PISMA ilAH Ifl VID MLADIKA IZHAJA VSAK MESEC flAZEN JULIJA * AVGUSTA m tam. S(w.5 VSEBINA: M. J.i Svobodni ¡unij 1070 Bi Ivan Udovič: Mati v slovenski zgodovini ... 62 J. P.: Slovo od Po Lea . . 32 Zubek-Brecelj: Pomlad Adele Ostro! uske . . . S3 Vinko Baliilč: Keatsova. -Oda slavčku-“ . . . . 0Q Vinko Beiičič: Šolski izlet Alojz Rebula: Razgovor z dr. Karlom Vladimirje tli Truhlarjem ..... 00 Danilo Sedmak- Kriza prilaganja ................93 Mojca Rant: Resnični pravi dom .................34 Martin Javni k ar: Sodobna slovenska zamejska literatura ...... 96 Vriovi muz...............97 Jože Peterlin: Ob smrti režiserja Dojana, Stupice . 9B Ftadio ........ 90 Kulturni koledarček . . 99 Uredil JOŽE PETERLIN Revijo izdaja uradniški odbori Stanko Janežič, Marij Maver, Albert Miklavce,. Franc Mljač, Sergij Pahor, Boris Pangerc. Jože Peterlin, Zora Tavčar, Maks Šah. Drago Štoka, Emil Valentinčič in Morilka Koršič. Odgovorni urednik: MAKIJ MAVER Zunanja oprema PAVEL MEDVEŠČEK Uredništvo in uprava: Trst, via Demanti S, tel. 7ČK1K1 - Pod uredništvo v Gorici: SKALI Čekovni račun 1,1/7019 Registrirano na sodišču v Trstu it. 193 Tiska tiskarna uGraplvisi, Trst, id. Sv, Frančiška 20. tel. 29477 TABOR NA REPENTABRU Da ne bi bilo več osrednjih prireditev n ti Tržaškem isti dan. smo premaknili dan vsakoletnega tabora na nedeljo, 28. junija, čeprav je bil v načrtu nedeljo prej. Letos bn glavna misel tabora 25-letnica. osvoboditve in svobode Zato prirejata Labor Slovenska prosveta in SlOveOake ljudsko gibanje. Saj je to praznik slovenske besede In pesmi, ki je pred četrt s Luk: Lin ¿apela v vsaj blagoglasno-eti v slovenskih domovih, in praznik graditve slovenske politične organizacije, ki raste v prve povojne sadove. To je praznik naše svobode, ko so dokončno prenehala koncentracijska taborišča in posebna sodišču, bi) je konec temnih ječ za naše ljudi in zastrupljanja z umazanim oljem. V cerkvi na božjepotnem griču bomo zapeli hvalnico Bogu, pod jasnim risbam pa naj zuuri n,ih,s pesem in naj zavriska naša beseda. Letošnji tabor naj poteče v zna,-mon|ii veselja in radosti, v znamenju poguma in naše trdne povezanosti in vseslovenske skupno stl. V primaru slabega vrvnima bo tabor v Kulturnem domu v Trstu z istim programom. Začetek ob 1?. uri S. P. PREMALO "PUBLICITETE* Zdi se mi, da dajaj o Vaša or-g&OizacijH premuJ-o poudarka svoji delavnosti. Ta misel se mi pojavlja vedno znova.. Živim blizu me le in me zanima vso. kar se -dogaja v naši narodni skupnosti, ki živi zunaj matične dnmpvine, Ne zanikam nikomur dela in dobre volje in narodne zavesti, kjer io. A ko prebiram Vaše navije in časopise, opazim v določenem tisku, da napravijo iz muhe slona Gledam fotografije omizja in posamezni kov, prebiram dolge kolone tiska in vidim nazadnje, da gre za čisto navadno sejo nekaj ljudi, kj sprejmejo -slino pomembna resolucijo*. Kakšno velikansko delo pa o-pruvljaja katoličani J n nekateri duhovniki!. Saj boste imeli kmalu v vsadii župniji svoj prosvetni dom. In za t« domove ni dala država pol milijarde liri Imate tiste Lihe župni jake prireditve za nodotjo. Zakaj n vsem tem več ne pišete, o-ziromu, zakaj sploh ne- pišete. Nekateri Vam očitalo, da ne pišete o njih! Kakšna ironija! Saj še o svojem delu ne pišete, drugi pa niti približno toliko o Vas kot Vi o njih. No, pa to ni važno. Važno je dLilu. In važno je tudi, da daste temu delu več poudarka. Zaradi nas. ki živimo v matični domovini, da bomo vedeli več o Vas, zaradi lega, ker drogi o Vašem delu molče ali pa ga ironizirajo in zaradi ob jektivnosti. Vsakemu svoja. Pa več poguma bo drugod, če bodo vedeli za to vašo lepo, nesebično in ne-podpirano delo. Lep pozdravi L, H. Ajdovščina NAČRTI ZA POČITNICE Žc danes mislite, kako bo v počitnicah z Vašim otrokom. Končal bo šoto, sorodnikov nimate, ki bi ga vzeli, doma boste v stalnih skrbeh kje Ja, kaj dala in kam Vam bo ušel. Mislim, da Je pametno, da ga pošljete v kolonijo, Za naj mlajšo je poskrbljeno. Upam, da ste ga prijavili. Žumrom Le So, ali je Sprejet. Skavti in skavtinjo bodo Sle Ou taborjenje. Ne bojte Se, da si' bodo prehladil:, ko bodo spali pod šotori. Ne, ne, utrdili se bodo, da bodo bolj trdni in zdravi. Vlšje&olci pa bodo Imeli telo-vanje v Kanalski dolini kot vsako leto. Naj se pravočasno prijavijo. Dalje na 3. strani platnic Posamezna številka Mladike stanc 200 tir, po pošti 229 lir. Celoletna naročnina (10 številk) 2000 12200) lir. Naročnina za ves letnik v Jugoslaviji35 Ndin, v Ameriki stane 5 j dol. Naročnina za ves leinit v Avstraliji 4 funte. SVOBODNI JUNIJ 1970 Podoživljam listo navdušenje, radost in vzhičenost, ki nat jo prvo dni po vojni pognala Itd ulice. Ogledujem si fotografije listih dni: cOsle so polne smejočih se ljudi; na obrazih s a sl od o vi trpljenja, a iz n jih veje optimizem in veselje; množita preveva občutek bralstva. Moški imajo čudne baretke, široke mlahave hlače in tesne jopice; zenske nosijo nekako irtazikrila in njihove glave so nakodrane skoraj v stilu mode tridesetih [et. Obrali vseh pa sa upadli lica bleda In preizkušena od trpljenja. Zastave. Ti slike mi zbujajo čudne asociacije; sporni nje m i« prve Šlruce komite), ki Ifli flU je otroku podaril nemški vojak, i« prvega belega hlebca, ki sd mi ga podarili angleški vojaki; spominjam se prve polne pesti sladkorja, ki mi ga ja iz vrečo nasul partizan v trstih lepiti dneh maja peljnšllridticlogn leto in spominjam se pojedin konjskega mesa, ko jo pozabljena nemška mina ubila partizanskega konja. Vso to je nekje daleč. Prešlo je, vse smo že davno pozabili, ker človek rad pozabi na prestane hude čase. Zakgj torej obujam tc Spomine? Ali bi ne bilo ret bolje pozabil)? Da. A v C »d lil' je tudi prav, do se kdaj zamislimo nad tem, kar je prešlo, ker nič ni na svetu toka žalostnega, da bi se n? moglo ponoviti. To na; učijo dogodki v Vietnamu, v biafri, no Bližnjem vzhodu in drugod.. Opazujem torej le stare slike in ugibam in si skušam predstavljati, kako bi vsa lista množita, ki je takrat doživljala kanec vojne, danes volila. Oziroma sprašujem se, kako lista množica donos voli. Letošnja petindvajsetletnica osvoboditve sovpadu pri nas 1 občinskimi in pokrajinskimi vollitvomi- Mlajšij ki smo zrasli po vojni ali smo vojno daživoli samo kal olroei, Se morda komaj zavedamo pomeriti te sočasnosti, lo vendar bi Se morali jasno zavedati, da brez te pomembne petindvajsetletnice, brez zmage nad tiran.jo in mračnjaštvom, proti kateremu se je dvigni! svobodni duh, bi tudi današnje volilve na bile lake kot sa: valitve V p P polni svobodi In demokraciji, ko se lahko brez strahu odločamo za to ali ono stranko, za to ali ona politično izbira. Morda ie Vti premalo zavedemo važnosti tega dejstvo. Pozabljamo, koliko žrtev je bilo potrebnih za to, du danes svobodna Izbiramo: da izbirama med mračnjaštvom, Iz katerega smo se rešili, in med svobodo, v koleri se lahko borimo za boljši socialni ustroj družbe, za pravičnejše odnose med ljudmi, skratka da se lahko prosto odločamo io humanost alt po proti njej. Zdi se mi, da se danes tako malo lego zavedamo, da smo skoraj že spet pripravljeni sledili demagogom, ka bi se kje pojavili, ki bi nos vodili novemu mračnjaštvu naproti. Važnost in pomembnost letošnjih proslav ob petindvajsetletnici osvoboditve je Judi v tej sočasnosti: 7. junij ba pokazal, koliko živi še v nas listi odporniški duh, ki nas je v najhujših časih gnal v smrt za ¡deni« svobode in demokracije. Končna pa so le volitve za nas tudi važne zato, ker z njimi lahko dokažemo svetu, da smo 1u. Zdi se, da nekateri pozabljajo, zukaj je prav noša dežela dobila posebni statut, To se ni zgodilo slučajno, ampak zaradi naše prisotnosti tu. Zato bi pač človek pričakovat, da borna valili tako, da sveIj dokažemo ta naša prisotnost. Preštevali' not bodo po glasovih, ki ¡ih bodo prejele nate, slovenske liste, Zalo pozdravljamo letošnji prvi samostojni nastop slovenske liste v občini Naborjet v Kanalski dolini. Če je bilo mogoče tam postavili samostojna slovenska listo s slovenskim znakom in ¡manam, pomeni, da Slovenci tam živijo. Dogodek je z goda vinskega pomena, čeprav mu nekateri ne marajo dali posebnega poudarka. To nastop dokazuje, da bi ob skupni podpori vseh Slovenec v v deželi bilo možno postaviti slovenske liste tudi drugod, predvsem v Beneški Sloveniji. Verujem, da bo tudi ta cas prišel. Pol in dva ¡seti el ni ca osvoboditve! Koliko naših ljudi je tedaj začutilo veliki dan, ka je bilo konec internacij, posebnih sodišč grobih zasliševanj, zastrupljanj z umora p ¡m oljem, kanec obsodb... Hvaležni smo vtem, ki so trpeli in ki so so borili, dn smo mi irf preživeli dočakal! dan, ko moremo spel svobodno no volil voh izreči svojo voljo in prepričanje. In to kol Slovenci, Kol svobodni ljudje. M. J. IVAN UDOVIČ SLOVO OD PETRA Vern, (ia in lahka ruipisoi spo mirtsfee besede o Petru Špacapanu, ki je zako nenadoma umri, marsikdo, ki ga ;e bolj goz-iat od mene jUarda nekdo, fei /e bit mROffo njim. iaz pa. sem ga gledal le ort rtctieč in ga bežno Srečaval vsega nas meja-nega mt itiiiV tihih taborih. Ril folklornih nastopih, na predavanjih, pri zbiranju pomOdi iesim danim po svecu,., Peter je bit meni, ki sc že mnogo iei snesti je m i mictrtimi £?ud-nu ¡pj iščem v njih prijateljstva irt vere, dokaz, dn moremo tudi danes najti is terenu prijateljstvo in ¿lito miodosi. Vidim e«, iitifto htw rad jv oje ijudi in slovensko skupnost (n koko rad za vse io veliko deta IR veliko svojih mladih naporov žrtvuje. Vidim., kako to delo in la.feo Življenje prinaša pravo in resnično veseije, sproščenost in naspi-ie-/artoit, pri jas nosi ta dobroto. Brez murni!, h katerim su tafe-ka itiijjzo sodobne miadittii, brez v jLjhorinevpiih kontestacij ipi postopanj, brez iskanja vsaknvrnt- (dalje na str. 100) MATI V SLOVENSKI ZGODOVINI Ko premišljam in berem v leh majskih dneh o materi, ki ji je posvečen ta mesec, se mi zmeraj znova misel ustavlja ob neizmerni vlogi matere, v naši zgodovini. Mno^t iTčrSt pisatelji so napisati nepozabne umetnine materi v spomin, pa se mi zdi, da še daleč nismo povedali vsega tistega, kar hi morali. Mislim na slovenski dom, na tisti skromni dom, morda s slamo krit, morda dtdeč otl prometnih poti, na dont, ki je pomenil družini vse: šolo. kraj sreče in razvedrila, živi jenskega zorenja, priprave na poklic in Življenje. Da, oče je bil kot svečenik L' ¡epr domu: gospodar, z vsemi gmotnimi škropiti, svečenik oh velikih praznikih, ko jc blagoslavljal dom in re;rdf bel kruh. A iprari je hita srce družine. Mati je bila vedno ljubezen brez Irde besede, razumevajoča in dobra. V njetii naravi je vsa risra ciirtuidia plemenitost, ki jv je razdajata svojim naj bližjim, pa tudi sosedom. Mislim predvsem tta materino vloga v naši zgodovini- Bi'li smo narod, jtz so mu tujci že v zgodnji mladosti rezali kruh. Le. sto tet je trajala naša prva narodna država. Potem pa smo bili bolj ati manj odvisni od tujih gospodarjev. A vsa dolga stoletja je živela naša beseda v prednikih. Stoletja je v slovenskih domovih Živela slovenska molitev, ¡slovenski pogovor, odmevala je slovenska pesem. Ko iti bilo še šol, je bila mati učiteljica svojih otrok. Ko so bile šole, pa niso bile slovenske, je bila mati doma slovenska učiteljica. Ta materina vloga je bila živa povsod, kjer smo Slovenci živeli, pa naj bo to v c j red n j i Sloveniji, uit na robovih slovenskega ozemlja, na Koroškem ali Primorskem, Mali je bila učiteljica tudi takrat, ko je brala knjige v dolgih zimskih večerih svojim otrokom in jih potem naličila, da so sami brali. Slovenska mati je vsajala v srca tisto srčno kulturo, s kolero so njeni otroci cenili največ je dobrine, spoštovali svojega bliž njega, a za nobeno ceno svojega ne izdali- Mordit čutimo bolj m veliko materino vlogo v mračnjaških dneh naše preteklosti prav tu, na Primorskem in na Koroškem. Slovenske vlade nimajo zlata, s katerim bi mogle poplačati delo, ki so ga opravile slovenske matere v naši zgodovini. Ce je ta pretepi mesec maj posvečen materinstvu slovenske Žene, ji zapojmo iz rra/gfo£pi|e afnie hvaležni slavospev, Pridružimo m ti pa prošnjo, da bi bile tudi bodoče naše matere prelete z enako ljubeznijo do naše besede in pesprri, do ljubezni do slovenstva, do naroda. Vemo, da z našimi materami slovenstva stoji in pade. Vsem HaStm materam vdan pozdrav! Prevedel M ARMAN BRECELJ O tem sam je prepričala hudi pri knjigah. Pregledovali sva knjige v Adelklni knjižnici — jaz nisem razen Trpljenja rnladega Weríherja; ter Pavla m Virginije skoraj nič poznala, fíes |e sicer, da tam ni bilo niti ene slovaške ali češke knjige, pa vseeno- Vse drugače Ade kci. Koliko pisateljev — madžarskih, nemških, francoskih in angleških - m koliko vsemogočih romanov m pesniških zbirk je pozna la! Pa sem |o vendar vsa| v nečem prekašala! Slovaške m češke literature Adelka ni poznala. Ne morete s! mislili, kakšno srečo sem občutila, ko sem ii lahko pripovedovala o Hollem, Kollorju, o Král'u, Matuški, Ka inčiaku in drugih naših pesnikih in pisa tel jih. Adelkino zanimanje je bilo drugačno od mojega. Pomislite, jezdih |e znala no konju: Zame |e bilo to nekaj nezaslišanega. 