Štev 44.
Cena edne številke dinar 1
Poštnino v gotovčini plačana.
1. novembra 1925. Leto XII.
Glasilo Slovenske Krajine
Prihaja vsako nedeljo.
„Vredništvo i upravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“.
Vrednik : Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih.
Cena Novin na celo leto je: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko 100 D. Cena Marijinoga Lista na celo leto je: doma 10 D., v Ameriko 50 Din. Novine prihajajo vsaki tjeden, M.List vsaki mesec. Naročniki M. Lista i Amerikanci dobijo kalendar brezplačno, naročniki Novin pa za polovično ceno. Rokopisi se ne dajo nazaj. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali upravništvo Novin v Črensovce, Prekm.____________________
Oglasi, (inserati) se tüdi sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok en dinar, za večkrat popüst. Cena malih oglasov je do dvajset reči 5 Din, više od vsake reči pol dinara. Med tekstom je cena oglasov cm2 dva dinara v „Poslanom“tri dinare. Ki naroči ¼, ½ ali celo stran, dobi 25% popüsta za edno objavo, za večkratno več. Takso za vse oglase plača upravništvo „NOVIN“.
Spremenjena igra.
Pred par meseci PP. (Pašič-Pribičevič), a zdaj RR. (radikali-radičovci), ali kak tüdi pišejo R. r. (Radikali-radičovci). Sprememba je nastala po takzvanom „sporazumi“, o šterom nešterni navdüšeni prijateli režima pravijo, da je narodni sporazum med Srbi i Hrvati, i drügi, da je samo sporazum — bole povedano pogodba — med dvema strankama (med radikali i radičovci), večina državlanov pa se zaveda, da to ne nikakši sporazum, nego čisto navaden dogovor, v šterom so radikali obdržali vse, ka so do zdaj meli, radičovci pa so se odpovedali vsemi, ka so skoz sedem let glasili i za to odpoved neso dobili nikaj zvün štiraj ministerskih stolčkov.
V načini vladanja je vse ostalo pri starom, samo vloge so se spremenile. Pribičevič je S svojimi tovariši odišeo, njüva mesta pa so zasedli radičovci. Nastala je samo nova grupacija i ta grupacija ma samo te uspeh, da so nastali iz prvejših nasprotnikov „prijateli“, iz prijatelov pa nasprotniki.
Pašič—Radič—Pribičevič; s temi imeni je napunjeno vse dnevno časopisje, kak režimsko (radikalno i radičovsko), tak bičevsko i ostalo opozicijonalno. Pravi boj je nastao med vladnimi novinami i novinami, štere zagovarjajo Pribičevičovo postopanje. Iz toga boja pride vnogo stvari na den, štere kažejo pravo naravo radikalov i Pribičevičovih samostojnih demokratov.
Pribičevičova stranka je skoz vsa leta od začetka Jugoslavije skoro nepretrgano sedela z radikali v vladnih resoraj (oddelkaj). Pribičevič sam kak prosvetni minister i tüdi njegovi demokratski tovariši kak drügi ministri so včinoli vnogo stvari — kak se je pokazalo v parlamenti samom — štere neso bile v skladi z ustavov i s parlamentarnim poslovnikom. Radikali so za vse to znali, a se neso glasili. Zdaj pa Pribičeviči v oči mečejo, da je bio korupcionist. Dobro je. Nemamo nikaj proti tomi, ar Pribičevič zaslüži, da se njegovo delo obsodi. A zakaj neso postopali radikali proti njemi te, gda je bio minister? Zakaj so mučali te, gda jim je pomagao izvajati centralistično ustavo i prizadevati vsem trem jugoslovanskim narodom težke vdarce? Zakaj jim je bio dober kak minister, a zdaj, gda so ga vrgli iz vlade, ga preganjajo? S tem sebe ne operejo?
Spremeno pa se je tüdi Pribičevič. Kak velki zagovornik narodne edinosti, vidovdenske ustave, prvejšega vladnoga postopanja je bio on ! V imeni jugoslovanstva je preganjao vučitele, profesore, šteri neso bili njegovi pokorni „hlapci“, zapirao klošterske šole, „ar ne vzgajajo v narodnom dühi“ — kak je pravo. A ka dela
zdaj? Obhodo je Dalmacijo i vse volilne kraje, gde ma močne postojanke i rovari proti zdašnjoj vladnoj koaliciji. Zakaj ? Če stvarno mislimo, nema vzroka. Ar če je on istinsko samo iz načelnosti, a ne iz sebičnih i strankarskih namenov vodo takšo politiko, kakšo je skoz ves čas svojega vladanja vodo, (potom bi mogao mučati. Spremenilo se najmre nikaj ne. Radikalno —radičovski „sporazum“ je za centralistično ustavo (za štero je bio tüdi on), odobrio je delo prvejše vlade (v šteroj je tüdi on sedo) i vse zakone, štere je izdelala i dala izglašati ta vlada (Pašič-Pribičevičova.) Še več. Radičovci so glasali celo za novi tiskovni zakon (šteri je ravno njegovo delo) i za nove dvanajstine (štere so tüdi herbija od Pašič-Pribičevičove vlade) — čeravno so se borili kak proti tiskovnomi zakoni tak proti dvanajstinam dokeč so bili v opoziciji. Pribičevič pa vseeno ne zadovolen — čeravno ma zvün vsega toga še to zadovolstvo, da njegovih pristašov uradnikov ne odstavlajo i preganjajo, kak je on to delao s pristaši drügih strank, dokeč je bio na vladi. Zakaj ne zadovolen ? Ar je vržen iz vlade i mora jesti trdi krüh opozicije.
Potom pa pravijo demokratje, da so prijateli Ijüdstva. Radikali preganjajo Pribičeviča, ar jim zdaj več ne potreben. Radičovci so se odpovedali vsemi, za ka so se skoz 7 let bojüvali i sprejeli vse. proti čemi so se bojüvali, samo da se Štefan Radič rešo iz voze. Pribičevič pa napada i radikale i radičovce, samo zato ar vladajo brez njega. Sodbo o tej „prijatelaj ljüdstva“si naj vstvari vsakši sam. Fr. K.
Na lanci.
