem mesecu. Med 15. in 18. oktobrom pripravljajo Dneve knjige ob svetovnem dnevu kn-
jige. Oktobra bo tudi tradicionalna modna revija jesen/zima.
V nakupovalnem središču vzdržujejo vezi s kupci tudi z vključevanjem v lokalno skupnost. Letos so se pridružili akciji zbiranja plastičnih zamaškovza Anžeta Pratnemerja, ki potrebuje nožno protezo. Z akcijo bodo nadaljevali do januarja.
Citycenter Celje je drugo največje nakupovalno središče severovzhodne Slovenije in tretje v celotni Sloveniji. Kupce razvaja z okoli 34.000 kvadratnih metrov površine. Na voljo imajo preko 80 prodajaln in gostinskih lokalov. Najpomembnejši prispevek lokalni skupnosti pa je nedvomno 550 zaposlenih v centru.
Roman Mežnar
OKROGLA MIZA 0 VARNOSTI V CESTNEM PROMETU V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Premalo nas je, da bi umirali na cestah
Avto moto društvo Zgornje Savinjske doline (AMD ZSD) je v okviru izvedbe dneva prometne mobilnosti organiziralo okroglo mizo o prometni varnosti v Zgornji Savinjski dolini. V prostorih Upravne enote Mozirje so se je udeležili sodelavci s področja urejanja in vzdrževanja cest ter nadzora cestnega prometa, predstavniki društev in ustanov, ki se ukvarjajo s to tematiko, svetniki občin, avto šol, svetov za preventivo v cestnem prometu, AMD in ZŠAM iz Zgornje Savinjske doline ter drugi.
Uvodoma sta pomočnik komandirja Policijske postaje Mozirje Matjaž Sem in mag. Elvis A. Herbaj iz Policijske uprave Celje nanizala vrsto statističnih in dejanskih podatkov o posledicah še vedno zaskrbljujočega stanja varnosti v cestnem prometu na Celjskem in posebej v naši dolini. Če se je število prometnih nezgod primerjalno s predhodnim letom nekoliko zmanjšalo, se resnost poškodb ter gmotna škoda še vedno povečujejo, žal tudi rast šte-
OBČINA NAZARJE
vila teh dogodkov s hudimi telesnimi poškodbami udeleženih oseb za kar 22 odstotkov. V porastu je število nesreč, povzročenih v vinjenem stanju (z 22 na 33 odstotkov) in med 1.319 primeri kršitev kar 24 odstotkov več kot leto poprej. Predstavnika policije sta povedala, da se bo ob preventivi nadaljevala tudi represija, še ostrejši nadzor s strani policije in kaznovanje.
Predstavniki drugih institucij so poročali o praksi in ukrepih, kijih iz-
vajajo predvsem v preventivnem smislu, predstavnik VOC Celje Matjaž Kopitar in direktor JP Komunale d.o.o. Mozirje Andrej Ermenc sta prepričana, da država in lokalna skupnost namenjata bistveno premalo sredstev za vzdrževanje cest na območju Zgornje Savinjske doline.
Predsednik AMD ZSD Vinko Poličnik je menil, da so predpisi in uredbe, ki kreirajo cestni promet in varnost na cestah slabi, da je 50 odstotkov državnih cest v slabem stanju. Miha Kunstler, nekdanji inšpektor in poznavalec področja usposabljanja voznikov, ter Maks Javornik iz Avto šole Antlej sta poročala o še vedno preveč profitno naravnanem usposabljanju novih voznikov v slovenskih avto šolah in o nelogični prekinitvi procesov vzgoje za prometno varnost ob vstopu učencev v poklicne ter srednje šole in na univerze.
Srečko Deželak iz družbe za varnostno svetovanje je izrazil mnenje, da je nujno potrebno kaj več storiti na področju občin skozi koncept prometne preventive in vključevanjem komunalnih nadzornikov na lokalnih cestah. Predstavnik gasilcev in poveljnik tehnično reševalne enote PGD Nazarje Boštjan Cigale pa je dodal, da zares dobro sodelujejo z reševalno postajo in policisti v primerih hudih prometnih nesreč ter poškodb udeležencev v cestnem prometu.
Priokus po grenkem je ostal tudi ob ugotovitvi, da so se na okrogli mizi med seboj pogovarjali o tej tematiki že dobro obveščeni predstavniki, razen nekaj občinskih svetnikov pa ni bilo prisotnih županov. Po razpravi so predstavili še vsebino in izvedbo sobotne Družinske učne ure ob dnevu mobilnosti v Mozirju.
Jože Miklavc
Zaceli z zamenjavo svetilk
V občini Nazarje so v skladu z uredbo o svetlobnem onesnaževanju pričeli z nameščanjem novih svetilk javne razsvetljave. Zamenjali so trideset svetilk na obstoječih kande-labrih na območju okoli Vrbovca in v njem ter pri blokih.
Zamenjane so bile tako imenovane buče, ki so svetlobo razpršile predvsem vzrak in okolico, manj pa so osvetljevale tla pod seboj. »Z zamenjavo s svetilkami, ki svetlobo usmerjajo izključno navzdol, bomo precej zmanjšali svetlobno onesnaževanje,«je povedal direktor nazorske občinske uprave Samo Begič. Prav tako so na tem območju namestili samodejne senzorje, ki pravilno brez sprotnih nastavitev vžigajo in ugašajo javno razsvetljavo.
Poleg tega, da bodo postopno zamenjali svetilke na visokih in nizkih kandelabrih, bodo namestili tudi varčne sijalke, kjer jih do sedaj še niso, in na ta način prihranili precej električne energije. Omenjena uredba iz leta 2007 nalaga občinam in drugim, da postopno do leta 2016 zamenjajo vse neustrezne svetilke.
V ta namen je občina naročila tudi strategijo programa varčevanja na področju javne razsvetljave, ki je pokazala, daje od skupno 141 instaliranih svetilk že danes 66 ustreznih, ostale pa bo potrebno zamenjati.
Na osnovi rezultatov meritev oziroma strategije so se odločili, da bodo zamenjavo izvršili vtreh zaporednih letih. Zamenjava svetilk bo stala okoli 15.000 evrov, investicija pa se bo zaradi manjše porabe električne energije povrnila v petih do sedmih letih. Tako bodo do leta 2016 povsem zadostili zahtevam uredbe, ki predpisuje ničelno sevanje svetlobe navzgor.
Sicer si želijo občani v Nazarjah in ostalih krajih javno razsvetljavo še razširiti na nova območja. Kmalu bo začela delovati javna razsvetljava na novem odseku Lesarske ceste, na novi cesti do blokov je inštalacija že pripravljena za potrebe bodoče javne razsvetljave. Pripravljen je tudi projekt širitve javne razsvetljave za območje Pod Slatino in Dobletinsko cesto, za kar pa zaenkrat ni sredstev.
Marija Lebar
REGIJSKI PARK KAMNIŠKO-SAVINJSKE AERE (KSA)
Park ne prinaša nobenih novih omejitev
Minuli teden so v občini Solčava potekale javne obravnave osnutka uredbe o Regijskem parku Kamni-ško-Savinjske Alpe. V Logarski dolini, v Robanovem kotu in v Solčavi so predstavniki pripravljavcev uredbe krajanom podrobneje razložili režim v bodočem parku in odgovarjali na vprašanja. Vse tri javne obravnave so bile dobro obiskane, prisotni pa so imeli številne pripombe, vprašanja in pomisleke.
To po besedah solčavskega župana Alojza Lipnika niti ne čudi. Ključni problem je po njegovem nezaupanje, ki sloni na dosedanjih slabih izkušnjah. Tukajšnji prebivalci so doživeli nacionalizacijo, agrarno reformo, denacionalizacijo, zato je zdaj na potezi država z odprtim in poštenim ravnanjem v prid domačinov.
Po Lipnikovem mnenju so bile obravnave šele začetek pogovora in izmenjave stališč. Potrebno bi bilo dovolj časa pa tudi energije za različne pogovore, ki bi odprto razjasnili dileme in dovolj izpostavili pozi-
tivne strani uredbe za domačine. »V osnovi je trajnostni razvoj edina možna smer razvoja naše občine, za katerega smo se odločili že prej,« dodaja Lipnik in hkrati zagotavlja, da se bo upoštevalo mnenje občanov.
Predstavniki ministrstva in zavoda za varovanje naravne dediščine so povedali, da v obstoječo kmetijsko rabo regijski parks svojimi režimi ne bi posegal. Prav tako ne v že veljavni sistem gozdarjenja.
Po predlogu uredbe naj bi v varstvenem območju veljala omejitev gradnje individualnih vikendov, v prvem varstvenem območju pa nekoliko tudi gradnja novih objektov razen pastirskih stanov. Deloma omejene naj bi bile še nekatere športno rekreativne dejavnosti, kot so letenje z zrakoplovi pod določeno višino, taborjenje in kurjenje v naravi zunaj za to določenih mest, izvajanje vodnih športovter vzpostavljanje novih rekreacijski površin, ki bi poslabšale ugodno stanje vrst.
Marija Lebar
9. OKTOBER - SVETOVNI DAN POŠTE
Paketne pretovorne pošte tudi v poslovni enoti Celje
Svetovni dan pošte obeležuje spomin na 9. oktober 1874, ko je bila ustanovljena Svetovna poštna zveza. V štiridesetih letih 20. stoletja je organizacija postala specializirana trgovina Združenih narodov na področju poštnih storitev. To je v njeno delovanje prineslo nove razsežnosti: prizadevanje za trajnostni razvoj, varovanje okolja in zdravja, zmanjševanje revščine ter digitalnega razkoraka na področju poštnih storitev. Svetovna poštna zveza trenutno premore več kot 190 članic, med njimi je od leta 1992 tudi Slovenija, ki velja za eno izmed aktivnejših.
Z letošnjim 9. oktobrom se bo v Šenčurju pri Kranju odprla prva paketna pretovorna pošta v Slovenji. Direktor celjske poslovne enote Pošte Slovenije Štefan Zidanšek na m je poveda I, da bodo v začetku prihodnjega leta odprli še nove paketno pretovorne pošte, med drugim tudi na območju PE Celje. Naloga paketno pretovornih pošt je, da razbremenijo promet s pisemskimi in paketnimi pošiljkami v poštno logističnem centru v Ljubljani in Mariboru, kjer je do sedaj potekala predelava pošiljk za vso Slovenijo.
Poslovalnic Pošte Slovenije v Zgornji Savinjski dolini v preostanku letošnjega leta ne čakajo večje spremembe. Direktor PE Celje je le opozoril, da potekajo
Direktor PE Celje Štefan Zidanšek je povedal, da potekajo pogovori za nove prostore pošte v Gornjem Gradu
(foto: Marija Sukalo)
pogovori za nove prostore pošte v Gornjem Gradu, ki pa so v začetni fazi. Ureditev novih poštnih prostorov v Gornjem Gradu naj bi bila umeščena v poslovni načrt za prihodnje leto. Štefan Zidanšekje tudi povedal, da so v krajih, v katerih so se zaprle banke, nekateri komitenti prešli iz občasnih v stalne komitente Poštne banke Slovenije. Kraji v Zgornji Savinjski dolini, ki so ostali brez bank, a imajo poslovalnico Pošte Slovenije, so trije - Luče, Rečica ob Savinji in Nazarje.
Gospodarsko težavnejšemu obdobju in elektronski pošti navkljub
uspe Pošta Slovenija ohranjati dobro kondicijo in konkurenčnost na trgu. Trudijo se, da bi čim bolj ugodili strankam in hitro razreševali pritožbe, ki se jim zaradi raznovrstnosti in obsega dela ni mogoče izogniti. Zadovoljni so, ker sta storitev Vaša pošta in izdelava osebnih poštnih znamk dobro zaživeli. V zadnjih letih so povečali kakovost pri prenosu mednarodnih pošiljk, v bližnji prihodnosti bodo veliko časa namenili logističnim vprašanjem in posodabljanju obstoječih storitev.
PK
Svetovni dan pošte bo danes, 9. oktobra, obeležen na različne načine. Nekatere osnovne šole se bodo odzvale na vabilo na dan odprtih vrat v obeh poštno-logističnih centrih v Sloveniji. Izdan bo tudi priložnostni poštni žig. Svetovni dan pošte je ravno v času svetovnega tedna otroka, zato bo še toliko več pozornosti posvečene najmlajšim. Po nekaterih ustanovah, ki skrbijo za učence s specifičnimi učnimi težavami, se bodo odvile otroške predstave. V njej nastopa med otroci priljubljen lik - poštar Pavli. Po ugodni ceni in v izvedbi Studia Anima so osnovnim šolam ponudili predstavo Pika praznuje.
SVET SAVINJSKE STATISTIČNE REGIJE
Podprli načrt regionalnega razvojnega programa
V	Šoštanju se je v četrtek, 1. oktobra, na 16. seji sestal Svet Savinjske statistične regije. Prisotni so bili župani in županja, predstavniki občin, člani sveta, predstavniki regionalne in območnih razvojnih agencij.
Osrednja pozornost je bila namenjena obravnavi in potrditvi izvedbenega načrta Regionalnega razvojnega programa Savinjske razvojne regije za obdobje od 2010 do 2012, o čemerje poročal Janez Jazbec, vodja oddelka za delo z občinami na Regionalni razvojni agenciji Celje.
V	načrtu je predstavljenih 39 prioritetnih projektov. Od tega jih je enajst na področju spodbujanja turizma in razvoja turistične infrastrukture, kot so kolesarske poti, obnova hiš, ohranjanje zgodovinskega izročila in drugo. 19 projektov je namenjenih okoljski infrastrukturi, kot je kanal-
izacija, vodovodi, odlagališča. Štirje projekti so poslovne cone, ostalih pet pa je socialna infrastruktura: vrtci, energetska učinkovitost...