5e n i k o I nisem vdela ženske no konju. Adelka je jezdila prekrasnega ravca. Vedno je hodila na sprehod s svojim stricem, cerkvenim inšpektorjem Oslroluškim, ki je najraje jezdil na iskrem vrancu. Vranec se je vedno vzpenjal in krožil po dvorišču, toda blagorodni gospod Ostro-luški je je le smehljal, ker |e bil dober |ezdec in [e bil vranca vajen. Trdno in brezskrbno je sedel na njem. To me je presenečalo, kajti ob njegovi majhni, čokati poslavi bi človek pričakoval prav tako okornost. Nasprotno pa je bil Ade.kin r|avec ljubka, krotka živalca, ki se ie tud! jaz nisem bala. Naklonjenost rjavca sem si pridobila na ta način, do sem pri zajtrku in pn malici vedno dala zanj no stran košček sladkorja in mu ga potem dala. Lizol mi ga ie z dlani. Komaj me je zagledal, mi je- zohrzcl v pozdrav in stegoval k meni gobec — da 'bi mu dala sladkor. Adelka mi je prigovarjala, na¡ bi se tudi jaz naučila jahanja, hotela mi je posoditi rjavca, s katerim sem se bila že spoprijateljila — toda meni ni bilo do tegn. Zdelo se mi je, da je ta razvedrilo neprimerno mojemu položaju. Poleg tega nisem 'mela primerne jahalne obleke, Adelkine pa nisem hotela obleč1. Tako sem vedno gl.edflfa t okna, kako sta šla skoz! vrata in potem spodbodla konja in letala, kakor bi ju veter nosil. Ob takem času, ko je Adelka jezdila, sem imela čas za branje. Tako ml vsaj ni bila dolgčas- Po-sebei z ju troj. Kajti nedelavnost |e bilo zame nekaj strašnega- Nisem in nisem mogla razumeti, koko sploh morejo ¡udje živeti brez de n. Meni je delo strašansko manjkalo Predstavljajte si, da si nisem smela niti čevljev sama očistiti, n ti si zlikati obleke. Vse to je opravljala služinčad. Nikoli se nisem na tako streženje privadila, sprijaznila sem se j tem kakor s potrebnim zlom. Najraje sem brala v svoji sobici. Tam me nihče nt motil. Se pravi, mislila sem si, da me tam nihče ne bo motil. Nekoč pod večer sem sedela s knjigo pri odprtem oknu. Ade k a e bila skupaj z gospodam inšpektorjem nekje na. polju pri konjih. Spominjam, se, do sem brala neki roman George Bondove, V knjigo sem bila tako zatopljena, da skoraj nisem zaznala šuma tihih korakov v Adelkiru sobi. Adelka je bila prav pred trenutkom odšlo, ko bi se pred časom vrnila, bi se prav golovo takoj oglasila v sobi. Kak služabnik,.- Potem so se vrata, ki so vezala Adelkino sobo z mojo, natrhomo odprla in vstopil je mladi gospod Gejza. Polglasno sem zaječala in prestrašeno pogle-daia vanj. »Nikar se ne bojte, gospodična Evkoi« je polglasno govoril Gejza in počasi stopal k meni- Toda ustavil se je daleč od okna, da bi ga iz parka kdo ne opazil, »Adelko iščem- Ali se še m vrnfa?« Bil |e lo zelo Očiten izgovor, Ge|za |e dobro vedel, da se njegova seslra še n! vrnila. Saj je povratek jezdecev vedno dvignil na noge ves dvorec. Dvignila sem se, zatajila ogorčenje in mirno rekla ■ »Ne, gospodična Adelka se še n! vrnila.« Mislila sem, da bo razumel, kaj mislim, in bo odšel. Pa sc ni umakni . Potihoma se je zasmeial in poskusil znova v nedolžna vsiljivem tonu: »Delate se, kakor da vam moj obisk ni ravno ljub.._n Ostro sem ga prekinila: »Uganili ste, Zato vas prosim, da tokaj od:dete od tul« Prekrižala šeni roke na prsi in knjigo držala pred sabo kakor ščit. Bila sem odločena, da ja uporabim za obrambo, če bi postal G-ejzn predrzen. »Zakaj ste toko hudi name, Evička?« se ¡e nasmehnil in se mi že tako približal, da sem nehate prišlo da okno. »Za vas, mladi gospod, nisem nikaka Evička, temveč vedno le gospod ¡čep Eva! In če pri priči ne odidete, bom to povedala gospodični Adelki.* Spet se je zasmejal z zamolklim smehom, ki ¡e prihajal iz grla, in zapičil vame črne oči. »Pripravljen sem sprejeti za kazen tudi Adelkino grajo, samo nikar me, prosim, ne podite. Saj nimam nobenega slabega namena- Hotel bi vam Ee nekoliko olepšati take otožne trenutke somofe. Glejte; vam je dolgčas, men! je dolgčas — zakaj si go ne ht krajšala skupaj!« Poskusil me je prijeti za roko. Iztrgalo sem. se in šla k vratom. Toda nisem hotela napraviti škandala. Vedela sem, da tudi če bi imela stokrat prav, bi v dvorcu ne mogla več ostati, V tem trenutku sem se spomnila na strah dvorca in sem Ge|zi grozeče vrgla: »Prav, Ce vam ni nič do Adelkinega mnenja, tedaj se pojdem pritožit tante Lori. In takoj jutri odidem domov,« Gejza je spoznal, da se ne šalim. Zamrmral je nekaj o naivnih kmeticah in ves besen odšel. Olajšano sem zadihala, istočasno- pa mi ¡e srce preplavila neizmerna grenkoba, Ali bi si drznil Gejza obnašati se tako vpričo kake blagorodne gospodične? Zakaj meni, da si z menoj lahko dovo-i, kar si ne bi z drugo žensko ;z svoje sredine? Zakaj je Svet teko ogaben? Vrglo sem se no posteljo m Se bridko razjokala. Ulanec tedna ¡e prišel v Plemiško Podgrad je nenajavljen gost, Adel-kin drugi bratranec po materini strani baron Rothschufz z Dunaja. EM j egov prihod je prinesel spremembo v življenje na gradu. Baronove prisotnosti se je človek zavedal tudi tedaj, ko ga ni videl. Kakor bi bil zavel v tiho podgrajsko zakotje oster veter, poln dražljivega, ostrega vonja. Mogoče pa se je e meni tako zdelo, ker mi je bilo vse, s čimer sem se prvi teden srečala v graščini, novo in nenavadno. Ko je Adelka zagledala barona, ga je takoj vprašala: »Kako ste zvedeli, da smo tu? Nimam vas namreč, oprostite, zq takega ljubitelja narave, ki bi se potrudil sem s samega Dunaja samo zc to, do bi občudoval tukajšnje bost?.« Baron, oblečen v frak rjave barve, z visokim sivim cilindrom v roki, se je globoko pokloni' in | d varljivo poljubil roko. Nato je hudomušno priprl levo ok<5, na katerem jo ime monokel, in šaljivo odvrn il ; »Prav imate, mo chère cousine, v Podgradje nisem prišel občudovat hoste. Kar pa se lice moje obveščenosti, vidite, da bi se |e sam grof Sedlmtzky ne sramoval.« Grof Sedlmhzky je bil tedanji vsemogočni vodja policije, ki so s& ga vsi bali. Baron si je samozavestno pogladil skrbno pre-ilrizene rdečkaste brčice. Adelka mu je predstavila Je mene in baron je tudi meni zaigral nekak poklon. Najbolj se je baronovega obiska razvese ila tante Lorci. Kmalu sem opazilo, dû je zelo veliko no tem, do bi se baron sukal okoli Adelke. Tako prizadevanje je kozala tudi Adelkina mati, Bilo je lasno, k n | želita doseči: hoteli sta Adelko omožili i baronom. Baron |e bil dovtipen in zabaven človek, znal ¡e pripovedovati zanimive dogodivščine iz svojega Življenja in iz življenja tujih ljudi. V pogovoru z ženskam: so kar prše i iz njega na jrciznovrstnejši kompl menti. Gotovo ja žel pri ženskah uspehe, posebna še pri domišljavih in površnih, ki jemljejo ble sčice za suho zlato. Vendar si jaz nisem mogla predstavljati teh dveh ¡udi, Adelke in njega, kot moža in ženo Pa ne, ker bi bil baron Rofhschütz gru moški. Verjetno |e bil tudi bogat — todo k Adelki ni sodil. Vse niegovo govorjenje ni bilo nič drugega kakor le besedičenje brez globlje vsebine. Za krajšanje dolgega časa |e bil tak družabn k dober. Saj poleg njega ni bilo v dvorcu mladega človeka, ki bi bi skrbel zù Adelkina razvedrilo. Ge za, Ade km brat, ja imel svoja pota, pa tudi — hoditi na sprehod z hrotom, to Adelke ni nič mikalo. Toko ji je oila baronova družbo kor dobrodošlo. Rothschütz se |e resnično trudil, da bi noma bilo bivanj v Pod-grodju prijetno. Postal je ¿a naju skoraj nepogrešljiv. A pri tem ne morem reči, da bi bilo med njim in Adelka vladalo popolno soglasje. 6rž ko se je baror odmaknil ad '»občih# tem rn skušal spraviti pogovor na n|une medsebojne odnose — zgodilo se [e ho takrat, ko se nama ¡e pridružil Gejza, tako do smo se razdelili na dva para — se pravi, ko ¡i je začel govoriti o svoji ljubezni in ji predlagal poroko, tedaj se je A del k a v trenutku spremenilo. Nehala 'e govoriti resna rP prešla v neki posmehljiv tan, s kalerim |0 odbija’a vse baronove čustvene izlive. Posebno je bila vesela, kadar |e s kakim zlohotnim vprašanjem ali pripombo spravila svo ega častivca v zadrego oli izzvalo tak položaj, da se je celoten vtis, ki ga je hotel s svojimi besedami izraziti, razpočil kakor barvni milni mehurček. Baron je gotovo čutil Ade ■ kino duševno premoč, zato se je z vsemi silami tru dil, da bi ¡0 premagal. Njun pogovor ie bil v takih trenutkih prepteten Z večjimi ali manjšimi zlonamernostmi. Adelka je bila tedaj kakor mačkica, ki božanie vroča s krempeljčki, Tisti čas sva Se Z Artelko žn tika i — sama je predlagala toka zbližame in jaz sam ga z veseljem spreje a, Tako sem si torej lahko dgvalilg do nje vsemogoča zaupna vpreganja. Spočetka sva bil pogosto sami. Njeni starši in inšpektorjevi so imeli svojci zanimanja, poleg tega sa noju puščali sami Uidi z o radi tega, do bi :mela Adelka kar največ priložnost* učiti se slovaščine. Pa prihodu barona Ro-thschutza se |e to spremeni.o. Baron je zelo iskal Adelkino družbo in je vse,oj znal najti priložnost, da je bil z njo. Vendar ni to nič pomagalo. Večer sva imeli skoraj vedno zase. Po večerji so se stari po navadi posveti ¡ kvartanju, medvc pa sva z baronom sedli v kot salona in poslušali njegovo dvorenje ali zabavne zgodbice. Okoi desetih iva se poslovili od družbe in šli spat. Tako je namreč Adelka najin odhod utemeljevalo. V resnici pa nisva Šli leč, temveč sva sedeli v Adelkini ali v moji sobi in se pogovarjali včasih tja do polnoči. Ob toki priložnosti sem nekoč vprašala Adelkor »Zakaj se nočeš poročiti z baronom, Adelka? Mislim, da bo dober mož.« »Mogoče, todo ne zame,« je odvrnila Adelka in se zagledala v kipec iz snežno belega marmorja, predstavljajoč Amarja ih Psiho, ki ¡e stal no vitrini iz intarzironego lesa. *Ti ni všeč?« »Je všeč tebi?* mi |e skočila v hrbet z vprašanjem in se hudomušno nasmehnila. »Mislim, da mojo sodba ne nore biti merodajna,« sem odvrnile rahlo v zadregi. »Kot moški ml ¡e všeč, a če bi se morala odločiti zanj za vse živije-n|£ — ne vem...« Adelka me je prijela za roka in pol za šala poi za res vprašala: »Povej, Evka, si bilo že kdaj zaljubljena?« Čuti.a sem, kako mi je ob tem vprašanju bušnilo kri v obraz. Pravzaprav nisem dotlej še nikogar ¡ubila in verjetno niti nisem vedela, kako je to, če se resnično zol|ubls. “oda ob Adelkinem vprašanju sem se spomnila Falka Tarnala, sodnega pripravnika, ki je prihajal obiskovat Toma love v Tren-činu, pri katerih sem bila na vzgoji. Bil je to njihov nečak — meni pa ;a bil všeč. Danes vem, da ta ni bila ljubezen, sicer ne bi bila odšla iz Trenčina s taka lahkim srcem. Bilo ie to prijateljstvo dveh mladih ljudi, ki sta se razumela, in nič več- Toda tedaj, ko me 'e Adelka vprašalo, ali sem bila že kdaj zaljubljena sem pripisovala kretskemu poznanstvu 5 Pol kom nekako več|i pomen. Ne, razen vročih pogledov in plahih stiskov rok med nama ni bilo ničesar. Toda teh trenutkov sem se spomin jata kakor nečesa izredno 1-epego, o čemer ne sme nihče zvedeti. Ob Adelkinem vprašanju se mi je zazdelo, ko da bi bila prebrala skrivnost iz moje duše. Zato sem zardela. Rekla sem ji, do še nisem bilo zaljubljeno, in sem sama mimogrede omenilo to poznanstvo s Pnt'kom. Adelka e vzdihnila: »Škodo, da še nisi bila za I ubl;e.ia,- tako se s teboj nc bom mogla pogovarjati 0 ljubezni.« »Pa tl, Adelka, si bila že zaljubljena?« sem jo razburjeno vprašala. Pritrdila je le z glavo in zamisl|eno gledala predse. Na kaj ¡a ¡e spomnilo moje vprašanje? Mogoče na kakšno razočarani? Ali mogoče na tisočero neizpolnjenih hrepenenj, katerih e prepolno glava slehernega mladega dekleta? Odgovora nisem pričakovala. Navsezadnje pa je že Adeikin gib glave sam po sebi bil dovolj jasen. Ali |e bilo še kaj treba? P amen ene od sveč je začel pojemati in trepe-lati, kakor bi hotel ugasniti. Adelka je vstalo in s Škarjam odrezala košček razžarjenega stenja. Plamen se ¡e sčistil in spet sveti, mirno in enakomerno. Ko |e Adelka Spet sedla, se je razgovorila. »Ime,a sam že dva snubca, a obema sem dala košarico. Nobenega nisem rada imela. Eden je bil zame prestar neki konjeniški stotnik; drugi bi mi bil po letih ustreza', pa ni odgovarjal po svojem značaju; vse očetovo imetje je zapravil s kvartonjem in zapi v šampanjcu s sumljivimi ženskami nc Dunaju. Tako tud,- s tem m bdo mč. Tretji |e baron Rothschütz... Vidiš, Kakšno srečo Imam v ljubeznih Rekla je sreča, a v njenem glasu je bilo čutiti grenkobo, kakor očitek skopi usodi, ki ¡1 doslej ni dala doživeti resnične jubezm. Vzdihnilo je. »Končalo pa se bo tako, da ml bodo starši našli nekakšna partijo in me bodo si ¡li, da se omožim. Zakaj leta teče|0. Seda| |ih mom devetnajst in če se dve, tr, leta ne omožim, ostanem stara devica. Po petindvajsetem bom že tetka.« Ko sem jo tako gledalo, ko sem :o videla pred seboj tako lepo v trepetajoč/ svetlobi treh sveč, mi |e šini.a v glavo nekaj, kar sem ¡1 tudi tako-j povedala : »Žare bo težko na|ti ženina, Adelka.« »Misliš, da sem selo zahtevna, ka|?