Naš gospod Radič je vsikdar na tom, da napravi nekaj čüdnoga, nekaj takšega, ka lüdje ne vidijo vsakši den. On sam je edna čüdna prikazen i zdaj ga že vse zove čüdodelni Stipica Radič. Njemi je vseedno, či guči, dela, vganja nespametnosti, norosti, či s tem škodi svojemi ugledi i ugledi i koristim države, glavno je za njega, da ga občüdüje ves svet. I toga čüdodelnoga človeka resan občüdüjemo vsi lüdje. Veselo se nasmejemo, kda čüjemo od „čüdodelne, mirotvorne, seljačke, čovječanske hrvatske republike“. On čüdak je šteo meti čüdno republiko. A Stric Stipo so prišli v zanke i iz zanjk so jih državni lovci gnali v zaslüženo lüknjo, kde so mogli biti proti svojoj voli tiho i krotiti svojo znano govorniško strast. V lüknji pa so se stric Stipo včili biti pokorni. Gospodje iz Belgrada so jim veleli djati na šinjek lanc, šteroga je vzeo g. Pašič, majster za neposlüšne politične medvede, v edno, a radikalski državotvorni bič v drügo roko. I zdaj so stric Stipo zaistino postali pokorni; kakpa lanc reže i gloda, a bič neprijetno boža. Stric Stipo so pa s tem dosegnoli višek svoje čüdnosti. Postali so politični medved na radikalskom lanci, ki tak zna plesati belgrajski kolo, kak „onaj iz Šumadije ili Vrh Bosne“ i to politično čüdo prikažüjejo zdaj belgrajski politiki celomi sveti, da se te prav prijetno zabava, kda vidi „čüdo“, kak ono iz Zagreba pleše srbski kolo, kda njemi igra belograjska banda.
Dozdaj so stric na lanci napravili dva rekorda v svojoj svetovnoj čüdotvornosti, šteriva tü pokažemo našoj prekmurskoj javnosti, da se tüdi ona zabava.
Prvo, ka so gospod stric napravili pod pritiskom biča, je njihov krotek pohod v Ženevo na zasedanje drüštva narodov. Znano je, ka kda so stric ešče živeli v „hrvatskoj republiki“, so se vozili po sveti z belov turbov okoli šinjeka, v opankaj i v vogorskoj narodnoj noši kak pristni „Zagorec“. Vsešerom so grajali Srba, Pašiča, našo državo; neso šteli priznati krala, države, ustave i so tüje države prosili naj jim pomagajo, ka se odtrgajo od Srbije i napravijo svojo čüdno republiko. Stric so znali lepo gučati i so si našli prijatele. To je bolelo one v Belgradi. Nesreča pa je štela, ka so strica obhodili, kak smo to napisali. Zdaj pa so strica gnali na lanci v Ženevo i tam so oni mogli pred vsem svetom povedati, ka so te ne bili na pravoj poti, gda so se proti centralizmi i za Hrvatsko borili ka so te ne gučali istine, nego zdaj. Celi svet je gledao proti Ženevi i je pravo: „Glejte hrvatsko čüdo“. Tak so stric odplesali prvi del srbskoga plesa „kolo“ na svetovnom pozorišči na radikalskom lanci.
Leta 1922. je naša država vzela naposodo dolare v Ameriki i to 100 miljonov dolarov. To je znano Blairovo posojilo. Od toga posojila je naša država ne mela nikšega haska, samo obresti (intereš) moramo vsi plačüvati. V tistih časaj pa so naš stric živeli ešče v „čüdotvornoj republiki” pa so etak gučali: „To posojilo za Hrvate ne vala, ar hrvatski kmet ne nüco amerikanskoga posojila, jaz (Štefan Radič) toga posojila nemrem priznati, „tako mi Bog pomagao i hrvatskome seljaku“. Minoli sta dve leti i stric so prišli v znano nesrečo pa so pravili: „Pašič je dobar, Beograd je lijep, srpski narod je junački, centralizam i Vidovdanski ustav kolosalan (ka njemi nega para), a dober za hrvatskog seljaka i američki zajam (posojilo) !“ Tak so stric to prle krivično posojilo priznali, za štero kmet mora plačüvali velke intereše, A to je ešče ne zadosta. Pašiči se dopadne, ka so stric pokorni, ka lepo bogajo, ka so v Ženevi lepo i zadovolno plesali, zato jih zdaj pošle v Ameriko, da kak listi pišejo med Amerikanci agitira za državno posojilo. Stric so na lanci i Pašič ma v roki bič! Stric so ne šteli priznati amerikanskoga posojila zdaj pa morejo iti za pokoro sami v Ameriko, ka tam prosijo ešče za vekše posojilo, kak je bilo ono, štero so ne šteli priznati i to mogoče ešče pod težjimi pogoji. Ka ešče vse ne doživimo, če bo g. Stipisa Radič igrao takše cirkuse. Svet se zabava. Zabavamo se vsi, tüdi jugoslovenski kmetje, samo ka je ta naša zabava draga, ar stricove račune moramo plačüvati mi.
— FILOS. -
Pod R. R. (radikali-radičovci) vladov.
Že več mesecov je minolo od hipa, da so zaseli ministerske resore ministri iz radikalne i Radičove stranke. Teh par mesecov je bilo zadosta, da vlada pokaže po kakšoj poti bo šla naprej: ali obdrži način vladanja prvejše vlade ali pa bo istinsko vlada „mirotvornosti i človečanstva“, kak so to Radičovi poslanci radi naglašali.
V kakšoj svetlosti se nam je pokazala nova vlada? Ali moremo praviti, da je zdaj bole, ali pa nam trbe z žalostjov pripoznati, da še bole ječimo? Ka nam je dala nova vlada.
Najvekši „dar“ so gotovo dvanajstine i pa novi tiskovni zakon. To dvoje je bilo prvo, ka nam je dao radikalno—radičovski režim. Dao nam je to, proti čemi so se sami radičovci bojüvali, dokeč so bili v opoziciji. Dvanajstine so pa globle potisnile našega dačoplačüvalca, tiskovni zakon pa teži celo naše tiskarstvo.
S tem delom je bila vlada zadovolna i si je privoščila počitnica. Ministri so potüvali se pa ta i se le neradi vračali nazaj v Belgrad.
2
NOVINE
1. novembra 1925.
Ministri so počivali, med tem pa so bili radikalno—radičovski nastavlenci na deli. Ka vse so tej zvršili, ne mogoče povedati, ponatisnemo pa nešterne odlomke iz poročil, štere so prinesli drügi časopisi.