Izvedbeni načrt so pripravili na RRA Celje sami, je poudaril Jazbec, in zanj niso najemali zunanjih strokovnjakov. Ob tem so prisotni podali pobudo, da se na Službo Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko naslovi poziv, da služba kontrole izvajanja projektov, ki se financirajo iz razpisov, doreče kriterije, ki naj bodo tudi bolj življenjski. Dogaja se, da uslužbenci, ki pridejo v kontrolo, različno razlagajo posamezne zahteve, ali pa se ustavljajo ob banalnostih, kot je za en sam centimeter predolga miza, kar je bil primer v Mestni občini Velenje.
Predstavljeno je bilo delovanje turistične regije po vzpostavitvi Razvojnih destinacijskih organizacij (RDO) Celjsko in SAŠA. Zdravko Počivalšek, direktor Term Olimia in
Udeležence je pozdravil šoštanjski župan in poslanec Darko Menih
(foto: Marija Lebar)
predsednik RDO Celjsko, je menil, da se pri nas kontinentalni del turizma premalo poudarja, ko govorimo o dohodki v tej dejavnosti, saj tukaj skoraj ni sezonskih vplivov in se ustvarja praktično 12 mesecev.
Celjsko, ki sega od avstrijske do hrvaške meje, ima 7 od 14 slovenskih termalnih zdravilišč in tri gorsko turistične centre. To področje ustvari letno več kot 2 milijardi prometa, možnosti za razvoj pa še obstajajo. Pri tem je pomembno, da ponudniki nastopajo skupaj kot ena desti-nacija.
Prvi koraki v tej smeri so bili že narejeni, saj seje na MOS-u predstavilo vseh 31 občin regije. Predstavnica Celjskega sejma je zato na seji predsedniku sveta mag. Branku Kidriču izročila priznanje za uspešno izvedbo drugega turističnega foruma in predstavitve na minulem MOS-u.
Marija Lebar
0
ANDRAGOŠKO DRUŠTVO UNIVERZA ZA III. ŽIVLJENJSKO OBDOBJE VELENJE
Učenje omogoča vključevanje v stalne spremembe
Ljudje v tretjem življenjskem obdobju so velik družben potencial, ki se ne sme izgubiti, saj lahko mnogo prispeva h kvaliteti družbe, Ker se zahtevnostv okolju povečuje in spre-membam ni konca, človek neprestano potrebuje učenje, izobraževanje, osebnostno rast in razvoj. Vlaganje v izobraževanje ni nepotreben strošek, ampak je najbolj zanesljiva naložba v samega sebe, v ljudi, v vitalnost družbe in v uspešno razvojno ekonomijo. Prav za to skrbi Univerza za III. življenjsko obdobje Velenje, ki letos začenja 24. šolsko leto.
ZNANJE IZBOLJŠUJE
MEDGENERACIJSKO
SODELOVANJE
»Naša vrednota je spoznanje, daje vseživljenjsko učenje potreba, ki nam omogoča vključevanje v stalne spremembe v življenju, izboljšuje medgeneracijsko sodelovanje in je dodana vrednost k izboljšanju kakovosti življenja učečega se človeka,« pravi predsednica društva Marija Vrtačnik in dodaja: »Člani univerze zelo dobro vemo, kako pomembno je znanje, saj seje v preteklem šolskem letu v 63 krožkih ob 31 mentorjih izobraževalo preko 800 učencev iz SAŠA regije na 19 lokacijah. Razpršeni smo po celem Velenju, delamo v Šoštanju in Mozirju. Največje zani-manjeje za učenje tujih jezikov, glasbeno ustvarjanje, izdelavo ročnih dei, rekreacijo, računalništvo, nekoliko manjše pa za likovno ustvarjanje, geografijo in zgodovino, skrb za zdravje in hortikulturo.«
VELIKO NOVOSTI V TEM ŠOLSKEM LETU
Letošnje razpisane delavnice in krožki po besedah Vrtačnikove omogočajo učenje za obstoječe in nove »študente«, ki želijo svoje znanje osvežiti in nadgraditi aii pridobiti novo. V šolskem letu 2009/10 uvajajo učenje španskega jezika, računalništva, digitalne fotografije za seniorje, šaha, bridža, kitare, ročnih dei, izdelave rož iz krep papirja, šiviljstva in začetni dramski krožek.
Za izboljšanje fizičnih sposobnosti učencev so organizirali začetni krožek klasičnih plesov in salse ter ponovno krožek nordijske hoje. Za
Predsednica Marija Vrtačnik: »Člani univerze zelo dobro vemo, kako pomembno je
znanje.« (foto: Marija Sukalo)
dušo in psiho so organizirali likovne kiepetalnice in ustvarjainice z akademsko slikarko Terezijo Bastelj ter bralno debatni krožek s Sonjo Bercko. Vsi ti krožki namreč poskrbijo, da se ljudje poleg izobraževanja družijo in se med seboj pogovarjajo o različnih življenjskih situacijah in problemih.
Druženje marsikomu pogosto postane tudi terapija. Slednja se vidi tudi v projektu Starejši za starejše, kjer prostovoljci pomagajo vsem tistim nad 65 let, ki so pomoči potrebni. Projekt dobro deluje na podeželju, medtem ko se v mestu tisti, ki bi pomoč potrebovali, ne odzovejo vedno. Vrat ne odpirajo, ker seje v njih naselil določen strah pred neznanim človekom in nezaupljivost do zunanjega sveta.
UČITI SE JAVNO DELOVATI
V Mozirju se člani univerze družijo četrto leto. Gre predvsem za krožke, v katerih pridejo do izraza ročne spretnosti. Tako v Zgornji Savinjski dolini izstopata delavnici klekljanja, malo slabše je s terapevtskimi delavnicami. »Komunikativni krožki delujejo predvsem na medsebojnem dialogu in v manjših krajih se ljudje srečujejo vsak dan. Drugače jev večjih mestih, kjer se ljudje med seboj ne poznajo, zato je tudi osebni dialog lažji.«
Vrtačnikova, ki za organizacijo dela kot predsednica skrbi že tretje
leto, poudarja, da je moto društva naučiti sejavno delovati. Zato delujejo po sistemu organiziranega prostovoljstva ter tako pripravljajo vse prireditve, ki so sijih zadali v program. Tega so predstavili v biltenu Zmagovalci. Poleg programa so v njem tudi pisne in slikovne zgodbe, anekdote aii pesniške izpovedi o dogodkih iz preteklega šolskega leta, ki sojih napisali študentje univerze. Izpovedujejo navdušenje in veselje ob pridobivanju znanj in ob medsebojnem druženju.
1, oktobra so delavci Gorenja Velenje in uprava podjetja dosegli dogovor, s katerim se strinjata obe strani. Tako s 1. septembrom dalje minimalna izplačana plača v Gorenju za polni delovni čas znaša 540 evrov neto, zaposlenim se do konca leta izplačujejo draginjski dodatki v višini 90,70 oziroma 50 evrov bruto, odvisno od višine plače, poleg tega so zaposleni s 1. oktobrom prešli na 40-urni delovni teden.
Višje septembrske plače, ki bodo skupaj z draginjskimi dodatki dosegale okoli 600 evrov, bo 15. oktobra prejelo okoli 550 proizvodnih delavcev, višje plače lahko pričakujejo tudi ostali zaposleni razen vodilnih. Kljub dobrim novicam so delavci še previdni in bodo, kot pravijo, veselje pokazali šele, ko bodo obljubljene plače tudi prejeli.
So pa z oktobrom zaposleni v Gorenju zaradi dodatnih naročil, kijih je družba kljub krizi uspela pridobiti
»Starejši vračamo dobra dela z dodano ustvarjalno vrednostjo, kije rezultat vseživljenjskega učenja, s kulturnimi prireditvami, z ohranjanjem kulturne dediščine, manjšo obremenjenostjo socialnih splošnih dobrin, predvsem pa s pozitivno naravnanostjo, kijozzadovoljstvom prenašamo tudi na mlajše generacije,« pravi Vrtačnikova in poudarja, da se tudi pri njih pozna recesija. Ljudje se namreč v skrbi za preživetje manj odločajo za izobraževanje, saj je tudi to strošek.
Marija Sukalo
na vseh trgih, prešli na 40-urni delovni teden, kar je gotovo smernica, ki kaže na izboljšanje razmervpodjetju. V sindikatu Skei Gorenje so z doseženim dogovorom pretežno zadovoljni, saj so dosegli izpolnitev vseh glavnih zahtev, še vedno pa ni končan socialni dialog. Kot pravijo v sindikatu, upajo tudi na izpolnitev obljube uprave, da bo uredila odnose vodij v proizvodnji do delavcev.
Kot je v sporočilu za javnost zapisala direktorica službe za odnose z javnostmi Urška Menih Dokl, uprava vseskozi podpira udeležbo zaposlenih pri dobičku, saj meni, dajetaknačin nagrajevanja motivacija zaposlenim za uresničevanje ciljev družbe. Poleg tega bo pristojnim ustanovam v Republiki Sloveniji predlagala spremembe in dopolnitve veljavnega zakona v smeri poenostavitve postopka in zagotavljanja ugodnejših pogojev udeležbe zaposlenih pri dobičku.
TG
Mačja hiša vas vabi na dve mednarodni razstavi mačk, ki se
bosta odvijali 10. in 11. oktobra na Celjskem sejmu v hali E, kjer boste lahko obiskali našo stojnico z izdelki Mačje hiše in srečelovom ter izvedeli kaj več o nas.
pomagamo
brezdomnim.
mucam
MAČJA HIŠA
www.macjahi5a.Si
GORENJSKI DELAVCI NE BODO STAVKALI
Dosežen dogovor
[
OBČINA MOZIRJE
Sprejet dogovor o financiranju prostovoljnega
gasilskega društva
Mozirski gasilci so na zadnji petek v septembru obiskali župana občine Mozirje Ivana Suhover-šnika. Seznanili so ga s stanjem v društvu in mu predstavili potrebe, s katerimi se srečujejo.
Mozirski gasilci se v zadnjih letih nalog lotevajo zelo načrtno, vseskozi gledajo na svoje potrebe in zmožnosti občine, da jih uresničuje. Rezultati so dobro vidni, saj zadane naloge, ki jih je iz leta v leto več, uresničujejo po svojih najboljših zmožnostih. Suhoveršnik je pozdravil njihove načrte, ki so jih predstavili. Gre za opremljanje, delovanje in financirane prostovoljnega gasilstva v letih med 2010 in 2015.
Na nedavno minuli seji občinskega sveta je župan Vinko Jeraj svetnike seznanil z zadnjim dogajanjem v zvezi z nameravanim odkupom stavbe Tavčarjev dvorec. Ta sodi v rečiško kulturno dediščino z zanimivo zgodovino, nakup pa je načrtovan že dalj časa.
V skladu z razvojnim načrtom občine in proračuna za leto 2009 so bila za delni odkup omenjene nepremičnine predvidena sredstva v višini 25.500 evrov. Ostala kupnina bi se poravnala iz proračuna za leto 2010.
Ker v proračunu za letošnje leto ostaja neporabljen znesekza investicijo mostu na Reneku, bodo iz te postavke lahko pokrili celotno kupnino. Tako je občinski svet pooblastil župana, da nadaljuje s postopkom za pridobitev nepremičnine v last. Na prihodnji seji bo občinski svet zato obravnaval rebalans proračuna za 2009 in spremembo načrta razvojnih programov.
»Namera za odkup te kulturne dediščine sega že v bivšo skupno občino Mozirje. Stavbo bo
Župan je poudaril dobre plati načrtovanja na daljši čas, saj se oboji, tako gasilci kot občinski proračun, na večje investicije lažje pripravijo. Tako so se med drugim dogovorili, da v letu 2011 skupno pristopijo k nakupu vozila za prevoz moštva. Zavedajoč se slabe finančne situacije, v kateri je mozirska občina, so svoje potrebe oziroma vsebino načrta za nabavo sredstev skrčili na minimum. Tolikšen, da so z njim še sposobni izpolnjevati naložene naloge in skrbeti za nudenje pomoči občanom v nesreči.
Že v bližnji prihodnosti bo teh nalog še več, saj bodo prevzeli določene zadolžitve, ki so bile dos-
potrebno prenoviti. Dosedanji lastnik je že pridobil statično poročilo, obstaja popis zavoda za varstvo kulturne dediščine in gradbeno dovoljenje,« pravi župan. V nadaljevanju se namerava občina prijaviti na razpis ministrstva za kulturo za evropska sredstva, kjer so možnosti sofinanciranja tudi do 100 odstotkov. Prav tako računajo na evropska sredstva za nakup opreme.
Spodnji prostori prenovljene stavbe bodo namenjeni butični prodaji zgornjesavinjskega želodca preverjene kakovosti in lokalu z ustrezno gostinsko ponudbo, srednji del bo namenjen muzejski zbirki, v zgornjih prostorih pa bo galerija in manjši prostor za kulturne dogodke.
Na Rečici so že leta 2002 ustanovili Fundacijo Tavčarjev dvor. Ta se bo ukvarjala z vsebinami v tej hiši inje pred kratkim izdala zanimivo knjigo o zgodovini škofa Tavčarja, povezani z njihovim krajem.
Marija Lebar
lej v domeni Civilne zaščite. Gre za nudenje prve pomoči ob nesrečah, reševanje na vodah in tehnične intervencije. Zavoljo tega bodo potrebna določena dodatna izpopolnjevanja in nakupi specializirane opreme.
Ob koncu srečanja so podpisali medsebojni dogovor, po katerem bo omogočeno nemoteno delovanje gasilcev. Podpisali so se tudi pod pobudo, ki sojo naslovili na Upravo RS za zaščito in reševanje. Prihodnje leto namreč mineva šestdeset let od velikega požara na Mozirski planini. Ob tej priliki bi želeli organizirati vajo večjih razsežnosti, morda na državni ali vsaj regijski ravni.