« Igrivi, hudomušni ton ji je izginil iz glase in obe sva se tisti trenutek zavedali, da ivo zadeli ah preresno temo, da bi smeli o njej zbijati šale. iiPrr izbiri moraš biti zahtevna, Adelka, sicer ne boš srečna,# Adelka je nekal ko privzdigni.a glava navzgor, |3ripr■ a oči in se polglasno razgovorilo, kakor da se ne pogovarja z mano, ampak sama g,asno mistl ■ »Da, rada bi hi la srečna... Govorim v pogo[nem naklonu, kakor da sedaj nisem srečna. Ne, ne, nisem tako mislila, Imam vse, kar potrebujem, vse, kar si poželim. Toda resnično, veliko srečo lahko človek doživi le v dvoje, ob strani ljubljenega človeka... Mamica misli, da je najvažnejše, do človek dobi dobro partijo. Zakon, misli mama, moro imeti ¡o osnovo trdne temelje. Najtrdnejši temelj po je dobra gmotna podlaga, ljubezen, misli, ni neobhod-no potreben pogoj ra sklenitev zakona. Glavno je, da se oba nekako prenašata, in ko se drug drugemu privadita, pride ljubezen soma od sebe. Mamo je prepričana, da se zakoni, sklenjeni iz velike ljubezni, nesrečno končajo,. « Umolknila je, se nagnila k meni in razburjena vprašalo : »Misliš, Evka, da je la res? Misliš, da za zakon zadostuje dobra partija In da ljubezen ni pogoj? Jaz tega ne verjamem. Ne, tega ne verjamem! Vem, da se žena prrvadi tudi no tak zakon, da se sprijazni z njim, utegne bih tudi zadovoljna - toda ne verjamem, da ai mogla biti srečna. Jaz se hočem poročiti le iz ¡¡ubežnik »Ali te starši silijo, da se poroč š?« Prihodnjič naprej KEATSOVA „ODA SLAVČKU" Angleško romantiko predstavljajo ¿tiri siavmi Imena: rumunopisee t/Valtpr Scrjit, pesnika George Sirun ¿n Penry S/w(iei’ ter iirik John fieoči, ki ie najbolj EijsJDvei s Svojimi odami. Rojen v LiimdDnzi ¡795 je zgodaj oainptel, Zdravniški študij je dicer dokončal, ci siiiititi v tioirtiirtici j te /ti -osnečiiii. Zajeta ge je poezija. Vzljubil je naravo, i/Etmi-uro m staro klasiko. Dedna Mezer* jetika ga je pne a/ija-fa k riapienzu zorenju Bogati, slikoviti in izvirni jezik daje njegovim pesmim neko prozornost in odmaknjenost. Keats je ¿¿st romantifi. Vsa rt/*!irova poezija obstaja v bližnjem zvoku m dat/nem odmeva. Ro tem odmeva koprni pesnik. I. Srce me bali in dremolns lenost mi zajetna Mih*, ko do bi se napil I robe like □ li izpraznil merica uspavalnega napoja pred kratko minuto ali se pogreznil v vodo Lele; ne ker bi ti stavid-ttl srečno usodo, marveč ker jem presrečen v tvoji sreči — ka ti, lahkokriln driatla dreves, v meicdiozni goščavi bukovega zelenja in senčnega zatišja no vse grla sladko poješ O poUtju- Erii Žerjal: ALPH 1001 Ilinorez) Najmočneje je čiectls fcoprnei iz zemshega. življu nia po smrti — trii boi/e rečenopo nesmrtnosti. Žalostila ga je mini.fivase miadosti, lepose /n, ljubezni. To ¿LisivO je najlepie izrazil v »Odi slav i k le*. .Lčefikema Ktratmi /¡vet ni mogel hiti kraj sreče. Ves zagledan v n/ititeo je jeseni 1920 prišel v iiaiija, obijuhijeno tieislo neindFiiiftov — predvsem zato, riti hi si v rniieni pod nebju okrepil zdravje, Toda bilo ie prepozno. Umri ie v Rimu 23. februarja 1BS1, še ne 26 iei star. Tam so po tudi pokopali. ••Oda siavčfeii" obseda osem deselvrstičnlc, Siovstn,-ski prevod- je po obfiiri ¿-vojboriert. Bolje je narnrci oftrtrrttti pesnikovo občutje nedotaknjeno nego ga itu-Čiti V kalup tuje metrike. It. Ob, za en požirek trgatve, ki se je dolgo sveiif v globoko izkopani zemlji In Ima okus po Flori in kmečki zelenini, po plesu, provansalskih pojmih ih iončnl radosti! Oh, za čašo polno toplega Juga, palno prave, rožnate HipOkrUne z biserna Iskrečimi se mehurčki ab robu in usta s škrlatnimi madeži! Oh, ko bi mogel ¡ti in nad svetom zamižali in s teboj v mračnem gozdu koprneli V daljava; ur. Koprneti v daljavo, raztopiti se ijj povsem pozabili to, česar ti med listjem nisi nikdar poznal: pobitost, mrzličnosl, tesnobo te zemlje, kjer žive ljudje in slišijo drug drugega ječali, kjer paraliza uničuje redke, nebogljene, zadnje osivele lase, kjer mladost bledi od groze In umira, kjer že razmišljanje je samo bolečino človeku in svinčen očki obup, in kjer Lepote ne more ohraniti bleščečih oči ne nova Ljubezen pa njih koprneli daljo ko en dem. IV. Od tu! Od tu! Zakaj jaz hočem poleteti k tebi, a ne na vozu, ki sp vanj upre*,; ni &akhos in njegovi leopardi, marveč na nevidnih krilih p posije, dasi me ilOpražno misel begu in zadržuje, Samo k lobi! Milo je noč, lahko da je kraljica Luna na preslolu, obdana z vsemi svojimi zvezdnimi vi la mi; tu pa ni nobene luči razen tiste, ki z zefirorn diha iz neba skoti zelenkaste mrnčine in čez krivuljaste poli mahu. v. VINKO B E L I C I C Ne morem videti, kakšne cvetice sg pri maj.h nagah niti ¡(tike mehko kadila se širi z vej vendar v dišeči temi ujamem slednja sladkost, ki i njo pomladni mesec obdarja travo, gaj in lesniko, črni Irn ¡n Šipek, vijolice, ki zgodaj i venejo, ko jih zakrije listje, in ihajstorejŠO sredomajsko hčerko, prihajajočo SOUČno vrtnico, polno rosnega vina, žužnjavo bivališč« ŽUŽolk v poletnih večerih. Vi. V kmi po slu Šarit; ah, kollkrat sem bil napol zaljubljen v tolažnico Smrl in jo z nežnimi imeni klical v ubranih besedah, noj odnese v višine moj pokojni dih; zdaj bol | ko kdaj sladka- bi bilo umreti, brez bolečine j en ja ti živeti opolnoči, ko ti v pesem izlivaš svojo dušo v iaketn zamaknjenju! Ti bi še pel, a jaz le ne bi nič več slišal, oh tvojent vitokertt rekviemu v rušo spremenjen. VII Ti nisi v sniri rojena, o nesmrlnq Ptica! Izmučen! rodovi te ne vdušljoj glas, ki go poslušam joi v lej begolnt noči, tla poilB šala v dneh pradavnine cesar in vagabund; ■emara je ista pesem naš‘a pot v žalostno srce deklice Rul, k O je polna damolozja objokana obstala sredi tujih žitnih polj; ista, ki ie cesto očarala magična okna, odprla na bela grivo pogubnih morij, v pravljičnih deželah Zatona. Vili. Zatona ! Že beseda je kakor zvon, ki me z udarci riga «d lab« in vrača moji samoti l O zbogom! Domišljija ne more varati loko dobro kat menijo, da more, varljiva vila. O zbogom i Zbogom! Tvoj jokajoči odpev s« zgublja za bližnjimi travniki, nod molčečo reko. nad ledji gričaf irt ¿c je globoko pokopan v lokave h tiste doline; mar je biio videnje, mar sen ■ odprlimf očmi? Zbežala je muzika — bedim ali spim? ŠOLSKI IZLET i/ra je bila pol štirih popoldne, ko smo S profesorjem končno dospeli na cilj. Soparno vre^ me in hoja navkreber po nabiti cesti sta nas presneto zdelali. Profesor je htl poten in bled, ¡'h še vedno je stiskal usta. Spustili smo se po zadnji ravnici: vabila nas je krčma, vabila nas je mogočna cerkev nad strehami in obzidjem, ki vy(t-naokrog strmo pada v globino. Matajur;rt gori ntt severu je bit vrh nadahrtjen z nežnim aprilskim snegom. Utrli pet smo pred krčmo tudi že petorico tistih, ki so profesorja v vznožju in tudi še potem tako skrbeli, ker ni vedel, kje sd. [n zdaj seje pokazalo, da so ubrale lastno pot na vrb. Sluti so tam žareči in zmagoslavni... Povedati moram, da nam je profesor, takoj ko smo v Čedadu stopili iz vlaka, naročit: »Na eitj pojdemo skupaj — vsaj tako, da se bomo vedno videli. Snidemo se v vznožju hriba, da si privežemo dušo. Nihče naj se v mestu ne ja brez potrebe. Poudarjam: jaz sem za vse odgovoren, iti moramo skupaj na vrh in tudi nazaj,« Tam, kjer se začenja pot vzpenjati in je vse zeleno in senčno, smo videli počivati večjo skupino ljudi različne starosti in spola. Pojoč smo stopali mimo, da se mulo viSe usedemo, a žejnim in lačnim nam je pogled na tislo družbo, ki je »brata o sla« krmita z obilno jedjo in rdečim vinom, kar sapo zaprl. Manjkalo jim je sumu petja, in mko se je neka dekle oglasilo: *Znate zapeti kako furlansko?* Frlttga, ki ima v razredu tmj nižjo oceno t-vedenju, je takoj odgovoril: »Znamo jo že, sumu FTd vemo, ali je najbolj spodobna.1« Mulo fiJii ¿'ftto sedli u travo ob eesti in odprli vsak svojo torbo. NaŠ prigrizek jc bil jako pisan ■ a mislim, da je rršata bela korenika tno-jega velikonočnega [irerin, kt sem ga ijjrtiir" nu-rezoval in S koščki klobase nosi! v ¡.(¿'(a, posekala ves tisti sir, jajca, pinco, sardine irt pomaranče, s čimer so se zalagali drugi. Profesor je pogledal na urn in zamrmral: ¡¡Tista pe/Oridi tudi danes liči nekje skupaj! Le kje se je zataknila? Ura je ena — zdaj bi bil skrajni čas, da se vzdignemo,« S srede ceste je nestrpno gledal navzdol po klancu — nikogar ni pričakal izza ovinka. Poslal je mciiE in Pcrtot a, naj stopiva tnalu rti iti in se ozreva, mogoče oni le prihajajo. Vrnila sva se brez uspeha. Bila nas je zmerom ista petnajslo-rica. »Onih ne moremo pustiti samih- Počakajte me tukaj, grem sam gledal, kje SO.« Ni bilo tetko čakati: lačni nismo hiti več, in rta sredi Uroke, trde, četudi rahlo vzpete ceste je podajanje žoge pravi ulitek. Dvakrat je pa d la ntt bližnje dvoriSče m splašila kokoši — obakrat juro preplezali ograjo in jo rešiti, Ku pa je hrti Žerjal: W - tiltiff ivurianiai padla tretjič, se je prikazal kmet in srdito vpil na nas. Profesorja še ni bilo, in odšli smo počasi nizdol. Ob cesti je stala orjaška nazobčana skala: v nekaj trenutkih smo jo usvojili. Kafol nas je fotografiral — in priznati je treba: videti smo kot na najvišjem vrhuncu sveta. Malo niže smo zaduhali krčmo in nenadno nas je popadla huda žeja. Stopili smo noter, naročili nekaj pijače, potem pa prijeli zu krogle — in začelo se je balincanja. tira je bila pol dveh in nekateri so začeli pogrešati profesorja. Dva sta sklenila, da mu gresta naproti. Medtem se je iz oblaka, ki ga je nad zatohlo ravnino gnal veter, usulo nekaj dežja, Profesor se je vrnil sap?i in neverjetno štabe volje, vsi P« »Niste srečati Čttka in Valiča? Naproti sta vam šla*. »Zdaj pa še je bruhnilo iz njega. »Ni- sem rekel, da me podtikajte tu? Ura bo kmalu dve — ko se vrneta, jo mahnemo sapiii.« Bil je brez sence veselja, ko /i to rekel — in vendar bi morali biti na izletni dun vsi vneli! Dul ga pot do postaje m nazaj ga je še bulj napela, ker je bila zaman. Ob dveh se je naša petnafstarica pognala v hrih. Tisti Furlani so se počasi vzdigniti že kako uro pred nami — videii spiio, da sty romarji. Dohiteli Sma jih in spet pustili za sabo. V steklenicah jim je pljus-kalo rdeče vino, in peli sv Jiia-nije. »V ir go prudentissima — ora pro Hobis!« Pol navkreber jim je jemala sapo, in končno se jim tudi mudilo ni. Vedeli so. da bodo prenočili pri cerkvi in da je pred njimi nedelja. Nas pa je priganjal čas, ko sjiitt se po nepotrebnem taka zamudili s čakanjem tiste petorice. J n glej jih zdaj: stali sa tam žareči in goslavni i?i se nam smejali. »Ze eno uro smo tu!« ji .Mi spijo vas pa na dogovorjenem kraju čakali poldrugo uro,« sem jim vrnil, in resnično sem bil hud itatije, ker se mi je Smilil profesor. Ko jih je ta zagledal, se je za hip ustavit: bilo je potrebno, da se mu je lahko odvalil kamen s srca. Zakaj nedvomno je bil prepričan, da pe-torica popiva v kaki krčmi in kadi rta vse prettt-ge ter bo zvečer n& vlaku bruhala, kar bo rodilo satne sitnosti. Na ravnem prostoru, kjer se ustavljajo roi)7«r-ski in izletniški avtobusi, smo stali njegovi — in tisti drugi, krivi, katere je slaba vest hudo tlačila in so čakali, kaj jim bo rekel. On je obstal, težko je še dihal od dolge strmine. Čutil je, kako vsi gledajo vanj, kaj ho storil. Povrsti jih je ošinil od prvega do zadnjega — tetko, mračno, obsojajoče, očitajoče. A kot bi mu bil neki glas rekel: Ni pripravne besede — rajši molči!, je pogledal v fia in je šel bled nema po listi ploščadi. Pri zidu je počasi oblekel vet mik. Vsi smo šh poleni nekako pobiti za njim navzgor po kamniti poli med stisnjenimi hišicami in po stopnicah v cerkev. Kakor je pokleknil in obmirovat on, tako smo poklekniti in čisto utihnili (udi mt, Zahvalne podobe in nit piši sv nas molče gledali z vseh sten, itt prijetno je bilo počivati v hladu in litini Le v tern nismo posnemali profesorja, da bi (udi sami vrgii kaj v skrinjico za darove. Napolnili smo gostilno. Tisti preprosti ljudje sprva niso vedeli, kje- se jih glava drži, taka raznolika, glasna in nestrpna so bila naša naročila. Zdaj se je bilo treba zares podpreli. Napetost pa se še ni polegla. Profesor se je usedel v kot, da je imet pregled kakor izzxt katedra. Od. tam se je oziral jjo nas ko skozi oblak bojevite nejevolje. Pojedel je nekaj malega, kar je prinesel v torbi, pozval pa si p?i ne piva ne oranžade, ampak pol titra belega vina. Steklenica je bila kmalu prazna j>p naročil ja druga. Mračna lenčica z oči mit ja tginjala, a še zmerom je stiskal pesti m zobe. Poslušal je, kako pojemo, in je pritegnil tildi sam... in s kakšnim silnim baritonom! Vojku Miliču, vodji svojeglave pelorice, se je ziUdu, dci je napočil ugoden trenutek. Rdeč od zadrege j c šei proti kota in začel izrekati besede opravičevanja. Profesor je samo zamahnil z roko in pel dalje — in ni nič branil, ko mu je Ivančič iz svojega polliira nalil kozarec... O fr šestih je bilo treba vstati, plačati in se pripraviti na odhod. Ko sni o se gnetli h krčmarju trt ugotavljali zapitek, sem slišal grmeči profesor j Ev glas iz kota: »Ivančič, postavljam vas za svojega adjutanta!^ «Zanesite se name, gospod profesor!« je po vojaško odgovoril Ivančič. «Zdaj sva dva: jaz in vi, Ivančič, moj adjutant. Morava pripeljati to driti.bo v Čedad. Ne smemo zamuditi vlaka!« Nekdo je skoti vrala zavpil od zunaj: «Deluje! Kaj pa zdaj?« Profesor si je šel s prsti v ia.se. «Kar naj deluje — mar ni bilo zadosti soparno?« Ko je prišel vcpp, je pomole! obraz k višku. «To ni nič! Sopjid vsaj po jvîIîppi zraku hodili, — Poglejte tja — kakor na starih podobah!« Z desnico je zamaknjeno kazal grmado oblakov nad zahodnimi gorami, ki so bili naredko posuti z zlataaraninimi črepinjami. Prijeli smo .te pod paz.dttho eh v štirih ah petih gručah ubrali pot navzdol. «Sirca, vi imate mlade tiči: ali se rumenijo v dolini štirikotne, njive cvetoče repe?