Belgrajska „Politika“, poroča, da je Davidovič obiskao ministra Maksimoviča (radikala). „Razlog za te korak je bio,“ — tak piše — „žmetno i nezdržlivo stanje v Južnoj Srbiji. Državlani, pristaši Davidovičove stranke, so preganjani na vsakom stopaji; zlopotreblavanje oblasti ostaja nekaštigano tüdi proti vnogobrojnim protestom; občinski predsedniki i odborniki, če so člani Dadidovičove stranke, se protipostavno prestavlajo, ali izsilijo od njih odpoved: aretacije i kaštiganja se vršijo brez kakših zakonskih osnov; v policijskih zaporaj se držijo Ijüdje brez rešenja i so biti na mrtvo ime...“
Značilno poročilo o „kmetskoj“ politiki vladnih organov prinaša „Hrvat“. Piše: „Ogulinsko financijelno ravnatelstvo odmerja dohodninsko dačo za leto 1921. Rano so se spomnili. Narod joče i zdihava. Dače so telke i tak žmetne, da jih ljüdje več nemrejo prenašati. Šrajf je pritegnjen do skrajne meje i zdaj začnejo pokati čunte. Šteromi zakonodavci je spadnolo na pamet zdaj razpisavati dače za l. 1921!? Kakša financijelna modrost je to? Ali je to zmislila radičovska, ali radikalna sporazumaška pamet?“
Poglejmo še, kak postopajo radičovski politični nastavlenci pri občinskih volitvaj. Zagrebečka „Rieč“ je prinesla 8. okt. iz Medjimurja sledeče poročilo: „Da se vidi, kak radičovci i njüvi eksponenti v Medjimurji vodijo volitve, donosimo na tom mesti v prvoj vrsti prepis zapisnika o izvršenih volitvaj običinskih odbornikov v Sv. Martini. Te zapisnik je morao pisati občinski tajnik na zahtevo radičovcov, šteri so vdrli v občinski urad i igrajoč se z noži, prisili občinskoga tajnika, da zapisnik po njü-voj želi sestavi i podpiše. Te zapisnik pa je medtem plod volitev, štere so se zvršile sledeče: 12. sept. popoldne je prišeo v občino Sv. Martin „odposlanec“ Žnidarič (Radičov poslanec) i sporočo občinskomi tajniki, da bodo drügi den, 13. sept. občinske volitve i naj to on da razglasiti. Tajnik ga je opomno, da oblast volitev še ne razpisala, a zvün toga se morajo 8 dni prle razglasiti. Žnidarič je odišeo k predsedniki radičovske organizacije Ivani Pe-termanci i se z njim dogovoro, kak naj se volitve izvršijo. Drügi den je Petermanec prišeo v občinski urad i od tajnika zahtevao, da razglasi, da bo popoldne volitev občinskoga odbora. Tajnik ga je opomno, da je to nemogoče i protizakonito, a nato je Petermanec sam šo pred cerkev i je pred narodom, gda je po meši prišeo (iz cerkve), razglaso i naložo, da se popoldne v vseh vesnicaj izvršijo občinske volitve i da njemi drügi den pridejo javit, koga so zvolili. I tak se je zgodilo... Glasao je vsakši, što je slučajno prišeo, deca, žene.“ — Poročilo so 9. okt. ponatisnole tüdi zagrebečke „Novosti“.
Razlage k tem stvarem ne trbe, ar je vsako mi očivestno, v kakšem položaji smo. Preganjanja, navijanje dač, nezakonitosti pri volitvaj je porablala PP. Vlada i to nam deli — po poročilaj srbskih, hrvatskih, slovenski listov — tüdi Radikalna i radičovska vlada.	Fr. K.
NEDELA
XXII. po Risalaj. Evang. sv. Mat. 22, 15-21. — Dajte teda casari, ka je casarovoga i Bogi, ka je božega.
Casar i Bog! Sv. pismo jiva vzeme, kak dva najvišjiva gospoda. Casar je zemelska oblast, a Bog gospodar nebes i zemle. Kak lepo je Jezuš včio, kak se moramo obnašati proti ednomi i proti drügomi. Oba sta gospoda i mi smo podložniki obeh. Slüžiti moramo ednomi i drügomi; Bog je najvišji Gospod, zato njemi ide najvekša čast, najvekše poštüvanje, casar pa je gospod, šteroga je Bog postavo na zemljo, da v njegovom imeni vlada. „Gospod Bog je te vzeo človeka i ga je postavo v ograd veselja, da bi ga obdelavao i čuvao“ — pravi sv. pismo v poglavji od stvarjenja sveta. Adama je postavo za gospodara vsega vidnoga sveta. „Potom teda, gda je Gospod Bog nebes i zemle napravo vse živali na zemli i vse ftice pod nebom, jih je pelao pred Adama, da bi vido, kak jih bo imenüvao. Dao pa je Bog Adami tüdi prepoved i zapoved. S tem je pokazao, da je kak gospodar vsega zemelskoga njemi podložen. Vladar pa je vseedno, ar ga je Bog postavo za gospodara. I prav lepo je Kristuš s svojim navukom naročo, da se da tüdi svetnomi vladari, ka njemi ide. Še več. Celo sam seje pokorio, četüdi je bio Sin boži. Pokoren je bio, da bi s tem tüdi nas včio na pokoroščino.
Glasi.
Slovenska Krajina.
Misijon v Beltincih. V sredo, 22. oktobra se je zaklüčo desetdnevni. misijon. Zaklüčnoj božoj slüžbi je prisostüvalo telko Ijüdi, da jih v beltinskoj cerkvi že dugo ne bilo. — Ka je misijon, ne trbe razlagati. On je prenovitev i ponovna poglobitev düševnoga življenja cele fare. Prenovlenje pa naj ne trpi samo par dni, nego mora ostati vsigdar.
Iz šolske politike. Šolstvo v Slov. Krajini je že duga leta v težkom položaji, iz šteroga se ešče tak dugo node moglo izkopati, dokeč se ne opüsti politika od najvišje šol. inštance po do najnižje. V šolstvi, posebno v ljüdskoj šoli se vsikdar li povdarja vzgoja, napredek. kvalifikacija vučiteljstva, a to je vse samo teorija; živa praksa nam to vse inači svedoči. V našoj šolskoj upravi je že ta bolezen, da je preveč napojena politično-strankarskoga düha. V vsakom pogledi je odločnjoči faktor: politične—strankarska pripadnost, a ne gleda se ne na zmožnost, ne na socialno stran, ne na potrebe domačih prilik. A najvekša nepravda je, da se zavolo političnoga prepričanja godijo preganjanja, zlastavlanja i to vse pod krinkov lažinacionalizma demokratske gospode, ki si lasti patent nad političnov orijentacijov i nad nacionalnim prepričanjom posameznikov. (Vsa ta gospoda na zleze v mišje lüknje, ka se trebe pokazati. Op. mimoidoč.) Dosta ti je da si demokrat, Sokol, Orjunaš pa ti ne treba zadostne kvalifikacije, ne potrebno število slüžbenih let, da lehko postaneš šolski upravitel na večrazrednoj šoli. Drügi, ki ne kvalificiran demokrat,
toga ne dosegneš z edinov argumentacijov: nacionalno (?) nezanesliv (bolše strankarsko.) Vzemite slučaj Bogojina, Duga ves ! Šolskoga upravitela mladenca z ednim slüžbenim letom nad starešimi šolniki. V šolstvi se „fara“ vsikdar bole i bole ...
Radio Balsamica vratstvo proti reumatizmi. Priznano od vsej svetskij medicinskij autoritet to zdravilo posebno hitro i poleg maloga potroša delüje na leto. Dve ali tri kante (glaže) toga zdravila na leto, zvrači najstarejši reumatizem, protin i reumatični isias. Absolutno neškodlivo srci zdravilo Radio Balsamica dr. Rahlejeva zavzema prvo mesto po svojoj vrednosti i vseh europskij državaj, v šterij so zavolo velke naročbe odprti velki laboratoriji za izdelovanje i razprodajo. O hitrom i popunom učinki toga zdravila najbole svedočijo potrdila profesorov i zahvalna pisma odzdravlenih reumatičnih betežnikov. Za izdelovanje i odajo zdravila Radio Balsamica v Kralevini SHS. je laboratorij v Belgradi Kosovska ul. 43.