Benjamin Kanjir
REGIJSKA RAZVOJNA AGENCIJA (RRA)
Objavljen razpis za štipendije v Savinjski regiji
V septembru je RRA Celje na svoji spletni strani objavila razpis štipendij za dijake in študente, ki sojih razpisala tukajšnja podjetja. Rok za prijavo je 10. oktober, štipendije pa bodo predvidoma podeljene v decembru 2009.
RRA je že peto leto izvajalec Savinjske štipendijske sheme. V tem okviru je bil v aprilu objavljen poziv podjetjem k oddaji potreb po kadrih, ki jih želijo štipendirati. Komisija je prejela vloge 24 podjetij, od tega največ, to je enajst od podjetij Savin-jsko-šaleške subregije. Ta podjetja so Naravno zdravilišče Topolšica, Antea, Gorenje d.d., Trendent d.o.o., Promel d.o.o., BSH d.o.o., JK Kaker d.o.o., Kristin Rajko Škrubej s.p., Mizarslvo Potočnik Janez s.p., B.W.M. Tech d.o.o ter Ključavničarstvo, kovinska galanterija Jože Kotnik s.p..
Sredstva v višini 50 odstotkov zagotavlja Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije, ostalo polovico pa podjetja, pri katerih se bodo za čas določen v pogodbi ali za čas enak dobi štipendiranja zaposlili štipendisti. Tako ti dobijo zagotovljeno delovno mesto.
Štipendije iz Regijske sheme Savinjske regije 2009/10 so namenjene dijakom in študentom, ki se izobražujejo doma ali v tujini in se bodo po končanem šolanju zaposlili na območju te regije. Štipendije so tako podeljene kadru, ki ustreza razvojni potrebi podjetij in perspektivnosti oziroma deficitarnosti poklica v Savinjski regiji. Več informacij je na spletni strani www.rra-celje.si.
Marija Lebar
Gasilci in župan Ivan Suhoveršnik so podpisali medsebojni dogovor, po katerem bo omogočeno nemoteno delovanje njihovega društva (foto: Benjamin Kanjir)
OBČINA REČICA OB SAVINJI
Nakup Tavčarjevega dvorca že letos
SoIčflDsbe 2animiDosfi (3)
Piše: Aleksander Videčnik
Brez dvoma je zasluga, da je zadeva okoli Plečnikovega načrta v Logarski dolini prodrla tudi v strokovne kroge, mlade študentke arhitekture Nade Jeraj, kije leta 1989 napisala nalogo pod naslovom: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani VDO FAGG - oddelek za arhitekturo - Nerealiziran Plečnikov projekt za Logarsko dolino.
Zapis Nade Jeraj: »Tudi mene je A. Videčnik navdušil s pripovedjo o neuresničenem načrtu arhitekta Jožeta Plečnika v Logarski dolini. Odpravila sem se v Solčavo k V. Vidru, ki je po zatrjevanju Videčnika hranil primerek načrta Jožeta Plečnika za "Cerkvico v Logarjevi dolini", kot je projekt imenoval sloviti arhitekt. Prosila sem Vidra, da mi posodi načrt, sajtakšna dragocenost mora priti v javnost in obogatiti zbirko Arhitekturnega muzeja. Hitro sem opravila, in sicer slabo, kajti V. Vider ni zaupal študentki, kerje pač poznal vrednost Plečnikovega načrta. Po svoje sem ga razumela. Napotil meje k A. Videčniku češ, da so naredili kopije za občinski arhiv Mozirja. (Res sem jih naprosil za to, toda kopije so bile tako slabe, da niso bile za rabo, op.A.V.).
Takrat torej načrtov nisem videla, kasneje seje izkazalo, da so izredno slabo ohranjeni. Napotila sem se dalje v Logarsko dolino iskat srečo k sestram Logar, katerih družina je bila leta 1930 ena izmed pobudnikov za gradnjo kapelice. Izvedela sem nekaj informacij, ki sem jih že poznala. O kakšnem načrtu ni bilo sledu.
Še ta dan sem se vrnila v Mozirje in skušala najti pomoč pri A. Videčniku in na Občini Mozirje. A. Videčnik je žal zbolel in ni bil dosegljiv. Na Občini Mozirje so mi obljubili, da bodo poslali nekoga v Solčavo po načrte. To se ni zgodilo, pripravljeni pa so bili oskrbeti kopije, ki sojih hranili v arhivu. Žal pa so bile slabo razvidne in neprimerne za uporabo. Vse skupaj je nekaj časa obtičalo v slepi ulici.
Kasneje sem obiskala ženo pokojnega M. Goloba (avtorja projekta sedanje kapelice), ljubeznivo mi je omogočila prebiranje celotne zbirke moževega dela. Našla nisem ničesar, kar bi me zanimalo.
Pri predmetu teorija arhitekturnega oblikovanja in kompozicije, katerega predavateljje prof. dr. Tine Kurent, sem omenila javnosti neznane Plečnikove načrte za kapelico. Naloga bi bila primerna za vaje pri predmetu.
Počakala sem, da je A. Videčnik okreval in ga prosila za pomoč. Vsekakor mi je bil pripravljen oskrbeti načrte. Osebno je obiskal V. Vidra in si prizadeval za pomoč meni. Čez čas me je pot
zanesla v Solčavo, nameravala se napraviti nekaj posnetkov in skic za nalogo v šoli.
Plečnikov projekt za kapelico mi ni dal miru, zato sem se spotoma oglasila pri V. Vidru, ki me je lepo sprejel. Pogovarjala sva se o stavbarstvu naše doline, pokazala sem mu nekaj popotnih skic, nakar mije V. Vider izročil za kratek čas Plečnikov načrt. Zaman je pisati, kaj sem občutila, ko sem pregledovala kopijo izvirnika Plečnikovega načrta, narejeno leta 1930. Dobila sem tudi informacijo o članku, kije bil objavljen v reviji Dom in svet 5-6/1930.
Načrt sem pokazala prof. dr. Tinetu Kurentu, ki je nedvoumno potrdil, da je to Plečnikovo delo. Za začetekje bilo potrebno načrte natančno prerisati, kajti kopija je bila že precej poškodovana. Pokazalo seje, da bo imela naloga širši obseg. Nujno potrebno je bilo poiskati vse, kar je o tej kapelici zapisanega.« Tako Jerajeva.
ČLANKA KAPLANA KOLMANA
Kot je zapisala Nada Jeraj, je po večkratnem iskanju v NUK-u v Ljubljani končno našla tako članek v reviji Dom in svet (5-6/1930) kot tudi članek pod naslovom Cerkvica za Logarjevo dolino v reviji Planinski vestnik (12.1931 ) pod naslovom
Cerkvica Kristusa Kralja v Logarjevi dolini. Ti podatki so še posebno zanimivi za katerega od raziskovalcev, ki bi se tej vsebini posebej posvetil.
V članku revije Dom in svet Kolman najprej opisuje podrobnosti zgradbe Jožeta Plečnika in priobči dva tlorisa, prerez, fasado in oltar z opisom dela. Del tega opisa smo že objavili v eni prejšnjih številk. V članku je še pomanjšan načrt oltarja. Jerajeva omenja, da je pri iskanju podatkov v Plečnikovem muzeju v Ljubljani ugotovila, da o tem konkretnem načrtu tam niso nič vedeli. Po dolgem iskanju je s pomočjo uslužbenke muzeja
vendarle odkrila načrt imenovan "Študija malega oltarja", ki seje oblikovno in dimenzijsko ujemal z oltarjem objavljenim v članku.
Kolman je v članku v Planinskem vestniku med drugim zapisal: »Ne tragična smrt pokojnega Pavla Šumana in ne štiridesetletno službovanje župnika M. Šmida ni glavni vzrok postanka kapelice Kristusa Kralja v Logarski dolini. Prej ali slej bi ta ali kakšna druga kapelica gotovo stala, ker je je bilo zelo treba. Njena zasnova je bila tako rekoč že v zraku. Venomer je ta ali oni Solčavan opozarjal, če je govor nanesel na Logarske njive: "Pravijo, da bo tam še cerkev stala".«
(Bomo nadaljevali.)
Iz Plečnikovega načrta - vhodna fasada
i		h$s^	E-H-	i r i i f=	° 4^1	i	1 1 II Til Y#r
\ Trn ti jll Illlll	-m--			1 IM 1 T		$	g
DAN PROMETNE MOBILNOSTI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Vsa prometna varnost na enem mestu
Prejšnjo soboto so na parkirišču Upravnega centra Mozirje člani AMD ZSD v sodelovanju z več soorganizatorji izvedli prometno preventivno prireditev Dan prometne mobilnosti v Zgornji Savinjski dolini.
Na njej so sodelovali AMZS z izvedbo Družinske učne ure, Avto šola Antlej z brezplačnim testiranjem CPP, PGD Nazarje s prikazom reševanja poškodovanca, vkleščen-
ega v vozilu, PU Celje in Policijska postaja Mozirje s prikazom sistemov nadzora cestnega prometa ter policijskimi vzgojnimi in informativnimi brošuricami, Območno zdru-
ženje RK ZSD s prikazom oživljanja, Zavarovalnici Adriatic in Triglav, Zgornjesavinjski starodobniki, Upravna enota Mozirje, VOC Celje, ZŠAM Zgornje Savinjske doline, Za-
vod za TKŠM Mozirje, vlečna služba AMD ZSD in A.M. Miklavc iz Nizke, kjer so v času prireditve izvajali brezplačne preventivne tehnične preglede.
Dan prometne mobilnosti je bila v zasnovi promocijska akcija AMZS ob 100-letnici delovanja zveze ter v okviru evropskega tedna prometne mobilnosti. Udeležence so še posebej zanimali sistem nadzora prometne policije in simulacijske naprave za spretnost ter varno vožnjo, atraktivnost in strokovnost pa so prikazali tudi člani tehnične enote PGD Nazarje. Kako hitro pozabljamo podrobnosti znanja cestno prometnih predpisov, seje izkazalo tudi na testiranju za teoretični izpit v avto šoli Antlej, kjer so vsi kandidati na poizkusnem izpitu »padli«.
Bistvo dneva prometne mobilnosti je bilo doseženo prav ob sodelovanju vseh omenjenih skupin in institucij. Tako je menil tudi poslanec Jakob Presečnik, ki je ob ogledu povedal, »da je dobrodošla vsaka aktivnost, ki vzbudi pozitivno pozornost pri občanih ter vpliva na izboljševanje prometne varnosti«.
Predsednik AMD ZSD Vinko Poličnikje ocenil prireditev kot dobro organizirano in se zahvalil sodelujočim ter prizadevnim članom AMD ZSD za prostovoljno opravljeno delo. Žal je bila udeležba s strani občanov preskromna.
Jože Miklavc
Oživljanje ponesrečenca v prometni nezgodi (prikaz na lutki) so z zanimanjem spremljali tudi mladi občani (foto: Marija Miklavc)
r------------------------------------------------------------------------
ZDRAVSTVENA POSTAJA NAZARJE
Šola za bodoče starše tudi v Zgornji Savinjski dolini
Mladi pari med pripravami na prihod novorojenčka
V Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Mozirje so po dolgih letih ponovno začeli z izvajanjem šole za bodoče starše. To sicer ni čisto prava šola, saj je druženje namenjeno predvsem prebujanju zaupanja, da je prihajajoči čas - čas poroda - poleg skrbi tudi nekaj vznemirljivega,.lepega in osrečujočega za mlade starše,
23. in 25. septembra so sodelavke predstavile teme o zdravem načinu življenja nosečnice in bodoče mamice, o skrbi za zdrave zobe, o vlogi bodočega očeta, o zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, o tem, kako ustvarjati pogoje, da bo naš otrok srečen, o pripravi na porod, o dojenju in o negi novorojenčka. Po zaključku preda-
vanj je sledila telovadba v prostorih fizioterapije.
Šola za starše bo potekala vsaka dva meseca. Naslednji termin se
začne že to nedeljo, tl oktobra, inv torek, 13. oktobra, v prostorih Zdravstvene postaje Nazarje. Vsak začetek pomeni nov izziv tako za
mlade starše kot tudi za osebje. Vodja programa je mag. Damjana Podkrajšek, sodelujejo pa socialna delavka Helena Šestir, medicinske sestre Maja Gosar, Maja Grudnik, Staša Rojten, Sonja Robnik, Tatjana Mrevlje, Barbara Vrtačnik (fizioterapevtka), Angelca Šuster (koordinatorka) ob podpori glavne sestre Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Darje Es, direktorice ide Pus-toslemšek Kramer in naklonjenosti ostalih sodelavcev.
S svojim delom želijo dodati kamenček dobrega v mozaik prizadevanj za boljše zdravje mladega rodu in vabijo vse, ki pričakujejo prvega otroka, da se jim pridružijo.
AŠ
ANTLEJ d.o.o.
Trg Mladosti 6 3320 Velenje Pl MOZIRJE
ŠmihaMuijesta 2
City bo n
URADNE URE
Torek 12.30-14.30
Začetek in konec moto ure izpred
S CITYBON-om boste lahko zares privarčevali!
X0M C67;
Okonina 2,
CITYBON ali knjižica ugodnosti, vam daje nov razlog za nakup v našem Citycentru Celje, Priznane blagovne znamke, pestrost prodajaln in lokalov, kulinarična razvajanja ter ugodnosti ob nakupu, so zagotovo pravi razlogi, da boste lahko s CITYBON-om privarčevati tudi do 600 EUR! CITYBON izkoristite vse od 5. do 15. oktobra in si tako jesensko nakupovanje privoščite še ugodneje!