« Kako sem bil tisti hip vesel, da je tudi profesor človek! A rumenih njiv v dolini nisem videl, in sem mn to tudi povedal. •¿Razumem.' Vsaj tri tedne prezgodaj je letos (a izlet — zdaj repa še ne cvete, rudi njive niso še zorane. Letos sem jaz petič na izletu x lent kraju: vsako drugo leto me pritegne. Do danes sem še vsakokrat občudoval liste žolte njive. Mene je rodila dežela, živeti moram pa v mesiM — v zverinjaku,« Zagrmelo je, « nihče se hr' zavoljo lega kaj podvizal. Se so bile na zahodu tiste tenmozlate lise, kot bi za oblaki gorelo. Profesor se je. večkrat ustavil in jih navdušeno kazal, zakaj nenehno smo jih imeli pred sabo in vedno bliže so nam bife. bliskanje iji grmenje je postajalo močnejše, kar je bilo profesorju zelo všeč in je tudi glasno Oznanjal: «Doživljam prvo letošnjo nevihto — naj h pride, saj je bilo zadosti soparno. Kaka sladko bo potem dihati! Aiitfc zrak se nam obeta iz lega mladega zelenja, fantje!« V razredu je naš profesor v primeri z drugimi strog in resen, celo zbadljiv zna biti. zato se gii bojimo, čeprav ga ;'ppTifP?Pi> itdiJi rudi. Pokončna iti strumna je njegova hoja, dasi ni več tako mlad — precej sivi/j las ima že- Na tej poti z gore prt je Šel bolj majavo — in šele tedaj mi je postajalo jasno, da je Ivančiča zato doletela ad-jutanska Čast, ker je moj najčvrstejSt sošolec. Medtem se je zmračilo. Bliskanje in grmenje se je malo uneslo, pač pa je pričelo deževati. Povedali srno tu profesorju, ki ni debelih dež rtih kapelj menda nili čutil, saj je hodil, kol da ne bi bilo nič. »Naj kar dežuje! Imate kape pa se pokrijte — ali pa usiddFTJie razogluvi, boste imeli potem lepo frizuro!« Prav krepko je v letni šumel dež, a imeli smo ntt sebi vetrni k e in pod brado zavezci rte kapuce. Profesur ni maral tiifi sfiiafi, da bi si zapel vetrili k na zadrgo. Pisano srajco po prsih mu je >ttoči! dež... Fantje tega nismo ntogli gledati. jVeAticp je posvetil z baterijo (nenavaden angel mu jo je svetoval vzeli s seboj}, da bi mu pomagali pri tisti zadrgi. Kar bridko ga je bilo videli, kaka mu po čelu in licih polzijo curki. «Spravite tisto, ker me slepi! Moja dva najostrejša čuta sta voh in tip. Takle podeželski dež mi je bil zmerom drag. No, se pa zaprtem... Hlače «a kolcni) j p ni je že premočilo, čutim. — Adjutant, smo vsi?« «Vsi smo, gospod profesor!* «NUS je dvajset?« »Z Vilmi enaindvajset!« »Kje je tista petorica?« »Tu smo, gospod profesori« so se oko- li njega. »Ne vem, ali setu že tako moker ali pa je sever ustavil dež: hladno je.« »Ne (letuje več — in tam je postaja,« je odgovoril Ivančič. Stati smo na perontt. Od gora je začelo vleči. Profesor je jfolegnil ttro iz žepa, tisto, ki je, ko! je večkrat dejal, ue bi zamen ¡¿tl za nobeno zlato zapestno. (»Dobil sem jo od dragega človeka, ko sem končat univerzo,* je povedal.) »C.ez deset minut se odpeljemo od tu, dvajset minul je vožnje do Vidma. Tam imama četrt ure časa, da prestopimo na trlačana«, iifVo tPti je skoraj žal, da je iz človeka spet poslttl profesor. Ali ko se je tisti vlakec veselo premetaval p ned njivami ipt je iz. letne dišala vanj zelenina pOt.no-uprilske noči, sem ga čut vzdihniti globoko iz srca: »Ta čudoviti dan se tre vrne nikdar večin m tsirt i (iff 89 RAZGOVOR Z DR. KARLOM VLADIMIRJEM TRUHLARJEM OH IZIDU NJEGOVE NOVE PESNIŠKE ZBIRKE V DN10 VIII ŠUM1 OCEAN Prav v osrčju Večnega mesta, v žlnht-nam íferínEnem ozračju med KvirirmEum in meri Pantano dl Previ, v veličastni irav eri inski joalači papeške univerze Gregoriana živi iti deluje kot profesor Siovenec p-rof. dr. Karel Vladimir Trwkinr. Priznani ieoiošfei sirokovrt-juAi íéí v njem v redki sintezi druži S prefinjenim pesnikom. Pred nedavnim je pri celjski Muhorjevi družbi isši« njenova pesniška zbirka V DS'EVUÍ ŠUMI OCEAti. Ob tej pritožnosfi smo se obrnili na dr. Truhlarja ¿ vrsto vprtt šanj. na katera je dr. Truhiar ¡itdi l/ubezmvo odgovorit, za kar se mu uredništvo Mladike prisrčno zahvaljuje. Gospod doktor, kaiifeor vtiHii, je Vaš prii>nsk češki. Po Liníiarfu- h¿ bil* torej drugič, da se je v slovensko kidturo ore točila češka kri? Bi nam lahko povedali haj o svojem ruda, svojem rojstnem kroju, o svojem mladostnem šolanju? Po očetu sem neg češkega rodu. Ded Je bil mlinar v 11 tomyšIškem okraju. A oče ju ¿e kut otrok Sive] blizu Dunaja in potem pisat svoje ime kakor ga, po krstne m liscu, idej pisem jaz. Po vojaščini je stopil v službo takratne »Južne železnice» ir tako prišel v Divačo. Mati re bila. hči dolgoletnega župana, kmeta Janeza, Mujnerčiča- Dre menda za. naj staraj šo hišo na Krasu, a zdaj žal razpadu Iz Divače so očeta premestili najprej v Solkan, potem pa v Gorico, kjer sem bil 3. septembra 1912 rojen jaz, koc zadnji — osmi — otrok, na Mdanj&m jugoslovanskem ozemlju Mati fe bila narodno žeto zavedna, in je trdno vztrajala na tern, da se moja dva starejša brata v Gorici v piše tu v slovensko gimnazijo Od nje je tudi moje ime Vladimir, po katerem so me potem doma klicali. Iz Gorice iijiiLa.nL neben ih spominov, že pomladi L915 se je tiru ¿¡na pred fronto na boči umaknila na gorenjske Jesenice, kjer sem v veliki revščini preživljal usodo otro ku-be go n ca V jeseni 10 i a so me vpisali v osnovne šolo. kjer bi po četrtem razreda Lake. rad odšel :ia klasično gimnazijo v Lj ubij s ni — ne vam, odkod mi je prišla ambicija, du bi postal »univerzitetri profesur 7.p latinščino in grščino* —, ji ni bilo za to denarja. Kato sem na osnov-ni šoli končal še peko leto in natri tri Leta -meščanske». Tedaj mi je takratni jeseniški Dr. Truhlar t9ü7. teta z našim uradnikom in s pesnikom Stankom Janežičem nu Krasu e k Lipju n g. Janez Zupančič, ki zdaj župni k uje v He-LJHŠki Sloveniji, odprl pot tja, kamor si je želelo srce Sprva so me hoteli poslati v Zavod sv Stanislava v 5ent Vidu, a sem se temu odločno upri, češ da nočem postati duhovnik. Jesenic nisem, imel nikoli rad. To re bila. zame -krsta.-, polna to vam iškega dima Jn železniškega trušča. Iz nje nisi videl ne vrhov Karavank ne Julijcev, čeprav ti ju bilo vse tu laku blizu. Ktkjkur jem slišat, sie na ljubljanski klasični gimnaziji odraščali v elitnem krogu sošolcev, med kat.e rimi wq se potem mnopi afirmirali v slovenski kulturi Kateri so bili? Ste mogoče izdajali kakšno literarno glasilv? V našem razredu je bilo res mnogo kulturne razgibanosti, Ičaže ¡o posebno revija -Zar», ki so Je prebu dLlu iz nase srede in Jo kmalu zbrala okrog sebe šc druge. V list so pisali Janez Gregorin, Erna Musar. Cene Kranjc, Ježi UdctVič, Jože Kastelic, Cene Vipotnik. Vinko Bcilčič, Jože Dular. , Sušnika je bila tudi Marija Vogelnik (takrat Grafenauer! sošolec Stane Mahkota, v vzporednici Ha d o Simoniti., »Pokroviteljevi j e je bil prof. Ferdo Kozak. Pravzaprav se im s m nlemu zahvaliti, da sem se poeziji resno posvetili namreč njegovi oceni prve številke, v kateri se mu je moja pesem »V Soli* zdela »nu te relativno, marveč tudi ah-ml ul.no dobra ptsHni". Nuj ju navedem, je čislo kratka: »V ŠOL!. // Ježke. turobne besede, / unu, dušeča megla, / skoz njo sije dvoje toplih uči j dvoja rok se dviga v odpuščanje / v zlatem okviru i nu steni-. ffnkštttt spomin im at s na Ijubijoniko klasično £im-nazijo? Bi iahko navedli imami profesorjev, ki se jih Spominjate s posebni; hvaležnostjo?1 Kateri SO blU Vtlši protešurji slovenščina? Mimo ljubljanske klasične gimnazije hodim vedno s sveto spoštljivostjo. Sa| učne metode niso bile vselei na višku. A v Goloti nam jc gimnazija vendarle da jala nekaj trdnega in zadosti širokega. Za profesorja slovenščine sem imoi najprej razrednika Julija Kreku, v trpljenju dozorelega, dobrega človeka, pozneje pa strokovnjaka Mirka Ruplu. Profesor srbohrvaščine je bil Ferdo Kozak. V peli šoli sem pri prof. Grošlju, ki je bil strah gimnazij«, vzljubil materna Liko, varjeL- no v njenem sorodstvu g filozofijo, grščino sem imel prof. Ernesta Tomca, ustanovitelja slovenske tli jaške Katoliške akcije. S tein delom, jo začel pravzaprav pri meni. Pred duhom mi je stal kot premočrten, radikalen poštenjak in ¿iv katoličan. Čeprav sem bil ves čas Ludi Član dl jašku Marijine k Oflk negacije, me ¡a vendar šele povezava s Tomcem k etn! iško razgibala. Kur se in pozneje na njem zasutij meja — nekaj os kuga, togega... — se ml je takrat vse kazalo kot doslednost Na Tomcevo politično ozadje sem komaj kaj mislil. Moje mladčevstvo je bilo -katoliško“, apolitično. Ivana Preglja in Antona Sovreta, ki sta bila na gimnaziji in bi ml veliko pomenila, pa nisem imel za profesorja. V Svojih Ljubljanskih (etik ste i fileti prifo;?lOii 50-doživljali ostro ideološko rassitcoiosi v slovenskem predvojnem katolicizmu, iti to predvsem v dijaških vrstah. Kako gledate danes na. to preteklost? Kritiki takratna dobe včasih pozabljajo, da tedaj §a nismo imeli koncila in njegovih uvidov tn da au je bilo zab? težko prebiti do gledanj,, ki sj jih zdaj — z nekoliko dobre volje ■— zlahka us voj J mn. Po drugi strani pa koncilska obzorju vendarle kažejo, koliko tega. kar zdaj vsaj načelno priznava mo, takrat ni bilo: današnje zavesti o nujnosti pluralizma, strpnosti, svobode vesti, verske svobode, javnega mnenja v Cerkvi, zdrave kritičnosti do vsaka avtoriteta, tudi do cerkvenei ni bilo današnje zavesti o pni nevrednosti vsakega člana v Cerkvi, o njegovem čuiu vete, o njegovi karizmatičnosti, soodgovornosti In ponvici soodločanju v Cerkvi... Zaiti ko mi zdi škoda, da križar-sivo. ki je po prvi svetovni vojni, kij uh svojim mejam, vendarle prinašalo mnogo /.dravega. S tem svojim zdravjem ni prodrlo. Tako je na splošno vse ostajate pri nekem ■‘■katolicizmu-, kjer je bilo morda veliko manj resnične, globinske religije, kot si pa. to navadno predstavljamo. V kakšnem spominu- hrami« svojo š tudi julso leta 'in Ijabl/angfei teološhi fakulteti? Katerih profesorjev ie najraje spominjate? Čudovita pesem v l/aši zbirki kaze na to, cla je na Vas napravil izreden vtis profesor Aleš UšanicmJs Kot Fnislec ali kot človek? Na ljubljanski teološki fakulteti sem bil ie eno leto: dt j vršil sem sholastično filozofiji). Med šestimi glavnimi predmeti je imel štiri Aleš Ušeničnik: nauk o spoznavanju, o bitju, o svetu In o duši. Ž.e zaradi toga je bil med profesorji filozolije on osrednja postava. Meni, ki se in se že na glmniiziii navduševal za Tomaže Akvinca ter predaval n -Tomizmu in našem časti", so bile Ušcničnikovo ure .seveda užitek. Kritičen do sholastiki takrat še nisem bil, čeprav sem njene kategorijo včasih is stežka uskiajal % eksister, c ¡ali stični mi duhovnimi prvinami v sebi. Po konča nem prvem lotu, ko bi bil moral začeti s teologijo, me je škofija prav na UšentčmkovD pobudo in z njegovo gmotno pod pero poslala za nadaljevanje filozofskega študija na Gregorifino v Rim. Do pravega prijateljstva. 7. U.šeničnikom je pa prišlo pozneje, ko som bi! spiritufil v ljubljanskem bogoslovcu in se pripravljal za docenturo na teološki Fakulteti. Veiiko sva bila skupaj. In vse globlje se mi je odpirala lepota njegove človečnosti Ta podoba tudi danes ni nit utrpela. Za Ušeničnikovo kulturno delo sem pa zdaj prepričan, da Poslopje univerze či repiirüi-ne v Ejpnu, kjer je dr. Truhlar študiral in kjer rtcnzen predava. bi globlje pusugio v dogajanja doma, če ne bi bilo vezano na programa Slovenske ljudske stranke in pez naj ö Katoliške akcija, k) sta ga angažirali za svojega ideologa Njegov nauk o spoznavanju, zaradi katerega ¡e imej v Rimu težave, dokazuje, da ¡0 bilo v njem v resnici veliko kritičnosti, ki bi sc v duhovni situaciji, kakor je današnja, mogla vsa drugače razviti. kpt pa sc Je. in marsikaj drugače domisliLj, kut Jo pa Ušeničnik takrat domislil. Kaj pa tu nam povedali 0 SVOjill Šf-Udi jskih iefih ar; C rcjjoriani? Koga. hi navedli med njenimi emi nenirtimi učitelji'* Kakšna je bila Vaša posebna šfu-dijska usmeritev? V mojiii študijskih letih — a tako je tudi danes — Grflgoriana m imela nobenega takega učitelja, ka kor so bili v njeni idO-letnl zgodovini n. pr. Robert Helbirmm, Pmnr Sna rez, Rnger BoskoviČ. Sholastika, ki sem jo prejemal, je bila v primeri ž Ušcničnikavo dlje življenju in soha, Kakega Karla Rahnerjo, ki bi bil čutil naše tokreLne miselne težnje, dvome, probleme. med profesorji ni biio. V Rimu za takega kidaj niti ne bi bilo mesta. Tako šeni alter v redu študiral, a moje pravo iskanje je bilo drugje, izven lega, kur so mi dajala predavanja v motit: m j filozofski in teološki misli. Kpt teolog ste se afirmirnfi z vrsto pubiiftaci/ v raznih jezikih Bi jih vsaj v piavnertt navedli? Omejil se bom le nu knjige. Najprej sem napi sal pet latinskih; ->0 mističnem izkustvu■■ lLS)5l), -An tinomija duhovnega življenja,- (1. izd. H35B, 3. izd. 1 ji postale preresne, preplitve in preokor ne*. Odpirati ta nova spoznanja, je namen knjige. Ima približno obseg -Etosa-. Tematiko obdela v Ci poglavjih. Nekateri naslovi: -Poglobitev iz kritike*, »Kun-testaeija kot evangeljsko pričevanje», -NapeLOsi, med središčem in periferijo Cerkve-, »Papež v osamitvi ud Cerkve [Suenensl--, »’Humanac vitae1 in človekovo dostojanstvo*, -Mešani zakoni*, »LučmiL zakoni*, »'Gre do' Pavla VIh, -Pavel VI du papeškega prvenstva*, »Volitev papeža in Imenovanje kardinala v-, »'Cas za stari režim ¿kola je robno1 (Suenensl. »Kontestacijs med duhovniki*, »Tzzivunje holandskega katolicizma-, -.Primer "Isdotto"*, »Podtalna Cerkev v ZDA*, -Demokracija v Cerkvi-, »Revolucija in krščanstvo*... Mi nnjn povedali, fcateo asJatojuieie v sebi. teologa m