Žalostna smrt. V Soboto, 24. oktobra se je strelo med potjov proti domi Benkovič Arpad, dozdašnji vučiteo v Ženavlah. Vzrok smrti je neznan. Kak se pa čüje, je meo g. vučiteo že duže časa živčni beteg i mogoče je, da je zvršo te žalostni čin v živčnom napadi. — Pokojni je sin učitela Benkoviča v Dokležovji. Kak človek i kak vučiteo je bio na svojem mesti. V Ženavlah ga je meo vse jako rado i vsakšemi so stopile skuze v oči, gda so ga prišli v M. Soboto v špitao že mrtvoga gledat.
Zdravstveno stanje g. Čačiča. Ar nas je vest o betegi g. Čačiča, črensovskoga župnika jako potrla, nas tem bole veseli, da se je njegovo stanje zbolšalo. Zadnji teden sta ga njegova nečakinja, gdč. Marjška Čačič i č. sestra prednjica iz Žižkov obiskale i sta nam prinesle glas, da je že skoro čisto zdrav i se okoli sredine novembra povrne domo. Ob priliki deklinskoga misijona v Črensovcih bo že doma. Zbetežao je ob konci deškoga misijona, ozdravi pa že prle, kak se deklinski začne. — Molitve njegovih ovčic i tüdi vnogih drügih vernikov so pomagale.
Pozor. Žižek Marija iz Dokležovja ne odgovarja za duge, štere bi napravo mož Mesarič Jožef (iz Lipovec) v Dokležovji trgovec s kravami.
Nagla smrt. Jožef Car gimnazista v Murskoj Soboti doma iz Dobrovnika je v nedelo 25. sept. na fotbališči krv poljala i je včasik bio mrtev. Starišje so mrtvo telo sina domo, v Dobrovnik pripelali, gde so ga 27. sept. ob velkoj vdeležbi domačinov pokopali. — Mladi junak počivaj v miru !
Vsem Prekmurcom. Z 31. oktobrom prevzemam kak novi tajnik SLS. v M. Soboti vse tajniške posle. Ob toj priliki pozdravlam vse verne pristaše naše Kmečke zveze i tüdi vse drüge Prekmurce. Tajništvo SLS. je za to, da se vsakši, što ma kakše posle, šterih ne ve sam rešiti, obrne na nje i prosi za tanač. Vsakomi, što se obrne na mene, bom rad pomagao. Zato naj le vsakši pride. Tajništvo je v Faflikovoj hiši poleg špitala, uradne vüre pa 8—12. predpoldne i od 2.-5. popoldne. — Celec Ferdinand, novi tajnik.
Novi svet.
Spisao: I. Sziklai.
Iz vogrščine prestavo Fr. Kolenc.
Tenkočütnejše pa priženejo drüžinski prepiri. To ne redko. Pijan oča, zmantrana, bantüvana, po falingi hüdobnoga oče pomenkanje trpeča mati; to prestrasi dostakrat od svetnoga živlenja tiste deklice, štere se bojijo od podobnoga stališa, ali pa zavržejo, gda vidijo slabo drüžinsko živlenje, celo drüžinsko živlenje. Potom pa tüdi vnoge tira med klošterske stene kakša neznatna prevara. Malo trmoglavosti trbe, da se čüti preganjano i beži med varüjoče svete stene. Vidite, ne malo tistih, štere zvünanji pritisk mami se, štere potom mislijo, da so se istinsko odpovedale vsakšemi svetnomi čüti. A ka bi se odpovedale v notranjščini. I tü postanejo istinsko varane. Toga pa že ne vüpajo izdati. Ali iz gizdavosti, ali iz bojazni. I se mamijo, na tihoma se žalosteč celo živlenje, da so istinsko srečne, da istinsko nemajo nikših žel, samo se pripraviti za večno živlenje.
— Povejte mi no, lüba sestra, vsakšo dolzgučite, štera šče vstopiti? Skoro neverjetno bi se mi vidilo; ar bi potom morala misliti, da ste vi tista, štera se je brez pozvanja preoblekla, tista, štera je bila v popunoj meri varana, a že neide vö, ar se je navadila. ali pa se protipostavla sveti, ali pa ne vüpa novoga živlenja začnoti, ar se že nemre vživeti v zahteve zvünanje drüžbe. Ne verjem pa, da bi tak bilo.
— Prav mate, Ne je tak. Bantüvalo, z žalostjov bi me napunilo, draga hčerka, če bi me vi tak slabo sodili. Mene je pozvanje prignalo se. Jaz tüdi nesem nesrečna. Jaz nesem bila sirmaška. Samo zdaj sem to, če pa bi štela, je tüdi dnesden moje tisto verstvo, štero dobi moja bratja zvün tiste šume, štero sem že našemi kloštri zavezala. Stariši so se lübili, lübili so mene, bratjo, jaz nje tüdi. Varala se nesem v ničem i nikom. Tüdi nesem bila tak mlada, kak vi, gda sem se odločila za te stališ. Včinola sem z zdravov pametjov, s pravim nakanenjom. Niti zavest preprostosti, niti trüdov me ne strašila. I če se smem spominjati, kak ženska, lehko povem, da tüdi grda nesem bila.
— O draga sestra, ve ste še zdaj tak lepi.
— Tü ne lepote. Ne vem, tüdi neščem znati, da sem to. Znam pa, da sem bila. Odprto bi mi bilo vse tisto svetno veselje, štero navadno imenüjejo ljüdje za srečo, dobro pa znajo, kelkokrat ne sreča. I glejte, itak sem postala nüna. Ar sta mi zapovedavala srce i narava. Jaz sem na to zrasla, kak kraličina Margita. Neščem drügo biti. Nemrem drügo biti. Moje veselje je trüd za Boga, odpoved, samozataja. To ne moja jakost, nego narava. Ravno zato mam vekšo pravico soditi; ali je istinsko iskrena vaša odločitev, ali namišleno junaštvo ? Nasproti drügim sem že tüdi porabila to pravico. Sem dobila tüdi vočimetanje zavolo toga od svojih tovarišic. Ne samo ednok. A nemrem za to; zdramiti moram tiste, ki tü iščejo sveto mamilo za pomirjenje svoje düše. To je moje mišlenje. Molite, potom pa resno razmišlavajte o tom, ka sem pravila. Mate itak zadosta časa za spunenje
vašega nakanenja.
Trezika je obečala, da bo razmišlala.
A za eden teden, za eden mesec je znova odgovorila, da ostane pri svojoj odločitvi.
Sestra Beata sama je tüdi začnola omahüvati v svojem mnenji. Ka pa če ta deklica istinsko čüti pravo pozvanje. Potom je nima pravice zadržavati.