3333 Ljubno ob Savinji
TGL: 03 838 11 67
DELOVNI ČAS:
pon. - pet. 6.30 - 23.00 sob.	7.30 - 24.00
ned.	7.30 - 22.00*
Poiščite vaš CITYBON v vašem nabiralniku, na Informacijah ali v prodajalnah Citycentra Celje!
Vse najboljše
MEŠALNICA BARV

SIGMA
COATINGS
Tel.: 03/547-17-18 E-pošta: ara@ara-barve.si GSM: 041/612-240 Internet: www.ara-barve.si
Tutelai
dekora! \
Še vedno pečemo najbolj okusne pizze daleč naokoli!
Razni okusi in razne velikosti , za vsak lačen želodček!
V ČASU MALIC, I VSAK DELOVNIK, | MED 9. IN 12. URO PIZZE 1,30 EUR CENEJfi
BARVE IZŽAREVAJO ENERGIJO!
Jesen je čas, ko se počasi selimo v svoja ognjišča Zato si svoje prostore prebarvajmo z barvami, ki izražajo naklonjenost in prijaznost.
Pri nas se vedno dobro jeS
Novo v ponudbi: barve dekoral, že zmešane po novih trendih, katerih informacija izžareva energijo, prijaznost in harmonijo.

pozimi grejemo
V mesecu oktobru zasbM^ekoral!
BAZENI in vsa dodatna oprema KAMINI 031 / 393 - 545, Dobriša vas 18, 3201 Petrovče
Dogodek, ki je pomemben zn vojaško zgodovino
Pozdravne beseda sta udeležencem namenila župana Žalca in Vranskega, Lojze Posedel in Franc Sušnik, Slavnostna govornica je bila ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič. V svojem govoru je poudarila, da srečanje na Čreti ni samo spomin na nek dogodek v času narodnoosvobodilne vojne, temveč gre za dogodek, ki je pomemben za vojaško zgodovino,
»Slovenci smo ponosen narod. In tega ponosa, ki smo ga gradili skozi zgodovino na teh slovenskih tleh, nam ne more vzeti nobena trenutna finančna in gospodarska kriza, ki je zajela svet. Črpamo ga iz dejanj naših prednikov, ki so nam stoletja in desetletja dolgo tlakovali pot, ki nas je pripeljala v družino enakopravnih evropskih narodov, v družino držav, ki so jim svoboda, demokracija, socialna pravičnost, mir, napredek in blagostanje temeljne vrednote,« je med drugim izpostavila obrambna ministrica.
Srečanje so s bogatim kulturnim programom obogatili Pihalni orkester Prebold, Mešani pevski zbor Tabor, harmonikar Milan Kasesnik in recita-torka Jožica Ocvirk.
Marija Šukalo
Na Čreti so se prvo soboto v oktobru srečali člani borčevske organizacije in njihovi simpatizerji na spominski proslavi v počastitev prve frontalne bitke slovenskih partizanovzokupatorjevo vojsko oktobra 1941. Tokratno druženje so pripravili
združenji borcev za vrednote NOB iz Žalca in Mozirja, žalska območna odbora Društva izgnancev Slovenije ter veteranskega združenja Sever in Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo spodnje Savinjske doline.
Ministrica za obrambo dr. Ljubica Jelušič v družbi »partizanov« ob spomeniku, posvečenemu prvi frontalni bitki 1. štajerskega bataljona (foto: Marija Šukalo)
SPOMINSKA PROSLAVA V POČASTITEV PRVE FRONTALNE BITKE NA ČRETI 1941
DOBRODELNI KONCERT HABROVIH FANTOV Z GOSTI
Ambasadorji miru in upanja spet razveseljujejo
Kako malo je potrebno, da nekomu polepšaš dan, življenje. To so v soboto, 3. oktobra, v lučki cerkvi dokazali Habrovi fantje. Večer za glasbene sladokusce je organiziral Jože Pančur, Habrov Jože po domače. Dotaknila se ga je življenjska stiska 50-letnega Staneta Raka iz Luč. Sklenil je, da bo ob 10-letnici delovanja terceta Habrovi fantje pripravil zahvalni in dobrodelni koncert, katerega izkupičekje bil namenjen Stanetu Raku.
Habrovi fantje so že od nekdaj znani potem, da radi sodelujejo na dobrodelnih koncertih, prenekaterega pa so organizirali sami. Prejeli so tudi laskavi naziv ambasadorji miru. Ko so pred 10 leti začeli z prepevanjem, sta bila Jožetova sinova Aleš in Joško še šolarja, z njimi pa je sodeloval tudi brat Ivan. Zadnje leta so ostali trije, gostovali so v mnogih krajih po Sloveniji in tujini. Posneli so dve zgoščenki.
Habrov Jože je obiskovalcem povedal: »V svojem življenju sem srečal veliko invalidov in bolnikov in ob vsem videnem ne morem ostati ravnodušen. Pomagam jim lahko s talentom, ki ga imam, veseljem in veliko energije.« Toje dokazal tudi tokrat. V gosteje povabil svoje prijatelje, s katerimi je že prepeval, Slovenski oktet in domačinko, nadarjeno kitaristko Evo Zamernik, dobitnico številnih priznanj na tekmovanjih doma in v tujini.
Slovenski oktet, ki seje z veseljem odzval povabilu, je obiskovalce z razkošjem glasov popeljal do gromkih aplavzov po vsaki pesmi. Na koncu
so medse vzeli Habrove fante, ki so s ponosom zapeli ob velikanih slovenske glasbe.
Stane Rak je bil v mladosti aktiven športnik, predvsem nogometaš in balinar, dokler mu pri zgodnjih 17 letih niso diagnosticirali Burgerjevo bolezen. Pri 25 letih je izgubil eno nogo, dve leti kasneje pa še drugo. Od takrat je vezan na invalidski voziček. Ker je v tistem času s starši živel v Kamniku v bloku, je bil tako rekoč vezan na stanovanje. Zaradi tega seje družina odločila, da
združijo moči in kupijo hišo v Lučah, kjer bo Stanetu omogočeno gibanje v okolici hiše.
Zaradi skromne invalidske pokojnine, ki jo prejema, je veliko stvari, ki si jih ne more privoščiti. Rad bi posodobil invalidski voziček, dodal kaj k računalniku, ki mu je edina zabava. Z izkupičkom koncerta, ki ga je vidno ganjen prejel isti večer, se mu bo prav gotovo izpolnila katera izmed skritih in do sedaj nedosegljivih želja.
Štefi Sem
SLIKARJI RAZSTAVLJALI V SLOMŠKOVI DVORANI V MOZIRJU
15. študijski dnevi Ex tempora Mozirski gaj 2009
Jure Repenšek je povedal, da je namen srečanja »prosvetljevanje domačega likovnega občinstva, izobraževanje in druženje slikarjev pod mentorstvom prof. dr. Jožefa Muhoviča«, (foto: Ciril M. Sem)
Jure Repenšek, ustvarjalec in organizator likovne prireditve, je letos zbral na študijskem srečanju deset slikarjev. V štirih dneh so akademske in ljubiteljske umetnike navdihovali s soncem obsijani Gaj, trg in okolica Mozirja. Zadnji dan so razstavili svoje stvaritve v Slomškovi dvorani.
V predstavitvenem govoru je Jure Repenšek povedal, daje namen srečanja »prosvetljevanje domačega likovnega občinstva, izobraževanje in druženje slikarjev pod mentorstvom prof. dr. Jožefa Muhoviča«, kar vse je »stkalo dialog med ustvarjalci in ljubitelji umetnosti«. Udeleženci jubilejnega 15. slikarskega srečanja so: Drago Jerman, Vinko Železnikar, Danica Janžovnik, Vlasta Arzenšek Gottstein, Vojko Gašperut, Vladimir Klajnšček, Peter
Matko, Lojze Zavolovšek, Marjana Verbuč, Anka Rakun in Jure Repenšek. Njihova dela bodo razstavljena novembra v Galeriji Mozirje, takrat bo tudi okrogla miza na temo
iz likovne teorije.
Jure Repenšek se je zahvalil udeležencem s »popotno torbo domačih dobrot« in vsem, ki so omogočili srečanje slikarjev, pred-
vsem pa pokrovitelju - Občini Mozirje. Njen župan Ivan Suhover-šnikje, navdušen nad pestrostjo motivov in barvitostjo platen, povedal, da je tradicionalna prireditev priložnost za promocijo občine in za zveste obiskovalce, saj se je »vsak izmed nas, čeprav bolj površen kritik umetnin, v teh letih veliko naučil«.
Danica Janžovnik iz Mozirja sodeluje na srečanju slikarjev že vrsto let. Njen prvi mentorje stric, akademski slikar Lojze Zavolovšek. Utrinke iz Gaja je naslikala v akvarelu: »Ta slikarska tehnika mije ljuba zaradi mehkobe, dinamike, prosojnosti, miline, toje vse, kar rabi duša. Slikarju je osnova risba, nato spoznavaš barve, se soočaš z njimi. Meni sta najljubši modra (pomirjujoča) in zelena.«
Andreja Gumzej
RAZISKAVA FUNDACIJE TAVČARJEV DVOR NA REČICI OB SAVINJI PREDSTAVLJENA V KNJIGI
Jože Tlaker postavlja Rečico 16. stoletja v
evropski okvir
Avtor Jože Tlaker podpisuje knjigo Trg Rečica in škof Tavčar v Evropi 16. stoletja (foto: Marija Šukalo)
Fundacija Tavčarjev dvor in Kultu rno-u m etn iš ko društvo Utrip z Rečice ob Savinji sta v domači osnovni šoli zadnjo septembrsko nedeljo pripravila predstavitev knjige Trg Rečica in škof Tavčar v Evropi 16. stoletja. Knjiga je izšla v založbi omenjene ustanove, avtor pa je domačin Jože Tlaker.
»Naša fundacija, katere glavna naloga je obnova Tavčarjevega dvo-
ra na Rečici, je pred dvema letoma naročila sodelavcu Jožetu Tlakerju podrobnejšo raziskavo o vlogi in pomenu škofa Tavčarja ter trških pravic za Rečico. Zbrano gradivo naj bi služilo organom fundacije pa tudi občini v podporo o odločitvi o odkopu Vajdove hiše. Koje avtor spomladi predstavil obširno gradivo, smo se odločili, da ga je vredno objaviti v knjigi,« je o vzrokih nastanka pub-
likacije spregovorila predstavnica fundacije Vida Orlovič.
Da seje rečiška občina že odločila o odkupu Vajdove hiše, kot se sedaj dvorec imenuje, je v svojem pozdravnem govoru zatrdil župan Vinko Jeraj in obljubil, da bože v prihodnjih letih mogoče pričeti z obnovo objekta. Ta bo po Tlakerjevem mnenju zahtevala napore in ustvarjalno sodelovanje mnogih posameznikov. Tudi pridobivanje javnih sredstev iz občine, države in evropskih skladov za obnovo tega kulturnega spomenika ne bo prav preprosto, a avtor knjige je prepričan, da bo prav zbrano zgodovinsko gradivo utegnilo okrepiti njihov pogajalski položaj.
»Moj namen je bil tudi postaviti Rečico 16. stoletja v evropski okvir. Nekateri sicer menijo, da smo Ev-
ropejci postali šele pet let nazaj z vključitvijo v Evropsko unijo. S pričujočo raziskavo pa sem želel preveriti, ali nismo na Rečici nemara že mnogo prej, v prvem stoletju novega veka, v škofu Tavčarju imeli moža, ki je vplivno sooblikoval tedanjo srednjeevropsko zgodovino, versko življenje in politiko,« je med drugim ob predstavitvi video-projekcije zgodovinsko-literarnega dela povedal Tlaker.
Za popestritev večera so poskrbeli mladi gledališčniki z uprizoritvijo dogodka pred več kot štiristo leti, ko je Rečica dobila trške pravice. Medtem koje avtor besedila avtor že omenjene knjige o škofu Tavčarju, je za dramatizacijo in režijo skeča poskrbel BertSavodnik.
Marija Šukalo
7. oktobra je praznoval dragi ati
Jože Vodušek
Iskrene čestitke za okrosli 70. jubilej.
Še na mnoga leta trdnega zdravja in vedrega duha, naj dobri Bog ti da.
Vsi tvoji
14. LENARTOV SEJEM NA REČICI OB SAVINJI
Merjenje in vngovnnje je bilo pošteno
Ciganska Urša in Pavel sta zaradi recesije tokrat prišla brez otrok, ki si »sposojajo« to in ono po drugi krajih Slovenije
(foto: Marija Šukalo)
ja, pičkurin izjužnih krajev je vabil z igro par-nepar, v popoldanskih urah je za čiste čevlje poskrbel šuhpuc-er, za ostrino nožev pa brusač. Sejma nista zamudila niti ciganska Urša in Pavel, ki sta zaradi recesije tokrat prišla brez otrok. Ti so bili letos primorani »služiti« po drugih krajih Slovenije. Zato sta si sama zelo uspešno na štantih »sposojala« to in ono za dom ali svoj želodec.
Sejem bil je živ, obiskovalci so izbirali med izdelki domače in umetne obrti. S kulinaričnimi dobrotami so vabile članice Društva podeželskih žena Toplica, sirarji, lectar, čebelar. Gospodinje so lahko kupile lončene, volnene ali usnjene izdelke, oskrbele so se lahko tudi z okrasnimi predmeti tako za lastno uporabo kot za dom.
Marija Šukalo
Na Rečici ob Savinji so 4. vinotoka, leta Gospodovega 2009, pripravili semanji dan. Nanj so organizatorji, tamkajšnje turistično društvo, privabili številne sejmarje od blizu in daleč. Opaziti je bilo rokodelce tako s Kranjske kot Koroške in Štajerske dežele. 14. Lenartov sejem, s katerim so organizatorji obudili spomin na sejmarjenje med obema vojnama, seje pričel v jutranjih urah z dvigom zastave. Tedaj sta tržanom, obiskovalcem in mešetarjem spre-
govorila tako trški župan kot policaj.