pesnika? Kaj Vetrn pomeni poezija? Iz katerih slovenskih in tujih pesnikov ste se največ hranili? Teologija in poezija mi izvirata iz iste osebne srede, iz njenega zrenja, njene ltontemplacije. O he vrsti predmetov, teološke in pesnižkt, izražam, k sik [jr se mi kažejo v zavesti bitnega dna, seveda prve s sred stvj boposlovne vede, drage z esteLskimi prijemi, Iča vest bitnega dna ml je bila že od nekdaj nekaj domačega. Spominjam se, kako sem nekoč - star sem Lil 7 do a 1st — na stopnicah v podstrešje oclmišJjaJ otl besede »neskončno* mejo za mejo, se pri tem zdaj vem, de je šlo za to — izkustveno dotaknil neskončnega. absolutnega (pri čemer pa ni šle. za kaj religioznega), kar me je vsega prevzelo, se pozneje ponavljalo In utrjevalo tor postavilo temelj ln izhodišča dela v obeh smereh. K&r je bilo pri tem naravne n»g-njenosti, se je dokončno mogla odpreti seveda šele v trpljenju, ki preorje do dna: »Kako / bit' hočeš poet in ti preLežkb / je v prsih nosit' M pekel al’ nehat* Meje teološkega izrazu mn spontano ženejo v iskanje pesni-škegii. Med slovenski n-i pesniki sta mi največ dajala Murn in Kosovel, od tujih pa Giuseppe Ungaretti in Salvatore Quasimodo, a tudi Vincenzo Cardatreili, Eugenio Montale in Leonardo Sinisgalli. Kuho glaciate nil današnji) aluviumiit) perniško iiiua cijo? Kaj hi re fed a efesperHTie-ufirarar« mtade pene rati ¿j.?? Kaj pa menite o slovenski feriiifei, kolikor zadeva poezijo? Sledite kaj sodobni Italijanski poeziji? Nu, gimnaziji sem imel pri prot. Ruplu nekoč prc dav »nje o »Povojni slovenski liriki*. V rijem sem v uvodu podčrtaval, da, mora biti pri njenem presojanju v nas nekaj takega, kar ¡a v materi, ki zna pri gvojem otroku, pa naj bi bil še (»kr? pohabljen, še zmeraj najti kaj dobrega :n lepega To bi podčrtal tudi danes, posebno, ker imam občut, da je naši kritiki taka drža včasih to ju Današnja lirika |c otrok našega i»sa, Iti mu tudi mi dajemo svej delež in je zato tudi nekaj našega Še v pesmi, ki mi na prvi pogled napravi vtis nečesa ((nemogočega», navadno najdem kakšno prvino, ki razodeva resnično estetsko kvaliteto. Če ¡e pa v kakimi pos-mi ne najdem, se je vendar ne upam kratko malo n» celi črti obsoditi. Saj st zavedam, da ¡o najmlttjši rod od mojega že pr-ecsj odmaknjen ir d» morda že zaradi tega nimam več vsega potreb nega čuta za presojanje nujna vejšega. Previden sem P» tudi zaradi tegale pojava, včasih pesnijo na tak, meni nedostopen, način mladi, ki so se še pred kratkim piTedatavljali s poezija, kateri je težko odreči resnično estetsko vrednost Iz tega bi bilo sklepa Li, da se ¡e v njihovem merilu za estetsko neka| spremenilo, česar jaz ne poznam. Če sladim tudi sodobni italijanski poeziji'? Koliknj- moram ob svojem delu. Od po vojnih su mi všeč n. pr. E lic Aecrocoa, Giovanni Arpi-mj, Luigi Di Rugcj o, Margherita Guidacci, Franco. Ma-tacotta, Mighele Eardo, Roberto Hebora, Saverio Vči-larci.., V teologiji trenutno ne pripravljam nič obširnejšega. V poeziji? Napisal sem — o tem je »Mladika* še poročala — novo zbirko, z naslovom -Motnordeči glas*: gre za pesniški izraz globinske rehgije, t j. za izraz globin tistega, kar ri.pr. označujemo s čisto izrabljenimi besedami »Kristus*, »Cerkev*, »Sveto pi-.5mo°, »Vera.*, »Molitev», »Milost*, »Hoju za Kristusom"... Zbirko SC m sprva namEraval izdati ločimo, zase. Zdaj bi ju skupaj z naj novejšimi pesmimi, ki mi v teh tednih nastajajo in bodo tudi zbirke zase. precej različna ud prejšnjo. Dni bi ji naslov ..Pričevanja*: griza izjava stvari in ljudi, ki govorijo iz neke x-prihod-uaisti in kažfljo, kako zalo in v kateri smeri se svet spreminja. Doslej so mi spregovorili (to so naslovi pasmi): »Blejsko jezyro*, »Triglav*, »Nebo*. »Ljubljana»-, »Orhideja*, »Konj», »Duhuvnik», »š-koi*. “Kardinal», »l^apež*, a pred pegam o duhovniku bi rad vstavil še pričevanja misijonarja o božiču vel Liti noči, binkošti h. pri procesiii, romanja, pričevanj» misijonarja, redovnice (morda pod naslovom »Nun» in kanarček *1, ksrtuzijana, kritika v Cerkvi, kr isti ar»-revolucionar j a, člana podtalne Cerkve Ti dve zhirki bi torej vsakp g posebnim uvodom izdal, iz ekonomskih razlogov, skupna, z naslovom: MOTMORDEČJ GLAS PRIČEVANJA Če se bodo izjave prihudnostnega škaf», p»p»ž», drugih komu zdela krivoverne, bo. krivo veno moral pač pripisati potresu, škofu, ne pa meni, Pogovor ja vodil Aki/z Rebula DROBNA, A POMEMBNA VPRAŠANJA DANILO ÎEDMAK KRIZA PRILAGAJANJA P 1 S m O : »Star sem &! ici, obiskujem univerzo; do- nedavnega som tuf še prepričan tako v svojo svetounortazorsiso fcakor življenjsko usmerjeno-it, sedo/ pu sem v krizi. Ne razumem svojih staršev in oni ne mene, jtlü i>tviih sašoictv ûlr celo prijateljev ; ločimo xe vela v izrazoslovja, da ne govorim a razlagi določenih socialnapoh-tičrtih problemov, in, iaho sem se znašel sam — ¿e, izvzamem nove prijatciie. za katere pa ne vem, koliko so fes prijdleiji ah pa samo zainteresirani..." (RA ) Problem, g katerem guvuri naš dopisnik. je danes zalo pereč; vedno je v zgodovini obstajal p robiti rt) prl-1+iÉjitja.n fta mladega člgveki» problemom ali dml-bi, v kateri je sivel ali v katero je slučajno zašel. V er dar ja slu v preteklosti bolj za odnos ali nasprotje meri generacijami, to je za vertikalni nesporazum ali prilagajanje sistema basa In družbe, v kateri se je nekdo rodil, je v njej ra s tel delal m živel. Danes pa je problem veliko resnejši, ker gre z« prciblam prilagaj trnja čudi v horizontalni smeri l-evi kakor desni ekstremizem sca enako odd-aliena od k on Formistiinega mišljenja naše dobe. V preteklosti so bila nasprotja milejša, manj teoretično poglobljena, zato pa toliko bolj prilagodljiva, posebno če gledamo z razvojnega stališča. Dunes ne gre toliko za revolucionarno razpoloženje mladostnika, Iti morda izraža svoja mnenja v- revolucionarni obliki, kolikor za drugačne poglede na konkretne probleme današnjega sveta. Ir še več zgodovinska, občutljivost starejšega človeka za določene probleme trči v neobčutljivost mladega človeka, ker ¡ih L m h, zn, preživele. Kako naj potem mlad človek sledi navodilom družino ali celo šole, v katero je za bajal tolikd le L?! Z druge strani pa pomeni zavreči v glavnem ideologijo svojega okolja, ovreči vse, kar ma je bilo do tedaj drago, ljudi, za katere ne more dvomiti, da ga imajo radi in SO ga vzgajali Z ljubeznijo. Obenem pa ¡¡e Lati mladi človek razumsko ne strinja K svojim okoljem V prêta k los L: šu jo govorilo u konfliktu med razumom in srcem, kur v našem primeru ne drži popolnoma. îles je, du čustvena zveza ovira mladeniču, da bi SO Z Jasnostjo Dpredelll zu novo ideologijo, vandal ¡0 obenem način njegovega priučenega mi sijanj a tudi tisti, ki predstavlja enako ali še večjo oviro na poti njegove opredelitve. Tako se mladostnik znajde v raz- krojenosti, ki se na zunaj kaže v določenih problemih prilagajanja. Tako je prilagajanje samo Izraz notranje krize človeka. Da np bo dvoumnosti, pojasnimo takoj, da gre za prilagoditev v dveh smereh: v smeri prejšnjega okolja in v smeri novega okolja ati novega pop mn vanj a. V našem tipičnem mišljenja Imamo človeka, ki ae ni zmožen prilagoditi naši družbi, našemu pojmovanju, našemu izrazoslovju [kar zajema tudi problem izrazoslovja-) za neprilagojenega, toda z isto pravico ima druga, stran nas za neprilagojene, ker trmasto vztrajamo na -okostenelih- pozicijah Zato moramo vedeti, za katero prilagajanje gre, za ka-tero družbo gre. ker nam ja to na samo kriterij, temveč obenem ključ zu razumevanje človekove krize. K n v kliniki, analiziramo podobne primere, kakor ram jih navaja naš dopisnik, vse prevečkrat opazimo, da stoji v ozadju zapreka, ki ji pravimo starši, Premostiti svoje starše, iti preko njih, je praktično sko nn nemogoče l ne kateri so mnenja, da je nemogoče]), kajti vedno znova, k O človek najmanj pričakuje, mu odzvanja v zavesti glas staršev, lahko bi rekli cele glas vusLi, glas vzgoje, glas preteklosti, glas okolja, in to mu nujno ustvarja konflikte ali z okoljem ali v njem samem Tu rte gre za neko zapisano dediščino, za neko Fiziološko osnovo, lenivec za konkretno, individualno dediščina, ki nas, sinove, postavlja za vse življenje v položaj otroka lusirtifi siarJevi Če se s to mislijo sprijaznimo ali ne, dejstvo ostane, čeprav ima pri nekom večjo, pri drugem manjšo težo. Mogoče je prav dejstvo, da se poedinec sprijazni s to mislijo, kakor nekdo trdi, izraz njegove zrelosti, V trenutku mim reč, ko vzamem to na znanje, Jahko postavljam neke meje in moje možnosti se boli izkristalizirajo. Zato sem veliko boli svoboden v odločanju. Konkretno: čb se zavedam, da je moj način gledanja na določen problem sad premišljevanja. mojih staršev, iti so prišli do določenega zaključka zaradi te ali one izkušnje, ki pa daiiHš ne drži. bodisi ker mi znanost pravi drugače, bodisi kEr so se življenjske prilike spremenile, mi bo Jaza odločiti se za drugačno mišljenja, na da bi pri tem moral nujna priti v življenjsko eksistencialno krizo, ki idb nujno vodi v ns-prilagojevanje Zato morama ruzčieniti vsak konkreten primer, da J olika posamezniku predečima razlage, ki SO ga pjvedli v kritičen položaj, in s tem mu odpremo pot v Svobod no sumrsod inčun je. v izhod iz krize. Pri tem Hä gre 'ZU. prepričevanje, temveč za razčlenjevanje. Tak jH Ludi primer našega dopisnjkfi Po Koroškem, po Kranjskem 1 (SvUtrlufajo naši bravci-mamoukl) MOJCA RANT RESNIČNI IMiAVl POM POVEST IZPRED PRVE SVETOVNE VOJNE /j\flf/n/jwariji in kfftmc) Tako se je Lojze vključil v vsakdanjost svojega počitniškega živlienja. Nekako bolj radovedne? in spaiMpvo so ga gleda i njegovi popoli bratje in sestre. Ko sta se nekega dne I Ančko, ki je bila najstarejša, vročala s travnika domov, ¡e ta rekla; s-Veš, Lojze, jaz se ne bom možila; vidim naša mamo in fud,: druge, kakšno trpljenje ¡e v zakonu, in me prav nič ne veseli, K tebi bom šla za gospodinjo, ko boš k;e za župnika.« Lojzeta ¡c zadalo kot strela. Nihče se da sedaj ni dotaknil tega vprašanja, ki Se gc ¡e taka bal. Pog:eda' ¡o ¡e z žalostnim pogledom: »Ančka, bojim se, da se tvoja želja ne ba izpolnilo,- ne mislim v lemenot.-s S široko razprtimi očmi ga ja gledala. »Kako, koj pa boš? Oče ne misli na nič dragega. Taka sem se veselila lepega življenja v župnišču. Delaš in moliš; božja ljubezen vlada v hiši —. Nikoli razgrajanja in zmerjanja.« »Ančka,« jo je tolažil Lojze, »boš pa šla h komu drugemu.*; »Nikamor ne bom šla, vem,« je žalostno rekla Ančka, »marala se hom omožiti, čeprav ne rada. A mi je mama rekla, če bom s a k tebi, da me ne bodo silili možiti se-n i?e tisti večer ga ¡e poklical oče. »Čas ¡e, da poveš, koka si se odloči',« je rekel, »nikamor te ne silim, to pa veš, da težko pločufem zate,« »Oče,« je rekel Lojze, »rod bi storil to, kar želiš in kar vsi želite, po ne morem. Rad pa bi postal profesor. Tudi zato, ker študij traja semo tri leta-Da bi mi le od začetka malo pomagali; potem, ko se bom malo razgledal, upam, da se bom že sam prebral.« »Siliti te ne morem,« je rekel oče, »vsi bi želeli, da postaneš duhovnik — z navadnim Skritem hiša ne ba nič na boljšem. Upam, da ni kakšna boba vmes,« ga je ostro pogledal. iDo zdaj še ni bilo videti, da bi uganjal neumnosti. Ce bi bilo to, in edino to, bi ti prav nič ne pomagal, da veš.« Lo|Ze m spremenil obraza, ni zardel, zamišl|enO je gledal očeta, □ odgovoril ni. Veronika, — nič je še ni videl. Rekli so, do je n! doma, da se menda nekaj uči. Bo prišla prej domov, kol bo šel on no univerzo? Saj niti ne ve, kje je, da bi |o poiskal. Nerad bo šel v taki negotovosti, Da bi ji pisal? To je tako tvegano. Drugi dobe pismo v roke in vsi bodo takoj vedeli. Ne, govoriti mora z njo. Počitnice so šle h koncu, še teden dni, pa moro oditi v tujino. Škoda, da Slovenija še nima svoje univerze. Ve» zaskrbljen je šel v nedeljo k maši. Pred cerkvi,O |e zugledal mo, Veroniko, imela je be o obleko, prepasano s širokim pasom iz črnega žameta. »Kako ja lepa,-« jo tiho ponov jal. Ne, brez nje si ni mogel misliti doma; če bi nje ne imel, potem tudi dom nima pomena in življenje sploh, Danes moro govoriti z njo. Kako bi jo dobil samo, da bi nihče ne opazil? Veronika je imela navado, da je šlo tudi popoldne v cerkev k nauku. Počakal jo bo v gozdiču, in ko se bo vrača a, jo bo dateke , Res! Točno tako je bilo, Veselo se je vračala Veronika iz cerkve domov, Počasi ¡e šla po gozdni poti skozi $voj ljubljeni gozdiček. Tako |e ljubila visoko drevesa, ki s* — na-lohko pozmavaje se — skrivnostno šumela. Ljubila je gozdne živalce in čudoviti vonj gozda po mahu in gobah, ki jsh je tako rada nabirala. Začulo ie korake in se ozri-a. Ko je videla, kdo |e, |e počakala, »O, Lojze,« je vzkliknila. »Ti si? Letos sl dokončal osmo, ablturient si, iz srce čestitam i Sedaj pa v bogoslovje in čez tri 'eta bomo imeli novo mošo — to bo lepo!« Lojze |e komaj prišel do sope Vso pot ¡e mislil, kako jo bo nagovoril. Sedaj mu je nekaj zadrgnilo grlo, da ni prišel do besede, »Bi, če ne bi bilo tokih na svetu, kot si ti,« je jecljlvo izdavil in hitro okre-ni glavo, da ne bi videla rdečice, ki mu je zalilo obraz. Otroško začudena ga je gledala. »Potem s! pa zaljubljen,« mu je ponagajalo. »Seveda, ali tr nisi bila še nikolr zol|ubl|ena?