Celo greši proti njoj, če bi včinola. Mogoče se moti, gda misli, da deklica čini samo pod vplivom prigovarjanja. Ar to je gotovo, da prednica rada vrača k sebi tüdi tiste, ki so v začetki komaj mele resno nakanenje za te žmeten stopaj.
Sestra Beata pa se je ravno v prednici zmotila. Tista je bila bole pametna kak ona. Navidezno je deklici bole prigovarjala, kak pa da bi jo dol zgučala. Probo pa je püstila na tisti čas, gda se boža milost brezdvomno pokaže.
Če ma deklica resno pozvanje, če njoj notranje navdihnjenje zori želo: potom itak ne bo poznala ovir, prepovedi. Če pa vodi samo zvünanji vpliv njeno nezrelo mišlenje, neskušeno düšo: potom v pameti mora nastopili tisti sveteo hip, gda v pravoj svetlosti zagleda podobe, ki se zdaj kažejo v negotovoj lüči.
Čakala je skoro do konca leta.
Trezika je bila za sveto osvedočena, da jo prednica ma že za kandidatinjo. I je že govorila o tistom dnevi, gda obleče noviciatisko obleko.
Prednica pa je pravila eden den, gda so se Trezikimi izpiti že končali:
— Draga hčerka, na edno ste pozabili.
1. novembra 1925.
NOVINE
3
Vi ste še mladoletni. Brez privolenja sirotinskoga oče nemrete ravnati niti s penezi, niti s svojim odločenjom. Brez toga privolenja vas mi nebi mogli sprejeti.
—Što pa je pravzaprav zdaj moj sirotinski oča ? — Je pitala deklica. — Nigdar ga nesem videla.
—	Koga je sirotinski stolec odredao.
—	Ka se naj jaz brigam z njim? Ve se on tüdi z menov ne brigao v celom časi, od tistoga časa, da sem čüla, da so ga namesto Gohera proti meni postavili?
—	Zakaj proti vam?
—	Če mi šče braniti, da bi sledila svojoj odločitvi, potom je moj sovražnik.
—	Ka pa če ne to?
Trezika ne zarazmila, kakši pomen majo te predničine reči. Z detinskov priprostjov je odgovorila :
—	Če ne to, dobro. A kak naj jaz zvedim, da ne to?
—	Govorite s svojim dobrotnikom, gospodom Farkašom. Potüjte v glavni varaš. Pisala bom prednici ednoga kloštra, štero osebno poznam. Ta vam da mesto za par dni. Medtem g. Farkaš vredi zadevo s sirotinskim očom. Če bo vse v redi, pridite naprej, z razprostrtimi rokami vas sprejmen. V kloštri vam vse dajo, ravno kak tü. Posebnoga nadzorstva pa tistoj ne trbe, ki ste tak odločnoga i poštenoga mišlenja i tak trdna deklica, kak vi.
Prednica je mela s tem, da je Treziko ravno v glavni varaš poslala, poseben cil.
(Dale)
Par reči k
otvoritvi nar. sküpščine.
S kralovov zapovedjov se je 20. oktobra začnolo novo zasedanje narodne sküpščine. Ob toj važnoj — ali tüdi nevažnoj — priliki se je dalo zapaziti par zanimivih momentov (hipov), šteri očivestno slikajo dnešnji politični položaj, z ednim pa tüdi lehko jako uplivajo na nadalni razvoj političnoga živlenja.
Prle se je dugo časa govorilo, da novo zasedanje otvori Nj. Vel. kral Aleksander z otvoritvenim govorom. To se ne zgodilo, nego je otvoro zasedanje Pašič s tem, da je prečteo kralovo zapoved.
Že mesece i mesece so pisale radikalne i radičovske novine — kak belgrajske i zagrebečke, tak tüdi ljubljanske — kakšiva neomejeniva gospoda sta Pašič i Radič v svojih strankaj i kak vsi poslanci teh dveh strank odobravajo politiko „sporazuma“ svojih voditelov. Dogodki v sküpščini so pokazali, da ne vse tak, kak so listi, pisali. Kak Pašič tak Radič sta doživela ob priliki volitev v finančni odbor velki poraz. Kakšteč je Pašič naglašüvao, da mora vladati v parlamentarnom radikalskom klubi disciplina i da mora vsakši poslanec voliti kak on (Pašič) šče, se volitev 30 poslancov niti vdeležilo ne. 10 poslancov pa je oddalo prazne listeke. Štirije poslanci so tüdi Radiča zapüstili i glasali za njegove najvekše nasprotnike. Da je te dogodek Pašiča i Radiča jako razsrdo, si lehko mislimo. Kak ne bi, če pa je s tem vsoj jugoslovanskoj javnosti pokazano, da v radikalnoj i radičovskoj stranki vre i da iz toga vrenja lehko nastane nekaj vekšega, ka bo odločalo v vsem notrašnje-političnom živlenji Jugoslavije.
Kak prva točka je prišeo na dnevni red sküpščinskoga zasedanja invalidski davek. Razprava se je že začnola. Ar je invalidski zakon takši, da ga naši invalidi nikak nemrejo sprejeti — po mišlenji naših političnih strokovnjakov i po mišlenji voditelov invalidskih organizacij — je opozicija nastopila proti njemi. Samo radičovci so se spremenili. Gda so še bili v opoziciji, so bili tüdi oni proti tomi zakoni. Podali so celo pismeno izjavo proti njemi. Zdaj pa je v parlamenti nastopo njüv poročevalec i je prečteo pismeno izjavo, v šteroj je bilo povedano, da so radičovci svoje mišlenje spremenili i da so za invalidski zakon. Se zna, da je ta sprememba mišlenja nastala samo zavolo toga, ar so radičovci dobili štiri ministerske stolčke. Te so za njih več vredni — tak se bar iz njüvoga postopanja vidi — kak celi hrvatski narod, šteromi se majo zahvaliti, da so prišli do poslanstva.
Država.
Žrtve PP. režima. Zadnje dni prihaja v Belgrad vnogo Hrvatov i to po večini takših, šteri so bili vrženi iz državne slüžbe za vreme Pašič—Pribičevičovoga režima. Oni pohajajo radičovska ministerstva proseč, da se ponovno sprejmejo v državno slüžbo. Vaš dopisnik je meo priliko, da se razgovarja z večimi takšimi i vsi se tožijo, da jih radičovska ministerstva nerado
sprejemajo i da je pristop k njim žmeten. Večinoma se ogorčeni vračajo domo, ne da bi opravili svoj posel. (Iz „Hrvata“.)
Nateknola se na količ. Kmetica iz Barkuševca (Srbija), Dara Sulinak je pred ne davnim prišla k veškomi vučiteli i ga prosila, da joj oda iz ograda grüške. Pod grüškov, na šteroj je bila Dara, je stao plot, šteri je sestojao iz špičastih količov. Grüška je bila že stara i Dari se je pod nogami potrla vejka i ona je spadnola na eden količ i se zapičila na njega. Na njeni strašen krik je pribežao vučiteo i vido pred seov strašen prizor. Daro je vzeo dol i jo odneso v svoje stanovanje, a več prekesno ; za par minot je preminola.