»Že davnega leta 1585 nam je spoštovani škof Janez Tavčar podelil trške pravice in obenem dovolil, da smemo sejmariti tudi v našem trgu. In med semanje dneve sodi tudi Lenartov sejem,« je bilo slišati trškega župana. Taje nato oblast predai trškima policajema, obenem pa zaželel dobro kupčijo in uspešno barantanje.
Svilene bomboneje bilo ponovno moč kupiti pri Cukrovi Lizi iz Mozir-
Obiskovalci so izbirali med izdelki domače in umetne obrti
(foto: Marija Šukalo)
VINOGRADNIŠTVO STEYER
Nova vizualna podoba blagovne znamke Steyer
V Mariboru so prejšnji teden predstavili novo vizualno podobo blagovne znamke Steyer, ki je v lasti vinogradništva Steyer iz Plitvice pri Apačah. Steyerjeva vina so preko njihovega zastopnika Danija Grudnika iz Mozirja močno prisotna tudi na lokalnem trgu v Zgornji Savinjski dolini.
Zakonca Danilo in Magda Steyer sta udeležencem predstavila vse tri njihove vinske linije - svežih sortnih vin, bogatejših zrelih vin in predikatov za posebne priložnosti. Vse omenjene linije se ponašajo z novimi etiketami. Nova vizualna podoba je korak naprej v smelih načrtih družinskega vinogradništva Steyer, ki že od vsega začetka na prvo mes-
Danilo Steyer med predstavitvijo nove vizualne podobe njihovih vin
(foto: Mediaspeed)
to postavlja traminec. Nenazadnje Steyerjeva hiša v Plitvici slovi kot Hiša dišečega traminca.
Steyerjevi obdelujejo 16 hektarjev vinogradov na Plitvičkem in Aženskem vrhu ter Policah, kjer grozdje še vedno trgajo ročno. Za svoj trud in kakovost so bili že večkrat nagrajeni, med drugimi z zlato medaljo za dišeči traminec v Bruslju in zlato medaljo, ki sojo na ocenjevanju Decanter v Londonu prejeli za vino Vaneja. Svoje navdušenje nad Steyerjevimi vini je ob tej priložnosti izrazila tudi vinska kraljica Društva vinogradnikov Radgon-sko-Kapelskih goric Janja Korošec.
KF
4. in 7. oktobra sta praznovala 70 let
Franc Zagožen in Fanika Strožič
Želimo vama vse najboljše - zdravja, zadovoljstva in osebne sreče.
Vsi vajini
V mesecu septembru je dopolnila 18. rojstni dan
Mateja Visočnik
iz Šmihela
Takole ji čestitajo domači: Mateja, ostani takšna, kot si - pridna, poštena, nasmejana in dobresa srca. Vse dobro tudi Tjaši!
ZGORNJESAVINJČANKE V PREKMURJU
Prijetno druženje in koristna spoznavanja
Odbor Društva kmetic Zgornje Savinjske doline vsako leto jeseni za svoje članice priredi strokovno ekskurzijo. Tako so se letos sredi septembra podale na potepanje in oglede po Slovenskih Goricah in Prekmurju.
Čeprav je ravno v teh zgodnjejesenskih dneh v kmečkih gospodarstvih največ dela, so si članice vendarle vzele prost dan za prijetno druženje in za koristno spoznavanje tega, kako kmetujejo in gospodarijo drugod po Sloveniji. Lani so bile na zahodnem koncu Slovenije in v Italiji, letos so šle na vzhod.
Prvi postanek je bil pri Sveti Trojici v Slovenskih Goricah z ogledom velike baročne cerkve. Ta ima kar tri zvonike in znamenite stopnice s križevim
Udeleženke na ekskurziji (foto: Hilda Vodeb)
Zakrivljeno palico v roki, za trakom pa šopek cvetlic, ko kralj po planini visoki pohajaš za tropom telic.
Saj tam na sončni višavi le sam si, le sam gospodar, živiš po pameti zdravi, za muhe ti ljudske ni mar.
Danes, 9. oktobra, praznuje 70. rojstni dan
Franc Časi
pastir na Menini planini.
Ob tvojem osebnem prazniku se ti člani pašne skupnost zahvaljujemo za ves trud in ti kličemo še na mnosa leta.
Pašna skupnost Menina Gospodna Globače
iwmm
-	NOTRANJI IN ZUNANJI OPLESKI
-	OPLESKI Z LAZURNIMI PREMAZI (sandolin, beltop, sikkens...)
-	BELJENJE FASAD
-	POLAGANJE TOPLIH PODOV IN LAMINATOV • IZPOSOJA DELOVNIH ODROV
-	VGRADNJA IN OBDELAVA GIPS PLOŠČ
-	OSTALA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU
-	OBDELAVA NAPUŠČEV Z IZOLACIJSKIMI MATERIALI
li^Špeh d.o.o.
Gradbeništvo, trgovina in prevozi
Attemsov trg 22, 3342 Gornji Grad
Tal.lOS 838 XI S3 VUiOS 308 IX 04
GSM: 041 468 744
E-mail: speh.toni@siol.net. www.spehtoni.com
NUDIMO VAM TUDI MANJŠE PREVOZE PO SLOVENIJI IN DVIGALO ZA VIŠINSKA DELA DO VIŠINE 13 m.
IZDELAVA KVALITETNIH TERMOIZOLACIJSKIH FASAD: (izvedba po sistemu ROFIX,
DEMIT, BAUMIT IN TERRANOVA s stiroporom in kameno volno) (zaključni sloj po vseh sistemih,
1000 barvnih odtenkov), paropropustnih CLIMA fasad, zaključni omet po NANO tehnologiji (samočistilni učinek fasad). Možnost plačila na obroke! 9 GARANCIJA 5 LET!
pomlad In poteg« 2010
UGOONOSIH Oglasit« s« s (maino)

potom, ki vodijo do jezera. Mimo Cerkvenjaka so prispele v romantično idiliko Blaguškega jezera. Pot jih je nato vodila skozi vinograde Kapele in Janževega vrha do Zdravilišča Radenci, ki so si ga tudi ogledale.
V	Andrejevcih blizu Murske Sobote so obiskale kmetijo Kološa in se spoznale z dvema dopolnilnima dejavnostma, s katerima se ukvarjata gospodinja, ki peče domač kruh, in hči Sonja, ki se ukvarja s peko peciva. Da bi poskrbele tudi za počutje in zdravje, so se pomudile ob Bukovniškem jezeru na znamenitih energetskih točkah.
V	bližini Dobrovnika so nato obiskale Prekmurski evropski vrt orhidej, kjer vsako leto zacveti okoli 1,3 milijona teh tujerodnih, a vse bolj priljubljenih cvetic. Zanimanje za ekskurzijo je bilo med članicami tolikšno, da so potrebovali kartri avtobuse, članice pa razdelili na dve skupini. Prva je odšla na izlet v sredo, druga pa naslednji ponedeljek.
Marija Lebar
MOZIRJE
Fantje z vseh vetrov ponovno na odru
V mozirski športni dvorani so v soboto, 26. septembra, na koncertu ansambla Toneta Rusa prišli na svoj račun številni ljubitelji narodno zabavne glasbe. Poleg različnih izvajalcev te glasbene zvrsti so po 23 letih nastopili tudi legendarni Fantje z vseh vetrov. Ansambel, katerega član je tudi Zgornjesavinjčan Franc Kramer, po rodu z Ljubnega, je bil v času aktivnega delovanja med najbolj priljubljenimi v Sloveniji.
Tudi tokrat so dodobra ogreli srca, predvsem pa roke, sicer pregovorno hladnih zgornjesavinjskih poslušalcev. Še toliko bolj, ker marsikatera njihova pesem po zaslugi tenkočutnih Kramerjevih besedil opeva ravno lepote Zgornje Savinjske doline. Nostalgija po njihovi glasbi izpred četrt stoletja je med zgornjesavinjskimi poslušalci prav zaradi tega morda še toliko bolj živa.
Franjo Atelšek
Na koncertu ansambla Toneta Rusa v Mozirju so nastopili tudi Fantje z vseh vetrov
(foto: Franjo Atelšek)
RIBIŠKA DRUŽINA MOZIRJE
Finale državnega prvenstva v muharjenju
Tekmovanje je potekalo pod budnim očesom sodniške komisije
(foto: Benjamin Kanjir)
Mozirski ribiči so zadnjo septembrsko nedeljo tradicionalno izkoristili za organizacijo finalne tekme v muharjenju. Ob reki Savinji med ločkim in nazorskim mostom seje zbralo okoli 80 ribičev iz 18 ekip, da bi še zadnjič vtekočem letu preizkusili lovno srečo.
VMozirje ribiči iz vse Slovenije radi prihajajo, saj je Savinja bogata z ribjim življem, domači ribiči pa že domala pregovorno odlični organizatorji tovrstnih druženj. Za njimi je dolga tekmovalna sezona, ki se je pričela v začetku aprila s prvo tekmo na Jesenicah. Devettekem šteje
MOORA ŠTEVILKA
www.simer.si
za posamične in ekipne uvrstitve državnega prvenslva. Vsaka zaseje zato pomembna, saj lahko morebiten spodrsljaj posameznika ogrozi dobro mesto celotne ekipe.
Tekmovanje je potekalo v treh sektorjih, vsak ribič je v vsakem izmed njih lovil po uro in pol. Največje možno število ujetih in izmerjenih rib v posameznem delu je bilo tri. Ulovljenih je bilo okoli 200 rib, ki so bile po merjenju izpuščene nazaj v vodo. Tekmovalci so z nestrpnostjo pričakovali rezultate, ki so šteli za mozirsko tekmo in skupno državno prvenstvo.
Tokratni naziv najboljšega posameznika je pripadel Marjanu Kolarju iz Medvod, pokal za ekipne zmagovalce so odnesli Mariborčani, ki so imeli malenkost več ribiške sreče kot drugouvrščeni člani ekipe Mozirje 2. V spomin na Simona Vo-lovška je bil podeljen tudi pokal za najlepšega lipana. Prejel ga je Bistričan Samo Motaln. Skupne zmage letošnjega prvenstva v muharjenju so se veselili Radovljičani, v posamični konkurenci pa Marjan Kolar iz Medvod.
Benjamin Kanjir
Drasi naši slavljenci!
Marjana, Sabina, Jani
Prišel je mesec oktober, ki za vse vas je dober!
Vsak od vas svoj rojstni dan praznuje
in od nas vsaj čestitko pričakuje!
Zato vam vsem želimo mnogo zdravja, sreče in Božjega blagoslova!
Vaši domači
Občina Rečica ob Savinji v sodelovanju s plesno šolo Devžej
PLESNA ŠOLA

Polo
organizira
plesni tečaj družabnih plesov za odrasle v prostorih
Osnovne šole Rečica ob Savinji.
Cena tečaja je 60 EUR/osebo, Občina Rečica ob Savinji pa svojim občanom podarja plačilo za eno osebo v paru.
Učenje bo potekalo ob petkih in sicer:
-	za začetnike: od 19.00 do 20.30
-	za udeležence nadaljevalnega tečaja: 20.30 - 22.00
Pogoj za izvedbo je prijavljeno minimalno število plesnih parov v skupini, to je 8.
V primeru, da bo prijav več, kot za dve skupini, bo omogočen dodatni termin.
Prijavite se lahko na sedežu Občine Rečica ob Savinji, tel. 03-839-18-30
Novi Polo.
Priložnost za pravo odločitev.
V novem Polu vgrajeni novi TSI in Common-Rail-TDI motorji se odlikujejo z odličnim navorom, tihim delovanjem, izjemno varčno porabo goriva ter nizkimi emisijami. Novi Polo postavlja nove standarde v svojem razredu. Nenazadnje tudi z bogato serijsko komfortno in varnostno opremo. Obiščite naš salon in preizkusite novi Polo!
Novi Polo z bogato serijsko opremo je lahko vaš že za 10.340 €*.
Kombinirana poraba goriva: 4,2 - 5,91/100 km. Emisije C02:109 -139 g/km. Slika je simbolna. ‘Cena velja za dvovratno izvedbo Polo 1.2,44k\V/60 KM.
Trgovec
leta
2008
Avtocenter Meh d.o.o.
Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 28
V» T_
Vse na eni polici
Dom AS, najsodobnejše premoženjsko zavarovanje za dom in družino
Hitro in preprosto zavarujte z eno samo polico svoj dom s premičninami, družinske člane in še veliko več z najsodobnejšim premoženjskim zavarovanjem Dom AS.
Ob sklenitvi zavarovanja boste brezplačno prejeli še Stanovanjsko asistenco CORIS, ki vam 24 ur na dan zagotavlja hitro in učinkovito pomoč v nujnih primerih.
modra Številka
((C* 0801110)
www.adriatic-slovenica.si
AdriaticSlovenica
Zavarovalna družba d.d. • Članica Skupine KD Group
as
Gozdovi med Rečico in Mozirjem so nekaj posebnega
Na Brdcah pri Mozirju raste zanimiva in zelo stara lipa
DAMJAN JEVŠNIK,
vodja krajevne enote Nazarje,
Zavod za gozdove Slovenije,
OE Nazarje
Gozdovi med Rečico ob Savinji in Mozirjem so zaradi svoje lege tako blizu večim naseljem nekaj posebnega, imajo značaj primestnih gozdov. Večinoma ravni tereni so zelo primerni za rekreacijo, sprehode, tek, celo za kolesarjenje po gozdnih cestah. Vse to se tukaj redno dogaja.
V teh gozdovih ne živijo živali, ki bi jih človek s svojo prisotnostjo in z nemirom ogrožal. Te so doma višje, v naši dolini večinoma v gorskem gozdu nad tisoč metri nadmorske višine. Je pa v teh gozdovih precej za obiskovalce zanimivih živali: srnjad, kakšen zajec, veverica in različne ptice, ki s svojim petjem polepšajo sprehod. Ob bajerjih v Blatah živijo med drugimi tudi zelo zanimivi kačji pastirji različnih vrst...