« [e vprašal- »Ne, to pa res ne,« je hitro rekla, »¡e še prezgodaj in nimam časa, sedaj se učim. Tako rada bi hodila naprej v šolo, pa oče ni hotel. Vedno je rekel: »Ženska. se omoži in študirane babe so za nič gospodinje,*, Preprosila sem ga, da me |-e dal v gOspodrr?|-sko šolo. Ko je sestro uprav!tel|ica videla mo|e veselje do učenja, me vpraša, zakaj ne študiram. Po veaala sem, kako ¡e in kako hi rada. »TE bom ¡az pomagala,« ¡e rekla, Poklicala |e očeta m res ga je pregovorila, da je dovolil, Potem je rekla: »Med počitnicami boš. ostala tuj: naše sestre učiteljice te bodla učile, potem se boi pa še sama doma učila; saj že neverjetno veliko znaš. Napravila boš z lahkoto izpit čez meščansko šola, Drugo teto po greš na učiteljišče,« Vidiš, sedaj sem študentke kot tp in ničesar ne pogrešam, Mo|e sošolke v gospodinjski šoli so bile večina zaljubljene- Dobivale to pismo in jih zasanjano brale, slabo so sledile pouku in temu primerno tudi znale. Mene pa ni motilo nič, dobila sem odlično spričevalo,« »Sedaj ti pa še jaz iz srca čestitam,« je rekel Lo|ze, »in zelo sem vesel, da se ti je izpolnila srčna želja. Tudi jez rmam veliko željo, in da se mi izpolni, ¡e odvisno od tebe — rad te imam, zelo zelo rad- le kot otroka sem te rad imel in z leti ¡e rasla mo|a ljubezen do tebe in mi dala moč, do sem vztrajal in bom vztrajal, da dosežem svoj poklic. Nisem Kotel motiti tvojega srč nega miru in ne bom te molil v tvojih študijah, samo reci, da me boš čakala, da boš nekoč moja, seveda — če me boš tudi li mogla ljubiti — Veronika, reci,« je rekel Uho in jo gledal proseče in zaupno. Zamišljeno je stala pred njim, poglobljena sama vase, Končna je dvignila oči In gc pogledala globoko zaupno, »lepa jo tvoja ljubezen do mene. Res ljubim nevezanost, dokler ne dosežem poklica; zalo bi prosila: ostaniva kot doslej; najino ljubezen naj bo skritd, v najinih srcih; lepa misel na; naju veže in v tihih večerih naj hrepenenje ljuhezni poroma preko hribov in dolin in se združi v preepih sanjob-Kd dosežeš poklic, pridi in dala h bom vso nežno ljubezen, po kateri hrepeniš. Ustvarila bova dom, v katerem ne bo razkošja ne bogastva, ampak spokojna sreča, zaupna vez ljubezni,« Podala mu je roko, jo hitro umakni a in stekla proti domu. Gleda! je za njo kot zamaknjen. Prvič v svojem življenju se je počutil zares srečnega. Zagotovilo ima in naimaniša bojazen ga ni motila, da bi se mu mogla Veronika kdej izneverili. Veronika je in bo njegova, Ob misli nanjo mu ne bo nič pretežko, nič nemogoče Počasi ¡e krenil proti domu. Lojze je odhajal v daljnje tuje mesto. Slovo od doma e bilo kratko. Trsta zoupnti spoštljivost je minila, m zopet so ga gledali očitajoče in tuje- Lo|ze tega mi občutil, saj je imel ljubezen Veronike, ki ga je vsega napolnila. Pridružil se je tovarišem, ki so imeli isti cilj, in zoni se je pričelo novo živl|en|e, Veronika se je zapet vtopila v svO|e učenje z istim, veseljem in vnemo. Ni je motila jubezen, čeprav je bila misel nanjo lepo in sladka. Plemenit Fant je in dober; nikoli ni občutil ljubezni mamice; vse mu hoče nadomestili, ko pride čas — sedaj je pa bolje tako. 5e dober teden, pa bo šla delo! izpit. Nič se ne boji, prav nič; vso tvarino zna. Poten bo pa redna učenka na učiteljišču. Se pred letom se ji ni niti sanjalo o tem. Kakšna srečo! Človek obrača, Bog obrne. V deželo se ¡e uti-hotapiiu bolezen. Imenovali so jo Ipansko — menda je prišlo iz Španije. Zdravniki niso vedeli pomagali in ljudje so umirali. Veron ka je zbolela. Klicali so zdravnika, zdravili, kakor so vedeli in znali. Veronika ni ničesar več zaužilo, V blodnji ja ves čas klicala mamo, ki jo bila vse noči ob njej. Prišel je duhovnik. Veronika |e postala mirno in vdamo. »Si sama tukaj?« je rekla mami, »Nekaj bi ti rada zaupala« Mamo s« je sklonila k njej: »Lojze me ljubi ¡n at njega, Najina ljubezen je lepa, samo v srcu skrita, Bojim se zanj, ko bo zvedel za mo|o smrt. Prosim te, mama, poskusi dobiti njegov naslov in mu piši, naj ne bo preveč žalosten; pravi, resnični dom je pri Bogu; tam ga bom čakala. Zemeljska sreča je tako kratka, ni so vredno boriti zanjo. Molila bom, da bo v Bogu srečen. Mama, to je skrivnost, naj ne zve nihče,« je še mukoma spregovorite in zaprla oči, To so bile njene zadnje besede, čez dve ur! |e umrla. Koi beli cvet je .ežcsla na mrtvaškem odru. Nihče se ni mogel ubraniti solz, kdor to |0 videl. Tako mlada, potea žNI|enia, pa v prerani grob. Njena mama je bilo močna ženo. .»Bog ¡o ¡e dal, Bog ¡o ¡e vzel,« je reklo ¡n njene solze so bile vdane. »Np;pre| maram izpolniti mena zadnjo željo,« |0 rekla, vzela pismo in pisalo; »Pišem Ti jaz, Veronikina mama. Ne ustraši se in ne bodi preveč žalosten. Veronika je -zbolela in v enem tednu umrlo. Meni je zaupala svo|o skrivnost,« — Dobesedno je napisala Veronikine besede, potem pa p risi Ovil o: »To so bile njene zadnje besede, čez dve url je umrla. Lchie, potolaži se, Bog je tako hotel Ne veš, kako ljubi mati; bila je moja l|uba hčerka, tako dobra; vem, da je pri Bogu, tam ja bom našlo- Nočem preveč jokati, bila bi sebično. Kako bi mogla osrečili |oZ tako, kol |e pri Bogu srečna. Tako reci tudi Ti, in Bog te bo potolaži Čuvala bom Tvojo skrivnost; vedel jo bo le tisti, komur jo boš sam zaupal,« Lojze :e pismo dobil. Kdo, le kdo mu je pisal? V neki težki slutnji go ni takoj odprl. Zvečer, ko je bilo vse dnevno opravilo končano, se ie usede k mizi m odprl pismo. Ko je hirro prelete vrstice, |e obstal kot otrpn:en. »Veronikal« mu je končno iztisnil glas. »Veronikal« ie skoraj zakričal in glava mu te klonila na roke. Toko je obstal dolgo, dolgo. Ka ¡e spet dvignil glava, ¡e rekel nepopisno nežno: »Veronika,« in solze so se mu vlile. Podprl je glavo z rokami m solze so mu tekle po licih m skozi prste. Nočne ure so minevale. Končno se je dvigni in bodii po sobi. Ničesar ni mogel misliti- Zapet je vzel pismo in bral: sPrgvi, resnični dom je pri Bogu, tam ga bom čakala; molila bom, da ba v Bogu srečen.« Čuden mir ga ¡e objel po teh besedah- Pogledal |e na okno in videl, da se dela dan. Dvignil se je, vzel klobuk in odšel. Stopil ja v bližnjo cerkev. Nikoli prei ni toka živo občutil pričujočnost Bogo. Pokleknil je v klop In molili »O Bog, ki si mi vzel edmo, ki me je vezalo ne ta svet, pokaži mi iedaj pot, po kateri na' hodim.« Tedaj je pristopil duhovnik k oltarju rn glas v notranjost! mu je rekel; »Vidiš svete |iot?^ Še nikoli n! bil Lojze tako zbrano pri maši kot ta jutro. Ko je prišel iz cerkve, ¡e bil niegov sklep slonen. Spravil je svoje stvari v kovček, se poslovil od tovarišev in se odpeljal v domače mesto, Potrkal je pri ravnatelju semenišča in prosil za sprejem. Bi je sprejel in je ostal. MARTIN J E V N I KAR SODOBNA SLOVENSKA ZAMEJSKA LITERATURA [NADALJEVANJE) JQ2E KKivtc: Rodil se je 101(3 v Vurejuh v Ka Jožah. dovršil gim nazijo v Ptuju, pravo z doktoratom, v Ljubljani. Risati je začel že v srednji šuii ter je sodeloval pri vrsti časopisov in rev [j VI e n tor, Razori, Mladi Prekmurec,. Vigred idr., leta 103P pa je že toliko dozorel, da 50 ga sprejeli v- Dem in svet. V Domu iti svetu je Krivec razvil svojo pisatelj3ko podobo: snov ¡e najemal iz rodnih Haloz in jo podajal n n, realističen način. 2 liričnimi vložki, s prelepimi opisi narave v vseh letnih dobah, s poustvarjanjem LIS Le ga revnega kmečkega življenja, naveze nega na izročila in narodne običaje iz leta 1530 je njegova najdaljša novela Dom med goricami, ki prikazuje življenje viničarja Tempu, njegove žene. hčerk Mice in Fefe ter sina Franca, Dosti je dela. malo veselja, veliko običajev: klanje prašita praLi božiču, košnja, kopanje v vinogradu itd Materi odrežejo v bolnišnici nogo, Mica ima 2 Lojzkom nezakonskega, ¿dreka, ki umre, Franc izgine po gvet.u, Fefa odide služit v me sto. oče se napije in nenadoma umrt. Končno sc Mica Z Lojzkom jjproči na dom in * stari Tu m pp v dom ¡e spel vstajal. V njem Je utihnil prepir in nerganje. Oba mlada, ki Sta ga dvigala. sta od zore do mraku delala. Vse bo spet v redu.. .1 (str. eoot. Življenje je zajel v celoti in ga podal tako, kakršna je v resnici Liudje so kot narava pretresajo jih viharji, umirajo ln so rojevajo in življenje se nadal|u ¡e, vse je »spet v redu* Krivec ima smisel zh režijei-nje drobnih in siromašnih človeških usod in čutiti je, da s ta mi ljudmi živi. njihova revščina gH boli, zaLO jo zna naslikati prepričljiva in umetniško dovršeno. Leta 1542 ¡e Krivec izdal 13 novel v knjigi Dum ¡ned gorica mt: izšla je v Slovenčevi knjižnici, z uvodom dr. Tineta Debeljaka in z risbami akad. slikarja Franca Mihaliča. Posvetil jo je umrli materi, saj je bilo 'napisano ob spominu nate in zbrano v hrepenenju po domu-. V knjigi sa znana novele iz Doma in sveta, dodal pa je tudi več novih, v katerih ¡e z drugih strani osvetlil težko življenje haloških viničarjev. Osnov n 0 barva je temna, vendar je konec skoraj vedno optimističen, sa; so ljudje kljub revščini notranje dobri, svetli. Po vojni ja v taboriščih za razseljene osehe v iier-vigliann in Seni ga I liji v Italiji urejal razmnoženo revijo Svet Irt- CiOrtt, po presolit v j v Argentine pa sodeluje pri tamkajšnjih- slovenskih revijah, zbornikih in listih z novelami, kritikami in razpravami. Sprva jo še vfiS navezan na domače Haloze in črpa iz njih snov za novele. Tako je npr. v Kinopradniftove-m ftcui-Civ I Vredno Le, 1051) z ob redne 1 svečanostjo in ti stan č-nostjn naslikal umiranje starega vinogradnika Kmetiča. Toda novela Svei m žic® (zbornik Čez izaro, 13511 iframuLskn prepričljivo prikazuje tabori ško življenja, svet za žico, iz katere se trga Tone, kmečki fant. ki ne more živeti brez. zemlje. Delat hodi na neko Jta-lijunsko kmetijo. kjer ga imata rada gospodar in edi-oa hči, toda Tuna nepričakovano odkrije, da je gospo dar je v sin fašist ubil njegovega brata Petra. Tu ga tako pretrese, da se prijavi za Argentino- in tam bo začel z begunko Pavlo novo življenje. Novela je izdelana, psihološko poglobljena, Trme ¡e izrezan iz življenja, tudi razmere so verno podane, konce pa sc zdi pravi »deus ex machina-, nepričakovan Ln prisi I jen. Razmera v novam svetu prikazuje izpit za hlapca (Zbornik Svob. Slovenije, 105Ï), kjer se mlada poro-čenca Tomaž in Vara le s težavo vključi Ut v (argentinsko življenje, pri slabih ln skopih Ljudab morata II a prav iti jpravl izpit zh. hlapca, takoj odpovesta s luž bo in najdeta dobre ljudi. Konec jc spet opLimisiicen. Ameriško slo venski svat združuje v Paketu kavo (ZSS IflSflJ in Tri siikc (Z5S 1969); v zadnji novci) ¡e prikazal posledice mešanega zakona: oče Slovenec, mati Argentinka — otroka ne znata slovenski. Krivec se je poskusil tudi. v dramatik L, o če mer priča Domovina — sreče kraj', ignski nastop za Ijudeko-šoJskc, mladina L ZSS 1i3flt) in Generalko., ki jo je pri pravil v slikah za otvoritev novega, Slomškovega doma sept. ID65 ter je izšla 8. stika v ZSS lSftlž. MARKO KREMŽAR Rod [J se je ID26 v LJ ubij am, med vojno je bil kot š tu dem. domobranec, vrnili so ga s Koroške, bi! ¡e zn prt v Ljubljani, izpuščen in 1946 Je odšel v Avstrijo in končno v Argentinci, kjer je dovršil ekonomsko fakulteto v uenos Airesu IH35ÖJ; sedaj je zaposlen kot finančni ravnatelj pri argentinski vaji mednarodne založbe. Pisati Je začet že v nižji gimnaziji, v javnost pa ¡e stopil šele v taborišču v Spittalu. ob Dravi, kjer še jc pridruži] literarnemu krnšku pisatelja hierin Mmiser-ja. V Argentini mu je- dozorela prva samostojna knjiga Sivi elitavi f 10621. V nji'i ¡e v obliki črtic pnkazal svoje zapore v Ljubljani, enake j» vsem svetu takoj po revoluciji. PistiLelj pravi, da to nišo 3 pom in i, ampak utegne celoma zbirna H ilustrirati dn neke mer® doživetje, med zidovi; in še tako bi moral naslikati med eno in drugo črtico morja dolgočasne sivine, pa bi bil vse skupaj komaj odlomek resničnosti- (Glas 5KA. 1(«3, št. 1). Knjiga je po svoj« pretresi¡iva, čeprav le redko prikazuje prave grozote, kajti pišu ta Ij je v sli skupaj zgostil na tri mesece in poustvaril vrsto ljudi, zapornikov in stražarjev, vso pa je prepletel 2 globokimi moralniitti premirij an ji in razpravljanji, s plamenita objektivnostjo in razumevanjem Ijud; na obeh straneh Elane. Knjiga je zrela jx> jeziku, zgradbi, in misel nos Li. IVAN KÖRÜ6FC Po življenjski usodi ju pudoben Kremžarju: 1. dec. 1041 ao ga zaradi protiitalijanskih demonstracij izključili iz ljubljanske gimnazija, zato sa ja umaknit med četnike, pozneje ¡e bil med vaškimi stražarji in domobranci, vrnili so- ga, toda jc ušej iz Tuharij^ sc vrnil na Koroška, odtod pa odšel v Argentino. Tl dogodki so mu dali toliko snovi, da jo stalno oblikuje in ne more iz nje. Pisal je že med vojno, vendar ja pošta! pisatelj šele v Argentini, kjer sodeluje v različnih revijah in zbornikih. Leta 11355 je prišel da prve samostojne knjige Čas pod si reli, v kateri je zbral deset črtit in novel, ki sestavljajo zaključeno c-noto. Junaki zgodb so sami Bogdan No-vek; Trieste J 941-1954 Fred nedavnim Je izšla v angleščini knllga dr'. Bogdana Novaka z naiilcvnm *Trieste 1941-1954: rize fiiftnjc, Politični and Ideological Struggle-, Dr. B-ugdun Novak ju v prvih povojnih letih poučeval nn slovenskih, srednjih šolah v Trstu, ¿ato utepne njegova knjiga hiti zanimiva za tis te, ki se u-kv&rjajo z našo po! pne te k to zgo dovino, Knjiga ima JiS6 strani 10 jo ¡e mogoče naročiti pri The University of Chicago. 