Zdavanje na policiji. Pred sodno redarstvo sta bili pozvani zavolo svaje dve familiji. Svaja je nastala, ar so se njüva deca Marica i Marijan rada mela a to roditelom ne bilo prav. Za spodobne svaje i pretnje policija ne mogla najti niednoga paragrafa, po šterom bi jiva kaštigala, a uradnik se je spomno na Sv. pismo, štero pravi: „Idite i vnožite se!“ To je ponovo i Marici i Marijani, njünim roditelom pa je povedao edno drügo mesto (iz Sv. pisma), štero pravi: „Gda se deca lübijo, stariši nemajo pravice da jim branijo.“ Vsi so šli zadovolni, Marica i Marijan sta se vzela.
Vmrla od grizlaja besnoga psa. V seli Plano blüzi Bileča se je dogodo tragičen slučaj. Besen pes je vgrizno Maro i Petra Savič, brata i sestro. Po kratkom časi sta oba v strašnih mukaj vmrla.
22 i pol miljona škode od vihara. Osješki župan je predkratkim dobo poročila o škodi štero je povzročo velki vihar. Škoda okoli Daruvara znaša 22 i pol miljon Din. Največ so trpele gorice. Vničeno je tüdi okoli 2000 plügov kukorce.
1000 letnice v Sarajevi. Gda se je vršila, nas na telko ne zanima. Bole zanimivo je, kak se je vršila, ali še bole povedano, kak je bio sprejet minister g. Pavel Radič kak zastopnik vlade. — Naroda je na jezere i jezere — kak so to sporočili iz Sarajeva. Pripelao se je tüdi Pavel Radič v lepom automobili. Kak je že navada radičovcov, je tüdi on porabo on slavnost v politične i strankarske namene. Držao je samo politične govore o novopečenom sporazumi, Hrvatske i Hrvatov pa niti z ednov rečjov ne omeno — če tüdi je bila slovesnost posvečena spomini hrvatskoga kralestva. Hvalo je svojega strica Štipico, Pašiča i drüge radikale. Zato se nam ne trbe čüdüvati, če je hrvatsko lüdstvo protestiralo, če so se čüli kriki „doli Radič“ i onomi franciškani, šteri je dr. Pernari povedao v oči: „Če bi kral Tomislav oživo, bi se sramüvao, gda bi vido, što vodi dnes hrvatski narod.“
Gda radičovci vladajo. V Belgradi se je pred par tedni vršila nekša tekma, na štero bi tüdi Zagrebčani radi šli. Prosili so za polovično vožnjo. Ar je ministerstvo prošnjo odklonilo, je šlo k železniškomi ministri poslanstvo. Te pa poslanstva ne šteo sprejeti, zato ono potrkalo na dveri tajnika v ministerstvi agrarne reforme (radičovca Košutliča), i so prosili da jih on pela pred g. ministra Pavla Radiča. On pa je odgovoro : „Vse zaman ! G. minister vas v tom dugovanji nemre sprejeti. Nema niti pomena, da za takši popüst prosite. Takši popüst morejo dobiti i Bosanci i Dalmatinci i Macedonci i Vojvodinci, ali vi Hrvatje ne . . . (gotovo tüdi Slovenci ne, Vr.) Poslanstvo je debelo gledalo, g. ministerski tajnik pa je nadalüvao: Ja ja, vi Hrvatje toga ne razmite, to razmimo samo mi Radičovci...“
V dišnik se njoj zabodla igla. V osješki špitao je bila pripelana pred kratkim iz Dol. Svilaja kmetica Manda Janjič. Štrikajoč nogavice, je neki den držala iglo na vüstaji pri tom se razgovarjala z nekšimi kmeticami. Kak je govoreč ednok globoko zdehnola, pri tom se joj je dogodila nesreča. Z zdihom joj je tüdi igla vujšla v grlo i se je zapičila v dišnik. Vsi trüdi doktora, da bi jo izvlekeo, so bili zaman. Odpelali so jo v Zagreb, da bi jo tisti doktori rešili nesrečne igle.
Radič je znoro Hrvate... Pod tem
naslovom je prineseo „Belgradski Dnevnik“ izjavo dr. Šimraka o Radiči i sporazumi. Dr. Šije med drügim izpovedao: „Zadnje občinske volitve v Hrvatskoj so prava podoba denešnjega političnoga položaja. Vse volitve očivestno kažejo, da radičovci prepadajo na celoj fronti v Hrvatskoj. Narod se čüti vkanjenoga, zapüšča Radiča i ide k zajedničarom, k nam (Hrvatskoj ljüdskoj stranki, op.) i tüdi k radikalom. Radič ne sme nindri v sela, njegov štab še menje. — Ka pa bomo mi z Radičom ? Tüdi pri nas nema prostora. Svojo pravo farbo je pokazao i po njoj spoznamo, da nam je samo metao pesek v oči.
Iz Radičovoga „Doma“. Nieden pristaš seljačke (Radičove, op.) stranke, a posebno nieden poslanec ne sme niti v ednom slučaji priti
k ministri, a najmenje seljačkomi ministri ali podsekretari zavolo kakšešteč prošnje. Ravnotak nieden pristaš seljačke stranke ne sme priti zavolo kakše prošnje niti v seljački klub . . . Kak pa se naj narod potom obrača na svoje zastopnike? — Samo s pismi, pravi „Dom.“
Svet.
Kak naberajo v Rusiji naročnike za časopise. Sovjetsko časopisje je v Rusiji preci razširjeno, brez vladne pomoči pa le nemre izhajati. Ar pa bi vsakši list rad postao kelkotelko neodvisen, ščejo z različnimi obečanji povičati število svojih naročnikov. Tak obečavle „Krestjanska gazeta“ tistomi, što pridobi največ naročnikov, nov zimski kaput, konja, kravo i žepno vüro. Što nabere za „Mir Truda“ 200 naročnikov, dobi 60 rublov nagrade, ali par punčulov i par gamaš. Nekši kijevski list pa je vpelao stalno loterijo za svoje naročnike.
Bogastvo sirote. V Leningradi, starom Petrogradi, je pred kratkim vmrla sirota, štero so poznali pod imenom „Norenberg“. Gda so preiskali njeno sirmaštvo, so vidili, da ne bila tak jako sirmaška. Na skritom mesti so našli zlate lance, vüre, srebrnino i puno drügoga dragocenoga blaga. Naslednika nema, zato je dragocenosti prevzela financija, drüge stvari pa socialna skrb.