Kervteh gozdovih poleg sečnje in spravila lesa poteka tudi rekreacija, se je ob sodelovanju gozdarjev, občin in lastnikov gozdov uredilo kar
nekaj objektov namenjenih obiskovalcem in prijetnejšemu doživljanju gozda.
Prva in največja sprememba je bil izkop bajerjev v Blatah pred dobrim desetletjem in ureditev njihove okolice. Tam, kjer je bilo prej odlagališče odpadkov, je zdaj delno urejena zelenica z nekaj lesenimi brvmi, s klopjo in mizo in tam potekajo zdaj vsakoletne kulturne prireditve. Prireditev se loči od številnih drugih po tem, da večina obiskovalcev pride v Blate peš in
peš tudi odide ter da glasbeniki nastopajo na (včasih mokri) travi namesto na odru. Originalen dogodek doslej ni prerasel v množično prireditev, kjer bi doživljanje motila gneča, pretiran hrup in alkohol. Verjamemo, da bodo organizatorji še naprej negovali to »kulturnost« in domačnost te prireditve, kije seveda povezana s številom obiskovalcev.
Tudi sprehajalna pot, ki Blate povezuje z Mozirjem (pol ure peš), dobiva iz leta v leto nove obiskovalce
in je dobro shojena. Ljudje, ki hodimo v službo, potrebujemo naravo, gibanje ali le malo miru. Pot ni zahtevna in je vedno drugačna: zjutraj, ko se prebuja dan, popoldne, koje v gozdu hladneje, pozimi, ko ni listja na drevju, in ob dežju v škornjih in palerini.
Zanimiva pobuda za ureditev Dohtarjevega studenca ob Mozirnici je prišla od lastnika gozda Andreja Glušiča. Zdaj je tam lepa nova brv, leseno korito in tabla z daljšim besedilom, ki gaje prispeval Aleksander Videčnik.
Pred nekaj leti se je v gozdnem predelu med Mozirjem in Rečico s tablami označilo več zanimivih debelih dreves, na primer lipa na Brdcah in debel bor ob Mozirnici.
Na zavodu za gozdove smo veseli vseh pobud s strani lastnikov gozdov in bomo pri podobnih pobudah z veseljem pomagali in sodelovali. Obenem bi želeli spomniti vse obiskovalce gozdov, da ima vsak gozd lastnika, ki si nikakor ne želi v svojem gozdu pobirati odpadkov ali se srečevati z objestneži, ki se vozijo izven cest, povzročajo hrup, »nabirajo« božične smrečice ali kako drugače motijo harmonijo narave in kvarijo doživljanje gozda drugim obiskovalcem.
Želimo vam čim več prijetnih in sproščenih obiskov gozda!
KONJEREJSKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Člani društva ne bodo počivali
V Konjerejskem društvu Zgornje Savinjske doline so se tudi letos odločili, da po prijetnih poletnih dopustniških dnevih ne mislijo zaspati. Tako so že konec avgusta na predhodnem sestanku ter dokončno 12. septembra na redni seji upravnega odbora dokončno določili naloge in aktivnosti za letošnje in prihodnje leto.
Predsednik Janko Prislan je prisotne na podlagi programa dela sez-nanil, da jih čaka še izvedba občnega zbora, predavanje za člane, osem do deset sej odbora društvo, povezovanje zžupani občin v Zgornji Savinjski dolini, organizac-
ija pohoda za prvi maj, interni pohod, zavarovanje organiziranih skladov za odgovornost, organizacija tečaja jahač I in jahač II, pridobivanje dva hektarja gmajne na desnem bregu Savinje v Šentjanžu, priprave na praznovanje tridesetletnice društva, organizacija pohoda društva z ostalimi društvi, žegnanje konj, povezovanje z ostalimi društvi, udeležba konjenikov na slavnostih v Zgornji Savinjski dolini in izven, kjer bodo vabljeni, organizacija strokovne ekskurzije ali izleta, pridobivanje članstva, sodelovanje in predstavitve v medijih in na internetu.
Najprej so predebatirali predloge
članov, ki so bili zadolženi za pregled trase prvega pohoda v jesenski sezoni. Pri tem bodo sodelovali tudi s kmeti oziroma lastniki zemljišč ob progi, da ne bi prišlo do nepotrebnih nesporazumov. Omenjena je bila tudi neresnost nekaterih članov, ki sicer izven organiziranega pohoda, uporabljajo razne bližnjice preko obdelovalnih površin, kar seveda ni v korist lastnikov, niti ugledu društva.
Glede udeležbe na raznih prireditvah je bil izpostavljen problem varnosti, saj ljudje, predvsem otroci, premalo poznajo obnašanje in lastnosti konj ter se jim nepravilno
približajo ali iz objestnosti naredijo kakšno neumnost, ne zavedajoč se posledic. Zato društvo določa sodelujoče konjenike in za njih tudi odgovarja. Vendar se še dogaja, da se nekateri posamezniki udeležujejo takih prireditev brez vednosti društva, na kar jih bodo opozorili.
Po sprejetju predloga finančnega plana, so še razčistili nejasnosti glede izposoje in vzdrževanja drušlvene prikolice za prevoz konj. Z zadovoljstvom so se strinjali z ugotovitvijo, da konji ne priznajo recesije, ker zanjo niso odgovorni, ter da je edina rešitev biti čim prej na konju.
MR
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Prijateljske tekme z veliko tekmovalnega naboja
Košarkarska evforija, ki je okužila Slovenijo v času evropskega prvenstva v košarki, se ohlaja, bliža pa se začetek ligaških tekmovanj pri nas. Moštva se pospešeno pripravljajo in pilijo formo, nič drugače ni niti pri nazorskem tretjeligašu.
Po hitrem slovesu od pokalnega tekmovanja je nazorski košarkarski klub zaradi nadaljevanja priprav na novo sezono organiziral prijateljski košarkaški turnir, katerega so se poleg domače ekipe udeležili tudi košarkarji iz Odžaka iz Bosne in Hercegovine ter ekipa Zgornjesavinjska all stars. Tekmeci so se pomerili po sistemu vsak z vsakim. Ekipa iz Bosne se je udeležila turnirja na osnovi prijateljski vezi med kluboma. Na ta način so vrnili obisk Nazarčanov pri njih maja letos.
Ekipa Zgornjesavinjska all stars je bila sestavljena iz domačih košarkaških veteranov in igralcev, ki igrajo v drugih klubih. Čepravje bil osnovni namen turnirja druženje, je bilo na igrišču veliko tekmovalnega naboja. Že na prvi tekmi so gledalci lahko spremljali zanimivo tekmo, v kateri so Nazarčani vsilili svoj ritem igre in visoko povedli. Ail stars so strnili vrste v obrambi in tekma seje odločala v napeti končnici, katero so dobili gostitelji turnirja s 70:66.
Gledalci so lahko uživali v dinamični košarki
(foto: Roman Mežnar)
SMUČARSKO SKAKALNI KLUB LJUBNO BTC
Zaključek poletnega Cockta pokala za najmlajše
Z regijsko tekmo cicibanov, deklic in dečkov se je v smučarsko skakalnem centru na Ljubnem ob Savinji končala poletna sezona otroškega Cock-ta pokala. Seštevek treh tekem je dal zmagovalce v kategoriji cicibanov do 9 let, dečkov do 10,11, 12 in 13 letter deklic do 11 let.
Prav kategorija slednjih je bila za domačega organizatorja najbolj uspešna, saj sta Tanja Fric-elj in Eva Jurjovec stali na zmagovalnih stopničkah tako na zadnji posamezni tekmi kot v skupni razvrstitvi. Tanja je s tremi zaporednimi zmagami zanesljivo osvojila tudi skupni naslov, medtem ko si je dve leti mlajša Eva tretje mesto priskakale prav na domači tekmi, kar je še toliko slajše.
Uspešno se je s konkurenco dečkov do 11 let kosal vse boljši Jurij Jurjevec, ki je tokrat zaostal le za zmagovalcem, kar mu je v skupnem seštevku prineslo tretje mesto. SSK Ljubno BTC je imel svoja predstavnika tudi v najmlajši kategoriji cicibanov, kjer sta David Ajnik in Gorazd Završnik osvojila sedmo oziroma enajsto mesto.
Vsi ti uspehi so plod dobrega in strokovnega dela v ljubenskem skakalnem klubu, ki vabi vse zainteresirane dečke in deklice ter seveda njihove starše, da se jim pridružijo.
Srečni dobitniki pokalov (od leve); Jurij Jurjevec, Tanja Fricelj in Eva Jurjovec
(foto: Franjo Pukart)
POPRAVEK
V prejšnji številki Savinjskih novic nam je v rubriki Napovednik dogodkov zagodel tiskarski škrat, saj smo objavili, da bo Dan prometne mobilnosti v Zgornji Savinjski dolini 9. oktobra. Dogodekje bil minulo soboto, organizatorjem pa se za neljubo napako opravičujemo.
Uredništvo
Težka končnica seje poznala na naslednji tekmi, ko so se Nazarčani po kratkem predahu udarili z bosanskimi košarkarji. Tekmo so izgubili s 67:69 skoraj po enakem scenariju, kot so prvo dobili. Tudi košarkarji iz Odžaka so imelo premalo časa za regeneracijo, saj sojih vtretji četrtini naslednje tekme nasprotniki zmleli. Rezultat 95:66.
Ekipa Zgornjesavinjska all stars je kljub košarkaški kilometrini na krilih po mnenju gledalcev najboljšega igralca turnirja Luka Dobovičnika in pod trenersko taktirko nekdaj izvrstnega košarkarja, Petra Goltnika, pokazala, da izkušnje štejejo. Po besedah Mustafe Jupiča, trenerja KK Odžak, je bil turnir izvrstna priprava mladih košarkarjev na novo sezono. Za sproščanje tekmovalne napetosti je služila skupna večerja za vse udeležence turnirja in zabava, ki je sledila.
Roman Mežnar
Slovenski dan športa - dan odprtih vrat.
15.10.	Organizator: Olimpijski komite Slovenije in Društvo športnih novinarjev Slovenije. Dodatne informacije: Gorazd CvelbarOl 230 60 28, gorazd.cvelbar@olympic.si, joze. zidar@sta.si, www.olympic.si.
Haloze. 10.10. Organizator PD Mislinja. Dodatne informacije: vodnik: Franc, Danilo, 041 815041.
Srečanje planincev na Paškem Kozjaku.
10.10.	Organizator: PD Velenje. Dodatne informacije: Tone Žižmond, 041 458 729.
10. pohod po Steklasovi pohodni poti (Šentrupert). 10.10. Organizator: PD Slovenj Gradec. Dodatne informacije: vodnik: Boris Jelenko, 051 430 535.
Preizkus hoje na 2 km in demonstracija nordijske hoje. 10.10. Organizator: Zdravstveni dom Velenje. Dodatne informacije: Simona Špital, 03/ 8995 605.
Več informacij o prireditvah na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe.
Franjo Pukart
2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - VZHOD ■ 1. KROG
Vzpodbuden začetek nazorskih »graščakov«
Začela seje nova sezona dvoranskega nogometa, kjer v vzhodnem delu druge slovenske lige barve Nazarij brani ekipa Glin. Prvi krog jesenskega delaje bil za »graščake« zelo vzpodbuden, saj so v domači dvorani prepričljivo visoko odpravili tekmece izSlovenskih Goric, ki so po predhodnih napovedih pripotovali v Nazarje kot tihi favoriti. Toda iz te moke tokrat ni moglo biti kruha, saj je domača ekipa pokazala bistveno več, kapetan in kralj strelcev Blaž Metulj pa je s štirimi goli še enkrat več napovedal naskok na nov strelski naslov.
Mlado ekipo iz obrobja Slovenskih Goric sicer krasi trda in borbena igra, po kvaliteti pa se še vedno ne morejo primerjati z izkušenimi
šen talent, njegova okrepitev in dobra igra celotne ekipe pa lahko v klubu vliva optimizem za nadaljevanje. Kako visoko bo v novi sezoni kotirala četa Pezičevih varovancev, bosta najboljši pokazatelj že naslednji tekmi, gostovanje v Benediktu ter domači obračun s Kebljem.
Vsi skupaj smo lahko izredno zadovoljni, da kljub vsesplošni gospodarski krizi in recesiji v Nazarjah še vedno spremljamo kvaliteten dvoranski nogomet na državnem nivoju. To je zasluga Dobrinka Dano-jeviča, predsednika kluba in direktorja glavnega sponzorja, in po takšnih ljudeh bi se za dobrobit in razvoj športa v naši dolini lahko zgledovali tudi ostali gospodarstveniki.
Franjo Pukart
Zmagovalna ekipa K IVIN Nazarje Glin (foto: Franjo Pukart)
Nazarčani, ki so letos, ob nespre- talentov in odličnega vratarja Deš-menjeni postavi z lanske sezone, v mana. Džus, kot ga kličejo kolegije svoje vrste pridobili še nekaj mladih že na svoji prvi tekmi pokazal razko-
KMN Nazarje Glin : KMN Slovenske Gorice 7:3 (3:2)
Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev: 200. Sodnika: Elvis Fatič in Simon Todorovič. Delegat: Franci Ahčin.
Strelci: 1:0 Funtek (5), 1:1 Živko (9), 2:1 Metulj (10), 2:2 Marko (17), 3:2 Metulj (19), 4:2 Urtelj (25), 5:2 K. Šemenc (32), 6:2 Metulj (35) 10 m, 7:2 Metulj (40) 10 m, 7:3 Marko (40) 10 m.