5750 Ellis Avenue, Chicago, Illinois 30637. Stanc 13.50 dolarjev. EDI ŽERJAL V TLžaškl knjigarn] razstavlja mladi slovenski slikar Edi Žerjal. Ko objavljamo dve ¡^produkciji njegovih razstavljenih del, ga že limp kratko predstaviti, Edi Žurjal je maturiral na slovenskem Znanstvenem Liceju -France Prešeren-, nato pa se je vpisal mi tržaško univerzo in si cer na biološki oddelek. Vedno, še v srednji šoli. ga je mikalo sli-kantvo. Hil je učenec prt]!. Avgusta Černigoja, ki je znan. da mu uspe navdušiti mlade talente, ko jih odkrije, za slikarstvo. Edi io po maturi nekoliko kolebal, ali se morda na bi vpisal na akademijo lepih umetnosti v Benet ke, a se je končno odločil za tržaško univerzo. Edi Žerjal ni še zaključil švj-jih Študijev, a že ga je zamikalo znova elikfinje: vpisal se je v privatno šolo prof. Černigoja, ki jo je ustanovil potem ko je šel v pokoj, Tako se znova ukvarja s slikarstvo m, n banom pa šl udira še dalje 5voj predmet Kdor ima sLare letnike Mladika, hn opazil, da je en letnik opremil Ed. Žerjal. Razstavljal je Svoja prva dela, v fi In venskem kulturnem klubu v ulici DonizetU, pogosto je izdelal scene za razite predstave na odru Marijinega doma v Rojanu, zdaj pa je razstavil, nekaj grafik v Tržaški knjigarni. Kritika opaža, kako ustvarja ta. -še ne tridesetletnik, v preoblikovanju ekspresionizma v vrsto znamenj, ki pa zgubljajo vsako zvezo s prvoLnim motivom umetniške pobude Svoje sli ki,- zaznamuje z abstraktnimi oznakami, ker, tako pravi, rte želi vplivati z razlago na gleda vra VI.: h ir razlago naj sl vsak gltl-davec ustvari sam J P. vojaki, ki so prijeli za puško prepričani p pravilnosti svojega ravnanja, v boiui In smrti junaški in vdani, Pokrajina je Dolenjska in je sočno podana, z njo se skladajo l.udt nastopajoči ljudje. Videti je, da je pisatelj vse to sam doživel, zato pripoveduje prepričljivo in umetniško dovolj dognano, motijo pa nekateri Izrazi za nasprotnike, ker se pisatelj ni znal dovolj nh-m akni ti od snovi, Knjigi je napisal uvod Karel Mau ser, kritike o njej pa Vinko Behčič v Msddobju, II. (1058, št, Sl, Korošec je zastopan tudi v izboru emigrantskega pripovedništva Dnevi smrtnikov IBuenos Aires, i3(30>. kjer ja njegova črtita JVeirtOJli jliltžlk. V njej je ng pretresljiv ¡n umetniško prepričljiv način orisa! smrt nokdunjega pastirja v Leharskib zaporih. DINKG BERTONCELJ Dama je z Jesenic, kjer .m je rudi] leta iflžfl. S 17 leti j« odšel po vojni v Avstrijo, najprej v taborišče l.ieinz, nato v bpittal ob Dravi, Leta JfliS :u preše Lit v Buenos Aires, kjer pa je ostal le nekaj mesecev, ko- se je odpravil na jag in st za stalno naseli! v planinskih Barilochah (Karitočah). Tu se je razvil v tako slavnega smučarja in alpinistu, da -so ga vključili v prvo ar gen tinsko odpravo na Himalajo (od febr do avg, 10541, kar mp je pdprlp pot tudi na Antarktiko, kjer je delal na argentinski antarktični bazi od dec. IMS do 1050. Naslednje Letu je v Avstriji dovršil smučarski tečaj in postal učitelj smučanja, Sedaj je zimske mesece ravnatelj smučarske šole v Windham« v Gotski ll Mountains Idrž. New York), ostali del Jets, ¡e pri družini v Bari inčah vodja smučarske šole kluba CAS (Club AndLrtu BarUočhe). Bertoncelj je planinski pisatelj. Napisal je vrsto Člankov o svojih pohodih in plezanjih, viša k pa pred stavlja knjiga EUHudnpm, Bloven.ee v argentinski odpravi, ki jn ja napisal skupaj z Arkom ter ic izšla v Buenos Airesu leta I9B5 Knjiga je posebnem že pu tem, da je opisal himalajsko pogorje prvi Elo venec, ki je te It raje obiskal. Bertoncelj j c znal v knjigo vde Lati kraje, razmere, ljudi, njegovi opisi so topli, vač-kraL prav pesniški, istočasno pa je knjiga tudi dnevnik težavnega vzpenjanja, ki sc jc tragično zaključilo (avtorju SO na višini 7.000 m zmrznite mige, vodja ekspedicije Paru- Ibahez je umrl. vrha niso dosegli J. Avtorjev življenjepis, seznam spisov in slika stn v Zborniku S voh Slovenije, L0G7, .24J-2GL. VOJKO ARKO Hodil se je 1020 v Ribnici, dovršil v Ljubljani klasično gimnazijo in pravo, leta UM7 je dosegel v Pa ¡in vi doktorat iz poli Ličnih vud. V Argentino je pfLŠul teta 1040, marca naslednjega Lota se je naselili v Bari Inča h. kjer ima konfekcijsko trgu vi n d. V Bari Inčo h je postal ustanovni član Slovenskega ptoninskega dru št v a in gonilna sila med argentinskimi Slovanci za nndizem. Arkn se je udeležil številnih odprav in piše planinske članke, uvode in pripombe k poročilom najvidnejših slovenskih planincev v Argentini ID Inku Bertoncelj, brata Skvarča, idr.I, pft tudi leposlovne žrLiee. Tako jti podlagal B&rtOiltljII pri knjigi Dhaulagiri in ji napisal kratek uvod n avtorju, Precej je napisni v španščini za planinski zbornik Anuario del Ciuh And ing Bariloche, kjer Je poleg drugega objavil Življenjepise planincev: Tončk s Pangerca. Ted eri-ca Richerta, Alberta de Agostinija in Emila Freya. V nemščini ja pisal prispevke iz patagonske Kordiljere za Journal der Schweizerischen Stiftung für Alpine Forsch äugen. Sodeloval jc tudi pri vodiču Anilini smo y Čampamentos en Nuhuel Huapi. Arkovi slovenski spisi izhajajo v /.bmr.lku Svobodne Slovenije, v obeh zvezkih revije Gore, v Sloveniji, Slovenski besedi in drugod. Življenjepis s sli Itd ¡n seznamom spisov je v Zborniku Evo h Slov&ni-jfl, 1067, 32. t Dalje) OH SMRTI REŽISERJA BOJANA STUPICE Triindvajsetega maja ISJTb ¡e u mrl v Beogradu ing. Bojan S Lupita, režiser j n igra v ec, vnet gledu-Iišhi človek, sposoben odrski obli kovavec, človek, ki jo tako rekoč do zadnjega diha žival za gledališče. Mnogim člankom o njegovem odrskem ustvarjanju, ki jili pišejo nairuzličnajsi .j n bi Lel ¡i gledališko umetnosti, dodaja-tri vtis na njegovo prvo režijo v ljubljanski Drami, Ril sem slušatelj 1 j u bi j uns k u univerze lirama, je bila tedaj na višku svoje moči. Odlične podobe so ustvarjali: Lojza Potokar, Janez Cesar, Manja Vera, Slavko Jan, SarLčeva in Boltarjeve,, pa N «bloc-ka in Juvanova. Levar in Gregorin, Sever, da S Lune Sov ar je tedaj začel in tudi Bojan Stupica. Spominjam se Stupičevega nastopa v »Prvi legiji*, ko je igral jezuita, ki ga vabi svet iz samoBtumi, to je bil jezuit, nekoliko okroglegH t.elese, el zelo pristnega izraza. Režiral je Ciril lJebevc. Drama je tedaj imela izredno močan igralski zbor. Njegov gledališki izraz ¡e bil žlahten, klasično slovesen sicer, vendar stvaren, prepričljiv. Stupica se Je skoraj nekoliko ločil od te družbe; bil je kot nekak eni'ant terrible A zdelo sh je, da se je odlično znašel v tej skupini velikih igruvccv. Sprejemal je njihovo resnično u-meLniško življenje, mihovo žlahtnost izraza, a j a vssmu temu do dajal Še nekaj, kar navadno vedno prinaša mlad človek Tako seno kar obstali ob njegovi prvi razili: ob Švarkinovem ^Tu jem detetu». Naenkrat Jo stopil z odra kos igravec in se umaknil mikam v ozadje, da sproži po svoji zamisli kot režiser predstavo. Ko se je razgrnil zastor, je najprej stopil pred občinstvo Stupicii-arhitekt. Na odr a ja zgradil izredno okusno sceno rivuda!nega üdi'dl, ki se dviga v dvoje nadstropij. Točno še vidim stopnice, ograjo, živo rumeno barvo, sploh barvno ubra □fisi. Nastopajoče je razdelil v pit» štoru z izrednim okusna-) in pre-mišijenostjo. Tudi sicer je sprožil dejanje s svežino in mu dal lahkotnost; poskrbel pu, da [e duhovitost besedila segla do naših dijaških stojišč. Tisti le La je komunistična generacija začela javno a voj e delo v kulturi. Stupica jo menda prav s to režija ustvaril v osrednjem drains kem gledališču v Ljubljani svoj prvi poizkus -Tuje dete* je nosilo v svoji interpretaciji mnoga ideja, ki naj bi sejule tiski, kar bi luhkn nekoč poli tiki poželi. Komunistična stranka je bila Ledaj namreč v Jugoslaviji prepovedana in za tu ji ni bilu možna javna propaganda. A bila je demokracija, zato tudi tedanja oblast ni pred-sl.avii kar takoj prepovedala. Spominjam se, da so tedaj moji kolegi ra univerzi videli v pred stavah, ki so se vrstile na odru, širjenja kul turnega boljševizma, ks-kor so tedaj rekli, in so se oboroži II z gnilimi jajci i:t paradižniki ter nekaj večera v zapovrstjo obmetavali oder gledališču Z j rudi nemirov so bile potem predstav? •Tujega deteta- prepovedane. Bil sera šele prva Iolo im univerzi, illlLd so teh pa bodo v akademikov nisem udeležil Vem pa, da mi je bilo žal za izredno lepo zasnovano SLu pico v o ruž.-jo. Doživela je nekaj zelo lepih predstav. Nikdar nisem v listih Jetiki srečal režiserja Stupice. Zdi se mi. da gn tudi nisem več pogoslo vidci na odru kot. igrflvcii. GšliiJ pa mi je spomin nit domiselnost njegove V drugi polovici maja gostuje na tržaškem radiu znana režiserka iz Ljubi lano, Baibina Bara nov ič Battelli no S člani Radijskega udrti pripravlja dve radijski igri in sicer prve režije. Kasneje se je razvil Stupica še v večjega režiserja, ki j» delal doma in v inozemstvu. Njegova režija »Troh sesl-ar* v tukajšnjem Slovenskem gledališču je pokazala in potrdilu, jasni kon cept njegovega dela In temeljitost ter iznajdljivost njegovega ustvarjanja, ko Je dodajal realnosti dejanj a izcedno bogastvo liričnega pri diha, prostoru pa dajal svežost in estetsko globino ter harmonijo krajinskih barv. Jože Peterlin DVE PESNIŠKI ZBIRKI Zbirki našega pašnika Alberta Miklavca se pridružujeta zdaj še pesniški zbirki Jožeta. Pogačnika -Pesmi moj e mladosti* in Truhlar-jevH »V dnevih šumi ocean *, Daljše poročilo p obeh zbirkah bomo objavili prihodnjič. LITERARNE VAJE, PASTIRČEK IN GALEB SO ZAKLJUČILI LETOŠNJI LETNIK Naši mladinski listi so zaključili Letošnji letnik z vso skrbno prisad evnostjo To je znak, da se bliža tudi že konec šolskega lota. Vse tri mladinske revije napovedujejo nadaljnje živlicnle v prihodnjem Šolskem letu. Gnyevo »Cioba» in Pressburgerje- vo -K lav n ion*. Obe deli sla izredno mikrofonsko zahtevni s številnimi igravoi in po svoji vsebini moderni. V ohah delih nastopa sltoro vos Radijski oder. Deli bosta na programu v bližnji prihodnosti. Režiserko Baranovičevo od J: k uje jzredna razgledanost po sodobnem gledališču L pred nedavnim je bila leto dni na študiju glad slišim v Ameriki), vztrajna delavnost in poglabljanj e tudi V neznatna prizore, torej temeljita dodelanost. Gospa je režirala pred več lati v tukajšnjem S.G, večkrat pa je režirata tudi že v prejšnjih letih za Radijski oder. Ne dvomimo, da bo sta oddaji obeh dramskih dol lepo uspeli. BALB1NA BARANOVIČ BATTELLINO GOST NA TRŽAŠKEM RADIU TRŽAŠKI KULTURNI KOLEDARČEK 3. april SG ponovi pravi j Lino igro Sneguljčica. V PD Vesna - Sv Krik preda vanje Dragu Pahorja. K e kuj Stranj 'iz r.godoviria Križa. 3. april SG ponovi pravljično igro Sneguljčica. A. april S G ponovi pravljično igro Sneguljčica. v Slovenskem klubu predava nje Franca Jeze o svojih izkušnjah v taboriščih. 5. april S PD Prosek Konto vel priredi veseloigro Valentina Ratajeva Dun oddihu (režija S. Raztreseni. SG pon ov L Finžgar jeva Igro Naša Kri v dvorani A. Sirk v Sv. Križa. Oh 30-letnici kinodvorane v Kazovi-ui priredi mladina Slomškovega domu Moli ¿rov o veseloigro Zdravnik po sili. J. nprii V Slovenskem klubu predavanje dr, Franca Avčina; Hnmo con Lra naturam 5G ponovi pravljično igra Sneguljčica S. april SPDT priredi večer barvnih diapozitivov s temo: Gortina, biser Dolomitov (zimske skica). fl. april V PD v Skednju predavanje Inž Josipu Pečenka: Naalunek in razvoj življenja na zemlji, Glasbena matica priredi Glas beno baletno prireditev Zavoda glas-buno in baletno izobraževanje iz Ljubljane. 10. april V PD Prim oren - Trebčo predvajanju filmov letošnje pustno povorke nu Opčinah 11. [[pril V PD Tabor - Opčine predvajanju filmov letošnje pustne po vorke. Odprtje razstave slovenske u m«Lniško fotografije v palači Con-ebinzu. V PD Kraški dom - Repenla,-bor predavanja prof. Bojana Pavl ptiču: Pomun in vloga spor L a v sodobni družbi, V Slovenskem kulturnem klubu predavanje prot'. Danila Sedmaku: Portret osemnajstletnika. S G ponovi pravljično igro Sne guli čica. V SPD Igo Gruden - Nabrežina gos Laja igralska skupina PD Šbindrež z vesel OigrD F. Lipaha »Glavni dobitek», :2. april Položitev temeljnega kamna za novi župnijski prosvetni dom V Boljuncu, SG ponovi Sneguljčico 13. tip ril SG ponovi Sneguljčico. 14 april v RK predavanja z diapozitivi prof. Josipu kavni k u z naslovom: Lepa si zemlja slovenska. SG ponovi Sneguljčico .1$. aprila V P.d Lipa v Bazovici predavanje tir. Sergija Kralja o Kraških pojavih. P.D. Prasnit Kantove! uprizori igro V, Ratajeva. »Dan oddiha». (Režija Stane Raztresen.) V Prosvetne m domu nu Opčinah gostovanje dramskega gledališču iz Nove Gorice z Linhartovo veseloigro »Ta veseli dan aii M ti tiček se ženi», ji' aprila V Kinodvorani v Bazovici gostovanje Lz Nove Gorice r »Malič-kortm. V PD Ivan Cankar gostovanje dramska .uktrpine PD Prosek Kon to vel 7. veseloigro »Dan oddih ti". IS. aprila V Slovenskem kulturnem klubu v ulici Donizetti filmski v ¿čer. V Kul turnem doma Jubilejni koncert ob 2.5-le tu iti delovanja zbora Jacobus Gallus. iDirigenL Ubald Vrabec). P. ti. Igo Gruden priredi v pro svetni dvorani A. Sirk v Sv. Kri žu sreč unj e mn d šolsko mladino iz Viča pri Ljubljani in iz Natire žsne ■: skupno prireditvijo V Prosvetnem domu nu Opči na h odprtju razstave da mat: ih slikarjev, kiparjev, fotografov in drugih amaterjev. d S. op rila Blagoslovitev temeljnega kamna novega prosvetnega župnijskega doma v Boljuncu. Dramska skupina Slomškovega domu v Bazovici ponovi v Mgriji-nem domu v ulici Ri.sorta Molie-rovo komedijo -Zdravnik po sili». v svetoivanskem Marijinem domu večer pod nnslavom r-Nubosn pnd Triglava m n z barvnimi diapozitivi, pesmijo in glasbeno spremljavo. V prosvetni dvoran: A. Sirit v 5v. Križu gostovanju novogoriškega gledališča 7. »Matičkom* "V Marij in&m domu v Rojanu Pustopijo šolski Otroci s pravljično igro »Mačeha in pastorka». 