Kak postaneš 95 let star. To želejo vnogi Ijüdje, posebno v Ameriki. Zato so se radovedni obrnoli na najstarejše ljüdi v Zedinjenih državaj, naj jim pošlejo recept, po šterom je mogoče postati star. W. Suon je odgovoro, da človek sme piti i kaditi, ali da med temi samo malo doživi 100 let; bole sigurno i neškodlivo je popunoma se zdržati, kak se je tüdi on zdržavao i 95. leto doživo. Nathan Douchy, šteri je dosegeo 91. leto, nasprotno pravi, da je on skoz celo svoje živlenje pio whisky (opojna pijača) i kadio vse mogoče od cigarete pa do najbole čarne cigare i je itak doživo 91. leto.
Kelko ma Moskva prebivalcov. Pred kratkim je na slovesnoj seji moskovskoga sovjeta zdašnji sovjetski starešina Ljubimov izjavo, da Moskva ma zdaj okoli 2 miljona prebivalcov, število prebivalcov po njegovoj izjavi raste za 10 jezero mesečno.
Europske armade. Z oficeri vred majo europske države pod orožjom: Francija 760.500 možov, Rusija 698.500, Anglija 593.000, Poljska 294.000, Španija 272.000, Romunija 193.000, ltalija 152.000, Čehoslovaška 150.000, Belgija 119.000, Nemčija 100 000, vse drüge države pa sküpno 277 jezer.
To mogoče samo v Ameriki. Kelko dolarov so zaslüžili Amerikanci v pretečenom leti? Približno pove štatistična kniga „Newyorškoga državnoga urada za finančne znanstvene študije.“ Ta kniga pravi, da so vsi državlani Zedinjenih držav zaslüžili 24 158 000.000 dolarov. (24 jezer miljon dolarov) Če bi to šumo v bankaj po en dolar na küp sklali, bi bio te küp višiši, kak je najvišiša gora na zemli.
Ka bodo sini nemškoga prestolonaslednika? Kak je pravo sam prestolonaslednik, se njegovi sini posvetijo: najstarejši polodelstvi (rad bi bio vojak, a oča ne dopüsti), srednji trgovini, najmlajši pa logarstvi.
Sedem modernih čüd. Nešterni amerikanski list je razpisao lepo nagrado na pitanje, štere so sedmere moderne čüde. Darilo je dobo človek, šteri je poslao sledeči odgovor: 1. Poslanec, ki je vsikdar glasüvao po svojoj düšnoj vesti. 2. Delavec, ki zahteva znižanje plače. 3. Nemec, šteri prizna, ka so Nemci premagani. 4. Članek znanoga novinara, ne ka bi poočrtao le edno reč. 5. Amerikanec, ki taji, da ne bi Amerika zmagala. 6. Gledališki igralec, ki ne prepove objaviti svojo sliko. 7. Človek, šteri plača duge i davke na prvi opomin.
Domača politika.
Narodna sküpščina. Dne 19. oktobra se je zaklüčilo poletno zasedanje narodne sküpščine, 20. oktobra pa se je s kralevim ukazom začelo novo zasedanje. Kak se iz Belgrada poroča, pride najprle na dnevni red razpravlanja invalidski zakon, potom pa proračun za 1926. leto.
Volitve finančnoga odbora. Vsakša stranka je vložila svojo, kandidatno listo. Vseh odbornikov je 31. Vladnivi stranki sta dobili 19 odbornikov, celoküpna opozicija pa 12. Pri glasüvanji se je pokazalo, da Pašič v radikalnoj stranki več ne tak mogočen pospod, kak dozdaj; 40 radikalskih poslancov se volitev niti vdeležilo ne, 10 poslancov pa je oddalo prazne glasovnice. Iz toga se sklepa, da 40 radikalskih poslancov ne odobrava Pašičove politike. Bolše se tüdi Radiči ne godi, ar so štirije njegovi poslanci glasali za kandidatno listino tistih poslancov, šteri so že prle zapüstili Radiča. — Od naše stranke sta v finančni Odbor izvoljeniva Fr. Kulovec i Vladimir Pušenjak.
4
NOVINE
1. novembra 1925.
Svetovna politika.
Konferenca v Locarni se je zaklüčila. Svetovni listi pišejo, da je na njoj Zmagala Anglija. Angleški ministerski predsednik Baldwin je angleškomi zastopniki Chamberlaini častitao na njegovih uspehaj. Ar je konferenca tüdi za Jugoslavijo, posebno za nas Slovence, pomenliva, se je naš zvünežnji minister Ninčič na Bledi sestao s češkim zvünešnjim ministrom Benešom, da bi njemi te poročao, o čem se je na konferenci razpravlalo.
Prepir med Grčijov i Bolgarijov. Grška straža je prestopila grško—bolgarsko mejo. Bolgarska straža je začnola zavolo toga strelati; komandant straže je spadno, več pa jih je bilo ranjenih. Slraži so prišli na pomoč vojaki. Strelanje se je znova začnolo in oficer je ostao mrtev. Zavolo teh nemirov je zavladalo v političnih krogaj velko razburkanje.
Gospodarstvo.
Kak se dajo kante oprati. Če se
kante od vina taki ne očistijo, se ostanki v njih skisajo i kante dobijo neprijetno sago. Takše i sploh nesnažne kante se čistijo etak: V vodo natrosi pepeo i jo prekühaj. V to mešanico potopi kante. Vsa nesnaga se odlüšči. S keficov iz ščetin, pritrjenov na debelom droti, očištiš morebitne ostanke. Nato	kante dobro
opereš s čistov vodov i odcedis. Če ščeš olnate kante ponücati za vino, jih izperi s pepelom i vročov vodov i nato še s čistov. Nato pa nasipli v nje vsedlino od kave i na to nekelko vroče vode. Nato speri s čistov vodov. Mesto vsedline nücajo nešterni tüdi strügovino od hrastovoga lesa. _________
1. Zrnje.
100 kg. pšenice 250 Din,,
„	žita	175	.
„	ovsa	175	„
„	kukorice	200	„
2. Živina:
govenska:	teoci:	svinje
v Zagrebi 1 kg. 16—18 D. 14 D.	20 D.
v Ljubljani „	16—18 D. 14 D.	20 D.
3. Krma.
Sena m. 90—125 D., slame m. 70—100 D.
Zagrebečka borza
dne 29. oktobra 1925.
Amerikanski dolar, 1 dolar                D   54	.50
Schiling	           D   7.90
Čeho-Slov. krona, 1 K	            D   1.64
20 kronski zlat	        D   205	
Francoski frank, 1 frank	           D   2.40
Madjar. K 100 (nova em.)	D   0.075
Švic. fran., 1 fr.	             D   10.84
Talijanske lire, 1 lira	           D   2.20
Zürich:
Dinar, 100 Din	Sv. frcv 9.205
MALI OGLASI.
DOBROIDOČE GOSTILNE
na jako prometnom kraji se zavolo drüžinskih razmer taki za 180 jezero dinarov oda. Hiša i gospodarsko poslopje je novo zidano vse s crepom pokrito, zraven še nove i velike hiše nedogrejene za gostilno i tüdi vsakšo drügo obrt pripravne. Potem le lep ograd za zelenjavo i sadonosnik, pa 3 orale loga, 1 oral travnika i nad 1 oral njive. Cenjene ponüdbe prosim pod „gostilne” ne upravo toga lista.