KMN Nazarje Glin: Supin, Vreš, Urtelj, Mekiš, Funtek, K. Šemenc, Metulj, Hren, J. Šemenc, Dešman. Trener: Ilija Pezič.
Rumeni karton: Jurančič, Bezjak, Žnudrl, Živko (vsi KMN Slovenske Gorice).
ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO
Ekipa OK KLS Ljubno je uspešno začela novo sezono 2009/10. S treningi na prostem so pričeli zadnji teden v avgustu, v mesecu septembru in oktobru pa vadba poteka v dvorani ljubenske osnovne šole. V svojem tretjem letu nastopanja v tretji državni ligi je letošnja ekipa sestavljena iz igralk, ki so v lanski sezoni uspešno nastopale v kadetskem tekmovanju, ter nekaterimi mlajšimi igralkami, tako bodo odbojkarice KLS Ljubno predstavljale najmlajši sestav ekip tretje lige.
Dolgoročni cilj kluba je postati stabilna ekipa tretje lige, aktualni cilj sezone pa je pokazati boljšo igro in se uvrstiti v sredino lestvice. Ekipa OK KLS Ljubno bo poleg nastopa v tretji ligi nastopala še za pokal Slovenije v mladinski konkurenci in v kategoriji starejših deklic.
Odbojkarice so odigrale že nekaj
prijateljskih tekem in nastopile na turnirju v Braslovčah, kjer so osvojile končno tretje mesto. Z ekipo Kurent GLS iz Ptuja so se spopadle na prvi uradni tekmi za pokal Slovenje in zmagale z rezultatom 3:0 (25:9, 25:6,25:16).
Konec septembra so na turnirju mladink gostile ekipo Braslovč in Cometa Zreče. V prvi tekmi je ekipa Braslovč tesno premagala domačo ekipo z rezultatom 2:1 (25:11, 18:25, 14:16), v drugi tekmi so Braslovče premagale Comet Zreče z rezultatom 2:0 (25:17, 25:18). V tretji tekmi, kije odločala o drugem mestu in napredovanju v naslednji krog, je ekipa KLS Ljubno z dobro igro premagala Comet Zreče z 2:0 (25:22,25:16).
V soboto, 3. oktobra, seje začelo državno prvenstvo v tretji državni ligi, kjer je ekipa KLS Ljubno gostila
Rezultati 1. kroga:	
Nazarje Glin : Slovenske Gorice	7:3
FSK Kebelj : Maribor Branik	6:2
Cerkvenjak : Benedikt	4:6
Tomaž : Zavrh Masind	4:1
Lestvica: 1. Nazarje Glin 3,2. FSK Kebelj Sl. Bistrica 3,3. Tomaž Ormož 3,	
4. Benedikt 3,5. Cerkvenjak 0,6. Zavrh Masind 0,7. Branik Maribor 0,8. Slovenske Gorice 0.
Strelci: 4 Blaž Metulj (Nazarje Glin), 3 Gorazd Fridrih (FSK Kebelj), 2 Bojan Klemenčič (Benedikt)...
nove sezone
ekipo Črne. V izredno izenačeni tekmi so igralke OK KLS Ljubno premagale ekipo Črne z rezultatom 3:1 (25:18, 22:25,25:21, 25:15). Tekma je bila vseskozi izenačena, le v četrtem setu je ekipa Črne nekoliko popustila in zmage so se na koncu
zasluženo veselile Ljubenke. Za igro je potrebno pohvaliti celotno ekipo, tako da so tudi domači gledalci zadovoljni zapustili dvorano. V naslednjem 2. kolu ekipa KLS Ljubno gostuje pri zelo dobri ekipi Mislinje.
ArtPuk
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Tekma z malokalibrsko puško
Zadnjo nedeljo v septembru je v Zagradišču potekalo celodnevno tekmovanje z malokalibrsko puško leže v organizaciji Strelskega društva Gornji Grad. Tekme so se lahko udeležili vsi, starejši od 14 let. Z enim nastopom je tekmovalec izstrelil deset nabojev v tarčo na 50 metrov. Število nastopov ni bilo omejeno.
Rezultati: 1. Primož Kopušar - 83 krogov, 2. Borut Fužir - 81 krogov, 3. Janez Železnik - 79 krogov.
Jože Gomboc
/	~	;	n
Matična kronika za mesec september 2009
ROJSTVA:
Rodilo seje šest dečkov in sedem deklic.
POROKE:
Dejan Črnila in Maja Kveder iz Dolenje vasi, Viktor Ocvirk iz Šoštanja in Vesna Navodnik iz Florjana, Marjan Presečnik in Barbara Železnik iz Bočne, Mitja Kolenc in Lidija Pečovnik iz Gornjega Grada, Uroš Boršnak in Helena Pečovnik iz Gornjega Grada, Miha Prelogar in Mojca Piki iz Trbovlja, Tomaž Acman iz Brezja in Alojzija Kolenc iz Lok pri Mozirju, Blaž Kuder in Aleksandra Čerič iz Celja, Marko Petrovič in Tina Škrajnar iz Ljubljane, Primož Ko-pušar in Klavdija Dolenšek iz Primoža pri Ljubnem, Anton Štiglic in Dragica Ermenc z Ljubnega ob Savinji.
SMRTI:
Jera Preprotnik iz Solčave, Konrad Rosenstein iz Poljan, Marija Fužir iz Mozirja.
ČRNA KRONIKA
•	IZGUBLJENA BANČNA KARTICA
Radmirje: 28. septembra je občan iz Radmirja obvestil policiste, da je par dni nazaj izgubil bančno kartico. Sedaj je ugotovil, da nekdo z njo na bankomatih dviguje njegove prihranke.
Policisti ob tem še enkrat opozarjajo na previdnost pri ravnanju s karticami in pin kodami. Ob izgubi je potrebno kartico takoj preklicati.
•	NAŠEL BOMBO
Strmec: 29. junija popoldan je občan med delom na travniku vStrm-cu ob robu gozda našel ročno bombo. Policisti so ugotovili, da gre za ročno bombo angleške izdelave iz druge svetovne vojne. Zavarovali so kraj najdbe do prihoda regijskega pirotehnika, kije poskrbel za odvoz in uničenje eksplozivnega telesa.
•	VLOMILEC V STANOVANJU
Tirosek: 29. septembra popoldan je občanka iz Tiroseka obvestila policiste, da ji je neznanec v stanovanjski hiši izvršil tatvino denarja in kartic, s katerimi ježe dvignil nekaj denarja. Policisti neznanca še iščejo.
•	UKRADEN BAKER
Nazarje: Občan je 30. septembra popoldan ugotovil, daje neznani storilec v Nazarjah s protipoplavnega zidu ukradel več metrov bakrenih obrob.
•	ODNESENO ORODJE
Prihova: V noči na 2. oktober je neznani storilec vlomil v gradbeni kontejner, ki je bil postavljen na Prihovi. Iz notranjosti je odnesel več kosov orodja, med drugim vibro ploščo, pnevmatsko kladivo ter planano in izkopno žlico z mini bagra. Podjetje CM Celje je oškodovano za okoli 14.000 evrov.
•	ZAPEUAL S CESTE
Radegunda: 4. oktobra popoldan je voznik osebnega avtomobila, ki je vozil v smeri iz Mozirja na Golte zapeljal s cestišča. Vozilo seje prevrnilo in obstalo na strehi. V njem sta ostali ukleščeni dve osebi, ki soju nato nepoškodovani rešili gasilci PGD Nazarje.
•	PRIDRŽANJE VINJENIH VOZNIKOV
Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so mozirski policisti ta teden pridržali tri vinjene voznike.
KORISTNI NASVETI
Voznik ponoči ali v mraku opazi temno oblečenega pešca na 26 m, svetlo oblečenega pešca na 38 m, pešca s kresničko ali odsevnim trakom na 136 m. Zaradi tega je predvsem na neosvetljenih delih vozišča v in izven naselja izredno pomembna uporaba kresničk in drugih odsevnih teles.
Odziv na moje pismo -Pozitivno razmišljanje - itd.
Spoštovani! V zvezi z vsebino mojega pisma Pozitivno razmišljanje -itd., objavljen v Pismih v Savinjskih novicah Nazarje, 2.10. tl, seje le odzval eden, če tudi pikantno, (samosvoj Dani) na koncu rubrike Zadrečke novice, na strani Za razvedrilo, z naslovom »Nespregledana poštenost«.
Veseli me in še verjetno marsikoga, da seje vsaj nekdo odzval, če prav le z zbadljivko, pa vendarle. In štejem, da z veliko verjetnostjo, z namero nekaj dobrega postoriti za vrednotenje poštenosti.
Prav zaradi slednjega, sem se tudi tokrat odločil, da tudi njega - pod geslom (samosvojega Daneta), nagradim, kot sem lastnico zlate zapestnice, ko jo je prevzela od mene kot najditelja,! j. da naj pride, se izkaže, daje avtortiste (pikantne
vsebinice!) in si bo od mojih številnih unikatnih likovnih dei - slik izbral eno od imaginarnih miniatur iz tehnike tempero, katere bom v izbor dal na razpolago...
Torej, da bom tudi še na ta način nekaj pozitivnega postoril v dobro vrednotenja poštenosti.
Pa še tole sem dolžan nekaterim tukajšnjim bralcem Savinjskih novic, kateri so me povpraševali (in zbadali), če je skrivnost, da nisem povedal kdo da je tisti lastnik nakita, ki ga je dobil nazaj. Zato povem, da je to hčerka od tukajšnjega doktorja veterine iz Brezja v občini Mozirje. Upam, da sem želji bralcev ugodil. Hvala.
Z lepimi pozdravi, vaš naročnik in zvesti bralec.
Vlado Parežnik, Levstikova 9, Mozirje
OBVESTILO BRALCEM
Bralce Savinjskih novic obveščamo, daje rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo.
O smrt!
Umakni se iz naših misli, pusti, da blažimo našo bolečino
s spominom na našo radost!
ZAHVALA
Prvi dan oktobra jeza vedno zaspala naša draga žena, mama in stara mama
Ana ROKOVNIK
roj. VRANIČ (8.7.1924 -1.10.2009) iz Mozirja
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje in sveče ter za svete maše. Posebej se zahvaljujemo vsem dobrim sosedom za vso pomoč v času njene bolezni, zdravnici dr. Karmen Fiirst, osebju Bolnišnice Topolšica, g. pomočniku župnika za poslovilno sveto mašo, vsem pogrebcem in praporščakom, mozirskim pevcem za odpete pesmi, njenim nekdanjim sodelavcem iz podjetja Vino Šmartno ob Paki in govorniku g. Jožetu Aris-tovniku za ganljive besede slovesa.
Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Alojz, sin Alojz in hčerka Ariana z družinama
Zahvale, Oglasi
Draga naša mama!
Iščemo te v vsakem od nas, čutimo, kako si nad nami, v rahlem šepetu zaznamo tvoj glas, v duši, v srcu, ki zdravi ga čas.
Najdemo te v tihoti, kjer tvoj lik je navzoč, spomin močno živ je, kot ti bila si z nami nekoč.
V SLOVO
Fanika ZAVOLOVŠEK
(27.1.1920 - 28.9.2009)
Iskrena zahvala zdravnici Dr. Fiirstovi in patronažni sestri Sonji za trud, ki sta ga posvečali mami. Zahvaljujemo se vsem, ki ste bili z nami ob slovesu, na njeni zadnji poti. Hvala vsem župnikom in bogoslovcem za darovano sv. mašo, posebej še župniku Sandiju za iskrene besede, ki so nas tolažile in bogatile. Hvala moškemu pevskemu zboru, govornici Lenki za oris maminega življenja ter vsem, ki se je boste radi spominjali.
Sinovi in hčere z družinami
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, pa čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
V SPOMIN
9. oktobra mineva leto dni, odkar med nami ni več naše drage mame
Jožefe FIRST
po domače Flosarjeve mame
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
W- to
!
Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica
IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV,
OKENSKIH POLIC in DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA

iajje vse za tabo, most in dobrota ne bosta v
V SLOVO
dragemu možu, očetu, dedku in pradedku
Francu KAKERJU
(18.11.1936 - 23.9.2009)
iz Tiroseka 1
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali in stali ob strani. Gospodu župniku za opravljen obred, gasilcem, govorniku, pevcem in darovalcem cvetja in sveč ter vsem, ki ste darovali za svete maše.
Hvala vsem, ki ste našega pokojnika pospremili na njegovo zadnjo pot.
Žalujoči vsi njegovi
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod Te slišimo mi vsi, med nami si...
V SPOMIN
V teh dneh je minilo deset let, odkar nas je zapustil
Bojan KOSMAČ
(28.3.1977 - 3.10.1999) iz Luč
Iskrena hvala Vsem, ki se ga spominjate, obstojite ob njegovem mnogo preranem grobu in prižigate sveče v njegov spomin.
Njegovi
smo dobili?”
“Pisala nam je Ana Nimka.”
Z'/Ì&ctoa 319259
Mozirjan bere časopis in zaključi: “Letos je pa umrlo kar nekaj velikzvezd.” Nazarčan: “Ne spremljam, kaj se dogaja v Hollywoodu.” “Jaz tudi ne. To se dogaja v vesolju.”
Napis Stop - privatna last! ga ni ustavil, da si ne bi prišel k nam nabirat gobe. Ne vem, kaj je bilo našemu biku, da ga je napadel. Gob do zdaj ni branil.
Trans iransparani
Delavci protestirajo proti tistim, ki jim dajejo slabe plače. Kdaj bodo proti tistim, ki jim jih jemljejo?
Za ekologijo najbolj direktorji tistih firm skrbijo, kjer delavci toliko denarja,
da bi si lahko avte kupili, ne dobijo.
Tažava s problaml
Žena je rodila natanko devet mesecev po tistem, ko je naredila vozniški izpit. Ali naj si ob tem kaj mislim?