21. aprila V SK predavanju Primcu. Šetincu o tomi: »Današnje družbeno politične dogajanje v Slovenijin 22. aprila Javili koncert RAJ-TV .J Ozimu in M Lipovška. V Slov, Planinskem društvu predavanje Aleša Kunaverja o temi -Anapurna 11.» Nižja sj'ednja šola sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu priredi šolski nastop v Marijinem domu pri Sv. Ivanu s petjem, deklamacijami in z dramo -Panonske zgod bs-, ki jo- it- napisala, in režirala pnof. Zora Tavčar Rab ulova. 33. aprila V Skednju ob 25-luLinfcL konca vojne odprto, razrita va, n u rodno osvobodilne borbe z. govorom B Raceta. £4, aprila Premiera SG komedije Islvunn Orkenyjii »Totovj* Režija, A Ru-stja. V Kraški galeriji odprta razstava, slikarja. A. Černigoja. 25. aprila Zveza cerkvenih pevskih zborov iz Trsta priredi v Slomškovem domu v Bazovici -Srečanju pesnikov, glasbenikov ¡n duhovnikov,- SG ponovi komedijo -Totovi-. Proslave 25-letnica osvoboditve v raznih krajih dolinske oboi ne z nastopom pevskih zborov in z govori, Gdkrilj« spominske plošče štirim padlim z recitarijami in petjem. 28. a-prila SG ponovi komedijo -Totovi- V Marijinem domu v Hojami koncert bogoslovcev iz Ljubljane. V kino dvorani, v Bazovici ponovi Le v knrtcerLii Ljubi j mišk ih bogoslovcev. 37. m 28. aprila. SG ponovi eamedijo »Toto-vi-. GORIŠKI KULTURAH KOLEDARČEK Z. april V 5-KPD- B. Sedej v števerjanu preda van p« dr. Andloviča o alpinistični odpravi nu Himalajo. 4. april V SKPD D. Sedej v Števerjanu gostovanje Buhiojeev iz -Češnjice z Medvedovo igro »Stari in mladi«. 7. april V župnijske (ti domu v štandrežu predavanje dr. J. Andloviča: Na vrh Anapurna. 11. april V novi pnesvetoi dvorani v Doberdobu priredi SKD Hrast igro "Prisega opolnoči-. IS. april Ponovitev predstave v Doberdobu. V župnijski dvorani v Standre- žu gostovanje gledališča iv Nove Gorice z Linhartovo veseloigro »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. V cerkvi na Travniku v Gorici koncert ansambla Consortium mu sicurn iz Ljubljane, ki i2vaja Haen-dlovega Mesijo. i5. april V župnijski dvorani v Štever-|an.u gostuje gledališče iz Nove Gorice 2 Linhartovo komedijo ~Ta vossli dan...k i$, do M aprila Sumi nar za slovanske šolniku na Goriškem. ¿S. aprila V prosvetni dvorani v Doberdobu gostovanje SG z burko Jaku Stoke >Mnč uniforme-. 18. aprilu V Vidmu koncert Slovenskega okteta. PD. Sítala iz Gabrlj pnradi prn-.sLavis 25-lehnics osvoboditve s gode Lovanjem igravcev iz, Nove Go rice in -Briškega okteta». 1U. april« v Katoliškem domu gostovanje SG s Finžgarjevo igro -Nasa kri-. 23. aprila. V Jazbinah predavanje dr. Jo žeta Andloviču o odprav: na Himalajo. SKAD priredi v Katoliškem domo predavanje prot' Sitarja »O najmlajši generaciji v slovenski upodabljaioči umetnosti-. 34. aprila Ob 35-letnici osvoboditve prire dl pevski zbor Jezero iz Doberdoba- Koncert partizanskih, narodnih in umetnih pesmi, £5 aprila V Doberdobu gostovanja šlan-dreške dramske skupine z igro -Glavni dobitek-. Režija Aleksij Pregare. 35. aprila. SKPD Mirko Filej priredi v Ka tol iške m d Pinu kulturni večer s predavanjem Vinka Za teto la s Ko roške: -Uganda, dežela afriških mučencev». V Standreiu ponovitev Za letelo vega predavanja. 37. aprila Vinko Zaletel ponovi predava nju v Štev arj ah j. 30. aprila V Katoliškem domu gostovanje novogoriškega gledališča s Cankarjevo (trumo ■ Kralj na Reta j novi». 3fi. aprila V S K Večer češkoslovaške liri ke s člani Društva slov. književnih prevajalcev in s sodelovanjem članov SG. 30. aprilu V Kulturnem domu koncert pevskega zbora V. Mirk v počastitev 25-Letnice osvoboditve. SLDUD OD PETRA MŠ iilhfcift užitkov, je Pater id del v življenju delo in žrtev, Predvsem dalo za svoj narod, pripravo, skrbno in vestno pripravo na poklic, feo bo ves slopi! V službo naroda, ves realen in zdrav, bister jrt brez vsakih omotic. Izgubili smo dobrepn prijatelja. kateremu bi se gotova pridruži! še marsikdo, ko bi pa bolje spoznal Odšel je od nas mlad fant. ki se nam zdi, da je pravi itfe mladega sodobnega kristjana. Ko tu mogli biti on, čim več dn bi ■nas bilo Jiot je bil Peteri Naj pri Borju prosi, da bi e-nn-feu ljubili fsot on in tako zvesta fn vdano delali kot je delal on Naj prosi za narod, ki ga je za ptisiii, pa bi ga tol«? zelo potreboval. J. F. POJASNILO Urednik našega /fidlurnegu koledarčka sestavlja, seznam prireditev in kulturnih dogodkov po dnevnem in tedenskem časopisju. Predavanja Mirka Jtivopmi/ia, ki ga je imel meseca decembra lOGii V Društva sioverurb-ih izobražencev v Trsta ni sestavljulec namenoma prezrl, ampak n: bil nanj posebej opozorjen; O predavanju namreč rti poročal noben, tukajšmi časopis. Vseli« kor spregled ni Bil nameren. Prosimo, da bi nas iz ljubezni vnsti opozorili na eventualni spregled katerekoli kulti* rne ntan itost« pije, ki spada, v naš pregled. Vedno bomo radi pomenki jivosti popravili MARJ J MAVER odgovorni urednik Kadal]. s 3, strani platnic V v :-.i' 11 1eh pri n m ir: h ¡e sii.riniti nadzorstvo in starš) bodo brei skrb L IZanimajEe se, k d rij se kolonije začno in kdaj taborjenje za fante ¡n kdaj ¿o, dokJuLu.. Letovanje vlšjesolCEsv je — kot vsako leto — v avgustu, in lej od t. do 20. avgusta. Prijave SKK, Trat, ul DojiiiBtll 3/1, Kolonija bo do javile svoje sedaiE, prav Laku tudi skavtska organizacija. V počitnicah si hotno nabrali novih moči za delo, ki ga bomo začul i jeseni. Organizator POŠTA? Zadnje čase ne dobivam več redno Vaše revije. Ker sem poravnal naročnino, mi Jé gotovo niste nehali Vi pošiljati, zato sklepam, da ni na pošti kaj v redu. Rus da pri Vas pošta, večkrat stavka, a tudi zaradi stavku bi morala pošiljka že priti. Prosim, da bi se zanimali, če Je zastanek pri Vas, ja?, pa bom povprašal na naših poštah, Hvala in pnztlrav! R. J, Argentina Spoštovani pospod urednik! Pred nekaj dne vi sem prejela, treijo števiifto (Mladike za april, rtisem pn prejela druge številke za februar. .Ve vem, sli se je kje izgubila, ali je nixte posíaii, Ce (mate še feafc izvod, bi prosila, da mi ga pošljete. Tudi sem poslala... že jan-aarja zgodbico, ki bi želela, do pride v Vnšo revijo... Je doživeta in rCšftlčfia... ...Pouk naj bi se portal v lepi povesti, v lepih zgledih, kar človeka vabi in vleče, Sama imam skuš njd, da so rrtf lepe povesti po kasa (c pravo pot skozi mladostno življenje... Vaša tržaška Mladika pa... Tako lep format, tiskana no /inerrt papirju in vsebina odlično. Človek jo vzame v roke feoi nekaj prosn lenega. Vem. da moji mali prispevki s boro fte spadajo notri, vendar preprostim ljudem mogoče ugajajo. Moj intervju je bil lep,- zaradi slike sem pa brlo prvi hip zelo ne- jevoijna — saj razumete, do še vsak rad lepšepa pokaže, fcui je v resnici — sedaj mi je pa ¿e vse eno, kar dobra jel Lepu pozdravljeni! I.R. Hvala za lepe in vzpodbudne besede pa tudi za dobre nasvete. Mladiko Vam rodno pošiljamo in če je kdaj na prejmeta. se lo ne zgpdi pr? naši krivdi. Poslali smo Vam še en izvod. KAJ PRAVITE K TEMU? Televizijska oddaja 'Sola riru god - nun je pred časom posredovala, prikazala in poveličevala sovjetsko šolo. Kasneje smo še zvedeli, kako delujejo v Sovjetski zvezi univerze. Zdi se, du je vse tu namerno pretiravanje. Nikakor ne smemo podcenjevati šolskega področja, ker predstavlja mastno kost komunistični propagandi, c esto 1 alt ko prisluhnemo razpravljanju o tem tudi po gostil-nsb ¡Tl barih. nropagimdistoil il- čo vsod dovolj. Toda zdi so nam, da je sovjetska šola robot ali velikan bruZ glave Kaj koristi sovjetskim državljanom, če pa ne morejo tita-ti ničesar drugega kot Pravdo in drug vladni tisk. Po knjižnicah ni dO&toprlD ničesar drugega kot propagandne knjige, pa še te se v svojih podatkih ne ujemajo in se spreminjajo v trdiLvah po diktatorjih, ki so na vladi: Stalin, Hroščev, Brcžncv itd. Cernu ne učiti jezikov, ko pa ne srečaš nikjer ru skoga turista, razen uradnega odposlanca. Kako si more diplomiranec in znanstvenik ustvariti široko kulturno obzorje, ko pa ne moreta brati, kar se dogaja izven Sovjetskega sveta. Cernu odlične poljedeljske šole, če pa mora Sovjetska. 2V&2& ¿e danes kupovati žito na zapadnem trgu. Hruščev je na-povadEd, da bo sovjetski delavec v letu 1 &7D prehitel ameriškega. Sedaj pa ni več Hruščeva in v kakšnih pogojih je sovjetski delavec in proizvodnja? Čemu vsi inženirji, če mora Sovjetska zveza sklepati po. godbe s Fiatom, Olivettljem in drugimi, če hoče imeti avtomobile, pi. suLjlc, računske struje in drugo? Tako poveličevana sovjetska šola je sredstvo za moralno, kulturno in politično zatiranje. J. L. * Gospa vpraša branjevko: 'So tale Jabolku, italijanska aLJ od drugod?« Branjevka pa: *Kaj jih kupujete, da jih boste jedli ali da se se boste pogovarjali z njimi?- Zaključili pevski nastop rta prestavi 25-iefntae obnovitve slovenskega šoiiiva na Triaikem. Prireditev so pripravile ljudske šole v soboto, S maja 1970. Srednje šole pa bodo imele svojo proslavo 2. junija ob 17. fr, v liu!turnem doma fi f/oite 1'oifO Ko je ura odbila (Ive. ju gostitelj vatni ir: ves izmučen rekel gostom »Bilo je res lepo od vas. da sce nas prišli včeraj zvečer obiskat.-. tir Mlada mamica se pelje s svojim sinkom v avionu. Mali začne vpiti in kričati, da razburi vse potnike. Hostes priteče: »Ali mu j e* slabo, gospa?« -Ne, ne, a recite pilotu, naj ga pusti pilotirati, drugače se bo ca kole drl vse do New Torka.« * Stara gospa se je a svojim Pulijem ustavi in pred železniško sapo no in vprašala železniškega čuvaja: ' -Kdaj gre vlak iz Ljubljane tu čez?« »Ob 10. ia gospa. ■ -In vlak iz Rima?« »Ob 11. LB.» »Koliko Je zdaj ura?« -Ravno 9.6 gospa.* Gospa malo pomisli in reče; »Pojdiva Fufj, Urez nevarnosti lahko prekoračiva progo.« * Ntki SeJvrOžnik iensk je takole povedal zgodbo o Adamu in Evi: • Preden ie Bog vzel Adamu rebro, mu je dal uspavalno sredstvo in mn rekel: »Spi, sin moj. Zdajle si zadnjikrat v življenju lahko privoščiš mirno spanje.« Natakar se globoko prikloni gospodu, ki ¡e vstopil v restavracijo. »Je gospa j. vami?, je postrež-Ijivo vprašal. »Da. že dva ¡set let,« je gospod mrzlo odgovorit. -ir Pastir je pasel krave ob železnici Približal se je železniški čuvaj in rekel: »Kaj ne vidiš napisa: ..Fazi na vlak"!« Pastirček je odvrnil: -Vidim, a jaz moram paziti na krave.« ☆ Neki mladenič sedi v gledališču za dvema prijateljicama, ki nikakor ne nehata govoriti MJadenič je bil olikan iant, zato je vljudno prosil: »Oprostita, gospa, nič ne razumem . , .» »Kaj pa bi radi razumeli?« je ogorčeno dejala ena, -kaj vas zanimajo nalini privatni pogovori!« ■čr «■Gospodična» — je rekel mehanik — .našel sem napako v avtu. Kratek stik jel« »Tako? Kar podaljšajte ga!* »Oh, Tone. Vsaj kadar vidiš, da imam generalno čiščenje v hiši ne vabi prijateljev.« »Saj sem samo Trdana. Oo je edini, ki je toliko močan, da lahko premakne kredenco!« Novinar: -Gospa, bi ml ho tali povedati, kaj mislite o italijanskih moških?« Gospa »Ne vem kaj bi rekla. Sem tu s svojim možem.. it »Res ne vem, zakaj mi pripoveduješ take otročarije.- -Zato, da me tl lahko razumeš.» * Om »Vidite, gospod, ugaja mi Vaša hči, a kaj ko šepa...« Oče: »Oh. kaj to! Saj šepa samo na eno nogol- * Potrpijenie. Dva moža sc srečata. Prvi začne takoj obdela.vati drugega: «Govedo, tat, strahopetec! * Drugi pa: -Kaj pa to tebe brlita?« * Zastave -Kakšna ¡e vaša zastava?» ja vprašal A m eri konec Holandca, -Ima tri proge: rdečo, belo in modro. Na Holandskem pravimo, da nas ce barve spominjajo na davke: kadar o njih govorimo, po-stonemo rdsči, beli kadar vidimo številko, ki jo moramo plačati. Ko pa plačujemo, smo naravnost modri v obraz.« -Kakor pri nas, čisto enako!« je vzkliknil Amerik a n ec, »samo ta razlika je. da mi vidimo zraven še zvezde.» RIM- Slovenski „ Motel Bled Ijiitmk Vinko LEVSTIK ITALIJA HOMA - Via S Croce in GttufiÜAnme * - Tel, 777-lCZ, 7*H73i JJÎiîii zeiczniikt postait - Direktno zveze a avtobusom it, 3 Domača kHiitoja « Vse sobe s prhami. TVRDKA ^7 / „ v éc&m UB~ANDVLJENf LBTA IBM TRST TRG S. Gl DV AN N 1,1 TEL, 35-019 Ejnajlirsni štedilniki tiajmoderjiejših «klik, na v-pji ¡^nnva. P<»pn].na oprema zi kuhinje, jedilnic*, restavracije b «maj la, nerjavečega (Inox) jekla. Ble-LJs itd. Električni likalniki, sc,-a tet za prati, pralni ul raji, greici u Vodu, hladilniki, rirkunui vni prnlmcli umetne obrti, od keramike do brušenega kristala. Lestenci ter vse vrste električnih luči, klasične Lu modei-n« uh like. ML-U1IKO lahko kurite V TRSTU : * v knji trumi Fortunam e V Tržaški knjigami * v prodajalni čuSuiiisuv na knatčnl postaj L openskajta tramvaja * pri l’arovelu v galeriji Terpsleo NA OPOTVAJIi » v pmdiijahi časopisov na koritni postaji openskega tramvaja V DOLINI; * prt ¿11 Kitih s i1 sira la V ČOKI Čl: i v Katoliški knjigami Ta štev tika jo bila zaključna 20. maja I97Q. CENA EDO,- L_IF1