MLEKARNA
popolnoma moderno urejena v najbolje ugodnom kraji v Sloveniji i blizi državne meje se zavolo drüžinskih razmer jako žele po ceni oda. Običajno se je izvažalo v Avstrijo dnevno do 2000 1 mleka i še več. Poleg je zidane hiša z vsemi potrebnimi prostori i stanovanjom — lepi ograd i sadovnjak pa nekaj goric. Küpci šteri majo veselja do mlečne trgovine majo tü krasno bodočnost. Mlekarna še je v punom obrati i küpec lahko taki nadaljüje z izvozom mleka. Ponüdbe prosim pod 80 jezero dinarov na. Upravo toga lista.
V SATAHOVCIH JE K ODAJI HIŠA
štera zdaj slüži za obč. šolo, iz dveh hiš, künje, špajza, pivnice, štale, hüt i z 3 livov z ogradom vred na 1 plügi i frtali sioji. Pripravno za trgovino, oštarijo, ali kmetiio. Iz proste roke taki oda VOGLER JOŽEF Murski Črnci.
NE POZABITE!
Sühe gobe odate vsigdar po najvišjoj dnevnoj ceni samo v trgovini Franc Senčar, Mala Nedela, Lotmerk. Zapomnite si dobro! i se osvedočite.
POSESTVO
iz 5-6 oralov zemljišča, sadovnjaka, goric, šume, travnika, njive, 2 stanovanjskih i gospodarskih poslopij, oda JOŽEF PETEK Bučkovci 	60. p. Mala nedelja.
Sreča Vas išče!
Küpüjte srečke (loze) efektna loterija NARODNO KULTURNOGA DRÜŠTVA pri MALOJ NEDELI.
Dobitkov je 300 v vrednosti 15.550 Din.

Srečka košta 5 Din. Vlečenje bo novembra 15. 1. 1925. Küpüjte i naročajte srečke pri Narodno kulturnom drüštvi Mala Nedela.
AMERIKANCI TO JE ZA VAS!
Pri Sv, Križi pri Lotmerki je k odaji jako lepo posestvo obstoječe iz zidine i 12 plügov zemlje. Cena se zve pri A. KLEMENČIČI v BELTINCIH.
BAUTA
(trgovina)
s štelažami i stanovanje z 2 sobama, kühnjo, kletjo se da na PETANCIH v najem. — Več se
zvedi pri
NEMEC JANEZ
trgovci,
v MURSKI SOBOTI.
Naročnina Ino oglasi se sprejmejo za „Novine“ pri ERDÖŠY BARNABAŠ, trgovci z papirom i igračami v Murskoj Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte.
Pristopite
k novoustanovlenoj „MLINSKOJ ZADRUGI“ na R a z k r i ž i. Priglasite se lehko vsakši den. Delež je 1000 dinarov, šteri se lahko plačüje tüdi na rate.
„MLINSKA ZADRUGA“
(bivši Kumparičov mlin) Razkriž.
Slovenska Banka d. d.
podružnica DOLNJA LENDAVA
plača najbolje dolarje in zlata peneze.
Ovlaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije.
Poštüvanomi občinstvi si dovolüjem vlüdno sporočiti, da sem prevzeo od gospe dovice ČISAR
mizarsko delavnico
nahajajočo se v Sodnoj ulici v MURSKI SOBOTI, štero bom vodo pod imenom
RUDOLF ŠAFRAN.
Opirajoč se na svoje vsestranske izkušnje, pridoblene v tü- in inozemstvi, zagotavlam Vas, da bom vsako naročilo iz stroke umetnoga pohištvenoga in stavbarskoga mizarstva skrbno izvršo po nizkoj zmernoj ceni. Pričaküjoč Vaših cenjeni naročil beležim z odličnim spoštovanjom
RUDOLF ŠAFRAN
mizarski majster.
Iz poštenih hiš sprejmem tüdi
dva učenca (inaša).
PASKA!
Če se ščeš za zimo dobro gorobleči za male peneze, te moreš iti
v MURSKO SOBOTO k
ALEKSANDRI HORVAT
krojači i trgovci z gotovimi oblekami poleg Dobraja.
Tam najdeš velko zalogo zimskih kaputov, bričes hlač i drüge vsake vrste gotovoga blaga za moške i dečke. Tam se delajo vsake vrste obleke na mero; — najdeš lastno izdelane kape po najnižišoj ceni! Če ne verješ, pridi i pogledni pa se te zagvüšaš.
Samostalno prekmursko katoličansko podporno drüštvo sv. Križ Chicago Ill:
je najboše drüštvo za prekmurske Slovence v Chicagi. Kotrige drüštva postanejo lehko kat. Slovenci, moški od 16. do 50. leta, ženske od 16. do 45. leta starosti. Kotrige plačajo ednok pristopnino 1 Dol. i mesečno 1 Dol. i zato dobi vsakša betežna kotriga prvij 6 mesecov 1 Dol. podpore za vsaki den, nadalnje 3 mesece pa 50 centov na den. Če je kotriga ešče duže betežna, zvoli se njoj podpora na mesečnoj seji. Za smrtnino plača drüštvo zdaj 350 Dol., kda bo pa več kak 200 kotrig, pa 500 Dolarov. Gotovščine ma drüštvo 5000 Dol. kotrig 170. Želemo, ka bi bilo skoro 200 kotrig. Drüštvo skrbi za lepi sprevod i cerkveni pokop i bo pomagalo pri, deli za prekmursko slovensko faro v Chicagi i priporoča vsem kotrigam, da si naročijo prekmursko glasilo „Novine” v šterij objavlja drüštvo svoje oglase. Novine se naročijo pri Klekl Jožefi, vp. pleb. v Črensovcih, Prekmurje, Jugoslavija i se dobijo tüdi pri drüštvi. Drüštvene seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci ob 3. vöri na numeri 1804. So Racine Avenue, Chicago Ill. Opominamo vse prekmurske Slovence, ki so ešče nej ali so že v kakšem drüštvi, naj pristopajo k tomi lepomi drüštvi, štero pomaga kotrigam v potrebaj.
Odbor za leto 1925:
Predsednik Martin Kelenc, podpredsednik Mihal Grüškovnjak, tajnik Štefan Hozjan, podtajnik Martin Horvat, blagajnik Štefan Jakšič, paziteo betežnih Mihal Gjörek, nadzorni predsednik Štefan Gjura, računo-voditela Štefan Ritlop i Naci Markoja, paziteo drüštva Anton Markoja, vratar Jožef Trajbar.
Obrtna Banka d. d. v Ljutomeru.
Tisk: ERNEST BALKÁNY Dolnja Lendava
Ovlaščeni zavod za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja, daje kredite po najugodnejših pogojih ter izvršuje vse bančne posle najkulantneje.