Če vozniški izpit še vedno ima, ste verjetno lahko brez teh misli.
Mislim, da sem večino zajel.
Sestrica vpraša po urah dolge vožnje: “Kam smo prišli?”
Bratec: “Ne vem točno. Očka sem pred parimi kilometri slišal, da je rekel, da smo v Recesiji.”
Če se bo gladina svetovnih morij dvignila za sedem metrov zaradi staljenega ledu, koliko spužv bi morali zmetati v vodo, da bi se to ne zgodilo?
Ob pobreškem vzletišču se pogovarjata pilota. Prvi reče: “Tile turisti z Nizozemske so eni sami bojazljivci.”
“Po čem to sodiš?” “Napravil sem sodobno letalo, ki lahko leti brez pilota. Nihče od njih se noče peljati z njim.”
MS šlSBBSlftš®
Z leti postanejo težave s spominom čedalje večje.
Sploh če ne zmorete pozabiti starih zamer.
Če so pri prešanju grozdja zraven lepa dekleta, je grozdje še najmanj pomučkano.
Gost v restavraciji predlaga: “Vašemu kuharju pa le povečajte plačo.”
“Je bila hrana tako dobro pripravljena?”
“Kje pa. Dajte revežu več denarja, da bo lahko jedel kje drugje, ne pa tukaj, kar sam skuha.”
Cvetke ih koprive
SEJEMSKA KARPOV IN KASPAROV
Vinko Jeraj, sejmarski župan (levo): »Tako dolgo sem v mislih kombiniral naslednje poteze, da sem pozabil, ali igram z belimi ali s črnimi figurami...«
Jure Poličnik, sejmar: »Tako dolgo te že čakam, da se sprašujem, če sploh še igraš ali samo še počivaš od svojih županskih dolžnosti.«
PIL NI, GOVORIL PA
Sebastjan Miklavžina, vodja policijskega okoliša: »Poglejmo, če ste gasilci na vaji trezni.«
Sebastjan Solar, nazorski gasilec: »Gasilci lahko na vaji pihamo, kolikor hočeš. Samo na gasilske veselice ne hodi, da ti zaradi kakšnega osebka aparatura ne pogine v agoniji. Spraševati gasilca na veselici, če je kaj spilje skoraj tako, kot spraševati šoferja reševalne službe, ali ima prvo pomoč.«
NOVA VATIKANSKA SILA
Habrov Jože za oltarjem, glasbenik: »Dragi obiskovalci. Glede na to, da sem se lotil že veliko stvari in mi vse uspevajo, bom vzel še popoldansko obrt za župnika. Maše bomo kar peli, nabirka bo za tiste, ki denar rabijo. Mije tukaj tako všeč, da se bom šel pozanimat, kakšni so pogoji za to dejavnost, pa še z pomanjkanjem dela in recesijo se mi ne bo treba ukvarjati«
Nagradna križanka, Oglasi
IZRAELSKI ROD, KI JE OPRAVLJAL TEMPELJSKO SLUŽBO
GOSLI,
VIOLINA
(STAR.)
DELAVEC, KI SUKA VOLNO
PTICA
UJEDA,
SRŠENAR
AMERIŠKI IGRALEC-MORALES
FORDOV
MALČEK
ZA POLTON ZVIŠANI TON G
PETER
THALER
ESKIMSKA KOCA »Z SNEGA
POSVEČEN
PROSTOR,
SVETIŠČE
TROPSKA
SMOLA
NEGOVORE-
Čl
PRALJUDJE
BOLJŠA.
VELIKA
HIŠA
LJUDSTVO IZ SKUPINE SUDAN. ČRNCEV
LOJZE
SLAK
SMUČARSKA
DISCIPLINA
(ŠPORT.)
KRAJ
PRI
POREČU
ARTHUR
(KRAJŠE)
ŠPANSKO
ŽENSKO
IME
ČEŠKI
ZGODOVINAR-
VILEM
SLAVKO
AVSENIK
MEJNA
VREDNOST
FUNKCIJE
(MAT.)
TATARSKO
RUSKO
MOŠKO
IME
PRISTANIŠČE NA
JAPONSKEM
OTOKU
HONŠU
BOMBAŽNA
TKANINA
Z
ENOSTRANSK.
LESKOM
SKRAJNI
KONEC
POLOTOKA
IME in PRIIMEK:
NASLOV (ulica, kraj):
mm
MINI SLOVARČEK:
ŠLAR- tančica, pajčolan (zast.)
AKITA- pristanišče na otoku Honšu KANURI- ljudstvo iz skupine Sudanskih črncev CAI- računalniško podprto učenje (angl.) RUMAN- ameriški igralec- Sig
OBVESTILO REŠEVALCEM
Tokratno nagradno križanko izrežite iz časopisa in jo najkasneje do ponedeljka 19. oktobra 2009, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA.
Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami bomo izžrebali štiri nagrajence, kijih bomo podarili vstopnice za celodnevno kopanje v Termah Snovik.
Napovednik, Oglasi, Mali oglasi
Napovednik dogodkov
•	Sobota (10. oktober), ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekmo ■ Nazarje Input : Fenomeni (kadeti)
•	Sobota (10. oktober), ob 12.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : B.Besedič-Čiro (pionirji)
•	Sobota (10. oktober), ob 14.00. Okonina
4. trgatev najstarejše zgornjesavinjske trte______________
•	Sobota (10. oktober), ob 14.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Terme Olimia (pionirji)
•	Sobota (10. oktober), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje : Ruše (člani)_______________
•	Nedelja (11. oktober), od 9.00 dalje. Kulturni dom Gornji Grad
Jesenska razstava gob______________________________________
•	Nedelja (11. oktober). Dvorana OŠ France Bevk, Ljubljana
Košarkarska tekma - Ježica : Nazarje Input (mladinci) __
•	Sreda (14. oktober), ob 19.00. OŠ Ljubno ob Savinji
Odbojkarska tekma - OK KLS Ljubno : OK Slovenj Gradec (ženske)__________________________________________________
ŽIVALI - PRODAM
Prodam prašiče, težke 30-80 kg. Kmetija Kacijan; Inf. 041/548-115.
Prodam prašiče; tel. 572-23-96 - Novak, Polzela.
Prodam visoko brejo, pašno telico, rjave pasme; gsm 051/271-674.
Prodam 2 leti staro telico za zakol ali nadaljnjo rejo; tel. 58444-34.
Prodam dve telički limuzin, stari 10 dni; gsm 041/783-700.^
Prodam telico, sr., brejo 8 mesecev, pašno; gsm 041/783-971.
Prodam telički sivko infriziko, stari 10 in 7 dni; gsm 041/783-489.
Prodam bikca sivca in frizika, stara 7 dni; tel. 584-17-85.___
Prodam bikca za nadaljnjo rejo in bukova, suha drva; gsm 051/815-426,
Prodam 7 dni starega bikca sivca in bukova drva (klaftre); gsm 041/324-438.
Prodam dva bikca sivca, 140 in 120 kg; gsm 031/297-739.
Pritlikave koze - prodam; cena 50 eur/kom; gsm 031/231-973.
ŽIVALI - KUPIM
Prodam suha, cepljena drva; gsm 041 /585-813.
Prodam suha, bukova drva; gsm 031/698-055.
Prodam meso telice, stare dve leti; gsm 031 / 698-055.
Prodam meso polovice bika, starega leto in pol - novembra; gsm 051/335-751. Prodam zgornjesavinjske želodce, salame, slanino in svinjsko mastter bunke; gsm 031 / 714-196.
Lovsko obleko - novo, za nižjo močnejšo postavo, zelo poceni prodam; gsm 041/468-550.
Prodam ženski kombinezon (bel - rdeč), velikost M; gsm 070/813473.
Prodam mešalec za meso ali kruh, inox 70 i, nov; gsm 041/254-417.
Prodam oljni gorilec za centralno, znamke vajshaupt; tel. 583-28-67.
Nov, prenosni, litoželezni kamin in 3 kW termoakumulacijsko peč - prodam; gsm 031/ 451-930.
Prodam cisterno za olje, novo, 2200 I in molzni stroj alfa-laval; gsm 041/216-648. Prodam 170 m2 rabljene strešne kritine kikin-da - tip 333, dobro ohranjena; gsm 051/ 650-329.
Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje ter bikce in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745.
Prodam smrekovo, vrtno garnituro in otroški sedež 9-36 kg; gsm 041/711-988. Prodam pograd (Garant) z vzmetnicami ali
		brez; tel. 03/839-18-25.
ŽIVALI - ODDAM		Zimske gume, malo rabljene, dimenz. 185 x
Oddam prikupne pasje mladičke, mešančke med nemškim ovčarjem in labradorcem -		65 X 14; gsm 041/666-476 (Rečica).
skotene 5. 10. 2009; gsm 031/287-430 -Martina.		DRUGO
	Iscem soplesalko za učenje standardnih in ostalih družabnih plesov; gsm 041/239-738.	
DRUGO - KUPIM		
Kupim starinska vhodna vrata, lahko so v		
slabem stanju; gsm 031/491-381.		NEPREMIČNINE
DRUGO - PRODAM	V najem oddamo stanovanjsko hišo na Pobrežju; gsm 031/638-535.	
Prodam bukova drva; gsm 051/815-426. Prodam suha, metrska drva; gsm041/513-270.	V najem vzamemo stanovanje ali hišo v okolici Mozirja; gsm 040/698-798.	
MORDA STE ISKALI PRAV TO
ALI STE SE PRIPRAVLJENI ODPOVEDATI STRESU?
Za vas imamo rešitev. Pri nas čas obstane, moč valov vas objame in energija soli za težke misli poskrbi.
SOLNE TERAPIJE - 031 788 881, www.solnFtempelj.com Grajsko vrata d.o.o., Šmiklavž 3a, Gornji Grad.
STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelave starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, fazeciranje ravnih in nepravilnih oblik stekla, www.steklarstvo-tamse.com; gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje.
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu. Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti.
POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm; 041/651-196.
Terezija Burja s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji.
NUDIMO VAM RAZNOVRSTNE STORITVE Z MATERIALOM
Centralno ogrevanje: montaža sončnih kolektorjev, toplotnih črpalk, peči na biomaso... Vodovod in odtoki: čiščenje odtokov in ostala manjša hišna popravila. Splošna ključavničarska dela, popravilo strojev in različnih naprav. Gsm: 041/354-562 ali 041/354-528, e pošta: jmlinar@siol.net.
Pirčk inštalacije, Mlinar Jože s.p., Bočna 58a, Gornji Grad.
JABOLKA ZA OZIMNICO gala, jonagold, idared, gloster, mutcu, topaz, zlati delišes, pinova, breaburen in jabolka za predelavo - dobite na sadjarski kmetiji Rojnik v Podvrhu, Braslovče; tel. 03/570-90-39 ali gsm 041/762-775.
Rojnik Jože, Podvrh 16, Braslovče.
INSTRUKCIJE
Inštruiram matematiko, fiziko in angleščino za srednje šole. GSM: 031/656-902, e pošta: ales.podriznik@gmail.com.
Aleš Podrižnik s.p., Na trgu 20,3330 Mozirje.
RAČUNOVODSKE STORITVE 2 meseca brezplačno vodenje, dodatni popusti! 041/429-755.
ASU Suzana Urbanc Renko s.p., Ljubija 95,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. STEKLARSTVO M Mozirje Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih kril v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49.
Jaka Marolt s.p., Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
Z VAMI TUDI V ŠOLSKEM LETU 2009/2010
JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE
** TVOJ PROSTI SLOG! K
■
huéeKtiki
) banka celje
Smo ponosni sponzor Matevža Petka, svetovnega podprvaka v prostem slogu deskanja na snegu!
ANDRAGOŠKI ZAVOD
LJUDSKA UNIVERZA
'( VELENJE

MINISTRSTVO ZA SOtSTVO IN SPORT
I__I O J Naložba v vašo prihodnost
i^ABLJEimv BREZPLAČNO 1 IZOBRAŽEVANJE
RACUNALNISKAPISMENOST-Z^ODRASLE*
NA REČICI OB SAVINJI
Z željo, da izboljšamo računalniško znanje odraslih, bomo za občane občine Rečica ob Savinji izvedli brezplačni program Računalniška pismenost za odrasle v sodelovanju z Ljudsko univerzo Velenje.
Program traja 60 ur, izvajali ga bomo na Osnovni šoli Rečica ob Savinji.
Prednost pri prijavi imajo brezposelne osebe.
Informacije in prijave zbiramo na telefonski številki 03/ 839 02 60 do zapolnitve mest.
Ne zamudite priložnosti, zato pohitite s prijavo.
angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina, španščina, ruščina, portugalščina, kitajščina, hrvaščina
■	splošni in osvežitveni tečaji;
■	tečaji za predšolske in šolske otroke;
■	individualni tečaji;
■tečaji za podjetja;
■	tečaji poslovnega jezika;
■	slovenščina za tujce (tečaji, izpiti),
■	javnoveljavni izpiti DIC (angleščina, nemščina);
SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE
računalništvo (ECDL izpiti, Računalniška pismenost za odrasle), nacionalne poklicne kvalifikacije; tečaj za voditelja čolna, tečaj za VHFGMDSS postajo, tečaj vodenja poslovnih knjig, retorika, plesna šola za otroke in odrasle, aerobika, pilates, joga, programa za zdravo hrbtenico in preprečevanje osteoporoze ter glasbena šola za odrasle;
PRIJAVE SPREJEMAMO DO 25. SEPTEMBRA!
Informacije:
-	osebno vsak delavnik od 8. do 16. ure;
-	713 35 50; www.upi.si.
Prevajaj na www.naidi.si/slovarn
0 Najdi.si
brez jezikovnih skrbi
Podatke za slovarje na Najdi.si zagotavlja POI 'iO